Ste v. 204. V Ljub!., ani, torek dne 23. julija 1912. Leto I. mm Posamezna številka 6 vinarjev. !„DAN“ i/haja vsak dan — tudi ob nedeljah in [praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob j3. uri zjutraj. •— Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečih) K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. -::: pošilja upravništvu. Telefon številka 118. _--------------7 -TTiljT-TrTi-S»-iTBiji Naročnina se s3jB£g ... ... NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev, k: Uredništvo in upravništvo: ts Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju post pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ••• ••• Telefon številka 118. ' 11.1 7ui.il- Ali je gospod baroiTpozabil? Beseda dana — vez velja. Deželni zbor kranjski se snide danes na kratko zasedanje. Značilno je to sklicanje, da Ka je priporočala kranjska deželna vlada. Tekom zadnjega pol leta imamo namreč zaznamovati v našem domačem par' mtarnem življenju tako važne dogodke, d deželna ivlada, oziroma njen šef, deželni picdsednik baron Schwarz nikakor ne bi mogel prezreti ali pozabiti. Proti koncu zimskega zasedanja našega 'deželnega zbora je deželnozborska večina z enim glasom večine proti narodno-naprednim glasovom in glasovom nemškega veleposestva nasilno anulirala mandata poslanca Ribnikarja in Reisnerja. Deželna vlada in njen reprezentant v deželnem zboru ni čutil nobene potrebe izvajati vsled tega katerekoli konsekvence. Niti akademične izjave nismo čuli iz ust cesarskega namestnika, čegar naloga bi bila z vso energijo zastopati stališče pravice in no-stavnosti. Pol leta je minilo, predno so bile dopolnilne deželnozborske volitve za poslanca stolnega mesta kranjsl a razpisane. Mandat bivšega deželno^ glavarja pl. Šukljeta je bil izpraznjen komaj dobrih štirinajst dni pred izgubo mandatov poslancev Ribnikarja in Reis-nerja, a nadomestne volitve v Beli Krajini so Se že izvršile začetkom marca. Ni dvoma, da je deželna vlada postopala v slučaju ljubljanskih mandatov neprimerno drugače kot pri razpisu dolenjskega mandata, ker znaša diferenca v razpisu termina več kot pet mesecev. Proti zavlačevanju razpisa ljubljanskih deželnozborskih volitev so se pa vlagali naj-odločnejSi protesti, kakor tudi ponovni pozivi, da naj se volitve nemudoma razpišejo. Več političnih društev in več javnih shodov je v ostrih resolucijah dalo v tem oziru duška. Klub na-rodno-naprednih deželnih poslancev, kakor tudi izvrševalni odbor narodno - napredne Stranke sta odločno zahtevala od deželne jvladc takojšen razpis volitev za vakantna mesta ljubljanskih deželnih poslancev. OpetovanO je tudi v imenu narodno-napredne stranke in-terpeliral pri deželni vladi zastopnik, izražajoč nezadovoljstvo, ki vlada v Ljubljani radi neopravičenega zavlačevanja volitev. Na zahtevo, da naj se razpišejo čim preje nadomestne volitve pa je ekscelenca baron Schwarz navedel dva vzroka, da tega ne stori. Razpis je delal odvisen od sankcije v zadnjem dežel-nozborskem zasedanju sklenjene izpremembe občinskega volilnega reda za Ljubljano, po katerem naj bi bilo omogočeno tudi pri dezelno-zborskih volitvah voliti kmetom iz ljubljanske kolice v mestu samem. Drug vzrok, da ne razpiše volitev pa je navajal baron Schwarz izgovor,da volitev itak ni nujna, ker se deželni zbor pred decembrom Itak ne snide. Ni nobenega dvoma o tem, da je 'deželni predsednik baron Scliwarz s to svojo izjavo dal narodno-napredni stranki nekako zagotovilo, da se deželni zbor preje ne snide, predno niso izvršene dopolnilne volitve ljubljanske. ^ To zagotovilo je bilo tem očitnejše, ker Seželna vlada kranjska tudi še potem ni razpisala nadomestnih volitev, ko je že pred dvema mesecema došlo Najvišje potrjenje novega ljubljanskega občinskega reda. Baš z ozirom na vse te dogodke, je za naso deželno vlado značilno, da je deželni predsednik baron Schwarz priporočal v teko- čem mesecu sklicanje deželnega zbora, četudi samo na kratko zasedanje. Saj je pa brez dvoma zavlekla deželna vlada razpis volitev le na željo in zahtevo deželnega odbora, oziroma vodstva S. L. S. Cisto opravičeno bi nosil sedaj deželni odbor, oziroma deželnozborska večina sama vse posledice, ki nastajajo zanjo vsled takega postopanja. Deželna vlada pa nikakor ni zato tu, da bi na tak način krajšala pravice ljubljanskega mesta in jačila itak zelo pičlo večino deželnega zbora. To stori brez velikanske odgovornosti tem težje, ker hoče S. L. S. zopet porabiti ugoden trenotek, da na brezvesten način brez zadostnega zastopstva ljubljanskega me* sta bolj nemoteno oškoduje itak desolatne deželne finance. V danem slučaju pa sicer ni toliko angažirana oseba barona Schwarza kot šefa dežele kranjske, marveč tu gre pred vsem za osebno verodostojnost in osebno poštenje njega ekscelence. Dva čisto navadna in priprosta človeka smatrala bi tako izjavo, kakršno je dal baron Sehwarz narodno-naprednemu odposlancu v zadevi nadomestnih deželnozborskih volitev ljubljanskih, za obvezno in možato zagotovilo. Iste besede, nekako ista obljuba, storjena od tako visokega dostojanstvenika kot je njega ekcelenca baron Schwarz, nikakor ne more imeti manjšega pomena in manjše važnosti. To pa tem manj, ker se je narodno-na-predna stranka končno zadovoljila z zgoraj omenjeno izjavo deželnega predsednika in je opustita vsako nadaljno intervencijo in akcijo glede razpisa volitev, kar bi seveda v. nasprotnem slučaju nikakor ne storila. Proti sklicanju deželnega zbora tem odločneje protestiramo, ker se je kompletiranje mandatov ljubljanskih poslancev na tak frivo-len in ostuden način onemogočilo. Naš protest seveda danes ne more ničesar na stvari izpremeniti. Sklicanje deželnega zbora kranjskega pa je značilno za politično moralo v naši deželi. Jasno je, da se neha vse, ako deželni šef deželnozborsko manjšino, ki je na noben način ni mogoče prezreti, na tak način vodi za nos. Opravičeno pričakujemo, da bodo narodno-napredni poslanci zahtevali od kavalirja ekscelence barona Sehwarza pojasnila, kako je mogel glede razpisa volitev ljubljanskih dveh deželnih poslancev s svojo izjavo varati celo napredno javnost. —ka. UsodaJtajerskega deželnega z bora. ■ C e 1 j e, 2Q. julija 19ll Komedija v Gradcu z imenom »Pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora«, se je torej zopet začela. Sedaj je kratka pavza in prihodnji prizor, katerega bo vsaj deloma videla tudi javnost, se bo začel igrati koncem avgusta. Od januarja 1. 1910. se sedaj že vrši ta skoro ostudna komedija, torej je tretje leto. Da bodo cenj. čitatelji »Dneva« tudi izven Štajerske si na jasnem, moramo poseči y zgodovino nekoliko nazaj. Ko se je po volitvah 1. 1909. sestal deželni zbor k jesenskemu zasedanju, mu je kmalu bil predložen tudi proračun za 1. 