MHnina platen« ˇ gotovini Leto V., Št. 23 "V I^jwl>ljaiii. dne 17. novembra 1935 Ithaja vsak ietrtek Cena 1 X>in GO EVN Po bratovsko iskreno! 0 •rt > a (rt •Nt •rt iti a 0 (d o 2 (0 H (8 © A * 0 a Bojevnik<, dne 17. oktobra 1935. Štev. 23. in gospodarske organizacije med kmeti, ter strokovne in konsumne organizacije med delavci. Na ta način je hotel na eni strani zUolj-šati gospodarsko stanje propadajočega kmetskega stanu, na drugi strani pa dvigniti delavstvo do primerne moči in vpliva v politiki in gospodarstvu. Poleg tega pa kmeta in delavca obvarovati pred oderuškim izkoriščanjem v trgovini. Takrat sta naš kmet in (Mavec zamisel dr. Kreka dobro razumela. NaSi kmetje in delavci so ustanavljali posojilnice in hranilnice, najrazličnejše gospodarske, produktivne in konsumne zadruge. Predvsem pa so se mladi možje in fantje, žene in dekleta začeli zanimati za izobrazbo, čitanje knjig, knjižic in časopisov, ki so obravnavali takratna dnevna vprašanja. Uspeh tega pokreta je bila čimdalje večja politična in gospodarska sposobnost našega podeželskega ljudstva, ki je končno tudi doseglo popolno zmago nad takratnim kapitalističnim in političnim tiranstvom. Naši oderuhi in kapitalistični mogotci so izgubili svoj vpliv. Tako je bilo takrat, ko je naše kmet-sko in delavsko ljudstvo sprejelo dr. Kreka z vso svojo voljo in z vso dušo. V dr. Kreku je videlo ljudstvo duhovnika, politika in narodnega gospodarja. Kmet in delavec sta kar tekmovala, vsak v svojem stanu in po svojih prilikah, da čim popolnejše uveljavita in preizkusita dr. Krekove zamisli in nauke ... Kaj pa danes? — Ali ni propadanje kmetskega stanu in beda delavstva še tisočkrat hujša, kakor ob času dr. Kreka? Ali niso vse njegove zamisli, njegovi nauki in vse njegove organizacije še ravnotako uspešno sredstvo za rešitev iz sedanje splošne gospodarske in moralne krize? Ali ni tudi danes zasebna in zadružna samopomoč na temelju zasebne lastnine in osebne svobode, za kmeta in delavca še najzanesljivejša in najlažje dosežena rešitev? Kmetski in delavski možje in fantje! Premislite to in skušajte ob 70 letnici rojstva dr. Jan. Ev. Kreka zopet na novo oživiti njegov duh, ki naj nas vse vodi po poti pravega pojmovanja o so-cijalnem vprašanju k rešitvi iz sedanje krize, ki je edinole v gospodarski samo-osvojitvi in stanovski vzajemnosti kmeta in delavstva. Proslavimo 701etnico rojstva dr. Kreka s tem, da se v smislu in cilju dr. Krekovih idej in naukov ustvari: enotna slovenska fronta vsega kmetskega in delavskega ljudstva v boju za socialno pravičnost, demokracij«, svobodo in gospodarsko osamosvojitev kmeta in delavstva, na temelju zasebne lastnine, pridobljene po zasebni in zadružni samopomoči s poštenim in smotrnim delom, naprednim gospodarstvom, razumnim varčevanjem in socijalno pravično zakonodajo. Franc Beltram, Sevnica. Porazne ugotovitve Povsod naf t»i utripalo isto slovensko srce, vse Slovence naj t>l družila ista slovenska misel, razlegala naf bi se ista slovenska pesem. Kam plovemo? Koncem preteklega meseca sta borovali v Celju ljubljanska in ma-iborska tujsko-prometna zveza. Iz esoluclje, sprejete na zborovanju, e razvidna vsa strahota razmer v Sloveniji. Tu mislimo predvsem na eleznice, pošte, cestne zveze in pa, kar je v zadnjih letih predvsem važno, finansiranje tujskega prometa. Koliko težav zavlačevanj, šikan, pol-ževskih poslovanj in pogajanj je bilo potrebno da se je slabo rešilo vprašanje, kako bodo tujci plačevali bivanje pri nas! Kakor rečeno, je bilo vprašanje rešeno zanič in to šele na — koncu sezone! Zbogom tujci! Lahko si mislimo, da bo tujec, ki je ostal ne po svoji krivdi brez sredstev v državi na oddihu, šel drugo leto rajši drugam, pa še prijatelje bo opozoril na' to. Tako znamo delati propagando pri nas! O železnicah smo v našem listu ponovno govorili. Upravičeno lahko trdimo, da železnice v Sloveniji zadnjih trideset let niso popolnoma nič napredovale — rajši nasprotno! Brzina vlakov, dalje udobnost potovanja je ostala skoraj popolnoma ne-izpremenjena. Vagoni, ki tečeje po naših železnicah, so večinoma vsi na koncu svoje službene dobe. Samo iz-borni kvaliteti predvojnih del se je zahvaliti, da sploh še teko. Toda kaj bo, ko bodo pričeli razpadati? AH bodo naše železnice zmogle vse naenkrat izpopolniti? Vsi se spominjamo, kakšne so bile proge pred nedavnim časom in šele ko je železnica utrpela milijonsko škodo pri nesreči na Otočah, je centrala pomislila, da je treba včasih vendarle nekaj denarja investirati tudi v Sloveniji. Kaj se je ukrenilo za pospešitev prometa? Že tri leta kupujejo železnice motorne vagone in