Stev. 19.
V Mariboru, 10. oktobra 1898.
Tečaj XIX.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca.
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 60 četrt „ — „ 80 Fos. štev. 15 kr.
Oznanila lkrat natisnena od vrste 15 kr. Naročnina se pošilja blagajniku „ Zaveze", oznanila in reklamacije pa upravništvu v M ari bor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
POPOTNIK.
Grlasilo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Iz d.a,jsitelj in urednik:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi indop isi
pošiljajo se uredništvu v Marib or,
Kokoschineggstrasse.
Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
NefrankoTana pisma, se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo.
Stanje i želje hrvatsko-slovenskog učiteljstva Istre.
Božo Dubrovič. — (Dalje.)
»Nesreča je snašla i genijalnoga Nasradina. Pao je s krova. Brže bolje pozvali liečnika, koji mu stao kuješ t a nabrajati, a moj ti ga liepi Nasradin sluša, sluša i na-pokon upita: — Ma gospodine jesi li ti kada s krova pao? Nišam odgovori lječnik. Ajme meni, kako češ ti onda mene izliečiti, kada nisi nikad sa krova pao — jaukao slondjeni Nasradin".
Da strahote rata može pojmiti samo onaj, koji je ratovao priznati čete, nu isto tako znam da čete priznati, da težku životuu borbu pozna samo onaj, koji se bori u životu, a ne onaj, koji plovi u razkoši, koji sjeda za bogatu sofru, na kojoj se puši mastna pečenka i koji se odmara na svilenim dušečima. 11 i, da se izrazim rečenicom: „Sit gladnu ne vjeruje."
Vi gosj)odo, koji s nama imate i danas da dielite istu sudbinu, tu mislim Gospodu iz Gorice, znam, da našli bol u slomljenoj duši našoj vidite, dočim gospoda iz Štajerske i ove pokrajine znam da s nama čute, jer je isti težki kamen nevolje i nužde nemilo pritiskao i njihove grudi, dok se nije teda negda bar djemolično njihov glas uslišao.
Preko molbe dalmatinskih učitelja tiše, tiše, prešlo se na dnevni red, piše „Zora" učionički časopis od god. 1888. Pa nastavlja:
„Sudeči po zveci, koja, zalud, prodire i kroz posažene zidove, bilo je tu svako-jakijeg glasov^ i tankijeg i debelijeg. Soprani su i tenori svojijem acutima dje-lovali na prostodušnost onijeh, koji vjeruju u nevolje učiteljskoga života, nastoječi njež-nijem melodijama, da ih smiluju na nevolje, preobterečena naroda. Kontralti i baritoni prigo varali j edni drugima u bučnijem duettima, ovi: učiteljsko d obro s t anj e, oni: učiteljski! nedostoj nost, a profondi pratili onu malo pitomu muziku dubo-kijem „—po milijuna". — Napokon se složili svi u veliki finale: „—na dnevni red —"; i tako je predstavka pučkijeg učitelja podlegla."
Mi smo več unapred znali, što če se s našom molbom dogoditi, i ni po muke nebi bilo, da ju je stignula sudbina, koja i dalmatinsku; da su gospoda od večine barma rekla: „Vi gospodo učitelji imate pravo, da pitate poboljšanje svoga položaja, ali pokrajina nema ijovaea, ali nam se naprosto rugati i ismjehavati, to prekoračuje svaku mjeru. Naš glas o povečanju i urednjenju plača, bio je kako ste malo prije culi bolan i zdvojan, ali sasvim tim, ni malo se dojmio nije onih, koji bi nam mogli pomoči, samo kad bi htjeli. Nisu htjeli, jer ne čute, jer ne vide t, j. neče da vide, našu staru i težku rami, koja treba i brza i kriepka lieka, jer jadna raja več je k zemlji popadala. Oni,
19
ki,jim je naša siulbina u rukama nernaju smilovanja. A što je jadna raja kriva? Kriva je sto je živa!
U ped. časopisu »Hrvatski učitelj" u članku »Odziv reviziji zakona za pučke škole", ovako pisano stoji:
»Dobio gospodar gosta i pogostio ga. Nalievajuč mu vina u čašu. ostavio mu dovolj praznu, nalievajuč sam sebi, nakapio ju vrškom, reka vsi si svakiput: oho! Dosadilo gostu, videč kako gospodar uživa punu čašicu sladke, ukusne kapljice a on jedva nešto preko polovice svoje čase, poviče: - Dederte, dragi prijatelju i meni reci jedared: oho!"
Pričica ova liepo se dade prenieti i na učiteljstvo Istre, pa i ono dovikuje: »Dederte i nam jedared oho!" Rad naš zaslužuje toga uvaženja, takova smilovanja.
Pripovieda se, da je Cesara, največeg Rimljanina zadobivši od urotnika 23 smrtne rane, najviše zabolilo, kad medju urotnici opazi i ljubimca svoga Bruta, i da mu zadnji zdvojni poklik bijaše: — „Zar i ti sinko moj (Bruto)!"
Učiteljstvo Istre, ne otima se samo o tu mrvicu, koricu suha kruha, no ono ima da podnosi jošte sto i sto drugih neprilika, koje mu izvan materialnog biednog stanja život ogorčavaju i poput ostra noža ranjuju mu i dušu i srce. Nu sve ga to toliko ne boli, koliko ga boli to, što bi morao baš ko Cesar zdvojuo da poklikne. Jest, sličan se klik krije u duši i u srcu hrvatsko-slovenskog učiteljstva Istre, nu al još jest nješto, što ga za sada ušutkava, da nepoklikne.
»Neka, neka, samo dalje Nek se puni gorka čaša, Ali-------.
Prelazeč največim prezirom i ogorčenošču preko svili blatnih, neosnovanih, bezraz-ložnih i strastvenih kleveta i podtvora, podjarivane strašču i zlobom, pitam: »— Može li se hrvatsko-slovensko učiteljstvo Istre, uz opisan položaj pohvaliti; može li veselim srcem zasukati rukave i latiti se plemenita posla? Doista ne. Hočeš, ncčeš, več sada uzkliknuti moram : šarovit jc ovaj sviet, šarovitiji je čovječji život, a najšarovitiji život i udes učiteljski! U koliko nišam do sada, nastojati ču to od sada, da živimi primjeri
podkriepim.	nlstina je, grdne su nam brige
zadavale te proklete knjige;"
pjeva pjesnik, nu za cielo mnogi če od vas imati iz liepe mladcnačkc dobe, po koju sladku uspomcnu sabranjenu 11 srcu. Mnogi če vas se sječati, kako mu jc srcu odlanulo, kad je nauke svršio i primio sviedočbu zrielosti. Sječati če se, kako je pun radosti i veselja zapustio učiteljište i pohrlio u naručaj milom ocu, sladkoj majčici, bratu i sestrici. Dvomjesečne praznike svaki je nas više manje sproveo u plandovanju, radovanju i pun mladenačkog poleta i uzhita napisao molbu za koje učit< Ijsko mjesto. Kad je imenovanje usliedio, mlado srce, znam, da je silno kucalo i raju se života nadalo.
Sječam se — a tko bi zaboravio? — kako sam se pun zlatnih sanja podao na opriedeljeno mi učiteljsko mjesto, al več prvi dan, zlatne se sanje razplinule u zdvojnost, očajnost, turobnost, snuždenost u srditost. To se mjesto nalazilo u srednjoj Istri. Pošto sjelo občine bilo u drugom mjestu, uz put išao sam najprije predstaviti se tadašnjemu občinskemu glavaru. Na moj hrvatski govor, kojim sam mu se predstavio, a de me nije niti pogledao odpovrne: »Non capisco!" Na to ja njemu: Nanche mi!" pa izadjem iz ureda. Prvi čin.
Za mjestnog župnika, koji budi mimogred spomenuto, bio je monm stricu svečeniku prijatelj i konškolarac imao sam od njega preporučeno pismo. Kad mu predam pismo, udostojio se ipak jednim me pogledom izmjeriti od glave do pete, a kad ga pročitao, pokaže mi takorekuc prstom vrata i odpravi me iz kuče. Drugi čin.
Ova dva čina nisu mc joste ni malo smela, jer tomu sam se i nadao, nu ipak ne u tolikoj mjeri.
Moglo je biti 9»/2 sata u jutro, i to u nedjelju, a nigdje živoj duši ljudskoj traga ni glasa, ko da je cielo selo bilo uljuljano u sladak san.
Stao sam premišljati, kako sam jedino iz osobite ljubavi prema milom narodu za-molio to mjesto, a njemu, akoprem je znao da sam tuj, za mene je ko za lanjski snieg; dapače ne bez razloga; pomislio sam, da nauekan štogod tajna snuje. Ta mi misao za-okupila cielo biče i tom jedinom mišlju unidjem u školsku zgradu, koju mi otvori služkinja, što li, župnikova.
Na školskoj zgradi u školskoj sobi nadjem prozore polupane, klupe, stol i ostalo pesoblje porazbacano, ko da su divlji Huni, Avari il Turci tuj plačkali; po podu bilo cieli voz smieča i smrada,
Koga da se to ne dojrni? Zgrozim se, a iz grudi vine mi se duboki uzdah i niz lice kane debela suza; prva suza žalosti.
Mesto reči: „Tuj ču živjeti i koristiti, tu djelovati, stvarati i ostati", potišten, srcem punim tuge i žalosti odputim se ravno na željezničku postaju i prvim vlakom od-juriin u Pazin, da se potužim kotarskomu glavaru i da ga zamolim, da mi podieli drugo mjesto.