1910. Vseboval je za Slovence naravnost vnebovpijoče krivice. Izvrševalni odbor narodne stranke je po temeljitem pretresovanju proračuna pozval slovenske deželne poslance k stvarnemu, načelnemu in doslednemu boju zoper krivice v proračunu in za slovenske zahteve sploh. Klerikalni poslanci, hoteč izkazati svoj radikalizem, so par dni po tem sklepu brez vseh priprav in ne da bi bili stopili tozadevno z merodajnimi političnimi činitelji v dogovor, začeli v deželnem zboru z obštrukcijo. Toda v svojem komunikeju, v katerem so navajali vzroke za obstrukcijo, niso niti z besedico omenili krivic v proračun, ampak so kot vzrok navedli dva nemška predloga, ki bi se bila lahko brez obštrukcije mirnim potom s sveta spravila. Vkljub temu, da je bil že prvi taktični korak klerikalcev ponesrečen, je narodna stranka se zavzela za obštrukcijo tudi javno in na shodih, baš iz razlogov, ki so bili v deželnem proračunu na dlani podani. Tudi klerikalci so uvideli, da so vzroki, ki so jih navajali v komunikeju, nezadostni za obštrukcijski boj, ki vedno zahteva ogromnih žrtev, zato so kmalu na to začeli pisati, da gre njihov boj za — samoupravo. Vsak pameten človek pa ve, da je pojem samouprave silno obširen in dia bi boj Slovencev za samoupravo v celotnem obsegu na Štajerskem trajal leta in leta — brezuspešno. Dne 2. marca 1910 sta na občnem zboru klerikalne stranke v Mariboru govorila o PO’ ložaju v deželnem zboru v Gradcu Robič in dr. Korošec, a glejte, o zahtevi po samoupravi ni bilo besedice čuti iz njiju ust. Septembra istega leta so se pogajanja zopet pričela, a zopet ne na bazi samouprave ali bazi krivic v proračunu, ampak kako.’- je 17. sept. 1910 sam dr. Korošec v »Slovencu« izjavil, klerikalci so bili pri volji pustiti obštrukcijo, če Nemci umaknejo svoja predloga, (ki so ju navajali klerikalci že v prvem svojem komunikeju!) in pa »če dajo garancije, da se bo mogel naš narod vbodoče mirno in prosto razvijati«. 2e dne 25. sept. pa je isti dr. Korošec na nekem shodu v Mariboru izjavil, da so klerikalci pri volji sprejeti neutralni delovni program vlade, »če bo nudil garancijo za miren razvoj slovenskega naroda v gospodarskem in narodnem oziru«. Da so vse to cenene fraze, ve vsak politično misleč človek. Dne 27. sept. 1910 pa se je nenadoma pojavila nova zahteva klerikalcev: delitev deželnega šolskega sveta. In glejte, že 28. sept. so klerikalci to svojo zahtevo formulirali tako, da zahtevajo samo pomnožitev deželnega šolskega sveta za enega slovenskega in enega nemškega člana. To se je zgodilo, kakor splošno znano, po dogovoru z nemškimi klerikalci. Naši klerikalci so hoteli v deželnem šolskem svetu imeti človeka, ki bi igral vlogo špicelj-na in der.uncijanta proti naprednemu slovenskemu učiteljstvu. Zakaj da bi mi Slovenci bili s pomnežitvij''. deželnega šolskega sveta za enega Slovenca, obenem z enim Nemcem narodno kaj na botjšem, to verjame danes samo še kak političen otrok, posebno še, če ne ve, da so naši klerikalci tudi v to privolili, da pride obenem z enim slovenskim in enim nemškim klerikalcem tudi še en nemški nacionalec več v deželni šolski svet. Od tistega časa naprej so sc pogajanja od časa do časa zopet pričela, a vedno breuspešno, in slovenski klerikalci so vedno iti vedno zopet menjavali svoje zahteve. Da, lansko jesen so v svojem organu »Straža« celo izjavili, da puste začasno ob strani vse narodne zahteve, če se jim dajo gospodarske koncesije. Še ponzeje so zopet našli nov vzrok za obštrukcijo v nameravanem zvišanju doklad ... Kaj vidimo iz tega? Da so klerikalci napravili iz resnega, globoko v naše narodno in "li ii - r-r-- - j ■ ::- -r - -j i — ... i--T---ii i_j_ gospodarsko življenje segajočega boja žalostno in sramotno karikaturo, nevredno slovenskega imena, strankarsko komedijo, katere se moramo Slovenci sramovati. Strankarski profit so hoteli izbiti za sebe, in ker se jim ni posrečilo, so pustili trpeti slovensko ljudstvo ne-dogledno škodo y gospodarskem oziru. Da narodna stranka v takem boju ni mogla več sodelovati, je jasno. Da slepe slovensko ljudstvo, vpijejo klerikalci vedno, da narod vsled njihove komedije ne trpi nobene škode. O tem tukaj obširno raz- • pravljali, se nam zdi nepotrebno. Saj o škodi v gospodarskem oziru bi vedeli pripovedovati naši vinogradniki, katerim so izostala brezobrestna posojila in druge podpore, bi vedel« pripovedovati občine, okrajni zastopi, ki morajo že dve leti čakati na podpore za popravo in gradnjo cest in imajo že na desettisoče kron škode, bi vedeli pripovedovati tisoči delavcev, ki so ob Zaslužek, ker se reke ne regulirajo, bi vedeli pripovedovati kmetje ob Dravi, Muri in drugod, ki jim neregulirane reke in potoki poplavljajo in odplavljajo zemljo itd. Mirne duše trdimo, da prehaja ta gospodarska škoda že v miljone. In v očigled tem dejstvom si drznejo še klerikalci farbati ljudstvo,^ da ne trpi nobene škode. Zakriti hočejo pač s tem svojo nedoslednost v obštrukcijski taktiki, ki Nemcem v vsej nagoti kaže 'neresnost klerikalnega boja in jih baš zato še utrja v neod-jenljivosti, zakriti hočejo nadalje svoj pohlep po strankarskem profitu, ki ga hočejo doseči y, tem »boju«, in zakriti hočejo končno svojo nesposobnost; voditi načelen in stvaren boj za zahteve slovenskega ljudstva. Najbolj ilustrira pač klerikalno nedoslednost dejstvo, da so klerikalni poslanci, ki vpijejo o zavoženem deželnem gospodarstvu, leta 1909., ko so komaj prestopili prag deželne zbornice, glasovali vsi brez izjeme za zvišanje deželne doklade na pivo, ter tako nemškona-cijonalni večini sami dali v roke sredstva za »zavoženo gospodarstvo«. Sila na obeh straneh (pri nemški nacionalni večini, ker je s svojo gospodarsko umetnostjo pri kraju, in pri naših klerikalcih, ker se ljudstvo samo punta proti klerikalni obštrukcijski taktiki in ker je v klerikalnem klubu samem glede obstrukcije needinost!) je sedaj zopet privedla do novih pogajanj. Glede izida nočemo biti preroki. Eno je gotovo: če pride do delazmožnešti deželnega zbora, ne bodo imeli slovenski klerikalci pokazati niti na najmanjši uspeh, ki bi bil za slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem koristen. Ce pa imajo klerikalci le še količkaj politične raisone in če le še kličkaj držijo na svojo politično reputacijo, ne morejo več nazaj, ampak morajo vztrajati pri svojih zahtevah. V tem slučaju seveda pride do razpusta deželnega zbora in na zimo ali na spomlad do novih volitev. Slovenski naprednjaki stojimo z ozirom na izkušnje zadnjih let in še bolj z ozirom na čast in dobro ime slovenskega ljudstva odločno na stališču,-naj se z novimi volitvami napravi ta-bula rasa čez preteklost in sedanjost. Mi nimamo ničesar izgubiti, kvečjemu lahko kaj pridobimo, zakaj eksplozivne tvarine se je tekom zadnjega časa med našim ljudstvom dovolj nabralo. Da se klerikalci glede pridobitve trškega mandata kruto motijo, bodo pokazale volitve, a tudi v marsikaterem drugem okraju se bodo klerikalne trdnjave močno tresle. LISTEK; C ON AN DOYLE: ~ Zgodbe napoleonskega huzarja In zato sem skočil z nekakim bojnim kri-Kom proti njemu, da mu zadam z obema nogama par silnih brc. Tisti hip pa so mi zletele pete v zrak; pred očmi se mi je zaiskrilo, kakor takrat pri Slavkovem, padel sem na tla in udaril z glavo ob kamen. Ko sem se zavedel, sem sedel v jako revno opremljeni sobi na poljski postelji. Glava mi je brnela, kakor da se zdajpazdaj razpoči, in ko sem potipal za čelo, sem začutil nad očesom bunko, veliko kakor laški oreh. Oster duh je .vladal po vsej sobi; zasledil sem, da prihaja od papirja, napojenega z jesihom, ki so mi ga bili položili na bunko. V kotu izbe je sedel jeznega obraza strašni možiček; koleno je imel razgaljeno, starejši pa mu ga je drgnil z mazilom in se kregal brez preneha. »Takšne oslarije nisem videl svoje žive 'dni!