Natis 12-000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev.
■edniStvo in upraviteljevo v Ptuju v gledališkem poslopju.
fljerc   izhaja  vsaki   drugi   petek, datiran z due naslednje nedelje.
Sestavki dobrodošli,
se ne vračajo in se morajo :e do pondeljka pred izdajo do-tičue Številke vposlati.
Stajerc
Posamezna številka velja v Ptuju za celo leto K I.— s poStnino K  1.20.
Pri odjemanju več ko 10 številk primeren rabat.
Cena za oznanila za:
1   stran K 32.-, </i strani K 16.— V« strani K 8.—, */,  strani K 4.-Vm strani K 2.—, VM strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena.
'.19.
V Ptuju v nedeljo dne 22. septembra 1901.
II. letnik.
Kmetje pozor!
Kdor se hoče naročiti na   »Štajerca"
celo prihodnje leto 1902, in nam z naro-
om ob enem tudi pošlje celo naročnino
nesk 11 1 krono 20 vin. dobival bode letos
novega leta nad častnik zastonj.
Pomoč je potrebna!
Leto 1901 je bilo slabo. Sadja nimamo nič, seno-nja je bila vsled suše slaba, sedaj je pa še olava vedno trajajočega dežja uničena in vinska trga-
preti ponesrečiti, ker grozdje ne dozori in zaradi velike mokrote poka. K temu presenečile so nas pred par dnevi povodnje, ktere so opustošile polja iz vinogradov odnesle zemljo ter seno na travnikih
varile. Najhujše od vseh teh nesgodzadene žalibog eta vsled pomankanje klaje (futra). Ze danes slane
erski cent sena 4 goldinarje in pozimi bode najbrž koČil na 5—6 gold. Potem bodejo kmetje svojo no prisiljeni pod sramotno ceno prodajati in vsakdo
kaj to za kmeta pomeni.
v                    •
kaj je štrbunknil Stajerc Fihposa v Dravo?
(Ponatis dovoljen.) (Dalje.)
Na to sta se zopet spravila pit, in pila sta dolgo noč.
„Copernika mi pa že moreš prodati", pravi gos-
r;   „zahtevaj za njega kolikcr hočeš!  Ja, jaz ti
kar poln pehar denarja!"
,Ne, tega ne morem!" pravi Stajerc. Pomisli ven-I koliko koristi imam jaz lahko od mojega coper-
•
„0h, jaz bi ga imel vendar prav rad," pravi gos-r in prosi dalje.
„Ja," pravi Stajerc konečno, „ker si bil toliko er, da si me vzel pod streho, pa naj bo. Imej j copernika za pehar denarja, ali pehar mora biti i."
.Dobro, to boš dobil,"  pravi gospodar,  ali tisto
Mi poživljamo torej vse predstojnike onih občin, kjer preti pomankanje klaje in kjer je škodo naredila povodenj, da se nemudoma skoz svoje okrajno glavarstvo obrnejo na ekscelenco gospoda ces. namestnika grofa Clary Aldringen v Gradcu s prošnjo tistih kmetov, kateri nimajo klaje in ne denarja za nakup istega, da se jih iz fonda za ponesrečence podpira.
Tak fond ustanovil se je letos od ces. namestnika, in vsi ljudski krogi so dajali denar, da se kmetom, poškodovanih po ujmah, zamore pomagati. Gospod grof Clary je dober mož in mi smo docela prepričani, da bode denarje dal, ako se potreba skoz občine in okrajna glavarstva dokaže.
Kmetski in gospodski program.
Konec
VI. Država naj plačuje kaplane tako, da ti ne bodo prisiljeni okrog kmetov po zbirci (kolekturi) hoditi. Vsako leto v jeseni, ko žito in trta dozori, mora ubog kaplan obleči staro sukno in natakniti zelen klobuk, spremljan po dveh možeh, ki nosita bisago ali brento, hodit beračit. Kmet, čeprav je še tako malo pridelal, bode gospodu duhovniku vedno rad dal, ker bi
kiŠto pa moraš seboj vzeti; niti eno uro je ne maram vež v hiši imeti; ne more se vedeti, mogoče čepi še notri."
Stajerc dal je sedaj kmetu svoj žakelj, v katerem je bila posušena koža njegovega ubitega konja in dobil za to zvrhan pehar denarja. Kmet podaril mu je po vrhu še svojo „šajtrgo", da je tako zamogel kišto in denar odpeljati.
„Srečno", pravi Stajerc, naloži denarje in veliko kišto, v katerej je še vedno   sedel   mežnar in odide.
Na drugi strani gozda teče velika, globoka reka Drava; ravnokar popravljajo čez njo stari most; Stajerc utrujen dospevši do sredi mosta se ustavi in pravi sam pri sebi na glas, tako da je mežnar lahko slišal:
„Kaj naj počnem s to nerodno kišto? Težka je, kakor bi bilo kamenje v njej! Jaz se bom še bolj utrudil, če jo dalje peljem; kar vrgel jo bodem čez most v globočino; če jo kdo ven potegne dobro, če ne, tudi nič škode."
Sedaj   prime za   kišto   in  jo   malo   privzdignil,
se mu tožilo Če bi gospoda odpravil praznih rok. Tako mora kmet dosti žrtvovati in gospod kaplan je dostikrat užaljen, ker mora okoli kmetov beračiti. V mnogih okrajih na Spodnjem Štajerskem je zbirca že odpravljena, ali kaplani morajo še vedno hoditi beračit, ker zavoljo tega, če je zbirca odpravljena, skoraj nič večjega plačila ne dobijo. Ne spodobi se pa, da bi se enega gospoda duhovnika tako slabo plačevalo, med tem ko nekatere fare nosijo dohodkov 5 do 10 tisoč goldinarjev. Škof v Olomucu ima letnih dohodkov 150 tisoč gold., oni v Pragi celo 200 tisoč gold. Tu naj se torej bogatim župnikom in škofom vzeme proč toliko, da bodejo ubogi župniki in kaplani za-mogli živeti dostojno, in ako bi ne bilo dosti, pa naj doda še država par miljonov, da bodejo po takem kmetje rešeni davkov, duhovniki pa beračenja.
VII.  Mi zahtevamo, da se vpeljejo za kmečki stan posebne pravice, kakor so pravice za trgovce, obrtnike, borzo itd., tako morajo se tudi pravice v varstvo kmečkega stanu narediti. Prepis kmečkega posestva od očeta na starejšega sina ali na starejšo hčer, bodisi pred ali po smrti, naj bode desetka prost in oproščen kakoršnihkoli davkov, kajti ravno ako sin posestvo prevzame, ni vstanu plačati, ker ima druga plačila na stariše, brate in sestre odrajtovati. Ravno tako se mora narediti postava, ki bode prevzemajo-čemu sinu omogočila, da bode dedščino svojim sode-dičem izplačeval v malih zneskih.
VIII.   Mi zahtevamo, da se kmet v prihodnje nič več kot »kapitalist", ampak le kot delavec obdači. Človek, ki s svojo družino vred od četrte ure zjutraj do osme ure zvečer dela in pri vsem tem še lakoto trpi, nima nobenega premoženja, tudi potem ne, čeravno je njegovo posestvo vredno 10 tisoč gold., kajti če grunta kmet ob potu svojega obraza ne obdelava, ni grunt krajcarja vreden, ker mu ne donaša nič. Zemljiški davek in hišni davek je tedaj najbolj neopravičen in kmet naj ne plačuje več davka kakor delavec. Do
"—
ravno tako,   kakor bi jo hotel   prekucniti  čez  most.
BNe, ne, pusti!" zastoka v kišti mežnar. „Pnsti me preje ven!"
„0 joj!* zavpije zdaj Štajerc, kakor bi se vstrašil. „0n je še notri! Kar hitro ga moram prevrniti v vodo, da se vtopi!"
„0, ne, ne!" prosi mežnar milo; ndati ti čem poln pehar denarja, če me pustiš!"
„Ja, to je kaj druzega!" pravi Štajerc in odpre kišto. Mežnar je skobacal ven, brcnil kišto v vodo in šel domov, kjer je svojemu rešeniku dal poln pehar denarja; en pehar denarja dal mu je kmet, enega mežnar, tako da je bila  „šajtrga"   polna.
„Vidiš", konj se mi je prav dobro izplačal, misli sam pri sebi, ko je prišel domov v svojo sobo in denar na tla na kup stresel. „To se bo Fihpos jezil, ko bo zvedel, kako bogat sem skozi samo enega konja postal; ali kar naravnost mu tega tudi ne bom povedal!"
Tedaj pošlje nekega dečka k Fihposu, da bi mu ta posodil pehar za meriti.
nKaj li če s tem početi?"  misli si Fihpos in na-
600 goldinarjev dohodkov prav nič, in še le ] par goldinarjev dohodninskega davka, ne pa tak dosedaj, ko se razen zemljiškega še dohodninski i zahteva.
IX.   Naše poljedelstvo mora se proti vnanjfl kurenci zavarovati s coli. štajerski kmet ne more kurirati z ogerskim veleposestnikom, kteri im tisoč oralov žitnega polja na ravnini in ga obd s parnim plugom in parnimi mašinami. Ravno ne more % ogerskim svinje- in živinorejcem in I janskim vinorejcem konkurirati, ker oni imajo vi boljše podnebje in mnogo manj stroškov kakoi Mi torej zahtevamo, da se na uvoz žita, vina i vine, ki se dovaža iz inozemskega in Ogerskega t* dača naloži, da ne bode naš, kmet v škodo kako sedaj, marveč z dobičkom prodajal. Mi tega ne a varno samo v interesu mnogo preobdačenega kmet* stanu, ki ima pravico do varstva, ako toliko pla temveč tudi v interesu meščanov, kajti, ako denar kmet,   imajo potem denar tudi drugi sta
Pri tej postavi se mora tudi poskrbeti za t se v slučaju živinske kuge na Ogerskem in Hrva naša meja zapre za dalje časa, da ne bo Avst kmet vsled ogerske brezbrižnosti trpel škodo.  |
X.   Ker kmet za državo tako velike žrtve do more mu država tudi pomagati ako je v stiski škodi vsled toče. pri povodnji in pri slabih le je država dolžna kmetom toliko denarja in za t časa brezobrestno posoditi, brez da bi mogel okrog nje beračiti, da si zamore svojo kmetijo J spraviti v red. t-e ima država denar za propali leznice in parobrodne družbe, potem ima tudi g^ nekaj miljonov za tisoče kmetov, katerim preti
XI.   Kmečki sinovi so, kakor je znano naj vojaki. Oni so močnejši, zdravejši in ubogljive^ kor sinovi meščanov, in jih zato največ k voji poberejo. Mi zahtevamo torej tudi, da se fa sinovi vsako leto v času spravljanja pridelkov spi
maže dno peharja s smolo, misleč, da bode od kar bo njegov sosed meril, gotovo kaj gor ostal do tega je tudi prišlo, kajti ko je dobil pehar držali so se na dnu trije tolarji.
„Kaj pa je to?" začudi se Fihpos in stekel jercu. „Kje si dobil te denarje?"
„0, to sem dobil za kožo mojega konja' sem jo v mestu sinoči."
nTa ti je bila pa res dobro plačana!" reče Fi| steče vesel domov,   vzame  sekiro  in pobije vse konje, jih odere in se pelje s kožami v mesto.
nKože! Kože! Kdo želi kože kupiti?" je v ulicah.
Vsi črevljarji in usnjarji prihitijo na ulico iirj šajo, kolikor zahteva za nje.
„ Pehar denarja za vsako,"  odgovori   Fihpo^
„ Ali nisi zabit?'1 ga zasramujejo vsi vprek. misliš ti, da imamo mi denar kar na peharje?'
