Med gojenci Janeza Levca
Skoraj vsako jutro, ko stno ca-kali avtobus — po navadi aas je bilo kakšnih petnajst do dvajset, šolarjev, študentov, učiteljev žensk in moškiii srednjili let — smo vi-del) tudi njiju Starejšega moža-karja, oajbrž dedka tn dečka. Spr-va smo nekateii navidez odsotno, drugi pa kar naravnost buljilj v dečka. Pozneje smo se Ju nekako navadili.
- Dedek se ni menil za naSe vpra Sujoče pogiede, pomilovaLne pogle-de ui šepetanje. Navadil se je, da numoadoei popasejo 06} na ajego vem dečteu, ki je drugačen kot ve fana druglh otrok Vsako jutro ga je vodil v posebno Soio. V avtobu su se rtasiti - nam se tako zdi, deček brez razsioga smeje na ves glas in pn tem grgra besede, ki jih ne razumemo, drugi6 spet vi-dimo, kako se deček, fci mu ne znamo določiti starasti, na glas huduje in hoCe uLti s sedeža. De-dek pa ga nežno in odlodno pnvi-je k sebi in mu nekaj dopoveduje. PremiSljujemo. fcoliko nekj bi lahko bil star de<5ek, morda deset, dvanajst ali nemara petnajst let. Po svoje se narn včasih zdi igriv, ceio ijubek, drugič pa se nam zdi njegav pogied zgubljen ali celo hudoben. Dedek je bil zmeraj spo" kojen ln ga je miril le tedaj, če Je otrok skoa okno na ulici zagle-dai kaj nenavadnega Ln je pregla-sno cepetai z ročicami in note) pianitl kot ptiček, kar skozi okno.
reh srečanj sem se spomnila om dan, ko sem nameravala obi skati posebno osnovno šolo vzgoj-nega^zavoda Janeza Levca v Ljub-ljani"" DopovedovaJa sem si, da sera zgodnja — ttilo je namreC okoii osme ure zjutraj — ko sem na Karlavškt 18 i&kala pisarno rav-nateija. Pričakovaia sem, aa se bo po stopnicah v nitematu adaj zdaj zappdila skupina »divjih« raz grajačev, kot bi naj bUo v interna-tu. kjer živl okoli stodvajset ot-rok
Nifi. Povsod po precej prostra nih, vendar Se adalefi ne taJco Ste-vilnib m velikih hodnikih, kot v modemih novih šolah., vladata red 1d ti&na. Pravzaprav še nekaj ve<5, nekafcšna prijetoa domačnost, ki jo obiskovalcu pričarajo v kotih postavljene mizice s cvetjem, lzve zenirru prtički, poudarjeni z tzbra-nimi svetlll.
Oe bj pnslonlia uho b Katerim od Stevilnib- vrat, bi nemara siišala Učiceljeve razlage tn maice neu-bran odmev besede, ka bi jo ufien-ci na glas pooovili Potena so se oeka izmed vrat nenadoma odprla ln ven je pokukal neufiakan, ftudno našemljem dekllfi. Ko  sem  videla
podobno našemijene tudi druge, se mi je posvetilo. Bil je vendar pvistni torek ta tisti gojenci, ki niso imell drugih obveznosti, so se pripravljala na pustno rajanje. Tovarišice so jlm pomagaie.
Ravnatelj Rudolf SUSNIK je imel sicer za enajsto uro napove-dan sestanek, vendar me ;e lju-beanivo sprejel. Domenila smo se, da si bom lahko ogledala vse, kar tne bo zanimaio, le malce bo treba pohiteti. K vzgojnovarstvenemu za-vodu Janeza Levca sodijo aamrefi že omenjeni mternat in posebna osnovna šola na Karlov&ki 18, po-sebna šoia na Levsttkovem trgu ter oddelki za deitmio usposablja aje v Jaršah ter manjše knjigove ške delavnice v bližini poslopja na Karlovški.
Prvi razred za Solanje duSevno prizadetih otrok smo v Ljubljani dobili pred 62. leti. Postopoma so nastala internat, nato dodat-m pro-ston za dnevno bivanje in oddelkj rastreseni po vsem mestu. Kljub preureditvam in dozidavam poseb tti šoli danes spet primanjlruje pro-stora. Kajti, tako berem v zborni-ku, ki je izšel ob 60. obletmci po-sebne osnovne šole vzgojnega za voda Janeza Levca, v zadnjih tetih, odkar unamo male šole, je <redno ve<5 otrok dLrektno vpisanih na POS. Tem učenceim je prihranjen občutek neuspeha, občutek manj vTednosti, la se vtisne otrokom ko dve, trt ali v«< let brezuspeSno obiskujejo redno osnovno Soio in jih šele potem premestijo na POS Zdaj je tudi vse manj starSev, fcj imajo pomlsleke glede POS in ne branijo svojemu duševno prizade temu otroku edino možno pot v življenje.
