Poštnina plaža na T gotorlnL
Leto XII., štev. 172
Ljubljana, sreda 29« julija I93I
Cena 2 Din

Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana. Selen« burgova uL 3. — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78 180 Wien št 105.241
Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje? Kocenova ul. 8. Telef št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
»Grof Zeppelin" nad Belim otokom
Prvi del poleta je potekel v najlepšem redu - Srečanje z ledolomilcem »Maliginomcc
Moskva, 28. julija, s. Sovjetsko - ruski poročevalec na krovu >Grofa Zeppelina« javlja brezžično: Prispeli smo na Beli otok (Prane Jožefovo deželo). Vzpostavili smo brezžično zvezo z brezžično postajo »Mirni zaliv« na otoku Hooker. Izmenjali smo pošto z ledolomilcem »Maliginom«. Plovemo v višini I5OO metrov. Temperatura znaša 4 stopinje n^d ničlo. Imamo nasprotne vetrove « hitrostjo 12sekundnih metrov.
Friedrichshafen, 28. julija, s. Vodstvo zrakoplovbe v Friedrichshafenu je danes dopoldne dobilo brzojavko, ki veli, da se ie >Grof Zeppelin« pred prihodom nad Beli otok, kakor dogovorjeno, sestal z ruskim ledoloffvilceni 2>Maliginomc, in sicer pri otoku Booker. Zrakoplov je ob 19-30 pristal na morju, izmenjal pošto z >Maligi-rmrn tpr se nato po 15 minutah zopet dvignil. Daljši pristanek je bil zaradi neugod-
»i
nih ledenih razmer nemogoč. Nato je zrakoplov nadaljeval svoj polet proti Belema otoku, kamor bo prispel okrog polnoči.
Berlin, 28. julija. AA. Zrakoplov ^Grof Zeppelins se že nahaja v bližini Belega otoka Dr. Eckene- je izjavil, da bo 31. julija zopet v Nemčiji.
London. 28. julija. AA. Ameriška podmornica ?/Nautilus« je danes odplula iz Plv-moutha proti severnemu tečaju. Pristala bo v Bergenu na Norveškem, nakar bo takoj nadaljevala pot proti severnemu tečaju.
Berlin, 28. julija, č. Velika senzacija »Zeppelinovegac poleta je med drugim zlasti tudi v tem. da bo ves polet posnet na zvočni film. Poedine dele filma spuščajo takoj po snemanju s padali na zeihljo in jih odpravljajo v tovarne, tako da bo najbrže ves film že ob povratku »Zeppelina«, t- j. koncem tega tedna, izdelan.
Froblemi praktičnega intelektualnega mednarodnega sodelovanja
Delo komisije Društva narodov — sporazumevanja — Vpliv
Ženeva, 27. julija. AA. Mednarodna komisija za intelektualno sodelovanje je nas daljevala svoje delo pod predsedstvom Murrava. Komisija je vzela na znanje poročilo o delu instituta za vzgojno kmema« to^rafijo v Rimu in izrazila svoje zadovolj« stvo nad plodovitim delovanjem instituta v lanskem letu. Nato je vzela v debato načrt konvencije, ki io je izdelal institut v Rimu in ki se nanaša na ukinitev raznih omejitev za filme vzgojnega značaja. Ta načrt je bil že doposian vladam, ki so se o njem večinoma povoljno izrazile. Dalje je komisija naglasila pomembnost časopisa, ki ga izdaja institut v Rimu v petih jezi« kih in 2500 izvodih. Potem je komisija vzela na znanje obvestilo, da je italijanska vlada določila rimskemu institutu kot le« tošnjo subvencijo 200.000 br
Na svojem nadaljnjem zasedanju je ko« misija proučevala odnošaje med študent« skimi organizacijami in razpravljala o načinu, kako bi se pri teh organizacijah raz-
Film in šola v službi mednarodnega na studentske organizacije
vil mednarodni duh v prospeh zbližanja med narodi. Naposled je 9prejela deiovni program šolskih centrov v Ženevi 111 Pa« rizu.
Proučena so bila tale vprašanja: meto« de, ki naj se uporabljajo v učiteljiščih in profesorskih šolah za spoznavanje name« nov in ustroja , Drušva, narodov; izmenjava profesorjev srednjih šol, iluetrovane publikacije Društva narodov; mednarodni mu« ze.ji v posameznih državah; revizija šolskih učbenikov, k'' utegnejo škodovati 9porazu« mevanju med narodi itd.
Dalje je komisija proučila vprašanje bo« doče razstave mednarodne umetnosti, ki bo prirejena 1934. V odbor za to razstavo je imenovala svojega zastopnika. Naposled se je komisija bavila '.udi z vprašanjem razvedrila delavcev v njihovem prostem času; o tem vprašanju razmišlja komisija sporazumno z mednarodnim uradom za delo.
češkoslovaško stališče v Haagu
Carinska unija z Nemčijo stvarno ukinja neodvisnost Avstrije — Go spodarski združitvi bi neizogibno sledila tudi politična
Haag, 28. julija, s. Na današnji seji med« narodnega sodišča je češkoslovaški odvet« n;k prof. dr. Kromar pričel svoja izvajanja alede carinske unije ter je med drugim de« 1 al: Obveznost Avstije, da se bo vzdrža« !a vsakega čina, ki bi vseboval ogrožanje neodvisnosti, leži v nemožnostj odreči se tre neodvisnosti. S tem 60 mišljena vsa da-janja, ki bi se lahko smatrala, da dopušča« io vmešavanje v avstrijske zadeve. Nemčija je dolžna priznit: tudi ostale določbe sjiritgermainske mirovne pogodbe. Zgodovina kaže, da je mnogo držav izgubilo svo«
jo neodvisnost, ne da bi bila ta s posebnim zakonom ukinjena. Drugi odstavek § 88 saintgermainske mirovne pogodbe se tiče ravno onih dejanj, kj so nevarne za neod« visnost. Ker kaže zgodovina nemške ca« rinske zveze, da se medsebojna nacijonalna pripadnoast držav z ukinitvijo carinske barijere med državami izredno jača in dvi« ga, bi se moglo pričakovati, da bi tudi av« strijsko«ne.mška carinska unija mogla po« spešiti politično skupnost obeh držav. V tem oziru je torej ta carinska uniia brez« pogojno nevarna za avstrijsko neodvisnost.
Konstituiranje španske ustavotvorne
skupščine
Novi parlament je začel z rednim delom — Zakon o agrarni reformi
Nemiri p o jen ju je jo
.Madrid. 28. iuliia č. Snoči ie bilo zaključeno verificiranje mandatov v novem španskem parlamentu. NaiDrei ie bil dose-danii začasni predsednik narlamenta Drof. Besteiro izvoljen za definitivneza predsednika s 326 proti 6 glasovom. Desničarske stranke so predlasale. nai se istočasno izvoli tudi predsednik renublike. Proti temu Dredloeu pa ie izredno prepričevalno govoril nredsednik sedanie orovizorne vlade Alcala Zamorra. ki ie dosegel s svoiim nastopom velik uspeh. Predloe desničarskih strank ie bil z veliko večino odklo-
11 Madrid, 28. julija g. Ministrski svet je izdelal zakonski načrt o agrarni reformi. Veleposestniki ne smejo spremeniti svojega, posestva, niti ga odprodati. Hipoteke, ki 50 na veleposestvih, bodo prešle na nove
posestnike ali zakupnike. Kot velepose-stvo velja vsako posestvo v obsegal nad 300 ha, oljčne plantaže v obsegu nad 200 in vinogradi v obsegu nad 100 ha. Načelo privatne lastnine bo strogo ohranjeno tudi v bodoče. Vlada je obenem pripravila poseben kredit 100 milijonov pezet za. odškodnino razlaščenih veleposestnikov.
Se\>illa, 28. julija, g. Med prebivalstvom in civilno gardo ije prišlo danes v bližini pristanišča zopet do streljanja. Nihče ni bil ranjen. V predmestju Triani je policija aretirala 5 komunistov. V Bilbau izganja policija vse inozemce. ki ne morejo točno dokazati svoje identitete in svrhe svojega bivanja v mestu. Po deželi je bilo včeraj in danes prerezanih zopet mnogo telefonskih vodov. V splošnem pa se je položaij pomiril.
Grčija ne potrebuje ilegalnih organizacij
Snovanje fašističnih »jeklenih čelad grškega severa« v Solunu je naletelo na oster odpor grške javnosti
hodnjega leta, ko bo cel polk jeklenih čelad obiskal Florino, kjer se bo zbralo 18
Atene, 28. julija. A A. Listi so zelo nezadovoljni z vestmi, ki so jih dobili iz Soluna. da se tam ustanavlja novo nacionalistično društvo pod imenom >Jeklene čelade grškega severa«. >Estiat opozarja vlado na nevarnost ki ji preti, če dovoli delovanje takih nepotrjenih društev in navaja v dokaz temu del proglasa tega društva, ki bo čisto po nepotrebnem razburil prebivalstvo grške Makedonije. Proglas med drugim pravi: J>Nas še niso videli, kakšni smo v re«nici. organizirani po pravi vojaški disciplini. Videli pa nas bodo lo. avgusta pn-
sekcij te pokrajine, članov naše lige. Mi nima/To namena proti nikomur demonstrirati. Hočemo samo defilirati ob meji, da dvignemo moralo obmejnega prebivalstva, da pokažemo, da ideje internati jonalizma nise pokvarile mladine in da je organizacija jeklenih čelad pripravljena na vse.«
»Estia« opozarja na nevarnost takega de-fileja solunskega guvernerja, ker zbuja vtis, da vojaške oblasti posebno podpirajo to gibanje.
Lloyd George nevarno obolel
London, 28. ijailija. AA. Voditelj liberalne stranke Lloyd ■ George je hudo obolel na želodcu. Moral se bo najbrže za del j ča* sa umakniti iz političnega življenja.
Italijanski manevri na Črni prsti
Tolmin, 28. julija AA. Vojni minister Gazzera je prisostvoval vežbam padovaa-t■» * Th W frankih črne prsti.
Rumunska senzacija
Bukarešta, 28. julija g. Kralj Karol je sprejel v avdijenci bivšega ministrskega predsednika Mania. Z oziram na to avdi-jenco so razširjene razne govorice. »Dimi-neata« doznava, da se je kralj z bivšim ministrskim predsednikom dogovoril glede sestave nove vlade, kateri bi načeloval Maniu. Gre za vlado nacionalne koncentracije. Te govorice pa politični krogi ne vzamejo resno.
ANGLEŠKI NASVET NEMČIJI
Brez sporazuma s Francijo ne bo šlo - Nadaljevanje chequerskih razgovorov - Angleška državnika pri Hindenburgu
Berlin, 28. julija s. Državni predsednik tlindenburg je danes dopoldne sprejel angleškega ministrskega predsednika Macdonalda in zunanjega ministra Hendersona.
Angleška državnika sta pred svojo avdijenco imela skoro aveurno konferenco z Briiningom in Curtiusom. To je bilo nadaljevanje razgovorov, pričetih v Chequersu. Popoldne so te razgovore še nadaljevali.
Po avdijenci pri Hindenburgu so bili domači in inozemski novinarji pri Macdonaldu v hotelu Kaiserhoff, kjer pa jim je angleški premijer dejal, da nima ničesar bistvenega povedati. Opoldne sta bila visoka angleška gosta na obedu pri predsedniku pruske vlade.
Berlin,, 28. julija. AA. Angleška ministra so povsod prav prisrčno sprejeli. Ko sta ministra odhajala od poseta pri predsedniku Hindenburgu, ju je pozdravljala ogromna množica, ki je napolnila bližnje ulice.
Danes dopoldne so se razgovori med angleškimi in nemškimi ministri nadaljevali v uradih državnega kance-larja Briininga.
Na kosilu, ki ga je priredil pruski ministrski predsednik Braun na čast angleškima ministroma, je bila večina gostov socialističnega prepričanja. Sociialisti so porabili to priliko, da spoznajo voditelja angleške delavske stranke. Nocoj je bila v angleškem poslaništvu večerja, katere sta se udeležila angleška ministra, celokupni nemški kabinet in mnogo odličnih članov angleške kolonije.
Zunanji minister Henderson odpotuje iz Berlina že nocoj, dočim se vrne ministrski predsednik Macdonald v Anglijo jutri zjutraj z letalom. Nocoj so prispela na letališče Tempelhof tri angleška letala, ki bodo spremljala ministrskega predsednika Macdonalda v domovino.
Praga, 28. julija, d. »Prager Presse« poroča o utisu poseta angleških državnikov v Berlinu in piše med drugim:
»Poset Macdonalda in Hendersona je zaradi dogodkov, ki so se odigrali poprej, mnogo izgubil na svojem pomenu in od vsega ni preostalo mnogo več, kakor običajni vljudnostni poset v povračilo obiska dr. Bruninga in dr. Curtiusa v Londonu, odnosno Chequer-su. V Parizu in Londonu se je izkazalo, da je glavno težišče slej ko prej usmerjeno na direktna pogajanja med Berlinom in Parizom. Zdi se, da sedaj tudi v Berlinu upoštevajo francosko željo, nai se ta pogajanja vrše brez posredovalcev. Angleški državniki so bili v Berlinu sicer sprejeti z vso slovesnostjo in prisrčnostjo, a pri tem se vedno zopet povdarja in podčrtava važnost direktnih razgovorov s Francijo.«
Službeni komunike
Berlin. 28. julija, g. O razgovorih obeh angleških ministrov v Berlinu je bil nocoj izdan naslednji komunike:
»Razgovori med dr. Briiningom, dr- Cur-tiusom, .Macdonaldom in Hendersonom, ki so pričeli danes dopoldne v državnem uradu, so se danes popoldne nadaljevali in končali. Glavni predmet razgovorov je bilo vprašanje, kako bi se sklepi londonske konference najbolje in na konstruktiven način realizirali. Angleški in nemški ministri «0 se dalje razgovarjal i o splošnem gospodarskem položaju in o ukrepih, ki bi bili potrebni za odstranitev sedanjih težkoč na gospodarskem polju. Govorili so tudi o dogovoru glede delovnega časa v rudnikih; o razorožitvenem problema so razpravljali v ivezi g pripravami za predstoječo razoro-žitveno konferenco. Razgovori so imeli izredno prijateljski značaj. Prevladuje, mnenje, da se morajo osebni stiki, bi so se na tako srečen način ustvarili na sestankih v Chequersu. Pariza in Londonu, nadaljevati ter izgraditi.«
Macdonaldova napitnica
Berlin, 28. julija. AA. Na snoonjem ban« ketu v čast predsedniku angleške vilade Macdonaldu in zunanjemu ministru Hen-dersomu se je državni kane dar dr. Briining zahvalil angleškima gostoma za gosto« ljubnost, ki je je bil deležen v Angliji z zunanjim ministrom dr. Curtiusom. Dok« tor Briining je nato izjavil, da je imel v zadnjem času večkrat priliko pojasniti an« gieškim državnikom položaj v Nemčiji in težke nemške probleme. Nemčija bo sku« šala z lastnimi silami premagati krizo. Na« vzlic temu pa mora računati na podporo inozemstva, ki je z odtegnitvijo kratkoroč« nih kreditov pognalo krizo na vrhunec. Državni kancelar 9e je nato zahvalili an« gleški v4add za sodelovanje pri Hoovrovem načrtu in za podporo, ki jo je ta načrt do« bil v Angliji. Temeljito ozdravljenje gospo« danskih odnošajev v Eivropi je mogoče samo z lojalnim sodelovanjem vseh narodov in z medsebojno pomočjo. Svo<j govor je končal dr. Briining z nap itn "co, v kateri je želel veliki Britanij. srečno bodočnost.
Macdonald se je zahvalil za prisrčen 9prejem v Berlinu. S Hendersonom je pri* spel v Nemčijo, da vrne Sbisk. »Prišla sva, da pdkaževa svetu, da zaupamo Nemčiji.
Občudujemo jo, da skuša obvladati svoje težkoče. Morda še ni konca vseh težkoč. Če se bo Nemčija skušala postaviti na lastne noge, 6em uverjen, da drugi narodi ne bodo stali ob strani, temveč da ji bodo pomagali. Svobodna Nemčija je potrebna vsej civilizaciji. Bodoče generacije bodo pripadale mednarodnemu svetu. Dosedanje konference so obnovile mednarodno sode« lovanje in okrepile mednarodno zaupanje.«
BerUn, 28. julija r. V svojem govoru, ki ga je imel angleški ministrski predsednik Macdonald na snočnjem banketu, je med drugim izvajal:
»Smatram za svojo dolžnost naglasiti, da je gospodarsko in politično ozdravljenje Rvrope v splošnem in Nemčije še posebej brez sporazuma med Nemčijo in Francijo nemogoče. Angleška vlada iskreno želi, da pride do čim tesnejšega sodelovanja med francoskim In nemškim narodom ter bo za ta veliki cilj zastavila ves svoj vpliv. Svobodna Nemčija je civilizaciji potrebna. Kar je bilo, je treba izročiti po-zabljenju. Nova generacija pripada mednarodni skupnosti in mora biti sproščena vsakega sovraštva in nezaupanja. Le po tej poti bomo prišli do trajne rešitve sedanje gospodarske in politične krize, ki je v svojem jedru prav za prav kriza mednarodnega zaupanja.«
Časi se spreminjalo
London. 28. julija. AA. Angleškega ministrskega predsednika Macdonalda so snoči ob prihodu v Berlin sprejeli z velikimi ovacijami. Množice so vzklikale ^Živelo prijateljstvo z Anglijo! Nikoli več vojn-3 z
Anglijo!« Ceste, ki vodijo k hotelu, k j ar stanuje Macdonald kot gost nemške vlade, so bile polne občinstva, ki je angleškega državnika živahno pozdravljalo. (Komaj dobrih deset let je, ko so se pozdravljali Nem ci med seboj z vzklikom: Bog kaznuj Anglijo!)
Stimson zopet v Londontf
London. 28. iuliia s. Ameriški državni tajnik Stimson ie iz Pariza prispel semkai.
Berlin, 28. julija AA. Ameriški državni tajnik Stimson je pred odhodom iz Haaga v London poslal predsedniku Hindenburgu zahvalno brzojavko, kjer želi predsedniku in nemškemu naroda vse najboljše. V istočasni brzojavki nemškemu kancelarju Brli-ningu je ameriški tajnik Stimson želel kancelarju, da bi uspel v vprašanju rešitve nemške gospodarske krize. V brzojavki zunanjemu ministru dr. Curtiusu je Stimson izrekel željo, da bi njegovi razgovori z nemškimi ministri pripomogli k rešitvi skupnih problemov Nemčije in Zedinjenih držav.
Omiljenje bančne zapore
Berlin. 28. julija. AA. Nemška vlada ji* izdala novo odredbo, s katero je nekoliko omilila prejšnje zasilne odredbe o bančnem poslovanju. Bankam je sedaj dovoljeno, da izplačujejo čeke do 300 mark br^z nadaljnjega. Vlada ie sklenila, da bo s 3. avgustom ukinila vse odredbe, ki ovirajo normalno bančno poslovanje. Glede borz pa ni še ničesar odredila. Borze bodo pričele poslovati šele prihodnji teden.
Edino Francija lahko pomaga Nemčiji
Trezno presojanje položaja v nemških gospodarskih krogih - Nujnost sporazuma s Francijo
S. julija r. Nemške gospodar- misli, dokler Nemčija ne sp
Berlin, 28. julija r. Nemške gospodarske kroge spričo posetov angleških in ameriških državnikov najbolj zanima vprašanje, ali in v koliki meri sme Nemčija računati na pomoč in posojilo inozemstva. V Londonu in Parizu se je o tem sicer že mnogo razpravljalo, toda do pozitivnih sklepov ni prišlo. Izjave, ki sta iih podala Macdonald in Stimson ob priliki svojega bivanja v Beriinu, tudi ne vzbujajo mnogo nad, da bi Nemčija v doslednem času dobila kredite v toliki višini. da bi mogla brez nadaljnjih notranjih perturbacij sanirati svoje gospodarstvo. V gospodarskih krogih poudarjajo, da je situacija danes še tako daleč razčiščena, da Nemci lahko natančno vedo, pri čem so.
Nemčiji je finančna pomoč iz inozemstva neobhodno potrebna. To pomoč lahko Nemčija dobi od Zedinjenih držav, od Anglije in od Francije, bilo skupno, bilo od vsake posebej.
Kar se tiče Anglije, je sedaj že popolnoma jasno, da Angliji njene notranie prilike ne dovoljujejo posojati -Nemčiji denar. Anglija se mora sama boriti z velikimi finančnimi težkočami in baš sedaj mora doprinašati velike žrtve, da ohrani vrednost funta.
Za Nemčijo j'e danes prav tako tudi že jasno, da od Zedinjenih držav nima pričakovati zadostne pomoči. Amerika je predlagala moratorij reparacijskih plačil in misli, da je s tem storila dovolj. Ameriške banke ne kažejo mnogo volje niti za sodelovanje pri izvajanju londonskih sklepov in Nemčija mora biti zadovoljna, ako bo Amerika ustavila odtegovanje svoiih kreditov.
Potemtakem preostaja samo Francija, ki je danes v zavidanja vrednem položaju, da bi lahko tudi sama <lala Nemčiji potrebne kredite. Toda Francija na to ne
misli, dokler Nemčija ne sprejme stavijo-nih pogojev, odnosno dokler ne izpremeni svoje gospodarske in notranje politike tako, da bo moglo imeti inozemstvo zooet zaupanje v Nemčijo in da zlasti Francija ne bo irtogla več dvomiti v iskrenost nemške politike.
Nemški gospodarski krogi odkrito .priznavajo, da Franciji njenega postopanja ne morejo šteti v zlo. Očividno je, da se Amerika m Anglija samo zaradi tega tako zavzemata za sodelovanje Francije t finančni podporni akciji za Nemčijo, da rešita snroj kapital, ki je investiran v Nemčiji. To je g. Laval v Londonu tudi odkrito povedal. V Franciji danes ni človeka, ki bi bil proti temu, da se Nemčiji »omaga. Toda Nemčija mora dati primerne garancije, da ta kapital ne bo šel r izgubo.
iiomški gospodarski krogi se zaradi tega vedno bolj zavzemajo za zbližanje s Francijo in z izjemo veleindustrije, ki se boji francoske konkurence, skoro nihče več ne odobrava ekstremno nacionalističnih prizadevanj, da bi se Nemčija popolnoma izolirala in vztrajala še nadalje na svojem sovražnem stališču do Francije. Pri tem se je v teh krogih zlasti opozarjalo na sinočnji govor Macdonalda na banketu, kjer je izrecno poudaril, da brez sporazuma med Nemčijo in Francijo ne more biti niti govora o večjem inozemskem posojilu.
Nemci so disciplinirani
Berlin, 28. julija č. Posebni oddelek policije, ki je bil ustanovljen v svrho pobijanja tihotapstva valute, ki so ga v gospodarski krizi Nemčije pričakovali, je predlagal, naj ga razpuste, ker nima posla. Proti vsakemu pričakovanju namreč ni bilo v Nemčiji opažati nobenega tihotapstva z valutami.
Francija ima polne blagajne zlata
Italijani jo zavidajo in ji svetujejo naj odpre svoje blagajne - Franciji ni do angleškega zlata
Rim. 28. iuliia r. Rimska poročevalska a gen oij a objavlja daljše poročilo o gospodarskem in finančnem položaju Franciie. Poročilo je očividno insDirirano 7. mero-dajneca mesta fašistične vlade. V njem se naglaša. da ie Francija od L 1926 dalie stalno oovečavala zlate rezerve. Danes ima Francija toliko zlata, kolikor za nimajo Italija. Anglija. Nemčija. Belgija. Ho-landska in Švica skuono. Izkoriščajoč ta svoi Doložai Dravi Doročiilo dalie." vodi Francija zadnia leta Donolnoma neodvisno Dolitiko. ker misli, da bo v svojih mej ah lahko uspešno oobiiala gospodarsko krizo, ki ie med tem zadela že ves svet. V komentarjih k temu Doročilu Doudarjaio italijanski listi, da se Franciia moti. če živi v iluzijah, ter noznvajo francosko vlado, naj aktivno sodeluje Dri nobiianiu gospodarske krize v Evrooi in nai odore svoie nabito oolne blagajne
Pariz. 28. julija r. V angleškem in inozemskem tisku se zadnje dni mnogo razpravlja o odtoku zlata iz Angiiie v Francijo in Dri tem zatrjuje, da ie vsa stvar inscenirana od Francije, ki da hoče držati Anglijo v šahu. Dreorečiti angleško do-sotito Nemčiii in iznodkonati angleški funt. Francoski tisk odločno zavrača vse te trditve. »Exeelsior« naglasa, da je odtok zlata iz Anslije samo orehoden Doiav. ki se daje u&akesa oovoda za vzaemirieaje.
F ran dia ima sama dovoli zlata in si nli ne želi angleškega. Nasprotno, francoski finančni trg vsled nenavadno velikega dotoka zlata celo trni. Francoska Narodna banka mora zarad; tega dotoka zlata izdajati odgovarjajočo količino bankovcev, kar lahko novzroči draginjo. V tr*»sorih franooske Narodne banke ie na kvintale angleških funtov in njihova vrednost sega v milijarde. Zato ie oopolnoma iasno. da Francija oač niti ne misli na to da bi ra denar razvrednotila, ker bi s tem oškodovala svoje lastne finančnike, ki imaio v Angliji investirane ogromne kaoitale.
Francosko posojilo Angliji
Pariz. 28. iuliia č. Pogajanja med Bank of Eitgland in Banane de France so ori-vedla do ^oorazuma oo katerem bo pariška emisijska banka dala angleški banki 20 milijonov funtov (5.7 milijarde Din) disVont-nega kredrta. Ta ukrep oa ie le orovizor-neea značaja.
Pariz, 28. julija s. Kakor se doznava od merodajne strani, je francoska Narodna banka pripravljena diskontirati protimenf-oe pri angleški Narodni banki v skupnem zneska 125 milijonov dolarjev. Ta ukrep ima najbrž svoj vzrok v izmenjavi brzojavk med Londonom in Parizom, pri kateri je angleška vlada, Izrazila željo, da U prenehali francoski odtegljaj zlata.
Neprostovoljno priznan je bolgarskega tiska
Pretiran jena poročila o atentatu, ki ga ni bilo, so izdala nakane makedonstvujuščih in dokazala njihovo krivdo
Beograd, 28. julija, r. Današnja »Politikam piše: Gotovi sofijski listi, med njimi ^Slobodna Reč« in »Makedonija", so 24 t. m. objavili vest, da je bil na progi Niš-Skoplje izvršen atentat na železniški most in da je most pri tej priliki zlelel v zrak. To da se je zgodilo v trenutku, ko je vozil preko mostu potniški vlak. Lokomotiva iu več vagonov je padlo v vodo in bilo je veliko človeških žitev. iSlobodna Reč« je še dostavila, da je prejela to poročilo od »potnikov, ki so prispeli iz Jugoslavije.« Kakor da živimo nekje v srednjem veku, ko še ni bilo telefona in brzojava in ko so prenašali vesti o važnih dogodkih potniki. Takega načina poročanja smo pri bolgarskem tisku že vajeni. Toda tokrat izdajajo ta poročila nekaj popolnoma drugega- Dokazujejo namreč, da se je z bolgarske strani nekaj nameravalo, kar pa se v resnici ni zgodilo. Znano je, da so naše obmejne oblasti baš v istem času, ko bi se imel izvršiti ta atentat, zasačile pri prehodu preko meje štiri bolgarske komite, do zob obrožene in opremljene za izvršitev nameravanega
Učiteljstvo na Koroškem
Celovec, 26. julija.
