liW«ripliM IU, sobota, 14. oktobra (Oct 14), 1022. STEV.—NUMBER 241 Ameriški k»pitalisti n« marajo, da bi Anglaši aami dominirali morsko aftino. tisto, ki so is političnih vsroksv in drugih oskosHlnih raslogov pomagali pahniti Rusijo v katastro. fo lakot« in posredno povsročill »m rt mil Jono v lens In otrok v provinsah ob Volgi. "Omsnlti moram tudi naeraa* na napada na naio poAtsno akol-jo, ki so bili saAnjo spomlad pri-oMonl v Boston Traasoriptn, Now Vork Timss In Okloago Tribuni. Ljudje, ki nspadajo pomolas on fanissrijt ii političnih raslogov, iHivaročijo smrt tlsočarih nedolf* nlh ljudi, ksr sadrls roko, katora bi nasračnsio lahka rešila. Naj. krvološnejši matalso bomb v sta* rib nihlllatlčnlh dnevih js bil angalj v primsri s norsl, ki Is gb-lih predsodkov do ssdsnje ruska vlado pahnsjo v smrt tisočo malih otrok ln ki so pripravljsnl pahni* ti lo miljono ljudi v Irolo smrti, samo da očrnijo rusko vlado, katero Sovrslijo. TI moderni *eH-gslei eopernia eo najbolj nevarni fcdruienim d rta vam, ne pa 'rdel-karjiV* Hibhen je daljo dejal, da pel* viea lita a seme, katerega ja Hoover kupil v Ameriki aa $12,900,00, katere so mu plačali sovjetl, je priils preposno sa spe-mladansko setev. Kmetje eo bili Poloiaj v gladovnih provincah Js Is vedpr e!t'o lo pomoč bo nujno potrebna le voo prihodnjo simo. Ne» Vork, N. V. — Joku D. Hoekefeller ni bres drobila v le-pu PTed kretklm je debli 12 mi-I Jonov dolarjev " postreaekege denarja'/ ko je Mtendard 011 Tempenr reiplsele 400 odetota« dlvidendo Roekefeller peeodaje •1A,t70 delnie oljnega t rasla poleg neltetih drugih vredneotaih pa* plrjev. IJbogi reve!! . BKUTALBN BOPAB. Nevr Vork, N. V. — Depullji illejo v goedoeik okoli Jsmaiaa roparja, ki je vlomil v dom pe-lieeja rbaiineey kol taa. Zakte. val je denar od ajegave lene, a ker mo ai kotela Isrošiti denarja. jI je pretrgal nočno arajee In ji prittenil gorelo eigareto ne »vet. Hoeedje ee slišali njene obupne kllee as poa*š in ropar je sbelel brei plene PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JFDNOTE LASTNINA SLOVENSKE'NAROO^E PODPORNE JEDNOTE po : Chkoiro $« 60 do leto. 11.21 u pol loto, LSI so tri immm. bi SO lnor*ro«rt»o I*. OS. ____ NmUv m vs«. bsr tau sSMi s "PROSVETA"! 2SS7-S0 So L««r»4«l* CkUmf, "THE ENLIGHTENlIElfT" Ormmm mi tkm IImmU NmImuI tkm SUvoole vrtislng SLIKE NASELBIN. rstss on Chlrss . i . Subitrriptlon: UnlUd SutmTsSsptCU«^ ■o SS.60. snd tormtfn eoontHss |S.OO por yssi ■■ :n of Th# KKOKRAm HUkP "MEMBEB Datum v okUpaj« m. m. (Ofcl. Sl-SS) PBBIBBi J® 0 Ž^BS vs« M MtiH ....... , ', V- REZUME. 4 ■-',.,.,/ Kongresno zasedanje je zaključeno in poetavodajci se udeležujejo volilne kampanje, ki.konča z volitvami v novembru. Redno kongresno zasedanje prične prvi pon-deljek v decembru. Toda političarji, Id Imajo Ume stike z administracijo, govore, ds se pozove kongres k izredna« mu zasedanju po novemberskih volitvah, da se reši sub-venčna predloga za plovbo po morju. Samoposebi se razume, ako je konzervativcem mogoče pognati to.predlogo skozi kongres, se sprejmejo tudi določbe, Id prepovedujejo stavke. Kongresnik! iz srednjezapsdnih držav nasprotujejo subvenčni predlogi. NeksteH celo izjavijajo, da ss ns udeleže te izredne seje. Razmere so pa take, da bo administracija uravnala svoje delo po rezultatu novemberskih volitev. Odzdaj naprej bo sliiati klic: "Gradite nsio trgov« sko mornarico!" Nastopali bodo kot reiitelji in prsvi graditelji ameriške trgovske mornarice. Napadli bodo vsakega, ki nssprotuje subvenčni predlogi ko^ nasprotnika trgovske mornarice. , Ako volitve izpadejo ugodno za administracijo, bo sklicano izredno kongresno zasedanje in subvsnčna predloga bo sprejeta. Pred kongresom je bila tudi predloga ss izplačilo vojaške nagrade, ki je bila odklonjena. Zagovornici predloge so povdarjali, da se vojaška nagrada prav lahkojB plača, ako se naloži davek na na4prpfit in povila ose dohodninski dsvek na visoke dohodke. Nasprotniki loge so naobratno naglašali, da ne bi bilo lepo, ako bi se vojakom na njih patrijotično požrtvovalnost pritisnil dolar. Seveds niso ti nssprotniki predloge z besedo omenili, da ni bilo najbolj glasnih patrijotov med privatnimi biz-niikimi interesi prav nič sram spravljati velika dobičke, ko so vojaki bili na fronti onkraj oceana. Isvedelo se je tudif da so vojni dobavitelji, dasirsvno so že preje pospravili izredno velike profite, prejeli okoli $8,000,000,000 odškodnine, ker je prišlo premirje prezgo-dsj, ds niso mogU napraviti ie večjih dobičkov. Železniške družbe so prejele več ko $700,000,000 od ik(Klnine,^a "škodo", ki je bila napravljena na njih lastnini", ko so bile železnice pod vladno kontrolo. t Vojni naddobički so se znižali letno sa $450,000,006. Ti profiti gredo mar samo velebiznisu, kajti profiti malih biznismanov se ne smatrajo za velike. Davki na velike dohodke so znižali letno za $90,000,000. , Justični tajnik ni podvzel resnih korakov, da se primejo vojni dobičkarji in grafUrjl Kongres je sicer dovolil Daughertyju, kar je zahteval, toda vojni graftarji so ie prosti. To je kratek rezume najvažnejših vprašanj, ki so se pojavila v zadnjih dveh letih. V novembru bo IjuHstvo zopet volilo svoje zastopnike v kongresno zbornico, zvezni senst in v druge postavodajne zastope. Ako pogleda nazaj ta d?'