šele sedaj prevzema komisija na Danskem šest motornih voz za vso državo! Baje dobi celo Slovenija 1 voz. Vzporedno z železnicami je danes ne manj, če ne bolj, važno vprašanje dobrih in modernih cestnih zvez. Kako tragična je zgodovina vseh v vodo padlih cestnih projektov v Slove-niij! Sicer skoraj vsak dan čitamo v kakem dnevniku, da bo v najkrajšem času razpisana licitacija nove ceste Ljubljana-Kranj, toda bliža se že leto, odkar se o tem govori in piše in vsi vidimo — kam pes taco moli! Sredstva ,ki so bila »pripravljena« za to cesto in še nekatere druge (!) so se porabila drugod! Tudi rešitev cestnega vprašanja! Zbogom trošarine, takse, prenočnine itd.! Gotovo najbolj nazadovala je pa pri nas v Sloveniji prevažna posta, brzojav in telefon. Tu smo stopili krepko za par desetletij nazaj. Cel kup državnih pošt je bilo tekom se- demnajstih let svobode pretvorjenih v pogodbene. Zaradi kroničnega pomanjkanja osobja trpi nezaslišano poštna dostava, ne samo v mestih, predvsem na deželi. Poštni avtobusni promet, ki je edino v Sloveniji odlično organiziran in aktiven, je od centrale sistematino zatiran. Osebje in šoferji se z občudovanja vrednim junaštvom mučijo s prastarimi avtomobili, ki spadajo že v tehnični muzej. Novih avtobusnih linij ne ustanavljajo, ker ni vozil, dasi vidimo v Belgradu nešteto najnovejših tipov poštnih avtomobilov. Stanje telefonov in brzojavov je vse preje kakor odlično. Žice na linijah so železne, rujave, drogovi so trhli, stari po 40 do 50 let. Pri prvem snegu leži vse na tleh in to čutijo predvsem telefonski naročniki, ne samo v mestih, temveč tudi na deželi. Telefonske centrale so vse prenapolnjene. Dobiti telefon pomeni biti rojen pod srečno zvezdo- Javne telefonske govorilnice (glej samo one na glavni pošti v Ljubljani, iz katerih slišiš lahko vsako besedo, so škandalozne. Kje je vzrok vsemu temu zlu? V centralizaciji! Poštna direkcija, ki je pred leti imela svoj lasten budžet, tega budžeta nima več, temveč ponižno čaka kaj ji bodo dali. In da ji malo dajo, to je jasno! Uprava je tako centralizirana, da je obstoj direkcij sploh vprašljiv! Da to ni napredek je popolnoma jasno! To so najglavnejše ustanove, ki v prvi vrsti pospešujejo tujski promet. Kako važnost pripisujejo v drugih tujsko prometnih državah posebej tem trem faktorjem, železnici, pošti in cestam, saj so oni najboljše propagandno sredstvo! Poglejmo Švico, Avstrijo, Italijo itd.! Država se mora pač zavedati, da sredstva, ki jih da za prometne ustanove niso proč vržen denar, ampak da se v najkrajšem času odlično obrestujejo. Ko bodo ti trije faktorji vsaj malo spopol-njeni in prilagodeni sodobnim razmeram, potem šele naj se prične z velikopotezno propagando v inozemstvu, da ne bodo tujci razočarani. Predvsem pa je celo stvar decentralizirati, kajti naše razmere poznamo Slovenci sami pač najbolje! Vsega uvaievanja vreden dopis z dežele: Križev pot naših revnih deklet Slovenska dekleta si že od nekdaj iščejo kruha po večjih mestih in so se zlasti po prevratu zatekle v Zagreb in Belgrad ter v razne kraje na jugu naše države. Usoda teh naših deklet pa je naša moralna in narodna zadeva, ker se pogosto dogaja, da se naša dekleta izgubljajo na krivih potih in da se jim marsikje dogajajo velike krivice. Najdejo se ljudje, ki trdijo, da Slovenke zato tako rade beže od doma, ker so prelene, da bi obdelovale trdo domačo grudo in je prav zato njihov padec v moralno življenje lahko razumljiv. Drugi zopet pravijo, da jih žene po svetu njihov veseli temperament, in da v svoji otroški naivnosti iščejo — neznane sreče. Tretji pa lakonično izjavljajo, da jih silijo z doma v svet lakota, beda, pomanjkanje... Veliko krivico delajo našemu narodu vsi, kakor tudi njegovi časti, ki tako slabo mislijo in sodijo o naših slovenskih dekletih. Pač ne poznajo naših razmer in tudi ne vedo, da žene naša poštena in pridna slovenska dekleta v svet le nadvse kruti socialni kmečki red, ki je pri nas še danes tak, da težko kaznuje vse, ki niso pri hiši prvorojenci in prvorojemke. Prvi sin ali hči dobi navadno grunt in hišo, ostali pa odpravnino in culieo, če nimajo slučajno te sreče, da se še pravočasno pože-nijo, oziroma pomože. In tako gredo uboga slovenska dekleta v svet, kjer si služijo večinoma kot služkinje, kuharice, natakarice in pestunje svoj košček trdega vsakdanjega kruha. Naša dekleta najdemo v omenjenih težkih in trpljenja polnih poklicih zlasti v Zagrebu in Belgradu, pa tudi še nižje na jugu. Vzrok, da se naša dekleta ne vračajo več pod rodni krov, je pa tudi še ta, da jih pade precejšnje število v nesrečo. Znano je, da si dekle, ki