Koroški ljudskošolski učitelji v slovenskem in nemškem delu dežele tvorijo poseben tip v krogu vzgojiteljev. 2e v stari Avstriji so se čutili za nekaj posebnega in na deželi so se pokazali,. kakor da niso oni za prebivalstvo, temveč prebivalstvo za nje tu. Zelo redki so bili stiki učiteljstva s preprostim prebivalstvom, občevanje pa omejeno na najnujnejše. Med slovenskim ljudstvom pa so bili nemški učitelji kasta za seL'3, kajti od domačinov jih je ločila narodna nestrpnost, deloma tudi svetovno naziranje ter pred vsem njihov namišljeni »višji« socialni položi. to je bila v prvi vrsti posledica neljudske vzgoje učiteljstva na celovškem Učiteljišču in v celovških seminarjih, kjer so se še bolj nasitili panger-manske ideje. Prepojeni z radikalnim nemškim nacionalizmom so čutili v sebi samo nalogo, da ustvarijo iz slovenskih otrok, ki so celih osem let prepuščeni njihovi vzgoji, prave nevedneže in reveže za nadaljnje življenje. Kakšne uspehe so dosegli s svojim načinom poučevanja, so nam pokazali že različni primeri. Učitelji s.-> se napili duha »Siidmarke« in v tem duhu izvrševali svoje raznarodovatno delo.
Pri vsem tem je igral glavno vlogo deželni šolski svet, ki je imel za nameščanje učitelistva v slovenskem delu Koroške svojo posebno metodo. Slovensko učiteljstvo, ki je kljub šikanam na celovškem učiteljišču ostalo zvesto svojemu narodu, ni moglo doseči višjih mest in je moralo poleg tega služit; v nemških gorskih krajih. Njihovo privatno delovanje je stalo vedno pod kontrolo nemških ali ponemče-nih tovarišev in pa nadzornikov, ki so reagirali na vsako malenkostno anonimno ovadbo. Po plebiscitu je ta kontrola odpadla, kajti aktivno slovensko učiteljstvo je v spoznanju, da mu nemška Avstrija ne l>o dala kruha, šlo preko meje. Samo štirje so ostaLi na Koroškem; od teh sta dva po dolgih bojih in interpelacijah dobila službo v nemškem delu Koroške, dočim ostala dv^ še danes nimata izgledov na kako mesto.
Povojna doba v vprašnju učiteljstva ni prinesla nič novega. Koroški Slovenci so se kljub hudim naporom morali zadovoljiti z utrakvističnimi šolami, ki so in bodo ostale tako dolgo ponemčevalnice, dokler ostanejo pod vodstvom takšnrih učiteljev in pod nadzorstvom sedanjih šolskih nadzornikov in deželnega šolskega sveta. Pred par leti se je sicer v toliko spremenilo, da učiteljstvo nastavlja deželna vlada in ne več deželni šolski svet Toda ta sprememba, od katere so se koroški Slovenci nadejali izboljšanja svojega položaja na šolskem polju,' ni prinesla nobenih sadov za Slovence. Izkušnje kažejo, da so vsi učitelji glede raznarodovanja Slovencev enakih misli tn enakega stremljenja, samo da uveljavljajo nekateri to svoje stremljenje z vso silo tudi izven šole. Tako so znani primeri, da so moraM slovenski otroci sodelovati pri nemških prireditvah in nemških slovesnostih. In kakor kaže primer iz Radiš, znajo učitelji zelo dobro kaznovati tiste otroke, ki se ne uklonijo njihovi samolastni volji in n« ii--'*-0'^^ njihovim željam.
Pod takimi pogoji moramo pač temu učiteljstvu pripisati krivdo, da slovenski oel Koroške ne stoji na isti kulturni višini, ki bi jo mogel doseči, ako bi imeli učitelji pravo razumevanje za položaj, za svoje učence in za smoter svojega poklica ter skušali najti pri vzgoji otrok podporo ol staršev. Cilj učiteljstva pa je le ponem-čevanje šolske mladine in njena vzgoja v nemškem duhu. Tega cilja oni sioer dosedaj še niso dosegli v zamišljenem obsegu in trdno pričakujemo, da bodo koroški Slovenci tudi za naprej skrbeli za to, da ta cilj ne bo dosežen nikdar kljub vsem pripomočkom, kljub izvrstnemu aparatu gormanizacije in kljub Schulvereinsi »Siid-marki«.
*
D.ne 20. in 21. t. m. je zborovala v Celovcu avstrijska učiteljska zveaa, ki s svojimi 9000 člani najmočnejše učiteljsko udruženje v Avstriji. Razpravljali so o stališču do konkordata, katerega namerava skleniti avstrijska vlada s papežem, o učiteljski zbornici, o celibatu učiteljic ter protestirali proti znižanju dohodkov.
Gospodarsne razmer v Nemčiji so škodovale tujskemu prometu na koroških jezerih zelo močno, kajti agitacija za obisk se je vršila skoro samo v Nemčiji. Večina nemških letoviščarjev je zapustila kraje ob Vrbskem jezeru ter se vrnila nazaj, tisti pa, ki so hoteli šele priti, so odpovedali sobe. škoda bo znašala, ako se položaj ne spremeni, okrog 5 milijonov ši-lingov.	—iv—
atentata. Trije so bili, kakor je bilo že jav-ljeno, pri zasledovanju ubiti, četrti pa j<» bil ujet in je pri zaslišanju vse to, o čemei so malo prerano poročali bolgarski listi, priznal. Cuječnost naših obmejnih oblasti je tako preprečila zločinsko nakano onih bolgarskih krogov, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z idejo pomirjenia Bolgarije in Jugoslavije. V krogih makedonstvujuščih vlada sedaj veliko razburjenje, ker se zavedajo, da je prerano poročanje o uspehu atentata, ki ga sploh ni bilo, odprlo oči tudi onemu inozemstvu, ki je dosedaj morda še nasedalo njihovim intrigam. S svojim atentatom na železniški most, ki je bil zamišljen tako, da bi zahteval čim več človeških žrtev, so očividno hoteli prepričati inozemstvo, da je iavna varnost v Jugoslaviji pod vsako kritiko in da je Jugoslavija odgovorna za nerede in nemira, ki bi jih izzvali makedonstvujušči. Hoteli pa so s tem svojim zločinom' tudi pokazati svojim finančnikom in podpornikom, da so še vedno na svojem mestu.
Enotna sestava industrijske statistike
Beograd, 28 julija AA. Centrala industrijskih korporacij je razposlala industrijskim zvezam in gospodarskim zbornicam načrt za enotno izdelavo industrijske statistike in industrijskega katastra po najmodernejših načelih.
Iz novega poštnega zakona
Kakor smo že v nedeljskem »Jutru« poročali, je Nj. Vel. kralj podpisal in proglasil nov zakon o pošti, brzojavu in telefonu. Dočim je na eni strani namen tega zakona, da unificira dosedaj zelo različno zakonodajo na tem polju, vsebuje zakon na drugi strani tudi celo vrsto novih določil. Med drugim daje zakon resornemu ministru pooblastilo, da po s^oji uvidevnosti uredi poštno, telefonsko in brzojavno službo, določi višino pristojbin in način občevanja s publiko. Te odredbe niso vzete v sam zakon, ker so često podvržene izpremembam. Poostreni so predpisi o poštni tajnosti in predvideno za kršitev disciplinsko in kazensko zasledovanje. Posebno stroge so določbe o odgovornosti za škodo, povzročeno na eni strani s strani poštnih in brzojavnih ustanov in uslužbencev zasebnikom, na drugi strani pa s strani zasebnikov tem ustanovam ln organom. Država se odreka izključne pravice prevoza in sploh poštnega prometa ž novina-mi (časopisi, listi itd.), kakor je to obstojalo doslej. Odslej lahko časopisna podjetja urede tudi v lastnem delokrogu razpošiljanje svojih listoy. Enako dopušča zakon privatnikom gradnjo telefonskih in br-. zojavnih prog v svoje svrhe, pridržuje pa si v svrho kontrole pravico predh'>dnega odobrenja in nadzora. Vprašanja, ki se nanašajo na poslovanje radio-oddajnih in sprejemnih postaj, bodo urejena s posebnim zakonom.
Vprašanje oprostitve od plačevanja poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin bo urejeno s posebno uredbo, ki bo imela zakonsko moč. najkasneje v roku šestih mesecev po objavi tega zakona, rove oprostitve pa se morejo dovoliti samo potom zakona. Načelno plačila poštnih, telefonskih in brzojavnih pristojbin ni nihče oproščen, tudi ne država. Izvzeti so samo naslednji primeri:
1.	Uradna sporočila poštnih, brzojavnih in telefonskih ustanov.
2.	Nujna poročila državnih in občinskih organov v primeru vojne ali mobilizacije, požarov, poplav, potresa, epidemij v večjem obsegu in drugih sličnih velikih nesrečah.
3.	Metereološka in sejzmološka poročila državnih in privatnih zavodov in njihovih dopisnikov in zaupnikov.
4.	Nujna poročila Rdečega križa državnim oblastem in svojim pododborom, to pa samo v primeru vojne ali mobilizacije.
Vse dosedanje oprostitve se * uveljav-ljenjem tega zakona ukinejo.
Podrobni predpisi o poslovanju posameznih ustanov in o občevanju z občinstvom bodo izdani s posebnimi pravilniki.
Pravilnik o zdravniškem pregledu prometnega osobja
Beograd, 28. julija AA. V svrho pravilnega in enotnega postopka na podlagi čl. 66. zakona o državnem prometnem osobju je generalna direkcija državnih železnic izdala pravilnik o zdravniškem pregledu.
Uredba o zvaničrrikih v prometni službi
Beograd, 28. julija AA. Na podlagi člena 47 zakona o državnem prometnem osobju je prometni minister predpisal uredbo o zvanjih zvaničnikov I. in II. kategorije in služiteljev.
Krvav pretep zaradi treh kovačev
Zagreb, 28. julija, n. Davi ob 8._ je prišlo v čevljarski delavnici Jožeta Šetine v Tkalčičevi ulici do hudega prepira in pretepa med mojstrom Šetino in bivšim nie-govim pomočnikom, 301etnim Jožetom Zupančičem, doma iz Mokronoga. Šetina je Zupančiča odpustil ter mu ob tej priliki odtrgal 30 Din za bolniško zavarovanje. To ie bil povod prepira in pretepa. Najprej je Zupančič udaril Šetino, nakar mu ta vrnil milo za drago. V tem se je ookazal na vratih Šetinov znanec Božo Barovč, rodom s Cetinja, ki je napadel Zupančiča in ga zabodel šestkrat z nožem, tako da se je Zupančič zrušil ves okrvavljen. Poškodovanca so nezavestnega-prepeljali v bol« nico, napadalca pa aretirali. Barovic je pri zaslišanju na policiji rekel, da ne ve, kako je do tega prišlo, da se je tako razjezil. Čim je pač videl kri se mu 'je stemnilo in ne ve kaj je delal.
Nova tramvajska linija v Zagrebu
Zagreb, 28. julija n. Jutri bo posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov ministrstva za promet, banske uprave, mestnega načelstva in zagrebškega tramvaja, otvorila Hbvo tramvajsko progo, ki gre preko ulice Medveščak na Mirogoj namestu dosedanje linije, ki je peljala skozi Novo vas.	- —-----
Cerkev na Španskem
i'anz, julija.
Cerkve, katoliško in druge, &o v povojni dobi zadeli hudi udarci. Njihova politična moč je v mnogih deželah, kjer so pred vojno igrale odločilno vlogo, zelo oslabe* la> če ne docela ugasnila. Boljševiška Ku* sija jo skuša popolnoma izriniti ne le iz javnega, temveč tudi iz zpsebnega življenja. V Nemčiji 6e silno širi protiverska propaganda, enako tudi v Avstriji in na Češkem, čeprav bolj na tihem, in v Franciji 6ami je vedno več ljudi, ki niso kršče* ni. O dogodkih v Mehiki, ki se pravkar razvijajo v nov kulturni boj, niti ne govo* rimo in ravno tako ne o Litvi, kjer vlada med cerkvijo in držarvo še vedno vojno stanje. K temu pridejo za Vatikan še skr« bi zaradi neomejenega konflikta 6 fašiz* iiiom, tako da situacija Vatikana res ni rožnata.
Največje skrbi pa povzroča v zadnjem času voditeljem vatikanske politike razvoj dogodkov na Španskem. Tam so korenine cerkve pognale tako globoko, da so pre* predle vse življenje in vso zgodovino na« roda, tako da je cerkev nemogoče izločiti iz dnevnega dogajanja in ji odkazati ne« kako več ali manj nevtralno stališče. Če* sto vale na njo odgovornost tudi za dogodke in razmere, ki jih res ni ona zakrivila in vedno znova prihajajo vesti o iz« bruhih naravnost besnega sovraštva proti njej. Ljudje, ki sede danes na odgovornih mestih v Španiji, sicer obsojajo in tudi zatirajo proticerkvene izgrede, obenem pa gilasno govore o potrebi, da se stre preva-Ienitna moč cerkve v Španiji V to svrho zahtevajo ločitev cerkve od države, izgon nekaterih meniških redov, zlasti jezuitov, zaplenitev cerkvenih veleposestev in od« pravo monopola cerkve na vzgojo mladine.
Na ločitev cerkve od države bi španski katoliki morda še pristali. \r6aj eden njih voditeljev se je izrazil v tem smislu, češ »kar izgubimo na prestižu, pa pridobimo na svobodi«. Vendar gredo zahteve novih španskih gospodarjev dalje in 6enor Cla* vello, predsednik socialistične 6tranke, je nedavno dejal: »Ne zahtevamo samo lo* čitve cerkve od države, ampak zahtevamo tako cerkev, ki bo podrejena državi. Za« htevamo, da bo podrejenost cerkve državi vsaj taka kakor je bila v prejšnjih časih podrejenost države pod cerkev«.
Spričo takih nazirov sovražnega tabora je razumljivo, da tudi katoliški voditelji ne drže rok križem. Ustanovil2 so novo politično organizacijo »Accion Nacional« in čisto javno proglašajo, da so pripravljeni boriti se tudi z orožjem za svoje pravice, če ho potrebno. Vendar so zaenkrat vse okolnosti proti njim. Trije vodilni španski prelati kardinal-nadškof iz Toleda. nadškof iz Seville in škof iz Vittorie so al: zbežali ali pa so bili pregnani. Večina nekdanjih grandov, ki so bili steber španske cerkve, se tudi ne nahaja več v Španiji ter se je porazgubil* v inozemstvu.
Verjetno je, da imajo ti katoliški politiki še vedno velike množice za 6eboj. Toda kaj jim pomaga to proti dejstvu, da imajo na« sprotniki v rokah vso izvršno moč in skoraj vse organe javnega mnenija in imajo za zaveznike še one mase, ki neprestano zdaj tu, zdaj tam uprizarjajo proticerkvene tz« grede. Tudi provizorična vlada sama s: ni belila las z razmišljanjem, kako bi že v naprej zaščitila cerkvene institucije pred' napadi. Inteligenca je deloma pasivna, de» loma pa javno opravičuje ali celo nat-av* nos t odobrava vse te pojave sovraštva pro« ti cerkvi. Zdi se skoraj, kakor da bi bila borba proti cerkvi bistven del republikam skega programa. Zgodovina se maščuje nad cerkvijo zaradi silnega pritiska, ki ga jc cerkev skozi stoletja izvajala nad špan* skim narodom in vsem njegovim življenjem. Tudi v Španiji se je pokazala stara izkušnja, da ekstremu rad sledi drug, nasprotni ekpfrem.
Da republikanski voditelji ne nastopalo bolj odkrito in odločno proti cerkvi, čeprav bi bilo to v današnjih razmerah za nie popularno, ni toliko vzrok v obziru do onih množic, ki so cerkvi še vedno vdane, ka« kor v obziru do inozemstva. Voditelji s« zavedajo, da b' bilo nevarno, lok preveč napenjati. Ko se je na krovih španskih cer* kev in samostanov pokazal rdeči petelin, je inozemstvo reagiralo na način, ki 6e je pokazal v pad^J španske pesete. Ker ima vlada poleg tega še nebroj drugih velikih skrbi, poskuša in bo gotovo tudi v bodoče poskušala, da najde 6 cerkvijo nekak mo-dus vivendi.
Sporazum ho mogoč, ako se bo cerkev lahko odločila, da se odpove nekaterim za današnje čase nevzdržnim privilegijem, da sodeluje pri agrarni reformi, brez kateje je trajno pomirjenie v Španiji nemogoče, in da se vsaj začasno odreče političnemu vplivu. Ako bi cerkev to 6torila, bi še lahko vedno Izvrševala svojo versko misijo, vendar pa bi pomenilo to za njo v primeri s položajem, ki ga je imela v Španiji do* slej, silne žrtve. Pomenilo bi obenem novo izgubo na njeni politični moč« v Evropi. Zato je gotovo, da bo pot do takega spora* zuma še dolga in težka, ako bo sploh pri« šlo do njeaa. Vsekakor bo špansko vprašanje v bližnji prihodnosti soadalo med najvažnejše probleme vatikanske politike.
Redukcija španskih mornariških oficirjev
Madrid, 28. julija AA. španska vlada je objavila danes odredbo, s katero je zmanjšala število mornariških častnikov za polovico.
Počitnice angleškega parlamenta
I^tndon. 28. julija. AA. V petek gre angleški parlament na poletne počitnice. Zasedal je od oktobra. Ta teden se je bavil z zakonskimi načrti, ki jih bo sankeijoniral kralj pred odgoditvijo spodnje in lordske zbornice. Parlament ni mogel rešiti vseh zakonskih načrtov, kakor so prvotno nameravali. O teh bodo razpravljali na prihodnjem zasedanju. Med drugim bo razpravljalo prihodnje parlamentarno zasedanje o važnem izpreminjevalnem predlogu lordske zbornice o uvedbi sistema alternativnega slasova-nja pri parlamentarnih volitvah. Lordska zbornica predlaga, naj velja ta sistem samo za velika mesta.
Tajne komunistične tiskarne v Bolgariji
Sofija, 28. julija AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča, da je sofijska policija odkrila več komunističnih tiskarn in . v njih nezakonito literaturo prevratne I vsebine. Več oseb je bilo aretiranih.
Uspeli češkoslovaški zračni manevri
Fmgirani zračni napad na moravska mesta je bil uspešno zavrnjen
alarm so bile uzasniene vse luči. Nato ie sledil naoad na kolodvor v Prerovu. Za kratek čas so uzasniii celo luči na kolodvoru. Ob 1. ponoči so se približali rdeči
Praga. 28. julija h. V svetli lunini noči od 27. na 28. iuliia ie češkoslovaško voia-ško letalstvo odredilo velike Doskusne napade na moravska mesta. Fineirana sovražna letalska voiska ie napadla zbirališča modre vojske Olomouc. Prerov in mora vsko elavno mesto Brno. Ob 23.45 se ie pričel velik napad na Olomouc. Alarmni siznali siren so najavili že preje informiranemu prebivalstvu oribližavanie sovražnih ictal. Žarometi so 4 minute kasneie odkrili sovražnika, čizar elavni oili ie bil olomouški kolodvor. Obrambne bateriie so pričele močno obstreljevati letala ter so jih prisilile k umiku. Pasivna obrambna služba ie izborno funkcionirala. Na orvi
letalci mestu Brnu. Vse sirene v tvornicah so oričee tuliti. Mestna električna centrala ie takoj odklopila tok. Ko so se približala bombna letala, so iih v svitu žarometov pričeli obstreljevati. nakar so se umaknili. Napad se ie čez nekai časa ponovil Prebivalstvo ie z velikim zanimanjem zasledovalo te manevre ter ie ostalo do 2. ponoči na cestah. Ob istem času ie slučaing izbruhnil velik oožar. ki ie s svojim svitom v temi pričaral sliko resničnosti.
Zanimivosti iz letalskega sveta
Dva ameriška poleta okoli sveta —
prispela
New Y°rk, 28. julija, g. Dva ameriška le* talca sta danes startala za nov rekordni po« let okoli sveta. Letali, ki sta startali na le* tališču v Broocklynu, vodita letalca Board* mann in Bolando, ki sa morala že enkrat pri startnem poizkusu zaradi motornega defekta opustiti svojo namero. Letalca sta startala ob 6. uri zjutraj vzhodno*ameriške* ga časa, da prekosita rekordni polet Fran« coza Costea. Pred odhodom sta izjavila, da bosta, ako bosta prispela v Carigrad v ugodnih okoliščinah, nadaljevala svoj po* let do Ankare in dalje, dokler jima ne poide bencin. Letalca imata seboj pisma turškega poslanika v \Vashingtonu, ki jih bo* sta v Ankari izročila predsedniku turšk« republike.
20 minut kasneje sta startala z istega le* tališča ameriška letalca Henndon in Pang« bom, ki hočeta prekositi nedavno postav* ljeni prekooceanski rekord letailcev Poeta in Gattvja. Brez pristanka hočeta doseči
Masaryk častni doktor londonske univerze
Praga, 28. julija, g. Predsednik češkoslovaške republike Masarvk je bil ob priliki lOOletnice ustanovitve British Association imenovan od londonske univerze za čast« nesa doktorja.
Razhod sahistov iz Prage
Praga, 28. julija, g. Zmagovalci na praški olimpijadi, ameriška ekipa, je že zapustila Prago. Horowitz, Dake in Marshall so odpotovali v Zedinjene države. Kash-dan in Stoner sta odpotovala v Bratislavo, od koder bosta odšla na veliki mednarodni šahovski turnir na Bledu. Tudi druge delegacije se že razhajajo.
Nerešen problem Hoovrovega moratorija
Beozrad. 28. iuliia AA. V zvezi z zasedanjem komisiie strokovniakov v Londonu sta bila v Parizu sklicana na seio iroravna odbora fonda A in fonda B. ustanovljenih na temelju določil Younzoveza načrta. Dnevni red teza zasedanja ie bila določitev stališča do predloza predsednika Hoovra o moratoriju. Seie sta se udeležila tudi naš delezat dr. Bozomil Vošniak. poslanik v o., in niezov namestnik Vladislav Martinac. svetnik zunanjeza ministrstva.
Naš delezat ie na seji unravneza odbora fonda B pojasnil stališče kraljevske vlade do predloza predsednika Hoovra o moratoriju in nazlasiJ. da ta oredloz ne bi smel tanzirati normalneza funkcijonirania fondov. ker zre v tem nrimeru za vprašanie plačevanja posameznih držav v fonda, ki sta avtonomni finančni orzanizaciii.
Uoravni odbor fonda B se ie pridružil stališču našeira delezata in noslal v smislu izvaiani zastoomka iuzoslovenske vlade anzleški francoski in italijanski vladi obširno obrs^ožen^ soom<i":"o
Zmede v Chilu
Santiago de Chile. 28. julija, s. Junta, ki jo je sestavil ministrski predsednik Opazo in ki je bila prevzela od diktatorja Ibane-za vladno oblast, je zopet odstopila. Senat pa tudi prebivalstvo, sta namreč napram junti zavzela sovražno stališče, ker je Opazo sorodnik soprosre Ibaneza. Kongres je izdal posebno politično amnestijo.
Ekspresni vlak skočil s tira
Pariz, 28. julija. AA. Med Serbesom in Bagnolesom je skočil s tira takoimenovani modri ekspres, ki vozi iz Španije. Skoraj vsi vagoni so se prevrnili. Strojevodja in kurjač sta nevarno ranjena. Ni znano ali je nesreča zahtevala še več žrtev.
Zagonetne tatvine otrok v Novem Sadu
Novi Sad, 28. julija, p. Zagonetni tat malih otrok v Novem Sadu še vedno razburja javnost Danes je zopet skušal odvesti iz mestnega parka neko štiriletno dekletce. Ko je pestunja zapazila neznanega moškega, kako je nesel proti izhodu joka« jočega otroka, je zagnala velik krik in vik. Slučajno navzoči vojaki so začeli elegantnega neznanca takoj zasledovati. Ko je videl, da so mu za petami, ie postavil otro. ka na tla in naglo zbežal. V bližini je imel svoj avto, s katerim je pobegnil zasledovalcem izpred oči. Po pripovedovanju očividcev je to taisti mož, ki je dosedaj od-vedel že tri otroke, o katerih še vedno ni nobenega sledu.
Pes rešil dekleta smrti
Brod ob Savi, 28. julija, č. Tu se je pripetil zanimiv dogodek z nekim zvestim psom. 121etn3 Mina Bistič je pasla krave in imela poleg sebe domačega psa. Deklica je splezala na neko drevo in po nesre* či padla v reko. Rističeva jc klicala dolgo časa na pomoč, ne da bi io bil kdo slišal. Ko se je že pričela potapljati, je skočil * reko pes in jo onesveščeno privlekel na obalo. Tu je ostal poleg nje neprestano lajajoč toliko časa, da so prišli bližreiii kmetje pogledat, kaj se je zgodilo Deklico so spravili k zavesti, osa rešjtelja pa so vsi hoteli odkupiti od Rist;čevih. ven-j dar pa ti o tem niso hoteli nič slišati.
■ Mis Johnson je na poletu v Tokio v Moskvo
Moskvo, dočim sta Post in Gatty pristala pred Budimpešto. Nadaljnji pristanki so predvideni v Mugdenu, Tokiu in Nomiu.
London, 28. julija, g. Znana angleška le« talka miss Amy Johnson je danes na le« tališču Limpne startala k rekordnemu po* letu na Japonsko. Njeno letalo se imernuje Jason II. Letalko spremlja mehanik. John« son namerava preko Moskve, Sibirije ici Koreje leteti v Tokio in od tam po kratkem bivanju vrniti se v London. Johmscm je danes dopoldne pristala na berlinskem letališču ter po kratkem odmoru odleteli proti Ktinigsbergu.
Moekva, 28. julija. AA. Angleška letalka Amy Johnson je preletela tretji del nameravanega poleta London—Tokio. Pristala je v Veflikije Luki 250 milj zapadno od Mo« 6kve. Miss Johnson nadaljuje polet jutri zjutraj in upa, da bo tekom jutrišnjega dneva dosegla Krasnojarsk.
Bolgarsko-jugoslovenska komisija
Beograd, 28. julija, p. lz Vrnjačke bati?« poročajo, da sta danes dopoldne in popoldne zasedala mešana jugoslovensko-bolgar-ska komisija, ki razpravlja o definitrvni likvidaciji dvolastniških posestev. Nocoj je priredila občina Vrnjačke banje dclc-gacijama slovesno večerjo.