Drugi dan u jutro ravno me k njemu. Iloču, da mu se potužim i pripovjedim, nu on mi odmah upadne u rieč i reče, dakako njemački: „Vidim, da sam vam pametnjom izdao dekret za Kringu, jer vi ste imenovan za Čepic; ako želite, ja ču vam odmah izdati dekret". Treči čin. Tablo!
Zašto se moj dekret preko noči promienio, zašto med načelnik, župnik, a i puk onako dočekao, tomu ne treba dokazivanja. Jedno je čim si i danas razbijam glavu, i često se pitam? Kojom sam srečom, Bože dragi, izbjegao, a da se nije sav onaj smrad, kamenje ono, kojim nedužne prozore polupali, sasuo za menom. kad sam nizbrdice iz mjesta izlazio?
Eto vam gospodo draga malene sličice iz vlastitog izkustva, iz prvog dana mi učiteljskog života.
Kud i kamo mora, kako več prije spomenuh, težke dane prolaziti, a još teže jade podnašati, kako mora mnogu gorku progutati i svakojaka proganstva podnašati učitelj onkraj dnevne Učke gore, kroz cielo vrieme njegove službe u občinah, koje su u talijau-skim rukama, u poitalijančenim gniezdima, možete si lasno stvoriti pojam, bez da vam ja ovdje napose nabrajam; lasno i sami prosuditi, kako mn se svakojake klipove pod noge baca; lasno stvoriti sliku učitelja u zabitnom mjestu.
Srečan sam, da je ovo moje izviešče več do sada preobširno i da mnogo toga imam joste, da navedem, pa da u daljnim mojim navodima moram biti čim krači i obče-nitiji, nu da toga nije (da nemam primjera iz mog vlastitog izkustva), bio bi kad bib i htjeo kojigod primjer navesti upravo u velikoj neprilici. Negodovanjem moram spomenuti, da mi se od toliko njih na koje se širom Istre obratih, da mi u kratko opišu svoje doživljaje, da mi u kratko izraze svoje želje, jednom riečju nitko odazvao nije. Žalostno al istinito. Nepresahlog, zanimivog vriela mogao bi bio posakupiti, nu reč bi, bez za-mjere budi rečeno, da je učiteljstvo valjda preobtereceno poslom ili „prekomodno". Sad me opet pri stvari.
Sviet je zloban i nenavidan i bojim se, da če sa budi koje strane tkogod na mene graknuti i doviknuti: »Ti učitelji samo se tuže i traže". Jest, tužimo se, jer nam nijedobro, a to sam mislim več dovoljuo dokazao; a sada čemo tražiti, jer nemarno što bi nam išlo.
Tražimo, pače zahtjevamo u prvom redu dvomjesečne školske praznike-počitnice. Al čovječe božji § 8. ministerialne naredbe od 20. kolovoza 1878. odlučuje, da školska godina na pučkoj školi traja 46. tjedana, 2 tjedna više, nego li na srednjim i gradjanskim školama.
Držim, da če svaki pripoznati, a kako i nebi, kad je izkustvom stolječa potrvdjeno, da u zdravu tielu, zdrava je duša, i da prvi uvjet zdravlju tjelesnomu i duševnomu jc iza težka rada mir, počitak.
Spomenuti zemaljski odbornik, u vrlo je ružičastim bojama opisao naš položaj, no mi ponajbolje znamo, kojim nam se je mučiti i truditi u prenatrpanim, malenim, zagu-šljivim, s liigijeničkog najprimitivnijeg gledišta nesliodnim šolskim zgradama, kako se nam i djeci duh i tielo ubija; kako gubimo svoje zdravlje i prikračujemo svoj dragocieni život.
„Bez zdravlja nema bogastva", narodna jc rieč, dakle uz poboljšauje plače, uuždno je, da se odlučujuči faktori zauzmu, da nam se počitnice produlje, kad več to iniaju srednje i gradjanske škole — kad imaju na Rieci u Hrvatskoj i u njekojim drugim državama. Nesnosna godišnja vručina, a i godišnja poljska radnja, koja se u stanovitim mjesecima obavlja, te roditelji djecu silno kod kuče trebaju, bi zahtjevala, da ona dva tjedna ne bude škole.
Zavirimo malko u školske zakone, odmah če nam u oči pasti, da pučko učiteljstvo imade mnogo, dapače previse predpostavljenih obiasti. U prvom redu tri vieča, poimence: c. kr. zemaljsko školsko vieče c. kr. kotarsko školsko vieče i mjestuo školsko vieče. Članovi svih tih vieča, medju koje brojiin c. kr. zemaljskog i c. kr. kotarskog školskog nadzornika, imaju pravo nadzirati i kritizirati učitelja, na više razrednim školama i ravna-juči učitelj. K tomu dolaze kod imenovanja jednog učitelja na red občinsko zastupstvo i pokrajinski odbor. Ne pripada li učitelj vladajučoj stranci občinskog zastupstva, eno ga prvoga, gdje ustaje proti njemu. A što da rečem o postupku zemaljskog odbora? O tomu reči ču svoju nješto kasnije.
Pomislite sada, koliko imade tu osoba, koje imaju ne samo paziti na njegovu djelat-nost, nego proti kolikim mora da ima obzira. Željeti bi bilo. da se ponajprije učitelj -stvo po mogučnosti čim prije i čim više oslobodi od toli raznovrstnih upliva, to če se pako dogodi, ako se pučka škola podržavi; držim da to svi tu odobravate i priznavate. Jedva tad če moči učiteljstvo uspjesnije djelovati i bolje se svojoj uzvišenoj zadači posvetiti, jer če biti neodvisuije slobodnije. Tada lje nečeino doživiti, što danas doživismo, naime, da se dopusti, da se nalaže, da se učitetjstvo izazivlje, da se vriedja na uajbczo-brazniji način,
Dosudi li sudba mladiču, kad svrši učiteljske nauke, da dodje na bolje, na pogod-nije mjesto, nego li je meni bila dosudila, druge mu ozbiljne misli stanu pomucivati vedrinu njegova lica. Pro primo: prodje jedan, dva, tri mjeseca, da ne dobije plače, trči okolo, obijaj pragove, moli, preporučuj se, pa kad napokon i dadje za prvi mjcscc odbija mu se, ako nije slučajno prvog mjeseca počeo podučavati. Znan mi je slučaj, jer se na mojoj školi dogodio gdje sad službujem, da brat i sestra za cio mjesec uisu dobili novčiča plače ni nagrade ikakve, akoprem su molili, jer mjesto na prvog počeli poučavati na drugog; na prvi nisu ni mogli jer je slučajno bila nedjelja. Stanoviti kru-gove misle, da. učiteljstvo lahko o milosti božjoj i o čistom, frižkom zraku i cio jedan mjesec živjeti može.
Cesto se dogodi, da privremeni učitelj bude premješten dva, tri i više puta, no o tomu neču niti da govorim; al na žalost moram spomenuti, da se bez ikakve krivde, povoda premještuju definitivno namješteni ili da se ne jednomu no mnogim uzkračuje
difinitivno imenovanje il se na prosto neče da imenuje. Tko nije odan r podložan onim, koji sudbinu tu kroje, a nijedan bio Slovenac, bio Hrvat ne može, ne smije da btide, taj je mržen i progonjen, traže nm slamicu n oku, samo da mu oduzmo dobar glas ili ako je moguče, da ga upropaste.
Nije u Istri jedan slučaj, no ima ib više, da se razpisuju učiteljska mjesta za stalno popunjenje, da za nje mole posve usposobljeni učitelji, a njihove se molbe, obično poslie mnogo mjeseci vrača, da se ima ta mjesta ponovno razpisati. Kod toga ili se navadja kao uzrok, da ne bijaše predloga trojice, pošto je samo jedan molitelj molio za mjesto, kao 11. pr. za Poljane i za Brgud u k o ta rti Voloskom. U Pazinu u Opatiji popunjeno je mjesto učitelja voditelja talijanske pučke školc privremeno, jer zeinaljski odbor, kod opetovanega razpisa tih mjesta, nije htjeo predstaviti nijednoga od trojice po občini predloženih, posve usposobljenih i za talijanske škole, i inače vriednih učitelja.
Bilo je mjesta u Istri, a imade ih i sada, gdje je na hrvatsko-talijanskoj školi, u kojoj ima samo 20 djece, koja govore hrvatski i talijanski, a preko 100 djece, koja samo hrvatski govore, imenovan učitelj i neimajuč usposobljenje za stalno namještenje na hrvatskim školama. Poznam opct učitelja, namještenoga na hrvatskoj školi, u kojoj se podučaje i talijanski, ali samo kano predmet (a to na svim školam u pazinskom, puljskom i koparskom kotaru) i toga nije se htjelo stalno namjestip, jer nije imao službenoga usposobljenja za talijanski jezik. Kasnije podložio se izpitu, položio ga dobro i molio opet za stalno namještenje, al da, zemaljski ga odbor nije ni opet prezeutirao,
jer je bio Hrvat.	(Dalje sliedi.)
---
X. glavna skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" dne 1. in 2. avgusta mes. 1898.1 v Ljubljani.
II. Zbor delegacije. (Dalje.)
Gospod Brinar naznanja v imenu računskih pregledovalcev, da so se računi za leto 1896. našli v popolnem redu. Poročilo blagajnikovo se potem odobri, pregledovalcem računov za leto 1897. pa se na predlog gospoda Strelca izvolijo gg. Lovro Šah, Franc Brinar in Franc Kranjc.
