List 34. Teèai LVU * t a in zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 glđ. 50 kr pol leta 1 gld. 76 kr četrt leta 90 kr po poŠti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr trikrat 16 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani . avgusta vredna do 20.000 kron ? na lV«°/o. a če i na 2°/, če je nepremič do 10.000 kron » 3°/ 01 če vredna nad 40.000 * cesarske naredbe določa, da pri prenosih mej kadar se gre za v katerem lastnik prebiva in obrt izvr- in i ako je dotična nepremičnina 5.000 m Va0/ kadar je vredna nad kadar si je izročnik izgovoril takoimeno Če se na pr vred- računalo » ůÉůÉůů i* V drugi skupini je določena pristojbina, če je ne- Piiïtïèkï' o d d eiS'lliSS I pr?!ÍŤ? , ..................... .................................................................'"'""""f nad 20.000 kron vredna mwwwvwvfwwwwwwww wwwwv* wwwiiw wwww m . tretji skupini znaša pristojbina Koristen zakon. nina vredna , , . 10.000 in do 40 000 kron, SVi°/o in 6e Íe nad Sedaj se je pokazalo, da se zamore s toli razupilim vredna 14. vender tudi kaj dobrega in koristnega vstvariti. Kar je bila vlada s pomočjo tega paragrafa v zad- ^ ^ zakongWimi njih dveh letih uveljavila, ni delalo nikomur veselja, kako tudi če je bilo potrebno Dne 22. t. m. pa sta bili na £ ^ ^ ^ lagtnik gam oMeluje) ni temelju § 14. uveljavljen, dve cesarski naredbi, k, sta ^ e gotovo velike koristi za razne sloje prebivalstva. vredna do Prva t€h naredb se nanaša na služabniške plače in g 0Q0 jn đo 10000 jjron je torej bolj omejenega pomena, druga pa Bega globoko ' ^ obsega tudi še drug0 važno določbo v vse naše gospodarsko življenje, zlasti v življenje našega y © & kmetskega in maloobrtniškega prebivalstva. ^ kapitiIizirana vrednost ,štela Dosedanje pristojbine pr, prepisu nepremičnin so jzročene nepren>ičnine bile že veliko let predmet britkim pritožbam. Bile so ^ ^ ^ nerazmerno visoke in vsled tega zlasti manj imovitemu ^eto^ kmetskemu prebivalstvu silno breme. pištěla kot glavnica Temu se je zdaj odpomoglo s pomočjo § 14 m si- jn ge -e potem od te skupne svote odmerila pristojbina cer na zadovoljiv način. p0 novj Financijelno in narodnogospodarsko jedro te cesarske prišteti k vrednosti izročenega posestva naredbe je iskati v prvem paragrafu, kateri ustanavlja pristojbina tudi vsled tega razmeroma znatno znižala, za določitev percentnih pristojbin pri prenosu nepremičnin Eazen tefa olajšav obgega noyi zakon tudi ge mnogo troje skupin in sicer spadajo v 1.) skupino vsi prenosi mej druzih yažnejših stariši, otroci in zakonskimi, v 2.) skupino prenosi v slu- ^ bivalgtvo kolikor toliko razbremenja. čajih smrti in brezplačni prenosi druzih oseb, in potem v 3. skupino brezplačni prenosi mej živečimi osebami, ka- Vlada računa da se vsled teh ola]šav prav znatno tere pa ne sodijo pod prvo skupino. skrčijo njeni pnstojbmski dohodki. Po njenih računih je, * P™ skupini znaš* prif ibrnrrVi ?rdbi T^™™^ kako ta odpadek nadomeBti in našla je kadar je neprimičnina vredna do 30.000 kron, 1%, m Je' aa * 1 y če je več vredna kakor 30.000 kron, iya°/0. Dosedanji tudi sredstvo razloček mej brezplačnimi prenosi mej stariši in otroci mrec, <*ve ûoloCD3 ter narobe se je torej opustil. Doslej se je v prvem slu- lzpa( e prl t čaju plačevalo 3Va% in 25°/o doklade v drugem slučaju Jedna odpravlja dosedanji takoimenovani popustek 1V2% in 25% doklade. ' pri pristojbinah kar si j« kotar izgovoril, vredno 150 gld. na svota v deset do pedesetkratnem znesku vrednosti prenešenega