Novi bolgarski poslanik 1
Sofija, 28. julija, p. Kakor javlja tukajšnje »Utro«, je zaprosila bolgarska vlada za agreman za novega bolgarskega poslanika v Beogradu v osebi g. Nejkova, ki bo zamenjal dosedanjega poslanika g. Vaka« relskega.
Beograd, 28. julija p. Bolgarska vlada je zaprosila pri naši vladi za agrement za novega bolgarskega vojnega atašeja pri poslaništvu v Beogradu podpolkovnika Kraljeva.
Odhod francoskih letalcev
Beograd, 28. julija, p. Po tridnevnem bivanju v naši državi, so francoski vojni lctalci danes zapustili Beograd in odpotovali v Sofijo. Na letališču v Beogradu so se od rujnh poslovili zastopniki naše voina in civilne avijacije. Francoski lctalci so bili navdušeni nad lepotami in napredkom Jugoslavije ter so poudarjali, da jih je zlasti presenetil nenavadno prisrčen sprejem in da so tudi v najmanjših vaseh, kjer so se ustavili, našli povsod zares prisrčno prijateljstvo do Francijc.
Minister dr. Kostrenčič v Beogradu
Beograd, 28. julija AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marko Kostrenčič se je davi vrnil iz Zagreba v Beograd.
Ministri v Sarajevu
Sarajevo, 28. julija n. Minister dvora g. Bora Jeftič in minister v predsedništvu ministrskega sveta dr. Milan Srškič sta po-setila v družbi bana drinske banovine Po-poviča okrevališče Kasindol pri Sarajevu.
Ostavka konzula
Beograd, 28. julija AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je sprejeta ostavka našega častnega konzula v Aleksandriji Mukič-beja.
Odkritje spomenika dr. Reisu
Beograd, 28. julija p. Dne 9. avgusta bo v Beogradu svečano odkrit spomenik velikemu prijatelju našega naroda pokojnemu švicarskemu profesorju dr. Reisu.
Pri nas hladno, v Beogradu in Zagrebu vročina
Beograd, 28. julija č. Poslednje dni je zopet pritisnila v Beogradu strahovita vročina. Danes je bilo v senci 34 stopinj Celzija. Popoldne pa se je zoblačilo in vse željno pričakuje dežja.
Zagreb, 28. julija č. V Zagrebu je bilo danes izredno vroče. Popoldne ob 3. pa je prišel močan veter in se je obzorje zoblačilo. Okoli 5. ure je pričelo deževati, tako da se je ozračje znatno ohladilo.
Avto pod vlakom
I-žice, 28. julija p. V neposredni bližini mesta se je pripetila danes popoldne huda avtomobilska nesreča. Trgovec Milan Petrovič se je s svojim prijateljem Jovanom Grgičem peljal na izlet Pri prehodu preko železniške proge ni opazil prihajajočega vlaka ter je zavozil naravnost v lokomotivo. Avtomobil se je popolnoma razbil, oba izletnika pa sta dobila precej hude poškodbe. Petroviča so morali prepeljati v bolnico.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za danrs: Najprej precej vroče, potem porast oblačnosti z morebitnim lahnim poslabšanjem vremena. — Situacija včerajšnjega dne* Na južnem robu velike barometerske depresije, ki prehaja preko severne polovice kontinenta, se formira manjša sekundarna depresija na severovzhodu in jugozapadi, kjer je relativno višji pritisk- Barometerski pritisk je v splošnem padel za 0.5 do 4 mm, največ na severu. Temperature so večinoma porasle, ponekod pa ostale tudi nespremenjene.
Dunajska vremenska napoved ta sredo: Na severu in severovzhodu Avstrije nejasno, dež, hladno, na jugu menjajoče sa oblačno, od časa do časa padavine.
Naši kraji in
Dve sliki Levstikove proslave v VeL Laščah
Zastopniki Vodnikove družbe so potožili pod spomenik lovorov venec s trobojnimi trakovi. Od leve na desno so urednik B. Borko, prof. dr. Pavel Karlin, prof. dr. L Lah in dr. Vibyral, znani prevajalec slovenskega leposlovja.
Sprevod izpred kolodvora skozi Lašče k rojstni hiši Franceta Levstika; male dečve, osnovnošolske učenke, del dolgega slikovitega sprevoda.
Smrtna nesreča v Stenar ju
Fli nabiranju planink se je ubil 14-letni Ernest Dovžan iz Mojstrane
Mojstrana, 28. julija.
Slkoro ni leta, da bi se ne pripetila v Ifomočju Triglava smrtna nesreča. Tudi le« tOB so zahtevale naše planine svojo žrtev r— mlado življenje. V Stenar ju se je ubil v nedeljo popoldne pri nabiranju planik 14« letni Ernest Dovžan iz Mojstrane. O ne* sreči sami je pripovedoval oče ponesrečes nega dečka naslednje:
V	Vratih biva že dalje časa lovska dru ž« iba v lovski koči. Mladi Emest je bil tej družbi, kakor vsako leto, tudi letos zelo vesten strežnik. Donašal jim je vse potreb« ne utvari i.z Mojstrane in tako je bil tudi v redčijo poslan v Mojstrano po nekatere stvari, s katerimi bi se moral še isti dan Krniti v Vrata. Ker nesrečnega fanta ni bilo niti v ponedeljek nazaj, se je zdel vsem čuden ta izostanek in so po nekem turistu poslali sporočilo v Mojstrano, kjer pa dečka tudi ni nihče videl. Razvidno je bilo, da se je morala zgoditi nesreča, posebno na ie, ko se je zvedelo, da je šel pokorni Ernest pred odhodom v Mojstrano po planike k Stenar. Takoj se je formirala rešilna ekspedicija pod vodstvom Gregorja Laha iz naslednjih planincev: Janeza Rabiča, Feliksa Zime, Janez Laha in Henrika Jek« lica, M so odšl" v ponedeljek v Vrata in
Priprave za oživotvorjenje litijskega letovišča
Litija, 28. julija.
V	našem listu smo že podčrtali dejstvo, *!a ima Litija z okolico vse pogoje za letovi-ičarski kraj. To so uvidela tudi oblastva, ki $o v zadnjem uradnem seznamu letoviščar-&kih krajev navedla tudi našo Litijo. Naposled so se zdramili še domačini sami in so začeli priprave, da se v kraju ustanove potrebni pogoji, ki naj zadovoljijo tujce.
Prvi korak je bil storjen na sestanku naših odločilnih veljakov, kjer je bila zastopana tudi banska uprava po g. Avscu iz Ljubljane. Sestanek se je vršil na občini, otvoril ga je župan g. Lebinger. Ugotovilo se ]e. da nujno potrebujemo kopališče. To je neizpodbitno deistvo: brez kopališča ne bo letovišča. V principu je bilo sklenjeno, naj Tujsko-prometno društvo, ki ga že usta-ravljamo, najame za zgradbo kopališča potrebno glavnico- V ostalem pa ima Litija z okolico na razpolago za goste do 100 postejj. Komur je všeč kopališče na naravni plaži, ia bo našel dovolj prostora na peščinah za topilnico, kjer so sicer najugodnejši prostori za kopalce. Kdor si pa želi trave in ljubi šport, si bo izbral prostor ob živinskem sejmišču, kjer se sestajajo Sokoli in igrajo odbojko.
Za skromen letoviščarski začetek je naš kraj že pripravljen. Cene pri nas so prav nizke. Našim vodilnim možem je zdaj naložena naloga, da ožive Tujsko-prometno društvo, ki naj zgradi kopališče in uredi vse potrebno. Pri svojem delu bodo prav gotovo imeli oporo v vsem prebivalstvu.
""^AZN^LOT'11111
Trajna ondulacija s 5-mesečpo garancijo Din 100.—
Priporoča se
H ti TAR MAKS, damski frizerski salon 9341	Trbovlje DL pri Tratnika.
vse popoldne do temne noči iskali potne« sr ©čenča.
Nakmadno je bil poklican še oče pome« srečenega fanta, ki je odšel danes na ža« lostno iskanje v Stenarjeve peči in baš sam v družbi Feliksa Zime našel 9vojcga mrtvega otroka pod 15 m visoko steno. Po« nesrečeni deček je splezal na prag v tako zvanih meoesnih in pri nabiranju planik padel preko stene v prepad. Iz smrtnih poškodb, ki jih je dobil pri padcu, ie bi« lo razvidno, da je priletel z glavo najpreje na ostro skalo v steni, nato pa obležal na dnu prepada na trebuhu z zilomlieno desno nogo v stegnu. Smrt je morala nastooiti takoj, ker ima ponesrečenec glavo na ve« čih mestih močno udrto in zlomljeno hrbtenico.
Krsto s 'ponesrečencem so pripeljali danes dopoldne v Mojstrano, kjer je priča« kovala mladima s solznimi očmi svojega nesrečnega tovariša in obsula krsto s cvet« jem. Ponesrečenec je prehodil s svojim očetom, ki je dvorni lovec in izvrsten vod« nik, skoro vse okoliške planine in 6e na ta način izvežbal za zelo dobrega in na« ravnost drznega turista, ucoda pa mu je v mladostnih letih pretrgala nit življenja. Vsi žailugejo za dobrini dečkom.
Komunalne zadeve zagorske občine
Zagorje, 28. julija.
Včeraj se je sestal občinski svet, da reši nekaj tekočih zadev, med njimi najvažnejšo: nastavitev živiinozdravnika. Se-ijo je otvoril g. župan ob prisotnosti 16 odbornikov. K zapisniku jc pripomiiti, da je regulacij« ceste pri Križanicui v pc» voljnem teku.
Od 4 kompetentov, ki so se interesira-li za živinozdravniško mesto, se je skupna seja prizadetih občin odločila za ži« vinozdravnika g. dr. Josipa Bizjaka, po rodu iz Št. Petra pri Gorici, ki je vršil doslej privatno prakso v Ribnici na Dolenjskem. Stroški 33.000 Din se bodo krili takole: banovina 12.000, občina Zagorje 12.000, Ržišče 5300. Kotredež 3500 D'"n. Novi živinozdravnik, ki bo imel v kontroli tudi mesogledstvo. tržni prostor in dru> go, bo nastopil službo s 1. avgustom.
Prenumeracija hiš naj bi se izvedla šele tedaj, ko bodo stavbeni prostori ob novi cesti vsaj nekoliko zazidani. Do na daljnega ostaneta občinski babici Ana Malo-vrhova in Ana Vengarjeva z istimi pogo» ji kakor doslej. Na prošnjo g. Golobarja se je odbor izjavil, da ne obstoja krajevna potreba za tesarsko obrt. Prošnji posestnikov od Sv. Urha za popravo poti se ugodi. V občinsko zavezo se sprejme A v. gust Slamnik. Ker je od zadnjega odloka o regulaciji mesnih cen cena živine občutno padla, se prosi sresko načelstvo za ponovno maksimiranje cen. Osvojil se je predlog, da stopi občina v dogovor z g. Weinbergerjem gliede odkupa potrebnega prostora za tržišče. Stavbeni odsek bo preskrbel načrte za novo cesto od Wein« bergerja do glavne ceste. Sprejeli so se potrebni ukrepi proti vsem, ki zlorabljajo vodo.
5 GStf	^^ &
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2,— Din.
ljudje
Mednarodni stiki naših naravoslovcev
Ljubljana, 28. julija.
Po enoletnem bivanju v Jugoslaviji ie pred kratkim odpotoval iz Ljubljane g. dr. Carl H. Mc Connell s svoio gospo soprogo. Kot gojenec ameriške ustanove za pospeševanje znanosti Research Conuncil, ki je r.e-le sorodna Rockefellerjevi ustanovi, temveč sta tudi vodstvi obeh v precej tesni zvezi, je g. dr. Mc Connell znanstveno delal v zoološkem institutu ljubljanske univerze in je pod vodstvom vodje tega instituta, g. prof. dr. Jovana Hadžije s polnim uspehom dovršil raziska vanje o razvoju živčnega sistema 'na brstih sladkovodne Hydre s pomočjo izboljšane metode selektivnega barvanja >intra vitamc (na živi živali) z metilenovo modrim barvilom: predobjava prvih rezultatov je že izšla. Na temelju uspešno izvršenega dela v Ljubljani je g. dr. Mc Con-nellu podaljšana štipendija še za eno leto m je odšel na sloviti biološki laboratorij, ki ga vzdržuje Kaiser-VVilhelm-Gesellschait v Dahlenu pri Berlinu. Mlademu ameriškemu paru so razmere v Ljubljani in v Jugoslaviji sploh zelo ugajale, prav tako kot obema ameriškima profesorjema, ki sta prišla na obisk iz Pariza kot sedeža evropske veje ameriških institucij za podporo mladih prirodoznanstvenikov. G. dr. Mc Connell je hodil po Jugoslaviji z odprtimi očmi, marljivo študiral in delal s svoio filmsko kamero posnetke, tako da bo lahko avtentično seznanjal svoje rojake z našimi razmerami. G. dr. Mc Connell je prvi Američan svoje stroke, ki so ga poslali k nam v Jugoslavijo v svrho specializacije.
Da se oddolže za vse, mlademu ameriškemu znanstveniku storjene usluge, je Ro-ckefellerjeva ustanova podelila pomočniku vodje zoološkega instituta, g. docentu dr. Romanu Kenku enoletno štipendijo za študijsko potovanje v severoameriške Zedinjene države. Naša vlada je, pravilno pojmujoč to zadevo, podelila g. dr. Kenku enoleten bonoriran dopust in za nekaj dni odpotuje g. dr. Kenk preko Trsta na Virginla-University, na kateri je g. dr. Mc Connell dokončal svoje študije. G. docentu želimo, da bi imel obilo uspehov. Upati je, da bodo tudi v bodoče naši mladi znanstveniki imeli priložnost za podobna študijska potovanja, ki so ne samo zanje osebno, temveč tudi za medsebojno spoznavanje in skupno znanstveno delo v mednarodnem znanstvenem svetu največjega pomena. Tudi naš agilni mladi antropolog, g. dr. Božo Škerli je dobil štipendijo Rockefellerjeve ustanove in pojde v jeseni v Oslo in v Berlin, da se specializira.
Rešitev iz savskih valov
Zagorje ob Savi, 28. julija.
V nedeljo popoldne bi bila Sava kmalu zopet zahtevala žrtev. Pripekajoče nedeljsko solnce in soparica sta prignala k Savi številne kopalce, med katerimi je bila tudi trgovska sotrudnica gdč. Danica iz Toplic. Danica je nenadoma zašla v vrtinec, ki jo je potegnil na dno.
Med kopalci je nastala panika. Slučajna se je nahajal med kopalci znani plavač Vik-!or Burkeljc, ki se je pognal za potapljajočo se mladenko. Dolgo časa ni bilo na vrh ne Danice in ne Burkeljca. Ostali kopalci so bili že v strahu, da bosta oba postala žrtvi Save. Najjosled se je prikazal Burkeljc, ves zmučen z Danico, ki je bila že nezavestna. Z umetnim dihanjem so ji rešili življenje.
Pogumnega rešitelja, ki je letos že trem osebam rešil življenje bo oblastvo gotovo nagradilo, saj spričo svojega poguma res tudi zasluži nagrado. Ta nesreča naj bo ponovno opozorilo kopalcem, ki niso dobri plavači, da se ne spuščajo v vodne globine.
Požar na Bledu
Bled, 28. julija.
V nedeljo okrog 1- ponoči je nastal ogenj v kozolcu dvojniku, ki je last gozdne uprave na Bledu. Kozolec, ki je bil poln žita in detelje, je zgorel do tal. Najbolj so prizadeti posestniki, ki so imeli kozoiec v najemu. Škoda je precejšnja.
Ker je bilo v tem času še mnogo Blejcev in letoviščarjev pri raznih zabavah, so ceste zaradi požara oživele in je vse drlo na kraj nesreče. Ko so videli, da gori le kozolec in da ni nevarnosti za razširjenje požara, so se razburjeni duhovi zopet pomirili in razšli. Kako je požar nastal, ni znano.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migla-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
Obisk francoske vojne eskadrile v Beogradu
Skupina francoskih in naših pilotov na aerodromu »Beograd«. V sredini francoski poslanik g. Dard in komandant našega zrakoplovstva general g. Nedič.
Kako Beograjčani nastopajo za svoje koristi
Važne zadeve obravnavajo
Beograd, 27. julija.
Primerjanje je tupatam zares nekoliko nerodno in nevšečno, zlasti pa še za tistega, ki potegne krajši konec, toda potrebno in koristno pa je. Tako si more tudi misliti sam pri sebi človVc, ki čita v ljubljanskih listih borbo ljubljanskih Šentjakobčanov in Novotržanov za novi most ki naj bi vezal Stari trg z Novim trgom namesto dosedanjega »Čevljarskega mostn«, pa primerja, kako v takih pri« merih, kjer gre za koristi enega ali drugega mestnega predela, nastopajo ljubljanski, kako pa n. pr. beograjski m©> ščani.
V Ljublljiani sede par mož okoli mize v gostilni, pa se tu potem vodi visoka in najvišja debata o meščanskih stvareh, dokler ne pride gostilničar in poprosi raz« grete razpravljače, naj bi morda razpravo nadaljevali jutri, ker bi drugače moral plačati globo zaradi prekoračenja policijske ure. Beograjčani v tem pogledu ravnajo popolnoma drugače. Evo dokaza:
Državna tiskarna v ulici carice Milice bo v nekaj mesecih praznovala svojo stoletnico. Seveda se je tekom teh sto let marsikaj izpremerailo, saj je razumljivo, da tiskarna, kakor je danes, nikakor ne bi imela prostora v oni hišici v kateri so jo namestili tedaj, toda vseh sto let 'je ostala na istem kraju. Danes so ji tudi sedanji prostori daleč preozki in je nujno porebna nova stavba. Državna tiskarna ima že pripravljene štiri milijone dinar* jev za nakup novega stavbišča, ker bi bilo stavbišče, če se podre današnja stavba. prema/jJino za novo stavbo. Seveda bi morala iskati stavbišče v kakem čisto dru-
velika in resna zborovanja
gem kraju mesta. In kaj so storili meščani okoli Zelenega venca?
»Olepševalno društvo za Zeleni venae in savski breg«, čigar delokrog se razteza na predel mesta, kjer se nahaja držav« na tiskarna, je sklicalo svojo odborovo sejo in povabilo nanjo veliko število naj-uglednejaifh meščanov iz vsega s » Yi ega* področja. Seijii. ali pravzaprav zborovanju, je predsedoval društveni predsednik, ki ja tudi mestni občinski odbornik, in po dolgi razpravi je bila sprejeta resolucija, ki nalaga društvenemu odboru, da zaprosi vlado in ministra prosvete, da se državna tiskarna ne preseli iz sedanjega svojega okoliša, temveč da se poslopje za novo tiskarno sezida v tem mestnem predelu. Draevna tiskarna naj tu proslavi svojo stoletnico v novih prostorih.
Zborovalci pa so obenem tudi pokazali vladi in ministrstvu prosvete za novo stavbo kar najprimernejš prostor na vogalu Brankove ulice in ulice carice Milice, s katerim si državna tiskarna prihrani stroške za stavbišče, ker je prostor deloma last mestne občine, deloma pa ministrstva prosvete. I>n dela bi se lahko pričela takoj, tako da bi državna tiskarna lahko praznovala prihodnjega leta svojo stoletnico v novi palači obenem z otvoritvijo novega zemunskega mostu. Če M pa ta prošnja slučajno ne zalegla, se je sklenilo, da se skliče zborovanje vsega meščanstva Zelenega venca tfn savskega brega, v skrajnem primeru pa celo tudi velik zbor vse prestolnice.
Tako je meščanstvo Zelenega venca m savskega brega tudi prepričano, da dose* že svoj za ves ta okoliš koristni namen.
Konec stare ljubljanske hiše
Ljubljana, 28. julija Zaradi mir, ki jih dela pri izvršitvi regulacije Ljubljanice, so podrli nad 100 let staro hišo, nazvano »Marijino kopališče«. Ob levem bregu Ljubljanice so namreč betonska dela nad Šentjakobskim mostom naglo napredovala in dosegla že skoro višino vodne zatvornice čez Ljubljanico. V Ljubljaničini strugi deluje velik žerjav, ki meče s kopic sivo ilovico zadaj za betonski obzidek, da bo potem Grudnovo nabrežje razširjeno in lepo splamirano. Pet mestnih delavcev je danes s strehe omenjene podrtije odstranilo opeko, ki so jo potem odpeljali drugam, da Ijo porabijo pri gradnji zasilnih barak. Ker so začeli nekateri odnašati že trhlo tramovje in drug les, je bilo odrejeno, da se mora danes popoldne vse za* žgati, ker je velika nevarnsot, da se različen mrčes ne raznese v bližnje hiše.
Marijino kopališče je bilo skoro sto let last ljubljanske, nekdaj ugledne meščanske rodbine Košir ali Koschier, kakor je to ime zapisano v zemljiški knjigi in tudi v drugih listinah. Ta rodbina je imela svoječasno med Ljubljanskimi meščani velik vpliv in ugled. Iz nje so se rekruti-rali mnogi mestni in drugi uradniki. Poleg te hiše je Koširjeva rodbina posedovala tudi večjo stanovanjsko hišo, ki je za enkrat obvarovana pred demoliiranjem. Dolgo let je bilo v sedaj podrti hiši, ki jo nazivljejo tudi »francoska trdniava«, kopališče, kamor so se hodili hladit in svežit ljubljanski plemenitniki.
V zemljiški knjngi okrajnega sodišča je ta hiša z vrtom zabeležena pod vlož. štev. 3 kat. obč. Karlovsko predmestje. Knjiga v lastninskem listu navaja, da je bil lastnik te hiše od 1. 1847 neki Kari Ferdinand Koschier, za njim je 1. 1865 prevzela od-nosno podedovala to hišo Jožefa Ziakov-sky, vdovljena Koschier. a po njej je do» bil ta objekt 5. septembra 1900. vpokoje-ni magistratnii oficijal Fric Koschier, ki je 2. aprila 1918. hišo prodal mestni občini. Zadnji potomec slavne ljubljanske rodbine Fric je bil originalen možak, ki je mnogo dal na to, da je pravi ljubljanski meščan ali kakor je on poudarjal, »ein eehter Stadtkind«, bil je tudi strasten ptiča r. Fric. Koschier se je rodil 8. februarja 1859, umrl pa {je 23. aprila 1924.
Za socijalnopolitičnega bistorika pa kaže prav ta hiša za nekdanje čase poučno sliko. Zemljiška knjiga nam v bremenskem listu odkriva, kako huda bremena so težila to starodavno zgradbo in kako so bili nekdanji ugledni Koschierji izročeni na milost in nemilost svoječasnim »bankirjem« ali »privatnim posojevalcem«. V bremenskem listu je namreč navedenih od 1. 1847. dalje kar 64 različnih zemlje-knjižnih transakcij, ki se nanaša io n« maiujše in večje hipoteke. Med upniki na*
letimo tudi na ime Anton Moschek, katerega oče je bil branjevec. To ime je nekdaj okoli 1860. do 1890. slovelo daleč naokrog po vsej nekdanji Kranjski. Bil je »finančnik« ali po domače skopuh, ki je ljudem posojeval denar po 7% in še višje. V letih od 1860. do približno 1890. najdemo njegovo ime zabeleženo v zemljiški knijigi večkrat kot pa kake hranilnice, n. pr. Kranjske hranilnice. Anton Moschek, ki je stanoval v šentpeterskem predmest ju, je dajal kmetom in ljubljanskim meščanom denar na posodo. Za vsako malenkost se je intabuliraL Na Koschierjevo posestvo se je vknjižil v letih od 1869. do 1883. kar za 8000 goldinarjev. To je pač lepa vsota za takratne čase! Kdo je bil pred Koschierji lastnik hiše, ije iz se» danje zemljiške knjige, ki je bila napravljena po letu 1860, težko razbrati.
Vse kar leze ino gre, mlado in 6taro je danes popoldne hitelo na Prule in v Trn o« vo, da bi z obeh bregov Ljubljanice gLda« lo, kako bodo poklicni gasilci zažgali staro Koširjevo hišo. Na trnovskem pristanu je bilo zbranih nad 2000 radovednežev oboje« ga spola, okoli 1000 pa se jih je gnetlo na Grudnovem nabrežju in pred Prulami. Po« klicni gasilci so ee pripeljali pod poveljstvom načelnika g. Furlana z motorno av-tobrizgalno. K hidrantu so pritrdili eno cev, a k bližnji hiši so pristavili gasilsko lestvo, če bi nastala kaka nevarnost. Na hodniku zapuščene hiše so napravili grma« do starih tramov, ki so jo polili z bencin« skim oljem in petrolejem in nato ^oono ob 16. zažgali. V notranjosti je pač dobro go» relo ter se je razvijala peklenska vročina, toda plamen se nikakor ni hote! oprijeti strehe. Šele čez dobro uro je na slemenu strehe samo na enem mestu zašvigal prav ponižen zubelj.
Ljubljančani so postajali nestrpni, ker niso prišli na račun velike senzacije. Za« čeli so zbijaiti različne dovtipe. Tako je nekdo pripomnil:
»Če bi gasilci tako počasi gasili, ka<kor zažigajo, potem adijo Ljubljana.«
Ker se je ob 17. vlil nov dež, so vsi gile« dalci odšli, gasilci pa so ostali še nekaj'ča« sa na mestu. Požgali so le notranjost zgrad« be, a streha je ostala. Okoli hiše so nasuli živo apno, da ja ne bi noben mrčes mo^el preskočiti demarkacijske črte in se rešiti. Insceniranemu požaru 60 med drugimi pri« sostvovali obč. svet. g. Anton "Likozar, mestni fizik dr. Rus in načelnik gospodarskega urada nadsvetnik Jančigaj.
Mestna občina, ki doslej že upravlja 188 stanovanjskih hiš, se je zadnji čas odloči: la, da prične že letos z gradnjo novih mestnih malih stanovanjskih hiš po sis*^ mn onih, kj eo zgrajene v Koleziji. Za gradnjo teh hiš je določen kredit v zne= sku 800.000 Din. Hiše bodo zigrajene naj« brže ob Vodovodni oesti.
Naša najboljša plavačica Lampretova (Ilirija) in najboljši plavač Wilfan (Primorje), ki sta v soboto in nedeljo postavila i pet novih državnih rekordov.	i
KAVA
H/l G
S plavalnih tekem za prvenstvo LPP
Zdravnik predpisuje pr
srčnih, živčnih, ledvičnih obolenjih, reuml, gihtu Itd. samo kavo Has brez kofeina
Domače vesti
*	Vojaške vesti. S kraljevim ukazom so imenovani: sodni podpolkovnik Gustav Dolinšek za vršilca dolžnosti referenta sodstva III. armijske oblasti, sodni major Oto-kar Žlindra za vršilca dolžnost' referenta sodstva komande dri-nske diviziiske oblasti: sodni kapetan 1. razreda Albin Oma-hen za vršilca dolžnosti namestnika stalnega sodnika bosanskega diviziiskeea vojnega sodišča, konjiški podpolkovnik Tonči Kokalj Da za namestnika začasnih sodnikov moravskeea diviziiskeea, sodišča.