Gospod blagajnik predlaga, da se za leto 1898. določi prispevek »Zavezi" zopet kakor lela 1897., namreč za prave 20 kr., za ostale pa 10 kr. (Se sprejme.)
Dalje poroča blagajnik, gospod Luznar o »Popotnikovem" gmotnem stanju tako-le:
Poročilo
upravništva o stanju »Popotnika" do dne 1. avgusta 1898.
»Zaveza slov. učit. društev" prevzela je leta 1890. od gosp. Nerata „Popotnik" z ostalim dolgom od let 1886, 1887, 1888, 1889 in 1890. za tisk »Popotnika" »Popotnikovega" koledarja, različne tiskovine etc.......... 2100-55 gld.
1891. leta se je napravilo v tiskarni dolga . 1329.56 gld.
poplačalo » » »	607"26 »
premalo . . 722 "30 gld.
1S92. leta dolga v tiskarni ... . 1099*50 gld.
poplačalo » „ .....711'57 ,,
premalo . . 387*93 gld.
1893. leta dolga v tiskarni..... 1084 60 gld.
poplačalo ,, „ ..... 1489-02 »
več . . 404-42 gld.
1894. leta dolga poplačalo
v tiskarni
premalo	90-45	gld.
1S95. leta dolga v tiskarni ....	1102-20	gld.
poplačalo „ „ ....	1278-73	n
več .	176-53	r)
1896. leta na račun dolga ....	198-30 gld.	
1897. „ „ „ „ ....	400 —	v
Gosp. dr. Romih po dr. Glančniku .	105-—	v
Prebitek od let 1893. in 1895 . . .	580'95	n
	1284-25	gld.
Primanjkljaj od let 1891, 1892 in 1894	1200 68	»
Prenos 1057-05 gld. 966-60 „
Od 1. januarja 1891. do 31. decembra 1897. se je poplačalo dolga
Popotnikov dolg znaša 31. decembra 1897 .....
. Tiskarnični stroški za leta 1896. in 1897. so poravnani. Dohodki leta 1898:
1. januarja 1898 v poštni hranilnici	150-99 gld.	
Na račun dolga za leta 1895, 1896 in 1897	267-20	n
Naročnina za leto 1898 ......	79220	n
Bivši naročniki........	1 1-50	v
Inserati..........	29-05	n
T roški leta 1898:		
5. januarja tiskarni......	105-10	gld.
3. februarja „ .......	95-70	
3. „ na račun uredništva ....	100-—	n
11. marca tiskarni za 2 štev. (po 800 iztis.)	84-—	n
3. aprila „ „ 2 „ „ 800 „	84-—	n
25. maja tiskarni za 800 iztisov ^Popotnika"		
za mesece april, maj, junij a 84 gld.	252 —	!)
Uredništvu za marke.......	105-—	tt
„ „ časnike.......	5—	n
		v
Davek, poštnina in različnosti ....	59-81	v
2100-55 gld.
83 57 gld. 2016-98 gld.
125104 gld.
920-61 gld.
Due 1. avgusta 1898 je v blagajni......
Proračun ^Popotnika" od dne 1. avgusta do 31. decembra Dolg iz let 1895, 1896 in 1897 . . .
1. avgusta plačano....... 267-20
Zaostala naročnina za leto 1898 ......
Stanje blagajne dne 1. avgusta 1898 .....
961-73 gld.
. 330-43 gld. IS98. 1.:
694-53 gld.
1148 80 330-43
2173-76
V letošnjem letu bo še iz Tiskarni 6 mesecev a 84 gld. Uredništvu za marke . Uredništvu in upravništvu
Različnosti......
Stanje blagajne dne 31. decembi
a 1898
504-70--160-
30-
gld.
764-— gld.
1409-76 gld.
„Zaveza" dolžuje tiskarni 2016-98 gld. ali
okroglo..........2017-— gld.
35% popusta......... 706-97 „
pravega dolga........ 1310-03 gld.
Ako primerjamo stanje blagajne dne 31. decembra 1898 . . 1409-76 gld. z dolgom tiskarne............ 1310-03 „
ostane koncem leta 1898. v blagajni..............99-73 gld.
Bilanca »Popotnika".
Dohodki: Glasom adresnih pol je naročnikov 696 zastonjeksemplarov .... 49
plačujočih . . 647 a, 3 gld..... 1941'- gld.
Troški:
Tiskarni 1 mesec a 95 gld..... 95'— gld.
„ 11 mesecev a 84 gld..... 924-— „
Marke za ekspedit.......180-— »
Uredništvo in ekspedit...... 200-— „
Upravništvo, poštnina, davek.....100-- „
Slučajnosti..........100'— „__1599'— gld.
Čisti dobiček »Popotnika".......... 342'— gld.
V Ljubljani, dne 1. avgusta 1898.	Fr. Luznar,
»Popotnikov" upravnik.
Poročilo se po kratki debati vzame na znanje.	(Še pride.)
-«35$©-
VI. štajerska deželna učiteljska konferenca
se je vršila dne 12. in 13. septembra mes. 1 Štajersko; ravnatelj Drescher, (Gradec),
t. 1. v Gradcu v dež. vitežki dvorani (Ritter-	Grimra (WaItendorf), Monschein (Tobelbad)
saal). Dne 11. septembra ob 6. uri bilo je	in Proll (Gleisdorf) za Srednje-Štajersko; predzborovanje v prvem nadstropju gostil- | Iglar (Loka pri Zid. mostu), Neuner (Muta),
niče »zur Stadt Neugraz", katerega so se	Praprotnik (Mozirje) in Ziher (Vurberg) za
večinoma vsi odposlanci vdeležili. Otvoril	Spodnje-Štajersko.
ga je ob 7. uri zvečer c. kr. dež. nadzornik Gosp. Stockl še predlaga, da bi se naj
gospod V. Linhard, omenivši, da namen	za vsaki del dežele volilo s posebnimi listki,
tega predposvetovanja ni, da bi se tukaj	Se tudi odobri. O prašanju gospoda Otter-a
sklepalo, ampak da bi se zediuili v osebah,	glede na diete odgovori gospod dež. šolski
katerim se naj poverijo funkcije zapisnikar-	nadzornik, da je po sebi razumljivo, da se
jev in stalnih odbornikov. Posel zapisnikar-	povrnejo tudi za 11. dan septembra dnevni
jev pa je težaven ter zahteva posebnih	troški; 11. dan je dan za potovanje h kon-
zmožnosti. Zato je treba, da se jemljejo v	ferenci, 12. in 13. sta konferenčna dneva,
poštev take osebe, katere so temu poslu	14. pa se računi za potovanje domu. kos. Za stalni odbor predlagal je gospod Ko še je gospod predsednik opozoril,
predsednik dvanajst gospodov in sicer po štiri	da se pismeni predlogi sprejemajo le do
za Zgornje-, Srednje- in Spodnje-Štajersko.	13. dopoludne, zaključil je predposvetovanje.
Seja se je potem na 10 minut prekinila, 1	^
da so se poslanci posvetovali in potem so
se sprejeli ti-le nasveti: Gospoda Stockl in Dne 12. septembra je bilo prvo zboro-
Miihlfeith iz Gradca naj se izvolita zapisni-	vanje. Svojim namestnikom imenoval je
karjem; odbornikom pa gospodi Ilorvatek	predsednik deželni šolski nadzornik, gospod (Oussvverk), Otter (Zeltvveg), Slana (Gais- ; Viljem Linhard, ravnatelja c. kr. učiteljišča
liorn) in Sclierer (Tollinggraben) za Gorenje-	v Gradcu, gosp. Karola Jauker-ja. Volitev
zapisnikarjev pa se je vršila per acelama-tionem ter sta bila izbrana gospoda Stockl in Miihlfeith, kakor se je določilo pri pred-zborovanju. Gospod Miihlfeith bi sicer ne bil dolžen izvolitev sprejeti, vendar je izjavil. da stori to rad v interesu stvari. (Priznanje). Gospod predsednik otvori potem zborovanje ter v svojem nagovoru omeni to-le:
Ko ste prejeli povabilo h konferenci, navduševala Vas je misel, da pade VI. staj. dež. učiteljska konferenca v proslavljeno jubilejno leto presvitlega našega vladarja. »Saj bi tudi res ne bili zamudili, izraziti našega prisrčnega veselja, naše neomajene zvestobe in ljubezni do dedne ccsarske hiše. Toda sedij, ko je zadel našo prevzvišeno cesarsko hišo grozen zločin, čegar zanikar-nost pretresa ves svet, se spominjajmo tega na tem mestu, ter zadušimo občutke veselja v svojih prsih in združimo svojo iz dnu srca se dvigajoče molitev v besede: „Bog ohrani, Bog obvari našega česana, našo deželo!"
Na predlog meščansko-šolskega ravnatelja gosp. Fr. Frischa iz Maribora se je sklenilo, odposlati 4 pooblaščence h gosp. namestniku, da mu sporočijo izraz žalosti dež. učiteljske konference.
Potem je podal gospod predsednik kot uvod k razpravam te-le statistične podatke o razvoju štajerskega ljudskega šolstva v zadnjih šestih letih: Leta 1890/91 bilo je 267' eno-, 215 dvo-, 147 tri-, 87 štiri-, 81 pet-, 16 šest- in 1 sedemrazrednih, skupaj torej 794 javnih ljudskih in 7 meščanskih šol, to je 33% enorazrednic in le 10% petrazrednic. Šolo obiskovati dolžnih otrok je bilo 182.932, šolo obiskujočih 175.924, torej 7008 otrok, ki so zrastli brez vsakega pouka.
Moških učnih moči je bilo 1466, ženskih 456, skupaj 1922.