« sem ga slišal godrnjati. »Cel mesec dni jsem se trudil s tabo, in zdaj, ko si vendar že enkrat gibčen kakor riba v vodi, se spopadeš rdva dni pred dirko 5 takimle pritepenim tujcem!« v *Tak nehajte že!« ga je prekinil oni od-Jocno. »Prav dober trainer ste, Jim, toda svoje Čvekanje si lahko prihranite.« t iloda stari se ni dal oplašiti. »Da, da,« je nadaljeval, »kako pa naj člo- gotovo zopet kdostavv oate.« »Kaj, slaba predla?« je zarenčal drugi, •»tega ni pri meni! Menda ne veste več, da sem zmagal že devetnajstkrat! Kaj bi pa vi napravili, če bi prišel takle falot in bi vam hotel strgati obleko z života?« _ . »Ssst! Mirno bi mu jo bil pustil in nagnal potem vojake za njim, kakor sva storila tudi zdaj. In kmalu bi imel zopet svoje stvari!« »Hudiča! Ne dam se rad motiti, kadar se vadim! Ce pa pride človeka dražit takle Fran-cozič, ki še žemlje ne zna prav stisniti, vzkipi žolč tudi mirnemu človeku! Saj nisem mislil na to, da bo brcal z nogami!« »Ali si menil, da je študiral Broughtonova pravila? Takšna ideja! Ljudje tam onostran kanala vedo o borjenju toliko kakor slepec o barvah!« To mi je bilo pa že preveč! »Messieurs,« izpregovorim, »vajin pogovor mi sicer ni čisto jasen, toda vaše zadnje besede so bile jako I,e" umne! Mi Francozi razumemo' borjenje tako dobro, da smo posetili že skoro vsa glavna mesta v Evropi in si ogledamo prav kmalu tudi London, loda mi se borimo, kakor pristoja vojakom, ne pa kakor pobalini! Razumete? Vi me bijete po glavi, jaz vas suvam z nogami — to je otročja igra. Dajte mi meč v roke in vzemite sami enega, da vam pokažem, kakšna je navada pri nas tam onostran kanala!« Med tem govorom sta me gledala onadva v svoji angleški odkritosti z začudenimi očmi; nato pa meni starejši: »No, veseli me, musjč, da niste čisto mrtvi! Ne bil bi se nadejal, ko sva vas nesla noter! Vidite, vaša glava še zmerom ni predebela za najboljšo pest v Bristolu!« »Smešni ste bili pa tudi«, se vmeša drugi. »Zaleteli ste se vame, kakor mlad petelin. Jaz, ne bodi len, zamahnem z desne — rsk! pa ste ležali na tleh! Moja krivda ni, musje, svaril sem vas!« »No, potolažite se,« povzame Jim, in njegove besede so bile podobne čestitki, »to je in bo za vas lep spomin. Se vsaj lahko pohvalite, da ste se seznanili z najboljšo pestjo v. Bristolu, ki se je šolala pri Jimu Hunterju!« »Trdili udarcev sem že vajen,« pravim jaz, odpnem si uniformo in odkrijem gleženj: da jima pokažem svoje brazgotine; tudi pri očesu sta morala pogledati mesto, kjer me je bil ranil tisti pop s svojim šilom. »Bogme, ta zna res več ko hruške peči!« reče mali priznalno. »S takim bi prišel tudi pri nas do časti!« se oglasi drugi. »Šest mesecev traininga, pa bi videl, kaj bi se napravilo iz njega! Škoda, ker mora v ječo nazaj!« Ta opazka mi ni bila prav nič povšeči; zapnem si suknjo in vstanem s postelje, rekoč-»Zdaj bi vaju prosil, da me pustita dialje.« ; : Toda trainer odkima in pravi: »Ne morem vam pomagati, musjč! Srce me boli, da moram poslati takega moža nazaj; toda kupčija je kupčija, in tu gre za dvajset funtov nagrade. Že davi so prišli vprašat po vas, in če/, nedolgo bodo zopet tu.« Srcc mi je skoraj zastalo. »To menda ne pomeni, da me hočeta izdiati?« vzkliknem. »Dvakrat dvajset funtov dobita, kakor hitro stopim na francoska tla, na to vama dam besedo!« . rI’oda onadva sta le majala z glavo. Prosil sem, rotil, govoril o tpvarištvu hrabrih mož in o angleškem gostoljubju — vse zaman! Da, prav tako bi se bil lahko obrnili do enega izmed obeh lesenih kijev, ki sta slonela poleg mene; kajti na njiju obrazih ni bilo videti niti najmanjše sledi sočutja. ^Kupčija Je kupčija«, je ponovil stari,, y>m sploh, kako bi mogel tale prihodnjo soboto k dirkam, ako pride na dan, da je pustil pobegni i vojnega jetnika? Ne, ne, tega ne moreva tve- K ltl Tak je bil torej ves uspeh mojega dela in truda! Gnali me bodo nazaj kakor ubogo, neumno ovco, ki je udrla iz staje! Slišal sem bil dovolj, da sem poznal šibko stran teh dveh mož, in hotel sem jima pokazati, daje Etienne Gerard najstrašnejši, kadar ga zapušča sleherna nada. Z enim skokom je bil pri kijih, pogta-bil enega in ga zavihtel preteče nad glavo malega Herktila. , , _ »Storite torej, kar mislite, da morate,« sem vzkliknil, »toda za sredo vam hočem še pokva- riti veselje.« Možak je zaklel, in videlo se je, da hoče planiti nadme; toda njegov učitelj ga je oDjet z obema rokama in ga pritisnil na stol, kneec nU ^Ne^boši Ti žc pokažem, fant!« In obr-nivši se k meni: »Tecite, Francozič! Podplate pod pazduho! Naglo, naglo, preden se mi iztrga!« Tega si nisem dal dvakrat reci; stekel sem skozi vrata na prosto. Toda komaj sem začutil na čelu sveži zrak, že me je popadla omotica, in moral sem se nasloniti, da ne padem. Kaj sem bil pa tudi prestal! Ali je bilo čudež, da sem po pomanjkanju in naporih zadnjih dni zadel celo jaz ob mejo svojih mocir Tako sem stal s svojo težko suknjo m potlačenim čakom; glava mi ic bila padla na prsi, oči so se mi zapirale. Storil sem oil, kar sem mogel. Dalje ni šlo več. Zdajci pa me vzdrami peket konjskih kopit, in ko ^gledamkvišku, vidim sivobradega dartmoorskega ki stoji nedaleč, od mene s šestem vojaki na konjih!. DOPISI. \z Bleda. Naše letovišče, ki Se odlikuje po SVoii naravni lepoti, še vedno nima toliko privlačne sile, kakor druga letovišča, ki so šele iv novejšem času -postala bolj znana. Našemu Kraju manjka pred vsem reklame. Seveda stane mnogo denarja, ako hočemo, da postane Bled po celem cesarstvu in tudi čez mejo znan turistom in letoviščarjem. Zaklicati bi morali: Pridite k nam, ki si hočete odpočiti v čistem zraku in uživati rajsko lepoto. Kajpak da ne ‘dobi tujec pri nas istih udobnosti in ugodnosti, katere dobi drugod po modernih letoviščih. Nimamo še vodovoda, ne elektrike. Obeta se nam oboje, ali kdaj bosta načrta izpeljana, to Bog ve. Po mnogih vilah in gostilnah ni mogoče dobiti dobre pitne vode in morajo na studenec ponjo. Acitelcnska luč je upeljana skorej po vseli hotelih in restavracijah in težko se bo-'do posestniki ločili od nje, ko jim bodo ponujali električno luč. To pa zaradi velikih stroškov. Bled je na zunaj res lep, ali na znotraj je pokvarjen radi dolgov, ki ga tlačijo. Zato je tudi napredek počasen in težaven. No vendar gremo naprej. Letos se je namreč gjede udobnosti marsikaj na bolje obrnilo. Na gradu je restavracija in dohodi in'sprehajališča po gozdu proti gi ju so dovoljena in odprta, kar prej ni bilo. Vzrok te spremembe je, da je grad kupila neka dunajska družba, da je steze na grad, odkoder je najkrasnejši razgled po okolici, odprla in dovolila vsakemu prosto pot. LetOviŠ' i 1 ;do zdaj gotovo bolj zadovoljni, kot prej, ako jim je na vsaki stezi zaprla sprehod tablica z napisom: Prepovedana pot. Grajska kopel se je letos razširila za 80 kabin. Ob lanski vročini se je kopalo na dan.po 6—800 ljud' Ha dor 'krat niso mogli vsi na vrsto, zato !;o kopel povečali. Da se je poštni urad preseli v večje in lepše prostore, je znano. Rečica n vile ob kolodvoru dobi nov poštni urad pod menoni Bled 2, dočim bo stari obdržal ime Bled 1. Odpreti bi se moral že 16. jul. zdaj se go-'Oti, da bo začel poslovati 1. avgusta. Velikega pomena posebno za razvof tujskega prometa bo gotovo ta novi poštni urad