Pisarna za zdravljenje naših bolnih stanovskih, družabnih, uradnih, književnih, narodnostnih in političnih razmer. X. Vprašanje. Mudečemu se danes pri okrajnem sodišču, mi je kazenski sodnik zaupal, da je moj župnik vložil proti meni pismeno tožbo. Prosil sem za vpogled; njen prepis se glasi: Lobliches k. k. Bezirksgericht! Icb reiclie hiemit die Ehrenbeleidigtmgsklage gegen den hiesigen Lebrer N. N. ein. Der genannte Herr vvar am 9. d. M. unter dem Pfarrhoffenster ohne Kopfbedeckung und Obcrrock gesehen. Zeuge: Meine Magd N. N. Diese Ausforschung unter dem Fenster geschah in den Abendstunden u. zw. zwischen 7 bis l/28 Uhr, wie es scbon Dunkel zu \verden anfieng. Solche Fensterbetrachtungen pflegen bei solchen Hauscrn angestellt zu werden, \vo sich entweder lose Dirnen oder Diebe aufzuhalten pflegen, auf dass man eincn Einblick in das lose Treiben solchcr rucblosen Taugenicbtse gevvanne. Im Pfarrbofe ist vveder das Eine noch das andere der Fall. Daher ist eine solchc Handlungsweise die grobste Ehrenbeleidigung eines Privatmcnschen, was erst eines Priesters. Nun bittet der Gefertigte hoflicbst, dass lobl. k. k. Hezirksgericbt \volle giitigst ihm zur Seite steben und gegen \veitere derartige Ehrenverletzungen der grobsten Art reagieren.  am .... N. N., Pfarrer. To je natančen prepis, nisem niti besedice izpustil. Ne čutim se krivega ter ne vem, da bi kdaj bodil okrog farovža in gledal skozi okno, kaj tam počenjajo, čeprav se ondi gode baje prav pikantne stvari. Ne zanimajo me ne župnik in tudi ne njegove »punce«. Moje stanovanje je blizu farovža, zgodi se često, da v poznih ali prav zgodnjih urah »knajpam« bos po trati za svojo hišo, mogoče, da mi hoče župnik podtikati tajno opazovanje. Moja dekla, mlado in zalo dekle, s katero župnik kaj rad pokoketuje, se pač močno zanima za farovž. Zasačil sem jo bil nekoč pri takem opazovanju, na kar sva ji jaz in tudi moja žena ostro prepovedala, to še v pribodnje storiti. Moja biša stoji, žalibog, blizu farovža. Zupnik, ki se sicer šteje za Slovenca, je menda zato vložil nemško tožbo, da bi se prikupil nemškoinislečemu kazenskemu sodniku ter ložje dognal mojo obsodbo. Zupnik nasprotuje v vseh zadevah šoli, on je tudi moj osebni nasprotnik, izkuša mi škodovati, kjer le more. Šolski obisk zlorablja med Ijudmi proti meni, češ, saj šolski zakon ni tako oster, on je le na papirju, le učitelj je tako strog, da noče ljudem nobene olajšave privoščiti, temveč sili še na bolj natančno izvršitev, nego jo zakon zahteva. Končno jo prav po hinavsko zavije, rekoč: »Saj vaš Tonček vseeno lahko v nebesa pride, četudi ne bo vsak dan in ves dan v Soli.« Ker pri nas okrajni šolski svet često starše kaznuje z občutnimi globami zaradi neizpričanih šolskih zamud, zlorablja župnik to"zadevo proti meni tako, da sklepajo Ijudje iz njegovih besed, da sem jaz budoben, a on dober človek. S tožbo pri sodišču mu ne inorem blizu, ker tega nikjer naravnost ne trdi. On gre v svoji ligvorijanski zvijači še dalje. Najprej izkuša te nazore med prizadetimi ljudmi utrditi, potem pa uči javno v cerkvi prav po morali sv. Alfonza Ligvorijanskega, da Bog zato greh dopusti, da bi ž njim kaznoval hudobnega človeka, češ, dovoljeno je storiti onemu človeku kaj hudega, o katerem mislimo, da je hudoben. Jaz se ne čutim hudobnega, ali on me hoče v očeh ljudi s pomočjo šolskih zadev za takega proglasiti. Vsa znamenja in okolnosti kažejo, da namerava med nerazsodnimi ljudmi zanetiti proti meni upor in nasilstvo. Ker jaz nisem nikdar voglaril okrog farovža in me vendar obdolžuje nelepega ponočnega vohunstva, sklepam, da mi jo hoče prav po ligvorijansko zasoliti. Moje knajpanje je gotovo svoji dekli natvezil za vohunstvo, in če še dodamo ono njegovo razlaganje, zakaj Bog dopušča greh, je jasno, da bo ona lahkega srca pričala proti meni — po krivem. Ker daje »Pisarna« mnogo dobrih nasvetov, prosim tudi jaz za pomoč, da se rešim te preteče klerikalne zvijače.' Zadeva je nujna, prosim za odgovor brez zamude. Zajc. Odgovor: Mili moj I Ako je Tvoje pismo pisano v luči resnice in če nisi v njem ničesar prikril, kar bi dejstvo < bistveno predrugačilo, ničesar za svojo osebo olepšal, a za župnika namenoma poslabšal, podpiram Tvoje mnenje o župnikovi ligvorijanski morali tudi jaz. Župnik namerava