V šolskem letu 1896/7. pa je bilo 235 eno-, 227 dvo-, 157 tri-, 105 štiri-, 102 pet-, 2 šestrazrednih, skupaj 828 (+ 34) ljudskih šol. V vsakem teh šest let se je povprek komaj po šest šol ustanovilo. Od teli je bilo 28% enorazrednic, nasprotno pa le 12% petrazrednic (+ 2%). Leta 1896/97 seje celodnevno poučevalo na 85%, 1890/91 na 79% vseh šol (+ 6%). Na Štajerskem je torej danes le še 120 šol, kjer se učenci
polduevno poučujejo, kjer torej prav za prav hodijo le po 4, oziroma 3% ali 3 leta v šolo. Šolo obiskovati obveznih otrok je bilo 191.088, obiskujočih 183.606, torej 7482 takih, ki so vzrastli brez vsakega pouka. Temu je krivo, kakor je govornik i povdarjal velika revščina v nekaterih krajih.
Učnih moči je bilo 1633 možkih, 689 ženskih, skupaj 2322 (+ 400). 645 občin z 20.089 otroci vživalo je generelne olajšave. — Prav neugodno je razmerje števila otrok, ki pride na eno učno moč. Najneugodnejše je to v šolskem okraju šmarskem, kjer ima ena učna moč povprek poučevati 125 (!) otrok, najugodnejše pa v mestu mariborskem s povprek 42 in v Gradcu s povprečno 46 otroci na eno učno moč. Predsednik priznava, da tako neugodne razmere delo učiteljevo zelo ovirajo in vzgojne njegove uspehe zmanjšujejo; a meni, da to z ozirom na ogromne stroške, katere ima dežela z ozirom na razne kulturne naloge, vendar drugače biti ne more.
Stroški znašali so 1. 1890/91 1,293.566 gld., al. 1896/97 1,669.000gld. (+ 376.566 gld.) za dež šolski sklad, za penzijski sklad pa I. 1890/91 143.231 gld., a I. 1896/97 156.347 gld. (+ 13.116 gld.) Gospod predsednik je svoje premišljevanje sklenil takole : Ako znate upoštevati ta števila ter dotične razmere in odnošaje, ki na vse človeške razmere z vso težo in močjo pritiskajo, tedaj bodete morali priznati, da je opažati v obče lep napredek Nikakor pa se še ne more trditi, da vse tudi že odgovarja opravičenim željam. Opozarjam Vas, da ni prav, ako se vse zahteva od šolskih oblasti.
Zlasti šolske oblasti potrebujejo, da se delo posreči, sodelavcev, ki so od svoje naloge presinjeni, in ako bodete ne le Vi, ampak vso štajersko učiteljstvo brez izjeme in vsak čas svoje dolžnosti v šoli in izvan šole nad vse vestno izpolnjevali, tedaj se bodo pojavili še veči poboljški.
Potem so se vršile volitve stalnega odbora po listkih in bili so izvoljeni vsi kan-didatje, kateri so se določili v predkonferenci, namreč, za Gorenje Štajersko: Horvatek Albert, Otter Anton, Scherer Henrik in Slana Janez; za Srednje Štajersko: Drescher Janez, Grimm Paul, Monschein Franc in Proll Ivlement; z i Spodnje-Štajersko: lglar ! Michael, Neuncr Viljem, Praprotnik Franc i in Žiher Frane.	(Dalje sledi.)
Skrbimo že v domovinskem pouku za to, da se otroci udomačijo na zemljevidu.
Piše Matij a Ileric.
Dragi mi tovariš gospod Pulko obravnaval je v „Popotniku" prelepo našo domovino Štajersko. In res je dobro in koristno, ako se naša ožja domovina pogovori vsestransko, da tieenei spoznavajo vrline svoje materine dežele; kajti tem potom še bodo mogli bolje ceniti njene prednosti, kadar bodo jakosti njene primerjali z značilnimi svojstvi sosednih dežel.
Ob tej priliki opozarjam na strokovnjaško delo znanega pisatelja in meščanskega ravnatelja Trunk-a v Gradcu „Die Anschaulichkeit des geographischen Unterricbts", o katerem se izraža sloveči šolnik Fr. Polack v znamenitem časniku „Oesterr. Scbulbote" tako-le: „„Ich las zum zvveitenmal Ilire vortreffliche Arbeit iiber ..Die Anschaulichkei des geographischen Unterrichts", Ilire knappe und doeh griindliehe und praktische „Reform d. g. U." Graz, Leykam, 16 S. 30 kr.) und fand meine gute Meinung, dass Sie ein berufener Fiihrer auf dem Schulgebiete seien, vollauf aucli in Iliren Schriften bestatigt"".
Ne bo pa tudi odveč, ako na tem mestu dragim sotrudnikom predlagam v pre-tresovanje izvrstno delo slovečega šolnika Mohaupt-a „ Allerlei Hobelspanne aus meiner Werkstatt" (Leipa in Bohmen, Joh. Kiistner), katero sem že večkrat s pravim zanimanjem prečital. Ta Mohaupt Vam je „unicum", učitelj, odgojitelj, metodik od pet do glave. Ne pravi zastonj o njem zgoraj imenovani šolnik v povedanem „Schulbote": „Man kanu sein Bnch „Allerlei 11. a. m. W." nicht anders als mit Entziicken lesen. Welch gesunde Natur! Weleh reicher Humer! Welche Kunst der Darstellung! Wie vveifi er zu packen, zu iiberzeugen, zu belehren! Wie versteht er die Saiten des tiefsten Ernstes uud der frohlichsten Laune zu riihren! Der Mann mit seiner ausgepragten Eigenart ist gesund bis in die Nieren. Und gesund zu maclien und gesund zu erziehen, das muss er ver-stelien. Lebhaft, frisčh, klar, witzig, der Blick scharf, der Gedanke rasch, das Wort treffend, das Iierz wariu, das Ziel sicher, der Weg gangbar: das ist Director Franz Mohaupt! Wer mit solchen Eigenschaften nicht ein vorziiglicher Lehrer ware, der miisste ein Murmelthier oder Siebenschlafer sein". To Vam je ocena!
V imenovani Mohaupt-ovi knjigi najdemo jasne razprave in migljaje, kako nam je postopati v raznih predmetih ljudske šole. tudi v zemljepisnem pouku, da dosežemo za-željeni smoter. Komur je napredek geslo, naj seže po tem originalnem delu!
In sedaj se vrnimo zopet k naši razpravi.
Ne bodem rszkladal nič novega — a ta stara roba je prav za prav vedno nova, ako imamo pred seboj nove učence, ki se morajo udomačiti na zemljevidu. Ve pa vsak misleč sotruduik, da so učencem večkrat nejasni tudi taki pojmi in izrazi, s katerimi občujejo v navadni govorici; ko pa vprašamo po njih bistvu, se takoj prepričamo, da jih itak ne umejo.
Vprašajoč po straneh sveta bodeš dobil različne odgovore: Četiri, osem, šestnajst, mnogo, nebrojno ali neskončno mnogo. Na to rečem: Zadnji odgovor je bil resničen; kajti v vsakem krogu se da potegniti neskončno mnogo polomerov! Če potegneš v velikem krogu še toliko polomerov, baš še jih lahko dostavljaš vedno več. A vendar je imel tudi prvi odgovor pravi namen, le nenatančno se je izrazil učenec. Kako bi moral reči ?
Učitelj: Imamo četiri glavne strani sveta. Kako se zovejoV
A.:	Sever, jug, vzhod, zahod!
B.:	To ni prav po vrsti; temveč: sever, vzhod, jug, zahod!
C. Ne, povedati se mora: Vzhod, jug, zahod, sever — po solncu!
Mi pa recimo: Začenjamo lahko s katero koli stranjo, samo da učenec zna vse četiri prav kazati. Pokažite mi, kje je jug! Več učencev se pokliče; vsak kaže kam drugod. — Kje pa je jug? Eden zadene pravo struno: Jug je tam, kjer stoji solnce opoldan. Kje je vzhod? N.: —, kjer solnce zjutraj vzhaja! To se popravi: Vzhod je tam, kjer solnce stoji ob šestih zjutraj. Kje je zahod? N.: —, kjer solnce stoji ob šestih zvečer. Kje je sever? N.: —, kjer solnca nikoli ne vidimo.
Kako se še glavne strani sveta drugače zovejo? Vzhod ali jutro; jug ali poldan; zahod ali večer; sever ali polnoč.
Sedaj pokličemo učenca k šolski mizi ali na oder. Obrni se proti jugu! Desnico predse! Kaži rekoč: Pred seboj imam jug, za seboj sever, na desnici zahod, na levici vzhod.
Pokliče se drug učenec. Reci mu: Obrni se z nosom proti vzhodu! Učenec, kažoč z desnico govori: Pred menoj je vzhod, za menoj zahod itd.
S os t ran i (pritične strani) sveta.
Pokažite mi stran sveta, ki leži natančno med vzhodom in jugom! Kako se zove? Pomnite: Jug in sever sta višja gospoda nego vzhod in zahod, zato moramo višjega gospoda prej imenovati. Ta stran se torej ne zove vzhodno južna, ampak j užno-vzhodna. Kako pravimo strani sveta med zahodom in severom? Nikakor ne zahodno-severna, ampak severno- zahodna stran itd.
Takoj pokličem učenca na oder! Obrni svoj nos ravno med jug in zahod! Roko pred se! Kaži rekoč: Pred seboj imam južno-zahodno stran (jugo-zahod) itd. Ob enem naslikam teb osem strani sveta na tablo in jih značim z začetnicami.