posestva, ta naredbi se sme samo petkratna vrednost kota in se bo torej določb s katerimi se zlasti manj imo leto blizu treh milijonov dohodkov. Naravno za to Že ta cesarska naredba obsega na , katerih namen državnih dohodkih. i kompenzirati rečeni Ta popustek se je dovoljeval po času » > • ra SE J m • .ir •«•-, v" IN- 294 kateri je pretekel î odkar bila dotična nepremičnina zadnjič prenešena. Čim krajši je bil ta čas, toliko večji demokratje seveda iz dimih razlogo popustek se je dovolil Druga rečenih godbi, gre nemka pšenica lepo v klasje tudi začeli boj proti na« To v prihodnje ne bo več vetialo. demonstracije začele. Sledili so jim izgredi v Celju določb statu vira jako strogo dolo- Solnogradu čitev zapuščin, premičnih in nepremičnih. Doslej prišlo v hebski pokrajini na Češkem do pravih revolt. V Hebu in v Ascbu so Nemci demonstrovali pred tem se je v slopji političnih oblastev so se naposled pravcatih po krajšan oziru prav lahko delalo tako, da je bil fiskus pri- svirala na cesarjev rojstni dan so žvigali cesarski pesmi, ko se j* so strgali ke orle raz Ako se po resnični zapuščini , «I ç « zapuščin odmerjal vedno • • « i imela milijone z 10 000 prebivalci država že prav znatne so napadli orožnike javna poslopja in jih poteptali ter z veleizdajalskimi in proti-distaničnimi klici kazali svoje mišljenje. V Kraslicah, mesteca Revoltantj prihranjene. Zdaj hoče v tem oziru postopati razbili vse šipe pri okrajnem glavarstvu prišlo do krvavih boj so ae jim morali umakniti in potem Pri drugem naskoka strožje. Davek od zapuščin odstane sicer za sedaj ne- so iz revoI^rjev streljali na orožnike. Orožniški stražmojster je spremenjen i ali pripravljalni korak glasom oficijoznih listov je to velevažni bil zadet Na to so rabili orožj temeljiti reformi davka od zapuščin Rekli smo zgoraj, da je cesarska naredba, katere sta bili dve njenih in sta izmed teh oseb štirje umrli so dvakrat vstřelili Prvič osebi vstreljeni, drugič pa je bilo šest oseb ra- Politična oblast je poklicala vojaštvo na pomoč pozneje pa je poslala orožnike vsebino smo ravnokar četudi smo na kratko očrtali, za- in vojake Pro0 ter ie županstvu poverila vzdrževanje miru in vn A # «A /v A * * A dovolji To je tudi v resnici. Bremena, ki so ravno reda kar se pač po najrevnejše kmetske sloje najhujše trla, se vsled te ce se vedno ni konec. Zlasti se pravici imenuje kapitulacija. Nemirom pona Hebu. No, če bi se sarske naredbe nekoliko olajšajo. Naš vbogi njeni kmet hvaležen ---j—[/icuuiciiic- bo tega gotovo vesel in bo za to olajšanje preobreme- oagla sodba in kaj tacega zgodilo v slovanskih krajih, bi bila pač že razglašena se postaljala vešala t • « * Ferjančič v položaju Na sobotnem shodu volileev Vzlic temu pa moramo i i odgovarja popolnoma modernemu reči, da tudi ta naredba ne precej obširno raz- duhu da se tudi v ~ - —— oo tUU.1 V njej čez mero ščitijo interesi kapitalizma. Pravo načelo v Kranju je podpredsednik dr. Ferjančič pravlja 1 o položaju. Označil je zahteve opozicijskih strank "kot hinavske. državni jezik Na primer za zahtevo, da se proglasi nemščina za se morala dobiti dvetretjinska večina v drž bilo » pristojbin da se je dosledno izvedla progresivnost prepisnih ne dobe zboru. Kje naj dobe Nemci tako večino? A dasi vedo To pa se zgodilo i dasi se bile na ta Nemcev v Avstrij vender stavljajo to zahtevo da da je kacih še od onih milij milij njo hujskajo način pristojbine za manjše posestvo lahko še znatnejše znižale, ne pa bi imela država od tega kako škodo. Toda