GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA Pogovor s sekretarjem Okrajnega odbora SZDL v Celju, tovarišem Sotlarjem ORGANIZACIJE SZDL PRED ZELOiVAŽNIMi NALOGAMI Ker bodo v celjskem okraju občni zbori osnovnih organizacij So- 0ialistične zveze od 7. do 14. decembra ter se organizacije SZDL v teh dneh že skrbno pripravljajo za čimboljšo izvedbo volitev in polaganje obračuna svojega dela, smo zaprosili sekretarja OO SZDL v Celju, tov. Staneta Sotlarja, da nam odgovori na nekaj vprašanj: 1. M a katerih področjih smatrate, 4a Mo osnovne organizacije v celj- skem okraju najbolj odigrale svojo ^logo in kje je bilo njihovo delo pomanjkljivo? Na Mtdnji seji smo sklenili, da bodo •bčbi zbori osnovnih organizacij SZDL od 7, do 14, decembra, kar je sicer ne- koliko kasno, vendar pa je bilo to nuj- mo potrebno, ker smo zadnjo nedeljo žele imeli volitve v zadružne svete. Sa- me volitve v zadružne svete so poka- zale, da nam postajajo osnovne orga- nizacije Socialistične zveze na vasi ti- sti politični činitelj, ki lahko uspešno rešuje vrsto gospodarsko-političnih pro- blemov, posebno še v novih nalogah na podtočju kmetijstva. Dober izid teh volitev (še posebej v občini Šoštanj, Konjice in Šentjur) je rezultat aktiv- nega političnega dela osnovnih organi- zacij SZDL. Mislim, 'da smo v teh pripravah do- segli, da so ravno odbori Soicalistične zveze s pomočjo občinskih odborov SZDL vodili vse politične priprave za Izvedbo teh volitev. Na področju Savinjske doline vaški odbori Okušajo najbolj konkretno pri- kazovati naloge v kmetijstvu, še s po- sebnim ozirom na nove oblike koope- racije v hmeljarski proizvodnji. Jasno je, da so še vedno velike razlike med organizacijami SZDL na savinjskem področju in še v nekaterih občinah ter med organizacijami v laški in šmarski občini, kjer so še vedno male osnovne organizacije. Slednje zaradi svojega šibkega kadrovskega sestava v odboru niso kos vsem nalogam, ki jih je danes na vasi zelo veliko. Osnovne organizacije v Celju in v ostalih industrijskih središčih tudi že konkretneje obravnavajo nekatera vprašanja, ki so za ta področja naj- važnejša. Tako so na področju celjske in šoštanjske občine v nekaterih osnov- nih organizacijah že konkretno obrav- navali naloge v zvezi z ustanavljanjem st^ovanjskih skupnosti. Nekje so že izvolili tudi iniciativne odbore kakor tudi potrošniške svete. Osnovne orga- nizacije SZDL v industrijskih središčih rešujejo skupno s sindikalnimi organi- zacijami več ali manj uspešno družbe- no prehrano našega delavca. Vendar je tu šele začetek, nekje samo pripra- ve, nekje pa tudi konkretno že re- šujejo posamezne probleme. Poudariti pa moram, da so organiza- cije SZDL dosegle zelo malo uspehov pri sprejemanju novih članov, bodisi v mestu ali na vasi, saj nam (^stotek članstva, ki znaša v okraju 56 %, ne pokaže prave slike političnega razpo- loženja naših prebivalcev, ki večinoma pri svojem delu, zlasti pa pri volitvah pokažejo svojo socialistično zavest. Vzrok za takšno stanje leži predvsem v osnovniih organizacijah, ki temu vprašanju ne pristopajo dovolj organi- zirano. 2. Ali so v vseh osnovnih orga- nizacijah SZDL izvedli anketo o de- javnosti organizacije in kaj so te ankete pokazale? Na drugo vprašanje je zaenkrat težko povsem odgovoriti, predvsem zaradi te- ga, ker še vsi občinski odbori SZDL niso končali zbirne ankete za celotno občino. Smatram pa, da bomo lahko iz teh anket že sedaj v teh pripravah za občne zbore ugotovili vrsto pomanj- kljivosti v naših organizacijah. Te an- kete bodo pokazale izredno široko pod- ročje dela osnovnih organizacij, kate- rega so čestokrat zanemarjale, pa naj bo to s področja delavskega in družbe- nega upravljanja, dela organov ljudske oblasti, dela družbenih organizacij itd. Okrajna komisija, ki je nekatere osnovne organizacije sama anketirala, je ugotovila naslednje: a) V nekaterih vaških odborih SZDL je izrazito prešibak politični kader, da bi lahko uspešno izvrševal svoje naloge. Čestokrat pa se posamezni sposobni po- litični funkcionarji izmikajo delu v teh odborih. b) V nekaterih občinah so teritorial- no premajhne osnovne organizacije, kar ima seveda posledico, da šepa po- litično delo na tistem področju. C) V nekaterih osnovnih organizacijah odbori preveč ozko obravnavajo posa- mezne probleme, včasih tudi premalo konkretno. Dočim pa so v nekaterih osnovnih organizacijah, posebno še v Savinjski dolini, odbori sposobni re- ševati vse gospodarske in politične na- loge na svojem področju. Dejstvo je, da bodo ankete v Izredno veliko pomoč predvsem osnovni orga- nizaciji in občinskemu odboru, kar pa v veliki meri zavisi tudi od tega, kako je vaški odbor pristopil k izdelavi an- kete. 3. Kakšne naloge smatrate, da so trenutno najvažnejše in sodijo pred- vsem v okvir dejavnosti organizacij SZDL? Naloge, ki so trenutno najvažnejše v sedanjem obdobju, so predvsem pri- prave za dobro izvedbo občnih zbo- rov. Želimo predvsem to, da bi poro- čila na občnih zborih bila vsebinsko dobro pripravljena ter da bi v njih zelo konkretno in kritično ocenjevali delo samega odbora, kakor tudi gospo- darskih organizacij in organov druž- benega upravljanja na svojem področ- ju. Predvsem želimo, da bodo v poro- (Nadaljevanje na 2. strani) Da je zadružni svet izvoljen, zdaj ni več dvoma — toda da bi le dobro delal... ZELO ZADOVOLJIV IZID VOLITEV PRVIH ZADRUŽNH SVETOV Zadružni sveti na startu ZADRUŽNIKI IN ČLANI ZADRUŽNIH KOLEKTIVOV SO SE UDELE- ŽILI VOLITEV 91,61 ODSTOTNO. — NAJBOLJŠI VOLILNI USPEH JE DOSEGLA OBCINA ŠENTJUR. — NAJPREJ SO VOLITVE ZAKLJUČILI V ZADRUGI TRNA V A- — NEDELJSKE VOLITVE SO POSTAVILE ZADRUGI V ŠTORAH IN TABORU V SLABO LUC. Večmesečne priprave na volitve prvih zadružnih svetov v našem okraju so pokazale svoj uspeh preteklo nedeljo ob volitvah samih. V okrajnem pov- prečju je uspeh volitev vsekakor nad pričakovanji, dasiravno v zavest in vse- stransko pripravljenost pri večini naših zadružnikov nihče ni dvomil. V bistvu je bilo vprašanje samo to, ali se bodo naši zadružniki v dovolj ni meri zave- dali pomembnosti zadružnih svetov za nadaljnji razvoj kmetijstva ter socia- lističnih odnosov na vasi, ali bodo za kandidate izbrali res najboljše med sabo ter delali na tem, da bodo takšni kandidati tudi izvoljeni. Brez pretiravanja lahko trdimo^ da so bile nedeljske volitve v večani pri- merov ne samo važen dogodek, temveč tudi praznik. Na voliščih se je zrcalila dokaj objektivna slika o tem, kako dela, kakšna je in -kako napreduje dotična zadrugEU Nedvomno lahko tudi trdimo, da so nedeljske volitve tudi zrcalo bo- dočega razvoja v dotičnem kraju. Vo- litve so pokazale, kje je postala zadruga nepogrešljiv .partner za kmete proiz- vajalce, pa tudi to, kje ibo treba ie mnogo dela, da bo napredno zadružno življenje našlo nemoteno dn naglo raz- vojno pot. Po podatkih Okrajne zadružne zveze se je volitev v zadružne svete udeležUo 91.61 odstotkov vseh vpisanih zadruž- nikov in člamov zadružnih kolektivov. Brez delavcev in uslužbencev zadrug, torej odstotek, ki odpade samo na člane zadrug, pa znaša 91,39 %. Po občinah povzemamo naslednje po- datke: Najboljši volilni rezultat so dosegle zadruge v občini Šentjur, kjer je vo- lilna udeležba zadružnikov 97.7 od- stotna. Sledita ji konjiška in šoštanjska občina z enakim odstotkom 96.9. Skoraj presenetljiv je usipeh volitev v šmarski občini, kjer znašai število ud?,ležencev pri volitvah 91.2 odstotka. Šmarski ob- čini sledi celjska, kjer se je volitev ude- ležilo 89.9 odstotkov volilnih upravi- čencev. Slabše kot smo pričakovali, zlasti spričo napovedi tekmovanja, so volitve uspele v žalski občini, kjer znaša odstotek 89,3. V kmetijskih za- drugah laške občine znaša volilni re- zultat 86,8 odstotka udeležbe, na zad- njem mestu pa je mozirska občina z odstotkom udeležbe 86,5. Ko naštevamo te rezultate moramo pripomniti, da smo objavili po občinah samo udeležbo zadružnikov brez za- družnih kolektivov, ki so ponekod po- sebej volili. Dasiravno v povprečju žalska občina ni na prvem mestu ima vendar na svo- (Nadaljevanje na 2. strani) Novi stroji in naprave S uuai Ce hi ocenjevali delo manjših ixxljetij v konjišiki občini, potem je vsekakor ix>- trebno priznati, da je Opeikama v Ločah v minulih letih dosegla res dobre uspehe. Sicer s tem ni rečeno, da so »tvanl do kraja urejene, vendar ,pa je podjetje in celotni kolektiv na dobri poiti. O tem je bilo tudi največ govora na zadnjem občnem zboru njihove sin- dikalne podružnice, saj je to pravzaprav osnovno vprašanje ne le ljudi, ki so tam aaposleni, t«nveč tudi bližnje okolice in seveda tudi očine. Slednje prav za- radi tega, ker se na njenem področju zelo dosti gradi, gradili pa bodo še tudi v prihodnjih letih in je dobra opekama pri tem zelo važen činitelj. Sicer je bila v zadnjih letih že nekoliko modernizi- rana, nabavljeni so bili nekateri, novi •troji, vendar vse kaže, da bo potrebnih se nekaj naporov in seveda tudi finan- čnih sredstev, preden bo lahko postala sodobno opremljena ter bo dajala na trg večje število boljših in seveda tudi cenejših proizvodov. 