Sedaj bi bilo dobro imeti pri rokah (rožo) veternico in kompas, pojasnjujoč učencem njiju namen in rabo. Opozoriti je treba učence na naglas besede kompas, rekoč: Pomnite! predzadnji zlog se naglaša. Mnogim gospodom tovarišem je gotovo znano, da so celo učenci srednjih šol zvali to čudno reč: kompost!!; torej je treba natančnosti, da se oko privadi vnanjej obliki, jezik izgovarjanju, um pa pojmovanju tega velevažnega sredstva za spoznanje (orijentiranje.)
Potem se učencem razjasni:
1.	Na zemljevidih je sever zgoraj, kje je potem vzhod, jug, zahod?
2.	Zemljevid bi po pravem ne smel viseti, ampak ležati bi moral vodoravno na tleh.
Razprostrimo torej naš zemljevid po tleh! Leži prav?
Učenci sami najdejo, da mora gorenja stran zemljevida kazati proti severu.
Recimo, da imamo pred seboj Schober-jev zemljevid vojvodine Štajerske. (Ta zemljevid je podloga naši razpravi; a učenci nimajo nobenega v roki.)
Kje smo mi? Smo na tem zemljevidu? O da — tukaj! Kje je Ptuj? Poišče se. Učenec kaže na ime! Popravi se rekoč: Kazati se nikoli ne sme na ime, marveč na kolobar če k! Pridi sem N.! Kaži mi, na katerej strani odra leži Ptuj! To pokaži na zemljevidu! Tu, kjer smo mi, deni svinčnik na neošpičenem koncu, ošpičeno stran pa obrni proti mestu Ptuju — a ne proti imenu, ampak proti kolobar čku! Obrni svinčnik proti Sv. Vidu (pri Ptuju)! proti Ormožu! proti Mariboru! itd.
To so važne vaje, katerih ne smemo popolnoma opuščati tudi takrat, ko so učenci na zemljevidu že precej doma.
A tudi sledeče vaje so koristne. Kako daleč je od nas v Ptuj? k Sv. Vidu? v Ormož? v Maribor? v Celje? Seveda se tu jemlje v poštev ravna črta. Zato vzamimo kos papirja v obliki ozkega primerno dolgega pravokotnika. V to svrlio moramo poznati merilo, ki se najde na vsakem pravičnem zemljevidu. Kje je beleženo? Kako se čita?
Poiščimo mer ilo! Čitajte 1:150.000! To ni delitev ali meritev, marveč razmerje. (Jita se: v razmerju 1 do 150.000; to je: 1 cm na našem zemljevidu znaša v istiui 150.000«», 1500>« ali 1*5 (iy2)Am; 1 cm je omaljeuo merilo, 11fibn pa istinito ali naravno.
Vzamimo ta kos papirja in zmerimo, kako daleč je od Nove cerkve do Ptuja!
Glejte! Na starem zemljevidu Kocen-ovem je beležena vas Zakl, kraj katere stoji poddružnica Nova cerkev, na našem novem zemljevidu pa tega sela ni navedenega. A vendar jo lahko najdemo. Tu le (pokaže se) leži Nova cerkev. Na točko (Novo cerkev) položimo ta konec papirja. Obrnimo drugi konec proti kolobarčku (Ptuju)! Potegnimo tik kolobarčka na papirju povprečno črto! Zmerimo s tem le ravnilom razdaljo! (bcm) Kaj pomeni 5cm?
1 cm na našem zemljevidu meri v naravi 11/tkm, bcm znaša 1 l/2km X 5 = 71/Jem v istini. Od Nove cerkve do Ptuja je torej pot l1/2km dolga.
Od prej že vedo učenci, da se 1 km prehodi v 1 četrt uri. Da učenci to razume, treba je raznih vaj !
Ko greste iz šole domov, poskušajte šteti korake! Naštevši jih 150, bodete prehodili okoli 100»«. Koliko korakov bodete našteli, ko bodete prehodili 1 km? (1500 korakov.) Koliko korakov bodete našteli do praga svoje domače hiše? Poskusite to iz šole domov grede! Koliko metrov, kilometrov bo do doma? Hočem Vam povedati, ko bodete šteli. Tako-le: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, — 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 19, 20, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 29, 30 itd.
Vojaki gredo enakomerno; njih koraki so nekaj daljši od vaših; kajti narede pre-hodivši 100;« samo 133 korakov. Koliko znaša to pri 1 km?
Zdaj pa izračunajmo, koliko ur hoda je od nas na Ptuj? Rekli smo, da je pot od nas do Ptuja dolga 7'/2/t-?»; to je, če bi bila cesta tako ravna, kakor naše ravnilo. 1 km - -- 1/i ure; l^Jcm = '/4 x 71/,, = V4 ure x 15/2 = '/8 ure X 15 = l3/8 ur = l7/g ur; to je............1 uro 50 minut.
Ni pa nikakor zanesljivo meriti daljavo s časom; kajti nekateri ljudje gredo hitreje, nekateri pa počasneje. Bolje je torej, da računimo daljavo kakega kraja po kilometrih. Kako daleč je na Ptujsko goro? k Sv. Vidu? v Maribor? itd. Take vaje so zelo koristne.
Kaj pomenijo znamenja na zemljevidu ?
(Barva mej, kronovin, gor, vršacev, rek, jezer, morja). Kakšno znamenje stoji na mestu, od katerega naprej je reka plovna? Kakšno znamenje je za parobrod? Kako se značijo cerkev, grad, razvaline kakega gradu, železnice", ceste? Kako se zaznamuje glavno, kako manjše mesto? trg? vas? So-li vasi, trgi, mesta tako okrogla. So primeroma tako velika? So reke tako široke, kakor se slikajo? Zakaj se slikajo tako debelo? So res črne? So železnice rudeče? So jezera in morja višnjeva? So meje Štajerskega v naravi tako označene, kakor na zemljevidu? Občutimo to, ako pridemo iz ene dežele v drugo? Kdo je že bil na Brezovi gori? Katera dežela meji tam »Štajersko? (Horvaško.) Si-li občutil to, ko si stopil na Hrvaško? Veste li, kaj nam kaže, da se tam začenja Hrvaško? Mejnik. — Deželni mejnik.
Tudi to so potrebne in koristne vaje, da se morejo učenci udomačiti na zemljevidu.
Te kratke poteze naj zadoščajo. Kdor tako poučuje, mislim, ta oživi zemljevid, odklepajoč učencem skrivnosti svoje, on vzbudi v mladini veselje do domovinskega in zemljepisnega pouka.
es^s
Slovstvo.
Hovosti.
f »Cesarica Elizabeta. V spomin na pre-blago vladarico avstrijsko povodom Nje žalostne smrti slovenski mladini s es t av i 1 J a k o b Dimnik, učitelj v L j ubij a 11 i." Založil J. Giontini v Ljubljani. Cena 15 kr., po pošti 18 kr.
Vsebina je razdeljena v 20 poglavij in sicer: I. Rojstvo cesarice Elizabete. 11. Bratje in sestre cesarice Elizabete. III. Lepota cesarice Elizabete. IV. Zaroka s cesarjem Francem Jožefom I. V. Slovo ml doma in pot na Dunaj. VI. Poroka. VII. Otroci Nj. Veličanstva cesarice. VIII. Usmiljeno srce cesarice Elizabete. IX. Pobožnost Nj. Veličanstva cesarice Elizabete. X. V smrtni nevarnosti. XI. Bolezen. XII. Cesarica Elizabeta — umorjena. XIII. Morilec. XIV., V dnevih žalosti. XV. Na mrtvaškem odru v
Genevi. XVI. Prevoz na Dunaj. XVII. Na Dunaju. XVIII. Pogreb cesarice Elizabete: 1. Pred pogrebom. 2. Sprevod. 3. V kapucinski cerkvi. 4. Žalovanje v Ljubljani. 5. Sklep. XIX. Izrazi sožalja. XX. Oe-serjeva zahvala. Osmemu poglavju je dodanih osem anekdot iz življenja cesarice, katere bo mladina posebno rada čitala.
Ta raznovrstna vsebina nam priča, da jo knjiga marljivo in vestno sestavljena, zato jo slovenskemu učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in slovenskemu narodu sploh, kojemu se je ranjka cesarica tako zelo omilila, kar najtopljeje priporočamo. Naj bi je torej ne bilo nobene knjižnice na Slovenskem, kateri bi ne bilo v spomin na pokojno cesarico tudi te najnovejše knjige o f cesarici Elizabeti. Naša mladina naj bi se pa obdarila ž njo v dan lil. novembra.

Društveni vestnik.
Iz ljutomerskih goric. Poročati nam je o zborovanjih ljutom. učit. društva dne 2. jun., 7. jul. in 1. septembra. V teh zborovanjih smo se posvetovali o prireditvi skupne šolske izložbe za ljutom. šolski okraj, oziroma o ustanovitvi okrajnega šolsk. muzeja. Razgovarjali smo se o konferenčnem vprašanju glede varstva živali ter izvajali dotične vodilne Slavke. Odobrili smo predsednikov načrt za slavnost praznovanja cesarjeve 50letnice povodom okrajne učiteljske konferencije. Gospod Sijanec ml. podal nam je navodilo, kako izdelovati konferenčne naloge in kako jih razpravljati. Predsednik Robič, naš sedanji zastopnik v okrajnem šolskem svetu namesto gsp. Cvaliteja, kateri se je tej častni službi odpovedal, govoril je v zadnjem zborovanja o delokrogu šolskega strokovnjaka. Po vestnem izvrševanju tega, kar nam je razvil, hoče od učiteljstva,
oziroma od tega večine skazano mu zaupanje opravičevati. (Odobravanje). Obžalovati je, da so se v društvene zadeve začele vpletati osebnosti proti predsedniku, vsled česa ie ta odložil načelništvo učiteljskega društva.