za »Zako«, kjer ostane čez poletje veliko letoviščarjev. Pa tudi pozimi ne bo brez dela. O tem se bodo prepričali vsi tisti, ki so ustanovitev več let ovirali. Prej hotel Mallner, zdaj parkhotel je prenovil novi lastnik lepo in okusna Moral je globoko seči v žep, ko ga je na dražbi kupil, in tudi popravila so ga stala mnogo tisočakov, nredno Je staro podrtijo preuredil v moderno p»slopje. Upamo, da bo vse to ugodno upli-jralo na obisk in povzdignilo ugled in blagostanje našega najlepšega kraja na Gorenjskem. Sokolska slavnost v Sevnici. Dan 14. julija 1912 pstal bo, ne le Sevničanom, ampak vsem, ki so ta dan prišli v Sevnico, v prijetnem spominu. Ob 2. uri popoldne pripeljal je vlak brate Sokole iz Celja, St. Jurja, Hrastnika, Radeč in Ljubljane; na kolodvoru jih je pozdravil starosta sevniškega »Sokola« dr. Drnovšek. Na yozeh so prišli bratje iz Št. Janža in iz Mokronoga; naspi oti niim }e šla deputacija sevni-škega Sokola. Z vlakom ob pol 4. uri prišli so Sokoli iz Rajhenburga, Brežic, potem oba »Sokola« iz Zagreba, t. j. hrvaški in srbski. Tudi drugih gostov se je pripeljalo mnogo. Na kolodvoru je zopet starosta sevniškega »Sokola« pozdravil vse prišlece, na kar se je cela sokolska armada podala v trg. Pri slavoloku, ki je stal zraven hiše g. Pišlna, pričakovalo je Sokole mnogobrojno občinstva; slavolok bil le po načrtu Križa opremljen in lepo ovenčan. Tukaj je starosta sevniškega Sokola dr. Drnovšek še enkrat vse brate Sokole pozdravil, prlpovedajoč zgodovino mladega sevniškega Sokola; nato je Sokole pozdravil g. Mijo Starki, scvniški župan v imenu občine, želeč Jim. da se na domači — bratski zemlji prav dobro pcčutijo: nato je pozdravila Sokole v Imenu sevniškil: Slovenk gospodična Cita Kurentova, povdarjajoč, da je Sokol sovražnik teme, da hrepeni le po luči in želi le luči. Sicer i>a je nek gospod, ki Je ta govor pri oknu Pi-šlnove hiše poslušal, v »Straži« pisal, da je »neka krasotica čivkala«. Ne zamerimo mu, .vsakdo piše -in govori, kakor se je učil... Jupiter Pluvius je bil očividno od nemškutarjev podkupljen, kujal se je precej časa; vendar pa Je v odločilnem trenotku ostal mož. Ves popoldan je bilo lepo, hladno vreme. Vsa Sevnica ie bila v zastavah, naravnost umetno okrašena ie bila hiša g. Cvenkel-na, oziroma balkon te hiše, kcjega je okrasila gospa Verbičeva; pa tudi gospa Cvenkel je storila vse mogoče v oki&2eujc. Ko so sokolske čete, broječe 160 mož, po taktih vrle premogarske godbe korakali skozi trg na slavnostni prostor, obsipavale so jih vrle Slovenke iz vseh narodnih hiš s Šopki; med glasnimi, iz srca prihajajočimi ži-vio-kllci prikor-k-sli so do telovadišča. Tukaj je bilo že vse živo; našel si tukaj ljudi vseh stanov, našel si pa tudi vsega, česar si iskal. V raznih šotorih, seveda lepo okrašenih, so sodelovale gospe Starkova, Korberjeva in dr. Šle-chetova, Smoletova, Doklerjeva in Križanova. Medtem pa sc je vrnila telovadba; nastopala so razna društva v prostih vajah, na bradlji in na drogu. V prostih vajah so osobito ugajali Srbi; pa tudi ženski naraščaj je žel mnogo pohvale. Cvetlice prodajala nam je ga. Kurentova z njeno že zgoraj omenjeno hčerko in nekaterimi drugimi mladenkami; pa tudi majhna hčerka gosp Cvenkl-na, ki je prinesla cvetke iz Savinjske doline, bila je ena glavnih opor Sokola, ker jo vse cvetke, kar jih je prinesla seboj, za »drag denar« v korist Sokolu spe-čala. Med gosti jc zavladalo prijateljsko razpoloženje. Prekmalu je prišel čas ločitve; ker pa bo sevnišk' Sokol berz dvoma večkrat priredil kako slavnost, — če tudi ne v tem obsegu, kakor tokrat — bodemo se menda zopet kmalu videli. Vsem bratom Sokolom, vsem dragim gostom, osobito tudi vsem sevniŠkifn damam izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo za njih trud in požrtvovalnost, in kličemo: Tako naprej! Kopitarska tovarna razobesila je ta dan frakfurterko; pa to Sevnice menda sc ne bo ponemčilo. POLIT1SKA KRONIKA. Italijansko-turška vojna. Po razburljivih poročilih zadnjih dni prihajajo sedaj zopet mirnejša poročila, temeljem katerih se da presoditi celoten utis zadnje akcije italijanske torpedne flotilje, kakor se da sklepati iz italijanskega oficijelnega poročila, so imele torpe-dovke, ki so se splazile v Dardanele res na-men napasti turško mornarico, obenem so pa izvršile važno rekognacijsko nalogo, ker so izsledile turško mornarico, ki si ne upa na dan, temveč stoji zasidrana v Dardanelah v defenzivnem položaju. Dejstvo, da se je italijanskim torpedovkam posrečilo prodreti izvanredno globoko v l3ardanele, da so torpedovke kljub obstreljevanju raz obrežnih utrdb nadaljevale svojo pot naprej in se šele vrnile, ko so dosegle svoj rekognocijski namen, izpričuje jasno, da ni vse tako res, kar se govori o fortifikaciji Dardanel. Ako se je posrečilo torpedovkam prodreti tako daleč, nastane sedaj vprašanje, kak bi bil odpor turških obrežnih utrdb, da poskusi ta italijanska mornarica s svojo celoto napad na Dardanele in poskusi doseči svoj cilj. Obenem italijansko oficijelno poročilo dementi-ra prvotno turško vest, da bi se potopile dve italijanski torpedovki. Poročilo izjavlja, da so torpedovke le neznatno poškodovane. Gučkov o balkanskem vprašanju. Odlični ruski politik in vodja stranke oktobristov Gučkov potuje po Balkanu, da prouči ondotne razmere. Bil je delj čaSa v Sofiji in prišel sedaj v Belgrad, kjer je obiskal, tudi ministerskega predsednika Trifkoviča voditelja staroradikal-cev Pašiča in pa srbskega poslanika v Parizu Vesniča, ki se mudi v Belgradu radi prevzetja portfelja zunanjega ministra. Gučkov se je o položaju na Balkanu izjavil skrajno pesimistično in povdarjal, da je danes situacija jako zapletena in resna, a razmere v Turčiji so P^ tako skrajno obupne, da je popolnoma opravičen dvom, ako bo moči dobiti mirnega izhoda iz današnjih razmer. Gučkov je naglašal, da ima v Turčiji bodočnost le ona stranka, ki se more zanašati na armado, ki je pa skrajno nezanesljiva. Oficirji se ne počutijo nič kaj dobro pod velikim vplivom Židov, ki ga vrše ti nad mladoturškini komitejem, a največja napaka mladoturške organizacije je težnja za centralistično in narodno idejo, ki je izzvala sedanje kritično stanje v neturških yalijetih evropske Turčije. DNEVNI PREGLED. Izključenje naprednega časopisja od de-želnozborskih obravnav? Včerajšnji »Slovenski Narod« poroča: V današnji izredni seji deželnega odbora stavil je dr. Lampe na dež. glavarja »prošnjo*, naj izključi iz časnikarske galerije poročevalce onih listov, ki deželno gospodarstvo baje na nedostojen način napadajo in celo obrekujejo. — Klerikalna večina deželnega odbora ie ta predlog sprejela, toda deželni glavar je izjavil, da bo stvar pred vsem še preiskal, ker sam dotičnih listov ne čita in da bo potem ukrenil, kar se 11111 bo videlo umestno. — Nasprotni predlog dež. odbornika dr. Trillerja, da naj se časnikarska galerija razširi je propadel, vendar je deželni glavar obljubi), da se bo za stvar zanimal, ker se mu vidijo pritožbe časnikarjev o nedostatnosti od-kazanega jim prostora opravičene. Nadomestna deželnozborska volitev v Ljubljani. Vlada je torej vendar enkrat razpisala nove volitve za izpraznjena deželnozborska mandata v Ljubljani. Ko je bil dne 16. maja 1191 izvoljen v Ljubljani prof. Reisner