* svojih zastopnikov zadnjih dveh let, ima prad sabo sliko, kako so bile njegove koristi zsstopane v posts-vodajnih zborih. Glasovnica daje ljudstvu moč, da na prvi torek v novembru izreče s glasovnico svojo sodbo o Um delu. Ako se ljudstvo ne bo poelužilo volilnega listka v obrambo svojih koristi, Udaj se lahko pripravi, da nima pričakovati kaj boljšega. Delavci in farmarji, ki tvorijo ogromno ljudsko večino, imajo bridke izkušnje zs ssbo. Profesionalni političarji so že na delo* da zmešajo »ljudstvo na volilni dan. Veliki dnevniki so polni vesti o dobrih časih, visokih delavskih mezdah, pomanjkanju delavcev itd. Delavci dobro vedo, kako Vleoke bo U mesde, kako morajo tekati od podjetja do podjetja sa delotai in kakšne so delovne razmere. Tudi farmarji ie menda niso IHJzabili, kako so jih wallstreeUki privatni interesi z znižanjem cen kar čez noč pritisnil! k steni, da niso mogli dihati. Agitacija o dobrih časih pa lahko zmeša srednje itanove. ki ne vedo v kakšnih razmerah žive delavci In farmarji. Zategadelj je dolžnost farmarjev In delaveev, da opoiori« srednji stan, da bo vesti o dobri hčaaili lepe pripovedke aa odrašene otroke, ki so daleč proč od pra-vega in rumenega položaja. IdeabsrB-Ostoe, Ps. — Ds bo do irvinski brstje stovkarjl ni« Ii, da se s" v cojnellvillskem kok-sovew okrožju I« dobro držimo na starki, dam ta dopis r javnost. Tako bomo ostsli, dokler ne nad-vladamo "kajserja" Pricka ia Rainejrja. Is vseh kompanijskib stanovanj so nas sedaj Ugnali in bivamo pod lotori, kakor eigsm r stari domovini. Dobili smo prvo pomol od starih unijalev in pričeli smo delati barake. Stavkokazov je na E-denbornu osem domačih, a ns Os-tesu 12, vei drogi so črnopoltai is Alabasse ia stare Virgiaije. Is Psnsmske cone so tndi pripeljali dva vosov* takih zamorcev, ki i-msjo v nosovih in ulesi^ le obroče, velike, kakor jih ijpsjo biki v nosdrvik. Slili se, da Raiaejr in OUver kompsniji mislita postiti na esdi lo Prickovo kom penijo ia bost« podpisali, pogodbo, le ona ksks drugače ne obfue svoje politike. Stsvjiokssi in deputiji jih nsm reč prsvsl stanejo, prsmogs ps sprsvijo prav malo na dan. Po ssdnji statistiki, ki js istla v Wa-shingtonu, se vidi, da v koksov nsm okroljo, kjer issajo sedsj vss polno črnih stavkokazov, pro doeirajo komaj 14 odstotkov premoge in kokss. To *je dober snsk ss nae. Poleg lega so drlsvai rovski inspoktorj is ssprli vel rovov, ksr so bllf v tako slabem stanja, ds se bojijo ran je postiti le na najbolj pota-bljene Ijndi. Naj le nastopi en^ je bila nabrana v svrho, da onrg*t kajti ■ ne volim kendidatov kapital istič nib strank, nisem izdajalec svojega razreda. Prepozno je le, .da b se vsiUl kak neodvisen kandidat v ta politični boj, to je vse. kar so demokratje želeli, kajti če h imeli neodvisnega kandidate, b razkosali glasove ns eni ali drogi strsni in to je njih smoter. Radi lolskega predloga, ki se glssi, da bi morali vsi otroci hoditi v d ris v no iolo od 8 do IS le ta, in ne v privatne, bi rad povedal svoje mnenje. Kaj pravzaprsv je ta predlog, da se ga nekateri elementi tako boje in ga hočejo s vso silo zatsetif Nssprotniki ga flijujo v vse drugačni luči, kakor Je v resnici. Kampanja zoper sprejetje predloga se seetoji iz ne kegs samovoljnegs komiteja, ki se nahsja v Portlsndu, Belemu in Oregono. Ta odbor ima nalogo potroiiti denar, ki je bil nabran v to svrho, ds se prepreči sprejem predloga. Denar bo potroien tam, kjer bo nsjveč koristilo zs kan didata Alcotta. Precej denarja i msjo na razpolago za kampanjo ■preprečitev sprejetja predloga glede ioL Nabrali so baje po celi driavi Oregon $500,000, in, od te vsoto je podelila rimsko katoli-Iks cerkev $50,000. Lahko ime nojem tudi mola, ki je sam dal $100,000 v ts namen, v čemor se pač vidi, za kake interese se gre. | Kolki in ienske, ki pripadajo k-različnim organizacijam in od sekom, s* le hndojsjo, da no dobijo peksj od ogromne vsote, ki krst sinu, in tedsj bomo videli, ksj bodo počeli stavkokazi. Jam« v Psjretts eountyju so vse polne eksplozivnih plinov in ksko se bo do eni, nevelči, varovali. Isnrjeni premogsrji