I 1 1 I' II Ii Leto IV. V Ljubljani, dne 19. aprila 1928 16. štev. — > Čaplje r Navadno v temnih, deževnih dneh, kadar vihar goni velike kope oblakov, vidimo počasi veslati po zraku izredno veliko sivo ptico. Goste megle jo prisilijo, da plava včasih prav nizko nad našimi potočki in takrat opazimo, kako ima pritisjene k truplu dolge noge in skrivljen še skoraj daljši vrat. Ljudje navadno ugibajo kdo in od kod neki je prijadral ta tufi gost, dajejo mu najrazličnejša imena in pripisujejo razne, včasih prav bajne čine. Najbližje pogodijo tisti, ki ga primerjajo s slik znani štorklji, katero prav dobro pozna tudi naša mladina iz knjig in pravljic. Skoraj nikogar pa ni, ki bi vedel pravo, da je to siva čaplja in sicer prisiljena radi narastlega vodovja iskati si novih krajev, kjer ji bo lažje dobiti hrano, ali pa celo zanesena po slabem hudem vremenu. Dogodi pa se tu pa tam, da se posamezni pari naselijo celo za stalno, preko celega leta pri nas. Ali tudi ti se pustijo videti le prav redko in to tudi le navadno v slabem vreme- nu. Največje skomine vzbujajo našim lovcem, ki se kaj radi postavijo s kakim redkim, posebno tako velikim plenom. Ali čaplje so v splošnem zelo previdne in le redko uspe lovcem, da jih uplenijo. Pred leti, ko so se razprostirale tudi v naših krajih še večja močvirja in obsežnejši gozdovi in je bilo manj lovcev, ki niso imeli tako dobrih pušk kakor jih imajo dandanes, je bilo pri nas več divjačine, posebno raznih vodnih ptic, h katerim spadajo tudi čaplje. Lovci v tedanji dobi pa čapelj niso streljali, marveč so jih lovili z v to svrho naučenimi sokoli. Drzne sokole, o katerih nam je znasno, da se žive od drugih ptic, ter radi tega posečajo kaj radi naša dvorišča, v jezo skrbnih gospodinj, so vzeli v njihovi mladosti iz gnezd, jih udomačili m izučili, da so jim donašah manjše ulovljene ptice, večje pa držali toliko časa na tleh, da so se lovci približali in jih jim odvzeli. Take sokole so uporabljali posebno za lovljenje raznih vrst čapelj. Ker imajo nekatere vrste teh ptic posebno lepo perje, so jih ujeli, jim.izpulili dragoceno perje, na to pa jih zopet izpustili. Najlepše perje imajo bele čaplje in sicer samci spomladi, v tako zvani ženitovanjski obleki. Za sokole, dobro izurjene v lovljenju čapelj, so plačevali ogromne vsote. V poznejših letih so na omenjeni način lovili čaplje turCki begi, posebno v Bosni, sedaj pa, ko so se precej zredčili bogati Turki, pa je tudi lov s sokoli že skoraj pozabljen. — Kakor je čaplja oprezna in težko dosegljiva z lovsko puško kadar je sama ali v družbi odraslih čapelj, tako je neprevidna, kadar gnezd!. —» Sploh je gnezdenje čapelj nekaj posebnega. Tam, kjer so čaplje stalni gostje, ne gnezdi en par sam za sebe, nego zberejo se vse čaplje in tvorijo celo naselbino. Na kakem močnem hrastu, sredi močvirja postavijo svoje iz dračja nerodno sestavljena velika gnezda, tako da najdemo kar po deset takih velikih rešetastih gnezd na enem drevesu. Poprej oprezne ptice postanejo brezbrižne. Samice sede na gnezdih, ležejo in vale, samci pa jfrn donašajo hrano, ali pa stoje v bližini gnezda, ne meneč se za bližajoče sovražnike. Človek se jim lahko približa na strelno razdaljo, kar zadene pade, ostalo pa za nekaj časa odleti, pa se zopet kmalu povrne, kjer je bilo pred strelom. Pa tudi razne ptice ropa-rice jih največ uničijo, ko čaplje gnezdijo, posebno kadar imajo mladiče. Sokol, lun ali ribji orel prileti, pograbi mladiča in odfrči od koder je prišeL čaplje zaženejo velik krik, ki pa kmalu potihne. To se večkrat ponavlja, dokler včasih niso gnezda docela izpraznjena. V skrajni sili pa zna biti čaplja