„Kože!   kože!  Kdo hoče kože   kupiti? je klical, ali vsakomur, kdor ga je za ceno vprašaj je odgovoril: za vsako pehar denarja."
— 3 —
Ma
■■.(.'t eld
domov, čas vojaške službe pa za vse vojake zniža na
tire leti, kakor je to tudi na Nemškem.
j     XII.   Volilna   pravica   mora se v   korist   kmeta
prenarediti. Sedaj volijo za državni  zbor veleposest«
piki «S5 poslancev, mesta 11 H, trgovske   zbornice 21
in kmetje  129,  splošna   kurija delavcev,   kmetov  in
kestjanov 72 poslancev.   Kmetje, katerih je več kot
polovico vsega prebivalstva,   volijo torej komaj malo
reč kot eno tretjino vseh poslancev.   Ta nepravičnost
^ora nehati, in bo  nehala,   ako   se  vse predpravice
odpravijo in mandati enakomerno razdelijo. Ako pride
p vsakih 50 tisoč prebivalcev eden poslanec, potem
o imeli kmetje 300, meščani pa samo   100 po-
Cev. Natanko tako mora se tudi  deželnozborska
na pravica urediti. Volitev so mora zvršiti tajno
i, in vsakdo,   kdor na  kakega   volilca   vpliva,
kaznuje s teško ječo. Volitev naj bode direktna,
pa skoz volilne može.
Vidiš dragi kmetic,   to je   program    „Štajercev"
vsak pošten kmet   mora   temu   pritrditi,   ki   rajši
i za sebe in za svojo družino, kakor za gospode
vokate, kteri nočejo drugega imeti kakor nove urade
Je, kjer se otroci naj niti jezikov ne učijo, da bi
ložje   kruh služili.   Gospodje advokati bodejo zdaj
j&kli, to se ne bo nikdar izpeljalo, in res — v tej točki
ajo žalibog prav. Tako dolgo, dokler bo ovca mesarja,
et pa dohtarja svojim poslancem volil, tako dolgo
jtudi ena točka tega programa izpeljala ne bo. Re-
v za kmeta bo še le potem prišla,   ako se bode
et sam spoštoval in le   zveste   in   poštene   kmete
ojim   zastopnikom   volil;  može, ki ne ščuvajo,   ne
o, ne psujejo,   ampak na dostojen način   koristi
jojih bratov zastopajo. V to pomozi Bog!
Plačano.
(Dopis iz dežele.)
Slov. Gospodar" in prefekt g. Anton Korošec. Kov. Gospodar"   bil   je nekdaj dober list na Spod.
„Ta nas pa Če ,,fopati", pravijo vsi in črevljarji sakmejo svoje kneftre, usnjarji pa svoje usiijut.e pred-
■flsnike in začnejo udrihati po Fihposu. >tfll   „Kože! Kože!" vpijejo za njim; ,ja, mi ti bomo m tvojo kožo ustrojili! Ven z mesta ž njim, in Fihpos <w mogel bežati,   kolikor so ga pete   dohajale.   Tako
m bil še nikoli tepen. on    „No, lepa reč!" pravi ko pride domov, ,,zato se tirlom nad Štajercem maščeval! ubil ga bom!"
Doma pri   Štajercu umrla je ob tistem času stara
Mati;   ona bila   je res huda   na svojega   vnuka,   ali
Krnu so je vendar žalostilo po njej, vzdignil je mrtvo
itBdo in jo položil v svojo toplo posteljo, da bi videl
li ne bo mogoče še oživela.   Tam naj bi ležala čez
■c, on sam pa  sedel v hišni kot, kakor je to že
jHčkrat naredil.
i Ko je tako zamišljen sedel v svojem kotu,   od-
]Hia so se vrata in v sobc^ je stopil Fihpos s sekiro;
■Mel je namreč, kje ima Štajerc svojo    posteljo,   sel
Hmo proti   zglavju in   udaril po   glavi staro mater,
m je mislil, da spi tam njegov sosed.
Štajerskem, poln pravice in miroljubnosti, v pouk in kratkočasje Slovencev. Nahajal se je ta list v vodstvu modrih skušenih urednikov, ktere so podpirali trezni, pravicoljubni dopisatelji. Ta list je nžival kot list krščanske duhovščine med Slovenci ljubezen in zaupanje in od nemške strani spoštovanje. Tempora mutantur! Odkar je prišel ta list iz rok krščanske duhovščine v oblast farizejskega klerikalizma, padel je na zadno štaplo politične omike, zgubil zadnjo trohico politične sramote, ter prišel ob vso veljavo pri pravičnem značajnem svetovju. Ni več krščanski list pouka in kratkočasja, temveč list častikraje, šuntarije, puntarije in ščuvanja ljudstva in sicer slovenskega proti nemškemu in slovenskega ljudstva med seboj. Ni toraj čuda, da stoji „Slov. Gospodar" tolikokrat zaradi zlobnega jezika pred sodiščem. Slišali smo v našo žalost, da se je zopet moral zagovarjati ,,Slov. gospodar" zaradi jezika pred porotnim sodiščem v Mariboru dne 12. t. m. In ker se je že ščuvanje celo božji jezi dosti zdelo, zadela je pravična kazen, ne kakor dosihmal nedolžnega urednika (slamnika), temveč skritega zakrivljenca glavnega urednika g. duhovna Anton Korošec-a. Obsodilo je porotno sodišče v Mariboru dne 12. t. m. v jako zanimivi obravnavi g. Korošec-a zaradi hujskanja v „Slov. Gospodarju" na 6 tednov ječe in plačilo sod-nijskih stroškov,
Častiti g. Anton Korošec!
Kar ste si Vi že zdavnej zaslužili, doletelo Vas je seveda zdaj, ker tudi božje jeze je enkrat konec. Vi se sicer smatrate pri tem političnega mučenika. Ali kaj še. Pomislite kolikor časa ste napadali iz skritega brloga z zastrupljenim strelivom kot glavni urednik „Slov. Gospodarja" naznačajne, poštene može, kteri so v politiki osiveli, se junaško borili in žrtvovali na političnem vojnem polju za gospodarstveno in narodno stvar. Na pomoč so Vam na strani stali brezznačajni, brezvestni pisatelji, žalibog tudi iz sredine
,,Sedaj imaš dosti!" pravi Fihpos, „ne boš me več vodil za nos," in gre domov.
„To je vendar prehudoben mož!" si misli Štajerc; ubiti me je hotel! Vendar je bilo dobro za staro mater, da je bila že mrtva, sicer bi ji bil ta življenje vzel!"
Zgodaj je oblekel svojo staro mater, v praznično obleko, si posodil od nekega soseda konja, vpregel v voz in posadil staro mater zadej na sedež, tako da ni mogla dol pasti in jo peljal skozi gozd. Ko je solne« vzhajalo, bil je že z vozom pred veliko gostilno, kjer je postal in se šel v gostilno pokrepcat.
Krčmar imel je veliko denarja, bil je tudi dober možak, ali bil je nagel kakor bi imel sam poper in tobak v sebi.
„Dobro jutro!" pozdravi Štajerca; zgoden si!"
„Ja," odgovori mu ta, ,.moram z mojo staro materjo v mesto; ona sedi zunaj na vozu, ne morem je prinesti v sobo. Ah bi ji morebiti ne hoteli vi nesti kupico medice? Pa govoriti morate jako glasno, ker ona ne sliši dobro.
„0 ja, to pa že naredim", pravi krčmar, natoči
* —  4  —
duhovskega stanu, kteri zakrivljejo z geslom na jeziku: „Vse za vero, dom cesarja", njih breznačajno, nemoralno sebično ravnanje.
Potolažite se g. Korošec, sveto pismo ja pravi: kterega Bog še ljubi, istemu pošlje nadloge. To je božji miglej v poboljšanje in spokorjenje in Vam je ta božji glas gotovo v korist. Vi ste še mladi, politično vsled lastne neizkušnje celo nezreli in Bog ve, kam bi še Vi polagoma v ti predrzni politični tiri prišli in zašli. Vi ste prefekt na semenišču v Mariboru in izročena Vam je nedolžna mladina v zgojo v pravi krščanski veri na Boga in srčni ljubezni do bližnjega. Kdor enega teh malih pohujša, bolje bi bilo, da si obesi mlinski kamen za vrat in se potopi v globočino morja.
Mi Vas obmiljnjemo, ter prosimo za poboljšanje hudobnega sveta.             Napredni krščanski Slovenci.
Zav ratni napad na p rezidenta Zjeciinjenih držav v Ameriki Mae Kinleya in njegova smrt.
7. septembra se je zgodilo v mestu Buffalo v Severni Ameriki grozno hudodelstvo. Anarhist Czolgosz po imenu, vstrelii je vpričo mnogobrojnega ljudstva dvakrat z revolverjem na prezidenta in ga ranil smrtno. Po ameriški navadi podajal je predsednik okrog stoječim osebam roko. Napadalec Gaolgosz se mu je približal, mu segel v roko, ob enem pa že tudi dvakrat vstrelii nanj. Revolver je imel zavit, v robec, da se ga tako ni moglo zapaziti,
Ena krogla je odletela na prsni kosti, druga pa je prodrla predsedniku želodec na dveh mestih. Predsednika so takoj operirali in mu zašili želodec ter odstranili krogljo. Ležal je predsednik en teden r smrtnih bolečinah, 14 t. m. en četrt na tri zjutraj pa je zdihnil svojo blago dušo. Napadalec je nemško-poljskega rodu, neoženjen in star 28 let.
velik kozarec medice in gre ven k mrtvi stari materi, ki je sedela po konci na vozu.
„ Tukaj je glaž medice od vašega sinaa, pravi postrežljivi krčmar, ali mrtva žena ni odgovorila nobene besedice, ampak le tiho sedela dalje.
„Ali ne slišite?" zakričal je krčmar glasno, kolikor je mogel. „Tukaj imate glaž medice od vašega sina 3a
Še enkrat je takisto zakričal in potem še enkrat; ker se pa žena ni nič zato zmenila in še ni niti z jedno ramo zmignila, postal je jezen ter ji treščil glaž v obraz, tako da ji je medica z nosa kopala in žena je padla, ker ni bila privezana, vznak z voza doli.
„ Čakaj ti falot!" zavpije Stajerc in skoči kar skozi okno ven ter zagrabi krčmarja za prsi rekoč: „Ti si mojo staro mater ubil; le poglej kako veliko luknjo ima na čelu!"
„0h, to je nesreča!" zaječal je krčmar in svoje roke proseč povzdignil; nto se je zgodilo vse vsled moje  jeznoritosti!   Ljubi   Štajerc,  jaz ti  dam  poln
William Mac Kinley je bil rojen 1. 1844 v (Ohijo), študiral je   pravo,   bil   v.meščanski w unijski armadi, kjer je postal major. Leta 1861 nastanil v Cantonu (Ohijo) kot odvetnik. Leta je bil izvoljen kot republican v parlament Zjedi držav,    kjer je igral veliko vlogo. L.  1891. in je bil guverner v Ohiju, 1.  1896. pa je bil po boju z Bryanom izvoljen prvič predsednikom T\ jenih držav in leta 1900 drugič. Mac Kinley ima zasluge za razvoj trgovine Zjedinjenih držav ugled je  zelo   narasel   pod   njegovim   predse Zjedinjene države imajo važno besedo v svetov litiki, v Ameriki pa so odločilne. Mac Kinley j njen, a brez otrok.   On je že  tretji predsedni dinjenih držav, ki je bil umorjen, v vrsti anarhi atentatov, ki so se izvršili tekom zadnjega deset pa je menda peti.   Mac   Kinley  J6  bil velik mož železne volje, neumorne delavnosti,   strok v narodnem gospodarstvu in velik nasprotnik K Mac Kinley je dvignil ugled Zjedinjenih drž;i raztegnil je njih vodstvo na Kubo in na Filipi dal američanski trgovini najširši delokrog. Zjedi države so stale  pod   vodstvom Maca Kinleya vrsti   velevlastij.   Zato   pa   žalujejo  Američani pravico za umrlim svojim predsednikom,   ki je za rast, čast in moč Zjedinjenih držav vse svoj ljenje s sijajnimi uspehi.