smo ss dobro pssili, pe vseeno so ss pripetile nesreče Rs ss js pripetile tsks nesreče S. fsbrosrjs ns Gstesn, in to ob dveh ponoči, js obilo 21 presto gsrjev. Nsj nsstopl enkrst sima ln najetoli ,ki so sami jUsbsmei, si bodo sami preskrbeli- smrt v teh rovih, sko as bodo odnehsli. Kompsnijf bodo tedsj prisiljene podpieati pogodbo in odobriti vse, kar ssdsj zahtevamo. V JTew Townu pri BrowasvUlo so ss dne 8. oktobra pobivsll kom-■ Ijski deputiji in stsvkokszl. bojii je ostalo 7 mrtvih in 80 jenih. Najete* so sf pričeli IftUithti proti drlsvnl« konltsb brejem, kompanijskim lovsjeat tn bonom in tsko je priilo do poboja. Rodiito potrpežljivi ls psr ted ROV, sU le trebs todl mesecev in vsi kot ;preprllsnl smo Ishko, da bomo releni večnega snlenjstva kakrino je bilo od leta 1SS6 pa do dsnee. Ne podajajsso ss nsspj ns delo, dokler ne prisns prsviei priprevimo na|im potom eem boljio bodo^noS^Tds ne bodo solnji, kot v/b bili mi dose dsj. Driite eyfovsod, kskor u držijo rodsrir koksovnegs okro Ijs hi tfttgaH bomo. v Psjstte soontinl Is ns sUvkl PS odstot-o v bojo do zmage, da sramotno hlapčevstvo. — Posdrav vsem stavksrjrm. — JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. |t|«.-I ? P______A - in ciisisijsr 11 os teta. , Oitj, Ors. — Kampanja ss novcmberske voUtve js ssdsj v polnem tiro. Obe strsnki, republikanska kakor demokrsta-ks sts odprli ssdnji tsdsn glsv-ae prostore v Portlsndu. Ore., lo ssčeli IsksU glssove, kskor je Is nsvsds pri ksplulistllnlh strsn-kah. Ksmpanja drlavnsga govsr-norjs js v ospredja, posebno ssdsj. ko js Chsrles HsU omaknil nominacijo kot neodvisni kandi-dst ss govsraerjs. Mislim, ds ljodstvo v«, ds js on ksndldlval ln stal as strsni repobUlsaov, ko so ss vrli le primarne volitarm*. secs ms res. Takrat sme Imeli tri ka odidete. In sieer Waltsrja K. Plerso ss demokratsko stranko. Chares Halla ia Ren W. Alcotu sa repnbllksnsko stranko. Ssdnji js ssisffsl pri prisMrnih voluvsh ss ne ksj malega — okoli SIS gU-ssr. I. Pričeli eo e ponovnim Ustjem ns etraai Halla. ali vso sssssa, videl je, da je v rasniei pogorel. NI se le ustrelil la šale! kandidirati kot ntodvlesn kandidat, ftel* ko > videl, da mo gre vodao elabls. ss je umskall kot kandidat sa glavni stoloe Ben W. Alcotu, republičana. Ni in trdijo na tisoče dolarjev, samem namena zagoverjati tege ali mo da predloga prepedf oi.t-ev ksjti kot onijski dsisvecj Waltrr |f. Pierce je si omenj«- oo predlogo To je demakrsUk ksndidst in če bo on izvoljen sa governorja meeeea novembra, je Crsdlega* saslgorana, ds pride L ■■■■■I . . M predlog ssvržen ns volilču. Če predlog propsde, bodo to povzro čili oni, ki so v ksmpsnji, denar pa bodo dobili tisti, ki jim kam-psajo narekujejo. Voditelji de-mokratake stranke pa se smejejo v pest, ko je Hali umaknil kandi datoro in le čotijo zmago na svoji strani. .. Predlogs glede lole, ki bo prišla pred voUlee dne 7. novembra glasi nekako takole: "Starin, vsgojevalei ali kateri-koli človek v driavi Oregon, ki fapajo oskrbo in vzgojo otrok, sU-rih več kot osem let in manj kot IS Ist, morajo poliljsti otroke y ljudske lole onega lolskegs di slrikts, v katerem žive. Kdor iol-sko obveznih otrok ne bo poli M v ljudske lole ob času, ko so lole odprte, se ga lahko kaznuje ikiU manj kot $5 in ns vsč kot $100 denarne globe, ali ne manj kot en foesee ia ne več kot dvs meeece zapora, ali pa oboje densr globs in zapor. Izyzeti so samo oci, ki so telesno pplkodovani n ne morejo hoditi. Otroci, ki so Is izpolnili osmi rssred«' so pod kontrolo drlsvnegs lolskega eve-ts, ako is niso ispolniU ssdnjegs iolskoobvesnega leU. Otroci stari od osem do 10 l*t, ki stanujejo od lolskega poslopja vsi kot eno in pol pilje vstran so srseti od lole, otroei nsd deset et ps le, če je stanovenje oddajano od ljudske lole nad tri mi-je po najkrajii poti. Toda izvzeti niso, če je prevaianje od sUno-vanja do lole mogoče in so prevozna sredstva v dotičnem di-strikto.' Isvseti so tudi otroci, ki imajo zasebnega učitelja, toda predenj dajo sUrili svojim otrokom zasebnega učitelja, morajo sato 1-1 meti dovoljenje od države." če bo U predlog sprejet, ki pride na glasovanje meeeea novem pod etreko. Ko je predloge prvič zagledela beli dan, oo pr/o obdol lili dobro znane kukluksovee. N i so se dosti brigali, kajti mislili so, ds so ti možje precej vroče krvi in preden pridejo jesenske volitve, da se jim bo ohladila. Toda omenjena predloga je le bile sprejeU leU 1920 Ur so njeni o-čet}e Scottiah, RiU, Maaona in A A. O. Mables MisHc Shrine. Kla aa so torej dolžili po nepotrebnem. Za predlog pa bodo volili do zadnjega mole, Id jih je okoli 10.000 v Oregono. Po mojem mnenju je predlog koristen ne samo delavcem, temveč