ANNALES I O/' 97 izvirno znanstveno delo UDK 332.21 (497.4 Piran)"15" NEPREMIČNA POSEST V PIRANU OB KONCU 16. STOLETJA Primerjalna ocena urbane podobe Pirana ob koncu srednjega in v začetku novega veka Al j a BRCLEZ URANJEK Inštitut za humanistične Študije. SM000 Ljubljana, Beethovnova 2 IZVLEČEK Primerjalna študija dveh virov - popisa J14 parcel ob piranskem mestnem obzidju iz I. 1609 in vicedominske knjige št. 167 iz !. 1592-1600 - ugotavlja sestavo, strukturo, podobo m prometno vrednost nepremične posesti m lastništvo nad posameznimi nepremičninskimi objekti v mestnem jedru Pirana ob koncu šestnajstega stoletja. Ključne besede: Piran, srednji vek, nepremičnine, vicedominske knjige Mestni organizem je celota, v kateri vse življenjske plat; in vsi izseki človekovega bivanja učinkujejo drug na drugega in so med seboj tesno povezani. Za srednjeveška mesta to drži še bolj kot za današnja in Piran v obravnavanem času, tj. konec 16. stoletja, kot mestna tvorba predstavlja nasledek mesta srednjeveških urbanih vsebin S približno 3000 ali 3500 prebivalci, kolikor |ih za I. 1580 navaja vizitac.iisko poročila škofa Valierja {Lavrič, 1986, 19-21), Piran ni sodil med najmanjša mesta svojega časa: v primerjavi z antičnimi in današnjimi mesti so biia srednjeveška mesta in njihovi neposredni dediči namreč, relativno majhna naselja. Mnenjem zgodovinarjev, ki so srednjeveškim mestom pretirano pripisovala na desetine in celo stotine tisočev prebivalcev, i Lines odgovarjajo ugotovitve, da je b lo med približno tri tisoč mesti Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti ob koncu srednjega veka le petindvajset takih, ki so z nad 10.000 prebivalci doseg a mejo srednjeveškega velemesta. Več kol devetdeset odstotkov mest je imelo manj kot dva tisoč prebivalcev: le i SO med njimi jih je imelo več kot tisoč, 350 mest je naseljevalo med petsto in tisoč ljudi, vsa druga pa manj kol petsto (Amman, 1978, 15). Za srednjeveška velemesta lahko štejemo tista, ki so dosegla od de^et tisoč do dvajset tisoč prebivalcev srednje velika so jih imela med pet tisoč n sedem tisoč, vendar lahko v to skupino štejemo pravzaprav vsa mesta, ki so imela med dva iti deset tisoč prebivalcev; za majhna so veljala mesta, ki so jih imela manj kot dva tisoč. Znotraj le delitve so imela najmanjša mesta celo le dvesto do petsto prebivalcev. Med velemesti so le zelo pomembna prestopila prag dvajsetih tisočev: 50.000 prebivalcev je pomenilo, cia gre za svetovno metropolo - London je ime! 40.000, Genova 60.000, Firence 90.000 in Benetke celo 190.000 prebivalcev (Amman, 1978, 17). O mestih blizu kraju, ki ga obravnavamo, in prav o času, ki je meja našega razmišljanja, govore naslednje številke: Trst 7000 prebivalcev (v letu 1560) in 3000 (I. 1600), Trevjso 15.000 (i. 1597), Padova 36.000 (I. 1554), 24.000 (I. 1580), 40.000 (I. 1603) in Benetke 150.000 prebivalcev (Mihelič, 1985; Senussi, 1924, 336, ki pa Trstu in Kopru okoli I. 1570 ne pripiše več kot 3000 prebivalcev}, Meslo zgodnjega novega veka je ohranilo številne strukturne elemente srednjeveških mest. Posebej značilno je postalo spreminjajoče se razmerje do mesta: ne le stanovalci/prebivalci mesta, tudi zunanji obiskovalci so začeli mesto uporabljati drugače - izostalo jim je bolj dostopno in odprto, hkrati pa manj vabljivo Nastanek moderne države, ki je od mest zahtevala vedno višje davke, je od konca 15. in posebej v 16. stoletju in naprej potiskal mesta v ozadje, jim krnil avtonomijo ¡¡i jih čedalje tesneje povezoval v državno zvezo. Tudi v 139 ANNALES I O/' 97 Alp RRGLEZ URANfEK. NEPREMIČNA POSEST V PIRANU OB KONCU 16. STO! ETlA, 1 39-15 J socialni strukturi mesta so se pojavile razlike: mestni uradniki so se povzpeli v vrste nekdanjih vodilnih slojev. Prav tako se z. napredkom vojaške tehnike izginjalo mestno obzidje, najvpadljivejša značilnost srednjeveškega mesta. Koper, Izola in Piran so zrasla na najroclovitnejšem delu istrskega polotoka. Stane Bernik o njihovi legi pravi: "Če katera mesta dolgujejo svoj obstoj, blaginjo in slavo svetu, na katerem so zrasla, potem so to Koper, Izola in Piran." {Bernik, 1%8, "187; V različni oblikovanosti njihovih tal tiči tudi vzrok za različno oblikovanost tlorisne podlage vseh treh mest: idealna radialna koncentrična oblikovanost Kopra je posledica eliptične obhke nekdanjega otoka, enako velja za rrikotniško zasnovo Izole, ki ustreza temeljni strukturi krožnega izseka nekdanjega otoka. Tudi Piran, čeprav na pogled najmanj opredeljen s talno podlago, se je povsem prilagodil ortogonnlni zgradbi tlorisa Punte, še več: njena pravila so se prezrcahla tudi na novejšem delu Pirana. Obstoječe historične urbanske aglomeracije v vseh treh mestih kažejo na najoCitnejše vplive beneškega umetnostnega kroga, saj so bila z njim povezana pol tisočletja. Stiki, ki so bili vzpostavljeni v tem času, so v arhitekturni izraz vnesli več slogovne čistosti Ser prispevali k nastanku podobne prostorske miselnosti. Primere takšne podobnosti z beneškim urbansko-kulturnim prostorom je v razpravi Slovenska mesta in trgi Gregorčič nazorno označil z naslednjimi besedami: "Mesta, ki so ležala v območju bonečanskega kulturnega vpliva, kažejo na na municipalni družbeni sistem oprto urbanistično zasnovo mestnega organizma, ki ga označuje forum, trg, po vzoru Markovega v' Benetkah, ki ga obdajajo mestne hiše. stolpi in odprte loggie. Taka so mesta zahodnega obrežja Istrije." (Gregorčič, 1940) Vsa tri mesta so se pied svetom branila s trdnimi zidovi - prebivalci enega so bili v drugih dveh tujci. Vendar je videti, da so bile zveze med njimi pogoste, stiki pa dovolj živahni. Pirana od drugih dveh loči to, da je imel v svoji posesti soline in s tem pomemben vir dohodka, na katerega Izola in Koper nista mogla računali. Prebivalci vseh treh mest so doživljali podobno politično in gospodarsko življenje, Koper je bil že tedaj največji in kot škofovsko mesto tudi najpomembnejši izmeti vseh. Izola pa najmanjša. Drugače od njiju, ki sta nastala na otokih, se je Piran razvil na polotoškem jeziku, ki je s svojo ugodno geografsko umeščenostjo prvi naselbini nudil varno zavetje, pa hkrati stik z agrarno bogatim celinskim zaledjem. Mesto je nastalo v petih razvojnih fazah (Kovic, Pahor, 1960, 21): zahodni, najstarejši del (Puntaj je nastal na rtiču in je bil že v 7. stoletju obzidan. Center tega dela je bil Stari trg (danes Prvomajski), kjer je še v 13. stoletju stala občinska palača. Razraščanje mestnega jedra je potekalo v smeri od notranjega pristanišča pioti jezičastemu vrhu polotoka: drugi, danes osrednji del mesta je začel nastajati konec 13 stoletja prav okoli notranjega zaliva, ob sedanji ulici IX. korpusa, oh Bolniškem kolovozu, Rožmanovi ulici :n delno ob Uli< i svobode. Imenovali so ga Porta Campo (Poljska vrata), kar dokazuje, da je bil do tedaj že nezazidan, ker je nastal zunaj vrat s tem imenom. Da so ga obzidali leta 1452, priča kamnita napisna plošča na ohranjenem deiu severnega obzidja nedaleč od žup niše a Tretji, jugozahodni predel mesta, imenovan Mar-dana, je nastal po letu 1452 in je bi! obzidan med letoma 1475 in 1534, ko je v glavnem nastalo sedanje mestno obzidje Borgo, četrti mestni predel, je nastal mod 16. n 