Vojna v Južni Afriki.
Pred par dnevi so vsi burski generali posl ročilo Angležem da se ne udajo, vendar prosijo za j 10. sept, so se obrnili zastopniki Transvaala inOf do'stalnega razsodišča v Haagu, da naj posredni mir. To se zgodi, ako bo s tem zadovoljna tudi] glija. „Liga človeških pravic" v Belgiji se je ol do vseh onih vlad, ki so se bile udeležile mii konference v Haagu ter so dotične sklepe   pod|
rn
w—wi^
pehar denarja in bom tvojo staro mater lepo pati dal kakor bi bila moja, samo če boš tihi drugače mi odsekajo glavo in to bi bilo vendar pi
Štajerc dobil je poln pehar denarja,   ki je dal mrtvo ženo lepo  na   svoje   stroške   poki
Ko  je   pa  sedaj   Štajerc s vsem  tem denarjem prišel domov, poslal je zopet svojega| k sosedu Fihposu prosit naposodo po mero za katerega je hotel zmeriti.
nKaj je to? začudi se Fihpos. „Ali ga onokrat ubil?" Ker tega ni mogel zapopasti, z mero kar sam k Štajercu.
„Kje si dobil tako veliko denarja?"   vpi je in še bolj zazijal,  ko je zagledal na tleh cel] tolarjev.
„Ti   si   ubil mojo   staro   mater,   ne pa odreže se   Stajerc.   „Mater sem pa prodal  in j poln pehar denarja za njo!"
„Sakrabolt, to si pa dobro prodal!" reče ves zadovoljen ter steče  brzo  domov,   vzame in ubije svoje staro mater, jo zgrabi in vrže
™ 5
prošnjo, naj vplivajo na angleško  vlado,   da  se iz-
ftza mir z Buri.   „ South-Afrikan News"   pišejo, da
»republiki  Bnrov borita za .svojo neodvisnost £e 23
Jscev in se bosta se borili, toda brez upa na zmago.
9°v Je vedno manj,  posamezne čete se   udajajo   in
čno ostane vendar sam6 še   pest   ustašev,   ki pa
bpravijo ničesar. Temu nasprotno pa poroča »Daily
28. avg.: Položaj   v Kaplandiji je sila   temen.
iotranjem dežele se pridružujejo Burom cele čete.
severnozahodni del Ka.plandije, je v očitnem puntu.
[Times"  pa poročajo iz Pretorije: Buri so na vsho-
[Transvaala jako delavni. Koncentrujejo se ob je-
Crissie in okoli Amsterdama, bržčas z namenom,
jbodo vdrli v Natal.   „Daily Express" pa piše, da
k čete generala Bothe pozimi   izdatno   pomnožile
da ima dovolj topničarstva. Zato vdero* v kratkem
ftet v Natal,
•a in ■ k
t"
v,
ni
10
p4
Razne stvari.
11 ■ i
■ Regulacija Pesnice.   Zdi se.   da se hoče   kmete
Siti za nos. Deželni zbor je denarje dovolil, vlada Hfonarje dala, ali sedaj leži stvar zopet pri deželni odboru dr. Hans Schmidererju, in kar pri tem gosli leži na pisalni mizi, to kar ne more biti kaj li zgotovljeno. Mi poživljamo tega gospoda, da par enkrat regulacijo spravi v tir, ali pa svoj ma-rski deželnozborski in deželnoodborski mandat od-Tndi gospod deželni odbornik profesor Robič bi mel za stvar zavzeti, ako bi bil prijatelj kmetskega in. Konečno ne bo druzega preostajalo, kakor da Venci in Nemci skupno tiste poslance in deželne mike spodijo, kteri se zahtevam ljudstva zoper-Hjajo.
I Poskušeni umor s strupom, ponaredba testamenta Aatvina hranilnične knjižice. Porotno sodišče v Maribora Ho je dne 9- t. m. obravnavati zopet o gnusnih ■lodelstvih.   Na   zatožni   klopi   so   sedeli:  48 letna
ko

hajdi ž njo k apotekerju, katerega vpraša, če bi ■pil mrtvega človeka. I „Kdo   je   ta   mrtvec in od kod ga imate?"   ga Jraža apoteker!
k „To je moja stara mati!"  odgovori Fihpos.   nJaz
in
jo ubil. da bi dobil za njo pehar denarja!"
I ,Bog nas varaj!" odgovori apoteker. „ Vi ste ja znoreli. ■govorite večkaj tacega, sicer znate še glavo zgubiti!" t mu jih je apoteker gorkih naštel, mu povedal, ■ je hudobnež in da mora zato biti kaznovan. Sedaj |je   Fihpos   prestrašil,   pobral  svoja šila in kopita
jo udri doli za vodo proti  gasfabriki   in se skril
anišče. Ali ker tam ni nobenih vrat, si je s tem malo   pomagal.   Ljudje pa so  vedeli,   da nori.
tj mu niso ničesar storili in tako je smel zopet ojega brloga in popihal jo je naravnost domov. „Čakaj me, ti fr......Stajerc, to mi boš dobro
ilačal!"  mislil si je Fihpos, ko je bil Že daleč na
Kti zunaj mesta. Kakor hitro je prišel domov, vzel
Brolik   žakel,   se   podat   k   Stajarcu in mu  rekel:
n si me zopet fopal in za nos zvodil; najprvo sem
samska hišinja Neža Košir, 34 letni neštevilokrat kaznovani delavec Matija Žižek in 611etni Matevž Emeršič.
—   Neža Košir jo služila 25 let pri osemdesetletnem Antonu Pihlariču v v Rošpohu pri Mariboru. Pihlarič se je večkrat izrazil, da Neži Košir ne bo ničesar zapustil, ker ga že itak dosti goljufa, in ker mora vzdržavati njene nezakonske otroke, ki imajo vsak druzega očeta. Ko je Pihlarič umrl, se je pa našel testament, v katerem je umrli volil svoji pastorki 100 gld., za cerkev 350 gld., vse drugo pa Neži Košir.
—   Ker se je Košir že pred leti izrazila, da ji ni prav, da stari še vedno živi, se je ob njegovi smrti slutilo, da ni umrl naravne smrti in da je testament ponarejen. Košir je v preiskavi večinoma vse priznala, Žižek njen ljubimec pa obstal le deloma, med tem ko Emeržič, kateri je prinašal nekak strup ni hotel nič priznati. Dobro leto imel je Žižek znanje s Košir in ji obljubil zakon klkorhitro stari odmerje. Pihlarič ni napravil nikacega testamenta, kar je Košir dobro vedela, in zato je skrbela da bi dobila ponarejen testament. Za ponarejanje testamenta ponudil se ji je Žižek, ki bi ga dal po nekem znancu narediti; ta znanec bil je Emeržič, ki je v januarju letos prišel h Koširki in se izrazil, da hoče tak testament narediti, da ga še noben advokat spoznal ne bo, da je ponarejen. Ko je Košir rekla, da ji testament „nič ne nuca" dokler stari živi, se je Emeržič izrazil, da ji bo nekaj tacega preskrbel, da bo stari kmalu umrl. Neža Košir se je v to vdala. Emeršič ji je kmalu na to prinesel v mali steklenici neko smrdljivo ru-dečkasto tekočino in ji naročil, da mora to tekočino vlivati polagoma Pihlariču v jedila. Košir ga je vbo-gala in res vlivala po kavino žlico te tekočine, sedaj v kavo, sedaj v juho. Kmali so se pokazali nasledki od zavživanja zastrupljenih jedil, ker Pihlarič je začel vedno po zavžitju iz sebe metati. Zadnjokrat, povedala je Košir v preiskavi, dala mu je te tekočine 16. aprila, na kar je Pihlarič posebno jako iz sebe metal,
pobil svoje konje, potem svojo staro mater; vsega tega si kriv ti, ali fopal me ti več ne boš!" In po-padel je Štajerca, ga dejal v žakelj ter ga zadel na svoj hrbet, potem mu pa zaklical: „No zdaj te pa nesem vtopit!"
Bila pa je dolga pot, ki jo je imel narediti, predno bi do reke prišel, in, Stajerc tudi ni bil tako lahek. Pot peljala je prav mimo cerkve; orgije so zadonele in ljudje so lepo peli. Fihpos postavil je žakelj s Štajercom tik cerkvenih vrat in si mislil, da bi bilo jako dobro notri iti poslušat par psalmov, predno bode šel dalje; Štajerc itak ne more iz žaklja, ljudje so pa v cerkvi. Sel je toraj notri.
„Oh jojmene, oh jojmene!" zdihoval je Stajerc v žaklju, se na vse načine notri obračal in zvijal ah žaklja odvezati ni mogel. Ali kjer je sila najhujša, tam je rešitev najbližje. Po cesti prišepal je kruljavi, star, star mešetar, ki se piše Kajfež Gospodar in je s Fihposom v prvem kolenu v žlahti; ta je prignal pred seboj celo čredo.
(Konec prihodnjič.)
drugi dan pa je bil mrtev! Porabila je te tekočine skoraj dve steklenici Če je res Pihlarič vsled tega strupa umrl, se ne more dokazati, ker obdukcija je pokazala, da je umrl vsled plučrie bolezni. Vendar se ne more za gotovo trditi, da ni povzročila smrti pri-devana mu tekočina, ker nasledki zastrupljenja po rastlinskem strupu se sploh jako težko, ali pa celo nič dokazati ne dajo. Anton Pihlarič je umrl 17. aprila in že pred smrtjo tega, domenila se je ta pregrešna trojica o vsebini testamenta. Na testamentu bila so kot priče podpisana imena že pred letom umrlega župnika Svarca iz Kamnice pri Maribora in pretečeno zimo umrlega prevžitkarja Janeza Gruig-a. Da bi testament ne bil nikakor sumljiv, postavili so tudi notri svoto 350 gld. za cerkvene reči. Emeržicu obljubilo se je 10 odstotkov vsega premoženja. Kdo je napravil testament ni dokazano; sumi pa se na nekega Bračiča, moža, ki je iz Maribora izgnan in se ne ve, kje biva. Pihleričevo premoženje s premičnino vred se je cenilo na 4823.18 K, dolga pa je imel 760.16 K. Razen tega je imel Pihlerič tudi še hranilno knjižico glasečo se na 1600 K. Takoj po smrti prisvojila si je Košir to knjižico in še isti dan vzdignila iz mariborske hranilnice 1418 kron. Od te svote je dala svojemu ljubimcu Žižeku 200 K, ostanek pa skrila za dimnik pod ploh, kjer ga je žandarmarija tudi našla. Ko je sodišče razglasilo obsodbo se je Košir zanimivo nasmejala. Sodišče je obsodilo Nežo Košir, ki je pri obravnavi napadla neko pričo in jej dala zaušnico, na 10 let, Žižka in Emeržiča pa vsacega na 7 let težke, poostrene ječe.
Strašen umor. V Št. Lenartu pri Mariboru je Jernej Lipnfk umoril moža svoje hčere, Janeza Dentsch-manna na grozovit način. Razbil mu je s sekiro glavo, in ko Deutschmann še ni izdahnil, je Lipnik vzel nož, in mu odrezal glavo. Potem je Lipnik razkosal truplo, kose zakopal v gnoj in — ušel. Pozneje se je morilec sam javil oblastvom. Tudi Lipnikovo hčer so zaprli, ker sumijo, da se je z očetom o umoru dogovorila.