*	Odličen gost. Na Bledu biva na oddi» hu g. dr. Stevan čirkovič. šef kabineta v predsedništvu ministrskega sveta. Nastanil se je s svojo gospo soprogo v Parkhotelu. Dobrega našega prijatelja iskreno pozdrav« Ijamo na lepih naših goreniskih tleh v želji, da bi postal stalen posetnik divnega našega Bleda.
*	Iz sodnopisarniške službe. Za višjega pisarniškega oficiiala pri okr. sodišču v Kranisk; eori ie imenovan Josip Konteli.
*	Duhovniška vest. Za župnika v Stranicah pri Konjicah je imenovan g. Anton Medved, doslej kaplan v Novi cerkvi pri \ oj-niku.
*	Izprememba rodbinskega imena Banska uprava v Ljubljani ie dovolila Antonu Pičku. pristojnemu v občino Janževski vrh pri Prevaljah. izoremembo rodbinskeea imena Pičko v R.eflak. zani. nieeovo ženo in za oba nedoletna zakonska otroka. ..
*	Starešinam »TrigJava«. Odbor gtaresm* skega društva Triglava poziva članstvo, torej vse Triglavane, Savane. Ilirijane in Slovenija,ne. da se udeleže Triglavanskega zbora v Ptuju dne 15. do 16. avgusta. Oseb* na vabila slede. Kdor želi na zboru predavati, naj pošlje do 1. avgusta spis na naslov Matej Zajšefc, Ptuj, Prešernova ulica 14. Zbor naj pokaže naše delo 'n vza.jem* most in pobudo aktivnemu članstvu, ki je doseglo do sedaj najvišjo stopnjo razvoja.
*	Letošnja sezona na Bledu ie v —:~eri z lansko nekoliko slabeiša. vendar ie — glede na gospodarsko krizo — zdravilišč-na komisiia z obiskom zadovolina. V Avstriji imaio mnoea letovišča za 60 od.stot-ikov slabši obisk kakor lani. na Bledu Da ie razhKa neznatna. Dne 22. iuliia ie bilo letos na Bledu 2424 letoviščariev. lani Da 2,>50. Do 20. t. m. ie bilo na Bledu 1274 čehoslovakov. 1821 Nemcev. 1918 Avstrii-cev. 3142 Jueoslovenov. 65 AnHežev. 39 Američanov 17 Francozov. 20 Holandcev. 98 Itahianov. 17 Grkov. 70 Poljakov 20 Rumunov. 14 Rusov. 21 Švicarjev. 12 Švedov. 333 Madžarov. 9 Dancev. 7 Belgi.icev
in 6 Turkov.	„ ...... „ ..
*	Dijaško letovišče v Martinseiei. Zaradi
strašne'vročine in suše obstoji v Martinlči-ci nevarnost, da nastane v avgusta pomanjkanje vode. Pri takih prilikah vodstvo le': lovišča ne more prevzeti polne odgovornosti za zdravje dijakov in je zaradi tega prisiljeno. da'letos v avgustu ne otvori letovišča-Vsem dijakom, oziroma institucijam, ki so že vplačale oskrbnino za mesec avgust, se bo vplačani znesek povrnil. Dotičniki naj zato državnemu zdravilišču v Martinščici naznanijo, kdaj so vplačali oskrbnino in koliko.
*	Petnajstletnica mature. Dne 2. av-srusta bodo obhajali bivši dijaki novomeške gimnazije, ki so bili leta 1914. absolviram šestošolci. oa iih ie voini vihar razenal na vse vetrove in niso mogli maturirati skuo-no. 151etnico mature med zaerebškimi Slovenci. Program: ob 10. maša za pokojne tovariše ori Sv. Roku,- nato fotografiranje in potem skupni obed v Gradskem Dodru-mu. Tovariši, ki še niste prijavili svoie udeležDe s sooroeami storite to nemudoma! Pričakujeta vas tovariša Viktor Pulta r in Jože Marietič.
*	Poljski industrijci obiščejo Dalmaco. Večia skupina industriicev iz Poljske ie sporočila, da obišče Drihodnji mesec Dalmacijo in da namerava skleniti ktiDČiie za grozdi e in vino in seznaniti se z vinogradniškimi prilikami v naši državi. Poli'iki obiščejo razen Dalmacije tudi Hercegovino.
*	Spreiem učencev v železniško obrtno šolo. Uprava obrtne šolp delavnice državnih železnic v Zaerebu razoisuie natečaj za spreiem 25 učencev za izučenie stroi-noključavničarske in livarske obrti. Teoretični in praktični pouk v šoli traia štiri leta. Učenci dobe v tem času dnevnico in sicer prvo leto po 12 Din na dan drueo leto 14 Din. tretje leto 16 Din. četrto leto Da 18 Din. V šoln se soreim^o v prvi vrsti sinovi železniških uslužbencev in vojnih invalidov. Prošnip sprejema do 15. avgusta uprava omeniene šole.
*	Novi grobovi. Na Ptujski eori ie preminil včerai g. .Ivan Peče. župan in poštni nadoticiial v pokoju. Pogreb pokojnika bo v četrtek dopoldne. — V ponedeliek zvečer ie umrla v Gotovliah v Savinjski dolini oo dolei in mučni bolezni v visoki starosti SI let ea. Marjeta K r a j n č e v a. mati e. Ivana Krainca. tajnika Kmetske no-soiilnice v Celju. — Bodi obema pokoiniko-ma ohranien blag spomin, žalujočim naše sožalie!
*	Za slepe. Namesto venca na krsto do-koineea e. dr. Stanka Novaka sekretarja banske uorave. ie daroval e Josin Lapuh, trgovec v Dolenjem Loeatcu. za sleoe 500 dinanev. Tskrena hvala!
*	Pomoč pogorelcu na Igu. Marljivega in varčnega čevljarja Franceta Avanca ie v nedeljo ziutrai zadela huda nesreča. S svojimi skromnimi orihranki si ie na Ieu pred leti zgradil malo hišo s šuoo. kier ie imel nekai sena in kravico. S svoio družico si ie uredil tiho in skromno domačijo. Med vaščani in daleč oo Ižanskem ie bil znan kor spreten čevliar. V nedelio se i£ na strehi coiavil rdeči petelin. Oeeni mu
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v LJubljani
dne 28. iuliia 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas ooazovania. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4 relativna vlaga v 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta oadavin. 8. oadavine v mm. — .Temneratura: Drve številke pomenita nai-vi.šio druee na.inižio.
Liubliana 7.. 756.2 19.2 83. tiho. 0. —. —. 28.8. 15.0: Maribor 7.. 756.0. 19.6. 86. Wl. 0 —. —. 25.6 14.3: Zagreb 7. 756.8. 21.3. 78 SW1. 0. —. —. 32.8. 20.2: B°nsrrad 7.. 755.6. 24.8. 57 E1 4. —. — 33.4. 21.9: Saraievo 7.. 757.2. 22.1. 73 tiho. 0. —. —. 33.6 16 3: Skoolie 758.0. 25.6. 78 tiho. 3.
_ .2 19.4. — Solnce vzhaja ob 4.39. zahaja ob 19.33. — Luna vzhaja ob 19.46. zahaia ob 2.34.
je v Dar minutah uničil vse imetje. France Avanco ie bil zavarovan za sramotno nizek znesek.' Z zavarovalnino si ne more nabaviti niti ene sraice. Aoeliramo na dobročuteča srca. da pomagata nesrečnemu poeorelcu. Darove sprejema občina Iir-Studenec.
*	Dirkalno in jahalno društvo v Krškem
naznanja da imaio do odloku nrometneea ministra št. 17.498-31 vsi udeleženci kmet-skeea praznika na Krškem ooliu 2- avgusta Dravico do Dolovične vožne. Vzame se cela karta v Krško, vrnitev Da ie brez-olačna s potrdilom odbora dirkalnega društva v Krškem. Po konjski dirki bo tudi kolesarska dirka na Krškem ooliu in sicer za brežiški in krški srez. Priiavnina 10 di-nariev. Prijave ie vposlati na naslov; Anton Gliha. Krško. Nagrade: 1. moško kolo. 2. žepna ura z verižico.
*	Neznan slaboumnik. V neko vas v vr-bovskem srezu na Hrvaškem ie prišel pred dnevi mlad. okroe 251etni moški, ki se ie že dalje časa zadržaval v tamošnii okolici. Neznanec ie bil bosonog in oooolnoma izstradan. Oblečen ie bil v kmetsko obleko. Napravil ie vtis slabounmeea. zaradi česar so ea do daljšem oklevanju oddali v banovinsko bolnico v Oeulinu. Neznanec ie vedel, da se piše Jože M'lakar in da ie doma nekie v Sloveniji. Kdor nožna nesrečnika, nai to iavi bolnici v Oeulinu ali oa Doliciiski uoravi v Liubliani.
*	Pri kopaniu utonil. Kakor ooročaio iz Čakovca. ie v Donedeliek ooooldne Dri kopanju v Muri utonil 16letni mladenič Franc Srnec. Četudi ni znal dobro plavati, se ie podal v deročo reko. kier so ea kmalu za-ernili valovi. Tovariši so mu hiteli na pomoč. a ea niso moeli rešiti.
*	Strašna smrt pastirice. V Gornjih Igranih v splitski okolici se je pripetila grozna nesreča. Osemnajstletna Pera Šulentova je pasla ovce na nekem hribu. Stala je na neki skali in gledala v prepad Nenadno se je nad njo odkrušila skala, težka približno 6ijO kg, padla na nesrečno Pero in jo zmečkala.
*	Epilog milijonske afere z železniškimi pragi. Svoiedobno ie povzročila veliko senzacijo afera z železniškimi pragi, v katero so bili zaoleteni mnogi višii železniški uradniki iz Zagreba in tudi nekatera Dod-jet.ia Dobro organizirana družba ie oroda-iala ene in iste železniške praee državi po dva- in tudi večkrat Na ta način ie bil državni erar oškodovan ra več milijonov. Vodja te akeiie ie bi! in žen i er Sava Go-ranin. šef odseka železniške direkcije. Na sodni razpravi v Banialuki ie bil inženier Goranin kot elavni krivec obsoien na tri leta težke ieče ostali oa na manjše kazni. Goranin ie vložil proti obsodbi ničnostno pritožbo katero na ie višje sodišče v Sarajevu odklonilo. Obsoienec ie bil sedaj izročen okrožnemu sodišču v Banialuki. kjer bo odsedel odmerjeno kazen.
*	Žena mu je ušla. V Liubliani se ie zela-sil pri oblastvih mesar lenaci.i S. z Gorenjskega in prijavil, da mu ie pred tedni pobegnila nieeova 401etna žena Ana. ki mu ie odnesla 30.000 Din eotovine. Obenem mu ie prodala tudi vse stroje in razno mesarsko orodje v vrednosti 5000 Din. Ženska oa ni ušla sama. marveč ie izginil istočasno z njo tudi 271etni mesarski pomočnik Jakob H., njen ljubimec. Prevarani mož ie zvedel, da ie Darček oobeenil na Hrvatsko. kjer sta se oba zadrževala v okolici Ogulina. Dotem Da sta se najbrže vrnila nazai v Slovenijo. Prevarani mož zahteva, da spravijo oblastva oobeelo ženo z<ioet na pravo oot.
*	Trinajstletni deček ubijalec. V nedeljo Dopoldne ie v Sremski Mitrovici tamkajšnji trgovec Sekulič ooslal svojega pomočnika. lSletneea Panto Bohunčeva na vrt za melone z naročilom, naj mu prinese eno melono domov Tamkai ie naletel na oetorico fantov, ki so stražili svoie melone. Začeli so se ruvati in Panta ie vseh Det oometal na tla. To ie 131etneea Andreia Palinkaria tako raziezilo. da ie ooteenil iz žepa nož in ea Panti zabodel v ledie. Panta ie bil težko poškodovan in ie poškodbi oodleeel že v nedelio zvečer. Deček ie bil aretiran.
*	Kokošji prijatelji v Dramliah. Iz Dra-meli nam pišejo: Že nekaj let se poiavliaio večje in maniše tatvine kokoši v tukajšnjem okolišu Tako so prijatelji kokošje pečenke ored nekai leti pobrali nekemu malemu posestniku vso perutnino in ko ie okradeni posestnik to pripovedoval okrog, so mu nesramni tatovi začeli tako groziti, da ie v strahu posestvo Drodal in se izselil drugam. Tudi lansko leto se ie izvršilo nekaj kokošiih tatvin, a se ni dalo doenati. kie so skriti oredrzni >kradeži. V noči na 26 t. m. so se zopet pojavili kraeulii v hlevu ori Zdolšku ki Da ie slišal vn^frie kokoši in hitro ooeledal. kaj se eodi. Tako se mu ie posrečilo tatove odooditi. vendar so odnesli pet piščancev, koklio Pa so med potjo zgubili in se ie drueo iutro vrnila domov. Da Da bi imeli za magdalen-sko nedeljo in za boži o not k Sv. Ani ne-čenko. so se nato zelasili v kurniku kovača Ivana Aužneria. kateremu so odnesli štiri kokoši Ker so storilci skoro gotovo znani, uoamo da se bo s pomočio orožni-štva tatinska drhal v najkraišem času sora-vila tia kamor soada. Med osumiiencl so Dobalini. ki bi iih bilo treba soraviti v prisilno delavnico.
*	Tovarna Jos. Feich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Novo delo kiparja Jurkoviča. Aka«
demski k:par g. Ivan Jurkovič izdeluje 2 in pol m visok kip leva, ki bo pozneje vlit v bron. Leva .ie naročila organizacija gras fionih radinikov za grafični dom ob Masa« rvkovi in Miklošičevi cesti.
u— Magistratnn centralna telefonska naprava. Podjetje »Obnova« ie oooolnoma popravilo in preuredilo centralno telefonsko napravo na mestnem magistratu. Vse napake centrale so sedaj odstraniene Telefon ie za 100 domačih številk razširien na posamezne maeistratne ivrade. a med temi iih ie 60. ki lahko direkt^ ' tudi govore z zunanjimi abonenti.
u— Vremenski preokret. Včerai okoli 15. se ie nad mestom in okolico viil nohieven dež ki ie ored vsem bil dobrodošel trnovskim zeleniadariem in kmetovalcem. Zadnje dni ie vladala Dreceišnia vročina, ki je dosegla včerai maksimum 29° C. Ob jutranjih urah je bilo Drecei hladno in ie 23. t. m. znašal minimum temoerature 7.4° Celsitja. Barometer je včeraj dopoldne začel nae'o na^"*'	°
dne padel od 7582 na 754.5 mm. Vremen-
„KINO IDEAL"
Samo danes ob 4., Y28. in 9. uri II. del in konec
Konigsmark
ska naDOved ie napovedala veliko naenie-n.ie k oadavinam. Zaoadni in iužnozaoadni vetrovi so prevladovali. Dopoldne ie vladala neznosna sooarica. že oooldne ie nekoliko Dorosilo in ohladilo ozračie.
u— Sodne stanovanjske odpovedi. Do včerai opoldne ie bilo pri ljubljanskem okrajnem sodišču podanih prav 600 stanovanjskih odoovedi. ki po večini vsebui^io enomesečni odpovedni rok. Odpovedi se v Dretežni večini nanašaio na mala stanovanja. k; iih uoorabliaio delavci in dr"žine državnih nižiih nameščencev. Ti si seiai ne moreio Doiskati brimernih cenenih stanovanj. ker so naiemnine zelo visoke in zahtevajo lastniki hiš za enosobno stanovanje 500 in celo 700 Din mesečno. Za mesec aveust ie bilo nad 120 strankam odm-vedano stanovanje in se moreio naie.mn ki v aveustovem terminu izseliti. Prav malo število ie našlo orimerna druea ■•♦anovanja dočim drugi iščejo oo vsem mestu stanovanje. Za mesec september ie Dodanih žc 100 odpovedi, med temi ie mestni masirat odpovedal IS strankam, ki stanujejo v dveh mestnih barakah v gramoz^ iami ob Vodovodni cesti tik kamniške Droge. Delavsko kolonijo, ki se nahaia v r~ ni iami in šteje 60 orivatnih lesenih hišic, namerava občina odstraniti in io prestaviti na drug prostor, ker bo iamo občina rabila za odkladanip materiiala'. izkopanega pri posrlablianiu Liublianice.
u— Kopališče SK Iliriia ie priredita gostom v Donedeliek novo oresenečenie. Okros 14. so se ooiavile v restavraciji vsem gostom znane škatle ovomaltine v nekoliko večjem obsegu. Kmalu se ie tudi videlo lesen sod. v katerem ie bila v ledu ovomaltina. ki se ie v veliko veselie vseh točila brezplačno. Polee brezolačneea to-čen.ia na ie kopalce vzradostila tudi odličnost hladne ovomaltine. M,nogi so izjavili, da še rnso oili tako izvrstne hladilne oiiače in da iim ni še nobena brezalkoholna oi-iača. na tudi sladoled ni tako oriial kakor ovomaltina ki ni utešila samo žeie. temveč so se oo njej kooalci občutili še mnoe.o boli sveže in kreoke.iše. Zanimanje za hladno ovomaltino ie bilo toliko, da se ie Vidmarieva restavracija odločila, da io toči stalno. Mislimo, da ie restavracija napravila s tem veliko uslueo vsem koDaii-škim eostom zlasti Da onim. ki eoiiio ola-valni šoort. Hladna ovomaltina ima Dolee izredno prijetnega okusa še orvovrstne hranilne snovi. Stalno sončenje in hladna voda. oosebno na še plavalni šoort. zahtevajo mnoeo sil. Ovomaltina iih namešča ter obvaruje telo Dred izmučeniem in oslabelostjo.
tj— Sokolsko društvo Liubliana III. za
Bežigradom priredi v nedeljo, dne 2. avgusta t. 1. veliko sokolsko Javnost, združeno z otvoritvijo Sokolskega letnega telovadišča in javnega otroškega zavetišča ter z nato sledečo veliko narodno veselico. Slavnost otvori povorka članstva po mestu, ki bo izšla lz letnega telovadišča ob Dunajski cesti točno ob pol 10. uri dopoldne. Po pripravah sodeč, ki se vrše z vso agilnostjo in požrtvovalnostjo članstva Sokola III., se bo nedeljska prireditev razvila v veliko slavnost in lepo in iskreno sokolsko manifestacijo. Podroben program prireditve priobčimo pravočasno.
u_ Sokolsko društvo Liubliana III. otvori v nedeljo, dne 2. avgusta t. 1. svoje letno telovadišče in obenem tudi javno otroško
letno zavetišče za bežieraisk; okrai. V zavetišče se sprejemajo otroci od 4. leta dalje. Starši, ki bi radi zaupali svojo deco čez dan v skrbno nadzorstvo, naj se zglase v tajništvu na letnem telovadišču od dne 3. do 6. avgusta med 6. in 7. uro zvečer. Socijalno
skrbstveni odsek Sokola HI.
u— Dvorska knjižnica priredi 2. avgu=ta
na Borštnikovem trgu rajanje pod staro lipo s prav pestrim programom. Cisti dobiček je namenjen za nabavo novih in za vezavo starih knjig.
u— Okno padlo na šoferja. Včerai okrog 18 se ie orioetila na Dunaiski cesti ored nalačo Kreditne banke nesreča, ki bi kmalu terjala človeško živlienie. Zaradi sape se ie odtrgalo v podstrešju oalače okno.^ki ie Dadlo naravnost na soodai stoiečeea šo-feria I. A. Nesrečnega šoferja ie vrglo oo tleh. Sreča v nesreči ie bila ta. da .ie okno priletelo možu na rame odnosno na tilnik, kajti če bi ga zadelo na glavo, bi naibrže obležal mrtev.
u— Beraška nadlega. Navzlic vsem ukre-Dom policije ie beraška nadlega v Liubliani vedno številnejša. Kaže. da vsi ukreDi ne zaleže jo ničesar. Berači prihajajo z dežele sleherni dan v mesto, kier nadlegujeta 1 iincli na vseh oglih, oo stanovanjih in gostilnah kakor tudi trgovinah. Res so med njimi nekateri notrebni nodnif zato ni čudno da se jih ljudje usmilijo in iim dele podpore, čeorav morajo Dlačati ori-meren znesek tudi maeristratu. ki nai bi podpore pravično razdelil med Potrebne. Med berači, ki ne iščcio nodoore na magistratu. so največ mlajši ljudje, ki bi lahko delali. Da se dela nočejo lotiti, ker jim ie življenje tako leoše Včeraj ie policija aretirala zopet mnoeo beračev in iih SDravila delno v zapore delno na izsrnala čez mestno meio. Beraške nadleee v Ljubliani prav
Jase/ je
z zadnjimi novostmi. Dopošlje se Vam gratis in franko na zahtevo takoj. DRO-GERIJA GREGORIC, Ljubljana, • Prešernova ulica 5._9433/2
IZJAVA
Izjavljam, da nisem plačnica za obveznosti, ki jih je ali bi jih napravil kdorkoli na moje ime od 8. dec. 1930 dalje.
Potočnik Marija
restavraterka in posestniea na Bledn štev. 29.	9460/a
gotovo tako dolgo časa ne bo konca dokler bodo našli ti med Ljubljančani še vedno ljudi, ki so .iim vse prevčč nak-lonieni.
u— Ukradeno kolo. Trgovec e. Ivan Potnik. stanujoč v Metelkovi ulici 13. ie imel oredvčeraišniem dopoldne posla v Dalmatinovi ulici, kier ie postavil svoie kolo v vežo hiše št 13. Medtem Da ie ooazil kolo neznan tat in ca odpelia1 Ukradeno kolo je znamke »Diirkoppt. črno olest-^-o in s tovarniško številko 164.480.
u— Tatinski drobiž. V eostilno Ferdinanda Draščka na Celovški cesti ie prišel v ponedeljek popoldne neznan moški, ki je ponujal v zameno za pol litra vina zadav-lieno kokoš, ki io ie nosil s seboi. Sumljivi moški Da ie. čim ie ugledal stražnika pred vrati na cesti, takoi izginil na Drosto in zbežal v Rožnik, oustivši zadavlieno kokoš na mizi. V neznancu so Dozneie spoznali 44letueea breznoselneea mesarskeea pomočnika Rudolfa P., do rodu iz Se/.ane. ki ea sedai zasledujeta varnostna oblastva. Tudi 531etni France B.. no rokiicu kamic-stk. doma iz Podutika, ie izkušal napraviti v neki gostilni na Celovški cest; ucnošteti posel. Mož ie oonuial v nakup nov klobuk, ki ea je ukradel doooldne v Bosrataievi trgovini na Starem treu. Pri tem pa ie bil prav neroden in ea ie aretiral stražnik ki mu je France svoi greh tudi priznal. Posestnik Miirko Kne/ z Viča ie nagnil, da mu ie neznan voznik ukradel iz kozolca ob Cesti na Brdo okroe 50 kz suhe detelje.
u— Teletina on 12—14 D;n kz pri mesarju ANTONU ZAJCU. Vodnikov trg.
Iz Celja
e— Izkopavanje na celjskem Starem gradu, ki ea vrši celisko Muzejsko društvo s pomočjo celjske mestne občine, hoteč D0.iskati Dodzenieliski hodnik, ki ie vezal skozi hrib in Dod Savinjo mesto Celie z gradom, orav leno napreduje. Zaposlenih ie 4 do 6 delavcev, ki so izkooali na grajskem dvorišču v zemlio in razvaline v na'-vDični smeri navzdol rov in so Drišli včeraj že do Dribližne globine 8 metrov. Na ostanke pravega podzemskega hodnika še niso naleteli. Mocoče bi bilo umestno, če bi se dvignilo kamnite plošče v Frideriko-vem stolnu in tamkai poskusilo z izkopavanjem. Svoiečasno bata ored kakimi 18 leti., so tam neki gosood.ie kooali in raziskovali stobov temeli ter ba.ie odkrili več stopnic, vodečih v notranjost grajskega hriba.
e— Dvojni jubilej g. Jaka. Danes praznuje znani naciionalist in narodni delavec g. Gušte Jak. uradnik tvrdke Peter MaidLč v Celju. 601etnico svojega rojstva obenem pa slavi 30. iubilej svoie poroke z gospo Tino. roj. Prislanovo. Odličnemu narodnjaku in nieeovi gospe soprogi naše iskrene čestitke!
e— Obmejne izkaznice za turistovski promet z Italijo. Savinjska podružnica SPD v Celju obvešča one člar«;. ki so vložili prošnjo za obmejne izkaznice, da iih odbor kljub ureenci potom italiianskeea kon-zulata v Liubliani do danes še ni Dreiel. Kakor hitro bodo izkaznice orisoele bodo prosilci obveščeni oo časooisiu. Po medsebojni ooeodbi bi morala Italija vrniti izkaznice v dveh mesecih rešene ali ne-rešene.
e— Elektrifikacija Medlosfa. Lise in Ostrožnega. Celjska mestna elektrarna in Dlinarna ie zaDrosila ori celjskem sreskem načelstvu za kolavdaciio visokonaoetostne-ga odcepa, zgradbe in opreme transformatorske postaje in nizkonapetostnega razvidnega omrežja v Medlogu. Liscah iti na Ostrožnem. Komisijski oeled bo v Donedeliek 3. avgusta donoldne s sestankom ob 10. Dred mestno elektrarno v Celiu.
e— Kanalizacfta v kopališču Dobrni. Kanalizacijska dela na Dobrni so končno dovršena. izvzemši čistilno iiaoravo. ki io bodo oričeli eraditi v najkrajšem času. Kopališka UDrava ie zaorosila za uoorabno dovoljenje dosedanjih dovršenih naorav in se bo vršil zadevni kolavdaciiski oeled jutri 30. t. m dopoldne s sestankom ob ool 10. ored zdraviliškim domom na Dobrni.
e— Konj ga je poškodoval. Včeraj dopoldne je brcnil konj 361etnega hlapca Martina Zagozdo, uslužbenega pri gostilničarju Reberšaku pri »Zelenem travniku« v Klav-uiški ulici, tako močno v levo roko, da mu jo je zlomil v zapestju. Tudi Zagozda je moral v bolnico.
e— žrtve požara. V nedeljo zjutraj je iz neznanega vzroka izbruhnil v podstrešju stanovanjskega poslopja posestnice Amalije Zulfičeve pri Sv. Miklavžu v okolici Sv. Jurija ob Taboru požar, ki je v nekaj trenutkih objel z divjimi plameni vso streho. Domači šo prestrašeni hiteli reševati iz gorečega poslopja svojo imovino. Ko so hoteli 491etna mati Amalija in sinova 23-letni Remigij in 161etni Konrad Zulfič še enkrat v že rušeče se poslopje po shranjeni denar, se je strešno ogrodje zrušilo in zadelo vso trojico. Mati je zadobila hude opekline po obrazu, sin Remigij na desnem laktu in predlaktu ter na prsih, najmlajši Konrad pa na glavi in obeh rokah. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo na kirurgičuem oddelku celjske javne bolnice.
e—- Nesreča v sobi. V nedeljo je padel doma v sobi &21etni mlinar Anton Ratej iz Nove vasi tako nesrečno na rob postelje, da si je zlomil dvoje reber na levi strani prsnega koša. Zdravi se v celjski javni bolnici.
e— V znamenju noža. V nedeljo se je zapletel 211etni sodarski pomočnik Franc žibret iz Ix>k z neko fantovsko družbo v prepir, ki se je končal s tem, da je neki nasprotnik sunil žibreta z nožem v desno stran vratu in desno stran hrbta ter mu predrl pljučno mreno, žibreta so prepeljali v celjsko bolnico.
e— Posledice grde razvade. Večkrat smo pisali o razvadah gotovih gospodinj in služkinj, ki iztrepavajo prašne krpe, posteljnino in preproge kar enostavno skozi okna na ulice. Policija je nekaj časa ostro pazila na take pregreške in je bilo vloženih tudd več zadevnih ovadb. Ne vemo pa, če so bile kršiteljice policijskih predpisov tudi primerno kaznovane ali ne. Pred dnevi pa se je pripetila soprogi poštnega uradnika ge. Frančiški Tkavčevi, ko je šla nič hudega sluteč po cesti, zelo neprijetna nezgoda. Z nekega okna se je nepričakovano vsul na njo oblak prahu in smeti ter ji je nekaj pekočih drobcev priletelo v oči, tako da je trpela hude, pekoče bolečine in je bila prisiljena poiskati zdravniško pomo? v tukajšnji javni bolnici. Policija naj končno vendar že enkrat z najostrejšimi merami prepreči in konča Iztrepavanje prašnih krp in preprog skozi okna. e— Obnovite čimprej srečke DI razreda!