18. stoletjem, ob sedanjih Tomšičevi, Markovi, Marušičevi, Aškerčevi ulici ter ob Cradnikovem trgu vse do griča Mogorona. V tem času je obzidje že izgubilo svojo obrambno funkcijo, zato je ostal ta del neobzidan. Peti mestni predel je nastal v avstrijskem času na morskem nasipu vzdolž obale. Da je prvotno naselje stalo na rtiču in da se jc širilo od notranjega zaliva proti odprtemu morju, je precej logično, kako se je staro mestno jedro razvijalo v svoji notranjosti, pa moremo samo ugibati. Vemo, da je imelo štir mestna vrata, od katerih so samo ena vodila na kopno (že omenjena Pot ta Campo). vsa druga pr: na morje: Porta Mugla (Miljska), Porta Domo (Stolna) in Porta Misana (Osrednja). Enako kot vrata so se imenovale posamezne me sme četrti, ki so se odpirale z njimi Prvotno in fazno podobo piranskega tlorisa si moramo vtisniti s spomin, če želimo v nadaljevanju nanjo postavljati poslopja, preiskovati njihove funkcije in namene, vlogo in pomen praznih prostorov med njimi, komunikacijsko mrežo cest in ulic, namembnost trgov idr. V svojem več kot tisočletnem razvoju je organizem piranskega mestnega tkiva gotovo doživljal nenehne spremembe, ki današnjemu raziskovalcu puščajo le redke fragmente, kaj šele celo stavbo, ki bi bila na prvotnem naselbi iskem tlorisu Punte 2e cd časa njenega nastanka. Kljub temu lahko zanesljivo :rdimo, da je Piran do danes ohranil značilno prvotno tlorisno strukturo in tipično prostorsko sestavo polnega in praznega (Bernik, 1968, 130), ki izvira iz najbolj zgodnje tradicije oblikovanja mest v sredozemskem prostoru. Ta tradicija se deloma opira na izročilo rimskih gradbenikov, ki so oli naši jadranski obali posejali svoje postojanke, kolonialna mesta i:" naselbine. Na urbanistično prakso kas-nejš h stoletij so rimske mestne naselbine vplivale s smiselno urejenostjo posameznih sestavnih delov in s posebnim sistemom uličnega ožilja, utemeljenega s funkcionalnimi razmerji. Rimska tradicija je ponekod očitna tudi v mestih, za katera sicer ne moremo dokazati neposredne urbanske kontinuitete z rimsko dobo. Prav v Piranu se pred našimi očmi na mestnem tlorisu pokrivata dva zelo različna koncepta mestne urejenosti: srednjeveška zasebna pobuda, v katere temelju stoji posameznik s svojo središčno vlogo in možnostjo izpolnjevanja lastnih potreb in želja, se postavi nasproti rimski < entralistični organizaciji, ki je znotraj mestnih enot skrbela predvsem za izpolnjevanje skupnih potreb. Zato 140 ANNALES I O/' 97 Ali» 8RGI.SZ UKANJHÍ: NtfREMIČMA f'OSESt v PIRANU 06 KONCU Ib- STOLE t IA, U!M52 se piransko mestno tkivo preplete v na videz nepravilno, celo neskladno, gotovo pa neurejeno sliko k: šele, če >e j, resneje posvetimo, pokaže poteze nekakšne pravilnosti, k jih pripisujemo prvotnemu rimskemu risu Stane Kemik o tem prav. "Če prestavimo ulično ožiije mestne četrti Punta na idealno shemo, se pokaže pravokotna shema 7 dvema glavnima vzporednima pro-itietnicama, ki potekata od nekdanjega obzidja pri poljskih valih do skrajne torke rtiča, južna hrbtenica sta ¡¡Janes Verdijeva in Gregorčičeva ulica, ki se iztekala ob rondel» > svetilnikom prav n,> koni« i rtiča, severno pa Trub.f eva, Bonifacijeva in Vilharjcva ulica. I/ te prometne hrbtenic« se cepi Pusterla, ki kmalu izoblikuj« lijakast ulični tržič, kjer so se v nekdanjem obzidu odpirala mostna vrata. Prečna vez med tema dvema hrbte nicama so kratke ozke ulice, ki so nekdaj povezovale frieslno tkivo med obzidji, danes pa imajo prost iztek na obali. Sredi te sheme lahko zarišemo skoraj pravokotni Strii t ki se ujema z idealnim siediščem tlorisne žiisnov< . Taka strnitev v idealno shemo nam da očitno misliti, d? gre za podobna pojmovanja komunikacijske povezave mestnega tkiva, kakor -.0 jo dolga stoletja pojmovali Rimljani. Čeprav v našem primeru ne moremo &agol:ovi> trditi da gre za neposredno opiranje na rimski firbansk prostor tipa castruma, lahko sprejmemo domnevo, da se it- ravno v tem najstarejšem piranskem delu to izročilo uveljavilo še pred 7. stoletjem." (Bernik, ! 34) Ne glede na rimsko izročilo pa je res da moramo nekaj razlogov za oblikovanje piranskega mestnega prostora v zgodnjem srednjem veku pripisati logiki in potrebam srednjeveškega mestnega življenja Vsaj za četi l ob današnjem Tartinijevem iigu (nekdaj poimenovano Fferta Campo) lahko rečemo, da je zaradi komunikacijskih nujnosti po nekakšni logiki mestno gmoto povezovala (2 ulicami) in zrašč.ala (v bloke, nazadnje pa vxelo četrt, spet ločeno od drugih). Celo v delu mesta, ki je nastal južno od notranjega pristanišča (torej v tretji, četrti in peti razvojni stopnji , je Videti poteze tloiisne slike Punte. Enako kril Punta je tudi rjel mesta razdeljen med dve vzporedni prometnici (Tomšičevo i.lic«; iti Ulico svobode), ki ju povezujejo številne prečne ulice Gotovo je mogoče reči, da gre 7... zavestno uporabljanj." načel tradicionalne organizacije mestnega ustroja, za njihovo potrditev in torej za dokaz njihove smiselnosti, praktičnosti in življenjskosti -toda, še nekaj je res: prav zaradi teh značilnosti poslane jasno, da drugače niti ni bilo mogoče, da e šlo za obrazec, ki je bil Piranu pravzaprav lasten. ttdba, ki še danes gospoduje nad mestnim videzom, je l.cji sedež piranskega gastakla prav za ta namen nastala pozneje, vendar najkasneje v 13. stoletju. Občinska hiša, središče komunalne samouprave, je zrasla ob Starem trgu, zato lahko sklepamo, da je bil Stan trg središče nekdanjega mestnega organizma. Prehod pod beneško oblast se v tlorisni zasnovi kaže tako, tla se občinske ustanove pomaknejo k notranjemu zalivu, kjer se je razvila četrt Poljska vrata, ki je v nadaljnjem razvoju prevzela funkcionalno vlogo mestnega jedra (Ber-nik, 1968, 130). Ko so stavbe obrasle mandrač in ko se je zaradi turške nevarnosti mesto leta 1452 obdalo 7. obzidjem, seje začelo jedro razraščati tudi zunaj mestnih zidov. To se nam bo zdelo posebej naravno, če si ogledamo nihanja ocen števila prebivalcev; po prvem znanem podatku i? srede 16. stoletja naj bi imel Piran brez okoliškega področja 3500 prebivalcev, kar delno potrjuje že omenjeno poročilo škofa Valierja iz leta ¡57rJ. Prav v zadnjem desetletju 16. stoletja pa je nastalo več zapisov števila prebivalcev posameznih mest (Mihelič, T985; Bemissi, 1924, 336), tako da za Piran razpolagamo celo z oceno j000 prebivalcev v letu 1598, medtem ko naj bi Izola v letu 1590 imela 2000, Koper v letu 1600 pa 4060 prebivalcev (po podatku za štiri leta prej pa kar 5500). Ogromne spremembe v številu je najlaže pripisali netočni statistiki, saj bi morali sicer soditi, da se je število prebivalcev v Piranu v dvajsetih letih povečalo za tretjino, medtem ko se je v Kopru v štirih letih, ki padejo v ¿str čas, zmanjšalo za četrtino prav na račun neposredne migracije prebivalcev enega mesta v drugo, kar bi bil prenagljen sklep. NEPREMIČNINSKI FOND NA PODLAGI SEZNAMA 114 PARCEL Tako skopi in obenem ohfapni so podatki, na podlagi katerih sestavljamo prvo plast fonda nepremičninske sestave Pirana. S pomočjo popisa pozidanih in nepozidanih parcel ob nekdanjem piranskem mestnem obzidju, povzemam ga po prepisu Darje Mihelič (.Mihelič, 19901, pa lahko na zemljevid mesta Pitan postavimo prve zanesljive