tudi pogumna in se ptici napadalki postavi po robu. Ravno to je delalo sokolji lov na čaplje še bolj zanimiv. Med roparskim sokolom in čapljo sa je v zraku med letom razvila borba, ki so jo ljudje napeto opazovali in uživali lepote take borbe med obemi ptiči. V takem boju je čaplja navadno podlegla. Prav tako, kakor so neusmiljene roparice s čap-ljami, tako postopajo čaplje z ribami in žabami, Id so njihova glavna hrana. Ves dan brodijo po potokih, mlakužah ki plitvejših bajerjih, stikajoč za plenom. Gorje manjšemu živemu bitju ▼ vodi, ako ga ugleda čaplja. Bliskoma udari z dolgim, močnim kljunom, ki le prav redko zgreši svoj plen. Radi tega čaplje niso za-željen gost zlasti tam, kjer goje ribe. Jata požrešnih čapelj, ki neprestano preže na plen, lahko uniči najlepše ribogojstvo. Baš radi tega so čaplje pri ribičih zelo osovražene. Čaplja ima torej mnogo sovražnikov. Preganjajo jo lovci in ribiči ter razne ptice roparice. V Jugoslaviji je največ čapelj v Slavoniji, v Bosni in nekateri!! krajih Srbije, kjer so še dandanes precej obsežna močvirja. Čaplje pa žive najraje ob močvirjih zato, ker imajo tam mnogo hrane. —• Pri nas vidimo čaplje navadno Ie med selitvijo v jeseni, ko jo prežene bližajoča se zima v gorkejše prekomorske kraje, kamor leti preko naših krajev, in spomladi, ko se zopet vrača. y sredini Leopold Layer, znani gorenjski slikar, rojen v Kranju, ki je umrl pred 100 leti. Njegova najbolj znana slika je »Marija Pomagaj« na Brezjah. — Na levi Jakob Nemec, iz Sv. Jurija ob Ščavnicd, ki si je spletel nevenljive zasluge za naše kmetijstvo, se je pred kratkim ponesrečil. Njegovo truplo so našli na velikonočni ponedeljek pri jezu očeslavsfcega mlina. — Na desni Vinko Pernat, veleposestnik ki gostilničar v Sv. Vidu pri Ptuju in naš neumoren politični delavec, je preminu' baš na dan 401etnice svoie t>oroke — 10. t m. je dospelo v Slovenijo okoli 100 poljskih dijakov in dijakinj, spremljanih od svojih profesorjev m sorodnikov. Prepotovali so velik del naše države, v svrho •poznavanja južnih slovanskih bratov. Na sliki jih vidimo ob prireditvi poljskih ženibovanjskih običajev v Ljubljani Levo: Pogled na Knafljevo ulico v Ljubljani, kjer je v noči od 13. na 14. aprila razneslo podzemeljsko plinsko cev. Eksplozija je povzročila tako hud zračen pritisk, da so popokale vse šipe okoliških hiš. ki so obrnjene na Knafljevo ulico Desno: Zdr.tvko Deleja h Ljubljane, ki je pretečem) soboto ustrelil v Boli i n ju svojo ljubimko Ljubioo LikaTjevo, na to pa k samega sebe težko ranil in se sedaj bori g smrtjo v splošni bolnici v Ljubljani Leve: Tete} m umetno Teženje v Murski Soboti, katerega se je fida- - 7mkwtv» tim be MMctškifa velemest Mogočni Napori reke Ki** Levo: Pogled na mesto Šl-benik v Dalmaciji Desno: Viktor Emanuel, italijanski kralj, ki so ga hoteli umoriti ob priliki po-seta velesejma v Milanu bibemka, dolina Krke. Na desni krasen portal Satoorne cerkve v Šibeniku. Na sliki vidimo vso veličino tega ume tniškega dela S » fet IIP* - — f al* Levo: General Nobile poleg zrakoplova, ki je pod kn e nora »Italia«, odplul na severni tečaj Slika Iz puščave, kjer bo pa v do-glednem času tudi avtomobil izpodrinil kamelo. Desno: Angleški tank, ki tehta 40 ton in vozi s povprečno brzino 40 km na Levo: Največji most na svetu, ki ga bodo zgradili v Ameriki V času, ko povsod prodirajo avtomobili, se še najdejo čestilci konj in kočtf. Na sliki vidimo kočijaž a, ki se je v kočiji peljal iz Berlina r Pariz.— Zgoraj na levi letalo, ki je preletelo progo 9900 km v 65 uraij Desno: Zvon zmage, ki je zapel šele letos o veliki noči, v spomin francoske zmage pri Verdimo