Í,Uvdska stranka' ?roti obst.rukciii- Zastopniki Nenemcev pa 16 A Nemcev je blizu polovica, katoliška v nas vlada še vedno duh kapitalizma biti zadovoljni in zato moramo duš nastopa proti 10 milijonom in ustavlj do milij da se je vsaj neka, malega izposlovalo v zopet hinavstvo, da tožijo isti obstrukcionisti, ker ne zboruje prid manj imovitim slojem, da se je zanje doseglo olaj- drž zbor- Ferjančič je tudi označil stališče slovenskih poslancev šanje jako čutih pristojbinskih bremen. nasproti vladanju s § 14. Obžaloval je ta položaj ker je dr- ne puste, da zopet hinavstvo panament deloval Na drugi strani da tožijo isti obstrukcionisti državni voz ter pa imamo ker ne zboruj šanje jako čutih pristojbinskih bremen nasproti vladanj Politični pregled žavni zbor niti svoj gl ob besedo. Obžaloval ažnejše mesto ta položaj zamorejo Slovenci povzdig zlasti ker so v nekaterih deželnih zborih prišli s tališču slovenskih dejal govornik, da ni ugodno poslancev v drž zboru je Notran j položaj časop Večiaa ima sicer dobro voljo za razmerami, katere se pripravljajo vsled tega se bavi intenzivno z nas, ali njeaa pomoč je platonična. Pomanjkanj pore izvoliti delegacijo. Lansko leto sestnikov pri volitvi delegacij ne mislijo storiti, letos hočejo gacije, meneč, da strmoglavijo sedanjo vlkdo toliko bolj računati ker je potrebno, vornik mej ljudstvom resnične pod so Nemci vsled pritiska velepo opustili obstrukcijo. Letos tega silo preprečiti volitev dele- Na uspeh smejo kratko popisal razmere izpodkopalo zaupanje do večine Go Kranjske ter vprašal Ali in kako moč imata centralna vlada in državnozborska ve da se odstranijo ali vsaj zboljšajo te razmere Govornik izrekel mnenje, da odločna zahteva večine bi mogla spraviti „ _ ker iim bodo pomagali socialni demokratj Ze danes ni več dvoma, da se vsestransko pretresa vprašanj vlado iz nje ravnodušj ima vlada na stotine sredstev za brezbrižnosti zi naše razmere ker kako si pomaga vlada iz zadrege da se premeni ustava tako, da dasi uvažujejo vsi listi to eventuvalnost Največkrat se čuje mnenje, Slovenci zopet dež. zbori prišli do večina žirom na to se boljšanje teh razmer o ostanejo v večini govornik izrekel, da naj Slovenci ne zdi verjetna. Sedanje ministerstvo premembo ustave, nego si bo skušalo pomagati zopet se nam vender težko da se odloči za podpirala Končno » ker nekako da naj upati da jih bo ta 14 umestnih besed o celjskih dogodbah čakovati dobrih posledic. spregovoril dr Ferjančič nekaj rekši, da je od njih pri ako v to le privoli ogrska vlada. Zdaj hodij drugim na cesarski dvor v Ischl. Tudi minister zunanjih del ministri drug za Zadnj posredovalce šel Pešto v vseh tacih zadevah, je bil že tam tega in vidi da se vrše nekaki dogovori potem toda Francija. Parizu pravo revolucij pri katerih se je streljalo z revo! nedeljo so anarhisti uprizorili v Prišlo je io krvavih bojev s policijo Nad 350 oseb bilo nihče ne ve v kateri smeri, kar je popolnoma naravno Vlada kritični Položa) -- bo pokazala svojih kart, da bi obstrukcija imela novo ranjenih. Ta revolta je kakor z bengalično lučjo osvetila vele- proti njej orožje v katerem se nahaja Francija Nemčija Pruski dež zbor Revolte Kdor ni slep na obe očesi sarjevo željo stavljene vladne odklonil vse na ce- davno spoznati, da se pripravljajo nemški nacionalci lucijo, da tako izposlujejo intervencijo Nemčij komplikacije. Uveljavljenje moral že velikih kanalov predloge glede zgradbe raznih davek jim dalo dobro došlo 3 m mej narodne nagodbe s § 14 in novi sladkorni