elemente. Ohranitev in najdba popisa prav tistih poslopij, parcel, zemljišč in drugih objektov, ki so se naslanjali ali s svojimi telesi celo sami sestavljali mestno obzidje, je za našo raziskavo posebno dragocena iz vsaj treh razlogov: prvič, za čas, ki ga obravnavamo, nimamo zemljevida Pirana, obzidje, ki je tudi v drugih pogledih pomenilo eno temeljnih obeležij piranske mestne naselbine, pa je s svojim potekom natanko zarisalo in nam tako ohranilo mejo tlorisa mesta, ki bi je sicer ne mogli rekonstruirati; drugič, prav obzidje je tisti del mestne sestave, v katerega so (nujno, zaradi narave stvari) vključena mestna vrata - spet element, brez katerega rte moremo raziskovati komunikacijske mreže mestnih tokov; in tretjič, obzidje kot limes mestnega kroga ponuja prav metodološko izhodišče za nadaljnje posege v strukturo sestave mesta. Za pomoč pri oblikovanju tlorisne podlage za vnašanje posameznih nepremičnin na zemljevid smo uporabili Capi inov načrt Pirana {Caprio, 1905, 1 24). SeSitek štirinajstih listov, ki so izvleček starejšega zapisa, nastalega 24, julija 1609, prinaša "popis imen, priimkov, vzdevkov in posesti hiš, vinogradov, vrtov m 141 ANNALES I O/' 97 Afja BRCifZ URAMEK: NEMîéMICNA P05E3T V PIRANU 08 KONCU 16. SftXE riA, I.«-ISZ krajev, ki se nahajajo in so nameščeni, se dotikajo in naslanjajo znotraj ali zunaj ati pa so vzidani v obzidje in stolpe piranskega mestnega teritorija, začenši od vzpetine in vinograda Battifreddo, pa naokrog do obzidja in vzpetine cerkve sv. Jurija, ki jo ie - na novo zgrajeno -videti nad obzidjem". Vpisi so dovolj podrobni; zaporedni popisni številki parcele sledi označitev objekta (hiša, stolp, štala, skladišče, oljni mlin, peč, klavnica, vinograd, vrt), nato njegov morebitni vzdevek, lastnik in nazadnje opis Če gre za hišo, je ponekod razen njene lege opisan tudi njen videz. Vendarle nam vir pri umeščanju objektov na načrt tli v pomoč, ko gre za eno od bistvenih prvin slehernega vnosa - za velikost objekta Razen v enem primeru (prt koči z zaporedno številko 8} o izrnerah namreč ne pove ničesar. Na tlorisu, ki ga je v svoji knjigi 1'lstria Nobilissima objavil C. Cajirin in zanj dejal, da ga ¡e narisal po predlogi iz 17. stoletja, vidimo potek obstoječega (v Ca-prinovem času, torej I. 1905) obzidja in njegovega neohianjenega dela. V polnem obsegu je obzidje oklepalo malone ves polotok, razen nad strmim pobočjem, ki je bilo utrjeno z mogočnimi oporniki, ki so zagotavljali varnost in trdnost, veliki cerkvi sv. Jurija, in je bilo samo na sebi nedostopna trdnjava, ter na severnem delu, kjer je narava prav tako sama poskrbela za odlično obrambno zapreko. Obzidje je s svojim potekom sledilo obrisom polotoka, na kopenski strani pa se je trikrat prelomilo v smeri proti jugovzhodu, vedno prečno na hrbet Mogorona. tako da se je nazadnje sklenilo v utrjen obroč. Po ohranjenih mestnih vedutah na slikah Mado-na z otrokom in svetniki (Vittore Carpaccio, 1518), Piranski mestni očetje (Domenico Tintoretto, konec 16. stoletja) in Prikazovanje sv. Jurija (Angelo de Cosler, 1706) sklepamo, da je bilo obzidje v vsem svojem loku utrjeno z obrambnimi stolpi pravokotne oblike; v obzidju Funte so bili glede na siceršnjo razporeditev verjetno več kot samo trije, ki jih lahko razberemo s Caprinovega tlorisa (Bernik, 1968, 137). Ponekod je bil obzidni obroč v vrhnjem delu obrobljen, zvečine z gibelinskimi merioji, kot je bilo to v navadi v vseh istrskih mestih in je še danes v brezhibni obliki vidno na delu obzidja, ki se vzpenja prek pobočja Mogorona. Prav na tem delu se pričenja naš popis: popisne številke 1, 2 in 3 pripadajo trem vinogradom, ki so prislonjeni ob notranjo stran obzidja; vinograd št. 1, last piranskega Župnika Christofbra Veniera, se imenuje Battifreddo, zato ga na tlorisu postavimo tja, kjer ima Caprin zapisano to Ifcdinsko ime, vinograd št. 3 pa seže do stolpa sv. Nikolaja. Ta v popisu namreč nosi naslednjo številko. Velikosti posameznega vinograda sicer ne moremo določiti, vendar je dovolj že podatek, da so bili na tem delu vinogradi, obdelana površina pa je bila s parcelnimi številkami razdeljena med tri različne lastnike. Stolpu, o katerem izvemo, da je bil pokrit z bakrom in ga je piranski komun postavil za varovanje ome- njenih vinogradov in cerkve, sledijo s popisno številko 5 vrtovi, zasajeni z nekaj oljčnimi in drugimi drevesi, nato vinograd s 17 oljkami na močvirnatih tleh, pa spet vrtovi z nasadom sadnih in oljčnih dreves. Številko 8 nosi hišica, koča (casale), zgrajena iz kamna in blata Prav pri njej nam popis postreže z edinim merskim podatkom: hišica je bila visoka dva koraka (dei altezza di passi doi), torej nekaj manj kot štiri metre (1 korak -189,6 cm; dolžinske in dernarne mere povzemam po D. Mihelič, 1985, 28) in je segla vse do vrat, ki se imenujejo Porta Marža na. Tudi v tem primeru torej ne moremo ugotoviti, kako dolga je bila stavba, vendar pa vsaj glede njene umestitve ni nobenega dvoma. Morda lahko sklepamo, da je šlo za prizidek k vratom, ki je služil komunskim namenom shranjevanja ali skladiščenja, ne pa bivanju. Podatek pa nam pove še nekaj: ob obzidju vse od stolpa sv. Nikolaja do vrat nt bilo zidanega objekta - ves prostor so morali torej zasedati omenjeni vrtovi in sadovnjaki. Številki 9 in 10 lahko torej zanesljivo postavimo ob notranji zid obzidja na drugo stran vrat Porta .Marzana. Gre za dve hiši družine Corsi, prvo popis imenuje majhna, drugo pa nova; obe imata okna, druga celo "molte fenestre ne! I a stessa muraglia". Enako velja za naslednjo hišo, lasi pokojnega Marina. Številko 12 ima občinski oljni mlin (torchio), narejen na novo. Od številke 13 do 33 si sledijo hiše različnih lastnikov in precej podobnega videza, če sklepamo po oknih m vratih, ki jih popis omenja skoraj pri vseh. Hiša št. 14 se dotika stolpa in sega do vode. Zadnji izmed hiš sledi skladišče (št. 34 ~ magazzenetto), ki stoji pred visokim stolpom. Občinski stolp nosi v popisu številko 35, je dobro utrjen, pokrit z bakrom in ga imajo v najemu sečoveijski ribiči. Ob njem so žitna skladišča (fonteghi di formento), ki se raztezajo na veliki pomol. Poglejmo, kaj od navedenega v podatkih, ki so nas z vrha mestnega obzidja mimo stolpa sv. Nikolaja in vrat Poita Marzana pripeljali pred mandrač, smemo zanesljivo vrisati na naš mestni načrt. Ob kontrolnih točkah, ki smo jih s pomočjo Ca pri na že zanesljivo umestili, nam bodo spet pomagale piranske vedul.e, k> so se ohranile na platnih Domenica Tintoretta in Vittoreja Carpaccia ter na slikah v piranski stolni cerkvi. Veduta, izrezana iz Carpacciove slike Madona z otrokom in svetniki (1518), nam kaže prav tisti del, kjer se obzidje s hriba spusti pred vrata Marzana, Videti je, da je v tem času Piran že sili! na zunanjo stran mestnega obzidja, saj se na desni kažejo prvi zametki naselja Borgo. Ce zapisane tri vinograde postavimo na pobočje nad stolpom sv. Nikolaja, nam bo Carpaccio pritrdil; prav tako, če vrtove z nasadi oliv in sadnega drevja zarišemo pod omenjeni stolp. Na Carpaccio vi risbi namreč ni videti Drugih RaSporskih vrat, ki pa so v času nastanka popisa gotovo že obstajala in bi jih potemtakem pričakovali nekje med omenjenimi vrtovi, čeprav jih popis ni omenil. Koča s številko 8, edini zidani objekt nad vrati 142 i. ev acu» ccnsei.