Zakonska ljubezen. Kočarja Janeza Krepka, iz Sv. Petra pri Mariboru, je sunila njegova žena na Male maše dan v Dravo. Dne 9. t. m. so potegnili mrtveca iz Drave. Žena je že pod ključem.
Mežnar in muzike. V nekem kraju blizu Konjic imel je mežnar tablo z muziko. Ker mu ta muzika ni dobro ugajala, zamenjal jo je z primadono T. Zdaj mu pa tudi druga muzika več ne ugaja in bi najboljše bilo, ko bi tudi to zamenjal s kako X-dono. Kaj pa pravi srček (?) te primadone k temu reče? Nič, saj je na zdravih očeh slep, ker ne vidi, da ga ona češe z grabljami. Kaj pa mežnarica o tej muziki misli? Zopet nič, saj ji primadona vedno strune milosrčno nategne. Ce pa se ji le kaj sumljivo zdi, misleča, da muzika le preveč „špilau, pa se mežnar tako nad njo zarezi, da bi jo lahko kar povprek pogoltnil, četudi je tanka in dolga.
Z medvedom vodji za nos. Koncem avgusta videti je hotel posestnik J. Š. iz Zabovcev niže Ptuja v bližni gošči   velikega   kosmatinca,   medveda.    Našuntal   je
torej 4 svoje fante delavce, kateri so se oborožil poleni in šli nad medveda, ali sreča jim ni bih mi ker namesto medveda ležal je v gošči — štor. 1 medvedovo kožo fantje sicer niso pili, ali ker so m fantje tudi prebrisani, se jim bo že kedaj posreq J. S.-ju na enak način vrniti.
Zunanje novice. Angleži prodajajo svoje žene. Nedavno se poni
čali angleški listi, da je odstopil neki Anglež svoj« ženu prijatelju za — pipo tobaka. No, pa to se jI zgodilo mej prijatelji ter ni pri Angležih nič nenifl vadnega. Zgodilo se je celo in se še zgodi, da prifl pelje soprog svojo ženo na trg, kjer jo odda druzeiJ dražbenim potom. Na ta način kaznujejo nekatofl Angleži nezvestobo svojih soprog. Še 1891 leta m pripeljal neki rudar v Wakefieldu svojo nezvesto z vrvjo okrog vratu v tamošnji hotel, kjer jo je pro« dal. L. 1859, pa le v Hali Streetu cenil nekdo sv« ženo 5 vinarjev, a potem jo je oddal za 50 vinar« Slabo se je godilo neki ženi v Canterburyju leta 183« Mož ji je privezal vrv okrog vratu ter jo peljal mej živino; prodal jo je tudi za 50 vinarjev.
Na 101 leto ječe! Iz Belegagrada poročajo. Srbi skega popa Kuzmana Protiča iz gornje Bukovice jtl turška policija na nekem potovanju po Stari Srbiji prijela, ker se jej je zdel politično sumljiv. Sodiš« je obsodilo popa na smrt! Ali sultan je milosten-1 izpremenil je smrtno kazen v 101 leto ječe. Popa si odvedli v Ako Anatolijo, da bi tam obsedel .svoji kazen. Slučajno je izvedela o tem srbska vlada in pJ dolgem prizadevanju je mogla rešiti moža.
Blisk — Čudodelnik. V Pečuhu na   Ogerskem jej treščilo pred dvema tednoma v hišo kmeta Melhijorji Wolfa.   V tej hiši je ležala ze deset   let mrtvoudnl kmetica, katero se ni mogla niti sama obračati.   & je zagledala žena žareč blisk, ki je švignil kakor ga reča kača preko stene, je planila iz postelje ter hiteli na prosto, kjer se je onesvestila.   Kmetica je še vodno bolna, vendar ji udje niso več tako okreli in je mnogo upanja, da ozdravi.   Ta čudodelni blisk je švigffl preko stene mej   obema oknoma;   strela je   razklali zid, Marijina podoba, ki je visela na njem, je ostala cela, odlomila je pa kos okvirja od zrcala, katero ji viselo pod   Marijino   podobo.   Ljudje  seveda   mislijOj da se je dogodil čudež ter hite trumoma k Marijini sliki in ozdravljeni kmetici.
Nevesto ustrelil. Iz Krivegaputa, na Hrvatskem poročajo, da se je zbralo pred kratkim v Senju vei ljudi v hiši nekega mladeniča. Tudi njegova nevesti je bila poleg. Mladenič se je igral s puško, o kateri ni vedel, da je nabasana. Mahoma se je puška izpro-žila in nevesta se je zgrudila mrtva na tla. Mladfrl niča so zaprli, a ker se je dokazalo, da je prav zaj prav nedolžen, ga je sodišče zopet izpustilo.
Štedljiv Ženin, Knap N. iz Moravske Ostravr je ob svoji ženitvi na svoj dom povabil dokaj svojihj znancev. Ko pa se je pozneje začelo svatovsko omizje ravno živahno kratkočasiti, skoči naenkrat izza mize
in. ki se „ga" je malo nasrkal in je izmeta! enega ta za drugim pred prag, češ, da so se že dovolj edli. on da mora zdaj začeti Šparati za prihodno ilijo. Ko so bili že vsi pred hišo, je zaprl vrata ! njimi.
Carska dvorna krava. Na parobrodu „Standardu", vozi ruskega carja na Francosko, je tudi ona an-
~a, lepo rejena krava, ki redi najmlajšo carjevo rico Anastazijo. Kravica si baje   ne   želi   boljšega
nja, jemljejo jo povsod s sabo.
Smrtonosna žena. Nesrečna usoda  je   združena
Sarokrasno Španjolko Izabela Caporal, ki je prinesla
kemu zgodnjo smrt, kdor se jo je drznil v zakon
ti. Kot mlada devojka  zapustila je  svoje rojstno
|sto   Madrid   ter   se  je   naselila v New Orleansu.
na omamljiva krasota je vlekla nase poglede vsega
*tva, najbolje pa je mešala  glave  gospodom   pri
ališčn. Eden izmej teh, ravnatelj   ondotnega   gle-
^šČa, se je vanjo zaljubil in  Izabela je  privolila v
onsko zvezo ž njim. Toda ravnatelj je umrl kmalu
poroki za mrzlico. Mlada vdovica se je omožila v
gič, da more voditi upravo gledališča, s prvim igral-
glcdališčnih ljubimskih vlog, ki je bil obenem n rojak. Izgubila ga je večer po poroki. V hotelu, r sta stanovala, unel se je pretep, v katerem je mladi zakonec zaboden. Zdaj je poskusila svojo fa s igralcem karakterističnih nlog, ki je bil Meneč. Iz svoje domovine je moral bežati, ker je j6 prišel nekoliko navskriž z domačimi zakoni. V "onih tednih po poroki ga je izvohala policija, ga jela in peljala k njegovi pristojni sodniji. Da se akne sitni sodnijski preiskavi, skočil je iz okna že-iškega kupeja na tir in kolesa so ga takoj zdro-. Izabela je bila potemtakem zopet ovdovela in zapustila gledališče. Neki amerikanski častnik pel-jo je k altarju. Njegov polk je moral odriniti v j proti upornemu indijanskemu rodu in mladi čast-
je izkrvavel na bojišču. Izabila pa ni izgubila po-a za nov zakon in si je vzela nekega lesotržca. maka pa je na njegovem dvorišču zasula velika ada desk in drv. Vdova si je poiskala potem Šestega, ža, nekega kapitana na barki; izgubila ga je pri i vožnji po poroki — padel je z barke v vodo ter nil v valovih. Moglo bi se misliti, da se zdaj mo-biti ustrašijo možje te smrtonosne žene, aH da se Izabela naveličala moženja, toda ne! VeletrŽec je stal njen sedmi mož. Po poroki ga je zadela pri ovini nesreča, vse mu je bilo prodano in on se v upu obesil. Vzlic temu našel se je zanjo osmi mož, *lnik nekega nemškega lista v New. Orleansu. Ta se ji je izneveril ter se zaljubil v svojo rojakinjo eko Nemko pri gledališču. Ker pa je dotično Nemko boževal tudi gledališki ravnatelj, prišlo je do dvoja in krogla je zadela nezvesto srce Izabelinega oža. Zdaj pa si baje išče Izabela devetega moža! bro srečo!
Vesten topličar. V Karlovih Varih se je te dni ključila sledeča dogodbica: Neki topličar je prišel oj po svojem prihodu k zdravniku, da ga ta pre-e. Ko je ta opravil svoj posel dal mu je še razna
stroga naročila glede zmernosti v jedi in pijači, ter je še pristavil: Kar se pa tiče kadenja, morate se omejiti na tri smodke na dan; izkadite tri bolj lahke smodke in nič več.* „Pa prosim g. doktor . . . ." „Ne", je dejal zdravnik, tukaj ne trpim ugovora." Nekoliko dni pozneje je prišel topličar k zdravniku in na njegovo vprašanje, kako se mu godi, pravi: „Bi že šlo, le še stem kadenjem imam' težave.*4 — „Mi je žal", odgovoril je zdravnik, „toda le tri smodke na dan; temu se morate podvreči" „Pa meni to napravlja grozne težave, ali bi ne bilo dovolj dveh smodk na dan, meni že pri prvi smodki prihaja slabo — „Ali nesrečnež", vskliknil je zdravnik začudeno, „zakaj pa potem sploh kadite?" — „Za božjo voljo, g. dokter, kaj imam početi, ko ste mi tako predpisali, tri smodke na dan — in jaz sem seveda kadil, dasiravno nisem kadilec in prej nisem nikdar kadil.
Mrtvec V kofru. V Parizu so našli nedavno v nekem praznem stanovanju v kafra zaprtega umorjenega brzojavnega uradnika Larmeta. Prepeljati ga je dala tja njegova ljubica, gospa Clement, katera je vzela tudi dotično stanovanje v najem. Vozilo je kufer več voznikov, da bi tako morilka ložje izbrisala sled. Ona sama je zbežala s svojim 3-letnim sinčkom v rojstni kraj svojega ljubimca, kjer je lahko ranila sinčka, sama pa je se ustrelila. G. Clement je umorila ponoči Larmenta, ko je spal in sicer iz ljubosumnosti, ker se je hotel poročiti z nekim drugim dekletom.
Strašen čin pijanca. V Antalfolvi se je napil
Madjar Petrak rakije ter se vrnil pozno zvečer domov. Vsled obilnega vživanja rakije se je lotil Petrapa delirij (začelo se mu je mešati). Doma je planil na svojo spečo 19letno ženo in na 9mesečno dete ter je oba zadavil. Ko je videl, da sta mrtva, je legal spat. Zbudil se je šele pozno v jutru in prvi pogled mu je pal na umorjeno soprogo in na dete. Sedaj se mu je zjasnilo v glavi in izpoznal je, kaj je storil v pijanosti. Iz obupa in žalosti se je obesil. Ko so sosedje pozneje došli v Petrakovo stanovanje, so našli vso obitelji mrtvo.
Sreča v nesreči. V Schondorfu sta zgoreli avgusta meseca dve kmetski posestvi. Lastnika teh posestev sta si hotela sezidati novi hiši; in ko je lomil v soboto neki zidar staro steno zgorele hiše, je našel v steni vzidano veliko vrečo srebrnega denarja, ki tehta 50 kg. Posestnik zgorele hiše, Mitterlehner, se je seveda denarja celo razveselil, kar je pokazal tudi s tem, da je podaril zidarju, ki je našel zaklad, star novec  v vrednosti — dveh kron kot najdenino.