jo tujina »osrečk z nezakonskim otrokom, ne upa več priti domov, oziroma ne sme več priti domov; doživlja in trpi najtežje duševne in telesne muke, ali se pa prodaja na ulicah za vsako ceno. Pogosto se tudi dogaja, da ostane tudi najpoštenejše dekle na cesti brez službe, izpostavljena na milost in nemilost velemestnim pohotnežem, izprijencem in okužencem. Bridka je usoda mnogih slovenskih deklet in grenak je skromni košček kruha, ki jim ga reže današnje življenje! Dogajajo se pa tudi primeri, da prihajajo taka dekleta v roke trgovcev z »belim blagom«;, ki jih prodajajo vse dotlej, dokler so le še količkaj zmožne služiti na ta način sramotno bogastvo svojemu gospodarju. Takim dekletom ostaja končno le še nezakonsko dete, bolno telo in obupana duša kot edini nadomestek za izgubljeno srečo, otroško naivnost, poštenost in kipeče zdravje. O takih pustolovščinah in žaloigrah bi se dali pisati neizmerni romani brez konca in kraja... Pa ne le v moralnem. temveč tudi v materialnem pogledu naša dekleta nesramno izrabljajo in ponižujejo. Še danes se najdejo gospodarji in gospodinje, ki plačujejo svoje »bele sužnje« skrajno nizko in jim ne dajejo niti zadostne hrane. Le redki so taki, ki imajo tudi za svojega posla srce in usmiljenje. Dokler je dekle mlado in še kolikor toliko prikupljive zunanjosti še nekako dobi službo; ko se pa postara, nima zanjo svet nobenega kotička več. In prav tam je treba iskati tudi vzroke, da naša izmučena in razočarana dekleta tako pogosto in v tako visokem številu beže iz življenja, da skačejo v vodo, da se mečejo pod vlak in da pijejo strup ... Nič boljše se pa ne godi tudi onim našim dekletom, ki si po raznih tovar-nah s trdim delom od ranega jutra do Štev. 23. »Bojevnik«, dne 17. oktobra 1935. Stran 3 pozne noči ustvarjajo najskromnejše življenjske pogoje. Za smešno »napitnino« delajo tujemu kapitalu — tlako. Res je naravnost uganka, kako se vendar te reve morejo preživljati s plačico, ki bi zadoščala komaj za krmo gosposkega — kanarčka. Prostitucija in cela vrsta zločinov gre na rova« teh raasmer. Ali se je mar čuditi dekletu, ki je mlado in v katerem življenje kar kipi, če se izgubi na cesto v nagonski želji, da se lahko vsaj dostojno in čedno obleče?! Ali pa se je mar čuditi, da je naša kriminalna kronika prepolna primerov, ki niso našemu slovenskemu narodu niti najmanje v čast in ponos?! Kako kruto in nesramno se v nekaterih tovarnah postopa z našimi delavskimi in kmečkimi dekleti ni mogoče opisati in vpijejo te krivice do neba, vpijejo po maščevanju! Mimo vseh ši-kan, ki jih morajo prestajati naše delavke, so izpostavljene še vsestranske. mu izrabljanju po tujih, importiranih in »nenadomestljivih« mojstrih, katerih pohota kot posledica presitosti in sirove germanske in romanske narave, meji že na sadizem. Če se pa drzne kako pošteno in odločno dekle takemu nasilnežu in brezvestnežu upreti in primerno odkloniti njegovo »ljubeznivo« po- Slavnost v Judenburgu Kakor poročata graška »Tagespost« in »Volksblatt« — prva pod naslovom »Skupno avstrijsko in jugoslovansko po-čaščenje junakov« — se je ob slavnostnem odkritju spominske kapele, posvečene padlim vojakom bivšega 17. peš-piolka, ob navzočnosti zastopnika bana dravske banovine, podžupana ljubljanskega in mariborskega, magistratnega ravnatelja celjskega, zastopnikov novoustanovljene Zveze bojevnikov itd. poudarjalo avstrijsko-slovansko bratstvo Ali so se pri slavnosti spominjali tudi onih žrtev 17. pešpolka, ki so padle kot pijonirji jugoslovanske ideje kot ..uporniki, o tem imenovana li^ta ne. poročata. Tuiina bruha . . . Mrzla tujina zopet bruha kakor ognjenik iz svojega žrela našo kri, naše ljudi, ki se vračajo dan za dnem na domačo grudo bedni, izžeti, strti in je-tični. Vračajo se pa tudi mladi in močni, ki jih tujina ne potrebuje več, brez slehernih upov in nad. Francija, Argentina, Nizozemska in druge države, kjer so pustili v rudnikih in tovarnah svoje zdravje in mladost, svojo moč in kri, jih izganjajo brez usmiljenja in brez nadomestila za izžete sile. Krivonosi satan mednarodn. velekapitala se jim hinavsko reži v obraz, njegova z zlatom okovana knuta pa žvižga in poje svojo divjo pesem po hrbtiščih pregnancev, nudbo, se že naslednjega dne prav zanesljivo znajde brez kruha in zaslužka na cesti. Papir pa tudi ne more prenesti točne reprodukcije vseh najpe-strejših psovk in žaljivk, s katerimi ob-metujejo ti spitani tujerodni valpti naša pridna, ponižna in poštena slovenska dekleta. In zato vprašujemo vse poklicane in vso pošteno javnost: »Ali mar še ni dovolj teptano, poniževano in zasramova-no naše ubogo