«H)nt t.. NLf.OO«&A ilE!.i.A *iEVt 7. S-rtAWtEsco Iiw; O.GfOYAHtH 5. CONVENT!) n S.FRAMCC5C0 10. SMlATim«* it. 5.rii.iPco K.SCiETda i i-j?a) t5.5.STCf»« iVMJ i. 1TEK(M.«tlO t» S.MAAtO jlAttj mm. TORRl QEL MA»[iflACCHJO n. POKTl UMTGIff I«/«} U. MOtO | Iff. 1,911 p, MCi£ TT 0 <). CISPITALE [«H&I r. 1.0CAMDA S TflAfCtf Ci t Pilft'A DJ CAH1AHA OiRASPO ■ j V AHriCACASASEKAifALOWIIS * ANILMPALA2Z0 2. C15HRNA ANTICHI PlUNI MUHA ES15KM1 MWftA OtM31.:T£ tS. CtOflCil) (O IJU-^JJI 5. CAMPANILE Ciixol i. BATTISTEKD i. 5 PtLLtCRINO MW, Načrt mesta Piran (po Caprinu, 1905) 2 vpisanimi številkami znanih nepremičnin iz popisa 114 parcel. The plan of Piran (as per Caprin, 1905) with numbers of the known real properties from the register of 114 plots. ANNALES 10/' 9 7 Alja 8KCLEZ UKAMir.K. Nli'KEMlCNA ¡'OSSST V PIRANU OB KONCU 1*. STOlhTJA. I .','>■ 152 Mavzana, je morda t isto nizko poslopje, ki ga vidimo na ved Liti vzidano v obzidje desno od vrat. Od tu naprej proti notranjemu pristanišču se moramo ponovno opirati predvsem na Caprinov načrt: od vrat do vogalnega stolpa ni več kot trideset metrov: ali je mogoče verjeti, da so na tem delu stale tri hiše, od tega ena majhna (št. 9, 10 in 11 j, za njimi visoki oljni mlin, nato pa še hiši številka 13 in 14, o kateri vemo, da je segla do morja in se dotikala obzidnega stolpa? Bolj verjetno se zdi, da je treba hišo številka 14 postaviti na drugo stran stolpa, s katerim obzidje preusmeri svoj potek; gneča meti vrati in stolpom še vedno ni majhna, vendar ie umestitev tako že zanesljivejša in verjetnejša Od obrata je obzidje vzdolž morske obale seglo do stolpa, ki je označeval vhod v notranje pristanišče. Na tem delu, od današnjega zdravstvenega doma do vhoda na Tartinijev trg, je na nekaj več kot 200 metrih ob Cankarjevo nabrežje postavljenih dvajset hiš. Današnja slika tega dela se seveda močno razlikuje ocl tedanje: stavbe so se prek nasipov premaknile precej proti morju, nekdanje obzidje je na zunanji strani puščalo ves obrežni pas in tlič. pred poznejšo palačo Fonda, tako da je razdalja med vogalnim stolpom in vhodom v notranje pristanišče verjetno merila okrog 160 metrov ali manj. Po popisu sodeč je bilo na notranjo stran zidu naslonjenih 20 hiš (od številke 14 do 33), tik pred stolpom pa še skladišče. Ob tem stolpu je vhod v pristanišče na drugi strani varoval še njegov nekoliko nižji oglati dvojnik z zob-častimi sklepi: oba cloître vidimo na izrezu s platna Domenka Tintoretta., še bolje pa na poznejšem izrezu iz slike Angela de Costera Desni se ob notranji strani končuje z zidno oporo z vrati, ki so pomenila dostop na pristaniški trg z desnega pomola in z obrežja. Med oba stolpa so leta 1578 postavili dvižni most, ki je omogočil prehod pešcem in hkrati varoval vstop v notranje pristanišče, ki je bilo pred tem zaščiteno le z verigo (Bernlk, 1968, 142; Hover, 1992, 46). Od levega stolpa se obzidje nadaljuje do vrat Porta Misana in naprej proti Funti. Hiši gospe Marijete (št. 36) sledi klavnica (beccaria) in nato šest hiš, ki so - po priimkih sodeč - pripadale razmeroma uglednim meščanom (Zorzi, Apollonio, Fonda, Ruggier in Petronio). Številke 44, 45 in 46 imajo Stale (stalla), ki so bile verjetno v glavnem namenjene konjem in od katerih je bila ena občinska, dve pa zasebni. Pred stolpom, ki ima v popisu številko 51, so stale štiri hiše, od stolpa naprej proti Punti pa jih je bilo še štirinajst (do vključno št, 65). Med temi in naslednjimi je stala s številko 66 označena krušna peč (forno della Ponta), nato pa so se hiše nadaljevale do številke 87: ob prvi je stal pod številko 68 popisani stolp gospoda Zuana Raciicco, za zadnjo pa stolp cerkve sv, Klementa, s katerim je obzidje ostro zavilo po drugi strani pototoškega jezika nazaj proti ko-pnu. Popisu parcel ob delu piranskega mestnega obzidja, ki smo ga omejili z dvema stolpoma ob vhodu v notranje pristanišče in enim pri cerkvi sv. Klementa edi- no oporo poru ja Caprinov načrt, na vedutnn pomagala, na katera smo se lahko oprli ob preiskavi slikovitega vhoda v maivlrač, pa tu ne moremo računati Enako skop je sam popis, ki molči prav tam, kjer pričakujemo novo usmeritev: zdaj t ažurnemu, da v prejšnjem delu ."i omenil Rašpoiskih, če seclaj ne popiše niti Osredni h niti Delfinovih vrat! Zato objekte na znano ogrodje postavimo povsem nezanesljivo, poznamo le njihovo skupno število, stolp, ki ga popis omenja, pa postavimo na točko, kamor ■.<■> stolp zarisal Cap.rin Na tretjem delu naše obzidne poti popis obsega parcele med stolpom pri cerkvi sv. Klementa in naravo m branikom pred strmim pobočjem, nad katerim stolu te < erkftv sv Jurija V vrsto hiš, ki si sledi.»• od št. 89 Ho 114. se vrinjajo stala '.si. 104.) in tuje vrtovi (109, 1 10 in 111). Huda pomanjkljivost popisa, ki kljub siceršnji natančnosti molči o pomembnih orientirjih v obzidju (stolpi, vrata), ki l" nam pomagali bolj zanesljivo raz-meščati posamezne objekte, je predvsem odsotnost opisa glavnih poti in ulic, ki so segale do obzidja in vodile skozi mesti.a vrata. Kljub temu je slika, ki smo jo naredili na podlagi tega popisa, zaradi navedb nekdanjih mikroloponimov in (»imenskih omemb lastnikov nepremičnin, [jonudila dobro izhodišče za podatke, ki so jih prispevale vlcedominske knjige. NEPREMIČNINSKI FOND NA PODLAGI VPISOV V VICEDOMJNSKO KNJIGO ŠT. 167 Vitcdorninska knjiga št. 167 (v nadaljevanju VK 167) vsebuje vpise, ki se t čejo prometa nepremičnin med 3. majem 1592 n 6. februarjem 1600: tiste torej, ki so po magali vzpostaviti stanje, ki ga za obzidni del spoznavamo iz popisa "14 parcel. Na 281 listov, spetih v knjigo, so piranski notarji v osmih letih vpisali vsebino 386 pogodb o prodaji (venditio), nakupu (emptio), zamenjavi (permutaho), darilu (donatio), pridobitvi (aqui-sit.io) - torej o vsakem prenosu (tradditio) ali spremembi lastništva nad nepremičninami. Med nepremično posest v knjigi sodijo ob hišah (domus, c.asa) in kočah (casaie) predvsem vinogradi (vinea! in oljčni nasadi (olivarium), številna so solinarska polja (cavidinus cum salmani), nekaj je vrtov (hortus, orti). Vpisi so zvečine napisani v latinščini, italijanski so razmeroma redki (18 jih jej in povsem nepojasnjeno ostane, zakaj se je notar občasno sploh odločil za ta jezik - redno je namreč italijanski vpis vrinjc-n meri dva, od istega notarja zapisana, latinska vpisa. Vsebina vpisov zaradi svoje zgovornosti zgodovinarju obljublja bogat plen ob vsaki nepremičnini je notar ob navedbi lastnika, oznaki posla, ceni in drugem imenoval še sosede na vseh štiiih slraneh neba. Prav to ie bil razlog., k. nas je usmeril k tako natančomu pregledovanju, saj je ob dejstvu, da smo že dovolj dobro spoznali lastnike vseh nepremičnin ob obzidju ponudil na videz irdrto upanje, da bodo p» a v podatki iz vice- 144 ANNALES 53/' 97 m* BRCI fZ l'RANIEK: NEI'RÍMiCNA POSFSr V PIRANU OB KONCU 16 STOIC ! JA. I 39-1 Si riorninske knjige odgovorili nn neznanke med obzidnimi jastniki (kje >o ulice, vrata, trgi), predvsem pa izpopolnili vso notranjost mestnega zemljevida. Knjiga se prične 3 maja ! 