S Krasa. (Vabilo) k zborovanju podpisanega učiteljskega društva, slavcčega 501etnico Nj. Velič. ces. Fr. Jos. I. v Sežani, dne 13. oktobra. Dnevni red: 1. Sv. maša ob 10 uri v župni cerkvi. 2. Predsednikovo poročilo. 3. Slavnostni govor. 4. Citanje in odohrenje zapisnika zadnjega zborovanja. 5. Razvoj šolstva za vlade ces. Fr. Jos. I. (S. Volitev 7mega odbornika. 7. Predlogi — Skupen obed ob 12 uri popoludne. K obilni udeležbi uljudno vabi »Učiteljsko društvo za Sežanski šolski okraj".
V Sežani, dne 28. septembra 1898. Odbor.
-SsSiS-
Dopisi in razne vesti.
Kranjsko. (Moč ni kov a slavnost.) Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani ima zabeležiti v svojo kroniko lep dan, ki dela čast društvu in sploh vsemu slovenskemu učiteljstvu. Dne 10. vel. srpana smo namreč odkrili v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem spominsko ploščo sovrstniku Pra-protnikovemu in Tomšičevemu, prezaslužnemu Mat. Močniku. Kar nastopa slovensko učiteljstvo javno in neustrašeno za korist šole in blagor učiteljskega stanu, v tem času si je pridobilo mnogo prijateljev ne samo v krogih naše inteligence, ampak tudi med preprostim narodom. Temu najlepši dokaz je zopet
Močnikova slavnost, ki je bila v pravem pomenu , besede veličastna. Slavnost je nov dokaz simpatij, koje uživa napredno slovensko učiteljstvo med slovenskim narodom. Preprosta gorenjska vas Zalog si je ta dan oblekla praznično obleko. Vse je bilo v zastavah iu slavolokih; domači fantje so ozna-njevali že na vse zgodaj s streljanjem slavnostni dan, ljudstvo je pa opustilo ta dan težko delo ter se udeležilo slavnosti, da proslavi spomin svojega 1 rojaka in počasti slovensko učiteljstvo. Ko smo ob določeni uri dospeli v Zalog, nas je pred krasnim slavolokom v imenu občinskega zastopa v prisot-
nosti veliko množice domačinov pozdravil domači nadučitelj g. L. Letnar. Ob 10. uri je daroval cerkljanski kaplan, č. g. Jakob Matjan v domači cerkvi sv. mašo, pri kateri so peli učitelji pevci. Cerkev je bila natlačeno polna. Po sv. maši smo šli vsi k rojstni hiši Močnikovi, kjer je vzidana lepa spominska plošča. Tu nastopi slavnostni govornik, gsp. Jožef Ciperle, meščanski učitelj na Dunaju, ter mnogobrojno množico Močnikovih čestivcev tako-le nagovori:
Čestita gospoda!
Predragi rojaki Močnikovi!
Zbrali smo se danes pred tem domom, da proslavimo spomin moža poštenjaka, moža značajnega, moža rodoljuba, moža prvoborivca za pravice slovenskega uriteljsta. Presrčna vam hvala zbranim slaviteljem tega moža, čegar ime bode izrekal narod slovenski vedno s spoštovanjem, da ste došli v tolikem številu. Čast vam! V posebno čast si pa štejem jaz, da smem danes pregovoriti nekaj besed v spomin svojemu nekdanjemu učitelju in poznejšemu' iskrenemu prijatelju svojemu — Mateju Močniku.
Kar je bil Močnik kot. pisatelj slovenski in kot učitelj slovenske mladine, to so ocenili in bodo ocenjevali strokovnjaki obširneje in temeljiteje, nego bi bilo mogoče danes meni. Moj namen bodi edini ta, da ga ocenim kot človeka, kot moža, kot neustrašenega borivca na šolskem polju. — Vsi vemo dobro, da ima vsak človek poleg dobrih tudi slabe lastnosti. Sodili bi morda, da je tudi Močnik imel kako slabost na svojem značaju. Verjemite mi, da bi je danes ne zamolčal. Toda poznal sem moža predobro, a reži moram — in to povdarjam: Slabe lastnosti Močnik ni imel nobene! A smelo tudi rečem: marljivost, neutrudnost, usmiljenost, jekleni značaj, skromnost, preprosta ponižnost, požrtovalnost in Bog zna koliko še drugih lepih duševnih lastnosti je krasilo Močnika v toliki popolnosti, da se sme trditi: S pokojnim Močnikom je šel s sveta eden najboljših, najblažjih in najplemenitejših sinov slovenskih mater.
Močnik je bil pred vsem zelo pobožen in odločen narodnjak. Pobožen brez hlinjenja, narodnjak brez omahljivosti. Ljubezen do Boga in ljubezen do domovine in do naroda njegovega sta bili združeni v njem tako čudovito, da ju ni bilo mogoče ločiti, in tudi ni glede na Močnika govoriti o eni ali drugi posebe. Resnično, 011 je ljubil Boga nad vse, svoj narod pa bolj nego samega sebe. V slavo božjo, v slavo svoje domovine in v prid svojemu narodu je posvetil on vse svoje sile in deloval v tem zmislu neomahljivo do svojega zadnjega izdihljaja. Ni je bilo menda v Ljubljani blagodejne naprave in obče-koristnega društva, da bi Močnik ne bil deloval v njem. Milosrčnost do ubožcev pa ni poznala mej. Malo je imel dohodkov, malo pa tudi potrebščin, a vse, kar mu je ostalo črez njegove skromne po-
| trebščine, je razdal ubožcem. Naj navedem tukaj | le en slučaj njegove dobrotljivosti. Ko sem ga obiskal I nekega dne. pride k njemu tudi neka stara ženica ter ga poprosi za podporo. Močnik stopi k meni ter mi reče: „Prosim Vas, gospod kolega, jaz nimam krajcarja, posodite mi petdeset krajcarjev, da jih dam tej ubogi ženici." — Kakor vidimo iz tega slučaja, je bil Močnik dobrotljiv celo črez svoje moči.
Slovstveno delovanje Močnikovo pa sodi v naj-burnejšo in najhujšo dobo slovensko, v ono dobo, v koji so je tuji živelj jel širiti in napihovati po naši slovenski domovini. Žalosten je bil oni čas, v kojem se je pritiskal Slovenec na svojih rodnih tleh kruto ob steno, ko se je zatiral z vso ostrostjo vsak pojav rodoljubja, ko se je Slovencu na njegovih rodnih tleh štelo v zlo, da je bil Slovenec. Res le pohlevnemu in skromnemu narodu slovenskemu se je moglo pripetiti kaj takega. A tudi le pohlevni in skromni narod slovenski je mogel trpeti in pretrpeti kaj takega. Dogajalo se je takrat predostikrat, da so se odtegovale najboljše sile slovenske vsakemu delovanju za narod; dogajalo se je, da se je velikansko število sinov slovenskih mater jelo sramovati besede materine ter se napihovalo v tujem jeziku. V mnogih slučajih je bilo kar naravnost smešno slišati sinove slovenskih mater lomiti nemščino. Skoro bi rekel, da bi bili ti sinovi slovenskih mater izkazali nemščini več časti, ako bi ne bili nikdar izbleknili nemške besede.
In čudo čudovito! Ko so se okolo leta 1S«0. nekoliko zjasnila vremena Slovencem, so zopet prihiteli ti sinovi slovenskih mater med narod ter klicali: Narod slovenski, tu nas imaš, zopet srno Slovenci!
Da smo pa Slovenci mogli pretrpeti vse te stiske in vso svojo nesrečo, k temu je pa pripomoglo to, da hvala Bogu, nam ni majkalo nikdar mož, ki so nas vodili in jačili. Nam tudi veljajo krasne besede francoskega škofa in odličnega pisatelja Dupanloupa, ki piše: „Kaj stori Bog, hoteč skusiti kako ljudstvo? Vzame mu vzgojitelje, in ako nima teh, jame omagovati ter jemati konec. Česa je treba tedaj narodom, da se likajo, ohranjajo in — če treba — tudi prerojajo? Pred vsem mož. Možje jačijo, ohranjajo in prerojajo narode. Kdaj pa slabe narodi, kdaj se manjšajo in kdaj propadajo ? Kadar jim manjka mož." — Da, k naši sreči, nam Slovencem ni manjkalo mož, mož, ki so nas vodili, mož, ki so nas jačili, mož. ki so nas branili, mož, ki so nas navduševali. In tem možem je pripadal naš pre-blagi Močnik. Letos je ravno 25 let, kar je stopil on na čelo slovenskega učiteljstva ter prevzel uredništvo „Učiteljskega Tovariša". I11 bil je mož na svojem mestu. Navdušen za svoj narod, navdušen za svojo domovino, navdušen za šolo, navdušen za svoj poklic, strog sam s seboj, strog z nasprotniki naroda in učiteljstva. Nasprotnikov pa ni bilo malo. Planili
so po tem blagem možu, zakaj vedeli in čutili so | dobro, da je Močnik ona mogočna skala, ob kojo j se je treba upreti, kojo je treba prekucniti, razrušiti in poteptati, da se odpravi iz vsega slovenskega uči-ieljstva narodni ponos in narodna zavest. A ni šlo! Močnik je stal na svojem mestu kakor kapitan na potapljajoči se ladiji. Kes, takrat je bil „Učiteljski Tovariš" dostikrat v nevarnosti, da se potopi. Oj kako veselje bi bilo potem v Izraelu! A ni se zgodilo. Na Močnikovi strani je stala narodna posvetna inteligenca in narodna duhovščina ter je podpirala duševno in gmotno. Slava tem vrlim možem !