dognati pri sodišču Tvojo obsodbo, pozneje bo iztaknil več podobnih zadev, končno bo izkušal doseči Tvoje premeščenje v drugi kraj, sklicevaje se 1. na Tvoje obsodbe, 2. na napade in sovraštvo ljudi do Tebe, ki ga je on zanetil 3. in še na druge podobne zadeve. Znanih mi je več slučajev, v katerih so župniki podobno ravnali. Šolske oblasti, ki mislijo, da smejo svojo moč in oblast rabiti le proti učitelju, ne pa proti duhovniku, ki učitelja nikoli ne branijo pred napadi, temveč ga še celo ovirajo, da se ne more uspešno braniti pred krivičnimi napadi, so šle tudi tedaj na duhovnikov led, ko se učitelju ničesar dokazati ni dalo. Ob tej priložnosti prosim vse one tovariše, ki so imeli kdaj s podobnim bojem opraviti, naj dopošljejo »Pisarni« objektivno pisano gradivo, ki bo ponujalo vscmu učiteljstvu vpogled v ravnanje nekatcrih duhovnikov in šolskih oblasti. Ne boj se tc župnikove tožbe, ona jc vkljub vsem zvijačam votel strah, udarec po vodi. Ona ti celo daje orožje v roke, zamahniti ž njim po tožniku. 1. Ako bi bil Ti res voglaril okrog farovža ter gledal skozi okno, ni to nič kaznjivega. V kazenskem zakoniku sem zaman iskal paragrafa, kamor bi se mogla ta obdolžitcv uvrstiti. Pričanje tožnikove dekle Ti ne more na noben način škodovati. Sodnik ji prisege niti dal ne bo. 2. Ako se župnik boji, da bi kdo skozi okno v farovž gledal, naj skrbi sam za to, da bodo okna ob luči z zastorom zastrta. On sam je dolžan skrbeti za varnost svojega početja, a ne mimoidoči ali zunaj stoječi Ijudje. 3. Župnikova logika je le deloma prava. Res je, da  ljudje radi gledajo skozi okno v take hiSe, kjer se zbirajo »cipe« ali tatovi, a ravno tako je res, da vsakdo rad pogleda skozi nezastrto okno v razsvetljeno sobo, v kateri se nahajajo pošteni ljudje. Ta lastnost (radovednost) je človeku prirojena. Poštenim ljudem sicer ni všeč opazovanje, toda ne čutijo se tako užaljene, da bi se zatekali k sodišču. Nepošteni pa se čutjjo takoj užaljene, ter iščejo, kako bi opazovalca ugriznili. 4. Priznaj svoje »knajpanje« ter osmeši župnika, kako on to Tvojo privatno zdravstveno zadevo prav po ligvorijansko zavija. Opozori sodišče na župnikovo protišolsko početje, njegovo zlorabo šolskih zadev proti Tebi z namenom, zbujati med ljudstvom čut neprijateljstva, kar bo sodišču pojasnilo namen župnikove tožbe. To pojasnilo je potrebno, a ne morda zato, da rešiš sebe obsodbe, temveč zato, da razkriješ sodišču župnikovo farizejstvo ter da mu pošteno posvetiš domov. 5. Mogoče je, da je župnikova dekla res videla v mraku ali tetni človeško postavo, ki je naslušavala pod oknom, saj satn priznavaš, da si zalotil pri tem dejanju svojo deklo. A tudi katero drugo osebo brez razlike spola bi moglo početje v farovžu vabiti k ponočnemu opazovanju. V tem slučaju odpade župniku na korist naša trditev, da hoče z zlobnim načinom Tvoje knajpanje zvijati. Po poročtlu dekle misli on, da si bil Ti oni nepoklicani prihajač in opazovalec. 6. Idi brez skrbi k obravnavi in si pri sodišču računaj za pot primerne stroške ; plačati jih mora stranka, ki tožbo izgubi, in ta bo naš visokočastiti tožnik. 7. Ako je Tvoje sodišče sedaj z delom preobloženo, ne bo kmalu obravnave. Ker župnik v svoji tožbi ni zahteval, naj se Ti njegova tožba pismeno naznani, in če Te sodišče res ne obvesti ter se razpiše obravnava šele po preteku treh mesecev, potem tožba zastara, tudi tedaj, če bi obsegala kaj kaznjivega (izvzeto je hudodelstvo). Ni dovolj, če je tožba vložena, ona se mora tožencu pismeno naznaniti v določenem roku. 8. Da je župnik, ki se inače šteje za Slovenca, vložil tožbo v nemškem jeziku, kaže, da pravzaprav ni Slovenec, temveč brezznačajen Rimec. Rimci imajo na ustih pobožen vzdih, a v srcu zatajevanje narodnosti in strastno poželjenje, koristiti sebi na škodo svojega bližnjega. Inteligenca slovenskega rojstva, ki se ne upa s svojim jezikom izza peči, ki ga zataji pri najbližjem državnem iu_du iz najnižjih koristolovnih namenov, ni slovenska linteligenca. Taki brezznačajneži škodujejo veljavi našega jezi^a največ. Uradniki in vlada zlora_'jajo tako početje v preziranje našega jezika z izgovorom, da Slovenci sami ne smatramo enakopravnosti svojega jezika za resno zadevo, zaradi česar nas tudi ona ne smatra za resen narod. Dohtar Ribež.