592. Na prvo stran je piranski vicedomin Nicolö Petronio < vso odgovornostjo svojega poklica zapisa! običajno formulacijo: In Nomine Sanctac: El Inclivtduae Trinitatis Patri',, Filii et Spiritus S J neti. Amen. in hoc quateino Ego Nico/aus Petionius I. V U. Filius Domini Pein, et ad pretens Vice-clorninmus huius Magnrticae Communitatis Pirani, om-nia Instrumenta, quae mihi per contrahentes presen-tabuntui dum in hoc officio permanebo fidelitcr regi-strabo luxta to:mam Loggend< ei Statutorum predkiae. Comnninitatis DOM. Fauenti til sempei sit Laus, Monot ef Cioria. Adsit Principio Vngo ßeata meo. Preden se prava vsebina zares prične, knjiga omenja pravila, ki sijih morajo Pirančani držati pri prometu z nepremičninami, z natančnim navedkom mesta, kjer so pravila zapisana v statutu. Vp s je tokrat italijanski: Carichi et obiighi de Vicedomino sono descritti ne! libro delii statuti di questa terra sotto le lubrrrlu-infraiciitte (naloge in dolžnosti vice.domina so opisane v knjigi statutov te zemlje v spodaj naštetih poglavjih): o vicedominih, jaogl. XXIIII, knj prva; o sestavljanju testamentov, pogS. S, knj. sedma; o tem, da sirotam ni dovoljeno odtujiti svoje last- .-':nme. pogl. XV;. knj sedma; ". o inštrumentih, ki .iii vicedomini uporabljajo v zadevah ponovnega pi (dobivanja (recupetalio) posesti, '0f% pogl. IX, knj. sesta;' ■ - o tem, kako lahko prodajalci svojo posest zoper «g pridobijo, pogl. IV, knj. šesta. '.: . • tn skoraj vsa poglavja šeste knjige. Temu uvodu sledi natančno abecedno kazalo oseb. za katere je v tej knjigi zapisano, da so postale novi lastniki nepremične posesti v Piranu. Oh vsakem imenu najdemo navedbo strani, na katero je vpisana pogodba, katero je imenovani pridobil posest, vpisi vsebine takšnih pogodb pa se nato biez presledka vrstijo od 1. •••. do 280 lista vicedominske knjige. V knjige so vpisovali na za to posebej določenih mestih največkrat doma pri notarju (ki je v knjigo zato zapisal in domo habí t adonis mea notam), često pri pogodbeniku (dom: habitationis infrascripti venditoris, domo infrasi tipti emptoris, nella casa deli' habiialore et< ali na javnih krajih kot so in piathea Porta Campi. Liagc Canceliaria Pretoria, in cancellaiia cathave trioium in Pot ta di Campt, in aroma (haría Porta Campi, dumo qundam Ser Laurentii. Vpis vpelje natančna da taci j a (z indikcijo), sledi navedba kraja, kjer se posel sklepa, imenovanje prisotnih prič, nato pa opis in oznaka nepremičnine, popis objektov, ki mejijo nanjo z vseh štirih strani, ter označitev poslovnega dejanja. Nazadnje izvemo za ceno, način plačila, in včasih za kazen, če se to ne bi izvršilo. Takemu vpisu sledi drugi, ki je veljal dokončni potrditvi posla in je bi! splošna oblika izpolnitve pravnega dejanja prenos.» lastništva nad nepremičnino: komunski klicar ie na nedeljo pri stopnicah pred zvonikom iad scalias campanilis} ali na stopnicah pred občinsko palačo (super scatis palatii) in na dveh drugih običajnih mestih, o katerih ne izvemo, kje sta bili (et in allis duobus solids locis), razglasil izid posla, ki se je bil izvršil. Oglejmo si enega od vpisov: da bo podoba popolnejša, naj bo to pogodba o zamenjavi nepremičnin, da borno imeli hkrati opraviti z dvema poslovnima dejanjema, prodajo in nakupom (P.AK-PA, Vl< 167, 69, 69v in 70i. Na robu sla najprej navedena oba udeleženca, D. Peiro Petronio q. dominas Joannes ac Petro Petronio q. dominas Marquardus in oznaka posla, z a katerega sta. se dogovorita, permutalio. Besedilo nadalje navede datum, 1594 indiciione septima, die septima mensis fehiuarii, kraj. jcfi/m Pvrani in damo mea notarii sita m Porta de Campo, in prisotne priče, presentibus Ser Nicolao Sclavutio q. Ser Sebastiani, ac Ser Petro Petronio q. Ser Lunardi a v ¡bus Pytani testihus etc. Bistvo zapisa je odločitev obeh udeležencev za dejanje: Ibique dominos Pet tus Petronius q. domini Marquai di avis Pyrani cum i ure proprio etc. dédit, iraddidit. permuta vit, ac: per parle vendidit excellenti Domino Petro Petronio domini joanni civibus dicti loci, ibt present/, stipulanti ... et permutant ac per parte ement et recipient..., ki se takoj nadaljuje z. navedbo in opisom pivega predmeta, posla: ... partem uni us dom us cum šolano apotecha ac scaila lapidea ... s¡item Pytani in Porta Misana. Sledi za nas najzanimivejši del, ki glede na strani neba naSteje štiri sosednje objekte, njihove lastnike, oddaljenost od predmeta pogodbe ipd.: apud itira in solis orlu dieti domini Petri permutations cum passubus comunis mttis muros tribus, pedibus tribus, in austro iux(tja tura eiusdem domini Petri Petronii q. domini loanni cum passubus duobus pecle ono quarte tribus, in oc ca su penes warn puhlicam versus domos domini Petri Petronii q. domini Dominici ac ser Aloysii iapicide cum passubus tribus et pedibus tribus, et in aquiilone secundum tura heredttatis q. domini Antonii Columbam in parte, et in parte via publica cum passubus duobus pede uno et quariibus tribus. Opis se zaključi s ceno, ki za omenjeni objekt pravi, da je bila de valoris ducatoium ducentotvm cjuadraginta quattuor libras 2/-/ denariomm paruorum in rati one libras 6 solid. 4 per singulo ducat o ita concordes ut clixerunt, torej 244 clukatov in dve libri. ANNALES 10/'97 Alj« BRGl CZ "URANJfK: NEPMMlCNA POSEST V PIRANU Ob KONCU I6 STO! ETJA, t 39-152 Obzidni del kopenskega vstopa v mesto Piran: opazen je celotni det, ki ga popis 114 parcel označuje s parcelnimi številkami od 1 do l.i. V. Carpaccio: Maduna z otrokom in svetniki, 1518 (Caprin, 1905). The Piran walls through which the town was entered by land: clearly visible is the entire part denoted by the register of 114 plots with numbers from I to 13. V. Carpaccio: The Virgin with Child and Saints, 1518 (Caprin, 1905). Obrežni del Pirana s hišami, o katerih popis 114 parcel pravi, da so vzidane v obzidje in imajo skozenj luknje. D. Tintoreito: Piranski mestni očetje, konec 16. stol. (Caprin, J 905). Coastal part of Piran with houses that were, according to the local plot register, built into the city walls and had holes in them. D. Tintoretto: The Piran City Fathers, end of 76"1 century (Caprin, 1905). 146 M IS P P ■ ?! ANNALES 10/' 9 7 Alfo «KOIEZ UKANffK: NFPP.EMiČNA POSÉS! v PIRANU OS KONCU 1«. 