VOJNA
IGO   GRUDEN
Človek po božji podobi v osrčju sveta, ki mu gorje je zalilo srce in duhš, slišim strahotno kričanje zdivjanih ljudi drug proti drugemu v zboru z vseh štmih strani: O vi prekleti, prekleti, prekleti {vi psi!
Kriki z oblaki se trgajo v brezno nebš, sredi viharja ni slišati tožbe zvona", s srcem sreč po človeško več ne govori, drug proti drugemu pdaj samo lajajo vsi: O vi prekleti, prekleti, prekleti ivi psi!
Mož proti možu, pod njimi se majejo tla, joka ne sliši otrok in porodnih ženš, vera v Boga je vtonila v močvirju krvi, v gluhem vsemirju pošasten odmev se vali: O vi prekleti, prekleti, prekleti vi psi!
Z meglo od tople krvi moj pogled je zastrt, dnevi so težki kot tanki, ki nosijo smrt.
MLADOST NA VASI
TONE ŠIFRER
VELIKE   URE
V tisočerih podobah in ob vsakem koraku je spremljala Petra smrt, odkar se je zavedel.
Seveda, pozneje se je pokazalo, da je bila smrt stare Dolnove matere skoro koristna, zakaj dva dni po njenem pogrebu so odprli skrinjo, ki jo je v življenju vedno tako skrbno zaklepala, da Peter nikdar ni mogel pogledati vanjo, če je še bolj iskal prilike. Navzlic temu je prvi dan doživljal dolge ure tesnobe, ki mu jih je pripravila ta smrt.
Pred pogrebom je stala mati prav ob krsti; brisala si je solze in Petru je bilo dokaj neprijetno pri srcu, ko je prvič videl jokati svojo mater. Vendar se je moral zanimati za staro ženo na mrtvaškem odru. Obraz ji je izražal samozavestno misel, da je danes ona središče vse pozornosti, kar že leta
29*
435