deželno-zborskim poslancem so se takoj pojavili glasovi, da bodo klerikalci ta mandat razveljavili. Glasovi so se zopet ponovili, ko je prišel v poslansko zbornico tudi g. Adolf Ribnikar* ki je bil izvoljen dne 31. oktobra 1911. Takrat je organ klerikalne deželnozborske večine kar naravnost povedal, da so šli Ljubljančanje zastonj na volišče, ker bosta ta mandata tako razveljavljena. Meseca decembra lanskega leta se je sestal deželni zbor kranjski k rednemu zasedanju. Takrat je bil še deželni glavar pl. Šuklje. Gotovo je, da bi klerikalna večina že takoj prve dni razveljavila mandata novoizvoljenih poslancev, katera so poslali Ljubljančani v zbornico, toda takratni deželni glavar pl. Šuklje se je odločno uprl tej nakani večine, kateri je pripadal tudi sam, ker je videl v razveljavljenju Ribnikarjevega in Reisnerjevega mandata nasilstvo in zakonolomstvo prve vrste. Šuklje pa je radi tega tudi padel in koncem decembra odložil glavarsko ^čast. Na njegovo mesto je potem prišel dr. Šušteršič in klerikalna večina se je oddahnila. V zloglasni seji deželnega zbora dne 25. januarja t. 1. je klerikalna večina Reisnerjev in Ribnikarjev mandat razveljavila, deželni glavar in deželni predsednik sta to zakonolomstvo mirno vzela na znanje. Med tem je preteklo že pol leta. Večina deželnega odbora je sklenila, da zboruje kranjski deželni zbor že te dni, kljub protestu dr. Trillerja, ki je povdarjal, da je deželni zbor še vedno nepopolen in kljub temu, da vsi drugi avstrijski deželni zbori zborujejo šele meseca septembra. Sedaj se je naša slavna vlada naenkrat spomnila, da je treba razpisati za Ribnikarjev in Reisnerjev mandat nove volitve, ki se pa bodo vršile šele 24. sept. t. I. Postopanje vlade je v tem slučaju zelo čudno. Dočim je vlada na vso moč hitela, da razpiše volitve za izpraznjeni klerikalni Šukljetov mandat v Beli krajini, se ji v Ljubljani ni čisto nič mudilo, seveda zgolj radi tega, ker gre tu za dva napredna mandata, katerih klerikalci nikdar ne bodo dobili v svoje roke. Dragoceno priznanje. Včerajšnji »Slovenec« je kar celo stran posvetil hvali socialnih demokratov, ki so pripomogli klerikalcem v Mostah do zmage v vseh treh razredih. Sploh »Slovenec« in »Zarja« sedaj kar tekmujeta v zabavljanju čez naprednjake. Posebno »Zarjo« -silno jezi, da nekateri sociji, ki so bili vsled službe na železnici zadržani, niso mogli priti na volišče, da bi oddali svoje r'asove za -- rikalce. V isti sapi pa »Zarja« tudi odločno zavrača vsako sumničenje, da bi bili socialisti zvezani s klerikalci. No, zato jih je pa včerajšnji »Slovenec« pošteno udaril po zobeh. »Slovenec« namreč piše: »Tudi v III. razredu je zmagala lista S. L. S., na kateri Je bilo pet socialnih demokratov. Lista S. L. S. je dobila 343—399, samostojna socicialistčina lista 55 do 56 glasov. Ti rezultati govore več kot preveč. Iz njih je jasno razvidno, da večina so-cijev ni hotela voliti svojih samostojnih kandidatov, ampak je šla raje v boj za klerikalno listo. Sociji pri »Zarji« so silno zadovoljni nad klerikalno zmago in napadajo samo naprednjake! Za zahvalo jim bo že Oražem v občinskem svetu pokazal, da nimajo čisto nič govoriti. Jugoslovanski socialni demokratje, ki so lahko ponosni na svoje politiško delovanje na Kranjskem, ki sc zrcali v predletni njih zvezi s klerikalci v Idriji in pa v sedanjem klerikal-no-socialno demokraškem volilnem bloku v Mostah, se skrajno razburjajo, ako jim kdo le namigne, da je*vse njih politiško delo odvisno od dunajske nemške centrale, ki komandira z njimi, kakor jo je volja. Prišla je komanda iz Dunaja in naši socialni demokratje so zavzeli svoje stališče napratn češki socialni demokraciji, ki se je znala otresti nemškega vpliva. Na zadnjem strankinem občnem zboru se je vršila tozadevna debata, ki je jasno pokazala, da ta nemška komanda preseda mnogim zavednim in inteligentnim socilaistom, ki so samostojni, ki se jim ni treba bati nemškega izvajanja posledic, kakor onim, ki so se ogrevali za obsodbo čeških socialnih demokratov. Za proglašenje prokletstva nad Cehi se je posebno zavzemal Stebi, kateremu je sedaj glasilo čeških socialnih demokratov posvetilo primeren odgovor in mu naravnost povedalo, da je njegov predlog sad pritiska nemške centrale. Štebi se hoče sedaj braniti tega očitka in napada dr. šmerala, delegata čeških socialnih demokratov, zato ker je poročal resnico. Mi smo že izrekli o ti protičeški gonji našili socialnih demokratov, bolje rečeno posameznih članov vodstva te stranke, svoje mnenje in obsodili to protičeško gonjo, ki je jasno pokazala, da stoji vodstvo naše takozvane jugoslovanske socialne demokracije pod komando in pritiskom nemško-nacionalne centrale na Dunaju. A dogodki zadnjih dni so nam dokazali, da se naši socialni demokratje, ki zabavljajo na klerikalne kanalje radi družijo tudi s temi kanaljami, ko vidijo, da bi na vse zadnje kaj neslo. In kake misli more slovenska javnost imeti o naši jugoslovanski demokraciji, ki stoji v narodnostnih vprašnjih pod pritiskom dunajske nemške centrale, v politiških vprašanjih pa pak-tira s klerikalci! Ali se vodstvo te stranke sploh zaveda naziva svoje stranke, ki hoče biti jugoslovanska, a je v službi in dnini Nemcev, ki hoče biti socialno demokraška torej proti klerikalna, a paktira s klerikalci. »Sapo zaprli!« Tako piše »Slovenec« v svoji št. 164, z dne 20. t. m. radi svojega članka o »Mestni hranilnici« in »Narodnem domu«! — »Le kratek odgovorček je prinesel neki liberalen časopis (»Dan«), ki je pa tako neumen, da se vanj ne spuščamo.« — Klerikalcu je vse neumno in bedasto, česar ni požegnal prevzvi-šeni knez ali pa odobril dr. Evangelist Krek. Ta dva sta menda nezmotljiva, in sta vzela vso modrost in učenost v štant pri nemški šparkasi v Ljubljani, za katere prospeh se neki jako veliko trudita! Že vesta zakaj? Za to pa lop! po mestnem, naprednem zavodu, da se ga oškoduje na zaupanju! Saj se poznamo!» — Sicer so pa članki — ne člančiči v »Dnevu« našim razumnim ljudem pokazali, kam pes taco moli — in so jili opozorili, naj se malo informirajo, kako stoje stvari pri klerikalnih denarnih napravah; — in s tem smo dosegli svoj namen, drugega nismo nameravali — za sedaj Aškerčeva zapuščina. V eni zadnjih številk smo se dotaknili nekega Narodovega felitonn o Aškercu, kjer poroča neki Aškercev znanec stvari, ki gotovo ne odgovarjajo resnici. »Narod« se je čutil poklicanega, da nas je radi tega nahrulil, toda v drugi koloni potrjuje sam vse to kar smo mi v dotičnem feljtonu našli nere sničnega, ko priobčuje naslednjo vest: Aškerčeva zapuščina je cenjena na okroglo 4000 K. V knjižnici je posebno mnogo ruskih knjig. Pri' poniinjamo, da se v Aškerčevi zapuščini ni našel oni srebrni križ, o katerem je pisal T. H. S., da ga je baje Aškerc imel, pač pa se nahaja v zapuščini — znak Svobodne Misli, kravatna igla, predstavljajoča cvetlico mačeho. Torej je bilo »Narodovo« razburjenje nad nami popolnoma nepotrebno! Kultura. G. urednik bili ste tako prijazni da ste objavili mojo notico o neokusnem pisarjenju o kulturi v gotovem delu slovenskega Časopisja. Omenil nisem nikogar, a gobavec se je počehljal! »Edinost« se je čutila prizadeta in po svoji stari navadi prinesla dolgo storijo v odgovor na moje nasvete! A povedala ni ničesar, pač pa le