Mož s takovimi zaslugami, kakoršne je imel Močnik, bi se bil lahko ponašal, lahko bi bil ponosen ua to, kar je storil. Toda kaj je bila Močniku posvetna slava, ni je iskal nikdar, bil je preskromen. Ko je zasijalo potem okolo leta 1880. Slovencem vsaj na Kranjskem nekako lepše solnct', je prepustil svoje častno mesto drugim, kakor bi hotel reči: Zdaj pa vživajte vi sad mojega truda!
Z radostjo bodi torej pozdravljen današnji dan, dan, v kojem narod slovenski in narodno slovensko učiteljstvo izkazuje svojo zahvalo tebi, mož skromni, inož pošteni, mož značajni, tebi vrlina slovenskega učiteljstva! — Padi torej zavesa s plošče, kojo so ti postavili tvoji čestilci na tvojem rojstnem domu. Pričaj in kaži plošča našim potomcem in celemu narodu slovenskemu, da se je tu rodil, da je tu preživel svoja prva leta, da je tu prejemal svoje prve nauke od svoje matere mož, o katerem ponosno rečem : On je bil cel mož, cel poštenjak, cel značaj! Iz dna srca naj ti zadoni: Slava, slava, slava! (Živahno pritrjevanje.)
Po slavnostnem govoru so zapeli učitelji Jenkovo „Molitev". Totem smo šli vsi v sosedno vas Komendo k banketu, ki ga je priredil v občo za-dovoljnost znani gostilničar g. Mejač. Banketa se je udeležilo blizo 100 oseb, med temi župan ljubljanski Ivan Hribar, ravnatelj Senekovič, člen dež. šolskega sveta Kržič, katehet Meram, domača duhovščina, cerkljanska duhovščina in mnogo druge odlične gospode. Vrsto napitnic je pričel predsednik kamniškega okrajnega učit. društva, g. L Letnar ter je napil krepko zdravico presvetlemu cesarju, 1 kateremu smo vsi navdušeno zaklicali trikratni „Slava !" Isti govornik je napil potem rojaku kam- j niškega okraja in podporniku slovensk. učiteljstva, blag. g. Iv. Hribarju. Gosp. K Gangl je nazdravil v navdušenih besedah prijateljem slovenskega učitelj, bodisi posvetnega ali duhovskega stanu. Gsp. župan Ivan Hribar je napil vzajemnemu delovanju slovenskega učiteljstva s čestito duhovščino v prid slovenskega naroda. Domači župnik, č. g. Poč, je nazdravil slovenskemu učiteljstvu, gos|>. nadučitelj Janko Toman slavnostnemu govorniku gospodu Ciperlu, g. (iangl koleginjam, g. župan Mejač vsem čestilcem Močnikovim, g. nadučitelj Malenšek predsedniku okr. učit. društva, g. L. Letnarju — itd.
Vodstvo vse slavnosti je prevzelo vrlo kamniško okrajno učitsljsko društvo, za kar mu vsa čast in hvala. Bil je to zopet lep praznik slovenskega učiteljstva, in razšli smo se z zavestjo, da gre slovenski učitelj na dan ter se bolj in bolj zaveda svojega važnega poklica. In tako je prav !
____„U. T."
Goriško, Že večkrat se je v tem listu povdar-jalo, da so šolske razmere na Goriškem ne glede na slabo gmotno stanje ubogega učiteljstva tudi sicer prav čudne, šolski napredek mnogokrat naravnoč ovirajoče. Mal prispevek k temu prinaša zopet goriška „Soča" v svoji 79. štev. v dopisu iz Tolmina, ki se tako-le glasi:
Posledice nasilstva in samovolje. — Gosp. c. kr. okraj šol. nadzornik V. K. ni več na Tolminskem nego je zopet na c. kr. vadnici v j Gorici kot učitelj. Prišel je na Tolminsko okolu novega leta z najboljšo voljo, oživiti in polagoma vrediti gnile šol. in učiteljske razmere na Tolminskem. Poprijel se je z vso vnemo težavnega dela. Učiteljstvo je bilo veselo vsestransko učenega in pravičnega nadzornika. Kakor skrben oče je učitelje učil, k delu spodbujal in navduševal. Čutil je ž njimi težave, pomanjkanje, krivice, a delal uvažujoč razmere z očetovsko skrbjo in v pomirljivem duhu za zboljšanje. A take in enake lastnosti niso dopadle nekemu gospodu. In ker ni hotel služiti njegovim neplemenitim namenom, ga je začel prezirati in ko-nečno mu je vzel vse pravice in posle ter iste izročil svojemu pisarju. Žalostni so bili prizori in mučni za učiteljstvo na Tolminskem, prihajajočemu k svojemu nadzorniku po opravkih. Šol. nadzornik je s pobitim obrazom odkritosrčno učiteljem povedal, da nima nič v rokah ter pokazal na pisarja, ki je učitelje s „puntalo" zmerjal iu prišel od tistega časa pri izvestnem gospodu v milost. Hudo je to prezi-ranje in žaljenje za učiteljstvo na Tolminskem, a še hujše je moralo biti za šol. nadzornika, ki je vsled takih razmer odstopil od nadzorništva in se podal zopet v Gorico.
(Gmotne razmere primorskega učiteljstva) so obče znane kot zelo slabe. „Soči" se v tem oziru piše z Vipavskega iz učiteljskih krogov : Tu in tam vtaknete kak dopis iz učitelj, krogov v svoj cenjeni list, s čimur pokažete, da Vaš list je z učiteljstvom in njegovimi težnami v prijaznem, dobrohotnem razmerju. No, saj učiteljstvo ni samo vredno, temveč tudi potrebno prijateljev, zagovornikov. Preveč se je na učitelja pozabilo, zlasti pri nas na Goriškem. Z dolžnostimi se ga je obložilo kakor drugodi, če ne še bolj, a o pravicah še sanjati ne sme! Svoje uboštvo in nagoto vsak rad skriva, in učiteljstvo bi moralo z odkrivanjem te rane vzbujati v svojih predstojnikih čut pravičnosti ali vsaj usmiljenja. Ze dolgo časa kriči gluhim
ušesom, kako se vjema 40 gld. in družina. Pustimo bolezni in druge neprevidne izdatke. V tem oziru niti govoriti ni potreba, zlasti ne gluhim ušesom !
—	»Denarja ni. Davki so že tako previsoki!" — A vse to le za učitelja, za njegovo zboljšanje, za marsikaj drugega se pa dobi denarja dovolj. No, skoro za vse je denarja zadosti; še preveč ga je! Nikjer ni pomanjkanja. Celo za berače je preskrbljeno v vsaki deželi v vsakem najmanjšem „komunu". Edino učiteljstvo, in to na Goriškem, ima na razpolago — bedo. Za nje ni denarja in ga ni in ga tudi nikakor ni mogoče dobiti. Tako gre stvar vedno dalje. Ali kakor vsaka stvar, tako naj bi imelo i to enkrat svoj konec. Ce sprevidijo naši predstojniki, da nas ne morejo plačati, ali da nismo vredni, naj nas odpravijo. Zapro naj vse šole in konec bo vsemu. Mi ne bomo potem ni zahtevali ni prosili. Ako pa nas hočejo imeti, naj nas plačajo po našem delu; robotati ni dobro, ne častno na nobeno stran. Kmet, t. j. naše ljudstvo, sprevidi, da noben davek, katerih toliko plačuje, mu ne pride povrnen, kakor ta, ki ga daje za šole. Sprevidi, da šole so neobhodno potrebne in da neznanje je najdražje in provzroča drugi, pa največji davek. Pravi ljudski prijatelj bo skrbel za dobre šole in dobro učiteljstvo a vedel bo, da tega se ne dobi zastonj, ali dober kup. Dobro stvar treba plačati.
—	Sedaj se mora učitelj ubijati z raznimi postranskimi službami, da živi. Orgljanje, tajništvo in drugo pa mu vzame mnogo časa in zada veliko truda, a ljudstvu in šoli vse to malo koristi ; učitelju pa menda tudi ne, razun da dobi par grošev.
—	Cas je tu in želeti ga je v imenu narodovega napredka, ko ne bo občinstvo vprašalo, kedo zna orgljati, temveč kedo zna razumno kmetovati. Torej dajte učitelju, da bo mogel ob svoji plači živeti, ne v obilnosti, pač pa dostojno svojemu stanu.
(Imenovanje). Naučili minister je imenoval nadučitelja v Kamniku, gosp. Franca Spintrč-a c. kr. glavnim učiteljem na učiteljišču v Kopru, dosedanjega poni. učitelja za glasbo na češkem učiteljišču v Krnu, gosp. Emerika Beran-a, pa det', učiteljem glasbe (s pravicami vadniškega učitelja) na c. kr. učiteljišču v Mariboru.
(Društvo za učiteljice.) Deželna vlada za Kranjsko je potrdila pravila „Jubil. podpornega in hranilnega društva učiteljic za Kranjsko, Primorsko, južni Stajer in Koroško."
(G. K. Hoffmeister) doslej učitelj »Glasb. Matice" v Ljubljani, je imenovan učiteljem klavirske šole [iraškega konservatorija.