2^ačilno za občni zbor sindikalne po- družnice v tem podjetju je to, da niso prav nič skrivali svojih napak in raznih pomanjkljivosti, ki so bile tu in tam med letom. Stari odborniki so v poro- čilih, pa še bolj v razpravi opvozorili nato, kje bo še potrebno določene stvari iz- boljšati in preurediti pri strojih, v tran- sportu, pri usposabljanju delavcev itd. Ugotovili so, da so to glavne stvari, ki jih bo potrebno čim prej urediti. Drugo, kar je v tem primeru potrebno •pozoriti, je pripravljenost kolektiva, da ne čaka le na ipomoč od zunaj, temveč da sam sodeluje pri urejanju teh za njih tako važnih in perečih problemov. Po- trebne so sanitarne naprave, nujne bi bile kopalnice, kjer bi se delavci lahko po delu vsaj pošteno umili itd. Na ob- čnem zboru so sprejeli sklep, da bodo v zimskih mesecih opravili vsak po nekaj desetin prostovoljnih ur, tako da bi te stvari kolikor mogoče prej rešili. Na tak način so si pomagali tudi pred leti, ko so gradili sedanjo veliko lojK) ^ sušenje surove opeke Tak način reševanja pro- blemov je seveda najprimernejša reši- tev. Za usposabljanje delavcev z novimi stroji in drugimi napravami v podjetju so sprejeli sklep, da bodo v zimskih me- secih, ko minevajo glavna dela, pripra- viK večdnevni strokovni tečaj. Drugega izhoda ni, saj novi stroji in naprave za- htevajo bolj izvežbane ljudi. L. V. S SEJE SVETA ZA BLAGOVNI PROMET OBLO 2ALEC Ukrepi za stabilizacijo cen so v interesu potrošnikov DOLOČENE SO NAJVISJE MALOPRODAJNE CENE ZA VECJE ŠTEVILO -PROIZVODOV. — ODKUP ŽIVINE NA ODPRT RACUN, EDINA REALNA MOŽNOST ZA PREPRECENJE PREPLACEVANJA ŽIVINE. •— OSTRE KAZNI ZA PRODAJO NEPREGLEDANEGA MESA IN POKVARJENIH SALAM. — KAKŠNE BODO SEDAJ CENE GROSISTOV? Pred dnevi je bila seja sveta za bla- govni promet občinskega ljudskega od- bora Žalec. Na dnevnem redu~ je bila razprava o odredbi o najvišjih cenah na drobno za nekatere kmetijske pro- izvode. Po uredbi, ki jo je svet sprejel, so do- ločene naslednje najvišje maloprodajne cene: Za krompir kvalitetnih sort 14 din, plus prevozni stroški, za navadne sorte kromipirja 11 din, plus prevozni stroški, za domačo in uvoženo čebulo 55 din, za orehova jedrca 360 din, za orehe v lupi- nah 110, 80, in 70 din, glede na kako- vostno stopnjo, za suhe gobe 950, 750 in 650 din prav tako glede na kakovostni razred. Pri gobah kaže posebej orneniti, da je z navedenimi cenami mišljeno blago v rinfuznem stanju in ne gobe, pakirane v oelofanske in pplivinilaste vrečke. Suhi fižol bo v prodafi po cenah od 45, 58, 70, do 80 din glede na vrsto fižola, suhe slive pa po 120 din, plus prevozni stroški. Za jabolka je določe- nih 9 različnih cen v razponu od 15 do 42 din glede na sorto in kakovost. Tu kaže omeniti, da bodo jabolka, ki so pri nas pretežno v prodaji (navadne sorte in še III. kakovostni razared) po 15 din. Za sveže goveje meso sta določeni 2 ce- ni, in sicer za I. vrsto 260 din, za II. vrsto pa 250 din, za sveže svinjsko meso 330 din in za svežo slanino 320 din. Končno je svet za blagovni promet še določil najvišje maloprodajne cene za vinsko grozdje — glede na sladkorno stopnjo — in za tropinovo žganje — glede na maligansko stopnjo alkohola. Ta predpis je nedvomno prispevek k naporom naše družbe, da se zagotovi predvideno postopno dviganje življenj- ske ravni našega delovnega človeka. Na seji sveta se je v tej zvezi razvila živah- na razprava, ki je dokaj osvetlila vrsto proble^mov, ki bodo nastali z določitvijo teh novih cen. Zapletljaji bodo nastali zato, ker so s tem predpisom določene maksimalne maloprodajne cene, a gro- sisti imajo že sedaj višje cene, kot so nove maldfH-odajne cene. Naslednjih ne- kaj primerov naj služi za ilustracijo: Agrotehnika dostavlja sedaj čebulo v Žalec po ceni 55 din za kgspribitkom 2 din za prevozne stroške. Torej, deta j- list, ki je nabavil blago po 57 din, naj bi ga prodajal po 55 din! Toda ta pro- blem je takoj (Rpravljen z dnevn^a re- da, če ipovemo, da je pri Agrotehniki Celje grosistična cena enaka malopro- dajni ceni v prodajalnah tega podjetja v Celju! In orehi! Za jedrca ima ta ča« grosist ceno 480 din, najvišja malopro- dajna cena pa znaša 360 din, medtem ko je za prvovrstne orehe v lupinah do- ločena maloprodajna cena največ 110 din, pa jih grosisti na čas »drže« po 120 din. Morda bo tu kdo postavil vpra- šanje, češ kdo bo le odnehal!? Odgovor pa je prav lahek: Maloprodajne cene se ne smejo spremeniti, ker so določene z jasnim namenom. Razprava na seji tega sveta je opozo- rila na to anomalijo, da je v mnogih primerih grosistična marža večja, kot pa marža detajlista, čeprav grosist — clasti (Nadaljevanje na 2. strani) Mladina se pripravlja za Dan repuiililte Obe velenjski osemletni šoli se že pridno pripravljata na praznovanje državnega praznika — 29. novembra. Za pionirski organizaciji bo ta letošnji praznik še pomembnejši, saj bosta na ta dan sprejeli 150 cicibanov v svoje vrste. Za to svečanost bo seveda mladina na- študirala primeren program. Vsi novo »prejeti pionirji bodo na ta dan sprejeli tudi pionirske rutice in kape, Društvo prijateljev mladine pa jim pripravlja tudi pogostitev, da bodo imeli čim lepši spomin na sprejem v pionirsko organi- zacijo. Patronat nad pionirsko organi- zacijo imata že od lanskega leta šo- štanjska Termoelektrarna in Velenjski rudnik. Verjetno bodo ti zaščitniki tudi letos pripravili kako prijetno presene- čenje našim najmlajšim. STRAN 21. NOVEMBRA — STE V. 46 —w- Najboljša turistična sezona po vojni 2e v prejšnji številki našega lista smo poročali o razširjeni seji upravngea odbora Celjske turistične zveze, na kateri so poleg ostalega govorili o letošnji turistični sezoni ter poslušali poročilo predsednika zdraviliške komisije. V kolikor je zelo razveseljiva ugoto- vitev, da je bila letošnja turistična se- zona na področju celjskega okraja naj- boljša po vojni, pa ta superlativ, na žalost ne velja za vse kraje in zdra- vilišča. Največji korak naprej so na- pravili v Rogaški Slatini, kjer so lan- sko rekordno število nočitev v letoš- njem letu presegli za okoli 25.000. Ta skok se je seveda močno odrazil v okrajnem povprečju, pa čeprav so po- nekod celo zaostali za lanskimi uspehi. Ne glede na to, pa je letos močno po- rasel tujski promet, saj je računati, da se bo do konca .leta povečal za kar 6000 nočitev v primerjavi z lanskim letom, ko so inozemski gostje preživeli na našem območju 12.000 noči. Relativ- no lep korak naprej so zabeležili tudi v Laškem in prav tako v Rimskih To- plicah, medtem ko za Dobrno kaže, da ne bo dosegla lanskega števila nočitev. Razen Ljubnega, kjer je letos po- vsem nepričakovano prišlo do odpovedi večje organizirane skupine turistov iz Vojvodine, so vsi ostali kraji zabeležili povečanje turističnega prometa. V pri- merjavi z lanskim letom so na isti ravni ostali le v Lučah. Od ostalih krajev velja omeniti prvo turistično afirmacijo Prebolda. V nasprotju s tem pa je število nočitev precej padlo v Podčetrtku. Zelo zanimiva je ugotovitev, da vred- nostni pokazatelj turističnega prometa ni šel v korak s povečanim številom nočitev, ki bo letos znašalo okoli 400 tisoč. Medtem, ko so se nočnine po- večale v primerjavi z lanskim letom za okoli 10 %, pa se je finančni uspeh povečal le za približno 5 %. To pomeni, da so bili turisti na našem področju letos bolj varčni, kot pa lansko leto. Iz analize in izkušenj letošnje turi- stične sezone bi lahko zaključili, da bo treba več pozrnosti posvetiti pred- in posezoni. Ta zahteva je vredna naj- večje pozornosti tembolj, ker se v pri- hodnjem letu ne bo bistveno povečalo število nočitvenih kapacitet. Uspeh pred- in posezone pa zavisi seveda od primernega znižanja penzionskih cen. Zal, gostinska podjetja ne kažejo pre- velike vneme, da bi zniževale cene uslugam in storitvam v času izven glavne sezone. Morda pa jih bo k temu že v najbližji bodočnosti prisilila go- spodarska nujnost! Letošnje izkušnje tudi kažejo, da bo treba v prihodnje posvetiti več propagande manjšim kra- jem, da bo treba urediti oddajanje pri- vatnih sob, da bo treba urediti opremo in izboljšati postrežbo v gostinskih obratih ipd. Tako imenovani manjši za- sebni i^nzioni so zaenkrat še odprto in nerešeno vprašanje. Spričo dejstva, da imajo v turistič- nem in tujskem prometu na našem področju glavno besedo zdravilišča, je tudi poročilo predsednika zdraviliške ko- misije prof. L. Rebeuška vzbudilo ve- liko zanimanje. Hvaležna je ugotovitev, da je zdraviliški komisiji uspelo ure- diti medsebojne odnose in interese zdravstva ter turizma. Ta ureditev je še posebno važna za celjsko področje, saj zdravilišča sprejemajo razen zava- rovancev tudi precejšnje število samo- plačnikov (samo Rogaška Slatina okoli 80 tisoč nočnin na račun tujih in do- mačih samoplačnikov, op. pisca). Zra- ven tega je zdraviliški komisiji v tes- nem sodelovanju z OLO Celjem in Zve- zo naravnih zdravilišč Slovenije uspe- lo potrditi predloge, po katerih naj bi občinski ljudski odbori predpisali za vsako zdravilišče posebej osnovni zdra- viliški red za ožje in širše področje, nadalje, da naj zdravilišča vračunajo namenske zneske za vzdrževanje par- kov in nasadov in končno, da naj bodo v organih družbenega upravljanja zdravilišč obvezno zastopani tudi tu- ristični delavci. , Zelo razveseljiva je bila ugotovitev, da se je stanje v Zavodu za rehabilita- cijo invalidov v Laškem bistveno spre- menila, namreč, da zdaj tucJi laške toplice sprejemajo samoplačnike, v ko- likor imajo pač prostor. Sicer pa je že skrajni čas, da se Laško in prav tako Rimske Toplice znova pojavita v vseh prospektih in da bi podatke o številu gostov in nočnin obvezno objavljali v splošnih turističnih statistikah. To naj bi se predvsem uveljavilo za La- ško! Ce bi namreč že letos upoštevali število nočnin v Laškem, ki jih ima nad 70 000, potem bi se končna številka za področje celjskega okraja bistveno spre- rnenila. V poročilu predsednika zdraviliške komisije je bila tudi kritična pripomba, češ da so sredstva, ki jih odobravajo pristojni organi za urejevanje in in- vesticije v zdraviliških krajih vendar- le preveč skromna. Spričo dejstva, da je Jugoslovanska investicijska banka nekajkrat zavrnila prošnje zdravilišč celjskega področja za najem posojila z utemeljitvijo, da so to zdravstveni zavodi, ne pa turistična ali gostinska podjetja, je tudi upravni odbor Celjske turistične zveze podprl predlog o raz- pisu posebnega investicijskega nateča- ja za potrebe zdravilišč. Organizacije SZDL pred važnimi nalogami (Nadaljevanje s 1. strani) čilih nakazane tudi jasne naloge o bo- dočem delu. Teh nalog pa je v mestih ali pa na vasi izredno veliko. V mestih in industrijskih krajih naj bi organizacije SZDL začele ustanav- ljati stanovanjske skupnosti, o katerih je bilo sicer že izredno veliko napisa- nega, vendar zelo malo narejenega. Ta- ko obstaja v Celju že nekaj iniciativ- nih odborov, pa le še ni zaslediti vid- nejših rezultatov. Drugo takšno vprašanje, ki je tesno povezano z gornjim, je delo potrošni- ških svetov. V celotnem okraju je sicer že na novo izvoljenih 37 potrošniških svetov, vendar tudi na tem področju še ni zaslediti vidnih rezultatov. Tretje vprašanje, ki je trenutno po- vezano s stanovanjsko skupnostjo pa je družbena prehrana. Tudi tega vpra- šanja se bodo morale lotiti organizacije SZDL bolj smelo. Zlasti bodo morale zainteresirati za to sindikalne podruž- nice in organe delavskega upravljanja. Ta problem je zlasti pereč v Celju in v Velenju, kjer se sicer o tem proble- mu že precej časa razpravlja, vendar je bilo storjenega doslej zelo malo. Naloge odborov SZDL na vasi pa naj bi se prevsem odražale v pravilnem pojasnjevanju vseh nalog, ki jih morajo sedaj zadruge izvrševati. Z izvolitvijo novih zadružnih svetov je ta naloga še odgovornejša. Zadružni sveti bodo morali nujno dobiti pomoč od politič- nih organizacij. Mislim, da bodo nove oblike v zadružništvu zahtevale veliko intenzivnega dela in pojasnjevanja, da Tov. Stane Sotlar: Trenutno so najvaž- nejše priprave za dobro izvedbo občnih zborov, bo sleherni kmetijski proizvajalec ču- til odgovornost do izvajanja planskih nalog v kmetijstvu. Pravilno prikazo- vanje in tolmačenje novih oblik sode- lovanja med kmetom in zadrugo je bilo uspešno v zadnjem času v Savinjski dolini, ko so hmeljarji z velikim razu- mevanjem sprejeli novo obliko koope- racije pri proizvodnji hmelja. V konjiški občini so se pri volitvah v zadružne svete dobro izkazali Čeravno je dež nekoliko nagajal ves dan, vendar ni oviral zadružnikov v konjiški občini, da ne bi izpolnili svoje volilne dolžnosti. To je še posebej zna- čilno za pohorske kraje, ki so dokaj raztreseni in deloma oddaljeni od vo)išč. Toda že v dopoldanskih urah so se re- zultati udeležbe naglo višali na 60. 