5TOLETIA, l.W-552 Enako natančno spoznamo se drugi objekt, predmet, ki ga drugopogodbenik daje v zamenjavo za opisanega; una domo sita in Porta de Campo, ki je bil v času skleni!ve pogodbe zaseden: in qua nune habitat magistru Geoifjo cerdo in je imel naslednje sosede: qui domi eoheror ab uno latere vi a puhlica cum passubus duobus, ab aho hereditatis qundam ser Nicolat Bonifacii cum passubus 4 quMuor et pedibus duobus, a (ertio iura ser loannis Radiui q ser Geoigti cum passu uno pedibus (¡uattum, et in qtJaito (afere vi a consortalis rum pasiu!;>us 4 J/2 Vrednost te hiše je bila manjša od prve in je znašala T 72 dukatov qua domus dixerunt esse yabrn ckicaioium centom septaaginta duos m ratione nt s upi a zato je bilo razliko treba doplačati: et fjer ducat is septuaninta duobus libris duabus denarioium patuorum ¡n ndone ui supra nomme aditionis sine equiualentis partis domus supradiete, quos uero ducatos septuaginta duos Ubtas duos dare et exbursare, promisit et se bbUgavi idem dominus exc:e!!en(< N. P. domini Peti I Petrom' q. domini Marquardi. Celo iz tako izčrpnega popisa dogovorjenega posla, se bol) pa to velja za vse druge vpise v VK 167, ničesar ne izvemo o velikosti h še, njenem videzu, ohranjenost. opremljenosti ali o številu njenih stanovalcev. Kaj je vplivalo na njeno ceno - so bile to značilnosti, ki so jo delale lepšo, udobnejšo in večjo, način in kvaliteta gradnje, starost, ohranjenost ipd., ali pa je imela tudi jjhikrolokac ja svojo ceno? Katere ulice in trgi so veljali za p ivlačnejša in prestižnejša mesta bivanja, --je so si premožnejši in uglednejši meščani izbirali svoja domovanja? Na ta vprašanja nismo uspeli docela odgovoriti pit s primerjavo cen nepremičnin v Piranu, ki jih objavljamo v tabeli, niti s primerjavo cen teh nepremičnin s tistimi, ki jih poznamo iz pivih piranskih notarskih knjig (Mihefič, 1986, 161). Glede prvega nimamo niti ¿Strežnih podatkov o velikosti, kaj šele tistih, k: bi spregovorili o drugih značilnostih, ki vplivajo na tržno ■ vrednost hiše, glede drugega pa nas dodatno ovna menjalno razmerje med libro in dukatom, ki se je v Vltiesnih stoletjih tako spremenilo, da onemogoča postavlja :■>' vzporednic. MREŽA ZNANIH NEPREMIČNINSKIH TOČK Iz ta';o pridobljenih informacij smo lahko sestavili več seznamov, preglednic in drugih pripomočkov raz -Večanja m ugotavljanja vrednosti znanih podatkov, ki smo jih nato med seboj primerjali, na primer seznani vseh pogodbenikov iz VK 167, seznam stanovalcev glede na mesto sklenitve pogodbe, seznam lastnikov, seznam štirih neposrednih sosedov, preglednica cen nepremičnin ijjd. Ob zadostnem številu ugotovljenih elementov (lastniki, zgradbe, drugi nepremičninski objekti, ulice, ceste ipd.) bi lahko tovrstna metodološka prizadevanj,, v idealnem primeru izpopolnila celotni tloris piranskega mesta, tako da bi dobili zemljevid Pirana za čas, ko ga sicer nimamo. Še več, zaradi narave načina pridobivanja podatkov, bi tako spoznali tudi imena lastnikov oziroma stanovalcev hiš, verjetno tudi rodbinske in sorodstvene zveze, nadalje nepremičninsko premožnost posameznikov in družin, gospodarsko vrednost nepremične lastnine, doseženo z nakupi, zakupi, oddajami in podobno. Tako smo znane nepremičnine postavljali v Capri-novo skico mesta: podatki o sosedih, ki jih vpisi tako natanko umeščajo na vse štiri strani neba (včasih sicer le ab uno ¡atere - na eni strani, in naprej ab a Ho, tertio, quarto latere, v glavnem pa tako natanko, kot smo videti v navedenem primeru: ab austro - na severu, a soliš ortu - na vzhodu, ab occasu - na zahodu, in a tremontana /tudi tramontana/ ali in aquillone - na jugu), bi morali biti zanesljiv vodnik za umeščanje objektov na načrt mesta Piran. Vendai: od vseh vpisov v knjigi jih le 64 govori o prometu s posestmi v Piranu - znotraj mestnega zidu je lastnika zamenjalo 56 nepremičnin, zunaj njega popis imenuje pet hiš v predmestni četrti Borgo Marzana, tri pa nedoločeno v suburbio Pitani. Če pregledamo vse vpise, ki se tičejo prometa z nepremičninami znoliaj našega risa, in sploh vse, ki govorijo o spremembi iastništva nad hišo, jih je spet le 64. Skoraj vedno gre za hišo, nekajkrat za kočo, trikrat pa za vrt, ki je sodil k hiši. Stare in nove lastnike lahko na našem osnovnem orientirju, popisu 114 obzidnih lastnikov, poiščemo enaindvajsetkrat, le za polovico objektov (10 oziroma 11) pa smo lahko prepričani, da gre za isto posest. Med sosedi - četudi za vsak objekt spoznamo po štiri - ¡e takih ujemanj več, vendar tudi za ta ne moremo biti povsem prepričani, da govore o istih objektih. Ostanejo nam še navedbe krajev, kjer so bile pogodbe sklenjene - na ta način spoznamo še 66 lastnikov (nekateri so nam sicer znani že kot zgoraj identificirani prodajalci ali kupci), vendar le z omembo četrti, v kateri prebivajo, brez sosedov ali drugih opornih točk. Tudi na podlagi tako odličnega izhodišča, kot ga ponuja popis 114 obzidnih objektov, in tako natančnega pregleda sklenjenih nepremičninskih pogodb, kot ga najdemo v vicedominski knjigi, ki je nastala v času tik pred popisom 1 i 4 objektov, moramo torej ugotoviti, da se letno proda le zeio omejen odstotek celotnega nepremičninskega fonda, da pa obsežnejši presek tega dogajanja zaradi nenehnega spreminjanja lastništev tudi ni odgovor na vprašanje, kako do željenih rezultatov. Tisto, kar lahko iz obeh uporabljanih virov zanesljivo, manj gotovo in celo samo domnevno postavimo na zemljevid piranskega mesta, pa vendarle dovoljuje nekaj razmisleka o podobi Pirana in hišnih lastnikih pred koncem 16. stoietja. Podobno kot drugi nasledniki srednjeveških mest je bil Piran razdeljen na mestne četrti. Te so bile navadno poimenovane po župnijskih cerkvah, po mestnih vratih, ix> starih ledinskih imenih ali po kakšni drugi značilnosti. V Piranu so četrti poimenovali po mestnih vratih, 147 ANNALES 10/' 9 7 Aija (IRCIIŽ URAMjÉK: NEPREMIČNA POSEST V PIRANU Of KONCU 16.STCX.fTIA, 1.VMSÏ ki pa so dobila ¡mena na malone vse prej omenjene načine: četrt Porta Domo po istoimenskih Stolnih vratih, četrt Porta Campi po istomenskih Poljskih vratih, ki nosijo staro ledinsko ime, četrt Porta Misana (Mixana, Mediana) po istoimenskih značilno Osrednjih vratih in četrt Porta Mugla po istoimenskih Miljskih vratih. i< štirim mestnim lahko v našem času prištejemo še predmestno četrt Borgo Marzana (Marciana), ki se verjetno imenuje po lastnikih ene antičnih vil v tem predelu (Peršič, 1936, 133). Smisel ureditve mesta v četrti je imel verjetno svoje fiskalne, administrativne razloge, sicer pa so četrti opravljale vlogo današnjih ulic in hišnih številk: stanovalca je bilo laže najti, če si poznal njegovo ime in ime četrti, v kateri je bival. Verjetno je bila omernba četrti celo del uradne legitimacije občana, ni namreč redko, da ob njegovem imenu nastopa tudi četrt, kot kraj njegovega stalnega bivališča. Obenem lahko ugotovimo, da je uradno poimenovanje oseb v tem času še vedno najprej navajalo ime in šele nato priimek - vse omembe in celo abecedno kazalo se namreč ravnajo po osebnem in ne družinskem imenu. Med nepremičninami, ki jih našteva VK 167, so hiše, ki so zamenjale lastnika v piranskem mestnem središču, v glavnem stale v eni od štirih mestnih četrti, v štirih primerih v predelu, imenovanem Friuli, po enkrat v Pusterli.. na Punti, v Castru, v Pescarii (in contrata uocata ia Piscaria), zunaj obzidja pa petkrat v predmestnem Sorgu Marciana in trikrat neopredeljeno v piranskem predmestju (suburbio Pirant). Nekateie med omenjenimi hišami popis imenuje casale, torej gre za koče, hišice. Drugih opisov, ki bi nam podrobneje predstavili hiše ali pojasnili, kaj je vplivalo na njihovo vrednost in ceno, v knjigi ne najdemo. Za casale, na primer, tako ni mogoče zanesljivo reči, ali je bila to stavba, namenjena stanovanju ali nemara le potrebam skladiščenja in opravljanja dela. Ugotovimo pa lahko, da so bile cene zelo različne: kočo si lahko kupil oziroma prodal že za nekaj nad trideset dukatov, kolikor je no primer stala tudi polovica hiše, ki jo je v četrti Porta Misana kupil mojster Giuseppe de Julleanis. Cene hiš so se v poprečju gibale med 100 in 150 riukati, lahko pa so bile tudi precej višje: piranski prezbiter Giorgio Marchesio je za hišo v četrti