tudi driaviJSam imam iskuinje, koliko se otroci neuče v privatnih iolah, posebno ps v katoliških zavodih. V Oregonu imamo viije lo le, iz kaUrih pridejo učiUlji in o-čiteljice, med Umi iolami je todl ena katoliika. Ko očenci dobe lolsko izpričevalo v oni ioli, la hko naredijo skulnjo sa očital;i stvo, ki se jim todi podeli in oči jo ss* lahko eelo livljenje, ako se jim zljnbi. Drugače pa je, s Iolo, ki je pod drlsvno kontrolo Tsm mora učenec vsako leto ss praviti izkolnjo, kar je todi pravilno. Pri tlm ss iels vidi, koliko vplivs ima katoliika cerkev pri držsvi. Imamo postsvo, Id ne dovoljuje pripadniko rimsko katoliike vere, da bi bil član lolskega sve ta, toda U postava ns omeji vsega. Kakine posledice bodo, če bo omenjeni predlog spsejet, tore, ie vidimo danes. Če sU dva sose da različnega verskega prepričanja, se le prepiraU in podajaU v politiko, dael pogosto ne vesta, kaj je pravzaprav onunjena predloga in kake koristi bi bilo za oba, da bi bila sprejeU. Ali ni se trsba radi Uga rasburjati ia metati polena pod noge drugemu predlog ie ni pbstsvs. Ksj je napotilo omenjeni orgs nizsciji, ds sU spravili to pred logo pred volilee, bi moral vsskdo vedeti, če jo zasledoval Issopisje in delovsnje katoliike organissci js. Kstolliks duhovičina se vod no zsgsnjs v lolskl svet, rada bi nsrekovsls, ksj se sms ia ksj ne sms učiti po lolsh. Dobro vedo, ds js trebs pričeti le pri mls-diki drevesa. Imeti hočejo mladi no, da bi jo podnlevali v svojem doho,.v svoje nsmens. ■Tods zsenkrsf so se oračooilL Ljodstvo dobro ve, kako veliko napako bi naredilo* če bi prepustilo lole v roke katoličanov, sa to jih dobro drli pod svojo kontrolo. To je pač najboljii zaklad ki ga imamo, ds lahko dsmo svojim otrokom učenja in znanosti, ds spoznsjo svet v prsvi luči. Dobra knjigs in dober poduk jo najboljii dar ss mlsdino. ■Dolžnost očiteljstva v ljudskih iolah je, da dajs Hroko snsnost ds odrasli sposnsvsjo svet, ko gtedo is IoL Nala naloga je, da akrbimo, da vsi otroci dobijo pra vo učenje in U lahko sadobijo le na ljudskih iolah./Volimo torej sa predlog, ki eo ga predloiil Scottish, Rite In Masons. — Prank Zadnlksr. ' ■ "sil, da smatram za neresnično njegovo pisanje, ker gs ni kot sem ga pozval. ' Z delom, pravi, da je pričel dne junija, jaz pa vem, 1*, stopi v veljavo s prvim ssp-tembrom 1926. Nejvečji pasprot-niki te predloge so posamesne privatne lole, slasti rimsko-kaUliiki gospodje v sploinem. Ti so poslu-Hjo marsikstere prilika, ns poko-psliUu, v eerkvi la drugod, ds ssbrsdejo v politiko in drle jo propagando proti sprejetja pred oge o Ibleki obveznosti. Ni 0olgo temo, ko je bil to nek "brsti BS pokopsliiču. Dukovnik se je po obredo ia molitvsh moral todl doUhniU politike in bodočih vollUv. Povedal je Juj misli on o omenjen. • predlogi, pooebno pe vda ril, naj volijo navzoči tako, ds bo predlogs prepsdls. sicer, de bi bilo ikodljito ssnje, ki imajo privatno lole. Sedaj da dobivajo nekaj od drlave sa vsakega otroka, Id pohaja v njihove lole. Ts densr eevods todi gre ls lopov tistih. ki pleiojejo m vzdrfavapje ljudskih iol. Oni torej vsdrlojejo evoje in le privatne lole. Oaap 60. Kana. — Že zadnjič sem povedal v svojem dopisu stle ds Vojaka Psvea, da bom sopet odgovoril, če se bo ie oglasil, po-sobno pa sedaj, ko hna zagovornika in sagovdraieo, kipa jih ne posnam. Rad bi jih posnsl in is-reksm jima spoitovanje, kakori-no v resnici zasluiiU sa svoje na-sor*t Rojak pile jako neumestno in po njegovim isvajanjn bi človek res spdfl, da raU zagovornika, ki pa gs bo nsjbrle težko najti. Kako jo bilo polteno dalo njemn e-nakih med zadnjo stavko, to psč lahko rasvidi is dopiss v isdaji it. 229 ,kjer je dopisnic* pravično izrazila svoje mnenje. Če ne bo razumel enkrat, mu pripora-čsm, da bera desetkrat. Is organisaoije nI bU#lzkljnčen on sam, bili smo vsi, a smo sopet pod njenim okriljem. Če bi mu bilo res toUko ss orfrsmzeeijo, nedvomno M se njo todl plačeval. "Ustniki" rovov pa Seveda niso v naii uaiji, oni eo ns nasprotni strani, ns etrsni podjetnikov. Tsko je bil dopisnik s mnogimi dro Poslulsleom ni duhovnik pove- glmi, ki es ns. daljtol^ gorje dal, kakega kandidata Issajo vo- povzroleao po etavki • > ^ **** P" najbolj- Aleolto s^danjege guverner- Is eodijo o toke« lloiek,, ki de- js drlave Oregon. ki ja maha pe la med stovko. Delal je sobi v ko- repoblikaaski eoeti In je molaalrbt. rssamem gs Tte«ui*s P. gUvnl tole* drisve Orag^ ekajo ketolilM «o|j,. Ti ma^oIpi|£nti lZl ^i lZ iWsJtsrje M. Plsre* dekrete in I todi detoja dmus^Trae 1 X NOttCE IZ JU60SIME Kongresi. Epidemija, znak časa so ti itevilni kongresi, ki so se vrlili zsdnje Udne. Profesorji, čebelarji, žurnalisti, sami kongre-•ji, ki so