70, 80 in še več odstotkov. Prvi so 100-no udeležbo dosegli v Zičah in sicer že pred 12 uro, kmalu nato so jim sledili še na Stranicah, v prvih popoldanskih urah, še na štirih drugih voliščih. Le redki so bili tisti, ki svoje dolžnosti niso opravili, nekaj pa je bilo takih, ki so bili upravičeno odsotni. Končni rezultat je Izkazal, da je bila udeležba v vsej občini i>reko 96 %, kar je dokaz dobrih in pravilnih priprav. Po udeležbi so na prvem mestu pri KZ Vitanje z 98 % udeležbo, malo nižje z 97,7 % so bili v KZ Pohorje, nato pa še KZ Konjice in Loče. Tu naj omenimo še to, da so zaposleni delavci pri KZ povsod opra- vili že v jutranjih urah svojo volilno dolžnost. Volitve v zadružne svete so končane, te pa čakajo dokaj odgovorne naloge na področju kmetijstva. Konkretni pro- gram dela bo eno izmed prvih vprašanj, ki ga bo potrebno temeljito predelati tCT nato seveda tudi izvajati. Dobra volilna udeležba pa je dokaz, da bodo člani zadružnih svetov imeli pri volivcih-za- družniikih veliko moralno oporo za svoje delo. L. V. UKREPI za STflBILIZSCnO [EN (Nadaljevanje s 1. strani) pri kmetijskih proizvodih, o katerih je v tem primeru govora — pogosto blaga niti ne vidi, temveč le izstavi račun! Ta trditev se v praksi odraža tako, da so letos kljub temu, da so odkupne cene z zveznimi predpisi točno maksimirane, cene blagu pri gros istih nesorazmerno visoke. Ce se sedaj vrnemo na prej za- stavljeno vprašanje, kdo bo »odnehal«, bo to morala biti grosistična trgovina, od kmetijskih zadrug dalje! V nadaljevanju seje je podal poročilo občinski tržni inšpektor. Iz njegovega poročila ix>vzemamo, da je pri pregledu zakolnih zapisnikov za 119 govedi ugo- tovil prekoračitev najvišjih odkupnih cen pri 70 govedih! Znesek preplačil je večji od 500.000 d.narjev in nanese okrog 15 din ,po kilogramu žive teže goveda. S tem je onemogočeno vsako prigovai^ janje mesarjev, češ da je sedanja mak- simalna cena za meso, ki je nižja od dosedanje, prenizka. Realno in .pravi-lno plačevanje živine po dejanski klavnosti je temeljni pogoj za znižanje cen mesa! Da bi se to doseglo, bo svet zahteval od vseh mesn e, da se v bodoče odkupuje živina na odprt račun. S tem bo dose- ženo, da se bo določila cena kupljeni živini na osnovi dejanske klavnosti, ugo- tovljene z zakolnim zapisnikom. V tem primeru pa bodo na točnem vnašanju ipodatkov v zakolni zapisnik zainteresi- rane kar 3 stranke, namreč kmet — pro- dajalec, kmetijska zadruga in mesarski o^rat. Kontrola, ki se bo s tem sama razvila, pa izključuje potrebo po urad- nih tehtničarjih, o čemer je bilo doslej že nekajkrat govora. Prekoračevanje odkupnih cen je bilo ugotovljeno v vseh mesnicah na področ- ju občinie, razen v Petrovčah (Vransko v teh pregledih, ki so bili izvršeni mi- nuli mesec, še ni bilo zajeto). Odgovorne osebe so že predlagane v kaznovanje. Poleg navedenih prestopkov pa je tržni inšpektorat ugotovil tudi številne pri- mere prodaje nepregledanega mesa in pokvarjen h salam. Za ta dejanja so že bile izrečene prve kazni, ki so glede na nevarnost za ljudsko zdravje zelo ostre. Svet pa je pri tej kaznovalni politiki imel le to pripombo, da naj bi kazni zadele odgovorno osebo, ne pa mesarski obrat. Ta prigovor je utemeljen s tem, da je v pretežni večini mesnic zaposlena le po ena moč, t. j. poslovodja, ki je to- rej sam in edini odgovoren za storjene prekrške, prestopke in kazniva dejanja. Razumljivo pa je tudi, da kazen n. pr. 50.000 d narjev za takšen mali obrat predstavlja nesorazmerno težko breme. -&k- DR. JOŽE POTRČ V VELENJU Delavska univerza v Velenju je pretekli teden organizirala prvo predavanje iz ciklusa predavanj VH. kongresa ZKJ. O razvoju delavskega gibanja od Lenina do danes je govoril dr. Jože Potrč iz Ljubljane. Zan mivo predavanje je po- slušalo kar okrog 250 ljudi. Ker bodo tudi nasledn.a predavanja kvalitetna, pričakujemo tudi v prihodnje prav tako lep obisk Velen^čanov m bxiz.njc OKOi.ce. ZGLEDEN PRIMER TOVARISKE POMOČI Na nedavni seji je delavski svet Rud- nika lignita Velenje soglasno sklenil, da podeli rudn.ku Zabukovci 15 mili- jonov dinarjev za nadaljnja raziska- vanja. Takšna medsebojna pomoč in razumevanje med istovrstnimi podjetji je vredna pohvale in — posneman.,a. pogled po svetu * pogled po šve^^ Zadnji pomembnejši meščanski filo- zof Bergson je ob koncu stoletja trdil, da je umetnost prelom z družbo in »de- janska«' vrnitev k preprosti naravi. Kakšna fata morgana^bi bila taka umet- nost slej ko prej! Postavim dandanaš- nji, ko so v Ameriki izstrelili tretjo raketo, da bi z njo dosegli Mesec, ko pripravljajo nov v. Braunov satelit, in tako dalje — kaj bi to naštevali. Taka umetnost bi kazala mesec v luži, ne na svodu vesolja. Nekaj takega se godi tudi s politiko. Konferenca za konfe- renco, izjava za izjavo, vse za mir, za kompromis in sporazum, na drugi stra- ni pa — poglejmo! Francozi se pripravljajo na atomsko oborožitev. Menda se jim zdi najpri- mernejši za francosko vodikovo bombo plutorij. Reorganizacija francoske voj- ske na atomizacijo je že v teku s po- udarkom na trditvi, da ta reorganiza- cija ne bo prizadela dotacij za alžirsko pacifikacijo. Kar 1560 milijard frankov bo treba v 1. 1959 šteti za tako moder- nizacijo francoske vojske, torej okrogle 4 milijarde na dan. V Nemčiji so zgradili^ novo reaktivno letalo z brzino 712 km 'na uro. V krat- kem bo letalo nad Nemčijo 200 takih letečih gromov. Pa to seveda ni vse. Njihov vojni minister je naročil tanke in topove v ZDA, medtem ko je na- ročilo Angliji in Franciji odrekel, pra- vijo, da zato, ker je bil Heuss v Lon- donu tako hladno sprejet, in zato, ker se de Gaulle tako napreza, da bi Nem- čija ne imela take moči v NATO. V Ženevi se gredo nekako igro »člo- vek ne jezi se« ali še manj, kajti do rezultate tu sploh ne pride, še do dnev- nega reda se ne dokopljejo, kaj šele do sklepov. Da bi bila stvar še bolj zapletena, je Hruščev postregel z veliko senzacijo, ko je nekaj dni po 41. obletnici Oktobr- ske revolucije izjavil, da je prišel čas, ko je treba spremeniti potsdamski spo- razum in dati vzhodni Berlin iz sovjet- ske uprave v roke Vzhodne Nemčije, ki je Zahod sploh ne priznava. Malo prej je izjavil, da SZ ne potrebuje voj- ne, ker ji je za izgradnjo komunizma potreben mir, hip nato pa poskrbel za nove okoliščine, ki še bolj nižajo tem- peraturo hladne vojne. Med temi ni na- zadnje stališče, ki ga vzhodni lager za- vzema do naše države, ponekod samo na partijskih konferencah, v Albaniji in Bolgariji pa s podpihovanjem naj- bolj neutemeljene iredente. Zahodna Nemčija na eni strani pri- tiska z vsemi silami za združitev obeh Nemčij, vendar ne prizna nobene dobre volje vzhodnim sosedom, nobenega smisla planu Rapackega, ki naj bi dez- atomiziral sporno področje, osrčje Evro- pe, ki je obenem tudi ključ za oblast v Evropi. Istočasno pa ne zamudi no- bene priložnosti, da ne bi svoje gospo- darske moči uveljavljala v Evropi, Juž- ni Ameriki, Kanadi, Aziji in Afriki. Pri tem gre minister Erhard tako daleč, da celo Japonski svetuje, naj se bavi samo z lahko in srednje težko industri- jo, lažjo in težko pa naj ona in druge, manj razvite azijske države prepuste herrenvolku. Razume se, kam ta pes taco moli. Gre za orjaški azijski trg, ki naj bi se za dolga desetletja odprl nem- ški industriji, ki trg rabi, in še kako, saj ima v zahodnem lagerju hude kon- kurente. Celo v mali Avstriji se kažejo po- sredno apetiti po nekdanji moči velike Avstrije. Ko so socialisti 12. novembra slavili ustanovitev male avstrijske re- pubV^ke 1. 1918, so njihove proslave avstrijski klerikalci bojkotirali, češ kaj bi proslavljali propad nekdanje velike monarhije. Celo apetitov po vrnitvi Otona v. Habsburga, simbola te osov- ražene cesarske Avstrije te baže ljudje ne skrivajo. Agleži ne pridejo na čisto s Ciprom. O nedvisnosti ne marajo slišati, pod- pirajo turške zahteve in pripravljajo celo nov vojaški režim, ki naj bi ga uvedel picifikator malajskih uporni- kov general Templer. Cipru torej grozi hujše obsedno stanje kot kdajkoli v zadnjih letih. Alžirsko vprašanje je spet nasedlo na staro plitvino. Vse kaže, da de Gaulle ni mislil jasno s svojo alžirsko poHtiko. Predloga Ferhat Abesa o pre- kinitvi sovražnosti pod zaščito in nad- zo om CZN de Gaulle ni sprejel, češ d2 je to vmešavanje tretjega. Ni čuda, če se za volitve, ki so v Alžiru razpi- -ane, Alžirci ne zanimajo, saj bodo volivci natikali volivne listke na — ba- jonete. Kaj malo S3 vse to sklada s tisto dobrodušno presojo sredozemskega človeka, o kateri govori Albert Camus! Kje je tu francosko svobodnjaštvo, na katerega je galska misel tako ponosna! In je oziroma hi moralo biti eden od temeljev nove Francije, ki naj bi jo predstavljal dolgonosi Bergerac — de Gaulle. T. O. Nemško vprašanje Vsak po svoje napihuje Družbeno upravljanje v kmetijstvu na startu (Nadaljevanje s 1. strani) jem območju zmagovalca v času. Za- druga v Tmavi je zaključila volitve že ob 9.30, kar je kljub dejstvu, da Eadruga združuje samo bližnje tri Btmjeme vasi: Orlo vas, Šentrupert in Trnavo, zelo pohvalen rezultat. Tmav- eki zadrugi so bile ».tik za petami« za- druge v Preboldu, Seščah, Galiciji, Ponikvi pri Žalcu in v Dramljah. Vsak je opazil, da je večina teh naj- uspešnejših zadrug ravno v žalski ob- čini. Kako potem v ipovprečju pride Savinjsika dolina šele na šesto mesto med osmimi občinami? Razen štorske zadruge, ki je močno znižala volilni uspeh v celjski občini, je zadruga v Taboru