Porta Misana odštei kar 462 dukatov. Peršič o tem pravi: "Porta Campi je bila v 14, stoletju 2e centralna četrt, v kateri so bili glavno pristanišče (mandrač), stara in nova komunalna palača (patacium, loggia) z vsemi uradi, žitno skladišče (fontik), ječa in več obrtnih delavnic in prodajaln živii ter druge robe." (Peršič, 1986, 134). VK 167 nam potrdi, da so v tej četrti stali fontik, lekarna (aromatharia), obrtne delavnice (pekarna, bnvnica in apotheca obrtnega mojstra, ki najbrž ni lekarna - tudi preveč jih je, da bi si izraz razlagali na ta način), ničesar pa ne pove o ječi. Izvemo, da so v tej četrti stanovali malone vsi notarji (Antonio de Dardis, Francisco Vitalis. Raynaldo Columbano in Peregrino a Seno), tu je bila kataverska pisarna (cancellaria calha- veriorum). Vrednost his se je gibala od nekaj nad 100 do ;72 dukatov, kolikor ;e ob nakupu odštel Prati Pitidona de Dardis. "Stari center mesta še iz predkomunalrim časov pa je bila Porta Domo, tradic onalno najuglednejša četrt, lako zaradi župnijske cerkve kot tudi zaradi dejstva, da j;: tam stanovalo največ pomembnih patricijskih družin Tudi cene hiš so bile v tej četrti najvišje, kai seveda pomeni, da so tu bile od vsega mesta najbolj razkošne hiše. V Porta Domo so poleg potestata in patricijev živeli tudi trgovci, ki so se dvigovali v smeri patricijev, obrtniki, solmatji m poljski delavci, (orej vsi sloji prebivalstva." (Peršič, 1986, 134). Naš vir o tem pove naslednje. prometa z nepremičninami v če! ti Porta Domo je bilo tako malo (samo šti>ie vpisi), da morda lahko verjamemo, da si prebivalci niso želeli zapuščati svojih prestižnih položajev Med lastniki his, ki v knjigi nastopajo kol prizorišča sklepanja pogodb, je vpisov več vendar so pogodbeniki sklepali posle za posest zunaj Pirana, kar spet govori u njihovi premožnosti. Tako ugotovimo, da so v Porta Domo živeli Antonija, vdova po Bernardinu, že omenjeni Apolonio de Apollonio, ki ¡o bil v tistem časti "med'Cinae doetoris" in štipendist občine Piran, nekajkrat pa se v knjigi omenja tudi .^ot vicedomin. Giorgio Vic.ilino, Gakleo Valesio, Augustine Venčno. Marija, vdova po Franciscu Petroniu, Marco de Apollonio, francisco de Preto, Marco de Pelegrino in Spina, žena mojstra Amorosija. Razen tega sta bili v tej četrti apoteki mojstrov Giacoma in Marca Pelegrina Štiri hiše, ki so zamenjale lastnike, so dosegle ceno 191 dukatov. dve 125, polovica ene pa 130 dukatov; cene torej, ki jih sc- zdaleč ne moremo imenovati visoke, seveda pa ne vemo, kakšne so bile hiše, ki so se za ta denar prodale. Največ nepremičnin je zamenjalo lastnike v četrti Porta Misana: kar enaindvajset Živahna nepremičninska dejavnost je skupaj ? drugimi dejavniki povzročila, da so med našimi vpisi nepremičnine v tem delu mesta dosegale najvišje cene. Ob omenjeni ceni 462 dukatov najdemo prav v tej četrti tudi dela dveh hiš, ki sta stala 430 oziroma 244 dukatov. Niti ena od nepremičnin, ki lih imamo za stanovanjske stavbe, se v VK 167 ne imenuje drugače kot domus (časa) ali casale Če su bile katere od njih vredne imena palača, sta bili ti dve gotovo med njima. Predel, imenovan Pusteria, lahko skupaj s Punto pripišemo četrti Porta Mugla. Cene hiš v tem delu so videti precej izenačene, na posebnosti ali znamenitosti v njem pa vpisi ne opozarjajo. Pri Punti je bila zasidrana barka, na kateri je bila pri ser Luciolu sklenjena njegova pogodba, vendar pa verjetno še ne smemo misliti, da je bilo zato plovilo tudi kraj njegovega stalnega bivališča. Prav to je dodaten dokaz, da tudi vpisov, ki pravijo, da so bili sklenjeni pri nekom doma, ne smemo brez potrditve imeti za navedbo kraja, kjer je nekdo zares živel. Lahko je šlo le za eno od mnogih posesti iste 148 ANNALES I O/' 97 Aîj.i BRCCEZ URAMfk: NEPREMIČNA POSEST V HRAMU OB KONCU 16 STOI.CTlA, IÎ9-TSÏ psebe, ki pa je verjetno vendarle živela v eni od svojih nepremičnin. Če že cena posamezne nepremičnino ne pove veliko, piedvsem, kc-i ne vemo, kaj se je z nepremičninsko enoto še prodalo (VK nikjer je omenja hišne opreme, morebitnih gospodarskih ali shrambnih prostorov idr.), p4i vendarle lahko primerjamo vrednosti različnih vrst neptemične posesti med seboj. Iz tabele so razvidne cene hiš, hišic in vrtov. Vinogradi in olivni nasadi, ki s Številom vpisov zagotavljajo, da so bili najbolj prometno blago, v preglednico niso vključeni, saj so bili v veliki večini primerov zunaj Pirana. Povprečna cena ¿a vinograd ;e bi i a okoli 20 dukatov in za oljčni nasad od 8 do lit dukatov, vendar so lahko oboji dosegali tudi precej višje cene. Prodajali, kupovali in zamenjevali so jih tudi po več hkrati, tako da včasih, kot v primeru treh vinogradov istega lastnika, ki so poleg tega stali drug ob drugem, pravzaprav ni jasno, zakaj se niso prodali kot en, a večji vinograd. Najvišje cene so dosegali «¡dinarski kristaiizacijski bazeni (cavidiiuis), ki so bili v glavnem v Sečovljah in Stnmjanu: z njimi je bila sklenjena najbogatejša kupčija v vsej VK T>7: Tadeo Boniiacio in loan-nes P ero Venerio sta izpeljala zamenjavo v vrednosti kar 525 dukatov. Prvi je da! drugemu osemnajst krista-lizacijskih bazenov v Sečovljah, skupaj s hišo, je bila tam (in morda sploh ni bila veliko vredna, saj jo vpis omeni samo mimogrede), Joannes (o katerem sklepamo, da je stanoval v predmestnem Borgu Marža na, saj je bila pogodba sklenjena pri njem doma) pa mu ie v zamene da! osen. kristalizacijskih bazenov v Strunjanu (in vale Strug na ni apud ospedalis P vrani), prav tako ršfeupaj s hišo, kar je bilo skupaj vredno 312 dukatov, ob tem pa še vinograd v Viasi za 50 dukatov, oljčni nasad na Mogoronu za 40, nekaj vinogradov v Parecagu skupaj s h šico za 85 in še en vinograd za manjkajočih 38 jdiilcatov. V splošnem lahko o promelu z nepremičninami v Piranu ugolov imo naslednje: iz vpisov ni mogoče reči, zakaj se je pogodbenik odločil za odtujitev ali pridobitev posesti. N česar ne izvemo o njegovih motivih, Vpisi pa so časovno razmeroma enakomerno razporejeni skozi osem obravnavanih let, tako da ne moremo reči, d t so bila vmes obdobja, ko je prodaja povsem tisahn la ali se na moč razcvetela. Kadar so prodajalke ženske, ki so hkrati vdove, seveda lahko pomislimo, da so ijosesi prodale zato, ker so se morale po moževi smrti nekako vzdrževati, vendar za to nimamo nobene potrditve. Razen seveda dejstva, da se nekatera /mena vedno znova pojavljajo kot kupci oziroma lastniki nepremičnin, ¿aradt česar smo vsaj za nekatere posameznike (Nicoio Petrom o m Apolonio de Apolonio, na primer) lahko prepričani, da so imeli precej več stanovanjskih enot, kot so jih zmogli naseliti,, kar zagotovo pomeni, da so vsaj nekatere izmed njih uporabljali za oddajanje prostorov; to pa je bil prav gotovo tudi za vdove eden najboljših načinov zagotavljanja rente. Verjetno je torej, da so bile nepremičnine dobra naložba, saj so se z njimi ukvarjali posamezniki l zvenečimi imeni znanih piranskih rodbin iti nekateri, ki jih poznamo celo kot nosilce pomembnejših mestnih funkcij: prednjačita že večkrat omenjena Nicoio Petronio in Apolonio de Apolonio. Zanimiv je primer Joanne, vdove po Dominicu de Castru, ki je hišo v četrti Poeta Misana, vredno 226 dukatov, zamenjala za pol cenejšo v