na revo- Cesar je baje radi tega jako nejevolen Ta vladni poraz so provzročili konservati teri ministri in morda tudi sam drž. kancelar Bržčas odstopijo neka orožje, in ker so sosialni menijo, da se bo cesar vsled tivcev in se približal drugim Nekateri listi dogodbe odvrnil od konserva strankam, ali prav verjetno to 295 * \'f • * Srbija. i i t Te dni se po poročilih nemèkih listov začne obravnava proti Knježeviču. Milan nadaljuje svojo grozovlado in pusti najnedolžnejše ljudi obsojati in zapirati. Od skupščine, ki se snide po obravnavi, hoče zahtevati, naj s posebnim zakonom določi, da se smejo tudi srbski državljani za vse večne dase iztirati iz svoje domovine, in da se sme konfiskovati njih imetje. ki toda ód prednjega obrta različen (§. 12 odst. 3. o. r.,) v toliko, da se v tem slučaju stranki prejšnji » i i. » ^ r : > ~ & \ : obrtni list pusti in 1$ za na novo zglašen obrt izda nov * ' j . . . - obrtni list. IO V» - . \ j ď! ^fliBi * Ki Jl ' \ íjmá^HmĚi\H jf il IB ^ lit r iđfcB &±Se7 * i » 7>* T j®J* £2 EJ^ Pri koncesijonarnih (dopuščanih) obrtih se mora od- ▼l ' ® p .1 t • ' ložitev oziroma razveljavenje dosedanjega dopustila smatrati kot pogojno odvisno od dovolilne rešitve prošnje za -*. » laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaiaM mini litina ■•■■■■■■■ ■■■■ •■■■■■ t ■■«■■•■■■■■■aiaaaaaiiiiia ••>■■■■■••■■• •■■■ podelitev razširjene ali omejene pravice. Obrtnik sme tedaj svoj obrt na podlagi starega do »«•«^^^^v^vvv^vvvvvvvvvvvvv^vvv^^v pustila dalje izvrševati, in sicer v vsakem slučaju, dokler Obrtnija. Obrtno-pravno postopanje pri zglasitvi raz- omejitve obstoječih obrtnih sirj anj a ali ni končano obrtno oblastveno postopanje o njegovi prošnji oziroma, če se njegova prošnja ni uslišala, sme na podlagi i njegovega prejšnjega dopustila » i pravic Iz posredovanja, katero je c aprila strBtvo z ukazom z dne 27 1897 trgovinsko mini . 22911 za čelo, so udeležena ministrstva izprevidela, da je dosedanja praksa obrtnih oblastev z ozirom na obrtno pravno postopanje pri zglasitvi razširjanja ali omejitve obstoječih obrtnih pravic različna in da je vsled tega potrebno, da se to postopanje enostavno uredi. . trgovinsko ministrstvo spora- pravnega obstoja obrt dalje izvrševati. Obenem z izdajo novega, na razširjen ali omejen obseg se glasečega dopustilnega dekreta, se mora potem razveljaviti prejšnja dopustilna listina. Železarski kartel. Čudovito hitro se množe v naši državi karteli in ta namen je c očitnejše se kaže, da zadobivajo nekateri zumno z ministrstvom za notranje stvsri nilo : sledeče ukre čedalje njih uprav roparski značaj. ■ pR p 35 H^Ka^nr. • rt\>v fcv - ^^vr rjj 4 J , * SENDI H^jBMM^Ezi&Sf 1 Takšen je kartel cukrarjev izmej » vsled katerega je pri Zglasitev za razširjanje že obstoječe obrtne pravice nas doma sladkor skoro še jedenkrát tako drag kakor naš lastni sladkor na Angleškem ali v Carigradu a v na nove, prvotno neimenovane pravice ali pa omejitev dosedanjih obrtnih pravic se mera smatrati kot odgla- ge večji meri velja to za železarski kartel, kateri je že-silo dosedanjega in kot zglasitev novega obrta, oziroma lezo neizmerno podražil. Ta kartel ustanovil je pred nekaj leti jeden prvih kot prošnja za podelitev no^ga dopustila in se ima vsled tega v teh slučajih dosedanji obrtni list oziroma dopu-stilni dekret odvzeti in nov obrtni list oziroma dopu-stilni dekret izdati. namreč obrtni list (dopustilo) za presojanje naših špekulantov Karol Wittgenstei v kratkem času je dosegel 1 da praška