Cesar bolan. Že pred 14 dnevi smo naznanili v svojem listu, da je cesar lia lalikem prelilajenju obolel m da se radi te«a ni udeležil slavnosti dunajske^a ])evskega dništva. Bolezen pa ni prenehala, ampak se je zadnji 6as celo nekoliko poslabšala, m sioer tako, da se cesar na željo zdravnikov ne bo udeležll otvoritve delesacij v Budlmpešti, Seveda je ta novica vzinidila ne samo v Avstriji, ampak po celem svetu, najvecjo pozornost, kajti avstrijski cefsar je med vhidarji najpriljubljenejša in najbolj znana oseba, kOje zdravstveno stanjc se povsod zasleduje z zaiiimaniem i.u sočutjem. Uradno poročilo. Z dne 19. aprila se o obolenju cesarjevem uradno poroča: C|esar že 14 dni boleba na kataru. Bolezen traja nezmanjšano dalje, Polcg cesarjevega generaiiiega nadzdravnika dr. Kterzla, kateremu je povcrjeno zdravljenje cesarjevo, ]e bll za časa obolenja vefikrat pozvan v posvet dvorni svetnik prof. dr. Ortuer, k\ je zadnje dni opetovano imel p.riliko, položaj ccsarjev natančno preiskati. Profesor je našel, da je kntar povzrocil pri cesarju tudi vecjo vroeino, k"i je združena s pokašljevanjem, kar moti nočni počitek cesarjev. Cesarjeve mofii i.n apetit so zadovoljive, Cesar rešuje ne glede na obole.nje po stari navadi državne posle In sprejema ustna poročila. Za dan 20, aprila sta ae izdali 2 uradni poročili, Prvo.se glasi: Cesarja se je lotila mrzlica, Vrofiina je povišana, v najtanj&ih cevkali sopil,se,ie pojavil moSei-i katar, ki sega v-skrajne defe pljuemh krp. Cesar je noc primeroma dobro p.rebil. Sam se po&uti dobro. Dopoldne je sprejel razne visoke uradnike, med njimi tudi ogrskega imnistrskega predsednika grofa Tiso. Drugo poroftilo pravi: Danes doppldnie. je prolesor dr, Ortner iznova obiskal cesarja. Nato sta s cesarjevim zdravnikom dr. Kerzlora sklenila, da poUičeta v posvet še špecialista profesorja Chiarija. Posvet se je vršil opoldne. Iz drugih poroSil se izve, da je vroeina cesarjeva znašala od nedelje na ponedeljek 38 stoplnj. NoS je motil kašelj, splošno pa noič jii bila slaba, Boleaen oznaSujejo kot globokoleže<Šo bronhitis (vnetje sopil). Od 19. t. m. spi cesarjev telesni zdravnik v sobi poleg cesarjeve spalnice. Zdravniki sq cesarju že pred dnevi priporočali, da jlaj gre na jug. Cesar je to odloSno odklonil. €esarjeva ličl Valerija. Sfl tekom zadnje nedel.ie, dne 19. aprila, je bila na Dlunaj poklicana cesarjeva hfeei*ka Valerija,' ki je še isti dan s svojim soprogoon, na>rlviojvodo Salvator,iem, prispela, na Diunaj. Tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki se je mudil v Konopištu, je bil poklican na Hunaj. Opazilo se je, da je imel ministrski predsedjiik grol Stiirgkh dne 20. t. m. dopoldne dolgo posvetovan]e z dunajskim policijskim predsednikom, Kako se cesar počuti. PoroSa se, da je cesar vkljub bolozni zelo dobre volje. Bolezen ga ne moti p,ri delu, kar smatrajo zd)"avniki za najboljše znamenje, Tudi vreme se je v ponedeljek zelo omililo, ugodna zrafina toplota je za njegovo bolezen najboljše zdravilo. Apetit je tudi ves či-is dober, Kakor znano, je prehlajennje sopil bilo pri cesarju že nekaj let sem redna prikazen Bolezen se jc pojavila ali v jesejii ali na spomlad, ko se je za^elo vremc spreminjati. Navadno pa so bila sopila le n& lahno prehlajena, cesar je imel navadenkatar. Leto^ sega' prehlajenje globlje, zdravniki bznacujejo to bolezeti kot bronliitis, Iz zdravniških krojgov se celo poroSa, da je desna straji pIjuS znatjio prizadeta in vneta. Visoka oseba, ki je bila dne 19. t. m. prl cesarji?, pa piše: Bil sem zaSuden, kako dobro cesar izgleda in kako se dobro počuti, Po vesteb, ki so se zadvji 5as raznaSale o njegovein zdravstvenem stanju, nisem upail, da bo tako ddbro Izgledal. Cesar je govoril brez vsakih težav ter ni naredil utisa, da bi bil bolan ali da bi mu ne bilo dobro, Tudi iz cesarjeve okolice pravijo, da je cesar vedno dobre volje in da se mor.da niti ne zaveda, da je njegovo telesno zdravstveno stalnje drugacno kot navadno. Cesar se je sicer v nedeljo popoldne vefikrat v stolu nagnil in vzdihnil, toda bržkone radi tega, ker je bil vsled mnogih avdijenc utrujen. — V ponedeljek jc ccsar nekemu dvorjanu rekel: IMienda bom le šel v BudimpeSto k delegacijam, Seveda, ga z'dravniki jip bodo pnstili. ¦  Driav i zbcr In delegacile. Socialnodemokraškastranka jevposlala na predsndnika državne zbornice j)lsmo, v katerem zahteva, da skliče najliitreje državni zbor. Zahteva je gotovo noravičena, ampak vsi vemo, da jt vlada ne bo ugod'ln, ker Se n.i nieesar