razpravljali o svojih aktualnih zadevah. Za nas so naj. večjega pomena izmed vzeh, kongres učitoljev na Bledu in kongres invalidov t Ljubljani. O za-grebikem kongresu govorimo na drugem mestu. O učiteljskem kongresu na Bledu doslej le nismo ničesar rekli, vendar bo tny ba temu kongresu posvetiti nekaj več prostora, zakaj njega potek ni nikakor^tal na viiini časa. Kon-greš učiteljev, o katerem učitelji sami pravijo, da je bil kongres naprednega očiteljstva, bi pričakovali nekaj več stvarnosti in več takta, kakor smo ga opazili. Napreden ni tiati očitelj, ki smatra sa svojo dolžnost, da uganja na zgoraj najhujii servilizem, okolo sebe pa neprimerno nestrpnost. Učitelj je vzgojitelj in vse njegovo delovanje bi moralo imeti vzgojno tendenco, ton napredne sprsvljivosti. ftola bodi vzgojiUlji-os plemenitih ljudi, zavednih lju-di. Ako pa vzgojitelji sami slepo služijo režimu, ter ne pokažejo najmanjie volje in razumevanja, da mora biti iola uma sebi namen, vzgajaliiče neodvisnega na-raičaja z jasnim pogledom na živ-Ijenje, potem je to le'dokaz, da je tudi vzgoja učiteljev slsba. Učitelji kot pedagogi bi ss morali dvigniti nad vsakdanjost iz edinim ciljem, da vzgoje samostojne ljudi. — Kongres invalidov se je ob-iirno posetoval o invalidskem vpraianju v državi. To vprašanje je pereče. Vlada je invalidom predložila načrt, kako misli rešiti nvalidsko vprašanje. Razložila je svoj načrt na anketi, ter si s tem pridobila neksko predsankcijo invalidov. Ali bo vlada uveljavila predloženi načrt ali ga bo izpre-menila, o tem ie danes ni mogoče govoriti. Vemo samo to, da vlada rada obljublja, r- Na vseh kongresnih smo opažali premalo kon« cretnoeti. Zdi se nam, kakor bi živeli danes v dobi navduievanja, epih besed in fraz. Dokler bodo Kongresi samo parade, brez jedra, toliko čeea tudi ni pričakovati sodelovanja v ilroki, javnosti, pa naj gre za to ali ono vprslapje. Princu Jorija so knpili v fcišu lilo, avtomobil in pekaj kočij. Tam bo imel stalno bivaliiče. Ta-ko potočajo listi in s tam js sfera zaenkrat zaključene. Slovenska Ijndska stfrnka se r Hloveniji pridno giblje. Neprestano prireja shode po deželi, ki ,ih nazive manifestacije. Stranki čuti, ds veje ssolaa veter proti de-mokreUki stranki, ki vodi nesrečno, povsem protiljodeko politiko od alfe do omege svojega politič-nega programa*. Na teh shodih se zlesti sprejemajo resolucije proti podrlavljenjn Jolstvs in proti odpravi verskega pouka Is Iol. Do-sedanja demokreteka politiks v vladi na povija naravnost usluge Slovenski ljudski stranki in poli-tifnl agitaciji. SS letaiea JnrMfeve jmrtL Pisatelj Joi*ii jo bil rojen na Kilavi na Dolenjskem dne 4. mer-ea 1844 ter je omrl pred Itiride setimi lati. Njegove spise aarod danes rad Alta. IsjbogatojSs mesto v drftsvi je Sobotiee. ki haa nad SO milijard -vrednega občinskega poeeetve Umrl je nenedoms vvLjobtjenl kep jo dvorni svetnik g dr. Pran Zupana. SOBOTA, 11 OKTOBRA. 1»22 PROSVJETA Slovenska Narodna Podperoa Jednota Alfonss vidi črno bodočnost m monarh« in iaaje miljon«, dokler j« lepo vreme KUPa JB FRANCOSKO UTTO. VliČB. Pari«, 13. okt. — Španaki kralj Alfoiuo kupuje na debolo bordole in igralnice ea denar, ki nosijo miljone frankov dohodkov. Zdaj je prišlo na deu, da je španaka tvrdka Marquet in 8ini, lastnica letovišča Ssn 8ebastian, hotela Clsridge v Parisu in mnogih drugih hotelov po vaej Evropi, v ro-k ah kralja Alfonza. Tvrdka je pred kratkim kupila hotele In igralnice Henri Lotellier-js in Eugene Oornucheta v Deau-tlie, glssovitem francoskem leto-višču, ki je zs Monte Ksrlo® drugo največje gnezdo igralcev in prostitutk n«r avetu. V zadnjem avguatu je bil kralj Alfonzo gost v Deauvilln in zdaj je odkrito, da je prišel tja kot lastnik, ds si ogleds svoje bordele in igrslnice ss densr, španskemu ljudstvu so ps pripovedovsli, ds se je prišel zdrs vit, ker mu je "naporno" delo spodjedlo zdrsvje. Letovišče 8sn Sebastian je na franeosko-španslft meji in je odprto skozi vso jesen in zimo. fflORAJ VSAK TBDBK JB O-VRiBK UMOR. fako izjavijo policijski podkomi Razne vestL (Federetsd Prsee). ^ tb 'ZhIhr 'MiMOlt so oite oo a*orsJ navedeni Srmehilae Mošje so posneli to potrebo in v kontrastu S seboj so obolrvali najdobelejše lana, Čeprav sami ni-os bUi in niso kotoU biti teka ro-jsaU. To vidisu šs danes. Noben bogat AmoriŠen noše biti teko bo* daot, da M si obesil vsrUUeo is draguljev okoli vroto, no svoji ioni po rod vidi to »šp in ga ku paje. Otroei so še daaee primitivni ljudje, ki imajo kmtinkte divjo 'ranooska mkija v Rusiji M.mkva, 13. okt. — Francoska ™ja. katero vodi Bdonafd ller. n' župan v Ljooau io predsed-franke frsncosklh rsdikslnib "»listov, j« p^ znamenje %zbH-^»J« Kusijs in