druga, ki jo slab volilni usii>eh postavlja v slafcK> luč. Medtem ko v štorsiki zadrugi lahko deloma opravičujemo slab uspeh zaradi Blabega vremena in ker ravno kmetje 6 hribovske Svetine niso prišli na vo- lišče, je v taborski zadrugi ravno naj- bližj.a Ojstriška vas nased a iniciatorjem volilne abstinence. Neodgovorni in kratkovidni ljudje so podobno absti- nenco ipropagirali tudi v Podiogu, ki pripada šempeterski zadrugi. Torej KZ Šempeter ter Tabor, ali še konkretneje Ojstriška vas in Podlog sta uteži, ki sta se obesili sicer zelo razgibani volilni dejavnosti v žalski občini. Pravzaprav nima pomena, da smo se tako dolgo zadrževan ob teh Eares osamljenih primerih, saj je celotni volilni uspeh dovolj velik dokaz jalo- vosti zav.ralnih pos:kusov posamezni- kov. Ti zares samo drobni primeri naj bodo samo opozorilo političnim, pred- vsem pa zadružnim aktivistom v do- tičnih krajih, da so v času predvolilnih priprav, neodvisno od tega koliko so si prizadevali, spričo navedenih dejstev le premalo stOTili. Zdaj, ko so prvi zadružni sveti izvo- ljeni in ko stopamo v novo obdobje družbenega upravljanja v kmetijstvu, se začenjajo za politične organizacije nove, morda še odgovornejše in težje naloge. Brez dvoma je v mnogih pri- merih vrsta uspehov v predvolilni de- javnosti in ob volitvah samih plod pri- zadevnosti političnih organizacij, pred- vsem pa organizacij SZDL. Niso redki primeri, ko so v predvolilnem času po- samezne slabeiše zadruge ob pomoči množičnih organizacij postale politično bolj razgibane. Napori naše socialistične skupnosti so v tem času usmerjeni v kmetijstvo. Množične organizacije, pred- vsem SZDL in ZK so za uspešno izved- bo teh skupnih ciljev soodgovorne, naj- bolj pa seveda'organizacije, ki delajo na podeželju. Volitve so nakazale še en problem. Razen v nekaterih primerih, so uspehi volitev v krajih blizu indu- strijskih središč bili slabši od uspe- hov v izrazito kmečkih predelih. Kaj to pove članstvu množičnih organizacij? To dejstvo opozarja, da se v industrij- skih središčih množične organizacije še vedno premalo ukvarjajo z pojasnje- vanjem kmetijskih vprašanj. Danes ne more noben dober član SZDL, zlasti pa nj čian ZK, osiati ne nf o. mi ran m od- rezan od naporov naše celotne družbe za dvig kmetijske proizvodnje in razvoj socialističnih odnosov na podeželju. Kr. 21. NOVEMBRA — STE V. 46 ^^^ STRAN Pobude so tu - le začeti je treba O družbeni prehrani v celjskem okraju, zlasti še v Celju govorimo že nekaj let. To vprašanje zastavljajo ljudje skoraj na vseh sestankih in je največkrat predmet žolčne kritike. Dejstvo je, da se ta problem rešuje prepočasi, zlasti v Celju, kjer je močna industrija in se številni delavci vozijo na delo iz oddaljenih krajev. To so splošne, načelne ugo- tovitve, ki pa vendar narekiTjejo, da bo treba čim prej nekaj ukreniti. Pobude so tu, le začeti je treba. NAJVEČ ABONENTOV SE HRANI V GOSTILNAH Pozanimali smo se na merodajnih mestih, kakšni so problemi družbene prehrane v celjskem okraju in kako jih nameravajo rešili. Poglejmo najpp:ej, kakšno je stanje na tem področju, o ka- terem se toliko govori. V celjskem okraju je po podatkih Okrajne gostinske zbornice vsega sku- paj 3152 abonentov. Največ jih je v Celju, in sicer 1705, potem sledijo šo- štanjska občina s 561 abonenti, žalska s 307, konjiška s 166, bivša šmarska s 156, laška s 152 in mozirska s 115 abo- nenti. Zanimivo je, da se največ abonentov hrani v gostinskih obratih. V 42 go- stilnah je na hrani 2337 abonentov, medtem ko se komaj 815 abonentov hra- ni v osmih menzah podjetij. Največ abonentov prejema samo kosila, večer- je uživa le nekaj nad 1000 abonentov, zajtrke pa komaj nekaj nad 500. Poleg že naštetega, prejema v industrijskih podjetjih okoli 2000 delavcev topli ob- rok hrane v obliki malice. Ta slika pa ni povsem, točna, če upoštevamo, da so tu zajeti le tisti gostinski obrati, ki imajo najmanj 20 abonentov na hrani. Ce bi zajeli še gostilne v manjših kra- jih, ki prehranjujejo predvsem pro- svetne delavce, . poštne uradnike ter pripadnike LM, bi bilo to število nekaj višje. NEZADOSTNA DRUŽBENA PREHRANA Kljub temu pa nam ti podatki zgo- vorno govore, da je družbena prehrana zlasti v Celju in industrijskih sredi- ščih še dokaj pomanjkljiva. Število abonentov je namreč v primerjavi s številom zaposlenih neverjetno nizko in ni v skladu s potrebami, zlasti, če upoštevamo, da je veliko družin, kjer sta zaposlena mož in žena in dokaj samcev, ki bi se v večini primerov prav gotovo hranili v menzah, če bi te ob- stajale in če bi v njih hrana odgovar- jala. CENE IN KVALITETA HRANE V GOSTINSKIH OBRATIH Cena hrane na splošno sicer ni pre- visoka, vendar je še marsikje po koli- čini in kvaliteti nezadostna. V gostin- skih obratih so bile cene v letošnjem letu približno takšne: zajtrk je veljal od 15 do 25 din, topli obrok od 25 do 35 din, kosilo od 60 do 115 din ter ve- čerja 45 do 75 dinarjev. Razlike med najnižjo in najvišjo ceno so razmeroma velike. Na njih je vplivala predvsem kvaliteta jedil, razen tega pa še način postrežbe ter višina podpore, ki jo je dobival obrat družbene prehrane od podjetja. Gostinski obrati, ki prehra- njujejo abonente, pa so oproščeni pla- čevanja dela občinskega prometnega davka v višini od5dol0%.Sto raz- liko krijejo večji del režijskih stro- škov in plač osebja tako, da plačajo abonenti največkrat le materialne stro- ške. V gostinskih obratih je hrana po ko- ličinski in kalorični vrednosti dokaj za- dovoljiva in zadošča potrebam umskega in lažjega delavca. Vsaj tako pravijo na okrajni gostinski zbornici, ki so pregledali gostinske obrate. Tudi glede pestrosti jedil ni kaj reči, .sa je po na- vadi kosilo sestavljeno iz juhe, mesa in dveh prikuh. Izračunano je, da prej- mejo abonenti na dan od 2700 do 3200 kalorij, vendar pa še ne moremo go- voriti o povsem sodobnem načinu pre- hrane, ki bi zagotovil tudi biološko in vitaminsko pravilno prehrano. Da bi to dosegli, bo potrebno usposobiti oseb- je, ki hrano pripravlja, ter prevzgojiti tudi abonente, da bi se navadili na nov način prehrane. Za sodobnejšo prehra- no pa bo potrebno imeti na zalogi tudi večjo izbiro svežih ter na pol predela- nih živil. Ker se v gostinskih obratih hranijo predvsem uslužbenci in lažji delavci, je po mnenju Gostinske zbor- nice hrana v večini primerov primerna. V MENZAH JE STANJE SLABŠE Glede prehrane v menzah delovnih kolektivov pa je stanje slabše. V teh menzah je čutiti pomanjkanje strokov- nega kuhinjskega osebja, razen tega pa ponekod ustanovitelji teh obratov ne skrbe dovolj, da bi ti obrati nudili de- lavcem okusno in po kalorijah izdatno hrano. Hrano po navadi pripravljajo dokaj nestrokovno in so kritike delav- cev največkrat upravičene. Predstavniki gostinske zbornice, ki so pregledovali te obrate, so videli tudi primere, kjer so ostala pri mnogih na krožnikih jedila, čeravno so prišli de- lavci po napornem delu v menzo in so bili potrebni močnega okrepčila. Zaradi enoličnosti obrokov so mnogi delavci menze zapustili in se raje hranijo pn kmetih. Tudi tople malice niso dobro pripravljene, saj so po navadi skope v izbiri in pomanjkljive v kvaliteti. Prav tako ne nudijo dovolj izbire okrepčevalnice y posameznih tovarnah. NEZADOVOLJIVA PREHRANA ZLASTI V VELENJU Vsekakor je zaenkrat najslabše sta- nje v Velenju, kjer številni rudarji ni- majo sodobno urejene menze, da bi jim nudila takšno izbiro hrane, ki bi ustre- zala njihovim potrebam. Ta problem so rudarji nakazali tudi v anketi, ki jo je pred meseci razpisal Okrajni sin- dikalni svet skupaj z Okrajno gostin- sko zbornico. To kaže, da bomo morali problemu družbene prehrane posvetiti večjo po- zornost. Sama okrajna gostinska zbor- nica ne bo temu kos. Pri tem bodo morale pomagati vse politične organi- zacije, predvsem pa sindikalne podruž- nice v podjetjih ter delavski sveti, da bi se tako stanje čimprej popravilo. Kajti zadostna in zdrava prehrana je osnovni pogoj za višjo delovno sto- rilnost, za zdravje in zadovoljstvo za- poslenih, kar v nemajhni meri prav tako vpliva na večji učinek pri delu. KAJ JE POKAZALA ANKETA? Okrajna gostinska zbornica in Okr. sindikalni svet se važnosti družbene prehrane prav dobro zavedata ter sku- šata ta problem v mejah možnosti tudi čimprej spraviti z mrtve točke. Da bi ugotovila kakšno je stanje glede druž- bene prehrane v posameznih podjetjih ter kakšne so potrebe, sta oba foruma že v avgustu razpisala anketo o potre- bah po družbeni prehrani. Anketne li- ste so bile razposlane vsem podjetjem v okraju s prošnjo, da bi sindikalne podružnice ter delavski sveti o tem vprašanju razpravljali ter anketne li- ste porazdelili med delavce. Vendar odziv na anketo je bil dokaj slab, ker so v mnogih primerih sindi- kalne podružnice anketne liste porazde- lile članstvu, nihče se pa potem za to ni več brigal. Tudi delavski sveti, ki bi morali to akcijo podpreti, v marsi- katerem podjetju o tem niti razprav- ljali niso. Zaradi tako hladnega odnosa do te akcije je bilo od 10.000 razposla- slanih anketnih listov vrnjenih komaj ena tretjina. Pa še od teh so bili šte- vilni listi neizpolnjeni. Od številnih podjetij v celjskem okraju so anketo izpolnili le v nekaterih delovnih ko- lektivih. Zato podatki ankete na žalost niso popolni, vendar pa je anketa po- kazala, da se precej delavcev zanima za družbeno prehrano. Mnogi med nji- mi so tudi napisali v opombi koristne nasvete za izboljšanje prehrane v že obstoječih menzah. KAJ MENIJO VELENJSKI RUDARJI... Za ilustracijo naj navedemo kaj so na anketo odgovorili velenjski rudarji ter delavci Tovarne emajlirane posode v Celju. Od sprejetih 1500 anketnih li- stov so jih velenjski rudarji vrnili 936. Od teh je bilo 655 listov izpolnjenih, medtem ko so 281 anketnih listov vr- nili praznih. Od tistih, ki so anketni list izpolnili, jih je 375 izrazilo željo, da bi se hranili v menzi, medtem ko jih je 280 odgovorilo negativno. Za zaj- trk jih je bilo komaj 5, za kosilo 89, za večerjo pa komaj 14. Največ jih je liilo za toplo malico, in sicer 511. V obratu se želijo hraniti 403, 70 pa bi nosilo hrano domov. Med anketiranci so 104, ki se zavzemajo za povprečni obrok, komaj 41 pa je takih, ki si žele kva- litetnejšo hrano. Toplo malico po 60 dinarjev bi jemalo 180 anketirancev, cenejšo malico, za katero plača pod- jetje polovico, pa bi uživalo 400 anke- tirancev. Tako menijo velenjski ru- darji. ... IN KAJ DELAVCI