Listek. Levom v razmesarjenje. Zgodovinska povest. Prevel Krutogorski. (Dalje.) Drugi dan za rana je 6oln z dvema mladima ribičema odplul iz varne male luke, spremljan z blagoslovom cele ob6ine. Ob ugodnem vetru sta mogla dospeti do obrežja v dvanajstih urah. Ako ostane veter severovztočen, potem se vrneta peti ali šesti dan nazaj, ostavši v Kartagi k ve6jemu dva dni. Perpetua je cele ure stala vrhu stražniške skale, gledaje neskončno morsko površje, tiha in nepremi6na, kakor mramorna soha. Kedaj se vrneta? Li ga vidi še kedaj? Ure in dnevi so tekli na malem otoku v mirnem, jednoličnem trudu. Dan je minil med skupno molitvijo, skupnim kosilom in delom. Perpetua je pou6evala otroke. Opravivši svoje dolžnosti, je šla na skalo in presedala na nji po cele ure, oziraje se tjakaj na jug, kjer je izginilo znano jadro. Ono toplo 6ustvo, ki jo je že zdavnaj vleklo k odkritosrčnemu, vernemu mladeni6u, ji je postalo docela jasno sedaj, ko je bil on dale6 od nje; znala je sedaj, da ljubi mladega ribi6a in zavest, da ji tudi on vra6a Ijubav, je napolnjevala njeno dušo s srečo. Sklenila je po njegovi vrnitvi postati njegova žena. V mali ob6ini bodo pozdravili njuno zvezo — vedela je — z veseljem. Marljivo, tiho življenje ob strani ljubljenega moža se ji je kazalo tiso6krat lepše od vseh zemeljskih naslad burnega, razuzdanega Rima. Z rasto6o nestrpnostjo je ždela Perpetua Antonove vrnitve; ali ura je minila za uro, dan za dnevom — njiju ni bilo. Sedmi dan po odhodu obeh ribi6ev je bilo jasno vsem, da ju je doletela nesre6a, kajti morje je bilo mirno, veter ugoden. Vrniti sta se morala danes ali nikdar. Ribi6a se nista vrnila. Šele ko se je nad morjem docela zgostil ve6erni oblak, je Perpetua prišla raz skale. Znala je, da se on ne vrne, da je izgubljen za-njo. — Zavita v plaš6 ie pre6ula vso no6 y svoji hišici, ne zatisnivši o6es. Kaj donese nji, njim vsem, naslednji dan? Morda prerani, mu6eniški konec! . . . Česar se je Perpetua bala, — se je vse obistinilo . . . * * * Anton in Katon sta bila sre6no prijad- rala do suhega in skrivši 6olni6 v varen kraj, sta odšla v Kartago. Ondi so ju izpoznali na trgu. Skušala sta pobegniti, a bila sta zgrab- ljena in vržena v ječo. Ker nobeden njiju ni bil rimski državljan, zatorej ju je namestnik zaukazal trpinčiti, da bi izvedel od njiju, kje da prebivajo pobegli kristjani. Katona so izpraševali prvega. Že po jednournem trpinčenju, in da bi se izognil nadaljnjim mukam, izdal je svojce, zatajil krš6ansko vero in bil izpuš6en. Po izdajstvu Katonovem se jim ni zdelo potrebno mu6iti še Antona. A njega strah pred smrtjo nikakor ni primoral zatajiti sveto vero in darovati maliku. Pustili so ga torej v temnici, da bi ga kaznovali skupno z drugimi, koje so upali kmalu poloviti. V jutro osmega dne po odhodu 6olna je na skali stoječi čuvaj naznanil kristianom, da se približuje otoku precej velika ladija. Po njeni opravi je bilo spoznati, da je to cesarska vojna ladija. Okoli poldne je v mali tabor priletela pušica. Dovršilo se ie . . . Možje, ženske in otroci so obstopili križ in ko se je bil prikazal prvi 6oln z vojaki, pali so vsi na kolena in zapeli zahvalno pesera. Rimskim vojakom ni nih6e nasprotoval. Možje, žene in otroci so se dali dobrovoljno povezati neusmiljenim vojakom. Prepeljali so jih na barko. Drugi dan so bili v Kartageni in so stali pred namestnikom. «Vi ste kristjani,» je začel ta, «zakaj ste bežali ?» «Naš škof» je odgovoril predstojnik ob6ine, «katerega si ti križal, ukazal nam je bežati in 6akati, dokler nam Gospod ne odIo6i mu6eniškega venca. Zdajci z radostjo 6akamo smrti.» »Zatajite svojega križanega Boga, kateri samega sebe ni mogel rešiti in tem manj reSi vas,» je nadaljeval namestnik. »Glejte, kip naSega cesarja! Prinesite mu žrtev in svoboda je va3a!» «Kako naj zatajimo mi za nas umrlega Odrešenika?