Iz Maribora
a— Članom Narodne odbrane, Jadranske
Straže, Slov. planinskega, Obrtnega, Kole« sarskega društva in kluba Meja se toplo pri* poroča izlet v Apače v nedeljo dne 2. av* gusta na drugo veliko prireditev tamkaj« šnjc Narodne odbrane. Prijave sprejema pisarna.N O. v Grajski ulici 5. drugo nad* etropje, vsak dan od 18. do 20. ure. Vožnja v osebnem avtu pred Slov. goric in Gornje Radgone (54 km) in nazaj po 50 Din, v odprtem po 35 Din za osebo. Odhod iz Maribora s Trga svobode v nedeljo ob pol 13. povratek u Apač ob po! 22. uri oziro* ma na občo zahtevo prej. Prijav ne odlas gajte na zadnji dan; kajti takrat ni več možno dobiti avtov. V Mariboru, dne 28. julija 1931. Prcdsedništva: R. Kenda, dr. Leskovar, inž. J. Jelene, Iv. Kvas, I. Hlebš, dr. Irgolič.
a— Zakonsko zvezo so sklenili pretekle dni v Mariboru: Avg-. šoster, brusač, in Marjeta Čelofigova; Janez Jurečko, vo-zovni preglednik drž. žel., in Matilda Ko-čevarjeva, šivilja; Ferdo Kunej, dimnikar, in natakarica Ana Podgorelsc.
a— Povratek dekliške ferijalne kolonije. Dekliška kolonija Podmladka Rdečega križa, ki je bila na štiritedenskem letovanju v Bakarcu, se vrne v četrtek 30. t. m. zopet v Maribor. Starši, pričakujte svoje ljubljenčke omenjenega dne ob 22.30 (10.30) na kolodvoru! — Vodstvo kolonije.
a— Ustanovitev strelske družine pri št. Juriju ob Pesnici. V nedeljo se je vršil v prostorni dvorani ljudske šole ustanovni občni zbor strelske družine. Predsednik mariborskega oblastnega odbora strelske družine polkovnik g. Putnikovič je v jedrnatih besedah obrazložil ideologijo tega pokreta, organizatorično delo pa je pojasnil zbranim zborovalcem g. Slavko Reja, Občni zbor je pozdravil tudi sreski pod-načelnik g. Milan Makar, nakar je bil izvoljen odbor nove družine na čelu z znanim narodnim delavcem, veleposestnikom g. Stankom Terčeljem.
a— Ustanovitev podružnice Schwabisch-deutscher Kulturbund v Mariboru. V ponedeljek zvečer se je vršil ustanovni občni _zbor mariborske organizacije, ki ga je vodil odvetnik dr. Leo Gozani. O programu društva pa je poročal odvetnik dr. Lo-thar Muhleisen. Društvo misli prirejati nemške gledališke večere, nemške predstave, ustanoviti nemško knjižnico itd. Za predsednika je bil izvoljen odvetnik dr. Lothar Muhleisen. Ustanovitev te nove nemške organizacije je nov dokaz svobodnega gibanja naših Nemcev, ki posveča poslednje čase posebno pozornost akciji za manjšinska vprašanja, na katero se se povrnemo.
a— Adresar mesta Maribora z novhn
mestnim načrtom je ravnokar izšel v samozaložbi Podravske tiskarne, prej »Až-be«, Gregorčičeva ulica 6, telefon 2033. Cena 47 Din. Istotam se prodajajo posamezni načrti mesta Maribora v merilu 70X50 cm za ceno 10 Din.
a—. igra narave. Na vrtu ob križišču Taborske in Pobreške ulice je te dni znora razetela akacija, ki je že pomladi prvič Cvetela.
a— Nesreča pri delu. V delavnicah drž. železnic se je 451etni železničar Henrik NLpič tako poškodoval pri delu na levem stegnu, da so ga morali prepeljati z rešilnim avtomobilom v bolnico.
a— Pes je skočil v obraz 231etnemu ključavničarju Ivanu Markežu iz Pobrežja, ko je vstopil v neko hišo. Pes ga je tako oklal, da je moral iskati Markež pomoči na rešilni postaji.
a— Dva poskusa bega iz življenja. Včeraj zjutraj si je na Pobrežju v bližini mestnega pokopališča prerezal žile na levi roki 54-letri invalid Erhart Mavrič iz Ljutomera. Vzrok obupnega čina je beda, v kateri se nahaja, ker ne prejema v redu invalidnine, a ima na obeh nogah proteze. — V ponedeljek zvečer pa si je prerezal vrat 24-letni brezposelni delavec Jože Berglez. Ko so mu prihiteli reševalci na pomoč, je odločno odklanjal vsako pomoč ter izjavljal, da hoče v miru umreti, če že ni mogoče pošteno življenje.
a— Hudi sin je Ivan L., ki se je snoči spri s svojim že priletnim očetom. V prepiru se je tako daleč spozabil, da je dejansko napadel svojega očeta in mu prizadejal več lažjih poškodb. Intervenirati je moral stražnik.
a— Aretacije. Zaradi tajne prostitucije je bila prijeta Marija B.. Anton T. pa zaradi suma tatvine d/okolesa ter Ivan Koren zaradi tatvine dveh koles. Ob tej priliki je bilo ugotovljeno, da so bile letoa izvršene v Mariboru že 104 tatvine koles.
a— K napadu v Račah nam naknadno poročajo, da je bil prepeljan v bolnico tudi 32-letni posestnikov sin Dragotin Pajtler iz Rač. Njega je posestnikov sin Jože O. napadel z nožem ter mu prizadejal tri hude rane na obeh rokah.
a— Kinematografske predstave. Grajski kino od danes dalje 100%, nemška, govoreča in zvočna opereta »Ljubavni valček«. Union kino od danes dalje 100%, nemški, govoreči in zvočni film »Dvoje zaljubljenih«
Iz Novega mesta
n— Kino Meteor bo predvajal film >Čr-na konjenica« v petek in soboto ob pol 9. in v nedeljo ob 6. in pol 9. uri.
Iz Murske Sobote
ms— Avtomobilski tečaj. V minilem r.u se je zaključil dvomesečni avtomobilski oz. šoferski tečaj, ki ga je organiziral športni klub filtra-: pod vodstvom agilnega člana g. Cirila Zupančiča. Izpite, za katere so je prijavilo 14 kandidatov, je vodila komisiia iz Maribora. Razen treh so se vsi kandidati izkazali sposobni za šoferje. >Mura< bo v najkrajšem času priredila nov, prejšnjemu podoben tečaj, ki bo trajal tudi dva meseca- Vsi, ki bi se zanimali za avtomobilski šport, naj se prijavijo pri g. Zupančiču najkasneje do 5. avgusta.
ms_ Smrtna nesreča. Po petdnevnih mukah je umrl v soboški bolnišnici Zalik Ivan. sin posestnika iz Gančanov. Pridni delavec je bil naprošen, naj za nekaj časa nadomesti vlagalca snopov na mlatibiici. Toda komaj je vložil nekaj snopov, že mu je valjar popadel roko in mu jo odtrgal tik pri rami. Smrtno nevarno ranjenega 2alika so prepeljali v Mursko Soboto, kjer ga pa zdravniki niso mogli ohraniti pri življenju.
ms— Otroške nesreče. Petletni otrok Lan Mirko, sin sodnega kanclista v Murski Soboti, je med plezanjem po ograji padel na tla in si zlomil desno roko. — Zadravec Šte-tan iz Renkovcev, star 10 let, ie padel z drevesa in si zlomil nogo. — Istega dne si je zlomila nogo Terezija Zrimova, stara 10 let Padla je s podstrešja.
GOSPODARSTVO
Naša žitna letina
. Kmetijsko ministrstvo je pravkar izdalo prvo uradno cenitev našega letošnjega žitnega pridelka. Ta statistika nam kaže, da je bil letos pridelek pšenicc in rži. večji nego lani in le pridelek ovsa in ječmena je nekoliko zaostal. Pri tem je treba upoštevati, da je ta cenitev že reducirana in se nam torej zaenkrat ni bati, da bi se pozneje izkazalo, da ie bila cenitev preoptimistična, kakor se je to izkazalo lani, ko je bil pše-nični pridelek prvotno ocenjen na 24.2 milijona stotov, pozneje pa je bila ta cenitev znižana na 21.8 milijona stotov. Letos je na primer kmetijski oddelek banske uprave dunavske banovine ob priliki prve približne; cenitve izračunal, da bo znašal pšenični pridelek v tej banovini 14 milijonov met. stotov; po sedaj objavljeni oficijelni cenitvi pa znaša le 9.4 milijona stotov.
V	splošnem je naša letošnja žitna letina zadovoljiva. Za posamezne vrste žitaric znaša pridelek v vsej državi v primeri s pridelkom v zadnjih 5 letih (v milijonih met. fctotov:
pšenica ječmen rž	oves
1026	19.44	1.89	3.76	3 58
1927	15.50	1.50	3.15	2.92
1928	28.11	1.91	3.94	3.66
19°9	25.86	2.10	4.12	3.51
1030	21.83	1.99	4.04	2.85
1931	23.06	2.06	3-71	2.77
Pridelek pšenice je letos	za 1.24	milijona
stotov ali 5.7% večji nego lani. vendar pa manjši nego v rekordnih letih 1929 in 1928. Pri tem moramo upoštevati, da je od ujerH-njenja do rekordne letine 1928. naš pšenični pridelek ie enkrat prekoračil 20 milijonov stotov (1. 1925., ko je znašal 21.4 milijona stotov).
Pridelek rži je za 0.08 milijona stotov ali 3.8% večji nego lani. Le pridelek ječmena zaostaja za lanskim za 0.33 milij. stotov ali 8.1%. pridelek ovsa pa za 0.08 milij. stotov ali 2.6%.
V	posameznih banovinah je bil naš letošnji žitni pridelek naslednji (v milijonih met. stotov):
Banovina
pšenica ječmen	rž	ovps
vardarska	1-91 0.81 0.78 0.23
drinska	2.99 0.04 0.31 0.50
dunavska	9.42 0.06 0.52 0.21
moravska	2.70 0.2i 0.40 0.28
savska	3.65 0.42 0.59 0.51
dravska	0.57 0.27 0.17 0.20
vrbaska	1.20 011 0.23 0.70
primorska	0.3S 0-06 0.47. 0.05.
zetska	0.24 0.10 0.23 0.10
V	dravski banovini je biia letošnja letina slabša nego lanska. Pšenice smo pridelali le 568.100 stotov, dočim je znašal lanski pridelek 601.000 stotov, predlanski pa 626.000 stotov Rži je dravska banovina pridelala 270.600 stotov (lani 344.000, predlanskim 279.000), iečmena pa 175.000 stotov (lani 157.000, predlanskim 194.000).
= Naš dinar v Curihu. Notacija našega dinarja v Curihu, ki se je vsa prejšnja leta gibal v ozkih mejah od 9.125 — 9.13, je v zadnjem času znatneje padla. Te dni je bil za devizo Beograd - Zagreb v Curihu zabeležen le tečaj" 9.085 —"9.09. V nepoučenih krogih se ta padec tolmači kot slabo stanie dinarja, dejansko pa je danes dinar inter-valutarno bolj stabilen, kakor je bil prejšnja lela. Skoro nespremenjena notacija dinarja v Curihu je bila do zakonske stabilizacije naše valute ie posledica okolnosti, da je Narodna banka držala nekaj let nespremenjeno relacijo med dinarjem in švicarskim frankom. Zaradi te trdne povezanosti dinarja s švicarsko valuto je imel dinar iste fluktuacije kakor švicarski frank. Če se je švicarski frank mednarodno dvignil, se je dvignil tudi dinar in obratno. Po izvršeni stabilizaciji naše valute pa se je situacija povsem spremenila- Narodna banka drži danes naš dinar stabilen nasproti vsem oslalim zlatim veljavam. Če je notacija našega dinarja v Curihu, in ne tudi na ostalih borzah, v zadnjem času padla pod nor-malo. je to le posledica dejstva, da je danes švicarski frank zaradi ogromnega pritoka pobeglega kapitala iz Nemčije in Avstrije nenavadno čvrst in so tuje devize na švicarskih borzah zaradi velike ponudbe (ki je v zvezi z dotokom kapila) v znatni meri nazadovale. Mnoge zlate devize so padle že pod spodnjo zlato točko, kjer se bolj izplača uvoz zlata nego prodaja deviz. V juliju beleži švicarska statistika v primeru z velikostjo države ogromen uvoz zlata iz inozemstva. V predzadnjem tednu so sp v zvezi s tem uvozom povečale zlate rezerve švicarske Narodne banke za 62, v preteklem tednu pa kar za 150 milijonov švicarskih frankov, tako da je zlati zaklad le banke dosegel že 1090 milijonov švicarskih frankov ali 12 milijard dinarjev. Zlato kritje obtoka bankovcev pa je narasla že na 95 %.' Večina zlatih deviz notira danes v Curihu izredno nizko; tako notira n. pr. dolarska deviza le 513, nasproti pariteti od 518.26, deviza London 24.80 nasproti pariteti od 25.22, deviza Milan 26.S5 nasproti 27.28, deviza Bruselj 71.55 naspro-
ti 72.06 itd. Tečaj dinarja je danes slab le v relaciji s švicarskim in francoskim frankom, ki sta nadparitetno čvrsta, dočim je v relaciji z vsemi ostalimi zlatimi valutami nadalje zelo stabilen. Ta primer nam kaže, kako neupravičeno je bilo svoječa-sno prikazovanje stabilnosti dinarja le na podlagi notacij v Curihu, ko je bila vendar stabilnost notacij dinarja ie posledica okolnosti, da je Narodna banka prodajala in kupovala devizo Curih vedno po istem tečaju, dočim so se notacije dinarja na drugih borzah vedno spreminjale, paralelno s spremembami notacije za. švicarski frank. Danes, ko imamo zlato valuto, pa taka praksa seveda ni več mogoča in mora Narodna banka držati dinar stabilen nasproti vsem zlatim veljavam, ne pa samo nasproti švicarskemu franku.
= Pred nadaljnjim povišanjem diskonta v Nemčiji in Angliji. V mednarodnih finančnih krogih pričakujejo. da bo Nemčija ob priliki oprostitve bančnega Drometa od sedaniih omejitev Dovišala diskontno stoo-nio od sedanjih 10 na 15% Istočasno Da Doroča.io da bo Angleška banka Donovno dvignila diskont od 3.5 na 4.5%. da tako Dreoreči odtok zlata.
— Madžarska letina. Madžarsko kmetijsko ministrstvo je Dred dnevi nbiavilo novo cenitev žitne letine, do kateri ie pridelek še manjši kakor je bil doslei ocenjen in znaša: v nšenici 17./0 milijona met. stotov (lani 22.95). v rži 5.51 mili. met. stotov (7.21). v ječmenu 4.38 mili. met. stotov (6.01) in v ovsu 1.56 mili. stotov (2.61).
= Uradni tečaji za avgust. Finančni minister ie za avgust določil naslednje uradne tečaie: 1 naDoleondor 218.60 Din. 1 zlata turška lira 249, 1 angl. funt 273.80. 1 dolar 56.40. 1 kanadski dolar 56.10. 1 nemška marka —. 1 ooliski z!ot 6.32. 1 avstrijski šiling 7.94. 1 belga 7.87, 1 penga — 1 braz. milrais 5.20. 1 egiotski funt 280.50. 1 urugva.iskj pezos 38 1 argent. nezos 17.25. 1 turška nao. lira ali 100 pi-iastrov 26.70. 100 zlatih frankov ali švicarskih frankov 1098.50. 100 fr. frankov 222. 100 albanskih frankov 1081. 100 ital. lir 295.50. 100 hol. goldinarjev 2275. 100 bol g. levov 40.85. 100 rum. leiev 33.50. 100 danskih in norv. kron 1507. 100 švedskih kron 1509. 100 španskih nezet 521.50. 100 grških drahem 73. 100 češkoslov. kron 167.40. 100 finskih mark 141.80. 100 leton-s k ili lato v 1085.—.__
Borze
28. julija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik. Gibanje tečajev je bilo neenotno. Deviza Curih se je ponovno dvignila, dočim so devize Dunaj, London, Pariz, Praga in Trst nekoliko popustile.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje slaba, čeprav notira v Beogradu nekoliko višje. Do prometa je prišlo za aranžma po 358, za kaso po 356 in za december po 367 do 368. Zanimivo je, da so decemberski tečaji Ž6 za 12 točk višji od vsakokratnih promptnih tečajev, dočim je v normalnih razmerah ta razlika pri sedanjem načinu notiranja (brez kupona) minimalna in znaša največ 1 do 2 točki. To gibanje tečajev nam kaže, da računa špekulacija, da je sedanje nizko stanie Vojne škode le prehodno. Dolarski papirji so še prilično čvrsti in so bili zabeleženi zaključki v 8% Blairovem posojilu po 87, 7% Blairo-vem posojilu za aranžma po 77 in za kaso po 76 ter v 7% Seligmanovem posojilu Drž. hip. banke po 78. Med bančnimi vrednotami je prišlo do prometa edino v Union po 150, v Jugobanki po 67 in v Zemaljski po 120. Na tržišču industrijskih vrednot je bila tendenca v Trboveljski neenotna in je bil zabeležen najprej zaključek po 215, pozneje pa po 225 in 227. V ostalem je prišlo do promela v Unionu, Osijek, po.60.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2269.86 — 2276.70, Bruselj 785.72 — 788.08, Curih 1098.15 do 1101.45, Dunaj 791.75 — 794.15, London 273.33—274.15, New York 5619.72—5636.72, Pariz 220.61—221.27. Praga 166.89—167.39. Trst 294.40—295.30, Newyork kabel 5630.72 do 5647.72.
Zagreb. Amsterdam 2269 86—2276.70, Dunaj 791.75—794.15, Bruselj 785.72—788.08, London 27333—274.15, Milan 294.40—295.30, Newyork kabel 5630.72—5647.72, Newyork ček "5619.72—5636.72, Pariz 220.61—221.27, Praga 166.89—167.39, Curih 1098.15 do 110 i.45.
Curih. Zagreb 9.09, Pariz 20.0950, London 24.89, Newyork 512.75, Bruselj 71.55, Milan 26.82, Madrid 46.50, Amsterdam 206.70, Dunaj 72.05, Sofija 3-73, Praga 15.18, Varšava 57.55, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.05.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 88 bi., 7% Blair 7S bL, Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 950 den.. Kreditni den.. Ruše 145 den-
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 356—358. kasa. 356—35S. za iulii 355 den.. za december 366.50—368. 7% investicijsko 82—84. 4% agrarne 44—46.50. 6% begluške 59—61. 8% Blair 86.50—87.50. 7% Blair 75.50—76. 7% Drž. hip. banka 76.50—78. bančne vrednote: Praštediona 957.50—965. Union 150—152. Jugo 67—68. Ljubli. kreditna 120—123 Narodna 6500 bi. Srpska 190—192. Zemaliska 120—121. Po-lio 5.3.50—55: industrijske vrednote: Gut-mann 110 den.. Slavonija 200 den.. Danica 65 den.. Drava 235 den.. ečerana 225—235. Brod vagon 59 bi.. Union mlin 55—60. Vevče 120 den.. Isis 46 bi.. Dubrovačka 300 den.. Trbovlie 222—225.
Beograd. Vojna škoda 360, 359 zaklj., 7% investicijsko 82 zaklj., 4% agrarne 44—47, 7% Blair 76—77, 7% Drž. hip. banka 76 do 77, 6% begluške 61 zaklj., Narodna banka 6250, 6300 zaklj.
Blagovna tržišča
JAJCA
-f- S tržišča jajc. Čeprav je produkcija ?e močno v nazadovanju in so tudi dovozi zelo slabi je tendenca na mednarodnem trgu zaradi političnih dogodkov in nemške finančne krize prav nejasna- Pri nas je cena nekoliko nazadovala in se blago kupuje po 0.55—0.60 (zadnji teden po 0.60—0.70). V Berlinu pa so v soboto notirala jugosloven-ska jajca fro. meja neocarinjena nespremenjeno 6.5—6.6 pf. za komad.
LES
-f Ljubljanska borza. (28. t. m.). Oenden-ca za les neizpremenjeno slaba. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za smrekovino (brez jelke v vseh debelinah), za smrekove kratice (dolž. 1.50, 2, 2.50, 3 m, deb. 12 in 18 mm, šir. od 10 cm navzgor), za brodar-
ski pod (po možnosti čisto blago brez srca, deb. 25 in 30 mm, dolž. 4, 5, in 6 m).
ŽITO
+ Ljubljanska borza (28. t. m.). Tendenca za koruzo nespremenjeno stalna. — Zaključenih je bilo 6 vagonov, in sic^r 3 vagoni koruze in 3 vagoni ovsa. — Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh. pri mlevski voznini po 150—152.5, pri navadni voznini po 155—157.5.
-1- Novosadska blagovna borza (28. t. m.). Tendenca mirna. Promet: 29. vag. pšenice, 12 vag. koruze, 11 vag. moke, 3 vagoni fižola in 1 vag. otrobov. Pšenica: sremsk<j, nova, 78 79 kg 162—164; 79/80 kg 163 do 165; slavonska, nova, 78/79 kg 162—164^ sremska, nova, Dunav slep, 79/80 kg 168 do 170. Oves: baški, sremski in slavonski novi 152.50—157.50. Ječmen: baški in sremski, novi, 63 64 kg 112.50—115.50. Koruza: baška in okolica Sombor 100—102.50; ba-natska 96—98; sremska okolica Indjija 100 do 102.50; okolica Šid 102—104. — Fižol: sremski beli, 2% 230—240. Otrobi: baški, 6tari 117.50—120. Moka: baška, banaška	in >00r 290—300; >2'.
270—280; >5« 250—260: »6< 225—235; »7« 180 — 190; >8« 125 — 135; sremska. slavonska >0« in >00? 270 — 280; V2i 250 do 260; 240—250; >6« 220—230; vit 170 — 180: >8< 125 — 135.
+ Somborska blagovna borza (28. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 63 vagonov. Pšenica: sremska, nova 79 kg 162.50 do 166; slavonska nova, 79 kg 161.50—164. Oves: baški, sremski, slavonski novi 150-155. Ječmen: baški, sremski novi 115-120. Koruza: baška, 102.5-105; za julij 105-107.5; ladja Dunav 104—106. Otrobi: baški 112.50 do 117.50. Moka: baška »Oc in »OO: 260-280; >2« 245-265; >0« 235 -250; 26« 225-235; >7« 175—185.
ŠPORT
Uganka — rešena
Od očividca, ki je prisostvoval nedeljski prvenstveni tekmi ASK Primorje : Hašk v Zagrebu, smo dobili poročilo, ki nazorno slika .vzroke katastrofalnega rezultata v drugem polčasu, ki ga je dosegel Hašk proti našim nogometašem. Evo, kaj poroča:
Primorjaši so v Zagrebu v prvem pob času dokazali, da je Ljubljana Zagrebu v nogometnem športu povsem enakovredna. Da ga prekaša v ljubezni do svojega mesta, tudi to so pokazali Primorjaši, Kakor so nekateri zaslužili grajo teden dni prej, ko so igrali proti Concordiji, ne da bi se le malce potrudili, tako zasluži celotno moštvo brez izjeme pohvalo za svoj trud in žrtve v nedeljski tekmi. Njihov nastop in igra je v teiji tekmi frapirala marsikaterega Zagrebčana in posledica te izvrstne igre, ljubezni do kluba in Ljubljane, je bil plod 3 lepih golov. Ko so Haškovci uvideli, da jim preti katastrofa, so se začeli posluževati drugih sredstev, da se rešijo debakla. Sredstva nekaterih Haškov-cev so bila uporabljena na fin in skrit način. Skoro v vsakem naletu med Ha-škovcem in Primorjašem je padel Primor-jaš kot vojak na fronti, ko ga je pogodila svinčenka, ne da bi se vedelo od kje. Najlažje je v startu zadejati nasprotniku poškodbo ter ga onesposobiti za nadaljnji boj. Način poškodb se je izvedel tako ra-finirano, da je to padlo v oči marsikomu šele tedaj, ko je videl, da padajo Primorjaši kot muhe. In tako so dosegli Haškovci, da so se od 35. minute prvega polčasa borili le proti 8 nepoškodovanim igralcem, a v drugem polčasu po stanju 3:3 le še proti 6 PrimoTi;ašem, ki niso imeli občutnih poškodb. Prva žrtev je bil agilni in pridni srednji krilec Sočan, kateri je za« menial Slamiča. Ta jo je skupil kmalu po doseženem 3:0. Za nadaljnjo borbo je bil skoro onemogočen. Nedolgo za njim je prišel na vrsto Slapar, ki je delal preglavice nasprotni obrambi. Grdega foula, ki so ga Zagrebčani nad njim zakrivili, sodnik ni videl. Odnesel ga je z igrišča stranski sodnik. Poleg udarca ije odnesel seboj z igrišča mali Slapar še strgan dres kot znak, da »se je sam poškodoval«, kakor to pišejo zagrebški listi. Kmalu je prišel na vrsto izvrstni Zemljak. Sledile so težke blezure Juga I, Čebohina, malega Piska. Šele proti tako decimirani četi so imeli Haškovci priliko, da so začeli zabijati gole. Smešno je bilo gledati, ko je stal v napadalni vrsti edini Erman, med krilci s šepavo nogo kot desni krilec Uršič, njemu sledeč na roki težko blezirana Pi-šek in Sočan. Da je tak način borbe zre-volucijoniral Slamiča, ki je kot gledalec prisostvoval tekmi, ne sme nikogar pre« senetiti, ki ie malce po človeško čuti Zato je stopil do sodnika, da ga opozori na dejstva, kar pa ni veliko zaleglo.