V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE? Od 1000 razposlanih anketnih listov so jih vrnili 368. Od tega izpolnjenih 260, neizpolnjenih pa 108. V obratu bi se jih hranilo 105, odklonilno pa jih je odgovorilo 155. Od teh bi 4 želeli spre- jemati zatrk in večerjo, 77 kosilo ter 80 malico. V menzi bi se hranilo 74 delavcev, 38 pa bi nosilo hrano domov. Za povprečni obrok jih je 44, za kva- litetnejši pa 33. Toplo malico za 60 din bi želelo 68 delavcev, 41 pa bi želelo malico za 30 dinarjev. Po teh odgovorih sodeč in zlasti še upoštevajoč slab odziv na razpisano anketo, se nam vsiljuje naslednje vpra- šanje: Ali je res med delavci tako malo zanimanja za družbeno prehrano, kot je pokazala anketa, ali pa so bile pri- prave za to anketo po delovnih kolek- tivih precej površne? Ce prisluhnemo glasu ljudi, ki na sestankih često izra- žajo željo po ureditvi sodobnih pre- hranbenih obratov, bo prav gotovo res, da so, kljub slabemu odzivu na anketo, sodobni obrati družbene prehrane več kot potrebni. To velja še posebej za Celje in Velenje. V CELJU IMAJO VELIKE NACRTE V Celju se merodajni tega dobro za- vedajo in vse kaže, da so resno pri- stopili k rešitvi tega problema. Na ne- davni skupni seji občinskega sveta za blagovni promet ter sveta za tržišče so se lotili tudi tega vprašanja. V osnut- ku perspektivnega načrta, ki ga bodo predložili občinskemu ljudskemu od- boru, sta oba sveta predvidela v Celju gradnjo dveh sodobnih obratov druž- bene prehrane. Eden bo v Gaberju in bo služil predvsem potrebam delavcev, ki so zaposleni v tarnkajšnjih podjetjih, drugi pa ha Dolgem polju, ki bo nudil predvsem prehrano delavcem tovarne Metka, Aero, Etol ter seveda tudi dru- gim. Izgradnja teh obratov bo končana v dveh letih, osnutek pa predvideva za gradnjo obeh obratov 120 milijonov din, predvsem iz sredstev zainteresira- nih podjetij. Za gradnjo teh dveh obra- jektov so že imenovali gradbene odbo- re, ki so že začeli delati. KAJ PRAVI TOVARIŠ GOLC ... V pogovoru s predsednikom gradbe- nega odbora za obrat družbene pre- hrane v Gaberju tov. Edijem Golcem smo zvedeli nekaj podrobnosti o tem. On meni, da bo obrat dograjen že do konca prihodnjega leta. V treh tednih bodo gotovi načrti, ki jih izdeluje ar- hitekt Novinšek v Ljubljani. Zaenkrat ima odbor na razpolago 20 milijonov din, ki jih je dala celjska občina, za 10 milijonov pa bodo najeli posojila. Z gradnjo bodo začeli čim bodo načrti odobreni, najkasneje pa spomladi. Ves obrat bo sodobno urejen in bo nudil tople obroke za 1500 ljudi. V njem bo- do nudili usluge na različne načine (po- strežba, samopostrežba, odnašanje hra- ne na domove in v tovarne), hrana pa bo sodobno pripravljena ter sorazmer- no poceni, ker bodo del stroškov krila zainteresirana podjetja. To je vsekakor razveseljiva novica za mnoge Celjane, čeprav to ne bo že kar jutri. Tajnik gostinske zbornice tov. Rižner: V CELJU SO ŠE NEIZCRPANE MOŽNOSTI Do takrat pa menijo pri Okrajni go- stinski zbornici, da bi bilo potrebno obstoječe obrate družbene prehrane iz- boljšati in družbeno prehrano razširiti, ker so vse možnosti za to. Po pripovedovanju tajnika zbornice tov. Rižner j a so še možnosti, da bi go- stinska podjetja v Celju sprejela abo- nente, kljub temu, da se po mestu ši- rijo glasovi, da abonentov nikjer več ne sprejmejo. Trenutno se hrani v men- zah podjetij okoli 300 abonentov, okoli 1400 pa v gostinskih obratih. Pri >Po- šti« bi jih še sprejeli okoli 200, Ljud- ska restavracija pa še 100 do 150. To- rej možnosti prehrane v Celju so za- enkrat še neizčrpane, kljub jadikova- nju nekaterih. Hrana pa je cenena, okusna in zadostna, saj vsebuje po za- trjevanju tov. Rižnerja 3200 kalorij m veljajo 3 obroki na dan povprečno 192 din. Po njegovem mnenju nudi zlasti restavracija Pošta okusno in pestro pri- pravljene jedi. Upravnik te restavra- cije, tov. Planinšek, pa je pripravljen nuditi resnim interesentom celo en brezplačen obrok, da se sami osebno prepričajo o tem. ŠE NEKAJ KORISTNIH POBUD Ce še to ne bi zadostovalo menijo pri gostinski zbornici, da so pripravljeni organizirati prevoz toplih obrokov hra- ne v podjetja. Obroke bi pripravljala restavracija Pošta, podjetja bi le mo- rala javiti občinskemu sindikalnemu svetu potrebe in nabaviti posode, ki se lahko kupijo pri TEP in niso predrage. To pobudo je vsekakor za pozdraviti, saj bi zainteresiranim delavcem v pod- jetjih zlasti v zimskih- mesecih prav dobrodošla. V tem smislu je celjska gostinska zbornice pred dnevi tudi poslala pismo Okrajnemu sindikalnemu svetu in Okr. odboru SZDL v Celju, da bi z njihovo pomočjo zainteresirala merodajne ljudi v celjskih delovnih kolektivih za pro- bleme družbene prehrane. V pismu je še nekaj koristnih pobud. Med najvaž- nejše sodi pobuda za čim boljšo ure- ditev že obstoječih menz pri naših pod- jetjih, dalje, da bi pri menzah čim prej ustanovili svete abonentov, pri velenj- skem rudniku pa izboljšali prehrano rudarjev zaenkrat z minimalno preure- ditvijo gostilne Rudar in z organi- zacijo okrepčevalnic pri vhodnih ja- ških. Kasneje bo vsekakor potrebno tudi v Velenju misliti na izgradnjo so- dobnega obrata za množično prehrano. -ma- • NEKAJ MNENJ O PROBLEMIH DRUŽBENE PREHRANE • SLABO ZANIMANJE ZA ANKETO • KAKŠNO JE STANJE DOSLEJ • KRITIKA, KER NI MENZ — HKRATI PA JE ZANJE PREMAJHNO ZANIMANJE O SODOBNI OBRATI DRUŽBENE PREHRANE V CELJU NA VIDIKU • KAJ PREDLAGA OKRAJNA GOSTINSKA ZBORNICA ife teden «ta teden «ta teden »Kaj pa ti revež, na cestnem kamnu? »Obljube jem!« O SADNI KUPČIJI (Glas iaspod Botiorja) Pred sadno sušilnico v Lesičnem je že od septembra živo. Zadružniki do-' važajo sadje zdaj na Polano zdaj v Lesično, da bi ga spravili v denar, za katerega je na Kozjanskem bolj trda. »Nekateri pravijo, da se je letos sad- jarstvo slabo obneslo, ker so cene sadju prenizke«, sem nagovoril upravnika tov. Franca Vončino, ki je pravkar prihitel s popisovanja kooperacijsl?e pšenice. »Je že res, da je cena nižja, kakor druga leta, zato je pa tudi pridelek marsikje enkrat večji. Kjer jabolka niso obro- dila, so bila zato hruškova drevesa na- trpana s plodovi. Ne gre torej toliko za nizke cene, temveč predvsem za odkup presežka. Pri nas smo imeli dovolj zgod- njih jabolk, po katerih je bilo malo povpraševanja. Letos v septembru so v izobilju obrodile hruške, slive, grozdje, ponekod tudi breskve. Zaradi tega je bila potrošnja zgodnjih jabolk manjša. Zgodnje sadje, kakršno gojijo zlasti v našem okolišu, ni trpežno, se kmalu po- kvari, da daljšega prevažanja ne pre- nese. Navzlic raznim težkočam smo uspeli, da smo postavili na trg tudi večjo ko- ličino zgodnjih jabolk. Pomagali smo sadjarjem, kolikor smo le mogli. Zato smo tudi za sušilnico odkupovali zgod- nje sadje. Toda ni vsako sadje porabno, nekatero počmi in posušeno ni za trg. Odjemalce suhega sadja smo si že za- gotovili. Tudi sadjarjem nudimo pri- ložnost, da v sušilnici posušijo sadje za svoje potrebe, pri čemer jim računamo le toliko, da krijemo režijske stroške. Naša sušilnica je dosti premajhna in bi sodila za manjšo vaško skupnost, ne pa za zadružni okoliš. Sadja bomo mogli posušiti le 40 ton, se pravi, da bo su- hega 4 tone, dejansko pa bi bila po- trebna trikrat večja zmogljivost. Od- padke, ki ostanejo pri rezanju sadja v krhlje, porabimo za krmljenje živine, predvsem ščetincev. Za zimska jabolka nismo v zadregi. Ceno odloča seveda kakovost. Sadjarji so sami ugotovili razliko med zanemarjenim in negova- nim drevjem in se nrepričali, da je či- ščenje in škropljenje sadnega drevja močno vplivalo na razvoj in lepoto plo- dov. Letošnja vrhunska letina nas je torej poučila v marsičem, posebno v iz- biri kakovostnih sort, za katere po- vpraševanje ne bo nikoli ponehalo. Dala nam je pobudo, da bomo sadjarstvo še bolj pospeševali,« je končal tovariš upravnik. -p- NI VAŽNO KDO, NE KJE? Drži pa, da marsikdo in marsikje! Skrb za industrijsko mladino v Velenju je v Industrijski šoli nad 100 mladincev, ki obetajo dober stro- kovni kader za velenjski rudnik. Sola in rudinik pa ne skrbita samo za stro- kovno usposabljanje mladine. Pred dne- vi so povabili vse te mladince na posvet s predstavniki množičnih organizacij In sklenjeno je bilo, naj bi se mladinci vključili v vse mogoče sekcije. Najbolj jih zanima tehnika in zgleda, da bo v avto-moto in modelarskem krožku naj- bolj živo. Uprava šole skrbi za zdravo izven- šolsko razvedrilo mladine. Tako so se v kratkem času naučUi igrati šah vsi mla- dinci. Na šoli pa snujejo tudi pevski zbor in jazz. Tako bodo ti mladinci po- stali tudi dobri dfužbeni delavci, ki bodo nadomestili stare, ki odhajajo v pokoj. Zato je prav, da vodstvo rudnika z množičnimi organizicijami posveča prav vzgoji gojencev v industrijski šoli toliko pozornosti. ELEKTRIFIKACIJA LOGARSKE DOLINE Po zaslugi Celjske turistične zveze je že bil izdelan načrt za elektrifikacijo Logarske doline. To je lep uspeh, ob katerem pa se iKjraja vprašanje, kdaj bo zaživel krajevni elektrifikacijski od- bor, ki bi moral biti pri realizaciji na- črtov glavni pobudnik. Upajmo, da ne bo zaspal? Oiimje-zgodovinska znamenitost Grad in Frančiškova kapelica v Olimju sodita v redke zgodovinske znamenito- sti na področju celjskega okraja in v Sloveniji sploh. Tu je stal grad že pred več kot 900 leti, v tem ko sedanji nosi letnico 1550. Največja zanimivost je stara lekarna v pritličju levega okroglega stolpa. Stara lekarna je v celoti re- stavrirana in privabi s svojimi freskami vsako leto številne obiskovalce. V Frančiškov! kapelici najdemo tudi sliko olimjske lekarne. Slika je bila iz- delana 1766. leta. Izpopolnjena praznina ^ na tej strani Vsakemu bralcu, ki se količkaj za- nima za kulturno življenje pri nas, zlasti pa za kulturni profil središča našega okraja, ni ostala nezapažena vr- zel na kulturni strani našega lista. Sti- hijski priliv čtiva za naš »Kulturni ob- zornik« je še bolj razvodenelo dejstvo, da je prejšnja leta zelo dosledno re- cenzijsko spremljanje našega poklicne- ga gledališča pred dobrim letom na- enkrat prenehalo. Vzrokov za to je bilo več. Poslanstvo gledališča (in če hočemo tudi časopisa) pa je vsekakor nad vsemi temi vzročniki. Mislim, da bi pripom- bam, ali imamo v Celju kritika, ki bi bil »sposoben« ocenjevati delo našega poklicnega ansambla z ene strani ter »če je vredno« izpostavljati se reagi- ranju posameznikov na izrečeno mne- nje, v interesu naše kulturne javnosti ne smeli prisojati primarnega