« je odvrnil starešina. «Naša sveta vera nam prepoveduje darovati malikom. Mi izpolnjujemo svoje dolžnosti nasproti cesarju, in nasproti Bogu.> «Potem umrjete,> je rekel namestnik. «Idite in se pripravite na smrt! Gledali bodete soln6ni vzhod raz križe.» Ko so vojaki odvedli kristjane, poklical je namestnik dijakonico Perpetuo. Dolgo je motril pred seboj stoje6o krasno žensko, katera je naivno, priprosto uprla vanj svoje velike, temne o6i. «Ti si Rimljanka,» je pretrgal ta naposled mol6e6nost. «Ne ugovarjaj, tvoj pogled te izdaja! Odre6i se svojim verskim predsodkom in svobodna si!» «Ne odpovem se,» je tiho a odločno odvrnila Perpetua. «No6em,» nadaljeval je namestnik, «da bi tvoja lepota poginila na križu. Tebi se smeji življenje z vsemi radostmi, ako le ho6eš. Vzamem te v svoj grad; ne sužnjica, ampak kot prosta gospa boš živela pri meni. Odpovej se in uredim ti življenje, na kojem te bodo tisoči zavidali. «Jaz no6em živeti!* «No, paumri!» je dejal namestnik. «Odpeljite io k onim. S tem svojeglavnim ljudstvom ni6esar ne opraviš.» III. Za prihodnji dan dolo6ena smrt kristjanov se ni mogla izvesti, kajti že na dan obsodbe je namestnik prejel iz Rima cesarski ukaz, da naj nemudoma pošlje vse kristjane, ki jih ima pri rokah, za nameravano zverinsko gonjo v gledališču. Za ujetnike je bila že pripravljena ladija, toda njih odprava se je nekoliko zakasnila vsled burje, ki je zadrževala ladijo v pristaniS6u. Medtem se je v je6i vrSila tiha slavnost: Anton in Perpetua sta se navzlic bližajoči se jima smrti zvezala za celo življenje, — 6egar dnevi so bili šteti; tudi z dnevi in urami sta bila zadovoljna . . . Stari predsednik ju je poro6il. Poroka se je vrSila po no6i, ko so stražniki spali. Dva dni potem je barka dvignila sidro in odjadrala v morje. V Kapui je izkrcala ujetnike in odtam so jih odvedli po Appijevski cesti v Rim. Ujetniki so šli, zvezani paroma; Anton in Perpetua sta hodila skupaj. Deseti dan hoda popoldne so naši ujetniki zagledali od daleč velikansko mesto Rim. V solnčnih zarkih se je bliščalo zlato njegovih dvorcev in svetiS6, lesketal se mramor pro6elij in portikov! Ta splošna masa razkošnih zgradeb, to izobilje zlata in mramora se ie dozdevalo utruienim revcžem kakor bajka živahne fantazije. A tam, v tem mestu jih je pri6akovalo na tisoče ljudi, da bi se zabavali z njih smrtjo. — Krvolo6ni ljudje, ti Rimljani! Da bi se ne dolgočasili, morajo se kristijani dati raztrgati divji zverini. V mraku je tolpa ujetnikov stopila v mesto. Kaka gnječa po ulicah! Kaj je bilo pouli6no vrvenje v Kartagenu v primeri s tem milijonskim prebivalstvom rimske stolice! Vojaki so s trudom delali prostor za poverjene jim ujetnike med poulično, razbrzdano druhaljo. Ko so korakali preko foruma, na kojem je bilo bolj tiho nego na ulicah, tu mimo je Perpetua nizko sklonila glavo. Ondi je stal mramorai hram Veste, kjer je ona toli 6esto izpolnjevala duhovne dolžnosti. Je-li bila takrat sre6nejša nego sedaj? Nikakor ne! Njeno srce ni poznalo miru, kojega je zdajci polno, ni tudi poznalo sreče