In tako se je pripetilo, da je v nedeljo Hašk v drugem polčasu, odnosno že proti koncu prvega polčasa igral proti zbitemu nasprotniku, ki je nastopil, da se bori fair in junaško, ne pa zvito in z nečednimi
nameni, da nasprotnika onesposobi z nečloveškimi sredstvi. Če oni uživajo v tem, da so dosegli visoko zmago proti zbiti ar« madi 6 oseb, naj jim bo! Vsi pa, ki smo borbo opazovali in ne tle v nas zverski nagibi, vemo, da je Ljubljana vodečemu zagrebškem klubu v nogometnem športu povsem enakovredna in da stoji v pojmovanju športa še vedno dovolj visoko. B. K.
Lep uspeh naših motociklistov
V nedeljo je priredil Koroški Avtomobilski Klub sekcija Celovec IV. internacionalno gorsko hitrostno dirko na Korenskem sedlu. Prijavljenih ije bilo veliko število inozemskih tekmovalcev. LTdeležba občinstva je bila ogromna. Motoklub Ilirija se je korporativno udeležil dirke. Tekmovali so z velikim uspehom člani Ilirije Janko Šiška, Žvab Leopold, Fantini Roman, Kušar Nejko, Maček Josip in Rist Manfred.
Tekmovali so tudi znani internacionalni moto-dirkači Hubman, Honel, Ceconi in drugi, na dirkalnih avtomobilih so pa tekmovali ing. Karel Imhof, ing. Rosmini, grof Arko Zinneberg, gospa Klinger i. dr.
Dirkalna proga na Korenskem sedlu znaša 3 km 440 m. Višinska diferenca 423 metrov, vzpon 24%.
Rezultati so naslednji:
Kategorija 350 ccm: 1. Šiška Janko (Mo« tokoL 'Ilirija) AJS 3:19.4, 2. Trepotez Theo (Kii. A. C.) Calthorpe 3:44.
Kategorija 500 ccm: 1. Honel Fredy (Ka. A. C.) Sundbeam 2:53.6. 2. Hubmann Hans (St. M. R. V.) AJS 2:55:2, 3. Šiška Janko (Motokol. Ilirija) AJS 3:11.8.
Kategorija 500 ccm: 1. Ceconi Otto (Ka. A. C.) Rex Acme 3:02, 2. Žvab Leopold (Motokol. Ilirija) BSA 3:13.4, 3. Kušar Nejko (Motokol. Ilirija) James 4:11.
Kategorija 1000 ccm: 1. Fantini Roman (Motokol. Ilirija) Indian 3:16.4.
Najboljši čas dneva je dosegel grof Arko Zinneberg na dirkalnem avtomobilu Daimler 4000 ccm v času 2:40.4.
Najboljši čas za dame je dosegla gospa Minka Klinger na dirkalnem avtomobilu Stevr 4500 ccm v času 3:05.
Popoldne se ije izvršila razdelitev nagrad v Park Hotelu v Beljaku. Večino daril so odnesli člani Moto-kluba Ilirija, kateri so pri tej mednarodni dirki zelo častno zastopali jugoslovenskv motocikli-stiko.
Službene objavfe LNP. Seja k. o. LNP se vrši v četrtek 30. t. m. ob 19. v Delav« ski zbornici. Na isto se vabijo naslednji ob 19.15.: Škrajnar Josip (ŽSK Hermes), Granič Josip in Zupančič Ivan (SK Ilirija) ter s. s. Zupan. — Tajnik II.
Haz«na praške Slavije v Ljubljani. Za« četek avgusta priredi bazenska družina češkega prvaka praške Slavije turnejo po Jugoslaviji in gostuje tud, v Ljubljani proti Ateni, eni najboljših jugoslovenskih hazen« skih družin. Na ta izreden dogodek v na« šem bazenskem športu hočemo že danes obrniti pozornost vse naše športne javno« sti v želji, da bi to prvovrstno hazensko prireditev posetila v č»m večjem številu.
Drago B.:
Hrepenenje
»Odprite okna!«, je rekel profesor Blaž, ko j3 nekega vročega dne stopil v razred. Odprli so. Pa je zadehtelo v razredu po akacijah in kostanjih, Bog ve odkod je prinesel veter njih vonj. Bleda lica so se ozrla skozi okna, pre-ko sivih zidov, tja, kjer se je videlo modro nebo. Razred je bil miren, duh akacij je stopal v duše. Osemnajsti2tnfki so sanjarili, njih oči so sijale. Profesor Blaž je sam nehote pogledal skozi okno. Tudi njemu je prijal duh akacij in krepko je vdihnil vonjavo. Ozrl se je po razredu, videl je le obraze, polne hrepenenja in pričakovanja. Začudil se je in prišel v nekako zadrego. Ni se upal motiti teh svetih trenutkov pomladi v dušah. Sedel je, odprl skoraj neslišno dnevnik in pričel vpisovati. Drugekrati je bil razred ob takih prilikah zelo nemiren, — danes se je slišalo samo praskanje peresa. — Veter je od nskod prinesel zvok orglic in vsi so prisluhnili. Temu in onemu so se pričele gibati ustnice, v duhu je pel neznano, a vendar vsem tako bližnjo melodijo. Profesor Blaž ie zaprl dnevnik in pogledal na uro. Četrt na devet. Pripravil se je, da bi pričel. Aii videl je samo oči, videl duše, slišal zvoke orglic in vonjal akacije. To dehtenje! Stopalo je človeku
prav v dušo, ah, budilo mu je že davno pozabljena čustva. V duhu je gledal nekaj neznanega, vedel je, da mora biti to silno veliko in tako neskončno prijetno. Kako mora šele biti njim, mladim? Zo-pet je pogledal po razredu. Študentje so ga začudeno gledali. Smilili so se mu, vedno jih je imel rad. Pri konferencah jih je zagovarjal, bii je edini, ki jih je razumel. Spomnil se je, da bi moral izipraševati. Zopet je odiprl dnevnik. V razredu je komaj slišno za-šumelo, akacije so še vedno dehtele in orglice pele. Roka se mu je ustavljala. Zdel se je samemu sebi skrunilec te svete tišine. Počakal je še nekaj časa — a dolžnost — in energično je potegni! izpraševalno polo. Nič redov še nima, konferenca pa pred durmi! V razredu se je nekdo zganil. Komaj slišni: »Ne!« je dospel do profesorja Blaža. Za hip je omahnil, a že je videl pred seboj ravnateljev debeli obraz in njegove za-smehovalne poglede. Nista si bila dobra, ravnatelj pa je vplivna oseba. Še enkrat je mogočno zadihal in prisluhnil.
»Pogačnik, pridite sem!«
Razred se je mrmraje začudil. Vsem se je zdelo to nekaj čudnega, nepojmljivega. O saj bi šlo, ko ne bi bilo akacij, kostanjev in orglic. Pogačnik!. Iz zadnjih klopi se je vzdignil fant. Zakaj ravno njega? Bolehen fant, ves vase
zaprt in vendar vsem tako očiten. Ni bil med najboljšimi. Profesorju Blažu je bilo nerodno, zleknil se je po stolu in uprl pogled v študenta.
»Povejte, kaj veste o Frideriku III.!«
Študent je komaj vidno klecnil. Bog, saj ni nič slišal o Frideriku! Preslišal je predavanje, doma pa oh doma... Ko bi se tudi hotel učiti, se ni mogel. Sosedova Mila in te njene oči! Kadar je mislil kaj lepega, je mislil nanjo. Sanjaril je o njej, o trenutku, ko mu je segla z roko v lase in mu pogledala v oči. Morda tako iz inagajrvosti, — a on jo je zgrabil za roke, jo pritegnil nase in poljubljal njena usta, lase io oči. Prvi hip je bila omamljena, potem ga je odrinila.
»Saj te ne maram!«
A on je ^edel, da ga mara, vedel in slutil je to. Lepo je misliti na Milo, posebno če dehte akacije in konstanji in pojejo orglice.
»Pogačnik! Friderik IIL!« •
Ah, kakšno vprašanje! Naj bi ga rajši vprašal o Mili, pa bi govoril, da bi se vsi čudili. Tako pa naj govori o čemernem starcu, ki ga ni nikoli videl. Profesor Blaž je postajal slabe volje.
»Pogačnik, povejte vendar kaj!«
študent je strmel v kateder. Kaj bi ga neki toliko prosili!
«Ne vem!«
»Zakaj pa ne?« ga je sarkastično vprašal profesor Blaž,
Razred je prisluhnil. Tako ni še nihče govoril. Slutili so, da to ne bo dobro.
»No, zakaj ne?«
Pogačnik je zardel. Odgovoril bi, ali ikaj, ko se bi mu vsi smejali. Kar tako je rekel: »Zato!«
■Profesor je pokimal, kar je pomenilo: dovolj! Razred je vedel, da kadar molči, ni dobro. Pogačnik je ves skrušan stopil do klopi, se vsede! in zopet zastr-mel skozi okno. Profesor je pogledal. Nehote se je tudi sam ozrl skozi okno. Ni bilo več vonja po akacijah, ne po kostanjih, orglice niso pele. Začudil se je. Mislil je, da samo oti ne vonja, da samo on ne sliši. Pogledal je po razredu. Sivi izmučeni obrazi. Nič več hrepenenja, oči strme motno predse — vsi čakajo. Profesorja je zgrabilo pri srcu, hotel bi kričati, — a kaj bi rekli učenci. Ni imel te navade. Edino, kar je spravil iz grla, je bilo:
»Zaprite okna —!«
Zaškripale so oknice, potem je bilo §3 tiše. Nato so do konca ure čitali. Monotono je odmeval glas čitalca od praznih sten, študentje so s sklonjenimi glavami strmeli v knjige. Kje in kakšne so bile njih misli?
Ko je pozvonilo, je Stopil profesor k Pogačniku.
»Pogačnik, prihodnjič vas vprašam še enkrat!« Pogačnik je samo nemo prikimal
O prireditvi sami 6e bomo podrobneje pe« čali prihodnjič.
SK Doberna v Trbovljah priredi 16.
avgusta športni dan, kar naj upoštevajo sosedna športna društva, ki so bila povab« ljcna k sodelovanju. V nedeljo 2. avgusta igrata v Trbovljah SK Amater Trbovlje in SK Jadran iz Ljubljane. To bo poslednja tekma na starem igrišču Amaterja.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej trening za rezervo ia juniorje.
SK Ilirija, nogometna sekcija. V četrtek ob 18. strogo obvezen trening I. moštva. Polnoštevilno in točno!
Posebni vlak v Zagreb na tekmo Ilirija: Gradjanski. Za prvenstveno tekmo, ki jo igra Ilirija v nedeljo 2. avgusta v Zagrebu, potrebuije enajstorica Ilirije tudi podporo in zaslombo pri publiki, ako hoče doseči dober rezultat. Ne more računati resno na podporo pri publiki Zagreba, ki bo tem bolj, čim večja bo sila, navijala za svoje, kakor zna to samo »purgerska« publika. Nekoliko pojma o tem smo dobili povodom prvenstvene igre Gradjan-skega v Ljubljani, na katero je spremljal Gradjanskega poseben vlak pristašev. Ti pristaši so bili, katerim se je imel Gradjanski takrat morda v prvi vrsti zahvaliti za svojo 1:0 zmago! Zato je prav, da se v nedeljo oddolžimo purgarskim dru« karjem. Ljubljanska publika naj prav tako spremi svoje moštvo v Zagreb in naj mu pomaga do dobrega rezultata. SK Ilirija aranžira poseben vlak s polovično ceno. Prijave sprejemajo: tt. Goreč ia Dunajski cesti, drogerija Kane v Židovski ulici, blaggijma kopališča Ilirije in vsako popoldne blagajna kavarne »Evropa«. S prijavo je treba položiti Din 60 za vožnjo. Vlak bo odhajal iz Ljubljane v nedeljo zjutraj in iz Zagreba okrog 21. zvečer. Udeleženci vzamejo lahko hrano deloma seboj, da si zmanjšajo izdatke v Zagrebu. Zadnji rok za prijave je v četrtek popoldne, vendar naj občinstvo ne odlaša s prijavo do zadnjega.
Motokolesarski klub Ilirija vabi ceio« kupno članstvo k sestanku, ki bo danes ob 20. v restavraciji »-Kušar« na Viču (pri dolgem mostu).
Kako je letos z iahko atletiko po svetu
Dasi še niso povsod zaključena državna lahkoatletska prvenstva in še ne vemo, kakšni so vsi oficijelni najboljši mednarodni rezultati, vendar lahko trdimo, da so atleti skoraj povsod dosegli že višek svoje, letošnje forme. Ker se urnih korakov bliža prihodnja olimpijada, je pregled letošnjih najboljših rezultatov še mnogo bolj poučen in zanimiv.
Na
kratkih progah
sta tudi letos med prvimi Amerika in Nemčija.-. Kornig in Jonath imata na ]00 m čas 10.4 in bosta morda, ko se bosta udarila za prvenstvo, še zboljšala znamko. Sličtis
ostala F v ropa ne bo imela. Toda Amerika, kjer tečejo v yardih, ima precej tekačev, čijih doseženi časi na progah v vardih bi bili n- pr. na 100 m enaki 10.5 Tolan, Simp-
son. Wyfcov. Lee itd.). Morda ima tudi kie skritega drugega Williamsa (zmagovalca na zadnji olimpijadi), ki bo povezal vse znane tekače. Na 200 111 so Američani na boljšem; odgovarjajočih znamk po 21 do 21.2 letos v Evropi sploh ni bilo. Vedeti pa je treba, da tečejo v Ameriki 200 m na ravnih progah.
400meterska proga je izredno dobro zasedena. Nemci jih imajo nekaj (Noler, Metz-ner, stari Biichner itd.); tudi Madžar Bar-si ni mnogo slabši (s časi od 48 navzgor!). Američani se tudi v tej disciplini ne bodo kar tako: \Villiams in Eastman sta beležila 47.4, Myers in Hartley pa 47.8. Najbrže je tudi Spencejev čas (47) točen kakor cenijo, ima Amerika do 20 tekačev, ki tečejo pod 49 sek.
Na
srednjih progah
(1500 m) bodo imeli prvo besedo Francoz Ladoumegne, Anglež Thomas in Norvežan Johannesen. Nemci za 1500 m nimaio pravega konkurenta; Peltzer je odnehal, Wich-mann in Krause ne ,,vzdržita niti v evropski konkurenci. Tudi nekaj Američanov, ki
ienilieio 1500 m nod 4 minutami- ne bo moglo Ladoumcrgueu blizu. Na 800 m so trenutno najboljši Američani Chapman (1 : 51.5), Eastman (1 : 52.6) in Letts (1 : 53); nato prid°jo šele Nemec Peltzer (i :54) in Norvežan Johannesen ter Francoz Sera Martin.
Na
dolgih progah
bodo gospodarili Finci. Amerika je v teb disciplinah že od nekdaj šibka- Edina konkurenca za Fince (s časi 14:31.7 za 5000 m in 32:00 za 10.000 m) bosta morda Argen-tinca Tabala in Riba. Tudi Nemci v tej disciplini še dolgo ne pridejo v poštev.
Meti.
Krogla je vsaj na papirju zaenkrat ameriška domena. Brix ie beležil 15.72 m. Nemci imajo Hirschfelda, ki pa še ni mogel preko 15.41 m. Drugi Nemec (Dzewas) je že spravil na 15.65 m, vendar je pozneje zopet zaostal.
Disk je zadeva Madžarov. Remecz je trenutno najboljši (48.83 m), za njim pa še rojaki Madarasz (46.37 m), Donogan 47.99, Marvalics 46.11 itd. Američan Kreuz ima sedaj >samoc znamko nekaj nad 47 m in vsaj po njej ne spada med najboljše. Madžarska nas bo v disku najbrže presenetila v Los Angelesu.
Kopje je za severnjake; odkar lahko Jarvinen zopet starta, sploh ni govora o izravnavi. Amerika kaže Churchilla (69.18 nn^rov); pred letom so razbobnali Kucka s 70 m, kar pa je pozneje popolnoma utihnilo. Nemci mečejo do 60 m, torej 10 >dol-gihc metrov manj.
V skokih
bo najboljše prednjačila Amerika. Ob palici ima n. pr. najmanj tucat ljudi, ki skačejo preko 4.10 m, sicer pa so znani rezultati 4.28 in 4.27 (Graber, Warner) in najnovejši 4.24 (Barnes, Povie). V daljavo je slika približno enaka; sedem atletov prekaša najboljšo evropsko znamko — Nemca Ko-chermanna — 7.34 m. Američani sodijo s 7.88 m (Boyle), kar je samo za 5 cm slabše od svetovnega rekorda. Izgledov za Evropo torej ni veliko! V skoku v višino je tudi vsaj 12 atletov, ki potegnejo preko 1.90 m, najboljši je Spitz z 1.98 m. V Evroki so samo trije takšni; Kimura" (1.94) in Finca Dahlmann in Klinikka (1.925 m).
Kakor smo pri presoji ameriških rezultatov vedno unravičeno ske-tični. s^o vendar prepričani, da bo Amerika v Los Angelesu marsikaj za vedno ovrgla in servi-
rala Evropi serijo odličnih rezultatov, ki bodo za dogledno bodočnost pokazali svetu-da je Amerika tudi v športu dežela rekordov — novi svet novih ljudi!
Iz življenja in sveta
Smrt Avgusta Forela
V ponedeljek je preminul oznanjevalec socialno-etič-nih načel, avtor knjige o spolnem vprašanju
Z Avgustom Forelom, ki je umrl dne 27. julija po dolgem, plodovitem življenju, ni zapustil sveta samo velik psihijater in naravoslovec, marveč tudi eden najbolj gorečih človekoljubov. Nič ni moglo skaliti Forelove vedre vere v človeka, v zmago njegovega razuma nad nagonskimi silami in strastmi, v stopnjeviti, a stalni napredek človeštva, kakor so ga napovedali veliki mislcci IS. in 19. stoletja. Zaradi tega se je Forel mnogo zavzemal za pacifistično gibanje in se boril zoper alkoholizem. Izredno popularnost je dosegel s svojimi spisi o spolnem življenju. Tudi ta življenjski nagon je hotel racionalizirati in osvoboditi človeka njegove tiranije takisto kot tiranije preveč strogih moralnih doktrin. Veroval je v človeka in v njegovo notranje osvobojen je z naobraz-bo. zato je oznanjal umstveno etiko, po-Sledek zdravega razuma in jasne misli.
Avgust Henrik Forcl se je rodil dne 1. septembra 1. 1848. v Morgesu (kanton Waadt) v Švici, študiral je na vseučiliščih v Lausanni, Ziirichu in Dunaju. Doba njegovih študij je bila zlati vek nara-
voslovja. Darsvinizem je še sijal v vsem svojem blesku in videlo se je, da bosta religija in filozofija izhirali pod mogočno oblastjo naravoslovnih nazorov. Forel se je posvetil medicini, mimo tega pa je dosegel tudi doktorat iz filozofije. že na vseučilišču se je marljivo bavil s samostojnim raziskavanjem in je dobil nagrado za svoje delo o švicarskih mravljah. Na Dunaju je prav posebno proučeval možgane sesavcev; odtod je krenil v psihiatrijo, ki je postala njegova poglavitna stroka. L. 1876. se je v Monakovem habilitiral kot zasebni docent, tri leta pozneje je sprejel vodstvo umobolnice v Biirgholzliju in mesto rednega profesorja psihiatrije na vseučilišču v Zurichu. Po 1. 1898. se je bavil samo z oznanjevanjem svojih socialnoetič-nih načel.
Spisal je dolgo vrsto knjig, izmed katerih si je pridobil največjo popularnost spis sDie sexuclle Frage«, v katerem je poljudno in vendar dokumentirano razložil vso razsežnost spolnega vprašanja in njega važnost za poedir.ca in za človeštvo. Ta spis je dosegel visoko naklado in mno-gokratna izdanja ter ima še danes številne čitatelje, čeprav se je medtem že marsikaj izpremenilo. Tudi v nekaterih drugih knjigah (n. pr. »Ethische und rechtliche Konflikte im Sexualleben«, »Malthusias-mus der Eugenik« itd.) je odgovarjal človeku na važna, kočljiva vprašanja njegovega nagonskega življenja, pri čemer pa ni nikdar zatajil svoje globoke zainteresiranosti na etični zavesti in socialni odgovornosti posameznika. Mnogo je pisal tudi o splošnih naravoslovnih vprašanjih, preverjen, da spoznanje narave vodi človeka k resnici in resnica k najvišjim etičnim vzorom. Veliko delo je opravil s propagiranjem mirovne misli in protialkoho-lizma. V vojnem času se je opredelil za socialno demokracijo, ker je veroval v preobrazbo množice in čutil, da se njegov ideal svobodnega človeka ne bo izpolnil, dokler se korenito ne spremeni ekonomski red. Zadnja desetletja se je Forel mnogo bavil tudi s sugestijo in hipnozo v zvezi s psihoterapijo.
Kot 83-letni starček je Forel. eden izmed poslednjih klasičnih naravoslovcev 19. stoletja, mirno zapustil svet. Medtem se je marsikaj izpremenilo ne samo v njegovi stroki, marveč splošno tudi duh časa. Današnji mladi rod je, žal, mnoaro manj dostopen za plemenite Forelove ideje, ali pa prihaia k istim ciljem iz povsem drugih izhodišč.
Sladkorna bolezen in poraba sladkorja
Zaradi sladkorne bolezni umre več žensk nego moških, porast porabe sladkorja pa ni v zvezi z naraščajočimi obolenji
Sladkorna bolezen se'je v zadnjih letih ki je narastel ta konsum v zadnjih petih
^. .,	-, 1- __	— — — .rvJ KC Irrr rrn t r c o Irarro
v večini dežel močno razširila, najoolj v
Zedinjenih državah (na milijon prebivalcev pride 200 oseb, ki umrejo zaradi te bolezni), na Pruskem (153 smrtnih primerov na milijon prebivalcev) in na Angleškem (142 smrtnih primerov). V Prusiji je napram 1. 1S18. narastla za dve in pol krati. Zanimivo je, da umre danes večinoma povsod veliko več žensk zaradi sladkorne bolezni nego moških. Tozadevne številke so na milijon prebivalcev na Pruskem n pr. 160 za ženske, 145 za moške, na Angleškem 161 žensk, 120 moških, v Parizu 191 žen=k 163 moških.
Porastek porabe sladkorja nikakor ni v zvezi z naraščanjem primerov obolelosti in smrti zaradi sladkorne bolezni. V Ameri-
letih n. pr. od 56 kg za vsakega človeka letno na 59 kg. na Pruskem od 22 kg na 27, na Angleškem je celo nazadoval od 53 na 51 kg. Avstralec pa porabi dva in pol-krat toliko sladkorja kakor Nemec ali Belgijec, dočim je umrljivost zaradi sladkorne bolezni v Avstraliji ista kakor v Nemčiji ali Belgiji. Na Kubi in v Argentini, kjer pride na posameznega človeka največja množina sladkorja, zahteva sladkorna bolezen komaj polovico žrtev kakor v Nemčiji. Umrljivost je povsod največja v velemestih, najmanjša na deželi, v New Yorku umre na milijon oseb 250 ljudi zaradi sladkorne bolezni, kar bo menda najvišja zadevna številka na svetu.
Nevarne žuželke
V splošnem ne pripisujemo velikega pomena pikom tako majhnih živalic, kakršne so žuželke, ki tehtajo morda komaj mili iontinko ali še manj nego človeško telo. In vendar nas takšen pik lahko v nekoliko urah spravi v grob in število ljudi, ki urarjejo na ta način, je neprimerno večje nego števiJo onih, ki jih usmrti kačji pik, blisk in mnogo drugih nevarnosti, žuželke, muhe, komarji, brenclji in drug mrčes rade sedajo na žive ali mrtve nosilce bacilov in jih cd tam s pikom prenašajo na človeka. Zato ne bi smeli paziti samo na snago svojega telesa, temveč na svojih potovanjih, izletih, pri kopanju itd. tudi na to, da nam žuželke ne pridejo do živega. Žal, da niso vsa mazila in olja zoper pik ;nič kaj dobra po duhu, toda stekleničico salmiaka bi moral imeti vsakdo pri sebi, ko se poda na večje potovanje. Kajenje kot obrambno sredstvo proti žuželkam zaleže toliko kakor nič.
Zračni manevri na Moravskem
V ponedeljek 60 se zaceli nad Olomucem zračni manevri. Devet letal za bombe je markiralo obmetavanje mesta z eksplozivi. Proti njiim se je dvignilo v zrak lovsko krdelo. Napad se je ponovil dvakrat zapo« redoma. Medtem, ko se je vršil »hoj« t zraku, so vozili po mestu avtomobili. Pa« trulje so pedučevale prebivalstvo na ulicah, ki so bi'le zavite v umetno meglo, kako 6e mora obnašati za slučaj napada iz zraka.
Incident na sinajskih svečanostih
Iz Bukarešte poročajo: Na svatbenem dineju princese Ileane je kraljica^mati Ma« rija nenadoma opazila, da je izginil z nje« ne ogrlice dragocen brilant. Takoj so ga začeli iskati iin slednjič ga je pobral neki general s preproge v obedmici. Dragulj je kraljica izgubila najlbrže zato. ker je po« pustila nitka, na kateri je visel.
Drevesa in strela
Med ljudstvom ;e zelo razširjeno mnenje, da strela najrajši trešči v hrast, v bukev pa le redkokdaj. Prof. Stahi je raz iskoval ta problem in je prišel do zaključka, da trešči od 70 strel 54 v hrast, 15 v smreko, v bukev pa le ena. Tudi če trešči v bukev, ne kaže ta nobenih velikih po škodb, ker se ji les ne cepi tako kakor pri hrastu. Po prof. Stahi u bukev najman, privlačuje strelo zato, ker imajo njeni listi drobne dlačice, ki so slab prevodnik elektrike.
Radio odganja ptiče
V Portlandu Oregon, USA, je neki kmet opazil, da so se ptiči silno plašili slamnatega moža z radio aparatom. Dal je vzidati aparat v strašilo in zdaj ima mir
Transfuzija krvi ne škoduje
Med poklicnimi darovalci krvi, ki so ameriškim bolnišnicam na razpolago za transfuzije, so takšni, ki so s svojo krvjo že nad dvestokrat rešili drugim ljudem življenje. Natančna preiskava na 500 teh darovalcev, ki so jim skupaj 4000-krat odvzeli kri, je pokazala, da se jih večina po odvzetju krvi prav dobro počuti, da jim postane koža čistejša in tudi prebava se jim izboljša. V tednu po transfuziji dobijo bogato hrano, vrhu tega še 25—50 dolarjev plačila, ženske niso kaj primerne za ta poklic, močni, veliki, mišičasti možje pa seveda bolj nego majhni in debeli.