železarska družba izplačevala Ker obrtnih pravic merodajen 36. o. r.), se pri spremembi svojim delničarjem izredno lepo dividendo, namreč 15 do 17 odstotkov na delnico. Toda poleg te dividende, poleg velikanskega reserv- obrtne pravice, bodisi razširjanje ali omejitev, prejšnji nega zaklada in poleg isto tako velikanske specialne re- obrtni list (dopustilni dekret), ki ne zadostuje več raz- serve se je železarskemu kartelu posrečilo, da je tekom meram in svojemu postavnemu določilu, ne more pustiti nekaterih let prihranil še tajen fond v znesku nad dva stranki. Za spremembo vsebine obrtnega lista (dopustilnega milijona goldinarjev. O tem tainem fondu ni razven takoimenovanih » ma dekreta) pa tudi v zakonu ni skrbljeno. ker isti govori cherjev" nihče nič vedel akcijonarji niso nič vedeli samo o izdaji obrtnega lista (dopustilnega dekreta) drugo, Iz tega izhaja z vso jasnostjo da so bile več let izdajane kakor gori omenjeno postopanje pri zglasitvi sprememb nepravilne bilance in da je bila država prevarana, kajti obrtnih pravic i zlasti zaznamek na prvem obrtnem listu ta tajni fond ni bil obdavčen (dopu8tilnem dekretu) bi zakonu nasprotovalo î pri več kratnih spremembah Naposled je upravni svet vsled kolosalnega naraš obrtne ligitimacije nejasno storilo ganja tega tajnega fonda prišel v precejšnjo zadrego in in otežilo določbo obrtnih pravic v posameznih slučajih naposled pa tudi težkoče napravilo z ozirom na zadružno pripadanje. Pri novi obrtni ligitimaciji, ki se mora vsled ni vedel, kaj bo s tem denarjem Zvišati dividende mu vsled kartel posebnih razmer, v katerih se nahaja železarski » ni kazalo in tako se končno odločil, sklicati na tukaj predpisanega postopanja izdati pri zglasitvi razšir- jZVenreden občni zbor delničarjev in mu predlagati, janja ali omejitve obstoječih obrtnih pravic, se bode na bi se tajni fond razdelil mej delničarje skoro popolnoma primeren način oziralo na prejšnje pravice, zlasti na dan, tako da bi na vsako delnico prišlo 95 gld. » kedaj se je prejšnja obrtna ligitimacija dobila. Ta sklep je javno mnenje silno razburil. Nastal Izjema gorenjega pravila nastopi tedaj, ako obsega je pravi vihar proti železarskemu kartelu in c čitalo se zglašeno razširjanje dosedanje obrtne pravice tak obrt J mu kar naravnost, da je postopal sleparstvo. Ta velika in spIoSna ogorčenost je izvirala ponajveč ker je železarski kartel že več let sem na najbrez- od tod obširnejše in najkrutejši način izkoriščal potrebujejo železo, zlasti vse obrtnike. Ta krutost vse sloje, kateri pretirana, da je poDolnoma primerna, da, zanikali go cela eksistenco kartela samega. Enketa je sicer bolje spozna iz dejstva, da je naša industrija, izdelujoča stroje, prišla v obupen položaj. Eksport je vsled draginje surovega železa postal nemogoč, a celo na domačem trgu v mejah naše države se naj- kakor je sam trdil podala trgovinskemu ministra t i mnogo poučnega gradiva, ali porabiti se bo moglo šele tedaj, kadar se bodo sklepale nove tr go vinske pogodbe z inozemstvom. i to industrijo stiskala in davila Sedaj je vlada, ako neče proti kartlelu inozemska konkurenca, posebno konkurenca Nemčije kazenskega zakona, kar bi bilo pač sila riskantno ♦ * Tako na pr. velja surovo železo 100 stroj je težak » pri nas v Avstriji 1500 gld. dočim velja ista mno žina železa v Nemčiji samo 800 gld. Kovač, kateri zasluži na leto 1000 gld., mora kar teliranim železarjem plačati na leto 120 gld plačati tovo sredstvo železarskega porabiti , nego- brez moči in ni vstanu, upreti