In ko si takole ogiedujam ufiii nice, spalnice in druge prostore dobim vtis, da je 60 pafi šoia z taternatom, kot vsaka druga Sola, le da je v skupini, v razredu dva do trikrat mamj otrok, da imajo klopi nekoliko drugače razvrščene in imajo učiteljj bele halje.
Ti duševno laže prtzadeti otroci se bodo po končani posebni osnov nl Soll, okoli 580 jih je, zaposlilJ v najrazliftnejših poklicih kovmar ske, knjigoveške; gostlnske -jb tek stilno usnjarske stroke, za katere so se usposobili že v šoU in na praksi v posameznih podjetjih Ne katere smo, deiumo, zmotili pr: pripravljanju slaS^ic (v Kiihtnjl so prav ta dan cvrčaJi krofi), dru gi so v delavnid montirala ko!esa za otra&ke vozičke. No, večina mlajSlh je imela pouk v razredih. fcjer so glavice zvečine zavzeto po slušale ufiitelje. Sdcer pa na šoli otroke   vsestranisko   in   temeljitd
»obdeiajo« zdravnilu-speaalisti, psi-holog, sooialm delavec, logoped in učitelji za korektivno gimnasti-ko, ki najtesneje sodelujejo z ufti-telji in vzgojitelji. Imajo seveda tudi zobozdravnico.
In ko sem občudovala, kako je vse lepo urejeno, kar nekako pre-ve6 vse na svojem mestu je in vendar prijetno dpmače, md je ravnatelj Sušnik odgovaril rakole: »Vsaj kollkor toliko znosno dru-žinsko okolje Je bolje za otroka, kot mternat. Povedati je treba, da je večina teh otrok iz neurejenih, nepopoliuh au drugače ogroienih družin tn, Ce bodo otroci tmeli v domu takorekcx5 vse na piadnju, bo prehudo zanje, ko se bodo mo rall potem, ko bodo zavod zapusta-li, spet vkljiieita v vsaJcdanje žlv ljonje polno preozkušenj m novih zahtev. Zato morajo tu v interna tu marsikaj sami postoriti, posti ljati svoje postelje in urejata sobe, pomagati v kuhinji in si sploh pridobiti delovne navade. N&kateri otrooi pa so tudi v regniških dru-žinah.«
Na oddelku sa delovno uspo sabljanje v Jaršah ni prostorov za domsko oskrbo (imajo pa lutra nje varstvo) v bližini nekaj rejniš fcih družin. Imajo pa tudj predšoJ ski oddelek, takaimenovano prvo stopnjo usposabljanja srednje du-ševno prizadetlh »trpk. Po icon danem usposabljanju v deiavnicah pod posebnimi pogoji. so gojenc! stan pribldžno 20 let. Nekaren ne kon<5ajo vseh šestih stopenj uspo sabljanja in obstanejo nekje v »sredani«, nekaten izmed njiii pa t\idi toliko napredujejo, da se po končahem usposabljanju zaposlijo na pnučendh delovnih tnestih v redni proizvodnji. Področja de tovnega usposabljanja na šestib stopnjah obsegajo splošno pouče nost (spoznavaiije okolja, spozna vanje količin in števil, vaje ftutov) razvijanje motorike, glasbeno rit mično vzgajno razvijanje m ustvar janje lugienskih navad in soCial-ndh odnosov, zaposlitev,.razyi5anje in upprabo : jezika, smotnnj igro to ročno vzgojo. In ko smo si ogle-dovah nsbe in rcMine izdelke, smo videla razvoj t»h ofcrok od orvih, neskoniJno nerodnih poskusov ori entacije v proatoru (pobarvanke. lepljenke) do rotfnih izdelfeov, ki so na koncu prave mojstrovme (iz vezeni prtidki, prejrrtnjaJa, izrezJja ae igrače, koSarice in podobno).
Tn prtifcke a rafije, ki sem jih dobila za spomin na obisk v Jaršah. imam na mizici vn' polici za telefon. Prijateljica je rekla: lepi so, le k;e si jih kupila?
¦   R. R.