Palača nesmrtnikov se ruši
»Institut de France«, kjer je sedež Francoske akademije i,n je že 250 let star ter stoji ob Ponit 3es Arts na nabrežju Seine, (kaže zadnje čase sumljive znake propadaš nja. Baje so bruna, ki drže stavbo pokonci, strohnela, zato se boje, da se bo stavba podrla.
Institut de France je, kakor znano, Ri« ohelieujeva stvaritev, ki je I. 1635 razširil neko zasebno društvo v Francosko akade« miijo. Zavod je imel največj' vpliv na francosko književnost in 6i je pridobil neven-Ijivih zaslug zlasti s slovitim slovarjem, zato so dobil1 člani institucije pridevek »ne« smrtniki«.
Mana Lisa v filmu
Zvočni film se je polastil tudi skrivnostnega smehljaja nesmrtne Leonardove Mone Lise, ki jo bo predstavljala na platnu, kakor kaže ta slika, igralka Truda v. Molo
Trenutek iz borbe za Davisov pokal v Parizu
Od levi groti desni; Cochet, Aiigtiifc J&gd Perr% in Borotra. Pbčingt^p §ledi borbi z ogromno pozornostjo
Mož, ki je komaj ušel krokodilovemu žrelu
Finch Halton, prijatelj Waleškega princa, je treščil v Afriki z letalom
na zemljo in se ubil
Vsa Anglija žaluje za Finchom Halto-nom, ki je bil nedavno med Monbasso in Mai robi jem treščil z letalom na zemljo in se ubil. Ljudje so ga našli na tleh mrtvega poleg njegovega sluge.
Halton je bil velik pustolovec in športnik. Obvladal je nogomet prav tako izvrstno kakor plavanje in aeroplan mu ni bil nič manj pokoren od avtomobila. Kajpada je bil tudi velik dandy. Starši, ki so bili premožni, so mu vse dovolili. Njegova vsestranost pa mu je pridobivala prijatelje v vseh družabnih plasteh. Celo Wa-leški princ, ljubljenec angleškega ljudstva, se ni branil njegove družbe, študirala sta skupaj na vseučilišču in odtlej ju je vezalo prav iskreno prijateljstvo.
Z univerze je napravil Halton ogromen skok — v pustolovsko življenje. Odpeljal se je v Afriko, kjer se je hitro udomačil. Pravijo, da ni bilo kosa zemlje v tem svetu, ki ne bi ga bil dobro poznal. Prepotoval je črni kontinent peš in v avtomobilu. Kadar se je naveličal hoje, je sedel v voz. In kadar se je še ta ustavil, je prišlo ponj letalo, da ga je neslo naprej, kamor si je želela njegova svobode željna duša. Na ta način se je bil seznanil celo z najbolj divjimi m odljudnimi afriškimi rodovi, ki so bih sicer belokožcem nevarni. Halton namreč ni poznal nobenega strahu in se je kretal med divjimi zvermi tako, kakor občani med domačo živino.
Razume se, da je pri takem življenju
moral priti večkrat v bližino smrti. Angleški listi vedo povedati o njem marsi-kakšen napet doživljaj. Nekoč si je želel pobliže ogledati krokodila. Vzel je fotografsko kamero in se mu zaupljivo približal. Krokodil pa, ne bodi len, popade hipoma Haltona za obleko in trenutek pozneje sta bila oba v vodi. Mož menda že ni upal več na rešitev, vendar pa mu je šinila v glavo misel, da bi krokodila s pestmi udaril v oči. To je pomagalo, rep-til je odnehal. Halton je urno splaval na breg in ni nikoli več iskal slične pusto-lovine.
Drugič je zapeljal Halton avtomobil v deročo reko. Hotel jo je na ta način pre-bresti. Prijatelji, ki so s vozili z njim v drugem vozu. so se ustavili na b regij, da vidijo, kako se kažipotu posreči prehod čez reko na valovih. Poskus se je ponesrečil. Avto je bil kmalu do strehe v vodi in Haltonu je pretila nevarnost, da utone. Z veliko prisotnostjo duha je tedaj odprl vrata, ki jih jc tiščala voda nazaj, in splaval na površino. Bil je rešen.
Ko je lani Waieški princ potoval po Afriki, si je bil izbral Haltona za vodnika. Boljšega ni mogel najti. Angleški dnevniki močno obžalujejo njegovo smrt, kar ni čudno, če vemo, da je bil pokojnik ena najpriljublienejših postav mlade Anglije, ki se pripravlja, da vzame v roke krmilo domovine.
Veliki nemiri in neredi v čileju
V Santiagu, glavnem mestu republike čile, so izbruhnili nemiri, ki so prisilili državnega predsednika Ibaneza del Campa, da se je umaknil. Slika prikazuje prizor iz prestolnice. Spodaj v desnem kotu pobegli predsednik.
Masarykove igre v Pardubicah
Revija evropskih atletov — Maratonski tek in hoja na 50 km
Pred dvema mesecema se je otvorila v Pardubicah razstava telesne kulture in športa. Prireditev beleži velikanski uspeh. Pred nekaj dnevi so našteli nad pol milijona obiskovalcev. Med gosti je bilo tudi mnogo inozemcev, ki so morali priznati, da je telesna kultura v češkoslovaški na zavidljivo visoki stopnji. Poslednja atrakcija prireditve pa bodo Masarykove igre, ki bodo po svojem značaju evropski dogodek.
Masarykove igre se bodo vršile 8. in 9. avgusta. Predsednik T. G. Masaryk je prevzel protektorat nad prireditvami ne le zato, da bi prispeval k popularnosti iger, ampak tudi zato, ker je sam velik prijatelj športa in telesne kulture. Saj vemo, da navzlic svojim 81 letom še vedno jaha, igra tenis in plava. Ob nobeni priliki ne pozabi naglasiti, da so baš telesne vaje tisti činitelj, ki ga podpira pri telesnem zdravju in duševni čilosti.
Masarykove igre se bodo zdaj vršile že drugič. Prvič so bile 1. 1921., kmalu po
Pobeg s Hudičevih otokov
Pred najvišjim sodiščem britskega im« perija se trenutno obravnava zelo zanimiv slučaj.
Neidavno se je posrečilo večji skupini 'kaznencev pobegniti iz francoske kolonije Guavane. Beguni pa so imel4 smolo. Med vožnjo se je čoln prevrnili in dva sta uto« nila. Ostalih sedem jih je skušalo doseči obalo britske kolonije Trinidad. Angleška policija je tri prijela. Med njimi 6ta dva francoska morilca in en Rus, ki je zagrešil političen umor.
Najprej se je stvar obravnavala pred so« diščem v Trinidadu. Tam so sodniki skic« nili, naj se kaznenci na podlagi posebnega dogovora med Francijo in Anglijo vrnejo koloniji. Toda pojavile so se komplikacije. Sodniki niso mogli ugotoviti, če so bila zločinsitva, ki se kazmencem očitajo, izvrše« na dejansko na francoskih tleh. Tu je prav« nikom pamet odpovedala in 60 zadevo odstopili tajnemu svetu sodnikov v Londonu, da najdejo izhod in odločijo, kaj naj se zgodi z begunci v angleški oblasti.
Kuhinjski nož naj odloči
V okolici Szegeta sta se zagledali dve cmečki deklini, Marija Fiflop in Roza Go« itv v nekega dninarja, ki je žel žito. Fant se je držal napram obema tako, jda sta obe pričakovali od njega ljubezni. Še več. Iz« javil je, da bo vzel eno od njiju za ženo, ■ni pa povedal katere. Zato sta deklini gkle« nili. da obračunata najprej med sabb. Pri« nesli sta kuhinjske nože in sta se_spopadli. Roza Golity je svojo kankurentinjo tako posekala, da so jo morali odvesti v boln:š« nico., sama pa je pobegnila in zdaj jo iščejo orožniki, da se ji 6rčne rane ohladijo v zaporu.
vojni. Tedaj so bile velik mednarodni športni dogodek. Na njih so sodelovali Američani, Belgijci, Francozi, Švedi in drugi narodi. Letos bo odziv inozemstva še večji. Igre v Pardubicah bodo najpomembnejša športna prireditev letošnje sezone. Niti na lahkoatletskih športnih prireditev v Angliji ni bilo toliko tujcev in rekorderjev, kakor se jih bo zbralo 8. in 9. avgusta v Pardubicah. Iz Francije je prijavljena velika ekipa atletov z rekorderskim tekačem Ladoumegueom, Martinom itd. Iz Nemčije pridejo poleg drugih Hirschfeld, Wege-ner in dr. Peltzer. Iz Poljske se je prijavil tudi Petkiewicz, ki je premagal Finca Nurmija. Jugoslavija pošlje v Pardubice šest najboljših atletov. Dalje so prijavljeni tekmovalci iz Italije, Belgije in Švice. Vsega skupaj se bo zbralo v Pardubicah 40 najboljših sodobnih evropskih atletov, iz češkoslovaške pa jih bo sodelovalo nad 300. Toliko jih ni bilo še nikjer v Evropi, izvzemši olimpijado. Posebnost prireditve bo maratonski tek in pešhoja na 50 km daljave.
Napad na obmejni postni urad
V noči od prošlega petka na soboto so vdrli maskirani moški s krinkami in umetni« mi bradami v poštni urad Biharkeresizet£6 na madižarsko-rumunsk meji. Vlomili &o v blagajno in odnesl' nad petdesettisoč dinarjev gotovine. Ukradli so tudi blagaj« no, v kateri so bi.la nakazila za izp!ač:la žita, vredna več milijonov Din. Ukradeno blagajno so naložili roparji na poštni voz, ki so ga privlekli iz lope tik hiše. Ko so že bili pripravljeni, da odrinejo, so jih opa« žili finančni stražniki in oddal; proti njim več strelov. Toda preden je imel alarm kaj uspeha, 60 jo roparji z bogatim plenom odkurili čez mejo na rumunsko ozemlje. Doslej jih še niso izsledili.
Vsak dan ena
se
Sprevodnik: »Prosim počakajte, da voz ustavi, če si zlomite vrat, bom odgovarjal zau nesrečo jaz.«
Cene malim oglasom x
Ženitve, dopisovanje, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pru stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.841 — Telefon številka 2492. 3492
Mali&glosi
Za ed|oocr
2 Din
mamšeah
mm
SDCaslove tnalih o glasov
dobite takoj po izidu tista o p o dr uinicah „ Jutra' 0 •Mariboru* e Helfu, 0 »Vorem mc«iw, 9 fžrbevljah in ms Jsscntca/i, ki sprejemajo tudi naročita na male oglase in inserate.

Perlektno kuharico
samostojno, pridno in pošteno sprejmem takoj. — >'a:;Iov y oglasnem oddelku sjutra«.	337S2-1
Slikarja
samostojnega, za slikanje fivile v komadih, in veščega slikanja v nijansah sprejme tovarna svile J;**t-koviž i Ko., Beograd — Knez Mihajlova 19. 30772-1
Učenko
ra strojno pletenje in trgovino, z vso oskrbo sprejmem. Xas'ov v oglas, oddelku »Jutra«. 33<(>1-1
3 soboslikarske in pleskar, pomočnike
"prejme takoj Viktor Urbar, Jesenice — Gorenjsko 33750-1
Gostiln, kuharico
ki bt opravljata tudi draga hišna dela, sprejmem proti dobri plači. Naslov pove oggasni oddelek & Jutra«. 33709-1
Vzgojiteljico
"rešco jezikov, samostojno »prejmem k dvema deklicama. Obširne ponudbe s sliko pod »Otroški vrtec ali praksa.*	33323-1
Vajenca
■krhkega, kateri je dovršil tudi 2 razreda mehanske šole, sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na nai slov: Frane iledik, Velika Nedelja.	33516-1
Trg. pomočnike
»pr: ijaliste v delikatesni »trnki, praktične aranžerje izločb, sprejme Antun Hnr.at. Zagreb, Nikoličeva ulica 4.	33384-1
Gospodično
z s-ianjem nemščine in nekoliko šivanja, sprejmem k 2 leti staremu otroku. Re-flektira se samo na popolnoma, zanesljivo osebo, ki ie že bila v slični službi. Ponudbe s prepisi spričeval 5n sliko na naslov: Ilutter l'». soproga tovarnarja — Maribor, Badlnova ulica 2.
33288-1
Praktikanta (injo)
sprejme takoj stavbno podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek 5.Jutra< pod šifro »Poznejša plača«. 33S-30-1

Gospod
z diplomo pariike univerze in dolgoletnim bivanjem v Parizn, poučuje francoščino Ponudbe na oglas,, oddelek »Jutra« pod šifro »Pariš«.
33801-4
Camernikova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jugo - Anto) telefon 2236. Prva oblast, konoesijonirana Prospekt 15 tajtonj — pl šite ponj!	231
Dijaka
inštruktorja za francoščino za tretješolca iščem na deželo. Hrana in stanovanje prosta. Prijave na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj in pogoj«. 33S9G-4
Gosp. profesorja
iščem za ponavljalni izpit-iz latinščine in matematike. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po-d značko »Uspešno 908«. 33908-1

Dekle
z 8 razredi ljudske šole, prosi kjerkoli in kakršnokoli zaposlitev, ker živi v razmerah, v katerih ni mogoče več vzdržati. Hrana in stanovanje po možnosti v hišj. Ker nima stalnega bivališča prosi interesente, da pustijo naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 33S21-2-
Šofer
prileten in zanesljiv, z mnogoletno prakso in najboljšimi spričevali, ki bi opravljal tudi druga dela, išče službo. Martin Zelez-nik, Šmartno pri Litiji-
33800-2
Sobarico in
služkinjo
zdravi, čisti in pošteni, vajeni vseh hišnih del, iščeta stalno službo pri boljših ljudeh, v mestu ali na deželi. Nastopita lahko s 15. avgustom ali 1. septembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 338S9-2
Gospodična
išče službo prodajalke v kaki trgovini s papirjem, knjigarni, ali gre kot bla-gajni-čarka. Naslov v ogl. uddelku »Jutra«. 33S92-3
Gospodična
pridna in zanesljiva išče službo blagajničarke v večjem podjetju. Nastopi 1. avgusta. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra «pod šifro »Blagajničarka«. 33887-2
Brivski pomočnik
želi premeniti službo — najraje izven mesta. Nastopi lahko takoj. Cenjene pismene ponudbe na podružnico »Jutra r. v Celju pod značko »Periferija«.
33914-2
Trgovski pomočnik
mlad, železninar.. manufak-turist, galanterist, špee.e-rist, izvežb.in sploh v v=eh panogah trgovine z mešanim blagom, želi premeniti mesto. Nastopi lahko 15. avgusta ali pozneje. Cenj. ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten prodajalec«.	33105-2
Šofer
izučen strojni ključavničar, išče službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglas.' oddelek »Jutra« pod šifro »Šofer«.	33S51-2
Natakarice
r.m-r.oe kavcije sprejmem. "V . - nv pove oglas, oddelek f.Ju ra«.	33831-1
Gospodično
r. lepo in razločno pisavo sprejmem v enomesečno s!;/bo za pisanje naslovov na kuverte. Plača 500 D!n. Fonudhe na naslov: r.!'. '.i.:, Ljubljana, poštni predal 276.	33S6S-1
Vajenca
zdravega — s predpisano šolsko izobrazbo, poštenih staršev, sprejmem v trgovino. mešanega blaga. Fo-i;ur]-'oe na oglasni oddelek cjut.ra« pod šifro »Zanesljiv vajenec«.	33337-1
Mesar, pomočnika
•v - • _'a prekajevalea in iz-
df-Ir.vatelja klobas, poštenega. sprejmem z oskrbo v hiši. Naslov pove ogl. odJ--lek :Jutra«. 33890-1
Hišnika
oženjenega — brez otrok sprejmem takoj. Služba pri-iifria za mlajšega upokoji nea. Refiektanti se naj oglasijo pri zavarovalnici >Dunav«, Ljubljana, Selenburgova ulica štev. S.1.
■33888-1
Vajenca
kateri dobi tudi nekaj pla-<"■•', sprejme Hinko Šimenc, Kongresni trg 8. 33SS5-1
Dobrega pomočnika
za velika dela in vajenca sprejme pariški krojač Janko Mužan, Bled.
38336-1
Postrežnico
za jutranje ure išče zobni atelje Zins, Celovška cesti št. 34.	33S91-1
Natakarice (je)
perfektne sprejme takoj hotel Tivoli od 1. avgusta c) 16., za vsak večer. —
Plačilni je vsak zase!
338984
Čevljar, pomočnika
mlalega in dobro izurjenima, za boljša dela sprejmem na deželo. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju 33915-1
Služkinjo za vse
k; zna tudi nekaj kuhat?, sprejme takoj dr. Drnovšek. Brežice. Nastop službe takoj.	33922-1
potniki
Fiksum in provizijo
duI mo pomikom e* obisk privatnih strank ta Ljubljano in okolico, ter eelo Dravsko banovino. Ponudbe ua oglasni odJelek »Jutra« šifro »Fiisnm ln provizija«.	27662-5
Važne in praktične
kon;umne in gospodinjske predmete (od srajc do čevljev) s« proda potom serioznih potnikov. Fik-snm in provizija. Dam bla-g> tudi v komisijo, na' račun aii na ugodne obroke. Chapira, Miklošičeva c. £t. 14.	33901-5
Fotograf, pomočnik
išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Začetnik«.	33830-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke, z dveletno prakso, išče slu-žbo. Sprejme tudi mesto skladiščnika ali hlapca v trgovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rad delam« 33S57-2
Gospodična
absolventinja Kovačevega tečaja z znanjem knjigovodstva, stenografije, slovenske in nemške ter vešča strojepisja, išče na-meščenja v pisarni ali večji trgovini, gre tudi _ na deželo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 258-2
Prodajalka
špecerijske stroke, z znanjem nemščine, želi kjerkoli nameščenje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33.864-2
Mlad trg. pomočnik
izučen v mešani stroki, želi premeniti dosedanje mesto. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 33838-2
Brivski pomočnik
prvovrsten, vojaščine proist i5če za takoj službo na deželi ali v mestu. Naslov v oglasnem odelku Jutra.
33832-2
Šivilja
išče delo za čas počitnic, event. gre šivat na dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samostojna šivilja«.	33872-2
Inteligentna gospa
stara 30 let, gre kot gospodinja k meščanski rodbini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bald 1918«.	33877-2
Knjigovodinja-korespondentinja
z večletno pisarn, prakso, popolnoma verzirana v lesni stroki, perfektna v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku, išče takojšnje nameščenje, kjerkoli v Jugoslaviji in v kakršnikoli stroki. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brzo«.
33871-2
Iščem službo
skladiščnika, lesnega pre-jemalca, nakupovalra deželnih pridelkov ali kaj sličnega. Sem zanesljiv in delaven. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Poštenost 79«. 33879-2
Prodajalka
s petnajstmesečno pomočniško prakso, želi službo v mestu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
33539-2
Trg. pomočnik
izurjen v ■mešani, oziroma
špecerijski in železninski stroki, išče kjerkoli, službo — najraje v mestu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
33o38-2
Mesarski pomočnik
išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Mesar«.
33915-2
Mlad gospod
ki dobro obvlada francoščino, nemščino in italijanščino ter srbohrvaščino, želi kjerkoli službo sluge. Nastopi lahko takoj. Cenj. pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju ped značko »Pošteniak«.
33913-2
»1»
Brek
za 8 oseb, s popolnoma noTO streho, dobro ohra njen proda veletrgovina M. Spreitzer v Ljubljani.
33332-«
Puhasto perje
čisto, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg f>o 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po pošt. povzetjn L. BROZOVIČ, ZAGREB, Hica 82.	22-6
Nikoorost
za o dva do kajenja s>f3ne 76 Din, Avinal za odvado pijančevanja pa 235 Din. Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska 3.
218
Več voz
brek za 10 oseb, lahko kočijo, diro na pere-sih, 2 žtirikolesua ročna vozička in gramoton-kovčeg. s ploščami po nizki ceni prodam. Poizve se v šiški, Alelevčeva 10. . 33853-6
2 žimnata modroca
lepa in čista prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33849-6
Paviljon
oziroma barako za mesarijo ali branjarijo, v zelo dobrem stanju prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33869-6
Fotoaparat
10 X 15, anastigmat, z večjim priborom prodam, ali zamenjam za moško kolo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33881-6

Tovorni avto
znamke Praga, 5 ton nosilne teže, pogon na surov.} olje, pripravljen za vožnjo, po ugodni . ceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33512-10
Damsko kolo
skoraj novo poceni prodam. Ogleda se ga laliko na Novem trgu 5/1. desno 33865-11
Kupirtt
Športni voziček
dobro ohranjen kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek -»Julra« pod šifro »J. S.c 33787-7
Otroški voziček
dobro ohranjen, s širokimi vzmetmi, visoki model, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Beba«.	33814-7
Nemške marke
kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33570-7
3 marmor, mizice
za kavarno kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod »Mize«.
33837-7
Voziček
za prevažanje pafcetov kupim. Ponudbe z natančnim opisom na tovarno čevljev T. Razboršck, Tržič.
33291-7
Družabnico
ki ima veselje do trgovine, s kapitalom preko 50.000 Din. sprejmem. Tv.ključena ni ženitev ali skupno gospodinjstvo. Cenj. dopise pod »T.epa bodočnost« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 33916-16 ^-
Hišo v Kranju
s trgovskim lokalom, na prometni točki prodam radi družinskih razmer. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33883-20
' Usnjarno
z električnim pogonom, brez konkurence, v lepem mestu Slovenije, takoj prodam ali pa oddam v najem. Vprašati oglasni oddelek »Jutra« 33712-20
Dvostanovanj. hišo
z nekaj vrta kupimo. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina«. 33791-20
Veletrgovci!
V lepem letoviškem kraju na Gorenjskem prodam novo hišo, prirejeno za zalogo vina, pive in žganja. Obrtn i list na razpolago. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober lajon«.	33186-20
Enodružinsko vilo
proti gotovini kupim za Bežigradom ali v Šiški. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33873-20
Lepe stavb, parcele
pod Rožnikom, po zeln ugodnih plačilnih pogojih naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33633-20
Kupim parcelo
oziroma eno- ali dvodru-žinsko hišico (vilo) v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijazna lega«. 33375-20
Lep trgovski lokal
na Kralja Petra cesti v Celju odda Vajt.	223-19
Pekarno
dobro idočo, v večjem mestu ali industrijskem kraju vzamem v najem ali kupim. — ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Tako rentabilno«.	33827-19
Delikateso, slaščičarno in mlekarno
takoj oddam radi družinskih razmer. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
33851-19
Trgovino
v št. Pavlu pri Preboldu
dobro vpeljano, oddam 1. sept. s stanovanjem pod zelo ugodnimi pogoji. Natančne'?" informacije pri F. Piki istotam.
33522-19
Poslovne prostore
lepe, v bližini pošte oddam. Naslov v osladnem oddelku »Jutra«. 33891-19
Novo hišo
enonadstropno, z 2 stanovanji i.n dobro vpeljano tigovino z mešan, blagom, kletjo, pralnico in drvarnico, vodovodom v kuhinji elektr. razsvetljavo, velikim dvoriščem in obdelanim vrtom, na zelo prometnem kraju predmestja Ljubljane prodam za Din 215.000 pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Zglasit-i se je v Mostah pri Ljubljani, Zadružna ulica štev. 1.
33901-20
Tridružinsko hišo
v Ljubljani prodam za Din 180.000. nipoteka HOO.OftO Din. mesečni donos 2000. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33900-20
^Ulltuj
Srebrne krone staro zlato in srebro
knpnje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana. Ilirska ulica S6. *bod b Vidovdao »ke eeste. pri gostiln! Mo ilna	70
Vrehrona
Na domačo hrano
okusno, v centru mesta sprejmem 2 gospoda, oz. gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33860-14
Buffet
dobro vpeljan, na zelo prometni točki prodam radi prevzetja večjega lokala. Cena zelo povoijna. Samo re&ni refiektanti naj se pismeno ali ustmeno obrnejo na naslov: Šimun II-dič, Karlovac, Ul. Banija, broj 47.	33761-19
3 pisarn, prostore
„ centralno kurjavo, v me zaninu palačo Viktoria na Aleksandrovi cesti oddam takoj. Vprašati na Poljanski cesti štev. 18.
33S56-19
Delavnico
pripravno za kakršnokoli obrt, v prometnem kraju oddam v najem. Prednost imajo kolarji, ker je orodje na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3374-1-17
Trgovski lokal
dober, na prometnem kraju tik farne cerkve oddam v najem. Prednost imajo samci. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	33576-17
Majhno hišico
dam v najem za 2-30 Din. Poizve se med 6. in 8. zvečer iia Kodcljevem — baraka 23.	33852-17
Novo vilo
z 2 stanovanji, vsemi pritiklinami in obširnim vrtom, v Rožni dolini takoj oddam v najem za daljši čas. Porabiti se more tudi Ie za eno stanovanie. Vila ima elektriko, vodovod in kanalizacijo. l>o tramvajskega postajališča 5 minut. Natančna pojasnita daje Ljudska hranilnica in posojilnica na Viču 33815-17
Brzojavne droge
borove, smrekove in jelkove, več tisoč komadov, od 6—10 m dolžine, za Hikse-zivno dobavo, proti takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe na naslov: Prebot-njak. Sv. Peter v Savinjski dolini, poštni predal 4.
250
tHjaifui ttanvvonia.
Dijaka
realne gimnazije sprejmem na hrano in stanovanje, kateri bi instruiral francoščino. Ponudbe na ogl. .oddelek »Jutra« pod šifrn »Šef Staniče«. 33842-22
VridOhi
Dobrega jabolčnika
8—9 hI po ugodni ceni I prodam. Pojasnila daje J. Zadravec, Središče ob Dravi.	33843-33
Maline
večjo količino kupimo. Ponudbe z navedbo cene na tvrdko »Vitamin« — Ljubljana, predal 35.
33899-33
Jabolka in hruške
za kompot, za hotele, večje kuhinje ali trgovce, kg f*o 3—4 Din franko Novo mesto, po povzetju razpošilja Ciril Dular, Novo mesto.	3:5841-34
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam v Hrenovi ulici 19 33831-23
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom iu električno razsvetljavo, v centru mesta oddam s 1. avgustom 2 g-ospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33855-23
Sobo
oddam na Rimski cesti štev. 7/IU, desno. Ogled med 13',i—15 & ter 18 'l —19 >/o.	33002-23
Dve gospodični
sprejmem s 1. avgustom na hrano in stanovanje na 7-abjaku št. 7, parter.
33911-23
Preprosto sobico
podstrešno, za dve osebi 7,a takoj ali pozneje iščem Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	" 33906-23
ftanevania
Stanovanje
2 sob in pritiklin išče boljši zakonski par s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober plačnik 680«.