slovensko dekle? Ali še ni dovolj tujčevskega blata na našem narodnem ponosu, in na naši narodni časti?! Dovolj in preveč! Skrajni čas bi že bil, da bi tudi temu važnemu socijalne-mu problemu posvečali pristojni činite-]ji nekoliko več pozornosti! Saj v drugih naprednejših državah je že davno urejeno tudi to vprašanje. Tudi našim revnim slovenskim dekletom, ki si služijo zlasti izven mej naše ožje domovine svoj grenki vsakdanji kruh, je potrebno zagotoviti njihovo eksistenco. Pa tudi našemu delovnemu ženstvu mora napočiti lepša bodočnost, saj ima polno pravico do nje! Lojze Smolej - Borovec Kranjska gora tako da še nas stresa do dna duše čuden mraz... Vračajo se! Razočarani, obupani, ubogi, bolni... Na postajah jih ne pozdravljajo slavoloki, slavnostni govorniki in navdušene množice. Njihov po-vratek je žalosten in brezupen, kot v naravi sedanja pozna jesen. Na širnih cestah jih sprejemajo med se brezštevilni bratje, trpini in brezdomci in dele z njimi skorjo kruha, prekletstvo sodobne kulture in glad. Po samotnih senikih »vila prepih« drobe njihovi šklepetajoči zobje skromno miloščino in le nadležen mrčes jim krajša dolge in mrzle jesenske večere... Prav lahko si mislimo, s kakšnimi občutki gledajo ti naši izgnanci na vse one tujce, ki jih je deset tisoče zaposlenih v raznih tovarnah in rudnikih, kjer pod krinko »neobhodne, potrebe« in »nenadomestljive strokovne sposobnosti« odjedajo domačinom kruh, sleparijo državo na davkih, bogate na račun našega ljudstva, ter tihotapijo ogromne dobičke preko naših mej... Za tujca je pri nas vedno dovolj kruha, naš domačin pa mora umirati od gladu doma ali pa v tujini. Mar smo res obsojeni, da moramo biti v lastnem domu hlapci tujcev? Iz drugih, celo nam zavezniških držav, se brezobzirno in neizprosno izganjajo naši delavci in nameščenci. Ali ne bi kazalo vračati milo za drago?! Ali ne meji naša pretirana gostoljubnost res že na svobodnega človeka nevredno suženjstvo? Mar bomo večno trpeli, da se bodo tujci lahkomiselno poigravali z usodo naših bednih ljudi! Načelo: zob za zob, in oko za oko! veljaj tudi v tem primeru! Skrajni čas bi radi tega že bil, da bi so ta v nebo vpijoča zadeva uredila, ker bi sicer utegnil narod izpregovoriti besedo, ki bi morda v sedanjih časih ne bila na mestu. Zato naj bi merodajni in odgovorni činitelji rajši odnehali in storili, kar so dolžni storiti po vesti in zakonih ter dejanskih razmerah. Ljudstvo hoče kruha in strehe, ne pa plačane politike... Pozabljena krivica Iz vrst železniških reducirancev smo prejeli: Zaradi nazadovanja železniškega prometa, kakor tudi na račun varčevanja v železniški upravi je bilo pred tremi leti reduciranih samo v območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva precejšnje število uslužbencev, med njimi tudi mnogo takih, ki smo imeli že po več let službe in ki smo si s pridnostjo in vestnostjo pridobili vse potrebno znanje in izkušnje za svoj odgovorni poklic. Prav glede na to pa nam je bilo ob takratni redukciji tudi obljubljeno, da bomo sprejeti zopet v službo takoj, kakor hitro bodo starejši uslužbenci upokojeni, oziroma se bodo službena mesta kakorkoli izpraznila. Na ta način so nam pristojni činitelji zagotovili, da bomo imeli pri ponovnih sprejemih v železniško službo reduci-ranci prednost pred drugimi prosilci, kar pa ne bi bila seveda nobena »pro-tekcija«, temveč le osnovna in naravna pravica, da pridemo ob priložnosti zopet do kosa svojega nam odvzetega vsakdanjega kruha. V teh svojih povsem upravičenih nadah smo se pa kruto motili, ko smo občutili na lastni koži, kako se je pod bivšo JNS izvajalo to v praksi. Saj so bile pri ponovnih sprejemih novincev v železniško službo nam dane obljube popolnoma prezrte, ker je imel odločilno vlogo pri tem že zopet oni stari patentirani »partizantski ključ«. Šele v letošnjem poletju, takole okrog zadnjih 5. majskih volitev, so se zopet spomnili na nas! Dobili smo tozadevne pozivnice z odstavkom, da se imamo v sVrho zdravniškega pregleda javiti pri g. žel. šef-zdravniku v Ljubljani, nakar bomo event. sprejeti nazaj v službo. To se je tudi zgodilo, seveda v zvezi z nepotrebnimi stroški, ker smo nekateri bili na podlagi zdravniškega izvida za eksekutivno službo odklonjeni. Čemu smo bili naenkrat za službo nesposobni že ve g. šef-zdravnik. Odločilnim činiteljem si dovoljujemo staviti vprašanje: Ali mar predstavljamo zavrnjeni reduciranci le škartirano gmoto človeškega materijala ali pa ljudi in sodržavljane, ki imamo za svojo prikrajšano bodočnost pravico do zadoščenja? Bo mar res moral iz nas vstati hlapec Jernej? Odnehajte, ker lok je