prizvo- ka. Dasiravno je videz tak, je vendarle varljiv, kajti poglavitni in odlučujoč vzrok za nastalo vrzel je treba iskati v objektivnih težavah. S posameznimi recenzijami (izpod pe- resa različnih kritikov) je bil od časa do časa ugibanje vzbujajoč molk sicer prekinjen. To pa je premalo spričo dej- dejstva, da daje Slov. ljudsko gledališče v Celju sistematično in programsko svoj delež v kulturno razgibanost Celja, celotnega okraja in čez meje našega ožjega območja. Nenormalno je, da bi naš list, name- njen delovnim množicam istega pod- ročja, ki predstavlja širok avditorij celjskemu gledališču, še vnaprej tako stihijsko, odvisno od slučajev in trenut- nih možnosti spremljal delo celjske gledališke hiše. Prav tako si ne morem predstavljati, da bi gledališki kolektiv brez nadaljnjega lahko pogrešal odmev svoje ustvarjalnosti ravno na straneh domačega lista. V zadnji in v začetku letošnje sezo- ne je imel »Celjski tednik« v pogledu kritikov slabo srečo. Ta nesreča (ker je sreča bila slaba) pa ni bila v tem, da bi pri naših sodelavcih pogrešali karkoli, kar daje recenzorju v roke le- gitimacijo zrelosti, doraslosti in sposob- nosti. Ocene Berta Zavodnika, Pristov- ška in Borivoja Vudlerja so vnašale pestrost mnenj v naše stolpce. Bralci so spričo menjav, v katere smo bili pri- siljeni, lahko tehtali in ocenjevali ne samo gledališki ansambel, temveč tudi kritike same. Ce je bilo na tem kaj novega in koristnega, potem to ni bil plod določenega hotenja, temveč re- zultat »vt-šje ^ile«, kajti naše mlade kritike je življenjska pot zapovrstjo od- trgala od sodelovanja (vojaščina, ino- zemstvo, študij). Vsa ta dejstva so nas napotila po- novno k dolgoletnemu kritiku celjskega svetišča Talije, profesorju Tinetu Orlu, ki je pred leti na lastno željo izpregel spričo preobilice ■ dela in v korist rasti ter afirmacije mladih moči. Recenzije profesorja Orla bodo zopet prišle pred oči naših bralcev ifi bodoči kronist kul- turnega življenja v Celju ne bo več z nevoljo obračal strani Celjskega ted- nika. Sporazumno z redakcijo Radia Celje bomo v letošnji gledališki sezoni poob- j avl j ali kritike, ki jih za radio piše profesor Tine Orel. To sicer ni .pogost običaj, vendar v našem primeru ta iz- jema ne pomeni samo rešitve nujnega problema, temveč smo za našo kultuimo stran spet pridobili priznanega sode- lavca. To teden, sicer zapoznelo, objavljamo kritiko profesorja Tineta Orla o prvem letošnjem delu celjskega gledališča — Držičevem »Dundu Maroju«. c. k. Marin Držie: DUNDO MAROJE Nekaj misli in vtisov ob premieri 1.10. 1958 Ob napovedovanju repertoarja za te- kočo sezono je nepodpisani člankar v Celjskem tedniku obupan in grenak ugotovil, da Celje ne premore enega samega človeka, ki bi utegnil pisati gledališko kritiko. Ali je bila ta ugo- tovitev sama sebi namen, ne morem vedeti. Da bi vsebovala pobudo po tisti formuli: »Naj zdaj poskusi, kdor se upa«, tudi ne verjamem, saj so gledali- šču in celjski kulturni javnosti pri roki drugačna pobudna sredstva, ne samo prekanjeno izzivanje na korajžo. Ver- jetno se je člankar zatekel v to resi- gnacijo ob pogledu na našo kritiko sploh in ob misli, da je dobra, predvsem pa poštena kritika zelo redka in težko do- segljiva vrednota. Posebno zato, ker je kritika težko dobra, če ni poštena. Ce pa je samo poštena in ne izpričuje ob- enem tudi sposobnosti za zunanjo in notranjo podobo gledališke predstave, pa tudi ni vse prav, kajti za kritiko je potrebno oboje: znanje in ljubezen do resnice, vednost in strah pred hinav- skim izvijanjem in zavijanjem. Z drugo besedo, kritiko in posebej gledališko kritiko pisati ni prijetno. Presoditi, soditi, opredeliti in oceniti in včasih obsoditi je treba naporno delo igralskega ansambla, na hitro in po- vršno ugotoviti, ali je igra uspela ali ne in to ne glede na dolgotrajno resno režiserjevo in igi-alsko delo, ne glede na občutljivost gledaliških ljudi, ki bi v svojih vlogah radi ustvarili nepozab- ne, impresivne, večne like. To se pravi, da je za kritiko treba tudi nekaj po- guma. B. Borko, vsekakor znamenit sloven- ski publicist, je nekoč zapisal: »Po- štena volja in čista vest je prva za- poved. Od tega imajo tudi ustvarjajoči umetniki svoj bene, četudi v poročilu ni velike učenosti in duhovite analize. Greh pa je, če je pod učenostjo in ana- lizo slaba, nepoštena volja.« Borko me- ni s tem, da kritik ne imej postranskih namenov, marveč napiši to, kar vidi, čuti, sliši. Dober okus, široko znanje, morda pasivni umetniški čut, bogme, kritikov, ki bi poleg poštene volje, imeli še vse to, res ni veliko. Ne pri nas in ne drugod. Zato tiste tožbe Celjskemu tedniku ne štejemo v zlo, mi pa poskusimo ob kratkem za- pisati nekaj vtisov o starem in večno mladem Dundi Maroju, ki vedno znova prihaja na oder iz razvalin minulih ča- sov. Kdo bi ga ne bil vesel, ko prihaja takole brez ozirov na razne mOdne eno- dnevnice, brez ozira na modemi okus in sodobni duh, saj vsebuje toliko traj- ne, neuničljive človečnosti, da se zlah- ka mimo modernih zahtev zrine na oder. Carnevale, karneval, zdravstvu j, me- so!, nam govori galerija Držičevih ti- pov. Kar po vrsti: Skof Pomet, Tude- škov služabnik, ki bi za denar vse sto- ril, zEires vse, samo da ne bi trpel ne lakote ne žeje. Vesel je življenja in svoje bisttre glave, ki dobro ve, da kdor jezika špara, kruha strada. In Po- metu — Škofu šviga jeziček kakor osi zadek. Dober je bil Skof, všeč nam je bil. Dunda Maroje, stari oderuh in sko- poritnež je nepogrešljiva oseba člove- ških komedij in človeške komedije, ki jo srečujemo dan za dnem. Bačku je treba prikimati. Igral je trdno, pre- mišljeno, v besedi, ki mu je zvenela kakor jeklo, in v kretnji, s katero je posnel priznan, dober kliše, Erženov Maro je bil tak — no, kakšen pa naj bo takle dalmatinski fičfirič, ki je pri- vandral v Rim, da požene očetov pri- skoparjeni in prigpljufani denar; špa- rovec je našel svojega cčrovca im atver je v redu. Cerovec je cerove«, samo>- pašen veseljak, zdravočuten, brez pred- sodkov, človeška natura, ki se je iztr- gala iz vajeti in zdaj uživa kakor ju- nec v detelji — pa ne za dolgo; uzda in brzda kmalu pride za njim v obliki Pere in Strine, ki sta jo poosebili Breda Pugljeva in Klio Ciiiha-Maverjeva, ^ seveda v obliki očeta, ki mu je zdajci za petami s trdo rokč in prekanjen« glavo. Njegov služabnik Jeršinov Po- piva, Pometov dvojček, je drugo rrei« soli, ki nam z njo Držič pamet soli. Pomet in Popiva, dva živa, mesena, pogumna, poLnokrvna moža dejanj, za- to moža prihodnosti, plebejca med m. nad mehkonogimi plemiči, ki z vsemi svojimi besedami, ukrepi, uspehi in ne- uspehi kažeta, da bo človek njune sorte prevzel v družbi mesto, ki mu gre. ni to plastično prikazal smešni Tude- ško, ki ga je podal Tipin? Kaj je Se ostalo od plemiča? Kakor oskubljen pe- telin je, ki so ga pozabili kopuniti. Osmešeno je plemstvo zares trde, nem-r ške glave. Prav je tako. Svoj delež k temu doprinašata tudi Laura in Petro- njela, ki ju prikupno oživljata Perova in Goršičeva, ljubeznivo in zakonito pohujšanje, nad katerim se ni spod- tikati, kajti taki so bili časi in navade, o tempora, o moreš! Omenimo še Stmadovega Bokčila, Marojevega služabnika, ki sicer ni kos Pometu in Popivi, saj bi ga skoraj šteli med »revčke na duhu«, i>a ven- darle robato terja svoj prostor na son- cu, ki mu ga krati skopec Dimda, ki oznaja svojo pravico do spodotonega, dostojnega življenja, do svoje zaslužene mere v jedači, pijači in plačilu. Dalje Dolinarjevega oštlrja, ki je — ej, mo- ral bi ga posnemati prenekateri da- našnji oštir ali gostinec, ki meni, da po zmagi delovnega ljudstva napram gostu ni treba biti več ustrežljlT. Ustrežljivost spada k stvari, k poklic- ni vsebini slej ko prej. Dolinar pa je pridodal zraven še laški temperament, ta pa ima drugo mero. Omenimo Se Sandija, ki ga je z bogatim igralsklaa izrazom oživotvoril Jože Pristov, im- presivna prikazen, ki ti zbudi marsi- katero misel in sodbo o skoro dvatiso6- letnem evropskem antisemitizmu. So- delovali so še Penko, ki je p>odal 6a- stitljivega Ondarda, Sedej z oblastni« stražnikom in še nekaj drugih. Režiral je Branko Gombač. la vedanega je že razvidno, kaj Je hotcA v komediji predvsem poudariti in kak- šen je bil njegov koncept. Ni mu bil® do novotarjenja, tu je Držič in njegcnr svet, štiri sto let je med njim in nand, zato naj spregovori s svojim pravi« obrazom in v svojem okolju. Zato je bila Jovanovičeva scena slikovita, bo- gata, hotela nam je na majhnem pro- storu dati priložnost, da se pasemo na renesančnih obokih, balkonih in steb- rih, nudila pa je tudi dovolj za ritem in plastiko igranja. Ali sem s tem vse povedal, r tem smislu, kakor govori uvod v to gleda- liško poročilo? Ne vse. Zato še mal« potrpljenja: Imel sem vtis, da je v igri preveč energije, preveč fizične sile. C5e lahko govorimo pri igri o povprečni glasnosti, se ne morem znebiti rtisa, da je šla precej nad potrebno mer« morebiti zato, ker je tako vneto iskala izrazno moč. Ta bi si morala bolj pri- zadevati za renesančnim ravnovesjem med vsebino in obliko, s katerim bi zasnovala temelje določeni monumen- talnosti. Tako pa jo je zapeljalo k bombastičnosti in pretirani afektaciji, ta pa je spodnesla marsikatero mož- nost, da bi igra nudila harmoniče« vtis. Naj okorno povem: Igra je šla po svojem slogu bolj v barok, navzven, ▼ zunanjost. To je bilo — vsaj po vtisu na pre- mieri — skoro usodno, kajti tržašM dialekt, za nas dragocenost, ki naj se zmerom ohranja, živi, razvija in potr- juje naš živel j na tem delu jadranske obale, je za velik del celjske publike vendarle zahtevna reč. Kar škoda »e mi je zdelo skrbnega in nelahkega dela Celjana Hartmana! Pri količkaj hitrem tempu in preveliki glasnosti, ki je po- vzročala sem in tja nejasno artikula- cijo, je avditorij slabo sledil in posle- dice seve niso bile za oder ugodne. Ogromno delo sta opravila lektor Ib njegov asistent zato, da bi tržaščina zaživela v vsej svoji mediteranski zvoč- nosti, melodiji, dikciji in kadenci. Sai ne rečem, zaživela je, »ma ne toku«, kakor bi želel ljubitelj in častitelj ži- vega jezika. Na boljšem so bili sere igralci šarž, ti so še kar zdržali. Teže pa je igrati* Tržačana blizu tri ure zdržema. Zato ni dovolj samo posluk in igralski talent, marveč še posebna ljubezen, poseben občutek, znanje, ve- selje in še okus. Sicer pa — pridite in ix>glejte. To, kar sem povedal neljubega, nisem pa- vedal zato, da