Na vozu je zaspal v vodi pa se je zdramil. Janez
Snajdr, 501etni hišni opravnik mlinarja Kostyra na Češkem, peljal se je s tovorom moke na kolodvor. Ker je moral pri mlinarskem delu tri noči bedeti, je utrujen zaspal, kar mu je postalo usodepolno; konja Sta med tem korakala k labskemu brodu po znani cesti; pripeljavša se k brodu pa sta se zvrnila z na-tovorjenim vozom v reko. Konja sta molila le glava iz reke, hujše pa je bilo za Snajdra, ki je sladko dremal pod plahto na vozu. Zgornji del plahte ostal
je le 20 cm nad površjem vode. Ljudje so rešili konja in voznika.
Kopico Otrok je prinesla v vojaško pisarno v Ljublani čevljarjeva žena češ, ker ste mi vzeli moža v vojake, pa Še otroke imejte. Pustila je otroke v pisarni in je zbežala. Otroke je policija vzela v varstvo in jih potem poslala materi nazaj.
Redkost. V vasi Jablanica pri Ilirski Bistrici porodila je žena Krnela mrtvega otroka, katero je imelo 2 glavi, 4 roke in 3 noge, otrok je drugače normalno razvit in ima lepe črne laske.
Gosenice ustavile vlak. Iz Carkova poročajo „Car-kovskije Vjedomosti", da so ustavile nedavno gosenice na dveh krajih vlak Nikolajeve železnice. Bilo jih je tako ogromno na tiru, da vlak na noben način ni mogel takoj naprej.
Strašna OSVeta Starca. V Dolana na Češkem je izvršil 73-leten starec, dninar F. Novak strašen zločin. Stanoval je pri neki rodbini Holoubek, ki je imela 12';3 leta staro hčerko Ano. Dekle je bilo lepo in razvito in starec jo je vedno vabil k sebi ter jej dajal krajcarjev in sladkarij. Ko je Holoubek to zvedel, je bil jako hudo ter je ozmerjal tudi Novaka. Od tega časa je bil starec kakor izpremenjen. Ko je deklica pred par dnevi prala na reki, jo je zgrabil terjo°su-nil v vodo. No, priplavala je nazaj do brega; a tu jo je zgrabil inznova Novak in vse prošnje in rotenja niso nič pomagala, nesel jo je do najglobočjega mesta reke ter jo držal tako dolgo pod vodo, da je utonila. Vse to je opazoval sin nekega vrtnarja a predno je priklical ljudi na pomoč, je bilo dekle že mrtvo. Novak je znan kakor osveteželjen pijanec.
Na smrt obsojena. V Petrinjah sta bila obsojena na smrt oče in sin Trifun in Simo Suknjaic* iz Gora, ker sta zavratno umorila lastnega sina oziroma brata. Morilca je izdala Trifunova žena, mati umorjene žrtve.
Morilec na dopustu. V Vellevilli pri Michigan Cityju v Indijani je bil obsojen pred nekaj časa William Hinshaw za vse življenje v prisilno delavnico, ker je umoril svojo ženo. Te dni pa je ukazala vlada v Indijani ravnatelju prisilne delavnice, naj da Hinshawn 10 dni dopusta, da bode lehko obiskal svoje bolne stariše. Morilec je dal „ častno besedo", da se gotovo vrne in tako jo dobil dopust.
Slon „Nelly" je žalil policijo. Zverinjak Kludskega. ki je sedaj v Kraslicah na češkem, ima tudi „mično živalico" slona Mellyja. Kraslicka mladina ima pohlevnega debelokožca jako rada, ter mu prinaša marsikaj dobrega „za zob" Mestni stražar pa je to hotel preprečiti, odganjal je deco, pa s tem se je zameril Nellymu. Ta ga je s svojim trobcem prijel „nežno" za ovratnik, vzdignil ga je kviško, malce ga je stresel ter ga odvrgel v stran. Mladini je Nelly zaradi tega še bolj »prirastel k srcu", le policaj bi ga rad z očmi prebodel, ko bi mogel, blizo se seveda ne upa več.
Radi klobuka razdrla zaroko. V Berolinu je šel te dni neki mladi par v cerkveni urad, da se dogovori glede poroke. Po poti pa sta se zaročenca sprla ter se razšla, in sicer zato, ker se ni hotel ženin za
tako važno priliko pokriti s cilindrom, marveč jI prišel v navadnem klobuku. Ko je zaročenec še sla vesno izjavil, da ne bo nikdar nosil cilindra, terfl pride tudi k poroki brez njega, je začela nevesta ■ ko tarnati in se prepirati, da je ženin pobegnil ti se ni več vrnil.
Gospodarske stvari.                   jj
Kako gnojimo z  umetnimi  gnojili,  z umetnimi I k
gnojili gnojimo   na ta način,   da jih   kolikor mo«oee I k enakomerno raztrosimo. Če rabimo po reč vrst gnojil. I n pomešamo jih navadno   najprej   skupaj in potem ji^H šele   raztrosimo.   Veliki   posestniki   rabijo za  to po-1 p sebne stroje, ki so sejalnim strojem podobno sest&v^H ljeni. Mali posestnik pa opravi to delo z roko, ind^H umetna   gnojila   bolj   enakomerno   rastrosi,   jih kaže I r mešati s suho zemljo,   ktero pa mora prej   preaeja^H skoz mrežo, da se odstrani debeli pesek. To delanu^H lahko pod kolnico (šupo),   na podu ali sploh  na ka^H kem   drugem   sohem prostoru.   Če rabimo na pr. za I r gnojenje V* hektarja (blizu pol orala)   '■'>  vreče različ- I i nega umetnega gnoja, težke po 50 kilogramov, tedaj! spravimo   ta gnoj iz   vreč  na  knp,   kjer  ga   najprej I n dobro   pomešamo z lopatami in   motikami. Nato do-^6 damo 3 vreče drobne in presejane zemlje, ktero po Hi mešamo z gnojem.   Tako dobimo vsega skupaj 6 vre&^H mešanice, ktero je dosti laže raztrositi po njivi kak« I same tri vreče.   Z večjo   množino se   namreč   vedno     d laže izhaja, kakor z manjšo. Dobljeno množino gnoja     t je  ra/deliti  potem tako na posamezne kraje, da lahko J m izhajamo. Bolje je, če trosimo v pričetku po malem.1 če kaj gnoja ostane, ga lahko še   pozneje   porabimo     s na mestih, ki so bila prvič slabše pognojena. Umetna It gnojila je trositi ob mirnem vremenu. Ce ima delavec lr rano na   roki, naj   ne   trosi   takega   gnoja.   Nektera I umetna gnojila se dad<5 mešati, predno jih raztrosimo, li tako na pr. Ttfmasova žlindra in kajnit, čilski soliter li in   superfosfat itd.   Ne smemo pa mešati   Tomasovel žlindre z žveplenokislim amonijakom, ker bi nam le-ta le uhajal v tej mešanici. Umetna gnojila je mešati, predno I jih raztrosimo, ne pa poprej, ue bi Tomasovo žlindro I in kajnit pomešali in pustili to zmes dalj časa ležati, 1 strdila bi se popolnoma.   Raztrošena umetna gnojila 1 je podorati, da pridejo do korenin; lahko jih pa tudi 1   i zavlečemo z  brano.   V težki   zemlji moramo   gnojila   | j Bpraviti  globkeje v zemljo   kakor v lahki   zemlji. V peščeni zemlji zavlečemo umetna gnojila z brano, ker J jih v taki zemlji dež lahko izpere do korenin, v težki  j zemlji pa jih kaže podorati,   da jih korenine   morejo  \ sprejemati.   Končno moramo še na to   opozoriti,   da  j nam umetna gnojila najbolj koristijo v srednje težki   i   < zemlji, ki ni premokra, niti presuha. Merodajno je pri tem pa tudi vreme. Ob suši in sploh ob suhem letnem j vremenu se rado zgodi,   da nam nmetna   gnojila nič I ne koristijo, ali pa dosti premalo.
Ali je res, da za težke konje niso v hlevu trda   I
tla? Odgovor: Trditev, da se konji najbolje spočijejo j na gnoju, pravzaprav na štel ji, je ena izmed onih j kmetskih  pravljic,   ki niso le z ničemer utemeljene, \
— 9 —

Jmpak so kar naravnost neresnične. Ravno nasprotno res. Na debelo naloženem gnoju ali na stelji se nji še ntrndijo, ne pa spočijejo. Če konj stoji v ki staji, ne more biti drugače, kakor da vsaka noga ibi drugo višino; konj ne stoji mirno, in Če je še o truden, vendar vedno prestavlja noge, ker ga di tako nenaravno stanje. Konj se more spočiti ha ravni staji, kakeršne pa gnoj nikdar ne da. hkoba gnoja pa sama na sebi prav malo izda, saj nj ne stoji na gnoju, ampak na trdih železnih pod-Res je mehkoba tal v konjskem hlevu dobra, i zaradi boljšega počitka, na kterega prav nič ne liva. ampak le zaradi ohranjenja kopit. Mehkoba tudi tukaj ne sega tako daleč, ker so lesena tla dovolj mehka, in le tla iz opeke, cementa, kamenja i bo za kopita pretrda. Izvrstna so tla, iz ilovice, «e z njimi prav ravna; a pravilno ravnanje z njimi oči preveč truda in dela. Če se pa z ilovčnimi i slabo ravna, potem pa imajo ravno tiste velike ■ke, kakor gnoj. Scalnica in vsaka mokrota mora izpod konja, da so kopita zdrava, drugače so fedki mehek rog, ki se lušči na suhi cesti, potem na gniloba in slednjič rak. Priporočajo se kar topleje lesena tla, in sicer iz močnih borovih plohov, se poprej dobro napoje s karbolinejem. Tla naj i da se scalnica vedno odteka. Nastelje naj se le oči: zjutraj naj se z vilami pretrese. Kar je še hro. se posuši za porabo zvečer ali pri govedi, jo se vrže na gnoj. Če boste tako ravnali, imeli v hlevu snago, prihranili boste stelje, konji pa 6 imeli zdrava kopita.
Važnost in poraba živinske soli. Sol je živilo in
jtilo ali zabela.   Za rast in vzdrževanje živalskega
e& je neogibno potrebna,   ker brez nje se skoraj
j>en organ ne more   tvoriti   ali   pravilno   delovati.