že prenapet! Poravnajte naročnino, če tega še niste storili! Utrinki Hočemo dobrega človeka, krepke značaje, ljudi, katerih prepričanje se ne bo obračalo po smeri veternice, ki jo sučejo politične sapice. Hočemo se posluževati vseh pravic, ki nam pritičejo. Hočemo biti svobodni gospodarji na svoji zemlji ter se otresti vseh pijavk in vsega, kar utesmrje naš polet. Slovenija je naša in nikogar drugega! Jugoslavija je last nas vseh, vsakdo mora od nje pošteno živeti. Nikdo ne sme imeti premalo, nikdo preveč! Bogastvo mora postati last tistih, ki ga ustvarjajo. Naše delo je treba osvoboditi suženjskih okov. Sprostiti delo, da bo postalo naš blagoslov! Mladina hoče novih ljudi, novih voditeljev močne roke in jasnega pogleda, ki bodo zmožni voditi pokret nesebičnih značajev, ki bodo zmožni uresničiti programe sodobnih potreb brez kompromisa in če treba tudi z žrtvami! Slovenija in Jugoslavija ne smeta . biti samo na zemljevidu, ampak tudi v našem srcu in duši! Naš boj je naperjen tudi proti pro-fitarskeemu nacionalizmu! Nekega dne bo prišel črni petek za vse tiste, ki so kradli, goljufali in nasilno odvzemali ljudstvu. Danes je tako, da se bije hud boj, boj za kruh, za življenje nas, naših očetov in mater, žen in otrok. Proti trdno organiziranim ljudskim pijavkam bomo uspeli samo, Če bodo naše bojevniške vrste močne! Jugoslavija ima vse pogoje za gospodarski preporod in razvoj, ki pa bo nastopil, ko bodo prišli pravi ljudje na pravo mesto! Hočemo demokracijo, stvarno, pravično, disciplinirano, pošteno in odkritosrčno! Vemo, da demokracijo izkoriščajo, zato jo hočemo dosledno braniti! Moderna, demokratično urejena Jugoslavija, to je naš vzor! Samozavestni smo! Zato odklanjamo hinavsko prijateljstvo in nam je ljubše ^odkrito sovraštvo! Tuj kapital je kakor higijena, ki požre vso mrhovino, čim jo zavoha, nato pa gre mirno naprej. Zato hočemo osamosvojitev našega narodnega gospodarstva. Tri pikre Potem pa vse tiho je bilo .., Preteklo pomlad je po štiridnevnem trpljenju omahnil v smrt delavec Kel-narič, katerega je zasulo v neposredni bližini velikega mesta. Umreti je moral. Zakaj?- Zato, ker je bil reven, zapuščen delavec, ki ni imel človeka, ki bi se resno zavzel za njegovo ogroženo življenje. Uvedena je bila vsestranska preiskava, ki je baje ugotovila — višjo Jesenske misli Podlistek Vsa priroda je dobila v zadnjih dneh svoje značilno jesensko obličje. Vse, kar je odslužilo svojemu namenu, odpada in lega k pozabi j enju, k počitku. Kmalu se bodo naši hribi in doli odeli z belo odejo in stopili bomo v novo dobo, ki naj bi bila boljša in lepša! Sličen pojav kot v naravi, se odigrava pred nami, tudi v našem narodnem in političnem življenju. Stara strankarska zagrizenost in miselnost propadata, z njo pa tudi pofarska »ju-goslovenščina«, ki pomeni le še suh list, na naši močni in zdravi slovenski veji. Sem in tja se sicer skuša še uveljaviti kak »izreden« priroden pojav, vendar vnetih občudovalcev nima, aer naše trpeče ljudstvo nima več smisla za takšne hudomušne igre narave .. • Ljudstvo ve, da narod, ki predstavlja živo rast, je večen, ker tako veleva že zakon o samoohranitvi v človeški družbi. Čisto drugačna pa je stvar s strankarskim »listjem«, ki se z njim poigrava najmanjši politični piš, po mili volji. Mar ni res tako? Vsi vemo, da to strankarsko listje životari v svojem >bujnem« zelenju, običajno kaj kratko dobo. Po navadi služi nekaj časa za pašo požrešnim »hroščem«, nato pa lepega dne potegne vetrič — listje od;mda — ljudstvu pa ostane le nepotrebna jeza in kletev, za predrago plačan, ničvreden gnoj... Da pa takšne ^vonjave« ne udarjajo preveč krepko v nos, so si omislili spodobni strankarski frizerji za ta domači »gnoj« bolj moderno in vitko linijo, ki ji pravimo »vsakokratni režim. Sicer je pa ta izraz kar dovolj srčkan, ter prihaja zlasti pri nas Slovencih v trpeči obliki do svoje polne veljave, ako spregamo: režim, režiš itd. Ob sleherni priliki nas spominja na nekaj, kar na Slovence neprestano reži . •. Ravno to je pa tudi oni vzrok, da smo se šli Slovenci toliko let mamce, in se za umetnimi plotovi zmerjali enkrat z režimovci, drugič z režovci! In čemu vse to? Mar za prelepo in bogato slovensko domačijo? Ah, kaj še! Za strankarsko listje smo se udinjali, in prepevali slavo okrog kupa gnoja, ki je smrdel do neba ... Toda »listje« odpada, in lega k po-zabljenju, k zasluženem odpočitku! Narod pa je večen, ker je priklenjen na rodno drudo, in mu je lastno ljudstvo dih in utrip srca. Res, da sleherni narod pretrpi v svojem razvoju neštete hude krize, katere so mu pa v borbi za svojo samoohranitev