bi jemal veselje komur- koli, najmanj pa publiki. Pa tudi Bsa- samblu in režiserju ne, ki obema želim za tekočo sezono čim več uspehoT, 6im več osebnih tn kolektivnih dosežkor. Tine Orel Ob ustanovitvi slovensico-tirvatslce šoie v Rogatcu Slovensko in hrvatsko prebivalstvo ob zgornjem toku Sotle je že dalje časa islkalo medsebojne gospodarske in kul- turne stike. Toda tekom stoletij naše zgodovine so se pojavljali razni domači in tuji gospodarji in oblastniki, ki jim ni bila po godu ta težnja obsoteljskega človeka. V interesu svojih osebnih ko- risti so si delili med seboj zemljo slo- venskega in hrvatskega kmeta ter huj- sikali enega proti drugemu. Tako se vrste momenti, ko se zbližujejo ljudske množice z obeh ibregov Sotle, ter mo- menti, ko se raznim domačim in tujim izkoriščevalcem posreči, da zrahljajo bratske vezi. Tako se je uveljavilo in zakoreninilo med enimi in drugimi pre- bivalci gornjega Obsotelja trenje, v zvezi z njim pa nacionalni šovinizem. S to žalostno preteklostjo je v glav- nem obračunala že naša ljudska revo- lucija, do končnega obračuna te dedi- ščine preteklosti pa je prišlo v tem pre- delu Obsotelja letošnje poletje, ko so se sestali p;^edstavniiki obeh občin — Rogaške Slatine in Pregrada v Rogatcu. Na tem sestanku so obravnavali skupne gospodarske in kulturne probleme obeh občin. Zedinili so se, da je potrebno pri- praviti za Rogatec urbanistični načrt, keir ta kraj postaja gospodarsko središče tako za slovensko kakor tudi hrvaško okolico. Nadalje so ugotovili, da je vpra- šanje regulacije Sotle, zgraditev cest in mostov skupen problem, ki živo zadeva prebivalstvo desnega in levega dela Sotle. Sklenili so tudi, da naj se za Rogatec ustanovi samostojna stanovanj- ska sikupnost, ki naj v koordinaciji z obema ljudskima odboroma rešuje sta- novanjski problem Rogatca in Straže, ki že sedaj rasteta v enotno naselje. Važen sklep te seje — ki pa je danes že realiziran — je tudi bil, da se usta- novi centralna slovensko-hrvatska os- novna šola v Rogatcu. Glavna pobud- nika te zamisli sta bila predsednika obeh občin (tovariša Dublišek iz Pre- grada in Lojze Krivec iz Rogaške Sla- tine). Organizatorji so na polno razume- vanje te zamisli naleteli tudi pri višjih forumih naše ljudske oblasti. Velik pri- jatelj in pokrovitelj šole, kjer bi se skupno vzgajali slovenski in hrvaški otroci, je bil tov, Boris Kraigher, na- dalje tov. Riko Jerman, predsednik OLO Celje, Vojko Simončič, načelnik tajništva za šolstvo in drugi. Pomoč pa so nudili tudi predstavniki ljudske ob- lasti iz Krapine in Zagreba. Tehnične in organizacijske priprave so se sicer nekoliko zavlekle, so pa ven- darle rodile sad. V oktobru je bila otvo- ritev slovensko-hrvatske šole v Rogatcu. Učitelje, ki uče v hrvatskih oddelkih novo ustanovljene šole, prisrčno po- zdravljamo v naši sredini in želimo ce- lotnemu kolektivu, s tovarišem upravi- teljem na čelu, polno uspeha pri njiho- vem težkem delu. Med pripravami za ustanovitev nave- dene šole pa so se pojavile tudi težnje po najtesnejšem sodelovanju med hrva- škimi in slovenskima prosvetnimi de- lavci. In tako je prišlo tudi do skupnega zborovanja slovenskih in hrvaških pro- svetnih delavcev v Rogaški Slatini. Iz občine Pregrada je prišlo 66 prosvetnih delavcev, iz Rogače Slatine pa 54. Kot gostje pa so se zborovanja udeležili še zastopniki ljudske oblasti in predstav- niki tajništev za šolstvo ter Svetov za prosveto in kulturo obeh občin in okraja. Na zborovanju je tov. Leka iz Za- greba orisal zbranim prosvetnim de- lavcem pomen in organizacijske osnove reformirane osnovne šole. Zanimivemu predavanju je sledila živahna razprava. Tako so se na tem prvem skupnem zborovanju našla bratska srca, spoznEili so se slovenski in hrvaški kolegi ter se v lepem tovariškem tonu pomenili o skupnih problemih in težavah. R. D. uzc 77 mladinskih zjborovodij celjskega okraja, ki jih je letošnji okrajni mla- dinski festival združil v tovariški, idejno čvrst dn tvoren delovni kolektiv, je ob zaključku izrazilo željo in voljo, da bi jih ideja, cilji in nameni II. okraj- nega mladinskega festivala povezovali še naprej v napreden pevsko-vzgoj ite- Ijsiki in pevsko-študijski aktiv. Ta aktiv naj bi sprejel obliko mešanega pevskega zbora prosvetnih delavcev celjskega okraja. Zamisel so pozdravili vsi pro- svetni forumi, politične organizacije, okrajn isvet Svobod in prosvetnih dru- štev pa je tudi mnogo podprl. Pod vod- stvom njegovega predsednika tovariša Andreja Svetka je bil ustanovljen inici- ativni odbor, ki je pripravil vse, da bi to novo ljudsko prosvetno telo dobilo društveno in pravno obliko. Iniciatatorji pa se pri svojem delu niso zadržali le pri formalni strani usta- navljanja novega pevskega društva, temveč so v -smislu njegovega programa že izvedli prvi pevovodski tečaj. Nepri- čakovani uspeh in zadovoljstvo udele- žencev je željo po trajnem učiteljskem pevskem kolektivu še povečalo ter ko- rake k njegovi ustanovitvi pospešilo: konec preteklega tedna je prišlo do ustanovnega občnega zbora. Tudi ob tej priložnosti je bilo postavljeno na prvo mesto tvorno delo, zakaj za uvod so po- poldne istega dne pripravili že prvo pevsko vajo, za moški del pod vodstvom ravnatelja Egona Kuneja, za ženski del pa pod vodstvom Jurčeta Vrežeta. Ve- černi del občnega zbora je potemtakem pomenil le še formalno ix)trditev že za- četega dela in podaljšanje »mandatne dobe« dosedanjemu strokovnemu vod- stvu Kunej—Ferlinc—Vreže ter ne na- zadnje predsedniku Andreju Svetku, ki se je vse do sedaj izkazal z zgledno na- klonjenostjo in zavestjo za učiteljski pevski zbor. Skupščinarji — okrog 80 po številu — so novemu pevskemu zboru, učitelj- skemu pevskemu zboru okraja Celja, skrajšano UZC, nadeli ime po sklada- telj u-ro j aku Ristu Savinu. Skladateljeva napredna glasbena usmerjenost naj simbolizira enako usmerjenost novega zbora. Kljub svojemu študijskemu zna- čaju, zbor ni ekskluziven, temveč je odprt vsem prosvetnim delavcem celj- skega okraja. Zbor je član Zveze Svobod in prosvetnih društev. Občni zbor je po- trdil tudi svoj prvi koncertni program. Ta bo imel stilni značaj in bo obsegal dva dela. Prvi, starejšo vokalno glasbo, ki jo bodo prestavljali celjski sklada- tedji A. Schvirab, B. Ipavec, A. "Mihelčič in R. Savin, drugi del po Adamiču in Lajovicu modernejšo, po skladateljih Vrabec, Pregelj, Jobst, Lipar, Simoniti in Gobec, pa sodobno pevsko glasbeno ustvarjalnost. G G. Prosvetni delovci žalske občine so zborovali Pred kratkim je bilo sindikalno zbo- rovanje prosvetnih delavcev občine Ža- lec. Preko sto učiteljev in profesorjev se je zbralo v dvorani Hmeljarskega doma. Zborovanja pa so se udeležili tudi naj- vidnejši predstavniki občinskega ljud- skega odbora. Uvodoma je '*imel referat predsednik društva — tovariš Stane Pejovnik. Ta- kih referatov si prosvetni delavci še že- lijo. V njem je bilo nanizanih nešteto pozitivnih pa tudi negativnih strani, ki spremljajo danes novo reformirano šolo. Prikazal je jasno sliko današnjega sta- nja šol v občini, nenehnega prizadevanja vseh prosvetnih delavcev za resnično, življensiko šolo. Treba pa bo, je po- udaril tovariš predsednik, še mnogo truda, naporov, finančnih izdatkov in še drugih vsestranskih prizadevanj, da bo naša šola resnično taka, kakršno si želi, oziroma jo narekuje naša socialistična stvarnost. Referat tovariša Pejovnika je izzval živahno diskusijo. Opaziti je bilo med diskutanti tudi mlade ljudi, kar je znak, da se tudi mlajši učitelji živo zanimajo za probleme šolstva in prosvetnih de- lavcev. Vsi navzoči so bili iskreno veseli tri- dnevne ekskurzije v severne predele Italije. Hvaležni so ObLO Žalec, ki je dal precejšen znesek v te namene. Po izvolitvi novega odbora je bilo pri slučajnostih največ govora o ideološkem študiju članstva. Mnogi so menili, da se je v zadnjem času malo študiralo in da nekateri prosvetni delavci niso bili se- znanjeni z najosnovnejšimi luredbami in zakoni. Se posebej je bilo .poudarjeno, da mora vsak posamezen kolektiv dobro preštudirati zakon o šolski reformi in sploh vse uredbe in zakone, ki zadevajo šolo in iJTOsvetne delavce. D K. Trgovina z živili »PRI GLEDALIŠČU, CELJE razpisuje delovno mesto TRGOVSKEGA POMOČNIKA—CE Mlajše moči imajo prednost. Pla- ča po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Ponudbi je priložiti spričevalo o opravljenem izpitu. življenje na naši vasi VOLITVE NA VASI... Glasoval je za napredek kmetijstva. Cmeravi november je zalival tudi \ o- lilno iiedeljo. Meščani, razen tistih se- veda, ki so ipo službeni in politični dolž- nosti morali, so ostali doma nejevoljni nad kislim vremenom ... Toda zunaj na vaseh, zlasti pa v se- dežih kmetijskih zadrug, je bil dež samo nadležen ne pa ov^, da bi nad dvajset tisoč zadružnikov in zadružnih uslužbencev ne opravilo svoje dolžnosti. Saj so bile to prve, res čisto kmečke volitve, volitve delovnih ljudi iz kme- tijstva. Nekateri so mnenja, da so bila vo- lišča tokrat celo lepše urejena kot ob splošnih volitvah pred meseci. Ta trdi- tev bo obdržala, toda ne za vse ... Na žalost nismo mogli obiskati veliko volišč, toda vtisi, ki bi jih dobili na tej kratki poti, pač ne morejo biti dru- gačni od onih, ki bi jih dobili tudi drugje. na frankolovem prvi stik z volitvami To je bil naš prvi stik z volitvami v zadružne svete. Bilo je okoli devete ure. Tolllna komisija nam ni mogla postreči s zadovoljivim rezultatom. Člani so lamerali v volilni sobi, toda povedali •o mi, da je v dvorani zbor volivcev. Zbor volivcev, kjer je govoril predsed- nik OSS tov. Jože Jošt, bivši predsed- nik vojniške občine, je imel na dnev- nem redu poleg obravnave krajevnih problemov tudi bližnje nadomestne vo- litve in dogodek dneva, volitve v za- družne svete. Ne vem sicer koliko vo- livcev je na Frankolovem, toda ude- ležba ni bila vredna ix)hvale. Na žalost tudi ne udeležba na volit>- vah, saj je frankolovsko volišče med vsemi volišči vojniške zadruge imelo najslabši uspeh. V SLOVENSKIH KONJICAH SO SE MLADI ZAVRTELI Poslopje poslovne zvez/e je bilo prgiz- nično ozaljšano navzven in znotraj. Pred vhodom slavolok, iz stavbe pa je že na cesto prodiral smeh in veseli zvoki godbe. V volilni sobi, ki je bila izredno praznično okrašena, so se lah- ko pohvalili tudi z lepim odstotkom volivcev, ki so že opravili svojo dolž- nost. Volivci so neprestano prihajali, volili in odhajali. Gledal sem mladega zadružnika, ki je najmanj ii>et