prebavila vpliva posebno ugodno, ker pomnožuje
vanje prebavnih sokov in tako povzroča   boljše
^vrstejše prebavljanje ter povečuje tek. Sol pospe-
tudi   krvni    tok,    menjav  dlake   in   vzpodbuja
i nagon.   Kakor druga slastila tako tudi sol ne
a le teka, ampak zmanjšuje tudi slabeč učinek
il,  ki  so  zelo   vodena  in   revna na rudninskih
eh ali so drugače neugodno sestavljena, ter zbolj-
e  ali   zakriva   tudi slab   okus klaje,   ktere  živali
jo rade. Vendar pa sol ne more, kakor nekateri
Jijo, izprideno, od glivic napadeno plesnivo ali zaduhlo
storiti neškodljivo; to se more zgoditi, ako je sploh
mogoče, le če se opari; sol tudi v tem slučaju slab
samo   zakrije,   ne   da   bi krmi vzela škodljiva
jstva.   Živalim   potrebna   množina   soli   ni le pri
Bih živalih različna, marveč je zavisna največ tudi
kakovosti klaje. Razmerno največ soli potrebujejo
in koze,   manj goveda in svinje, najmanj konji
osli. če se konjem polaga le oves, seno in rezanica,
ijajo tudi čisto brez soli.   Mesojede živali dobe s
o hrano   dovolj   soli   in   ni   potrebno,   pokladati
jo   še   posebej.    Klaja    rastlinojedcev   pa   ima
okdaj    dovolj   soli   v   sebi   in   sicer   navadno
tedaj,   ako   je   rastla   blizu   morja ali na drugih
tih tleh.   V vseh drugih slučajih   je dodana sol
za zdravje živali hasnovita, tam pa, kjer živali težko delajo, celo potrebna, čim bolj se reja in krmljenje živalij oddaljuje od naravnih razmer, tem bolj potrebno je dodajati soli. torej zlasti tedaj, če so živali zmerom v hlevu ali če se jim pokladajo slabeča krmila ali odpadki iz pivovarnic, žganjarnic, sladkornic in skrobarnic i. t. d. če obstoji klaja večinoma iz krmil, ki imajo obilo kalija pa malo kuhinjske soli v sebi, kakor so repa, krompir, zrnje in taki odpadki, oljne tropine, izprana, slaba ali močno zlesenela krma, potem potrebujejo živali razmerno več kuhinjske soli, kakor če se jim pokladajo slana krmila (odpadki iz mlekarnic in sirarnic, melasa) ali dobro travniško in deteljno seno ali če so na primerni paši. Tudi sicer prav dobro planinsko seno ima navadno malo soli v sebi. Koliko soli naj torej živali dobivajo, je seveda zavisno od ravnokar omenjenih okolščin povprek pa zadostujejo naslednje množine za živinče na dan: za bika in težkega pitalnega vola 40—60, za delavnega vola 30—40, za mlečno kravo 20—-30, za mlado žival 10—20, za ovco in kozo 2—6, za svinjo 3 — 10, za konja in osla 10—20 gramov živinske soli. Ali bo seči po večjih ali manjših teh množinah, ali jih bo celo prekoračiti navzgor, ali navzdol, bo razen od kakovosti hrane zavisno tudi od telesnih lastnostij; v tem zadnjem oziru more veljati pravilo, da 100 kilogramov žive teže zadostuje na dan 4 do 6 gramov soli in da mlade molzne živali potrebujejo razmerno več soli kakor druge. Ako se pa pokladajo večje množine soli, kakor približno 10 gramov na 100 kilogramov žive teže, tedaj se prebava in izkoriščanje krme bolj ovira kakor pospešuje in mlečnost se zmanjšuje. Trajno čezmerno uživanje soli povzroči kronično zastrupljenje, ki se kaže v mršavosti, zvrga-vanju, hujšanju, slabenju zadnjega dela života, v driski, v nagonu k bluvanju, kakor tudi v vnetju želodca in črev in ki more naposled končati s mrtjo živali. Za zdravilo se more sicer konjem in govedom dati 100 do 150 gramov, ovcam in prašičem *^0 do 30 gramov kuhinjske soli, da jo naenkrat použijejo, vendar moramo biti v tem prav previdni, ker se more zgoditi, da žival v krču pogine, če zavžije zelo mnogo soli. Učinek soli je v vseh slučajih še večji, če živali, ko so zavžile sol, nimajo priložnosti da bi pile.
(Konec sledi).
Imam sod, v katerem je bilo dosedaj olje. Ali je
ta sod poraben za Vino, oziroma, kako ga je pripraviti v to svrho? Odgovor: Sod od olja se da brez pomisleka porabiti za vino; seveda ga je poprej dobro izprati, da gre kolikor mogoče veliko olja iž njega. Če je bilo poprej v sodu kako namizno olje, se celo ni ničesar bati. Drugače je seveda, če je bilo v sodu kako smrdeče olje. Iz tega vzroka je najbolje, sod napolniti z vročim lugom, da se navzoča tolščoba po možnosti spremeni v milo. Lug naj bo nekaj dnij v sodu. Potem naj se sod notri do porabe vsak dan z drugo, čisto vodo napolni.
Pri nas nekteri jeseni devljejo žaganje med pokopan krompir, ko ga shranijo v klet, drugi ga pa
— 10 -
štupajo s pepelom, da se ne poti. Ktero teh sredstev je boljše, ali je morda ktero drngo? Odgovor: Neto ne ono ni potrebno, kajti pokopan krompirje poprej, prodno se hrani v klet, na zraku v senčnem kraju, na debelo nasut, dobro posušiti in potem šele v klet shraniti. Tako posušen krompir pa se v kleti ne poti, ker je že poprej oddal vso nepotrebno vlago, in se bolj drži kakor če je v žaganju ali s pepelom poštupan. Dokler ni mraza, je klet dobro zračiti in prevetro-vati, da se iz nje odstrani vlažen in zaduhel zrak.
Spominski dan naSe industrye.
Danes je deset let, odkar se je oživotarila nova industrija, ki je bila poklicana na uvaževanja vreden način spešiti našo telesno blaginjo in ekonomijo našega gospodinjstva. Znano je, kolika važnost gre v družini rednemu uživanju kavne pijače, kako so se je člmdalje bolj navadili tako v palači, kakor v najmanjši koči, kako važno je toraj bilo. to vsakdanje živilo urediti tako, da je tudi prikladno našemu zdravju. Izvcstno se Še vsakdo spominja, kako živo se je pokojni župnik Kneipp v svojih predavanjih in spisih potezal za domačo in zdravo sladno kavo. Pač je bilo ljudstvo v vedno pravem zmislu Že davno spoznalo, da je ječmen najboljši kavni surogat, ali samo opraženi ječmen ima zoprno grenak okus, in tudi samo opraženi slad se hitro upre zaradi zoprno sladkega okusa. Treba je bilo toraj odpraviti te nedostatke. To se je naposled posrečilo dragemu, v največjem obsegu izvedenemu prizadevanju firme Kathreiner-jeve, ki jo jo bil župnik Kneipp izpodbudil na izdelovanje slastne sladne kave in ki so jo podpirali najizkušenejši strokovnjaki. Vzorni izdelek, ki so ga vsi sloviti zvedenci preiskusili za nedosežnega in izvrstnega, se je potem pod imenom „Kathreinerjeva Kneippova sladna kava" prvič uvedel pred desetimi leti in se odslej brezprimerno hitro in uspešno razširil po vsem svetvi. Za ta veliki uspeh zahvalja Kathreinerjeva Kneippova sladna kava najprej izredno prednost, da ima priljubljeni okus zrnate kave. lz-vestno je zanimljivo, kako se mu podeluje ta okus. Kava raste, kakor znano na grmičastih drevesih, katerih sad je podoben naši črešnji. V teh črešnjah tiče kavna zrna kot seme. Iz mesnatega ovoja pa prirejajo Arabci sok takozvani „gišr", ki se. kakor poročajo potniki, odlikuje z izredno finim vonjem po kavi. Iz tega sadnega mesa dado Kathreinerji na otoku Heunionu, slove^em po izvrstni kavi, na način, ki je patentiran skoro po vseh omikanih državah, napravljati izvleček, s katerim se sladna zrna ob izdelovanju prepoji na jako bistroumen način. Tako dobi Kathreinerjeva sladna kava vonj in okus kave, kar spoznaš, ako pregrizneš le nekaj zrn. Jasno je, da si je morala taka sladna kava. ki se odlikuje s prijetnim okusom in priznano zdravstvenimi svojstvi sladovimi, hitro pridobiti ves svet. zlasti v širših slojih ljudstva, ker se je kava v nekakšnem zmislu vtihotapila kot živilo, kar pa nikakor ni bila. Zato je morala biti primes, ki je sama na sebi redilna in zdrava, ki jo je moči zrnati kavi pridajati, do polovice in še več, s katero se toraj tako priljubljena kavna pijača napravlja Se prijetnejša po okusu in primerna zdravju, izredno dobrodošla povsod. Največja, brezprimeraa prednost Kathreinerjeve Kneip-pove sladne kave pa je ta, da jo je moči piti »Čisto" in da na nepresežen način nedomešča zrnato kavo onim, katerim jo je zdravnik' popolnoma prepovedal. Otroke je sploh treba navaditi zgolj sladne kave; očvrščeno zdravje in cvetoča zunanjost je posledica temu. Takisto se Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ne more dovolj živo priporočati ženskam, onim, ki okrevajo, in onim ki bolehajo na želodcu, srcu in živcih. Po dolgi, izpričani izkušnji je lahko prebavna, krvotvoraa krepilna in tekne vzpričo prijetnega okusa tem bolje, čim dalje jo piješ. To novo industrijsko stroko, praznujočo svoj desetletni obstanek, je treba toraj smatrati za resnično dobrodelno pridobitev, ki je ni dovolj ceniti na polju priporočnih Živil in redil. Najboljši veščaki so jo označili za „robinsko kavo" v najboljšem zmislu te besede; zato pa je Kathreinerjeva Kneippova sladna kava seveda našla precej posnemalcev. ki zopet dobivajo svoje naslednike, dasi so bili že večinoma sodno kaznovani. Ali občinstvo ve že natanko razločevati in jemlje v svoj prid že davno pri nakupovanju le znane izvirne zavoje s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom Kath-reiner. Zakaj kjer pristni Kathreiner rabijo tudi le malo Časa, tam ga že morejo več f>ogrešati. Zato lahko firma po vsej pravici pravi v svojih naznanilih, „da je moči Čestitati vsaki gospodinji in materi, ki glede na zdravje, prihranek, čistost in dobri okus rabi Kathreincrjevo Kneippovo sladno kavo."
Loterijske številke.
Trst, dne 7. septembra:        90,    27,    70,    14,    55. Gradec, dne 14. septembra:  58,    53,      5,    69,    43,
79
gpehoushi učenec
ki zazume nekoliko nemški, se sprejme^ takoj v učenje  v  neb pekarijo na Gornjem Štajerskem.  Čas učenja je tri leta.
Vprašati je pri y.   W.  BltVilfoe-jn v Ptuju.      W8
Doktorja pi. Trnkoczyja
ie mnogo let izvrstno preakušena zdravila,  redilna In dletetlona  sredstva, priporočena v stotinah zahvalnio, priporoča in razpošilja
lekarna Trakoczy v Ljubljani, Kranjsko.
Najceneje se dobivajo, če se naroča po polti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila
vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto a poštnim povzetjem,
tudi celo se m o en komad z natančnim rabilnim navodilom.
Za Sledilne gospodinje, dojenčke,
krvne, blcdične, u vsakem ho'nil
dražujoče kave in i
iroke, nervozne, okr< , sploh za vsakega se skega čaja Doktor pi. Tinkoczyjov
joče,   slabotncže,  i mesto   brc/močne,
do-
Kakao sladni čaj E±^^"^!n„±"£j: SfcSŠ
(1!4 kilo vsebine) 40 h,  14 zavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczvja
Viol ftftPOTI*»   kapljic*. Izborno sredstvo la   Želodec.   Deluje  pomirjujoče, kre-/.eXgUeCfle    n.,^    h6Mt ule(uJoče) (ek vzbujajoce, člsli želodec in pospešuje
prebavo, steklenica 40 h, pol tucata 2 K.
KrOe*Hce     Odvajalno, Želodec Čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, ka-
»iU^HWtt   j.„r .c to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoce je to
■TOCUtVO zoper bolezni, ki morejo naitali vsled znpehe,   napenjanja   itd.    Škatla
42 h, lest Škatlic 2 K  10 h. — Pocukrone kroglice. Škatla SO h, tri Škatle 2 K.
p.Sni     pljučni in kalijev sok ali zelllčnl Sirup, prirejen   z  lahko   raztvarljavim '     _  '    ■'""•"'"■  železom,   uieSine   kalcij,  raztvarja alte.   lajia   bol   in   kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 6 K.
)člj'iv je kot boli  uteiujoče,   lajSa-
_^jo«* drgnenje v križu, rokah in   nogah,   koi novo poživljajoče drg-
po d.ilgeM hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, Sest steklenic 4 K 50 h.