le v dobrobit, ker oživijo njegovo odpornost, vztrajnost in moči. Kajti svet ni živopisan vrtiček, kjer cveto lilije in duhte vijolice; svet je bojna poljana, kjer se poedinci kakor tudi narodi bore neprestano za svoj življenjski obstoj. Število nasprotnikov v tem boju ne odloča. Večjo moč nasprotnikov odtehtajo bistroumnost, navdušenje, požrtvovalnost, nesebičnost, varčnost, marljivost in vdanost družini, narodu in državi! Tudi nam Slovencem ni ničesar pri-zanešenega v tej gigantski borbi. Dolga stoletja smo se morali boriti s tujerodci, da nam je končno zasijalo zlato solnce svobode. Rimljani, Turki in Nemci so hoteli preorati naše slovenske njive in zasejati svojo moč! Toda odporni slovenski in kmečki duh je smelo kljuboval vsakemu nasilju. Dokazal je, da se v njegovih žilah pretaka junaška, pa tudi puntarska kri, kadar se je treba boriti za staro pravdo. Branil je svoj borni košček slovenske grude, za ceno lastnega življenja! Pokazal je v vztrajni in odločni borbi za svoj življenjski obstoj, da je rojen za kmečkega gospodarja, ne pa za sužnja ali hlapca! Bil je bičan, mučen, opljuvan, vendar naš kmečki očanec, vere in jezika svojih očetov ni zavrgel nikoli. Vse preveč ga je pre- klenila ljubezen do rodne zemlje nase! Zato se je pa tudi na dan težko pričakovane svobode zagledal kot zamaknje-nec v nove, zlate jutranje zarje... V njegovem radostnem srcu še ni bilo grenkega spoznanja in pelina. Toda leta hite, ki so so tudi za našega kmečkega človeka ostavila dokaj čudne in pisane storije. Če ga vprašujete zanje, bo le stiskal pesti, in vam ne bo odgovoril. .. Tako! Čemu?? Jo j, ko pa »listje« pada, pada ... Pa bodisi že kakor hoče! Resnica pa je, da še nismo izgubili Slovenci trdne vere v ono dobo, ko bo zopet zazelenela ponosna slovenska lipa. Že leto dni srkajo, korenine vase nove sveže sokove, za svobodno in zdravoi slovensko rast. Sirom naše domovine so se že razrasle korenine slovenske fronte, kot simbol vzajemnosti, moči in odpora, da nas usodni čas ne pohodi... Res, da so nam bojevniški ščiti obrnjeni proti srcu, toda zato je pa tem smelejša in udarnejša naša mladost, ki prinaša slovenski bodočnosti kito svežega cvetja, a prošlosti smrt... »Zato pa, padaj »listje«, padaj!...« Lojze Smolej - Borovec, Kranjska gora. Stran 4 »Bojevnik«, dne 1". oktobra 1935. Štev. 23. silo. S pripomočki moderne tehnike bi bilo njegovo življenje rešeno v par urah. Zato spadajo vsi tisti na zatožno klop, ki so v svoji malomarnosti in v strahu pred malenkostnimi izdatki opustili reševanje po strokovno izvežbanem osebju. Življenje zadnjega delavca je enakovredno življenju vsakega drugega človeka, pa najsi zavzema ta še tako visok položaj! Neumestni, baharija. V nekem slovenskem dnevniku, ki se rad poslužuje raznih superlativov in bombastičnih izrazov, sem čital notico, v kateri piše dopisnik, da se regulacija Ljubljanice — to »gigantsko« delo — bliža svojemu koncu. Ali naj imenujemo poglobitev struge v dolžini par kilometrov, za kar smo rabili 20 let mečkanja, gigantsko delo?! Nemec bi na to smešno napihovanje rekel v dialektu: »das i net lohc; Američan bi pa kviti-ral tako baharijo le s pomilovalnim nasmehom. Sodoben pogovor. Urša: Veš Meta, sama ne vem, kako bomo v bodoče shajali. Čim dalje služi moj stari, tem manj prinese vsakega prvega. Meta: Nič ne skrbi Urška, vzemi »»a kredo« kot jaz, saj za »pufe« državnih uslužbencev jamči — država. Dopisi ODPOVEDANI SHODI Prejeli smo: Shod, ki ga je napovedal za nedeljo 17. t- m. pri Florjančku na Jezici g. Dolenc, kandidat na dr. Mačkovi listi pri petomajskih volitvah, se ne bo vršil. Istotako se ne bodo vršili ostali shodi, ki soi bili napovedani v tem mesecu. LJUBLJANA Dovolite mi, da Vam napišem par vrstic iz življenja starih upokojencev, saj jih ni več veliko, ker so že večinoma pomrli zaradi pomanjkanja in bede. Jaz sem bil na drž. železnici v Ljubljani zaposlen kot rokodelec z dnevnico 4.80 K. Leta 1914. sem moral takoj v začetku vojne odriniti v Srbijo- Leta 1915. na spomlad sem prišel na italijansko bojišče. Jeseni sem bil poklican na splošno odredbo železniškega ministra nazaj v železniško službo. Seveda nisem več prišel nazaj k mojemu poklicu, za katerega sem bil sprejet v službo, pač pa sem bil dodeljen strojnemu oddelku kot kurjač. Čeprav prej ni bil to moj poklic in nisem imel nikake skušnje, sem vendar moral pod pritiskom merodajnih činiteljev voziti. Leta 1917. sem se ponesrečil pri trčenju vlaka, ne po svoji krivdi, pač pa po krivdi službujočega prometnega uradnika. Po preteku enega leta bolovanja so me upokojili. Dobil sem 50% penzije in