biti Ijubljena in ljubiti. Še nižje je sklonila glavo, da bi ne bila spoznana. To kar jo je čakalo kot pobeglo vestalko, če bi jo spoznali, ie bilo hujše od smrti pod kremplji krvoločne zverine. Blizu sodišča se je nahajala stara vojašnica pretorijancev Nerona. Leta je rabila za ječo iz dežele privedenim žrtvam gledališča. Semkaj so bili odvedeni kartagenski kristjani. Spravili so jih v veliko dvorano s tlakanim podom, na katerem so kraj sten ležale blazine. Vštric se je nahajal s stebri obkoljen dvor. Izmučeni potniki so precej polegli spat. Dobrodušni načelnik jetnišnice jih je obvestil, da se še igre niso pričele. Torej še nekaj dni življenja! Nobeden iz njih ne bi zatajil Kristusa, takisto pa tudi ni bilo nobenega, ki se ne bi radoval kazenske preložitve. Po priprosti večerji je spanec takoj zazibal trpine v mirno spanje. * * Kruh in prizori, t. j. pravilna razdelitev moke, masla in vina in brezplačen dostop k bojem gladiatorjev in k drugira narodnim uprizoritvam, — evo s čim so si rimski vladarji skušali pridobiti leno in svojevoljno stolično druhal. Gorje cesarju, ki bi se bil drznil odreči milijonski mestni sodrgi igre! Pahnjen bi bil s prestola, tudi ako bi bil najboljši človek svojega časa. Ali ne samo za stolično druhal so bile potrebne rimskim cesarjem igre, s taistimi so se dali izborno vladati i višji sloji. Čim več igre, tem manj politike! Rimljan je za časa razpada cesarstva, imenitnik kakor prostak, stavil igre višje nego vsa vpraSanja notranje in vnanje politike. Toda jezdarjenje in dirke v cirkusu niso več zadovoljevale čezmerne strasti Rimljanov. Tudi glediške igre so jim postajale predolgočasne. Tedaj so se pojavile in kmalu izpodrinile vse druge igre — boji gladiatorjev in zverinsko mesarjenje. Do kakih razdivjanosti so dospeli boji gladiatorjev, se nam dandanes vidi skoro neverjetno. Gesar Trajan, jeden najbolj človekoljubnih rimskih cesarjev, je po vrnitvi z dsnavskega pohoda ustanovil narodne praznike, ki so trajali 123 dni. V teh dneh se je vojskovalo, to se pravi, radi zabave rimske druhali pobilo 12.000 gladijatorjev. Razkošje, vladajoče pri teh igrah, se ne da popisati: tako \e na cesarjev ukaz jeden dan 300 borilcev v zlatem kopju stopilo nasproti uprav tolikemu broju v srebrnem oklopju. Vstopnina za gledaliSča, kjer so se uprizarjale igre, se ni pobirala. Narod se je mogel zabavati zastonj po cele tedne. Vladarji Rima so nosili vse stroške, njih imena so se pro- slavljala tem bolj, čim več se je bilo potrosilo za divje igre. Še groznejše so bile gonje divje zverine. Na bojno torišče z divjimi zverinami so se prignale tolpe uplenjenih ali na smrt obsojenih kaznjencev. Iz početka so te gonje nosile značaj bojnega pravilnega boja dobro oboroženih izvežbanih borilcev z nekoliko ukročenimi divjimi zverinami, a kmalu se je to izpremenilo in divje krvoločne zveri so se izpuščale na slabo oborožene ali povsem neoborožene ljudi. Ako je ljudi nedostajalo, je divja zverina, gladna in razjarjena od pikanja razbeljenih žic, trgala druga drugo. Tudi take uprizoritve so se spremljale z neprimernim razkošjem. Najredkejše zverine so se dobivale za ogromne stroške iz najdaljnih krajev. Zgodovina nam jamči za istinitost Stevilk, sicer bi ne šlo verjeti številu zverin, borečih se najedenkrat, v enem in istem dnevu. Smešnica. Ahacelj: «Katera očesa nič ne vidijo, čeprav niso oslepela?* Becelj: «Kurja!» Cecelj: «Izvrsten odgovor.» Decelj: «Istina.»