potrdila to, kar sem pisal jaz! Ako se ponašajo tržaški Italijani s svojo kulturo, delajo to popolnoma prav, ker je narod na last, kaj bi naprimer rekla »Edinost«, da pi Šejo italijanski listi o slučaju, ko je 151etni fant oskrunil in umoril dekle, da je to sad slovenske kulture, ako bi italijanski listi pisali, da so mnoge slovenske porotne obravnave, ki so se vršile v Trstu posledica slovenske kulture? Tako pisanje bi obsojal vsakdo, a še nikdar nisem v italijanskem časopisju čital takih ne slanosti. Ako misli »Edinost«, da ne poznam tržaških razmer, o katerih pa sploh govoril nisem se moti, a ne zdi se mi vredno o tem razpravljati; ako »Edinost« izjavlja, da bo tudi odslej naprej obešala vsak zločin ali nerodnost kakega Italijana na rovaš latinske kulture je to njen poskus in njeno pojmovanje o kulturi, a preričan sem, da ji na to pot ne bo sledil noben resen slovenski list! Bankerot svobodomiselstva. »Slovenčev« f> lozofski uvodnikar se je spravil zopet na svo bodomiselstvo, ki po Aškerčevi smrti vedno straši po »Slovenčevem« uredništvu. Po zdihujočem uvodu, kjer navaja vse svobodoini selne akcije zadnjih let, konstatira popolen bankerot svobodomiselstva. In v čem obstaja pd »Slovenčevih« trditvah ta bankerot? Tu se po" kaže le naivnost »Slovenčevega« bankroterja, ki vidi v uspehih ljudske volje bankerot svobodne misli. Ti uspehi svobodomiselnega bankrota po »Slovenčevem« razumevanju so na--primer sledeča dejstva: ločitev cerkve od države na Francoskem, ista stremljenja Španske' vlade pod Canalejasom, proklamcija ustave na Turškem, proklamacija republike v Portugalu 111 kar je za »Slovenca« največji greh svobo-domiselcev, da so liberalni inteligentje celo’ starodavno kitajsko cesarstvo izpremenili Vj republiko! V teh dejstvih vidi »Slovenec« bankrot Svobodne misli, po našem nenju bo pa; vsak tak bankrot človeštvu mnogo koristil, zato naj se le vesele klerikalci .vsega sveta nad takimi »bankroti«. O Aškercu. Naši politični in leposlovni listi so pisali o veliki in skoro nenadomestni izgubi, ki jo je utrpela slovenska javnost in prosvetljenost z umrlim velikim genijem, s. preminulem pesnikomAškercem; zadnja številka X. »Slovana« pa je skoro nad polovično posvečena spominu izvoljenca slovenske in slovanske epiške Muze! In prav je tako! O velikih in slavnih mož, ki so si stekli nesmrtnih zaslug za narodovo blagostanje in boljšo in lepšo bodočnost, se biležijo najmanjše okolja ščine in pripetljaji, ki morejo osvetiti potomcem razne, posnemanja vredne lastnosti in pojave značajnosti dotičnega pokojnika! — Celo slabe strani se upoštevajo pri narodovih velikanih! Saj vemo o Prešernu, kako je stiskal svoj poliček v krčmi — in šel potem domovi »kovat iz pravd si rumenjake«, med potoma pai delil Igrajočim se otročajem — fige, in sicer ne simboličnih, nego pravih, sladkih fig in rožičev ! — A hoteli smo zapisati nekaj zelo karakterističnih podatkov za životopis pesnika Aškerca, da bode imel njega sestavitelj čim več gradiva na razpolaganje! Bilo !e pred dvema letoma, ko sem se seznanil z Aškercem osebno, in sicer o priliki, ko so obiskali našo Ljubljano mnogobrojni ruski učitelji in učiteljice. Aškerc, znajoč popolnoma rusk jezik jim je bil dodeljen od županstva za tolmača in voditelja po Ljubljani. Od tistega časa sva se videla skoro vsaki dan na istem mestu, bodisi v ka« varni ali pa na ulici, in se redoma pozdravljala. Pred nedavnim časom je zajutrkoval v kavarni »Evropa«, a zadnje čase pa se ie bil preselil v kavarno pri »Sionu«. — Kaj je bilo temu povod, ne vem! V kavarni »Evropa« je navadno prebiral domače dnevnike, in pa nemške. Nekoč bere v nekem listu uvodnik pa naenkrat udari z desnico po listu in proti meni držeč list pravi: »Ti ljudje ne znajo slovenskega jezika! To vendar ni slovesko, kar se tu piše; to je pravi germanizem!« A. Aškerc je bil zadnje dneve zelo siten in nestrplljv! Aškerčevo podrobno delo za ljudsko prosveto pa se zercali v tem, da je redoma vsako jutro djonašal svoj prečitani »Narod« od prejšnjega dne v določeno tobakarno. ker ie vedel, da sta »Prosveta« pošilja na obmejne ogrožene slovenske okraje, kjer naj bndi nezavedno maso za prosvetljeno delo! TaS;o ie A. Aškerc tudi s to navidezno malenkostjo točno izvrševal prevzeto za-dačo: »dovesti svoj mali, a nadarjeni narod s prosveto k svobodi!« Hvaležen mu spomin! Od nune do ubijalke. V četrtek popoldne se je pričela pred zagrebškim sodiščem obravnava proti 54letni Ruži Kunovec iz Brega radi umora lastne sestre. Ruža Kunovec je kot 19-letna deklica prostovljno stopila v samostan usmiljenih sester v Zagrebu. L. 1901. jo je samostan nastavil za usmiljeno sestro v bolnici. Od tega časa naprej je imela silno težko življenje, ker so jo njene tovarišice neprestano zasmehovale in preklinjale. To ji je postalo ko-nečno tako neznosno, da je 1. 1909. pisala svoji sestri Mari, vdovi Markovič, naj jo vzame k sebi na Breg. Mara se je v resnici takoj odh peljala v Zagreb in odvedla sestro s seboj na dom. Ruža je izstopila iz reda in odšla na Breg, kjer je ravno leto poprej umrl njen oče Gjuro, ki je zapustil vse svoje premoženje Mari, dočim je njo radi tega, ker je stopila v samostan, popolnoma razdedil. Ruža je na Bregu vodila domače gospodarstvo in stregla svoji sestri Mari, ki je bila vedno bolehna. To je Mari tako ugajalo, da je 1. 1906. napravila oporoko in imenovala v njej univerzalnim dedičem svojo sestro Ružo. Kar se je med obema sestrama nenadoma spremenilo iz neznanih vzrol.jv razmerje. Mara je začela preganjati Ružo in ji tudi dajala vedno manj hrane. Ruža je vse to nekaj časa mirno prenašala. Ko pa je zvedela, da hoče Mara celo razveljaviti poprejšnjo oporoko, jo je to tako uža.ostilo, da je sklenila spraviti Maro s pota in je to tudi storila. Uzela jc precej težek železen drog in udarila v noči dne 11. junija t. 1. svojo sestro Maro po glavi, tako, da je bila namestu mrtva. Ker ji vest le ni dala miru, je vso stvar sama javila sodišču. V Zagrebu vlada za to obravnavo veliko zanimanje. ^ n . , Kaznovani trinogi* V Omsku na Ruskem se je vršila te dni obravnava proti šestim policijskim oficirjem, ki so bili obtoženi radi grozovitega mučenja kaznjencev. Vsi oficirji so bili degradirani in za kazen prestavljeni v Si- bini- nove felezne ceste od Krke do Kolpe. Če bi bil mogel prehoditi večinoma še neprodrte prodore, bi bila ta pot dolga 48 km in 100 - 'i Sicer računši od novomeškega do metliška * Glej »Dan« štev. 176 in 178. pod naslovom: 20 klm ob belokranjski progi. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. ČUVAJEVA NASILJA. Zagreb, 22. julija. Stol sedmorice je obsodil v Gtedensko ječo dijaka Romana Sovarija, ker je izjavil, da poskušenega atentata na komisarja Čuvaja ne obžaluje. Prvo sodišče je preje Sovarija oprostilo. Zagreb, 22. julija. Priziv kaplana Cvrkoviča, ki je bil obsojen na tri mesece zapora, ker ga je komisar Čuvaj obdolžil, da je v neki pridigi hujskal narod proti njemu, je sodišče zavrnilo in sodbo potrdilo. Dubrovnik, 22. julija. Sedem visokošolcev je bilo obtoženih, da so na dan, ko je došla vest o poskušenem atentatu na komisarja Čuvaja, odobravali ta čin. Sodišče je štiri izmed njih oprostilo, proti enemu je bila razprava preložena, dva pa — Bjelovučič (Hrvat) in Sišič (Srb), sta bila obsojena v denarno globo v znesku 35 K. SAMOMOR MAŽARONA ROHRAUERJA. Zagreb, 22. julija. Vsled nervoznosti se je danes tu ustrelil vs'i"*''iširi profesor dr. Julij Rotirauer, znani mažaron in slepo orodje v rokah vsake protihrvaške vlade. RUSKO JAPONSKO ZBLIŽANJE. Peterburg, 22. julija. Japonski državnik in bivši ministrski predsednik, knez Katsura, ki potuje v važni politiški misiji v Peterburg, se je na svojem potu ustavil v Harbinu, kjer so mu tamošnji Rusi priredili velik banket, katerega so se udeležili Rusi in Japonci. Povodom te prilike je rekel knez Katsura: »Današnja prilika je nanesla, da sedimo Japonci skupaj z Rusi pri eni mizi. Ta miza pa je slika v sedanjega razmerja med Rusijo in Japonsko. Življenski, ekonomski in politiški interesi so ti dve državi zvezali tako lesno, da je za njih nadaljni razvoj potrebno največje edinstvo. A to niso nikake, sanje, to je prava resnica." AVIJATIK VIDMAR V SRBIJI. Belgrad, 22. julija. Avijatik Vidmar, ki je priredil nekaj dobro uspelih poletov v Belgradu, je dobil od srbskega vojnega ministrstva dovoljenje, da priredi par poskusnih poletov v notranjosti Srbije v raznih mestih. S to odredbo srbskega vojnega ministrstva se hoče poizkusiti teren za polete v notranji Srbiji, ker je Srbija ustanovila svoje zračno brodovje ter v ta namen šola že več oficirjev in podoficirjev v avijatiški šoli v Parizu. Strašno trpinčenje delavcev v državi Peru. Splošno senzacijo vzbujajo te cini poročila o strašnih mukah, katere morajo prenašati delavci londonske družbe »Peruvian Ama-zon Company« v starodavni državi Peru v Južni Ameriki. Naravnost neverjetno je, da bi se mogla v 20. Stoletju dogajati taka grozodejstva, ki prekašajo v enem oziru še srednjeveške čase. Angleški časnikar Sir Roger poroča o teh grozodejstvih sledeče. Tekom zadnjih 12 let je bilo eksportiranih iz države Peru v Anglijo 4000 ton gumija, kar je stalo okolu 30.000 Indijancev življenje. Angleška družba je pustila uboge sužnje poginiti od lakote, mnogo je bilo obglavljenih ali ustreljenih, mnogi so morali najprej prenesti strašne muke, nakar so bili sežgani na grmadah. V krajih, kjer se izdeluje gumi, leže celi kupi človeških okostij, kakor da bi se vršile pred kratkim tam velike brtke. Indijance, moške, ženske in otroke, ki niso pridelali dovolj gumija, so pretepali do krvi, a to je bila še najmanjša kazen. V svojih poročilih navaja Sir Roger par primerov, \ katerih so bila mlada dek -» tako razmesarjena, da so bile rane sploh neozdravljive; nesrečnicam je vsled tega meso gnjilo na živem telesu. Ko so bile te revce že popolnoma onemogle, jih je družba nagnala domov, v domače vasi. Večina njih je seveda umrla že na potu. Uradniki, ki so nadzirali delo, so navadno operirali tako. da so vsakega, ki ni mogel dovršiti predpisanega dela, pretepli najprej do krvi, nato mu pa odrezali ali uho, nos, roko, nogo, ali pa celo jezik. Ženske so zgrabili za lase in jih toliko časa metali ob tla, da je bilo vse telo popolnoma v krvi, materam so izre-zavali prsa. Štiri mlade Indijance so držali toliko časa pod vodo, da jim je popokalo črevo. Neko žensko so obesili z glavo navzdol na drevo. Pod glavo so nato zažgali ogenj in pekli njeno telo. Mnogim so vlivali v usta petrolej in ga nato zažgali. Ako so hoteli družbini uradniki prazno-^ vati kake orgije, so privlekli iz ječe kakega moža, ga privezali k drevesu in streljali nanj kakor na kako tarčo. Voditelj vseh teh nasilnosti je neki Ar-mando Narmand, katerega imenujejo Peritan-ci belcebuba. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne*. Mali oglasi. Popolnoma nov Pleteršnikov slov. nemški slovar se proda za 14 K. Ponudbe pod »Slovar« na »Prvo anončno pisarno«.______________________________ Enodružinska vila Pod Rožnikom št. 264 | se jako ceno proda. 477—6 Zahvala. Za vse obilne presrčne dokaze sočutja in tolažbe povodom bolezni in smrti našega Iskreno ljubljenega nepozabnega najboljšega soproga, očeta, brata, svaka, strica gospoda Fran Ks. Trošta, nadučitelja, Imetnika zaslužnega križca, tajnika deželne gasilske zveze, načelnika proštov, gasilnega društva na Igu, častnega člana druzlh gasilnih društev Itd. kakor tndi za mnogobrojno spremstvo predragega k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim udeležencem ter darovalcem prekrasnih vencev najiskrenejšo zahvalo. Osobito in posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, gosp. dr. Staretu in gosp. dr. Košenini za pomoč v dolgotrajni bolezni, visokorodni gospej grofici Auersperg in gdč. Kronberger za izkazane dobrote, g. nadzorniku Gaberšku, vsem g. tovarišem in tovari-f-1?’ .da,ie z.a “noge obiske g. ces. svetnika Fran Doberleta, g. Petriča in g. Ogorelca. različnim gasilnim društvom iz Kranjske, zastopniku štajerske gas. zveze g dr Berg-mannu, županstvom in občinskemu odboru ižanskem ter okoliškim. Zahvaljujemo se tudi ižanskemu gas. društvu in občinstvu, ki so rajnkega spremili na zadnji poti. Srčna hvala tudi g. dež. posl. E. Ganglu in g. Barletu za prekrasne nagrobne govore in g. pevcem-tovarišem za ginljive žalostinke. Srčna zahvala vsemi (593) Na Igu, dne 20. julija 1912, Žalujoča rodbina Trostova. — 628 — dežna moč, lajšati nesrečneževe bolečine. Pa le lajšati; odpraviti jih, ji ni bilo dano. Da se je nova meniška trojica tako priljubila kralju, temu je bil v prvi vrsti vzrok Brancaillonova neugnana natura. Karl Sesti se je nad vse rad smejal in Brancaillon je bil kakor ustvarjen, Stalno siliti nekoga v smeh. S smehom pa je prišlo zaupanje... Po odhodu kartopisca, je kralj zopet zamižal in začel moliti očenaše. Trojica pa je iztegnila roke, kakor k blagoslovu. Stali so nekaj časa mimo, nato pa jeli hoditi okoli naslanjača in Bruscaille je glasno govoril naučene latinske stavke, tovariša pa sta mu sem in tam segala v besedo s kratkim: amen. Nato so se zopet postavili pred kralja, tlesknili v, roke. in Bruscaille je glasno zaklical: — V imenu Boga Vsemogočnega, demon, ki si naseljen v tem telesu, zapovedujem ti, da greš na ~stu iz njega! Trikrat je ponovil svoje povelje, nato je stopil za kralja in mu položil obe roki na glavo. Bragaille in Brancaillon sta se vstopila na levo in desno naslanjača, ter prijela kralja za roke. Seda; bi morali začeti peti latinsko pesem, pa pozabili so jo vsi trije. Brancaillon si ni domišljal, ampak začel je brez vsega peti kvanto v narečju in oba sta morala peti z njim. Mesto mnogoonega, cerkvenega napeva se je razlegala po sobi poskočna, vse prej nego pobožna pesem. Kralju je očividno ugajala; zakaj usta so se mu smehljala. Ko so skončali pesem, je stopil Bruscaille zopet pred kralja, iztegnil roko tik k njegovim prsom in jo zopet skrčil k sebi; isto kretnjo je neštetokrat po- — 625 — —■ Da, je pritrdil kralj in se pobožno prekrižal. Vendar bi mi bilo ljubše, če bi govoril ivaš častiti Brancaillon. Pa začnite v božjem imenu!... — Sire, blagovolite se posaditi v naslanjač in položiti glavo nazaj... da, tako. In sedaj prosim, da se Veličanstvo ne gane. — Ali je tako prav? je ponižno menil kralj in se zavil v blazine. — Popolnoma prav, sire, bodite mirni in zaprite oči. Tako, in sedaj izmolite dvanajst očenašev. — Dvanajst! je vzkliknil kartopisec. Šest [več, kakor pri Tosantu. Sire, ako kdo, ti vis: ozdravijo! — In