čo:trti Porta Mugla (¡10 dukatov). Nepolno ieto zatem je novo hišo spet zamenjala za drugo, tokrat 142 dukatov vredno hišo v predelu Frtuii. Pri tem je hiša v Porta Mugla ohranila natanko isto ceno, kot jo je imeia pri prvi kupčiji, kar je značilnost še nekaterih drugih sklenjenih pogodb v VK 167. Ali je mogoče, da so bili Pirančani tako malo podjetni in z nadaljnjo prodajo niso skušali zaslužiti, ali pa gre nemara za utajo prave vrednosti sklenjenega posla, da bi se pogodbenik izognil plačilu morebitnega davka, bi bilo treba ugotoviti iz davčnih določil m obveznost», ki so tedaj veljali v Piranu. Vsekakor pa k takemu sklepanju navaja dejstvo, da število zamenjav v knjigi presega število drugih poslov, in okoliščina, da so uradniki tudi pri zamenjavah nepremičninam vedno (razen v redkih primerih, ki jih moremo šteti za pozabljivost) določili ceno, četudi je bita ta v obeh primerih enaka in bi lahko šlo, preprosto rečeno, kar za zamenjavo ena proti ena (na primer, vinograd za vinograd). Če sta bila vinograd in oljčni nasad samostojni tržni enoti, pa je vrt v glavnem sodil k hiši: njegova uporabna vrednost je bila torej bolj gospodinjska kot gospodarska. V VK ! 67 se vrt kot pogodbeni artikel pojavi le trikrat, od tega dvakrat v Kaštel u; kjer z a rad i visoke dosežene cene (34 dukatov) pomislimo, da je moral vendarle imeti nekakšno gospodarsko funkcijo. čas pred koncem 16. stoletja je bil - če ga merimo po ohranjanju cen nepremičnin in dodamo podatek iz VK 167, da se menjalna vrednost libra dukat ves čas ni spremenila - očitno čas uravnoteženega gospodarskega življenja, Za sklepanje in ugotovitve o tem, koliko ljudi je živelo v lastni hiši, koliko jih je stanovanje najemalo, ali so v Piranu obstajali veliki hišni posestniki, ki so imeli v rokah oddajanje nepremičnin, ali je trgovanje z nepremičninami vsaj nekaterim pomenilo posel ali je šio !e za vsakokratno lastno potrebo in resnični namen imetnika nepremičnine, predvsem pa za odgovore na vprašanja o načinih bivanja v hiši in njeni uporabi, opremi in videzu, pa bo treba še počakati. 149 AN NALES 10/'97 A!j» SlíClfZ UKAN¿£K. N'EPKEMlCK'A POSEST V CiKANU OS KONCU H. STOLETJA. 139-1 "'2 Naslov Hija |Xi¡ h i se del hiíe ícOÍJ vrt Portó Pomo T9? 130 ¡25 125 Porta Campo 310 34 137 12 170 172 190 200 150 240 80.5 372 Porta Misana 226 30 % 38 230 244 3B 190 40 462 38 301 861 150 9¡ft2 331 43 O"* 120 126 59 120 í.¡ f:miíí W 50 H 2 yo 140 Pusterla 65 Porta M un la 110 30 110 248 -t •>■) 84 55 200 160 Ponta 32"< Borgo Míir/ítna 67 50fi Piscan» i 72 Castillo 34 34 Suburbio 365" 170 50 Tab- 1: Znane cene nepremičnin v Piranu po V K 167. " preračunano: 1034 libre ! cum SL-ala lapicfea 2 tum si al I a 3 cum cas;tle 4 tutu cásale 5 cum horto ** preračunano: 2263 Iiber 150 AN NA LES 10/' 9 7 AM BRGIK URANiCI»: .SEFRfMlf.VA POSfST VPISANO OB KONGO ft JTOIETJA, ! 37-152 REAL ESTATE IN PJRAN AT THE END OF THE 16th CENTURY Comparative analysis of the urban structure of Piran at the end of the Middle Ages and at the beginning of modern times Alja BRGLEZ URANjEK institute of the Humanities, SI-J000 Ljubljana, Qeethovnov.i 2 SUMMARY The (realise on the real estate in Piran at the end of the 16th century is a part of a comprehensive research in material and residential culture of the town from the late Middle Ages to the early modern times. On the basis of the rpapping of 114 plots of land along the former Piran town walls, which is in fad an abstract of an older record from J 609, and the vicclord's book No. 167 from the collection of the Piran Archives covering the period from ¡592 and 1600. the. author attempted to construct a groundplan network of the Piran urban centre. On Ideal conditions a map pf the town would thus be obtained for the time when no such map existed or has not been preserved. The reality of otherwise exhaustive data limited the final result to only a part of the author's expectations, but nevertheless gave numerous new pieces of information, which will be no doubt an excellent inception for the results to come With a comparative analysis of the obtained results, the author managed to make ,i number of lists and tables, on the basis of which she could work out a network of authentic ubiquitary points of the town's real estate and gradually enter them in the map (C. Caprino's map from the book L'lstna nobilissima was used). The comparison of names of people who became the new owners of teal estate with those known as the owners of the plots along the town 'walls and further with those who acted as contracting parties or a contract for .some other person ivas made in their real estate unit, has shown that of 386 registrations only 64 belonged to the framework of the town centre and that only 56 were actually situated withln the town walls. The owners' names appearing in the list of 114 plots and VK 167 match 21 times, although only for about a half of their real estate it can be claimed with certainty that in both cases the same property was at stake This has clearly shown that only a limited part of the entire real estate was sold each year, that some units were referred to a number of times and some no! even once, and that (he collection of contracts made in this way cannot compete with a simple mapping which, however, does not exist for this town for the time from the end of the /6i'> century. With the available data the research should thus continue in this way and at the same time some other sources., particularly wills and legacy Inventories of the already ascertained house owners, would have to be looked into as well. The carried out research, however, has already brought some precious data on the prices of real estate; they were yet again comparatively assessed and classified according to appropriate criteria. It has been established that the prices of houses tanged mainly from 100 to 150 ducats and that they were at times much higher, e g 462 ducats as reached by a house sold in the residential quarter called Porta Misana. It is this very part of the town in which trading with real estate was particularly brisk. The most respectable quarter was Porta Domo, although the data obtained m connection with the prices in (his quarter do not cpnfirm that real estate was indeed most expensive in this part of (he town. It is true, however, that in eight years only tour houses were sold- The main business and trade buildings stood in the quarter Porta Campo: fontico, pharmacy, some workshops (bakery, barber's shop), the old and the new municipal palace, residences or predominantly notaries and important town officials, and the highest price paid for a house there was 372 ducats. The transfers of ownership were followed, besides of houses (which are in all cases called either domus or caso, but never pallatium or paliazzo), also of parts of houses, cottages and gardens and, outside the ¡own, of vineyards and olive gioves. The highest prices, however, were reached by crystallization basins in salt-pans kept mainly at SeCovlje and St runj an. Key words: Piran, Middle Ages, real estate, Vicedomines Registers ANNALES 10/' 9 7 AI» BROUZ URANiEK: NEPREMIČNA fUSEST V 1'iRANU 03 KONCU 1 '■> STOirrjA 1 ;i