336S0-2I
Sostanovalca
sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33817-23
Opremljeno sobo
za dve osebi, s posebnim vhodom, v centru mesta takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
33S4S-23
Stanovanje
sobe in kuhinje ter deloma vrta oddam takoj v bližini Sv. Križa v LJubljani. Franc Pavlic, Jarše pri Ljubljani št. 53.
33529-21
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku i »Jutra«.	33859-21
4 4 1 m m rfldb^T
Pianino
(klavir) in harmoaij, tudi potreben poprave, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Triglav«.
33792-26
Zaslužijo se
pletilni stroji v »eiijl r
nekaj tednih sami. prodaja se ziradi preuredbe ot»ra'a popolnoma ohranjeni, telo poceni: 8'10 po 830, 8'SO po 1000. 8.60 po 1300. 8 ključni 8/90. ročni jaguaril-n: 8'80. motorni jaquar<in! 10/120. raschcl-stroji. navl-jalni, čupalni in razni soe-cijalni šivalni stroji Volneno predivo »Kamgarn« t vs"b barvah na zalogi — cena konkurenčna. — Ciril Vajt, Celje.	221-29
Sobo
s hrano ali broz oddam stalnemu in solidnemu gospodu v sredini mesta. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33858-23
Lepo sobo
oddam s 1. avgustom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33862-23
Sobo
lepo opremljeno, z balkonom in elektriko oddam 1 ali 2 gospodoma na Poljanski cest.i 13/11. levo. Ogledati opoldne. 33870-23
Prazno sobo
lepo in veliko, s posebnim vhodom oddam v Gradaški ulici štev. 8/T.
33885-23
Prazno sobo
strogo se.parirano, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« p"d šifro »Za uradnico«. 338S0-23
Sostanovalko
sprejmem v čedno opremljen«: sobo s posebnim vhodom in električno raz-
■i-ellja vo, v centru mesta Več. po dogovoru. Naslov v oglasnem -oddelku Jutra 33SS2-23
Več sob
opremljenih takoj oddam v Florijanski ulici št. 24.
33878-23
Lepo sobo
s poseb. vhodom, elektriko, parketom in souporabo kopalnice oddam v strogem centru. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra« 33866-23
Sobo
oddam, v Beethovnovi ulici št. 13, vrata 17. desne stopnjice.	33897-23
Lepo veliko sobo
takoj oddam 2 osebama. Naslov v oglashem oddelku »Jutra«.	33921-23
Stanovanja
Zavarovalnica »DUNAV« ima v svoji palači na Aleksandrovi cesti še na razpolago eno 3-sobno in eno 4-sobno z vsem kom-fortom opremljeno stanovanje. V svrho doznanja najemnih pogojev in ogleda na stavbi se naj zglasijo refiektanti pri podružnici zavarovalnice »DUNAV« Selenburgova ulica 3/1. 9458 a

knjigovodjo
9455
po možnosti s prakso v gradbeni stroki, sprejme takoj gradb. podjetje, graditelj
Ročak & Comp. v Trbovljah
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče in tast, gospod
IVAN PEČE
župan in poštni nadoficijal v p.
dne 27. t. m. nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega in blagega pokojnika se bo vršil na Ptujski Gori v četrtek, dne 30. julija dopoldne.
Maša zadušnica se bo brala v četrtek 30. t. m. Ptujska Gora, dne 28. julija 1931.
IVANKA roj. ZADRAVEC, žena; JANKO in DR. MED. MILKO PECE, sinova; PAVLA por. PETROVIČ in VIDA por. SAJKO, hčerki; SIMON PETROVIČ in ANDREJ SAJKO, zeta, vnuki in ostali sorodniki.
Stanovanje
sobe, kuhinje, shrambe in vseh pritiklin oddam s 1. ali 15. avgustom zakonskemu paru brez otrok. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33861-21
Stanovanje
2 lepih sob in pritiklin oddam s 1. avgustom v vili ob tramvajskem križišču. — Mirje, Langusova ulica 5.1.	3383(7-21
Stanovanja
z vrtom, v 7iovozidanih enodružinskih hišah ob Zol-garjevi in Herbersteinovi ulici za november odda Vzajemna zavarovalnica. — Refiektanti naj se zglasijo pri ravnateljstvu Vzajemne zavarovalnico na Miklošičevi cesti I. nadstr., najkasneje do 4. avgusta t. L, oziroma naj stavijo pisme-rlfl ponudbe.	33874-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin
ali prazno sobo
iščem s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1 oseba«.
33803-21
Lepo stanovanje
sobe, kuhinje in shrambe, z vodovodom v kuhinji in električno razsvetljivo ter posebnim vhodom, oddam s 1. septembrom. Moste-Kodeljevo, Zadružna ulica št. 14.	3:3905-31
Stanovanje
suho in solnčno, 2 sob ter pritiklin išče s 1. septembrom točno plačujoča stranka. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto zračno«. 33903-21
Solnčna stanovanja
s 3 in 1 sobo, kopalnico ter vsem modernim knm-fortom, v neposredni bli-ž:ni cestne železnice v vili na Mirju oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3:5907-21

Ženitve in poroke
posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijoni-rani Zavod za sklepanje zakonov »Uezor« Zagreb, pošta 3. — Informacije in prospekte pošilja proti vpo-■=*"•>! oostni znamki za 10 Din.	213-24
Mož
50 let star, z 80.000 Din gotovine, želi vstopiti v skupno gospodarstvo s po-sestnico ali tako, ki ima nekaj premoženja. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Srečna bodočnost«.	33826-24
Partnerico
ali partnerja srednjih let, samo \<l boljših krogov, iščem za nedeljske izlete na Gorenjsko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33833-24
Gospod
28 let star, s 50.000 Din
želi znanja z gospodično ali vdovo, ki poseduje trgovino, gostilno ali boljše posestvo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Resnost« 33918-24
Posteljne mreže
izdeluje najceneje samo Alojz Andlovic. Komeoske-ga ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejema tudi vsa popravila. Takojšnja postrežba.	33270-30
Jugoslov. dukate
velike in majhne, s sliko Nj. Vel. kralja in Nj. Vel. kraljice izdeluje in prodaja ovlaščen* kovnica A. D. Beograd, Vojvode Mišica št. 43. Dukati imajo drž. žig: dobivajo se v vseh bankah in menjalnicah. — Kovnica plača žigosan in n ožigosan avstrijski mali dukat 127, veliki pa 508 Din, izvrtane iz izlizane pa po 36 Din gram — in jih tudi zamenjava za jugoslovenske dukate.
263
Modroce
predeluje in čisti žimo prahu na specialnem stroju samo Rudolf Sever. Uarijio trg gt. 2.	129-30
Telefon 2059
5?
Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva It. 5
Priporoča se narav-
ni domači
22S
malinovec
tvrdke »Malina« d. z o. z.
Ljubljana VII
Medvedova c. št. 4.
Novost!	Novosti
Najnovei* jlužinska pa. tetna železna zelo praktična cloiljiva postelja s tapcciranim madracom — praktična za vsaku hižu, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Din 390.—. Razpoši. ljam požtom in železni-com po povzetju^
Lesena služinska patent-na zelo praktična 5I0Ž-Ijiva postela s tapcciranim madracom. — Stane
J>iq 299___
Poljska patentna postela slolljiva praktična za touriste, vojake in za ferijalnc kolonije. Slane Dia 359__*
Licgestuhl praktičan za ležanie in sedenje. Sune Dia 15#._.
Po tem imam iisto čo-hano perje k£ po Dia — čisto belo gosje kj po Din 139— in čisti puh kj po Din. 250___
t. BROZOVIČ. ZAGRES Hica 12. III.
Iz življenja na dežel?
MAJŠPERK. — Gasilno društvo si je nabavilo v kratkem času obstoja najmodernejšo brizgalko, ki jo namerava v nedeljo !). avgusta pod pokroviteljstvom veleusrledniu obitelji tovarnarjev gg. Novaka in Kubricb-la na slovesen način blasosloviti. Ob tej priliki priredi društvo veliko ljudsko slavje. Jfa predvečer bo baklada z umetnim ognjem, naslednji dan, 9. avgusta, pa blagoslovitev s službo božjo, ki bo darovana na prostem. Nato bo banket, popoldne pa velika ljudska veselica na slavnostnem prostoru načelnika g. švaršaika. Opožarjanio na slavnost gasilstvu naklonjeno publiko bližnjih in daijnjih kraiev in jo že sedaj vabimo!
POSAVEC PRI PODNARTU. Dne 25. t-m. zjutraj se nam je nudil prizor, ki so ca vsi vaščani obsojali. Pri posestnici Suediee-vi so neznani ponočnjaki potegnili z okna prvega nadstropja krasen velik nagelj, lonček razbili, nagelj pa s koreninami, list; in cvetovi raztrgali in raztrosili po cesti proti Ljubnemu. Sirovi ponočnjaki pri nas sploii radi pokvarijo kake ograje ali razmetavajo drva in kar jim pride pod roke. Proti div-
jakom bi bilo treba nekaj ukreniti. — Kol vaški prispevek za gradnjo novega Sokolske-ga doma v Ljubnem so posestniki iz Posav-ca dovolili posekanje 1-1 smrek, poleg tega pa so prispevali za gradbo še z denarnimi zneski. Najlepša jim hvala!
KALOBJE. Drž. osnovna šola na Kalobs ju pn št. Jurju ob južni železnici bo pri« redila v nedeljo 2. avgusta ob 15. pri Sv. Jakobu veliko veselico z lepim sporedom. Nastopil bo tamburaŠK' zbor s Kalobja, domači šolski zbor, otroci osnovne šole in člani Prosvetnega društva s Kalobja z Go* larjevo »Vdovo Roš'inko«. Poleg tegi bo še bogat srečolov, nastop tamburaškepa zbora in telovadn: nastop šentjurskega Sokola.
SOKOL
Sokolski dom prestolonaslednika Petra v Rogaški Slatini
Sokolsko društvo v Rosaški Slatini, ki sra vodi že nreko 10 let naš znani brat starosta dr. Kolterer. se ie. ->o burnih časih noiitičnesra valovanja zooet okrerMlo. če-nrav nima svoie telovadnic in se mora vršiti telovadba ^e vedno v neorimeniem in tiehijj-ijenskcm lokalu pod tuio streho. Letos na se ie izvršil velik Dreokret v t.sm o žiru s tem. da ie ban z. dr. Draso .Marušič odstoDil društvu zdraviliška narcelo, na kateri bo zcraien Sokolski dom. ki bo ustrezal vsem notrebam sok~'~'--e£a udei-stvovama in ki bo no svoii zunanjosti nri-pomocel olepšavi zdravilišča. Telovadnica in telovadno orodie bosta na razoo!asro tudi šolski deoi. ker šola nima več svoie telovadnice.
Odbor Sokola ie zaradi tesa Dokazal letos zelo živahno delovanje. Priredil ie na Vidov dan krasno telovadno akademiio ;n 19. t. m. dobro usDel srečolov. Dne 9. jv-srusta bo v zdraviliški dvorani oles ka-teresra čisti dobiček ie namenien s!at:nske-mu Sokolu, a 13. avtrusta bo koncert, za katereea se .ie društvu Dosrečilo Dridobiti sološno znano in nad vse nriljublieno oner. no pevko. 20. Pavlo Lovšetova iz Liublia-ne. ki io bo soremljal na klavirju e. Lioov-šek. ki bo obenem nastooil z nekaterimi točkami na klavirju.
Prepričani smo. da bodo tudi te orir^dit-ve.leDO usDele. tako da ie za letošnje leto zasijruran oni znesek, ki si sa ie društvo določilo v svojem ororačunu kot Drvoletni ©risDevek za zidavo Drenotrebnesa Sokol-skes^ doma. Ako nam bodo zasisurane tudi oodDOre banovine, odnosno zdravilišča, občine in šolskesra odbora, ki itak mora za-sijrurati šolski deci telovadnico notem ni več daleč čas. ko se bo začela dvisati 00-nosna stavba, ki bo do obči žeiii nosila naslov starešine saveza SKJ. našesa ore-stolonaslednika kraljeviča Petra.
Sokol v Zrečah pri Konjicah priredi v nedeljo 2. avgusta o bpol 16. svoj prvi jav« ni telovadni nastop na letnem telovadišču pri bratu Davorinu Kračunu. Igrala bo že< lezmičaraka godba z Zidanega^ mosta. Na sporedu bodo tudi koncert domačih tam* burašev Sokolov, prosta zabava, šaljiva pošta in oles. Vabijo se zlasti vsa sosedna bratska društva k številnemu posetu. Na. svidenje!
Radio
Izvleček Iz programov
Sreda. 29. julija.
LJUBLJANA: Opoldanski prosram odpade. — 18.30: Mladinska ura. —^19.3^: Portreti iz svetovne literature in umetnosti. — 20: Koncert salonskega kvinteta. — 22: Napoved časa in poročila.
Četrtek, 30. julija.
LJUBLJANA: 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti- — 13: Napoved časa, plošč«, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Slovensko pravorečje. — 20: Gimnastične vaje. — 20.30: Adamičev večer.
—	2].30: Koncert na čelo. _ 22: Slovenske narodne. — 22.30: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 19: Klavirski koncert. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.40: Napoved časa in poročila. — PRAGA 17: Plošče. — 19: Lahka glasba. — 19.05: Koncert orkestra mandolin in kitar. — 20: Prenos programa z Dunaja. — 22.20: Plošče. — BRNO 17: Plošče. — 19: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 18: koncert solistov.
—	20: Prenos programa z Dunaja. — 22.45: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra- — 15.50: Plošče. — 19.30: Zabaven program. — 20: Prenos opere iz Solnograda. — 22.50: Jazz in plesna glasba.
—	BERLIN 20: Prenos opere »Tajni zakon« iz Solnograda. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16: Koncert lahke glasbe. — 18.55: Radio-orkester. — 21.15: Pesmi. — Plesna glasba. — M(jHLACKER 16.30: Prenos orkestralnega koncerta — 20: Prenos opere iz Solnograda. — 22.50: Koncert lahke glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert orkestra. — 18.10: Citre- — 19.50: Madžarske pesmi. — 21.40: Orkestralen koncert. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20:
Plošče. — 21: Simfoničen koncert.
Odmev katastrofe »St. Philiberta«
V Parizu je izšla uradna statistika, ki ugotavlja, da se je potopilo s »St. Phili-bertom« 455 oseb. Doslej so našli 327 trupel. Od teh so jih identificirali 256. Morje še vsak dan naplavlja mrliče, ki pa so seveda strašno izjedeni od vode in ni misliti na to, da bi mogli dognati njih istovetnost.
Konec slovite |admice
Jadrenica »Creet.« s katero je francoski jadralec Alain Gerbault pred dvema letoma objadral sve»t, se je te dni na poti iz Cherbourga v Brest potopila. Zajel jo je vihar, zalila jo je voda in jo potegnila na dno.
Harry Sinclair Drago:
Seviljski pevec
Plesalka se ga je ovila kakor raznežena mačica.
»Pripravila sem sira in klobasic; pojdi, dragi, odnesiva jih na obalo in napraviva si piknik,« je laskavo zaprosila.
»Noč je res lepa, ali, Lola moja, obljubil sem stricu Estebanu, da se za časa vrnem.a
»Tudi snoči si mu tako obljubil. Zdi se mi, da nisi izpolnil obljube?«
»N3 spominjam se več.« je odvrnil Juan, ki ga ni bilo volja raz-govarjati se o minuli noči. A Lola ni odnehala.
»Prazna«, dragi, da si snočnjo noč kaj lepo prebil. Vsekako lepše, kakor če bi bil z onim starim oslom vežbal svoj ,tra-la-la'.«
»Stric Esteban ni star osel,« se je ujezil Juan. »Stric Esteban bo pomagal meni in mojemu lepemu glasu v Madrid.«
»Tvojemu lepemu glasu! Ha, ha! Ti pa tvoj glas!« se je porogljivo zasmejala Lola, vedoč, da bo s tem najhitreje razjarila Juana.
»Stric Esteban pravi, da je moj glas za čudo lep. In jaz se popolnoma strinjam z njegovim mišljenjem. Če on tako pravi, mora vsak verjeti.«
»Tako lepo je slišati tvoj glas, kakor če bi udarjal ob počeno skledo!« se je rogala Lola. A Juan ji ni šel na limanice. Globoko se je sklonil k njej, dasi mu je blisnila v očeh iskra smeha, in resno odvrnil:
»Boiim se, Lola, da ne boš nikoli znala pametno gbdati na življenje.«
»Pametno! Na življenje! Človek mora iskati v življenju samo smeha in zabave. Pozdravi tedaj svojega starega bedaka in reci mu--«
»če pri tjj priči ne utihneš, te bom prisilil,« ji je Juan srdito segel v besedo.
Lola je začutila, da se nien prijatelj ne šali več. Togota ji je za-plapolala v očeh in izzivalno se je razkošatila:
»Molčim naj, praviš?«
»Da, molči,« je odvrnil Juan, ki se n? mogel več krotiti.
»Kako m 3 pa misliš prisiliti, da bom molčala?« je vprašala Lola trepetaje od jeze.
»Takole!« In Juan je s poljubi zaprl Loli rdeča usta.
»Ah-h-h!« je vzdihnila Lola. »Nikoli ne vem, kako boš odgovoril na moje besede. Pri tebi mora biti človek na vsa pripravljen.«
Namestu odgovora se je Juan iznova naklonil in se obrnil, da bi odšel.
»Juan!« ga je poklicala Lola.
»Lahko noč!« je odvrnil Juan, ne da bi se ozrl.
Loline oči so plamen ale od gneva, a njen glas je nežno zvenel, ko je zamolklo viiknila za njim:
».Moja usta se še vedno niso zaprla...«
»Slabo se sliši,« je odgovoril Juan in pospešil korak.
»Juan!« Lolin glas je bil zapovedujoč in mladenič je obstal in se obrnil k plesalki.
Lola je z lahnimi koraki pristopila k njemu.
»Ti sploh nimaš srca!« je vzkliknila, dušeč se od gneva.
»Glaj, glej! Najbrže mi zaradi tega vse ženske presedajo!«
Lola je stopila prav k njemu:
»Če bi vedel, kako te ljubim!«
>*Ni mogoče,« je odvrnil Jtian, ki mu je postajaj ta prizor predolg. »A čudim se niti temu ne več«
»Ti mi pa nisi še nikoli rekel, da me ljubiš,« mu je oponsslo dekle.
Juan se je vzravnal, kakor da ga je mahoma prešinila čudovita misel. Prijel je Lolo za ramena in ji pogledal globoiko v oči.
»Ali naj ti rečem, da te ljubim?«
Lola ja mahoma pozabila vse žalitve. V objemu njegovih rok $3 je stajaia kakor vosek.
Oh da, reci mi, reci!«
»Nu dobro. Pojdi v hišo, in če te pokličem, se mi nikar več ne pokaži!«
Lola se je iztrgala iz njegovega naročja in besno planila k vratom. Bolelo jo je, da se ji j3 Juan zmerom posmehoval.
»Prekleti ulični pobaiin!« je siknila skozi zobe in zaloputnila hišna vrata za seboj.
Juan se je naslonil na steno sosednje hiše in prasnil v glasen smeh.
Lola je v svoji sobi glasno zmerjala — a v tem j3 začula z ulice Juanov glas:
»Lola, Lola!«
A ker se ni oglasila, se je jel Juan bati, da mu to pot ne pojde na limanice. Trdovratno jo je klical, spet in spet, in zvok njegovega glasu je postajal čedalje bolj mil in vabeč.
V Lolin i sobi je bilo vse tiho in temno. Še enkrat je Juan poizkusil, da bi jo priklical k oknu.
»Lola, moja mala Lolalolalola!«
Dekle se ni moglo več upirati njegovemu prosečemu klicanju.
»Ljubi moj!« se je oglasila z okna.
RAZRED ZASE
in temu podobno se čuje od strokovnjakov.
Certotrop
Preglejte ta aparat, kake prednosti ima in on vam bo ugajal. Dobiva se v vseh boljših fototrgovinah. 191/5
■J^r
(V ctruiinsfcem Gopališcu
/cazt;o odvisni fasci
Ravno v kopališču — pa tudi pri športu, plesu in igrah na prostem Vas ovirajo nadležne kocine na mečih, na ramenih, pod pazduho, na obrazu in na tilniku, da se ne morete neprisiljeno kretati, kaze milino Vaše pojave,.posebno sedaj v poletju, ko se hočete počutiti prostega in lahkega. Naglo pomoč Vam prinaša »DULMIN«* krema za odstranitev lase. ki v par minutah odpravi vse te kazeče lasce brez bolečin.
»DULMIN«-krema za odstranitev lase učinkuje hitro, brez bolečin in odstrani lasce v' treh do petih minutah z enostavnim namazan jem. Ona je bela, mehka in voljna kakor Gold-krema. Skoro brez sovonja in se ne posuši. Z večkratno uporabo ovira tudi porast las. Je najzanesljivejše in najprijetnejše sredstvo sedanjosti za odstranitev las.
Dobiva se povsod!
Dr. M. A LBERSHEIM, F rankfurt al M., Pariz, London.
KREMA ZA ODSTRANJEVANJE KOCIN
Skladišče za Jugoslavijo: Jugofarmacija d. d. Zagreb, oddelek za kozmetiko.
Stavbne parcele
ob glavni cesti proti št. Vidu, kakor tudi v Št. Vidu poceni naprodaj. Poizve se pri Fran ji Cirman, št. Vid št. 17. 9440
Zahvala.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja povodom smrti našega dobrega soproga in očeta, gospoda
Meterc Franca
uradnika TPD v p. in hišnega posestnika
ter za poklonjene vence in šopke, tem potom iskrena hvala.
Posebno smo dolžni zahvalo cenj. rudn. zdravnikoma gg. dr. Baumgartnu in dr. Cizelju, čč. sestram usmi-ljenkam, čč. duhovščini in vsem, ki so nam ob težki uri stali ob strani. Zahvaljujemo se rodbinama Kajtna in Kos za pomoč in vse zasluge. Končno hvala društvom: Sokolu, gasilcem Klek, Trbovlje, rudniški godbi, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti.
Trbovlje, dne 27. julija 1931.
9452
Žalujoči ostali.
-•-»V*'. • ••<£►.• • M ** < fr&r-VVMV-i
Zahvala
Ob nenadni in bridki izgubi našega ljubega soproga, dobrega očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda
posestnika in mesarja
smo prejeli mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, za katere izrekamo tem potom, kakor tudi vsem onim, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti našo srčno zahvalo.
Duplje, dne 27. julija 1931.
9454
Žalujoči ostali.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Zakaj mučite svoje noge ? Zakaj mučite svoje živce ? Zakaj mučite svoja pljuča in srce?
Namesto da vozite z navadnim kolesom in tako izrabljate Vašo telesno energijo
kupite še danes motorno dvokolo NSU
ker on čuva Vaše zdravje. Motorno dvokolo (bi cikel j) N S U ni nikaka igrača, temveč zgolj prevozno
sredstvo za vsakega.
zastopnik: J. Goreč nasl. Auerhammer družbaz o. % Ljubljana, Miklošičeva c. 30
trgovina s kolesi, motornimi kolesi, šivalnimi stroji itd.	9422
Kovaško delavnico
na prometnem kraju proda Frano Drobnič, Spodnja Slivnica.	33863-30
l
kolesi is kon zomna društva!
radi kriie nemške marke likvidira nemška tovarna svojo zalogo t Jugoslavij i (Ljubljana) cca 600 koies, samo prima nemški izdelek, ocarinjeno — zunanje niufne, kompletno s pnevmatiko, mnogo pod dnevno engros ceno. — Prodaja se tudi v manjših množinah, vendar samo proti takojšnjemu plačilu. Takojšnje ponudbe blagovolite javiti na Aloma Companv, Ljubljana.	9451
(Poceni
in dohro
kupite ure, zlatnino in srebrnino pri svetovno znani tvrdki
H.&uttner
Ljubljana, Prešernova ulica 4
Razpošilja se na vse kraje. Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga ur znamk, Glas-hiitte, J. W. C. Sehaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Ajco, itd. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte veliki Uustrovani cenik od BL SUTTNEK, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto.
Razpis.
Direkcija rudnika Velenje razpisuje za na dan 3. avgusta 1931 ob 11. uri dop. nabavo:
izvedbe železnega odra.
Načrti in pogoji se dobe pri podpisani.
IZ PISARNE DIREKCIJE DRŽAV. RUDNIKA VELENJE. 9457
Čitajte ilustrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Mladi in močni ljudje se Vam
smejejo
ker ste slabi. Znameniti zdravnik dr ScirniM-der ui njegovi sodelavci so pokazali," kako se more tudi vsak slabejši in starejši moški fa tudi žena) naravnim potom pomladiti ozirniia okr&piti,-Pišite takuj, DOKLER JE šE ČAS, sa brezplačno pojasnilo na
Apotheken-Bedarfs-Kontor, Abtei-lung F, Berlin SW 48, Friedricli-strasse 19.	8272
rtaznovrstne knjigoveške potrebščine: platno, usnje, mRrmor papir, zlato, su-
'-•»nec itd. Vam nudim po na jnižjih cenah
na debelo!
na drobno:
A. JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA ULICA
Elektroteh. podjetje
išče samostojnega in izkušenega ter v stroki
verziranega uradnika
sa dopisništvo in prodajo. Ponudbe z navedbo prakse in zahtevkov poslati pod šifro »Elektrotrgovac« na Publicitas d. d, Zagreb, Ilica 9.
9453
ALEKSANDROVO - OTOK KRK
RESTAVRACIJA-KA VARNA ORLIC
Skozi 15 let dobro peljana restavracija se priporoča posetnikom Aleksandrova. Dobra kuhinja in domača vina. Celodnevna oskrba Din 55.— za osebo. Deca po dogovoru. Učitelji in državni nameščenci 10% popusta.	9381
TPgl^t A a	^^kater^EDm^^zdeluj^^Mago	1
I (S 11C iz najboljšega materijala in I •	prodaja najceneje	S*
MtfrnDP Jos. R. Puh, Ljubljana
Gradaška uL št. 22, tel. 2515
naročajte le pri domači tvornici,
251
ELEKTRIČNE INSTALACIJE
za hišno razsvetljavo in za pogon motorjev ter instalacije telefonskih central, hišnih zvoncev in signalnih
naprav.
ELEKTROTEHNIŠKA DELAVNICA ZA POPRAVILA
Telefon štev. 2003.
Strokovno in solidno delo!
IVAN BOGATAJ
oblastveno koncesijonirano elektrotehnično podjetje
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG ŠT. 19 POLEG NUNSKE CERKVE
9335
Izjemno nizke cene!
Poštna hranilnica rač. št. 12.619.
TRGOVINA IN TOVARNIŠKA ZALOGA instalacijskega materijala, motorjev, ventilatorjev, medicinskih aparatov, žarnic, likalnikov, kuhalnikov, modernih lestencev in svetilk ter telef. aparatov in varovalk
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. kVsi y_ Ljubljani.