se ropanju kartela. Znižanje carin za železo je nemo- Srednja tovarna za stroje mora za železo goče, kajti v to bi bilo potreba privoljenja Ogrske, tega privoljenja pa ni dobiti, kar železarski kartel jako dobra ve, a z znižnižanjem železniških tarifov bi se cena prav nič ne premenila, ker je izdatno znižanje nemogoče. povprek 35,000 gld. več, kakor popolnoma jednaka to-varna v Nemčiji, a če nima svoje lastne livarne, plačati Vlada ne more ničesar storiti mora celo do 100 000 gld J ««TUtUV, več kakor v Nemčiji. ilustrujejo najbolje kursi alpin8ke montanske družbe praške Njeno onemoglost železarske družbe in Ta vihar proti železarskemu kartelu na Kranjskem ni bilo dosti i katerega pa nice praške družbe j dovito indolentni, je provzročil saj so naši ljudje uprav ču družbe pa 198 gld ----------------, da je češki državni po- - -.....— ëm. slanec dr. Kramař vlado v posebni interpelaciji dosti trdo deIn,ce montanske družbe pa 238 gld. 65 kr dočim in cene in zdaj veljajo Začetkom leta so bile del-vredne 968 gld., delnice alpinske pa so poskočile 1145 gld 60 kr po enketi delnice praške družbe « prijel in trgovinskega ministra pozval enketo i M »» naj skliče posebno dustrija in obrtnost krvavita in propadata Viada enketo se je temu pozivu odzvala m sklicala j v kateri so bili zastopniki karteliranih železáren § iHl j Kmetijstvo namen j do nekako porazům m zastopniki tistih zavodov, kateri surovo železo obdelu jejo. Vlada je pri tej enketi imela poglavitni seči mej nasprotujočima si strankama ljenje in priznati se Zastopniki tovarn železo kupujočih zavodov zali. mora, da se je pošteno trudila. torej zastopniki od kartela surovo , so pri tej enketi s fakti doka- tem da železarski kartel industriji neizmerno škoduje Križi in težave soseda Antona boleznimi. Porodna mrzlica. Pri Antonu je bila krava storila živinskim ko mora domači obrtnik plačevati gladko leza po 10 gld ? po gld ga izvažajo kartelirani železarji v Rusijo deset minut Tako lahko in se pri Antonovi hiši še nikdar ni zvršil noben Še celih metrski cent že- porod. Človeške pomoči ni bilo prav nič treba m na Ogrsko tudi po 8 do 9 gld, vsled česar trajal porod naši industrijelci svojih izdelkov ne morejo več na Rusko je bila doslej Krava prodajati. Ta škoda * toliko Ruska takorekoč navezana večja ker m a _ v kar jih je ki bilo je bila storila v Antonovem hlevu je spadala mej najlepše j r y kupovati stroje v Avstriji mnogo mleka obetajoča vimena Imela je velika « Kartel pa povrh še sili svoje domače odjemalce, da umestno, krava je bila na pol izpitana Samo nekaj ni bilo prav morajo na jesen naročiti vse železo za celo leto mej letom nastalih kar ga potrebujejo tako da se ne morejo okoristiti njim ugodnih konjunktur na svetovnem trgovišču! dobro pri kravah » to pa ni prav krava je bila miljenka domače hčere ki store in ki naj dajejo mleka. Ta Ker je bila krava Za eksport dovoljuje kartel industrijelcem kake bonifikacije, toda kdor jih hoče dobiti jako požrešna, jej je dekle dajalo vsak dan razen navadne krme še kaj povrh. Zlasti zadnje dni, pred parodom in sicer ne- po porodu je domača hči dajala kravi premagati velike ovire mora prej likor je-le hotela. Deklica je vedela Dovolitev teh bonifikacij je od- krava nenavadno mnogo mleka visna od milosti in nemilosti kartela in nima nihče pra- vode še pomnožiti mlečnost te krave žreti in piti koda daje prav ta in je hotela z dajanjem více jih zahtevati Zastopniki karteliranih čali od sebe vsako najmanjšo krivdo tirana draginja železa