Francije. Herriot P "'■iskal vse sovjetske vopUšja (Uvod) la rnte ae kili lepo are*. ; zgoraj ete bili dve beli o-glavnici a petljo zadaj. Tu niao ameU otroci nič iztikati, aU ko je bila babica dobre volje, vadlgnile ,« vaako reč posebej in razklade-a i "Glejte, otroci, to kanafaako imam U fH&jtt let,f|o krilo je noeila vašs prababice, ta le pred-pašnik je toliko eter, kolikor vala mati, m vae jc As. kakor novo. In vi st«. avojo obleke Uko naglo potrgali! To je, ke* Be veste, kako težko je as deoar,«e#e, ta »vi- Eta jeli.' In tako in že več je govo-rila babica in otroci ao jo tiho pozi ušeli, kakor bi vse dobro umeli. Pr očkova goepa je eicer hotela, a bi ee babica preobleki*, kakor c mislile, v priprevnejio obleko, ali babica ni premenile na eebi nc najmanjšega robca, Ur je rekUt 'Gospod Bog bi moral mene, eta-ro Ženo kaznovati, ako bi ae po žegeh aveU pačila. Za me niso U-ke novačine, stari nloj razum bi jim bil eovražen." OeUlo je Uda j pri sUrem. Kmalu ao ee v hiši ravnali vai po babičinih bceedah; vsak jo jc imenoval babico, in kar je babica rekla in stortta, vse bilo dož}ro. v Razno. lika, vendar ao pa bili zemljoaad* niki v večini. %t na vožnji v Trnovo eo bUi blokaži v veliki nevar-noeti, ker. je bilo povsod po po-sUjah zbrane mnogo zemljoradn^ Ikc množice. Zemljoradniki ao bili oboroženi a kosami in drugim orodjem. V Trnovu eo blokaži ekod razbili in poUm imeli zato ljoradnižki shod, na kaUrem je bilo nad 30.000 ljudi. Blokaži so [nekaj zmede. Tako ae je zveza v Bolgariji V nedeljo dne 17. eept. sU priredili v Trno-vu stranke zemljoradnikov in bulganski meščanski blok, protestne shpde glede vlade SUato-linakega. Mežčanaki blok tvorijo demokrati, narodni progreeiati in radikalci v U namen, da vržejo zeasljoradnižkcga miniatrskega predsednika Htsmbolinakega. Odločilni boj traja žc eno leto. V poslednjem čaau pa je blok raavil živahno agitacijo. ZaradiUga eo se pričeli gibati tudi zemljerad-niki. Za trnoveld shod so blokaii razvili žilno zgitacijo, tako, da je Poleti je ueUjala babica ob iti-rih in pe zimi ob petih. Najpreje se je prekrižale in poljubila ava-* raapelo na klokčevej kroniei, katero je po dnevi pri sebi noeila, w noči pa pod vzglavje devala. Co je uetaU v božjem imenu in ae oblekla, pokropila ee je z blago-slovljeno vodo, vaeU kolovrat, predla in jutranjo pesem pela. Starka je imcU vže prav malo spenje, eli ker je vedeU, kako je sladko, ni ga motila drugim. Do-►ro uro potem, ko jc vsUU, zaali iala. se *je koja, zažkripale zo te ali one duri in babica se je prika-la na pragu. V tem čaau so začele gosi gagatl v gosnjaku, praeei eruliti, krave mukati, kokožl a pe rutami plahuUti, mačke ao primi-a v kale, od koder ai bodi, in se o-coli nje pUzilc. Psa sU gledala iz pAsnjakov, raztezala se in aka kljala k babiol, da ee ni branila, zares podrla bi jo bila in vrgla jej t rok pekar, v katerem je imela zrnje za perutnino. Babica jc i mele vso to žival prav rada in U njo. Bog čuvaj, ako bi bila videla, da jo kdo muči in ako bi kil le irv. "Kar jc človeku Ikodljivo e i korietno in se mora tabitl, v božjem imenu, ubijU, ali nobene živali ne mučiU," govorila je večkrat. Ali otrobi niao emeli gledati, kedar so kuretino klali, ker bi se jim žival smilila in bi za to ne mogU poginiti. Jedenkrat pa se ja hudo raau-gotila na oba pea, Sultane in Gri-vca, ln jeza je bila tudi pravična 1 Prekopala sta neko noč v gosnjak in rastrgela deeet rac, lepih, rumenih, katerim je bilo žlvenje tako milo. Babica je roke nad glavo vila, ko jc ijutraj duri odprU in s tremi ostalimi reoami ia hleva iz-pustila goejaka, ki je etrahu ga-gal, kakor bi pUkal sa pomorje-niml mladiči, ketere je iavalil na-meeto neeUnovitne matere poU-pulje. Bebiee je imeU v sumu ro-parko kuno, ali po stopinjah se je prepričela ,da aU pea to eUrila. Psa zveeta varuha! Babica svojim očem nI verovala. In le au pri-ekakala k njej in s repom migala. kakor da bi se ne bilo nič zgodilo, in U je bebieo najbolj raa-togotilo. Strani od mene, zločinca! Kaj so vsma storile raeef AU eU lačna f nieU nes la golega napuhe sta to atorila UStranl od mene, nič več nečem vaju videti 1" Pea eU repa etianila mej noge in vlekla ae v peanjak, babica pa je noaabiU, da ja le rano, žle jc v sobo pravit hčeri svojo žalost. (Dalje prihodnjič.) zbežali. Bulgerske vesti pripovedujejo, da so blokaii v zvezi z Wranglovei. Zemljoradniki so napadli vlake Ur zahUvaJi aretacijo bivžih ministrov. Zemlje-radnike jc pomirjeval med potjo minister Daskalov obljubil, da ee bivti miniatri poaUvijo pred zveze etrokovnih organizacij. Da zodilče. Shod zemljoradnikov jc sklenil, da ae aaorajo aretirati biv-II miniatri vojnih kabinetov Da-nev, Golov, Kalinov in Koetar-kov; dalja naj narodna akuplčiaa sklene bbtožiti krivce kaUstrofe leta 1918; izdela naj ae zakoa za zaščito države. Bnlgaraka vlada jc aretirala miniatre bivlih vojnih kabinetov. Kljub Umu kakor ao imele demohatraeije obsežen značaj, ki jih je najbrže vlada (oraSrala, sc je vpoeUvil zopet mir. Demonetracije in nemiri niao imeli revolucionarnega značaja, marveč vei ti dogodki eo le politični boj zemljoradniike vlade na bila udeležbe od obeh strani ve- eni etrani, na drugi pa pravUko reakcionarnega meičanakega blo- m*>[i M * • I \ <4 .