Tosant mi ni ukazal zapreti oči, je menil kralj. Kralj je storil, kakor mu je dejal Bruscaille. Zavit v plašč temnosive barve je sedel v, naslanjaču, polnem blazin, da skoro ni bilo videti telesa. Roke so mu ležale na kolenih in suhi, koščeni prsti so se mrtvaškobledo izvzemali na temnem blagu. Tudi v obraz je bil bled in v tem hipu skoro nepoznat. Zakaj mižal je in ves blazni izraz, ki je ležal ravno v očeh, je bil izginil. Kabinet je bil slabo razsvetljen, bilo je še jutro in zunaj so se vlačile rumene megle. Meniška trojica je stala pred oknom, da jim je padala svetloba v hrbet in od kraljeve strani so bile videti le tri sence nenavadnih obrisov. Za kraljem je stal kartopisec in najrazličnejše misli so se mu pojale po glavi. Nikdar mu ni šlo v glavo, da bi mogli zaklinjači kralju kaj pomagati. Odkar pa le bila Odette v palači, Hiša Saint-Pol. 130 f FR. P. ZAJtiV Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj 8luH vtjudno naznanjam, da ocm ouoj- I'ofiat ttct 3linvo \vi ccoKi Č>K. 11 op ti o tila Koz da l>oiit imela ouojo tzc^ov\no s ho fesi in izposojevalnico holes od damo na prej oamo tta 0lla^ije Sczczij c ceoti oK. 14 'v (pzi „9Looom ^ipotooam oc oiavmniu> o&činotvn za cenjena 'natočita Koz l>e feiivit z odličnim o^ooKovanjcm £ju&tjana, 23. julija 1912, Čina §OZCC „Angleško skladišče oblek* O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. S. naznanja okasijsko prodajo poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami. Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! mn to p JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR. v BLAZ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. CEŠARK, Selenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIVOLI, na žel.prel. pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. USENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Štari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince. STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta. Št. 23.942. Razglas. V tekočem tednu se je pričelo delo v Ljubljaničini strugi; voda je v strugi močno upadla in kanali se iztekajo prosto; hoja po strugi, kakor tudi umivanje in pranje v plitvi, umazani vodi je nevarno, kajti pripete se lahko kake poškodbe, po kanalski tekočini pa je prav mogoča kaka okužba. Vsled tega podpisani mestni magistrat v zmislu § 44. obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano, strogo prepoveduje nepoklicanim hojo po strugi Ljubljanice, umivanje in pranje v umazani yodi, ter sploh vsako neopravičeno uporabo struge in vode. Vsak prestopek te prepovedi se bode kaznoval po določilih § 70. obč. reda ljubljanskega, oziroma pp ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857, drž. zak. štev. 198. 2v£esrteLi zacLSigrlstre/t ljtjlToIj, dne 10. julija 1912. „ Župan; dr. Ivan Tavčar l. r 1 N m o su m" < C ■n m Prihod vlakov ^ r Ljubljano iz: —t c/x J= Dunaja . . . 12*22 3*22 4*£ 5*2 9.56 12*« 5.21 8*2 5*81 n <, r-»- n> htZTZ Trsta .... 12*22 4.09 9.04 ll*21 2*sl (V!Z 9-iZ H-45 N< c (A tu Trbiža .... 7.23 9.51 H-14 4.20 7.00 8*2® 11-22 TD m r-t- * -p— PC- Ol Kamnika . . . 6U2 ll-00 2-44 6“ lO-so ■3 X“ dj m Rudolfovega . g.59 3.°° 9*H Er 3C* CJ »Hh ■m ■ Kočevja . . . 8-39 3.0° 9*i2 • mmm m =3 Ol. GL TT Vrhnike . . . 6.38 10-36 7.23 CL. • Brzovlak. •* Vozi b nedeljah in praznikih. —i SZ u 7T C fiJ Odhod vlakov iz Ljubljane proti: mmm m 3T 3 O 3 Al Dunaju . . . 12*22 12*1» 4*22 7.80 11-26 g.n 6*2 9-53 10« C 5’ Ui 3 —— cr Rudolfovem. . 7*32 i*31 =3 Kočevju . . . 7.32 1-31 7.44 < mmm M 3 Vrhniki . - • 7.35 1*18 8*t“ • ■MB ■ . Bnovlalt. ** Vozi ob odeljah m praznikih. f Od 26. maja oziroma 1. julija. AN“ se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin. 626 Se mu je zdelo naravnost bedasto, klicati še koga, ko je deklica mogla hipoma in popolno-m utešiti vsak kraljev napad. Ni se mogel vzdržati, da se ne bi ponorčeval iz prečudnega prizora. — Pri Junoninem krilu, o sire, je vzkliknil, kako divno izgleda vse to. Da sem jaz na vašem mestu, gotovo znorim na veke, predno bi poteklo pol ure. Pa kaj bi govoril! Saj meram biti prepričan z vami vred, da postanete y. družbi te malopridne trojice tako prebri-sani. kakor je sam vojvoda Berry. — Oringonneur, ti torej meniš, da nisem pri pameti? se je okrenil kralj k kartopiscu. —■ Danes, Veličanstvo, bi si upal trditi da niste! Glejte, zakaj puščate pred se to meniško svojat, mahajo okoli sebe in zavijajo oči, da mora zdrav človek znoreti. Kaj bi ne bolan! Napak delate, Veličanstvo! Ali vam ne zadostuje gospodična ... Gringonueur ni dokončal stavka. Zadel ga je motni kraljev pogled in videl je, da bi bilo boljše držati jezik za zborni. —- Kartoplsec! je kriknil kralj, pusti nas same in ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo! Idi v kuhinjo m naroči, da prineso častitim očetom jedi in pijače. Hočem, da so danes celi dan v moji bUžini!... Zanikerni trojici so se blaženo posvetile oči, dregnili se vzajemno drug drugega in Brancaillon je bleknil: — Sire, na slabo ime smo navajeni ;y na-*em samostanu! —• Naroči najboljšega vina, je zaklical Karl veselo za odhajajočim Gringonneurom* — 027 — Vsaka Brancaillonova beseda ga je spravila vi dobro voljo. Tak je bil kralj Francije.... Mnogim se bo morebiti zdelo naše pripovedovanje neverjetno, rajši bi radi tega postregli bralcu s tako povestjo, ki bi izključevala vsak dvom. Pa ravno v tem slučaju nam ni mogoče, ker smo zelo vezani na resnična dejstva in bi vsako lepšanje in potvarjanje uničilo pravo sliko. Vprašujete se, ali je mogoče, da je bil kdaj kralj tako zapuščen. Pa bil je. Kaj druzega Je predstavljal Karl Sesti, nego neboglednega, zapuščenega, izdanega človeka ki so se mu hlapci smejali skoro v obraz, ki ga je prepadala strasna možganska bolezen, da je besnel in se obnašal, kakor stekla zver. Na eni strani bolezen, na drugi jasni, svetli trenutki, ko mu je stopila vsa ubožnost, bridkost in trpljenje njegovega življenja pred oči in se je zavedal, kako siromašno je njegovo kraljevanje! Neznansko je zato želel ozdraveti in vsak nasvet, vsak lek, ki se je količkaj zdel, da more pomagati, je bil bogato poplačan. Blaznost se je smatrala v tistih časih za obsede-nje od hudobnega duha in J*e hijo izganjanje na dnevnem redu. V mnogih slučajih se je res posrečilo izganjalcem, ki so se večjidel rekrutirali izmed meniškega stanu (najbolj so bili priljubljeni in cenjeni puščavniki), pregnati hudobnega duha iz telesa obsedenca, oziroma, kakor bi rekli danes, potom sugestije, ^ se je omogočilo marsiktero ozdravljenje. Ali kfalj Francije je bil neozdravljivo bolan, v kraljestvo njegovih zamotanih misli ni prodrl nihče. F-dino Odette je bila podeljena naravnost ču- V V v> Dan“ Dan“ Dan“ Dan“ Dan“ „Dan“ je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik. je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji list. je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K l-70. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem. Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem 6kraj. učiteljskim knjlž-;;; nicam ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojaki. Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino 26 vinarjev več. Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.