storila, da bi spravila Nemce in Cehe. Delegacije bo vsled obolelosti cesarja nt^^ nl prestoTonaslednik Franc Fordinand, To je sedaj že drugikrat, da prestolcinasledtiik pri delegnrVuali načlomestuje ce8arja, vsakokrat slu^ajno v BudimpeSti. t  Hrvatl — ^oljufanl. Vslod pritiska z D.unaja so iVladžai-l morali skrbet; da se na Hrva&kom odpravi komisar.ijat tn ,3& u- peljejo zopet redne razniere. Cuvaj je moi-ai riiii ia prišel je baron Škrlec. Toda ko so p_oda.;ali Madžari Hrvatom prljateljsko roko, že so gojili v svojem sreu zlobne misli. Onnunili so liberalne hrvaško poslance, ki so sedaj na knnilu, ter iim »zvabili privoljenje za zakon, s katerim lahko razlastujejo hrvaško ob*:il za madžarske pomorske namene. Rekli so poslancem, da S9 gre le za kos zemlje pri Reki, Obenem >o pm zagotovili, da bodo vodilna mesta v Zagrobu clohili v roke Hrvatje, tako, da se jim ;ii treba. bati nobouc madžarske zvijace. Madžari so dobili razlastilni zakon, obenem pa pozabili na vse druge obljube. 2e rtiZj^lašajo, da ne bodo samo na Reki, ainpak tudi pri treii drngili mestih razlastili hrvatsko zeml]o 0 naslavitvi Hrvatov na najuplivnejša mesla pri zntjrebških uradih pa nocejo Madžari ni6 ve'6 slišati. Hrvatjo so bili zopet grdo ojoljufani in Madžari se stnejejo v pest lahkovernim Hrvatom. Bati se je, da nastai-o na Hrvatskem zopet starl nered in' staro brezpravjf__  Kako se je i Bdlnrl postopalo. 0 zadnji balkanski vojski se polagoma izve resnica. Franooski poslanik Delkase je posredoval, da s?ta se zbližali Rumiuiija iji Riusija. S tem je odtrgal Bolgarijo oil Riumunije. R;usija je videla, da ji samozavestn bolgarski nuirod ne bo nikdar brezpogojno sled.il, ampak da postane lahko oelo njen nevaren nasprotnik, kadar se bo šlo za to, kdo dobi Carigrad. Zato je bilo treba Bolgarijo oslaMi, kar se je tudi posrečilo. S Srbijo nima i.n. ne inore imeti Rusija prepirov, ker nikjer ne mejita. Zato Rusijo ne motl, dia Srbija postane močnejša, tem bolj, ker je s tem ob mski strani važen Činiteljv vsakem sporu z Avstrijo. Rusija bi celo rajši videia, da dobi Carigrad Rumu*niia kakor Bolgarija. to pa ?lz cerkvenih ozirov. Ce jo vse to res, potem se v Rlusiji povdarja samo takrat slovanska vz-ajemnost» kadar je Rusiji v korist. Fr ncoskl katoliki in volitve. Zadnje dni tega raeseca se bodo vršile volitve v francosko zbornioo, Z ozirom na dogodke, ki so se pojavii. v taboru proticerkvenib. bojevnikov, n. pr. da jo ministrova žena umoriia spaštovanega časnikarja, c!a so ministri šfiitili najvegje goljufe, ila so uplivali nn sodnike, vse to bi zadostovalo, da katolVške stranke nastopijo krepko in z upanjem na uspelie v voUlnem boju. Toda katoliki.se bolj bojuieio mecl seboj  kakor proti sovražnikom. Eni so republikanc;, drugl so ,za to, da vlada kralj. čez Francosko. Zadnji se delijo zopet v dve struji, keil enanofie za kralja rodbino orleajisko, druga rodMno bonapartsko. Zraven se Še delij| v prave in nep**fve kiatoHSane. Na ta naSin soveda m upati, dli bi dosegli kake u&pelie. Edinost je med katoliki prva potrdba. Prli teh razmerah franooskim Škofom ni drugega' preostalo kakor da so dali splošna jiavodila za volitve, da taiko zabranijo vsnj uhajanje k liberainim strankaim. Vojska v Ameriki? Med Mebiko in Združenimi državami Severne Araenke preti voiska, Spor je nastal na sledeči jiafiin: Oddelek amerikanskih vojakov se je izkrcal v mehikanskem pristanišftu Tampico, da nakupi za svoje ladje potrebnega olja. Melaikaiici pa so ta vojaški oddelek vjeli in zaprli. Na takojšen odloBen protest se\eroameriškega generala Majo so Amerikance sicer zopet izpnstili, a admiral je zaliteval zadošCenje in poslal Mehikancem zalitevo, da morajo Mehikanci s salutnimi (pozdravnjmi) streli pozdraviti ainerikansko zastavo V teku 24 un Oprostilno zadoŠCenje je podal predsednik Ijudovlade1, Huerta, zalitevo pozdravnili strelov pa so Mehikanci odklonili, Združene države so 'sednj poslale pred pr7stanišee Tampico svoje bojno brodovje, katero bo začelo bruliati ogenj nad Mehikaiico, ako ti jie bodo ^adostili zahtevi Združenih 'iržav Vlada Združenili držav ne odneha, istota.ko r-,o?e odneliati Huerta,. Vsled tega hoče Huerta končati meščansko vojno in se je zaSel pogajati z vstaši. Huerta je obljubil usta^em soudeležbo pri vladi in upa, da bo dobil v vstaših dobre zaveznike v neizogibni vojni z Zedinjeniini državatmi. — MogoCe je, da se bo Łe kaku druga država vmešavala v meliikansko-amei-iSki spor. Japonoi bodo skoro gotovo priskoftili Meliikancem na pomcB.