strojev, ampak da mankanje vzrok, tega kriva železarjev so seveda odvra- Trdili so, da ni pre- izdelovanje Ravnokar je domača hči prišla v hlev in prinesla kravi velik škaf pijače. Krava zadovoljno zamukala da propada zastarela saj je vedela, da je pijača njej namenjena. Izpila je ves škaf z veliko slastjo in nekaj ur pozneje izpraznila še nosti dotičnih podjetnosti in pomanjkanje kupčijske tehnika, po- nekoliko manjši škaf izvede- Krava je nasičena in napolnjena mej industrijalci samimi industrijalcev ter prevelika konkurenca Zatrjevali so, da cena železu ni ležala na stelji in mirno prebavljala. Iztreba je bila kmalu po porodu prišla na dan in tako je bila cela hiša prepričana, da je vse v najlepšem redu. Naslednji dan je bilo vse popolnoma nepremenjeno Sosed zatorej svetoval i naj t se kravi vzdigne in zadovoljnost že v hiši vsled tega še večja postala, glava in naj se tako položi da bo glava počivala na Krava je dala jako mnogo mleka, žrla je z veliko slastjo zadnji nogi in zavžila z isto tako veliko slastjo, pičo, katere pa se jej ni dalo posebno veliko. Krava se je tudi prav rada bavila s svojim novo- rojenim teletom i tako i da so bili vsi Antonovi ljudje pomočjo hlapcev se je res posrečilo, kravo tako preložiti, da je prsna kost stala na stelji, glava pa poči- i ') ' vala na zadnji nogi. Toda vzlic temu se krava ni prebudila iz svojega prav zadovoljni; Najbolj vesela pa bila domača hči skoro smrtuega spanja • t Bila teličku. vsak čas v hlevu, da vidi, kako se godi kravi in Nadalje je sosed svetoval, naj se kravi vimeni po- polnoma izmolzeta To bilo hitro opravljeno, zakaj Ko prišla deklica tretjega dne zjutraj v hlev, pa krava ni imela skoro nič mleka. Deloma tudi vsled tega » je zagledala vso drugačno sliko. Krava jako nerada ker bila zjutraj molzena. Tudi je sosed svetoval i naj in po daljšem obotavljanju vstala raz svoje ležišče in je le jako malo krme in piče zavžila ter žalostno p obešala glavo. se krava pogrne z lahkim kocem, potem pa naj se jej z razbeljenim železom gladi hrbet tako, kakor se perilo lika. Tudi to se je zgodilo. (Konec sledi.) Domača hči se močno vstrašila in vzkliknila jftAAAAifete itlátl ttiitMti .^l^ři^tiííttíř» ífeífejfc tH »ti fti 'M f Kaj se je neki kravi zgodilo? Krava ostala malo časa na nogah. Kmalu Novice. fitA «feA jfc Bžtlitl 1» * »I zopet legla. Začetkoma naslonila na tla. držala glavo po konci potem 5*^k^TW^asji^Z^^^JW»r^ - " ~ — —-----------« - llll|lIIIIBIIIII|||||||irillllllll«IIIIIIIIIIIIIIIBIIII>>ll>l>>>>ia>>l>t>>*B|BailBIBflBBIIBMllBttVlllflBBS!ST 4 VtVK9K9K9? WWVWWVWWWVWWVW JO Osebne vesti. V pokoj je stopil gimnazijski pro Domača hči vsa zbegana zopet poskusila, fesor na Dunaju da spravi kravo na nege. Po daljšem prizadevanju se jej je to tudi v resnici zgodilo. praktikanta Josip dr. Janko Pajk u 1 u v Ljublja Sadna pisarniška Anton S p e n d e v Toda za malo časa Ribnici sta imenovana sodnima kancelistoma, prvi za Šoštanj v Krava se očitno ni mogla vzdržati na nogah in drugič legla. . Zdaj je prestrašena deklica hitela iskat očeta. Po preteku kacih desetih minut je prišel Anton s hčerjo v hlev. Kar je videl, ga ni prav nič razveselilo. drugi za Marenberg Vodj slovenskih razredov na celjski gimnaziji profesor g. Julij Glowack drž. gimnazije v Mariboru. imenovan ravnateljem Cerkvene vesti. Za župnijo Bukovšico je prezen tiran Anton M župni upravitelj v Loškem potoku Presvetli cesar dal družbi sv. Cirila Metoda Krava ležala na desni strani î noge držala vse » štiri od sebe, iz