(Slovenski otroški vrtec) se je dne 26. septembra meseca otvoril v Skednju pri Trstu.
(Priporočene knjige.) Visoki c. kr. dež. šolski svet v Ljubljani je z razpisom od dne 18. avgusta t. 1. štev. 2172 po okrajnih šolskih svetih
| priporočil vsem ljudskim šolam za šolarske knjižnice sledeče knjige: 1. Hubadovo: »Franc Jožef I.", 2. Lebanovo : »Čehovin" in 3. Zupanovo: »Fran Josip I." ; slavni c. kr. okrajni šolski svet v Krškem pa je z razpisom od dne 14. septembra t. 1. št. 1260 naročil, da se za šole v okraju nakupijo sledeči mladinski spisi: a) Knjižnica za mladino (Gabršč-kova) od 17—24. zvezka; b) Dimnik: »Pripovedke iz avstrijske zgodovine"; c) Kosi: »Sto narodnih Legend,,; d) Leban: »Sto beril za otroke"; e) Leban: »Na različnih potih".
Premembe pri učiteljstvu. Na K r a n j s k e m :
Deželni šolski svet je v zadnji seji imenoval začasne učiteljice gospodične: Elizabeto Klemenčic v Doberničali, Eino Žerjav v Breznici, K ar o lin o Klemene i č v Škocijanu, Pavlo Brezovšek v Trebelnem, Magdaleno Pezdirec v Črnomlju za stalne učiteljice na njihovih sedanjih mestih. Učitelji gg. Fran Luznar v Primskovem, Fran Rojin a v Smartnem pod Šmarno goro in Fran Raspotnik v Vodicah so imenovani nadučilelje n na svojih sedanjih mestih. Premeščeni so: gospod F r a n P u n č u h iz Slavine v Tomišelj, gdč. Ana Praprotnik iz Studenca na Primskovo, gspdč. Kristina Schuller iz Boh. Bistrice v Šmartno pod Šmarno goro, gspdč. Ivana Hromeč iz Št. Jurija k Dev. Mar. v Polju, gdč, Ana Zamik j iz Srednje vasi v Škocijan, gosp. Jakob Slapar iz Zaloga v Radeče, gdč. Ida M a 11 y iz Predoslja v Šentjur pri Kranju in gdč. Ivana Piller iz Postojine v Studenec; učitelj v Kobaridu, gosp. J o s. Rakovšek je imenovan učiteljem v Veliki vasi. — Na Goriškem: Gosp. Tomaž L u k a n č i č, uči-telj-voditelj na enorazrednici v Gorenjempolju je imenovan učiteljem-voditeljem enorazrednice v Ga-brijali pri Mirnem. Gosp. Franc Golja, učitelj v Podlaki, gre kot učitelj-voditel.j v Plave, g. Jožef | Urbančič, zač. učitelj pri Voglarjih gre na enako mesto v Gorenjepolje, g. Ivan Vuga, zač. učitelj pa iz Vedrijana v Rihenberg. — Službe so dobili naslednji izprašani učiteljski kandidati, gg.: R i h a r d j G o r j u p v Kalu, Anton K u t i n v Dornbergu, Anton Alfonz Vodopivec pri Voglarjih, Franc Mer m olj a v Podlaki, Rudolf Kumar v Mirnem, Moric Benčič v Vedrijanu, Franc Merljak v Batujab, vsi kot zač. učitelji III. plač. vrste. Gdč. Jožefa Jug, učiteljica v Mirnem, je stopila v pokoj, gdč. Ida Kavčič, učit. v Križu, je dobila podučiteljsko mesto na slovenski mestni šoli v Gorici, gdč. Milena Prem rov, učiteljica v Št. Andražu ima dopust, nadomestuje jo gdč. L j u d m i 1 a P r e m r o v, gdč. Ljudmila K o m a c, učiteljica v Dornbergu je dobila enako službo v Černičah, gdč. Rozalija Bizjak, izpraš. kandi-datinja je nameščena v Ajdovščini, gdč. Ernesta Skočir v Lokavcu, gospa M a r i j a J e g 1 i c, vdova Geiger v Oseku, gdč. A n a J u g, učiteljica v Rihen-
bergli na enako mesto v Cerovo, gdč. Frančiška Krajni k, učiteljica v Podmelcu (Tolminsko) na enako mesto v Kozano. C. kr. okr. šolski svet je
v svoji seji dne 22. septembra mes. podelil štirim učiteljem podpore radi bolezni, petim pa nagrade, ker so poučevali čezpostavno število ur.

Vabilo k pristopu v društvo „Jubilejska samopomoč'
Dne 2. vel. srpana t, I. je ustanovila „Zaveza s 1 o v e s k i b u č i t e 1 j s k i h d r u š t e v" o priliki X. skupščine v Ljubljani v proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja društvo „Ju bi lej sle a samopomoč", katere pravila sta že objavila oba naša strokovna lista in b kateri pristopu se usoja podpisani odbor vabiti slovensko in istrsko-brvatsko učiteljstvo.
Važnost „Jubilejske samopomoči" označuje § 2. in § 3., na katera posebno opozarjamo one, ki name-meravajo pristopiti k prekoristnemu temu društvu.
Slovenski in istrsko-hrvaški učitelji in njih soproge ter učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem se sprejemajo v društvo brezpogojno do konca meseca januarja 1899. 1., po preteku tega časa pa le po določilih § 6. lit. e : „l'o preteku tega časa pa se sprejmejo v društvo le oni, ki še niso stari 45 let in še izkažejo z veljavnim zdravniškim izpričevalom, da so zdravi. Ti, pozneje v društvo stopivši društveniki doplačajo tolikokrat po 2 K, kolikor slučajev smrti je bilo med društveniki od ustanovitve društva, oziroma od njihovega stalnega nameščanja."
Kdor pa pristopi društvu do konca meseca prosinca 1899. 1., mora plačati:
1.—	K vstopnine (§ 6. lit. a)
2.—	K členarine (§ 4. lit. a) —.20 K poštni ne
skupaj 3 20 K
Kdorkoli pristopi društvu, mora poleg 3 K 20 h poslati še na pol poli popirja tako-le
zglasnico:
1.	Ime in priimek:
2.	Službeni značaj :
3.	Bivališče:
| leto:
4.	Rojstva: mesec:
J dan,-
5.	Datum prov., oziroma def. nameščenja : Datum:	Lastnoročni podpis :
Zglasnice in denar naj se adresujejo na društvenega predsednika v Ljubljano.
Vsak zglašenec dobi svoječasno en izvod društvenih pravil in sprejemnico.
Z Jubilejsko samopomočjo" je zopet napravilo slovensko in istrsko-hrvasko učiteljstvo važen korak v svoji stanovski organizaciji. Podpisani odbor se nadeja, da bo naše učiteljstvo z radostjo pristopalo temu društvu, ki bo dajalo prvo izdatno pomoč po smrti društvenikov njih zakonitim dedičem.
Za odbor društva „Jubilejska samopomoč" :
Avgust Kleč,	Engelbert Gangl.
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
3S>2- Razpis naduciteljske službe. 2~2
Na petrazredni ljudski šoli pri Sv. Križu na Murskem polju, III. plač. vrsta, je nad-učiteljska služb:., izpraznjena.
Obeh deželnih jezikov popolnoma Zmožni pro-sitelji naj vložijo svoje pravilno obložene prošnje (tudi spričevalo zrelosti in učne usposobljenosti ter dokaz avstrijskega državljanstva) predpisanim potom do 10. novembra mes. t. I. pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 22 septembra meseca 1898. 1. Predsednik: Supanchich s. r.
št. 1701. RaZpis podučiteljske službe.
Na javni, v štirirazrednico razširjeni slovenski ljudski šoli pri Sv. Ani na Krembergu se raz-• pisuje podučiteljsko mesto z dohodki HI. plač. razreda in s prostim stanovanjem.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje opremljene se spričevalom zrelosti, oziroma učne usposobljenosti
ter z dokazom avstr. državljanstva predpisanim potom do 19. oktobra mes. 1898 pri krajnem §olskein svetu Št. Anovskem.
Okr. šolski svet Cmurek (Radgona), dne 24. sept. mes. 1898.	Predsednik: Salis-Soglio s. r.
Oznanilo
Izpiti sposobnosti, poučevanja na občnih ljudskih in na meščanskih šolah se bodo pričeli pri podpisani komisiji v letošnjem jesenskem roku dne 7. septembra mes. t. I. ob 8. uri zjutraj.
Po »redpisu opremljene prošnje dopusta k tem izpitom morajo priti predpisanim službenim potom najpozneje do 3. novembra t. 1. k podpisauemu ravnateljstvu.
V Mariboru, dne 5. oktobra 1898.
Ravnateljstvo c. kr. izpraševalne komisije za občne ljudske in za meščanske šole,
Vsebina. I. Stanje i želje hrvatsko-slovenskog učiteljstva Istre. (II.) (Božo Dubrovič.) — II. X. glavna skupščina „Zaveze slov. učiteljskih društev" dne 1. in 2. avgusta mes. 1898. leta v Ljubljani. — 111. VI. štajerska deželna učiteljska konferenca. — IV. Skrbimo že v domovinskem pouku za to, da se otroci udomačijo na zemljevidu. (M. Heric.) — V. Slovstvo. — VI. Društveni vestnik. — Vil. Dopisi in razne vesti. — VIII. Vabilo k pristopu v društvo „Jubilejska samopomoč". — IX. Natečaji in inserat.
Lastnik iu založnik: „Zaveza'i
.Tisk tiskarne sy. Cirila v Mariboru.