- Polaiaj v MU*. Po zadnji pro-tcetni eUvki deUvstva so dobili faiiati v Italiji preooj M ovoji moči. Faiiati tvorijo danee drža vo v državi in ao dejanako celo močneji^ kakor vlads.: Zaradi vadi tek dogodkov ja naatalo tudi med organiziranim delavstvom železničarjev popolnoma odtrgala od Zveze dela. Zveza dela jc bila nekaka nevtralna strokovna ko miaija, Id je obaegala komunisti čne in socialistične organizacije. Komunisti eo pa pozneje oanovali laatno komisijo poleg etare bi ee pa omogočale Čiato ekonom ske skupne akcije pralatarijaU, ee je biU oanovaU gorenja Zveza dele, ki aU jo priznavali obe etro-kovni komieiji. Sedaj je železni baraka zveza popolnoma iaztopila ia U Zveze Ur z tem iz obeh etrokovnih komieij. To eo eUrili 'ie-leničarji zaradiUga, ker ao bili pri zadnji atavki najbolj prizadeti. Ob eUvki aa faiiati prljeU vaakega železničarja, ki ni bil na delu, ga obeodili na mestu, pretp-li, ranili, mu požgali pohištvo in vmcili vae. zlaati tam, kjer jih jc bilo malo. 'ŽelezniČaraka zveza je takoj potem čeetiUU D Anunziju da ae ni ubil, ko je padel z balkona in nato poalaU izstopno izjavo Zvezi dela. Ali vsa to ni nič pomagalo kaznovanih je bilo nad 60.000 želeaničaijev. Kaže, da italijanski proletarijat ie ni izpil do dna čaic svojih muk. Po vseh tek dogodkih ae utegne le ločiti Zveza dela, po večini socialistična, od aoclaliatične etranke, a kaUro ima poeoben dogovor. Glavna delavske zveza o&U socialistični stranki, da ima v parlamentu eno tretjino poelanoev, pa niao vstanu reiiti bedno dclavatVo prod pobesnelimi faiiati. Če Delavska Zveza preneha'sodelovati e stranko, s katero je doslej delala, bo U u SOBOTA, 14. OKTOBRA, 1921 darec aa pokret. Zbor železničar] jev jc pa izatop iz Zveze odkloniL Temiatoklejev zid v Atenah. Temiatofklcj je bil gržki vojaški poveljnik in državnik, ki j« \ &00 let pred Kristusom. Dal j« mnogo na kiparsko umetnost ko. likor ee rezvidi iz j*aznih izkopm. Prod nedavnim je nek atenski meščan kopal tU, da ai zgradi klanico, pri čemur je prikopal do velikega zidu z celo zkupin« etebrov in eoh. Muzejsko vodstvo je Ukoj odredilo odkopavanj.- ■ nalli eo dregocene atvari. Odk«. pan zid z stebri in zohami )e bil zgrajen 510 let pred Krist* som, je iz čistega belega marmor, ja in brez dvoma eno najkrasnvj. lih del tedanjega časa. Kipi * v skupinah in poaamezni. Neki eknpina na viaokih stopnicah ofc strehi stebrov na primer predstav, lja skupino iest mladeniče v pri i. granju z žogo, druga skupina st* rokoborca, katera navdušujeta dva druga mladeniča. Na tretji atrani zidu sediU dva dečka; dr-žeča za naskok pripravljena psa na ježevo sc mečko. Gledalci m vzpenjajo nad dečka in so pozorni na bližnjo bitko med mačkom in pacma. Vae skupine so prestavili v muzej. • V;V:'' ■1 VaroHU aa is UrtU svoje gla. silo "Prosveto". ■ iKtt O SLUtKIEJA v staroet! do 40 let, sa domača h lina dele pri mali Blovenaki dru žini. Plača po dogovoru. Pridite oeehno aU ps pilita na neelov: Uuis Moher. 2281 Wcet 22nd 8t.. Chicago, III. (Adv.) NajbolJfta Cigareta Precej pojaanil ae ja priob6ilo zadnja čaae o iznajdbah in čudovitih učinkih na Človeiki cistern po elementu poznanem kot "VITAMINISS". Ta iznajdbe ao vodile do mnogoitovUnih zmeai izdelanih iz kvaaa, ki ao ae preakuailo v vaoh večjih bolnišnicah t čudovitim uspehom. Ko ao ae U preizkujpje vršile in ja ljudatvo vlivalo koriati zdravilnih kvaaovih tablet,^Je skupina lekarniških kemikov v Chicagu in Indianapoliau proakuiavala, ia povečati ta zdravilna koriati VITA MINEŠ tableto v do prava popolnoati — smatrajoči, da popolnoat ia lil doeeženL In njih doaaga je YEASTOLAX — aVatavno W ' \ > . . NAJBOLJŠE ZDRAVILNE YEAST TABLETE. VEASTOLAX ja avatovno najboljie kvaaovo zdravilno odvajalno aradatvo. Ja najnovejli snatiatveni napredek v zdravljenju a kvaaom. Ni lo bogata svojimi Vitamini, Umvač vsebuje precejšnje itevilo viaoko cenjene vradnoati za vsdrianje zdravja a tam člatilom — kakovoeti, ki jih na vaabujajo prav nobene druga kvaa Ubletc. Narejene v okuanih tabletah — prijazna za vftitl ln zmerna v delovanju. Otroci jih zalo ljubijo in njim veliko pomaga. Ako yi trpita viled . REVMATIZMA, ZAPRTNICE, SLABE PREBAVE, NADUHE, BRONKITE, TUROV, ali ako ao vali ftivci na kak nsči^bolni; ako SaHU imeti iz vratno čisto lepo barvo, tedaj poakuaiU en zavojček NAŠEGA SLAVNEGA ZDRAVILA YEASTOLAX. Mod raznimi drugimi atvmnl vsebuje YEASTOLAX največ ln najzanoaljlvajii VITAMIN, kftaraga ao avatovni izvedenci pri po znali kot abaolutao potrebo za taloano življenje. Ljudje po vaam svetu ao pronrfli veliko pomoč z njegove uporaba in aedaj vživajo veaeUo in popolno zdravja in iilavoat YEASTOLAX vsebuje tudi laatnosti U. da najmanj na Ičiplje ln js prijasno odvajalno sredatvo in njaga hitro dajovaaja ja iamčano. ' v Odvajalna anovi YEASTOLAXU ao Uko primaiana a drugimi važnimi atvarmi za poipoč in vzdrževanje Života, in to naraja te tablata veliko bolj priljubna od katsrikoli do aadaj poznanih dragih ia kvaaa narejenih zmeai. Z vzdrževanjem vala Življonake moči z vžlvanjem YEASTOLAXA, bo val aiatam upoatavljcn v obran proti vaam nevarnim bacilom, ki nepred&So silijo na zaasdo v človeiki život; kjsr naj bl rasjadali val aiatam ia vam uničili življenje. Nikakor ni mogoča to pravgč pojaaniti, da vaak poeameznik ja dolžan aam aabi In evoji družini, vgdržati al zdravega čimnaj-vač ja mogoča. SeeUv človeka ja nakak čudovit atroj, prUa-goden vaakdanji nevarnoati. da oboli. Ampak velad naiih modernih metod a prekuhavanjana krana ia uničenjem na zdravja potrebnih vitaminov^ In naia aplotaa navado uživanja krma, tial život na dobi niti polovieo to prilika ia poeladioa ja. da prihajajoči bacili in njih poaladke mnogokrat dobo aaa, ae varovane, ter kaj lahko doaeSeJo avoj cilj. • .j ''i . ■' * W3* ■ '.vi -J v i .i*«-** NAJBOUSl VITAMIN YEAST V vodi raztopljajoč Vitamin B, aa nahaja v veliki _ VEASTOLAXU ln je aradatvo, ki veobaje moč aa boljlanje život mh živcev in notranjih kožic, da se lahko obvarujejo pred boleznijo ter popofnoaaa in izključno jo potreben ae odvraitev nevarnih poeledic zdrava civilizacije. Izvrataio urejene, za želodec potrebne anovi. primežane v TBASTOLAK. je teraj naj-izvratnejSa za jačaitja života teh vrat Ako Imate slab ali de-l.katen želodec ali aploh ako je val želodec ia veda, YEASTO-LAK vam čudovito pomaga, da ae oavežRe kot nova oseba. , Za hitrejie upoznavanje YEASTOLAXA v vaeh krajih smo ae odločili za gotovo dobo dati vaaki oaebi, ki nam pošlje $1.00 za pokritje troikov za zavoj tega zdravila POPOLNOMA ZASTONJ UBLJEV >5c, kar znala gornja 0,000.00 ifcaki rutfel J* bil nekdal vred« vrednost po tedanji ceni -27,500.00. \ Shranite ta densr; nihogo ppaameznikov je napravilo srečo a kupovanjem denarja tujih driav. Sploino ae domneva, dz $60,000,000,000.00 vradnoati radijuma Je bilo iznajdenega v Rueiji in lasopisis opozarja na veliko ameriike projekte za oljf in drugo ia4Uftrij0» ki «• namerava uveati v Ruaiji. Chi-caika Tribuna dne 13. aept. opozarja na novi kanal, ki jc bil ravnokar odprt za plovbo med Ruaijo, Nemčijo, Perzijo in Srednjo Azijo, kar daje nove prilike za dobavo airovega ma« terljala za ruako-nemiko zvezo, poeebno olje, magnanesc in baker in z odprtjem bogate perzijake In arednje azijaUke trgovine za Nemčijo in Ruaijo. Pomialite, kaj vae to pomenja, akoro gotovo vam ni mogoče prezreti te prilike, dobave rabljev« i It POVRNJEN JE DENARJA JAMČIMO. c( Mi želimo vaaki osebi v Ameriki, ki potrebuje zdravita poalati po en zavoj naloga YEASTOLAXA. Mi amo ae posluiili te vrate oglašanja, da hitreje aeznanimo ljudatvo a tem idra-vllom. čudovita tonika in zdravatvene anovi v YEASTOLAXU ao vredne mnogokrat to ceno. Vi bodete zelo zndovoljni s tem —» mi vam jamčimo. ^ ,. , . 60,000 ruMJev ee vam ponudi kot poaebns ugodnost. Ti vaa ne atanejo piti en cent Cena zavoju YEASTOLAXA je vseeno $1.00. Ml vam jaiačimo, da bodete le več kot zadovoljni ko bodete imeli zavoj teh zdravje zidajočih tablet Izpolnite tu apodnjl naročil ni kupon in poiljite nam Ukoj. Priložite $1.00, aa kar bodete aprejeli zavoj YBA8TOLAXA la SO,000.00 rabljev brez odloga. Zadovoljetvo Jamčimo ali pa vrnemo denar. Zapomnite ai, U ponudba je le sačaana, torej v korist vaiega zdravja in za bodočnost storite to le danee. -1,000,000.00 ruskih rabljev ZASTONJ z $2.00 naročilom YEASTOLAXA, dokler nam rablji ne poidejo. Mi al pridrim.« vso pravice, da vam povrnemo denar, ako naia zaloga ruekik rabljev poide prodno prejmemo vale naročilo. YEASTOLAX COMPANY I 1258 So. Miehigan Avenue, Dept M. 442. CHICAGO, ILL IZPOLNITE TA KUPON YEASTOLAX COMPANY, 125S So. Miehigan Avenue, Dept M. 442, Chicago, 111. Proahn, poiljite mi zavoj YEASTOLAX in 50,000.00 ru»kih rubljev. Priloženo najdete $1.00. VI mi vrnete denar, ako r« bom zadovoljen. Naalov Država Poiljete lahko tadi v poiUih znamkah.