Tinktura za kurja očesa,
priskiiienosredsivn proii bolestni«^ Kuriim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in Ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je ireba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazali. Steklenica 80 h, lest steklenic 3 K 50 h. !•               Kor Je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedel-
cev, živinorejcev Itd. obrnjena na vzdrievan-—           Je zdrave In krepke Živine,  opozarjamo   Iste
possbno na doktorja pl. Trnk6cayja redilne pripravke ia živino.
Doktorja pl. Trnkficzia
Tlrsrnilni ■*' udov 0tfet (Glchtgelat) P.
O                  in** drgnenje v križu, roka!
Varstvena
/ivinalri  redil«! praiek *•-» notranjo rabo pri
50 let z najboljšim uspehom uporabljcvati, kadar krave nočejo zreti, in da xe zboljštije mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K,
RAZGLAS.
Dva nova iivinjska sejma na Ptujski Gori \ bodeta vršila: prvi v soboto dne 7. septembra, druj v četrtek dne 31. oktobra. Ta dva sejma sta že lansko leto bila dobro obiskovana in se s tem naznanilom vsi prodajalci, kakor tudi kupci opozarjajo.          299

11 —
Ad.  Hochegerja
[ glavno zastopstvo marienfeldske tvornice motorje? In lokomobil
(MarJenfelder Motoren- und Locomobilen-Fabrik)
J    Dunaj UIII/2 JosefstSdterstrasse 84
nasproti postaje mestne železnice „Josefstadlerstrasse."
[Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom,
Špriitom in plinom.
Nikake nevarnosti glede Ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji. kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mlatilne priprave. — Mla-tilnice od Hofherrja in Schransa.
Gonilni stroški ene konjske moi-i za eno aro samo 4 do 6 vinarjev!! g£fl Ceniki brezplačno in poštnine prosto. flH        106
It Knjicfovezki učenec ®
(Buchbinderlehrling) ■ki mora znati tudi nemški, iz poštene hiše, se takoj
sprejme pri
W. Blanke ju v Ptuju.
roda   $e   leP   travnik   v ptujskem mestnem logu (Stadtwald). Pojasnila daje iz prijaznosti
Fr. Putrioh
v Ptuju, Brandgasse 18,                     tfOO
Za oskrbovanje živinske trgovine
■ govedoreje posebno ugodno pripravno posestvo ležeče v ptujski okolici, t središči Šestih, mnogoštevilno obiskanih sejmov, blizu hrvaške meje, se poti najugodnejšim pogojem proda, tudi se proda dobro ohranjena stre-Šina (Dachsituhl). Povpraša se pri upravništvu ^Štajerca".     299
1o$- Hasimtr y Ptnji
priporoča svojo obilno zalogo in sicer: klajno apno, „Flora" in »Gloria" živinski redilni pra-lek, mrcesni prašek, lim za muhe, papir za muhe, nravi amerikanski, cement roman inf'portland, strešni Kep, kotran, karbolinej, firnis, lak za tla^ železo, po-[hištvo, vozove in usnje, oljnate barve za slikarje [iit hiše, kvarte za igrati in razglednice, Špirit za Veti, penzelne in krtače, stopeine, mast za čevlje in vozove. Najboljša postrežba In najnižje cene.    295
f
Vili podoben hram
se da za več Časa v najem, ležeč tik ceste; stanovanje v prvem nadstropji, tri sobe, ■kuhinja shramba brez ali z pohištvom, balkonom, potrebnim vrtom, zdra-iro vodo, velikim sadovnjakom in visokim slinastim in bukovim lesom. HOkolica je okrog obrobljena s položnimi vinskimi griči. Zraven spada prosti liov. kar vse je pripravno za kako umirovljeno familijo. Pripravno je tudi ■a vinsko rgovino, kakor tudi za trgovino s zernjem. Prostori so obširni. Ponudbe so pošiljati na upravitelj stvo Štajerca.          311
I    V najem se da trgovina
IZ mešanim blagom na deželi s pripravljenimi prostori, štelažami, prostornimi kleti, snažnim stanovanjem, vrtom za zelenjad in Sadovnjakom. Trgovina se da razširiti v trgovino z vinom, zrnjem, ■fesom ter z vsemi poljedelskimi in sadnimi pridelki. Konkurence ■nobene; pogoji   ugodni.   Ponudbe  so  pošiljati  na   upravniSlvo
»Štajerca«                                      310
50C
X
Graščinsko oskrbništvu v Ebensfeldu
pri Ptuju ■ j           naznanja, da je   prevzel samoprodajo njene
fi  montagner  semenske  rži J. Straschill
na Bregu pri Ptuju.                      296
X
/
XX
W. Blanke v Ptuji
glavni trg štev. 6    j ogerska ulica štev. 6
nasproti veliki nemški cerkvi. I     nasproti veliki vojašnici.
Tiskarna,knji^ariia,knjiffoveznica in trgovina s papirjem, šolskimi in pisarskimi potrebščinami na debelo in drobno.
C. kr. zaloga šolskih knjig
in zaloga EKE* kvart  -^g
Vsaki Čas velika zaloga vseh Šolski!) knjig v najnovejši izdaji kakor tudi trgooskity vpisoualnih kniifl za trgovce, vseh pisalnih in šolskih potrebščin, Kichmann-ovih pisank in risank, pisanega in svilnega papirja v vseh barvah, pralnega papiria m papirja za
pisma v mapah in kasetah, prav po ceni; zavitkov, papirnatih vrečic, papiria za zavijanje itd. najboljše kakovosti in po nizkih cenah.
Xa debelo in drobno.
Zaloga vseh tiskovin
za slavne župnijske urade, šolska vodstva, obč. predstojništva i. t. d. v dvojnem jeziku in vseh vrst kaneelijskin potrebščin po
najnižjih cenah.
Izdeljujejo se po ceni in hitro:   trgovske   tiskovine za trgovce  in
obrtnike in sicer: pisma, zavitki z natisom tvrdk, računi, vizltnlce,
raslOVne karte, pečatne znamke za steklenice in pisemske zaklepe,
štambilie iz kavčuha in kovine.
Najbogatejša zaloga katoliških od škofijstva potrjenih
molltvenikov
v jako lepem  vezanju po raznih cenah.
Pripovedne knjige v ■"^L&B* ^Mh*"™
Vsaka zahtevana  knjiga  v   vsakem jeziku,   katera se v zalogi ne nahaja,  se nemudoma priskrbi.
Ravnokar je došla: 6raška nemška pratika 1002, a 7 kr. -- Slovenska pratika za
1902. leto a 10 ke. in I2 kr., za prodajalce mnogo ceneje.
Razglednice
V   najfinejši   SvetlOtiskOVni   izvršitvi   pošiljam   jaz   za   K   35.— 1000  komadov in potrebujem  k  narejanju  samo eno dobro fotografijo. Natisk na voljo, v nemškem ali slovenskem jeziku.
Gospodom trgovcem dovolim pri eenah veliki popust, ter prosim za prav mnogoštevilna naročila.
parna žaga,
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d.  po zahtevi  takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d.                              *>

Dr. Rose balzami Praško domačo mazilo
za želodec
m\ iz lekarne B. FBAGNER-ja v Pragi"]«
je Že več kakor 30 let občno znano domačo zdravilo slast vzbujajočega. prenavljanje pospešujočega in milo odvajočega učinka.   Prc-bavrjanje se pri rednem uporabljanju  istega sredstva okrepcuje  in obdrzuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. K* Po pošti razpošilja se vsak dan. *9Q Proti vpošiljatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K VSO mala steklenica na vse poslaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje -vnetja in bolečine manjša ter
hladi.
V pušicah a 35 In 25 kr., po posti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan.
Ako  se   vpošlje  naprej   gld.   l'S8,   se  pošljejo  4/1   pušice,   ali   za
gld. 1-68 6/2 puSic, ali za gld. 2-30 6/1   pušic, aH za gld. 2-48 9/2
pušic franko na vse postaje avslro-ogerske monarhije,
SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo   zraven   stoječo postavno   deponova-no   varstveno znamko. Glavna zaloga:
lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu"
Praga, Mate Strana, ogel Nerudove ulice.
Razpošilja se vsaki dan. — Zaloga pe lekarnah v Ovstro-Ogerskem, potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Behrhalk in g. Hans Molitor-a v Celju pri M. Rauschcr-ju in Otto Schwarzl-u; v Slovenskem Gradcu pri Gustav t\-a^uinpri£^IaksLeyrerju>^Ja^
101
mestna
9.
d Celji.
1.  Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasse Štev. 18.
2.  Hranilni vložki obrestujejo se s 4% nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znaSalo je koncem leta K 8.833.560-42.
3.  Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s 5Vj°/o nimi in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo.
4.  Hranilnica daja v najem železne btagajniene predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote.
5.  Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali Čeka poštne hranilnice na račun štev. 807-870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje.
6.  Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke.
7.    Kreditno in posojilno društvo »Celjske mestne hranilnice* daja menična posojila proti 5Va% nimi obrestmi.
8.   Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica.
Ravnateljstvo.
Prodaja in prevzetje
vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov (Zwicker) očalov, barometrov,  termo-
S
prejme   Se   Učenec   iz dobre  hiše  in z dobro
šolsko izobrazbo, za mešano trgovino.
Rajmund Jaklin
v Mišlenji (Missling in St. Leonhard).
m
metrov,   daljnogledov,   vage za   mošt,   vino,   žganje, jesih. libele (Wasserwagen) itd. itd.   pri
KARL ACKEIiMANN-U, urarju
trgovina   z   urami,   zlatnino,   srebrnino   in   optičnim blagom v Pfujll v gledališkem poslopju.   182
Adolf Sellinschegg
špecerijska trgovina „k zelenemu vencu'*
v Ptuju
kupuje vedno
vsakovrstno frisno sadje,
labolka, hruške, slive, breskve, kutne, kostanj, orehe, grozdje, frišna jajca, krompir, luk, česen, vsakovrstni fižol, maslo, surovo maslo (pnter), med (Schleuderhonig), čebelni vosek, posušene jedilne gobe, hren in drugo zelenjavo; potem laneno in repno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe slive in jabolčne krhlje.
Use to po visokih cenah.
*—*•*+
292
M
•*•«*♦**♦♦♦*»♦«
M
13 —
„Štajerc"
izhaja vsaki drugi četrtek,
prinese najnovejše novice in zastopa interese kmečkega stanu. Štajerc  stane za  celo  leto  s pošto  vred  samo
1 krono 20 vin. ali 60 kr.
io izvodov stane na leto   6  kron 60 vin. s pošto
vred. Naslov: „Upraoite1j$tw Štajerca t> Ptuju."
wmm$*
11
i*i
21 ;o
100 litrov 20 kron,
če   se  ga  kupi   več, je   ceneje.
Sadno kletarstvo 30$. PallOS y Celji.