pa 25% nezgodne rente, ki pa so mi jo že pred osmimi leti ustavili. Za takrat mi je zadostovala moja renta in penzija, ker so bile tudi cene po naših plačah, oziroma penzijah. Plačal sem v stari hiši za sobo in kuhinjo 16 K na mesec. Po prevratu sem dobival 900 Din do leta 1925 potem pa samo 700. Ko je bila stanovanjska zaščita ukinjena in mi je bilo stanovanje podraženo od 16 kron na 460 dinarjev ali na 1840 kron, to se pravi 115 krat, bi bilo vse v redu, če bi dobili isto tako zvišane plače. To pa se ni zgodilo. Od takrat se je začela kriza, kakor gospodje pravijo, ne povejo pa, kdo je prav za prav krizo ustvaril. Od leta 1934. dobivam še 400 Din na mesec. Sin, ki se uči v trgovini, je bil star 16 let, ko se mi je ukinila tista majhna draginjska doklada. Pri nas namreč računajo tako, da človek, čim stariji je, tem manj porabi zase. Mislim, da sem Vam dosti stvari pojasnil, da si lahko predstavljate životar-jenje teh starih kronskih penzijonistov, ki so morali v najtežjem in nevarnem vojnem času biti noč in da v službi. Sedaj pa, ko bi morali imeti mir in bi morali uživati zasluženo penzijv, pridejo pa v breme občini in so prisiljeni beračiti. Sem Vaš somišljenik in razvijam agitacijo za slovensko fronto. Z odličnim spoštovanjem Martin H., strok. drž. železn. v p. IZ PREKMURJA Za spomin prekmurskemu ljudstvu. V Kleklovih »Novinah« 10. t. m. beremo dobesedno: »Organizacija JRZ, to je nove Jugoslovanske radikalne zajed-nice po celoj državi, posebno po Sloveniji lepo napreduje. Tudi v našoj krajini so liidje pokazali, da priznavajo edino dr. Korošca za pravoga voditela Slovencov. Vse, ka je dobroga i pošte-noga v našoj krajini, se zbira okoli dr. Korošca. Pa moramo povedati pred vsem svetom, da je pri nas ešče vnogo, vnogo poštenjakov. Liidje sami vidijo i spoznavajo, da je tisto mačkovsko gibanje pri nas samo delo ništerni zgubleni lii-di, šteri so v svojem živlenji že vsemogoče delo opravljali, največkrat pa so ječaj sedeli. Liidje so spoznali, da je mačkovsko gibanje pri nas prav za prav delo tisti liidi, šteri so veri i cerkvi sovražni i šteri so bolševiškoga mišljenja. Mačkova stranka je pri nas samo plašč za protiversko i komunistično gibanje. Vse, ka je pri nas protiverskoga i komunističnoga, se zdaj šče skriti za nedužen mačkov plašč i ščejo z mač-kovstvom naše pošteno ludstvo zvabiti v protiverski i komunistični tabor. Nego naše pošteno ludstvo je to protiversko past spoznalo i se je v zadnjem časi javno, trumoma izpovedalo za dr. Korošca.« — Mi dajemo to na znanje prek- murskemu ljudstvu, ki si naj to dobro zapomni, da bo znalo svoječasno krepko odgovoriti »Novinam« in njihovemu ozkemu krogu, ki mečejo žveplo in ogenj na vse, kar ne trobi v njihov rog, proglaša 90% prekmurskega ljudstva za nepoštenjake ter sovražnike vere in cerkve, poleg tega pa jih denuncira za komuniste in boljševike. Poštenjaki so seveda samo okoli »Novin« in njihovi voditelji svetniki, vse drugo v Prekmur-ju je nepošteno in komunistično. Pripominjamo, da so »Novine« s tem napravile jako slabo uslugo sebi Naše prekmursko ljudstvo ni tako bedasto, da ne bi tega razmelo. »Novine« in njihovi voditelji pa le naj še naprej jam-rajo in točijo1 krokodilove solze za izgubljeno vodstvo med prekmurskim ljudstvom. Ceste v Prekmurju. Znano je, da so bile od nekdaj ceste v soboškem srezu mnogo boljše od onih v lendavskem srezu, dočim je sedaj ravno narobe ter se ene in druge sploh ne dajo primerjati. Novoimenovanemu cestnemu odboru v lendavskem kraju priporočamo, naj hodi po stopinjah starega, kateremu vse priznanje; dočim si naj novoimenovani cestni odbor za so-boški kraj naj nikakor ne vzame za zgled prejšnjega, temveč njegovega predhodnika. Upamo, da bo novi cestni odbor storil vse, da se ceste v soboškem kraju popravijo tako, kot so v lendavskem. Davčne olajšave. Časniki so te dni prinesli vest, da so dovoljene olajšave pri plačilu davčnih zaostankov. Mi v Prekmurju se čudimo, da so sploh kje kaki davčni zaostanki; če pa so, imamo mi izvrstno sredstvo za izterjavo: naj se pošlje naše davčne uradnike izterjavat jih in garantiramo, da bo v pol letu plačan vsak davek do zadnje pare. Za kmečke fante in dekleta Kako boS fant kdaj moder mož? Sreča ali zlo v družini, blagor ali pa gorje v narodu in domovini bo — kot fantje hočete. Da je vse na vas ležeče, mislim, da že vsak to ve. Sami ste kovači sreče svoje in za druge vse. Kot očetje, gospodarji in vodniki narodni, boste modri nam krmarji, ali — nesposobneži. Važna naloga vas čaka. Ali se pripravljate, da vas bo odlika taka našla že pripravljene? — Fantje! Vam je temeljite