gobca jej je visel jezik, oči pa je imela zaprte. Ako bi pri dihanju se ne videlo, da se rebra še nekoliko dvigajo, bi bil Anton mislil, da je krava že poginila. Anten je začel kravi otipati ušesa in korenini rog. Ušesi in vadi. Na to je Anton s prstom rahlo se dotaknil očesa za njen izraz udanosti povodom glavne skupščine na Vrhnik izraziti svojo cesarsko zahvalo. Pomiloščenje Cesar povodom svojega rojstnega dne 16 kaznjencem in kaznjenkam odpustil ostanek njihove kazni. Poročil se je ljubljanski narodni fotograf g. Da roga so bili nekoliko hladnejši, kakor po na- vorin Rov šek z gospč. Minko Mastek. Čestitamo. strahoma u D ti aiiUUia j6 Lapaciu^ vit* MU uiv "V cj^miiv« jw u± vgimouv «JUUVUUl uuv;ív«uj«v». kravo za jezik in ga potegnil iz gobca kolikor je šel, a ležencem po poštnih nakaznicah zapazil da se nič ne zgane Prijel Romanje v sv. deželo se ne bo vršilo, ker se ni oglasilo zadosti udeležnikov. Vplačani zneski se vrnejo ude- krava ga ni potegnila nazaj Klici i sunki » stresanje Deželnovladno posloje v Ljubljani bilo e ležala, kakor da bi bila mrtva n;č ni pomagalo. Krava in niti ubodi srednje debele igle niso nič pomagali. Anton je poslal sedaj po izkušenega soseda, in ta 18. m. na cesarjev rojstni dan slovesno blagoslovljeno. Slavnost V bila povsem interna. Rupi na Goriškem napravi neka dunajska tudi nemudoma prišel v hlev Ko kravo pregledal » je dejal, da je obolela za porodno mrzlico ali vročnico družba zdravilišče za bolnike na živcih ter » pilo ondotni grad grofa Roma. Kmetijska šola v Mariboru v to svrho ku in da bo najbrž poginila. Svetoval je, naj se takoj pošlje bij0 v tej šoli 35 učencev in sicer 28 Slovencev in minolem letu je Nem- po živinozdravnika. Sosedu posebno ni bilo cev, a učni jezik bil nemški všeč ) da je krava ležala Delavsko stavbinsko društvo se osnovalo v vsa stegnena. Pojasnil je Antonu, da je najnesrečnejša lega, ako leži žival na jedni strani in stegnene noge, Zagorju. To je drugo društvo te vrste na Kranjskem Nepotrjena zakona zadnjem zasedanju dež zakaj v tel legi dobi prav lahko bolezen na plučah. Ako ima namreč za porodno vročnico bolna krava glavo potem pridejo stegnjeno, i se primeri, deli krme če glava leži na stelji kakor telo, da otrpnejo požiralne mišice, in da v sapnik in od tod v pluča > vsled česar nastane plučna bolezen zbora koroškega, sprejeta zakonska načrta o ustanovitvi deželnega kulturnega sveta in o premembi občinskega volinega reda nista zadobila najvišjega potrjenja. Nemška surovost. V Ptuju so imeli Nemci pred zadnjo nedeljo neko veselico. Ko so bili po starem nemškem običaju popolnoma pijani, so šli razgrajat pred slovenske hiše in so razbili šipe „Nor. doma". 298 Čitaln v Konjicah je imela ntveno slavnost. Nemce je seveda tudi ta slavnost silno jezila tafcor jih jezi vsako najmanSe narodno dni svojo otvo- řivo, za Kranj Šavnika vzgledu svojih gibanje slovensko Po za Kočevj dr dr. Seemanna za Novo me9to dr. Vaupotiča m celjskih bratov so napadli s kamni slovenske goste in sta bili ranjeni dve osebi Gasilno društvo v Starem prav lepo in slovesno praznovalo dne 12. in 13. t. trgu pri Ložu je Razdelitev ustanove vojaškim invalidom se je vršila minoli teden v raznih okrajih na Kranjskem. v V St. Ilju pri Mariboru kjer so se Nemci in nem- desetletnico. m svojo čurji silno poganjali schulvereinske šole da se občina prevzela vzdrža stariši in obč Deželno vladno barako Kranjska indu3trialna v družba Ljubljani je kupila proti temu, da bi občina plačevala to šolo. fan je ondtne