316
Dober svet vsem, ki še le začno se s svilo-
rejo pečati.
Visoka cena svilnih mešičev (kokonov) je zdramila marsikoga, se udeležiti dobička, ki ga sviloreja ali zidni pridelek dandanašnji daje in še tudi v prihodnje obeta.
Marsikter bi tedaj gojil svilode (zidne červiče), al murbinega listja ni; zato je treba najpred raurb nasaditi. Al le umna saditev murb bo donašala kmalo in obilno dobička; zato preudari, na kterem kraji tvojega zemljiša bi utegnila najbolj ugodna biti lega in zemlja za murbo. Lega je najbolja proti sončnemu izhodu ali poldnevu in prosta. Perst rahla, kanieljiva, ne močirna, dobro prevideua z apnenino in potašeljem (apno je poglavitni obstojni del inurbiuega lesa, potašelj pa listja) in ktera ima obilno redivne moči v sebi, je najbolja za murbe. Če pomanjkuje apnenine, pomešaj perst s šuto starih zidov; čs ji manjka potašelja, prideni ji pepela. Po pepelu ti bo murba posebno lepo listje dajala, po apnu pa krepko rastia.
Ko imaš murbe v verste saditi, daj skopati toliko po en seženj (klaftro) širokih in po dva čevlja globokih grabnov, kolikor verst murb želiš vsadki; raztegni po dnu močno s tel j as tega živinskega gnoja, zameči ga s perstjo do polovice grabna, in potlej sadi murbe. Ko tako sadiš murbe in jih potlej ene leta pridno okopuješ, boš imel veselje nad njimi in kmalo dobiček. Med take murbe se zamore še tudi med vsake dve, če so najmanj po tri sežnje saksebi sajene, ena pritlikovka vsaditi, ktera bo že drugo leto nekoliko listja za svilode dala.
Pritiikovke se morejo vsakemu svilorejcu priporočiti, posebno takim, ki želijo na novo začeti sviiorejo, pa nimajo listja, zakaj po pritlikovkah si bojo najpred listja pripravili. Vsak bi tedaj imel ali med murbe visoke rasti pritlikovk nasaditi, kakor je bilo rečeno, ali pa en kos zemlje zato odločiti, in jih po sežnji saksebi v dva čevlja široke in globoke grabne posaditi, in potlej vsako leto okopo-vati. Za tako saditev so najbolje murbice enoletne po cepljenji, ali pa dve in triletne necepljene; necepljene so najbolje moretianke, ktere največ mraza prenesejo in krepke šibe poganjajo. (Murba moretianka po profesorju Moretti tako imenovana in že okoli 40 let znana, ima precej veliko listja sercu podobnega, ki je na zgornji plati ojstro, na spodnji pa gladko}.
Pritiikovke (Zwerg- oder Buschbaume) so na dve strani koristne: pervič zato, ker spomlad popred zelenijo kot murbe visoke rasti; zato se morejo tudi svilne gosence bolj zgodej zvaliti dati, kar po mnenji zvedenih svilo-rejcov svilni pridelek bolj zagotovi; — drugo pa zato, ker v pervih starostih svilodi le malo listja potrebujejo, ki si ga gospodar lahko od pritlikovk nabere, da ni treba velikih murb za malo stvar načeti; v tem se pa murbe visoke rasti bolj obrastejo, in njih listje se tako prihrani za tisti čas, kadar se ga več na enkrat potrebuje.
Vsak, kdor bo poskusil  si murbinih pritlikovcov dobro
gojiti, se bo prepričal, da bo po ti poti najpred k listju prišel, in tedaj najpred koristi od murbe imel. Zraven naj pa nobeden ne opusti murbe visoke rasti saditi, ktere imajo sviiorejo za več časa zagotoviti.
Koliko dobička bi lahko imeli gospodarji od svojih njiv in senožet ob cestah od tistih mej in griv, kamor se iz cest in cestnih grabnov blato meče, ktero ima navadno vse v sebi, česar murba potrebuje, ko bi murb nasadili ! *)                        __________                          U—čl
*) Prejeli smo ta poduk, kteri skušenega svilorejca spri-čuje, od castitega gospoda družbenika krajnske in goriške družbe iz Istre s prijazno ponudbo, da hoče vsakega kdor želi murb, z najlepšim blagom postreči; 100 tako močnih dreves, da imajo že vej za nastavo krone, velja brez vožnine 35 do 40 gold. nov. dn.; vožnina do Ter sta velja kakih 40 do 50 kraje, za 100 dreves; od Tersta naprej pa se morejo po železnici ali kak drugač peljati. 100 pritlikovk velja le S do 12 gold. po debelosti drevja. Kdor želi teh ali unih dreves, naj se oglasi berž pri podpisanem vredništvu ali pa pri vert-narji kmetijske družbe ljubljanske na Poljanah, ker saj do 15. oktobra častiti naš rojak mora že naročilo vediti.
Vred.