H. MORELLY
poprej Franc Petrowitsch
slikar, barvar in trgovina z barvami (farbami)
L               v Ftuji
naznanja slavnemu občinstvu,   da  se je   prestavil  iz
ogerske   nlice   (Ungarthorgasse)   k   veliki  cerkvi
Balmh.ofgasse  Št.  5  poleg  gostilne g.  Knaus-a
(Judennatzl)
in priporoča svojo obilno založeno zalogo
najboljših oljnatih barv za okna, vrata, pohištvo i. t. d., dalje suho barvo za malanje hiš, dobri, hitrosušeči firnež, ki ostane svetel; vsakovrstne lake trpentin, polituro, brunolin, sikativ, orehovo pajco, glaspapir, pinzenštajn, abcugpapir za fladrati, kakor tudi mnogovrstne čopiče (pinzelne) in pinzelne za belenje malanje in slikanje. Nove muštre ali patrone za hiše barvati, zlati in srebrni prah za podobe in rome zlatiti ter druge v  to stroko spadajoče stvari
vse frišno blago in po najnižji
ceni,                      177
******** Zaradi družinskih
razmer ^^jMMiM^i&&i*ii
se eno, v najlepši legi ležeče dobro vzdržovano vinogradniško posestvo, obstoječe iz circa 7 oralov traja, od katerega je že čez 1 oral zasajenega z novimi, dohodke nosečimi, ameri-kanskimi trtami; čez 1 oral sadnega vrta s krmo in pašo, čez 10 oralov gozda, 2 viničarij, 1 male hiše (Herrenhaus) z dvema sobama, kuhinje, kleti, preše, živinskega in prašičjega hleva, kalnice za steljo in strelne postaje, 3 komade živine; vse v najboljšem stanju je v Gorci (Gorzaberg) fare sv. Trojica v Halozah ležeče, s pohištvom skupaj ali na drobno, po prav nizki ceni takoj proda. Vprašati je pri lastniku
J. Pobeschin=u
v Mariboru, Tegethoffstrasse 35. m
lekarnarja,LThierry-ja balzam
z zeleno nunsko varstveno znamko  12 malihjali 6  velikih steklenic K 4 — poštnine prosto.
A. Thierry-ja Centifolien-mazilo za rane
2 lončka K 3.50 poštnine prosto razpošilja  proti plačilu v gotovini
A. Thierry-jeya lekarna „pri Angelju" y Pregradi
pri Rogatec-Slatina.
Dunaj, centralni depo: lekarnar C. Brady Fleischmarkt 1
Budapesta: lekarna J. v. Tdrbk in dr. Egger.
Zagreb: lekarna S. Mittelbach.
Na drobno dobiva se  noovsod.      137
*
šeiger»jeva
trgovina z knjigami in pisalnimi potrebščinami v Celju, glavni trg 2,
"priporoča svojo največo zaloga molitvenih in šolskih knjig tn 1 j ml.sh-ili (narodnih) spisov.             20/f.
Fritz Rasch
trgovina s knjigami -Sljll in papirjem \\&-
tt  Celji
priporoča svojo veliko zalogo šolskih knjig in pisalnih potrebščin, kakor tudi molitvenih knjig, kolendarov in zabavnih spisov v največji izbiri in po najnižjih cenah. 259
•njoquu^   u 1  nfn^j a t u j u 2 i f u >|
!Ao[-a 1 u b 1 a   IIA
a iqop as .181 i| 09 PSod od (q qs ouies «f[9A
ioui mw *)Ntt3 # # #
# # # I !V|upM0OttiO iso)i
bjjjuPtmSouja bS30bsa uz BSjfm[ uuzha oqiif

•t
^^fv^^\ r\ y\ O    z Specerijo, kolonijalnim blagom, delikate-
m     *  -* £^^^ ▼ HI d.               sami in mineralno vodo.                 ^L
I   -= TRAUN & STIOER v Celji. =- Jf
•-------#===+»       m       ••——#-------99       •—=•
— 14 —
Kdor namerava kupiti nagrobne kamene!
naj obišče kamnoseško podjetje
J. F. Peyer-ja v Mariboru (Hilariusstrasse poleg Wielandplatz-a» ■•"* tam se nahaja čez 100 izgotovljenih novili nagrobnih kamenov "*5 I po vsakovrstnih cenah, iz marmora, granita, lignita i. t. d. v zalogi.        222 ] Najboljše dobavanje!                                                         Strogo solidna in lepa delali
na
1-,    2-,    3-4-rezala,
plugi iz jekla
hrnrtp   za travnike In mah,  razdeljene  in I7J cii il                        diagonalne,
poljski valarji, obročasii in iz gladke plehovine,
stroji za sejanje „Agricola"»
stroji za košnjo in žetev, za mig0i^lj0
yr<ib(}c za seno in žetev, za obračanje mrve,
patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Prede za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo,
mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja,
stroje za   re zanič o,
na   valjčkih    in  z    marljivimi   tečaji, Jako lahko za goniti pri Cimur se prihrani 40% moči.
Mline za debelo moko, reznice  za  repo,
Najizvrstnejsi in priznano najboljši
S.
Ustanovljene IS 72.
Dunaj, III
cfrnii -yo rnl'-lf iti s   patentovanimi valjčnimi,   okroglimi SLI UJI i^O, llliclllll,, mazijivimi tečaji na roko,   na vital
in za na par.
-T7--f 4-,-il S     fkliniP^        za naPreg° 1 do 6 živinčet.
Najnovejši mlini za čiščenje žita  trijcrji za rojKanje luriicc,
Samolvorne patentovane
brizgalnice za  pokonča-
vanje grenkulje in trtne
uši
„Syphonia",
prenesljive
štedilne peči,
parniki za krmo,
preše za seno in slamo
na roko,   pritrdljive in za
prepeljati,               -■* "-'>'-
kakor tudi  vse druge   poljedelske  stroje
najnovejši in pripoznano najboljši napravi
Ph. Mayfarth & Go.
C. kr. izklj. priv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa In fužine na par.
Taborstrasse št. 71.                  730 **™"™>-
Odlikovan* a irtz 450 zlatimi, ireberniml  In bronastimi Svetinami na vsoh vodjih raistavah. Iluatrovani katalogi in mnoga priznanska pisma brezplačno — Zastopniki in predajalci se radi sprejm6.
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
:-s

Josef GspaltI
zlatar,   srebrar, vina z urami  v
optiker in   trgo-PTUJU ******
priporoča svojo največjo obilno sortirano zalogo, vedno najnovejših iu naj-solidnejših  drago tin,   zlatnine,   srebrnine in blago   kristofle kinežkega srebra, | vsake vrste nanosnikov (Zwicker) in očalov, tudi po Xdwniiktt) prcdpUlb, stekla za brati, lupe (Loupen), termometre, barometre, aueroides, arasmeter,  zdravniške maksi-maltermometre, vodne  vage (Hbele), Rollmasse. daljnoglede, gledališčna in druga kukala, lorguete, osakoorstne  klOStcmcuburskf page   za tekočine. Za olno, Zganit, moit itd. po različnih cenah. — Dalje svojo veliko zalogo dobro reguliranih Jolcarsklh Žepnih W, zlatih, srebrnih, tula in nikelnastib, samo dobrega izdelka najboljših firm in mark proti večletni garanciji po najzmcrneiiib cenah. — Vsakovrstni
lišp, ure, stare srebrne in rimske bronaste denarie, starovino, pristne bisere in kamne, bortensilber in drugo, sprejema po najvišjih cenah v zamenjavo, ali tudi kupi. — Prevzame vsakovrstna v to stroko spadajoča popravila in graverska dela, ki se vsakomur popolno zadovoljnost v lastni delavnici solidno izvrše.                                                                                                                    219
!
C. kr. priv,
tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Potlland-cemeut v vedno jednakomemi, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkriliajOCI dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III.3 Rennweg 5.          lil
Dobre ure in po ceni
proti 3 letni pismeni garanciji, prodaja in  razpošilja
Kari flekermann,
urar, trgovina s zlatnino,  srebernino  in optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju.
Dobre nikelnaste remontoir-ure
Od gl. 3.50 višje.
Dobre sreberne remontoir-ure od
gl. 5.50 višje.
Dobre prave zlate remontoir-ure
od gl. 15.— višje.
Dobre stenske ure z btjem
od gl 2.50 višje.
Dobre pendel-ure z bitjem nr c-i
gl. 6,50 višje.
Pristne  $reberne   verižice od |
gl. 1.20 višje.
Pristne sreberne porotne prstane.
par od gl. —.80 višje.
nikelnaste ure,  budilke od
2.—  viSje.
Vse druge ure, zlatenino in srebernino, ter optično biago, kakor tudi vsfi, v to stroko spadajoča popravila, dobro in po ceni.
—  15 —
Vstanovljena leta
1862.
Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tuo-liraiiilničnem uradu.
Mestni denarni zavod.
Giro konto pri
podružnici avst.
ogersk. banke
v Gradcu.
Uradne ure
za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 are.
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada jočega posredovanja, isto tako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Občenje t
avst. oflersko
banko.
ii
Ravnateljstvo.

Raz 2* 1 as %"* ^ o
Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ftuji 1900.
(Kramarski, živinski in lesni sejmi) 23. dne aprila, 5. dne avgusta in 25. dne novembra.
jjC Konjski in goveji sejmi: TM|
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca in tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker  se vrš6 v  dotičnih  tednih zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma.
JMP~ Svinjski sejmi: TKg
Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje.
BVI^kKK                 ill« —I --. ■ — N It«         f* *-» — «aAA •■    •                 iH^nsNi
Tedenski sejmi:
Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (Špeli) in perotnino.
Ob zgoraj  navedenih dneli prodajajo se na trgu ob ledji   (Lend)   velike   množine  stavbenega   tesarskega
lesa, krajnikov, letev (lat)   trsnega kolja i.  t.  d.                   Župan-
Mestni urad v Ptuji.                                                  jp    ftt*nirr
— 16
Razglas.
Mestni  občinski   urad  ormužki naznanja, da se
vsaki torek od sedaj  naprej
S 3 1 O JCCl
sttIel3 ski
v  Ormožu vrši.
Sejmina za komad znaša 6 vinarjev.
P. n. prodajalci ormužkega in bližnjih okrajev so uljudno  povabljei se teh sejmov mnogoštevilno udeležiti.
Kupcem stojijo hlevi na sejmskem prostoru na razpolago.
Ormož, i? septembra i9oi.                        župan. j  N  Kautzhammer.
303
128
Heinrlch Mauretter
v Ptuju, florjanskj trg
priporoča svojo najbolje sortirano zalogo špecerije, vina v steklenicah in dedicates po najnižjih cenah. Proseč za mnogošteviln obisk se beleži
vsim spoštovanjem
305                                                  Heinrich Mauretter.
»o-o-o-o-o-o-o-o-o
Styria biči kij i (Fahrrader)
danes pripoznani najboljši fabrikati po 200, 220, 240, 260, 280 in 300 kron priporočata
brata  Slawitsch v Ptuju. Dobri stari biciklji se dobijo po nizki ceni.
Ceniki (Preiskourant) brezplačno.             302
Jos. Kasimir v Ptuju
priporoča svojo obilno zalogo in sicer: najfinejše namizno in jedilno olje, sadni in vinski jesiu, j( hovo esenco in kislino, kiselo vodo: rogačko,   radius in konigsbruner, pivo v steklenicah in sodčkih „Braj Reinighaus" v Gradci, prav dobor švicarski sir, speli papriciran, liariiike,  celi in sekani Speli,   snuj« mast.   „Monte Ckristo",  najfinejši želodčni liker,   mm iz parnih mlinov, kavo, Čaj, sladkor, kakao, čokolado, n slivovko, vinski cvet, vsakovrstne dišave (Gewiirze) i. t Najboljša postrežba in najnižje cene.
UC Išče se viničar ~tl
za dobro viničarijo.   Isti se mora zaznmeti na nasade  in   požlahtenje   in  imeti štiri   delavske  m) (osebe),   od   katererih   mora  znati   vsaj  ena  govol nemški. — Vprašati je pri gosp.
Ktinlg, posetnik vinogradov v Framu (Frauheim Kranicbsfeld).
Čudež iz Švice.
Podpisana firma  pošlje vsaki osebi,   kateregakoli si proti postnemu povzetju za ceno, kakor je Se ni bilo v skem svetu, to je za samo
2 kroni 60 vin.
carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo
mmr uro ~an
s triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naroeitelj eleganti fino faconlrano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura i ugajala, se jo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedrno
zastopstvo za švicarske ure v Krakovu JI
poštno predalo št. 29.                           30;

Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko.
Tisk: W. Blanke v Ptuju.