znanosti potreba v vsem. Treba je, da se učite! Če že znate vse, ne vem. Treba vam je mnogo brati in utrjevati si svoj značaj in voljo, znati boljše vse, kot znamo mi. Fantje, prav posebno kmetje, morate postati vsi boljši, kakor smo očetje, v delu in v razumnosti. Kjer je fantov več v družini, morate se kosati vsi, kot da je vsak edini, ki se dom mu izroči. Nič ne de, če nima oče grunta kot za enega, < zemlje se dobi in koče, pa dekleta brhkega, ,| če le fant je zdrav, razumen, varčen, priden gospodar in v značaju pogumen, . kar je zanj prav lahka stvar. To se ve, da če postajal bo med mašo kje okrog cerkve in po trgu, rajal, norel, pil, da bo ubog, ter zvečer pod okni prežal, morda še celo pijan se prepiral, bil, obležal kje neroden in zaspan, tak ne bo dobil dekleta in ne grunta. — Pač pa tak, ki čeprav je sin od kmeta prav tako kot drugi vsak, pa je priden in zaveden, dela rad in se uči, vse motri kot mož ugleden ter študira vse noči, resno se povsod obnaša, rad z možaki govori, da kaj zve in še povpraša kar potrebno se mu zdi, pridigo prav rad posluša, vse, kar sliši premotri in še župnika poskuša, da ga v čem še prekosi, ki za punce se ne zmeni, po gostilnah ne nori, v »vas« ne hodi prav k nobeni, le od daleč vse motri, takšen fant, pa le, če hoče, lahko punco si dobi, in še grunt mu s punco oče rad odstopi in zroči... Fant! — Ti boš še za župana, če se boš tako ravnal! Trudi se, zdaj mlad zarana, da boš star na svojem spal! Fantje! — Prosim, oprostite, če sem koga žalil kje! Če mi pa še dovolite, morda se oglasim še... Frane BeMrani, Sevnica. Slovenski rudniki... Vprašanje slovenskih rudnikov je že rešeno. Ljubljansko bolnico ... so pričeli te dni zidati, v veliko nevoljo vseh bolnikov. Kameleon... Ob prevratu je prišel, majhen, droban in ponižen. Dali smo mu mesto. Kmalu se je uživel. Pričel se je trkati po prsih, da brez njega ne pojde. Postal je klerikalec. Pozneje tudi liberalec, kakor je pač kazalo. Nato je bil srbski radikal, po šestem januarju pa jugosloven. Štirinajst dni pred vladnim padcem jevtičevc. Štirinajst dni po Jevtičevem padcu se je že trkal po prsih: »Mi klerikalci!« Sedaj je umolknil. Doma govori italijanski. Razmere... V srbskem rudniku Resava so za-stavkali delavci in rudarji. Zaslužili so tudi po 9 dinarjev na dan. Lastnik, usmiljen kakor je, je ustanovil »magazin« ali nekak konzum po naše. Cene so dvakrat višje kakor drugod. Milo za britje stane drugod dinar ,v magazinu tri. Hlače v Belgra-du 60 dinarjev, v magazinu 120 dinarjev. Rakunov s predpisano takso ne izstavljajo. »Slučajnoc pozabljajo izdajati tudi potrdila. Tudi otroke imajo zaposlene v rudniku. Oblast? Molči! Licitacija novih javnih del... Za novo moderno cestišče Ljubljana —Kranj, za katerega smo porabili že toliko papirja in o katerem je bilo že toliko pisanega, je med podjetniki jako malo zanimanja. Zadnje licitacije se je namreč udeležil en sam gradbeni podjetnik, pa še ta najbrže ni resno mislil. Zopet dokaz, kako je z javnimi deli v Sloveniji. Razume se, da je bila licitacija nemogoča, ker zahteva zakon najmanj tri ponudnike. Je škoda taks, si mislijo podjetniki, ki jih moramo plačati za licitacije, za katere menda niti denarnih sredstev ni. Majhen narodič smo... Pred kratkim so odprli preurejeno pošto na ljubljanskem kolodvoru. Naš dnevni tisk ni pozabil omeniti tega pre-važnega dogodka za nas Slovence. Celo imena so bila imenovana, kdo ima glavne zasluge za ta ogromen »napredek«. Če pomislimo, da je preureditev veljala borih 40.000 dinarjev, potem vemo, da so že prav majhne stvari — za nas velike stvari. Mostovi... Most čez Donavo pri Pančevu je veljal skoraj 500 milijonov Din, most čez Savo pri Zemunu je veljal 280 milijonov Din, osuševanje pančevskega močvirja baje okoli 300 milijonov Din, belgrad-sko pristanišče bo veljalo 110 milijonov Din — Ljubljanska bolnica bi pa morda veljala le 15 do 20 milijonov Din, pa niti tega denarja ni za nas, dasi je vsaj tako potrebna kakor pristanišče v Belgradu. To so uspehi! Sankcije. Ko bodo vse članice društva narodov pristale na gospodarske ukrepe proti Italiji, potem je stališče Anglije lahko. Namreč njen uvoz v Italijo bo ostal brezkonkurenčen. Kot Slovenci smo se rodili, Kot Slovenci hočemo umreti! Izda* konzorcij tednika »Bojevnik«. - Zastopn* konzorcija Stane Vidmar. - Odgovorniiurednik Stanko Florjani. - Ttek tiskarne M. Hrovatin v 'Ljubljani. -Naročnina, znaša dokonča teta Dh. S- Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in uprava: Pred Skotijo ». 19/11. nadstropje. - Plačljivo in toHjivo v Ljubljani. - PoSmi čekov* račun Štev. 13.051.