minut pozorno študiral kandidatno listo. Čeprav črk nisem mo- gel videti, vem da je na listek v zad- nji koloni omenjeno kaj je kandidat, je kmet, je mladinec ali žena. Bržčas je iskal najprej mlade zadružnike... V sosednji sobi je bilo živahno. Mla- di zadružniki so si organizirali veselje. Ob zvokih harmonike in kitare so se vrteli, da je bilo kaj. Cemu ne bi. Vsi so že volili in zdaj se veselijo. Prepri- čani so, da bodo v zadružnem svetu tu- di njihdarskih prestopkov Kmetijsko i)ro- izvajalno poslovno zvezo Šmarje pri Jelšah in Kmetijsko proizvajalno po- slovno zvezo Slov. Konjice. Kmetijska proizvajalna poslovna zve- za Šmarje je bila obtožena, da je v me- secu avgustu odkupila 14 glav goveje živine od Kmetijske zadruge Desenič, ki je izven njenega poslovnega območja. Zaradi tega prestopka jo je sodišče ka- znovalo z denarno kaznijo 50.000 din, njenega nakupovalca pa z 10.000 din ter ji odvzelo premoženjsko korist v znesku 16.000 din Kmetijska proizvajalna poslovna zve- za Slov. Konjice pa je bila obtožena, da je v letošnjem letu trgovala z alkohol- nimi pijačami in malinovcem ter s sad- jem in zelenjavo. Sodišče jo je kazno- valo z denarno kaznijo 15.000 din, od odgovornih uslužbencev pa enega z de- narno kaznijo 2000 din, drugega 'i)a z 1500 din ter ji odvzelo neupravičeno pridobljeno premoženjsko korist v zne- sku 90.621 din. Iz gornjih dveh primerov izhaja, da je Kmetijska proizvajalna poslovna zveza Šmarje kupovala govejo živino izven svojega območja, v svojem imenu in za svoj račun, dočim je Poslovna zveza Slov. Konjice kupovala ikmetijske pridelke in alkoholne pijače na svojem območju, v svojem imenu Jn za svoj račun. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o trgovanju določa, da smejo F>oslovne zveze kmetijskih zadrug ipro- dajati kmetijske pridelke proizvajalnih organizacij s svojega poslovnega ob- močja, ali pa v svojem imenu na njihov račun. V svojem imenu za svoj račiui pa sme poslovna zveza kup>ovati ikme- tijske pridelke od kmetijskDi zadrug in kmetijskih proizvajalnih organizacij s svojega poslovnega območja samo za lastno isredelavo in za prodajo v svojih prodajalnah. V tej zvezi določa Odredba o kupovanju kmetijskih pridelkov za člane kmetijskih zadrug in poslovnih zvez ter za predelavo v teh organiza- cijah, da je s kupovanjem kmetijskih pridelkov za predelavo mišljeno le tisto kupovanje, s katerim se zagotove suro- vine za zmogljivost teh obratov. Za poslovno območje ix)slovne zveze je šteti tisto področje, ki ga vse kmetijske zadruge, ki so se združil« v poslovno zvezo oziroma ki so ustano- vile poslovno zvezo. Bistveno za po- slovne zveze je tedaj, da se ustanav- ljajo z nalogo, da preko ix)slovnih raz- merij s kmetijskimi zadrugami delujej« na posi>eševanju in socialistični pre- obrazbi kmetijstva. Poslovna razmerja, zlasti pri prometu s kmetijskimi pri- delki pa so lahko le agencijske oziroma komisijske narave, z drugimi besedami povedano, poslovne zveze smejo proda- jati kmetijske pridelke v imenu in za račim zadnige ali v svojem imenu zrn račun zadruge in to samo na svojem območju oziroma samo za zadruge n« njenem območju. Predpisi pa ne določajo kakšna naj bi bila oblika pooblastila, s katerim za- druga pooblašča poslovno zvezo, da za njen račun prodaja kmetijske pridelke. Pooblastilo je lahko ustmeno ali pi- smeno. Toda v teh primerih bo vse- kakor treba pismene pogodbe medi zadrugami in poslovnimi zvezami. V pogodbi mora biti tudi določen način obračunavanja in plačilo nagrade za iz- vrševanje komisijskih poslov poslovne zveze. Najvišja znesek lahko določi Zvezni državni sekretariat za blagovni promet na predlog Glavne zadružne zveze Jugoslavije. Poslovna zveza pa ima pravico tudi do vseh dejanskik stroškov, ki nastanejo pri manipulaciji z blagom. Ker nekatere poslovne zveze še nima- jo pismenih pogodb z zadrugami, tem- več samo ustmene dogovore, bo potreb^ no, da jih čimprej sklenejo. Občinski ljudski odbor Slov. Konjiča je kaznovani kmetijski proizvajalni po-i slovni zvezi izdal celo dovoljenje, da lahko trguje (t j. kupuje in prodaja) s kmetijskimi pridelki v svojem imenu in za svoj račtm. Ta odločba pa je bila nezakonita in jo je OLO Celje po nad- zorstveni pravici razveljavil. Dolžnost občinskih ljudskih odborov je, da se se- zn^ijo s predpisi in da preko tržne in- špekcije kontrolirajo poslovanje poslov- nih zvez, ker bo le na ta način mogoče vzdržati red v blagovnem prometu, zla^ sti pa s kmetijskimi pridelki, kar je tu- di cilj predpisov, ki te odnose urejujejo. A. S. Pionirski odredi so zopet pričeli iz= z delom = Pri občinski Zvezi prijateljev mladine v Žalcu deluje občinska pionirska ko- misija, ki usmerja delo pionirskih od- redov v občini. Da je bilo njeno delo v preteklosti plodno, pričajo uspehi, ki so jih dosegli pionirski odredi v pretek- lem šolskem letu. Tako je bilo v preteklem šolskem letu v občini več tekmovanj in nastopov mladih šahistov, strelcev in pevcev. Sodelovanje nekaterih množičnih or- ganizacij s pionirskimi odredi je bilo zares dobro. Tako je Gasilski zvezi uspelo, da je vključila v gasilski na- raščaj precej šolske mladine. Tudi pro- svetna društva z uspehom pritegujejo mlade člane. Najboljše sodelovanje pa so dosegla telovadna društva, katerih članstvo (telovad.eče) je večji del šolska mladina, torej pionirji. Veliko razume- vanje je pokazalo žalsko šahovsko dru- štvo, ki je bilo organizator mnogih pio- nirskih šahovskih nastopov in tekmo- vanj. V zadnjem času so tudi strelske družine pričele živahno delovanje med pionirji in so v tem pogledu dosegle vidne uspehe. Premalo pa je sodelo- vanja z društvi Ljudske tehnike, ki fai lahko več pripomogla k tehničnemu ia- obraževanju pionirjev. JG V ŽALSKI OBČINI LE 3 VRTCI V industrijskih krajih žalske občine prihaja vedno bolj do iizraza želja de- lavskih staršev po ustanovitvi otroškik vrtcev. Le-te bi potrebovali predvsera v Preboldu, na Polzeli in v Šempetru, Tu so že lani izvedli med starši anketo, ki je pokazala, da bi bilo za otroški vrtec kar dovolj prijavljencev, vendar zaradi pomanjkanja prostorov te za- misli ni bilo mogoče uresničiti. Na Polzeli že imajo priravljalni odbor za ustanovitev vrtca, odrpli pa ga bodo lahko šele, ko jim bo Tovarna nogavic odstopila primerne prostore. Tekstilna tovarna Prebold pa je sklenila zgraditi novo stavbo paviljonskega tipa. Sedaj imamo v žalski občini le S otroške vrtce (v Grižah, Žalcu in Libo- jah). Povsod so pretesni ijrostori, po- vsem neprimerni pa zlasti v Grižah, kjer gostuje otroški vrtec v zasebni stavbi. GLAS IZ MESTINJA Le redko beremo v naših časopisih kakšno vest iz Mestinja? Tu se je že v stari Jugoslaviji začela razvijati lesna Industrija. Izdelovali so kopita, ki so jih izvažali celo v Anglijo. V tej tovarni «o si našli zaslužek vsi okoliški malo- posestniki, ki niso mogli živeti samo od svoje zemlje. Med vojno je bila tovarna požgana, a so jo kmalu obnovili. Pod- jetje je postalo družbena last in leta 1948 so zamenjali parni stroj z elek- trično silo. Danes izdelujejo predvsem • šolsko opremo, parijo in žagajo vse vrste okroglega lesa Imajo serijsko pro- izvodnjo. V podjetju je zaposlenih 143 delajvcev, med katerimi se že močno uveljavljajo ženske. Po vojni je zraslo okrog tovarne precej novih hišic. V načrtu je bila gradnja valjčnega mlina v Mestinju, toda je ostalo le pri načrtu. Se bolj kot mlin, je Mestinju potrebna nova šola, toda tudi zanjo ni izgledov, da bi kaj kmalu stala. Mestinjčani se lahko postavijo s svo- jim gasilskim društvom, ki spada med najbolj delavna društva v okraju. Po- večal so svoj gasilski dom, da imajo prostor za dve garaži in za prosvetno dvorano. Kasneje bo iirejeno še stano- vanje za orodjarja. Za ta napredek se imajo zahvaliti tudi okoliškim kmetom, ki so jim vedno pomagali, kolikor so mogli. Ljudska prosveta se je v Mestinju že od nekdaj razvijala največ v okviru Prostovoljnega gasilskega društva. V dvorani so odigrali že marsikatero pred- stavo, saj imajo tu nemalo prav talen- tiranih igralcev. Največ zaslug za po- življeno kulturno življenje pa ima pri nas družina Založnik, ki je igralsko zelo nadarjena. Tovariš Založnik je že sam napisal nekaj odrskih del, med njimi tudi komedijo »Na kmetih je lepo«. Njegova žena pa se zelo potrudi pri raz- nih šolskih igrah in uspešno vzgaja mlad igralski naraščaj. Skoda je le, da imamo tako neprimeren oder. Franci JESEN NA KOZJANSKEM Ce potuješ iz Celja proti Kozjem, se ti razgrnejo visoki hribi z obširnimi gozdovi v prelepi jesenski podobi. Listje rumeni in odpada, sonce pa žalostno kuka izza oblakov. Na njivah kmetje pospravljajo zadnje pridelke. Na ozkih vaških cestah srečaš voznika, ki neus- miljeno priganja volička, da bi speljal tovor drv, Lesično. Majhna dolinica ob Bistrici, kup hiš okrog cerkve, druge pa so raz- tepene po bližnjih pobočjih. Jesen je že m megla in le malo ljudi opaziš zunaj. Ob cestni gostilni, kjer dnevno postaja avtobus, je navadno še najbolj živo. Ljudje prihajajo in odhajajo. Iz raz- svetljenih prostorov gostilne pa odmeva pesem in harmonika. Od glavne ceste se odcepi na levo cesta proti Drenskemu rebru. Tu stoji ■»adna šušilnica Kmetijske zadruge Le- sično, ki še v pozno jesen pridno suši sadje. Letos obilni sadni letini skoro ni kos in so morale krepko poprijeti tudi stiskalnice. Tako je letos pri nas sadja, jabolčnika in mošta dovolj — skoro pre- več. Ljudje so z lepo letino zadovoljni, niso pa zadovoljni s cenami. Vsak bi rad več tisočakov v hišo, ker je tu pač še precej revščine. Zadruga je sklenila 41 pogodb z za- sebnimi kooperanti za sejanje italijan- ske pšenice. Kooperacijo uspešno propa- gira mladina, ki je vključena v aktiv mladih zadružnikov. Za mladino na tem področju lahko rečemo, da je zelo de- lavna, vendar nima pravilnega vodstva in se za njeno delo nihče ne zanima. Aktiv mladih zadružnikov bi 'vsekakor bil še bolj delaven, če bi se pristojni bolj zanimali za njegovo delo in ga tudi pravilno ocenjevali. M-z da se ga ne moreš izogniti, toda tudi tako dober, da se ga je treba pravo- časno izogniti. Niso imeli časa poslu- šati naše hvale, kajti mudilo se jim je. Čeprav je upravnik s prepričanjem za- trjeval, da bodo volitve vsaj v prvih popoldanskih urah zaključili, so vendar bili pripravljeni obiskati še tiste, ki se jim grozi stopiti pod rahel dež... Ce je novembrsko škropljenje in ro- senje koristno za ozimino ali ni, tega ne vem, toda volitvam ni škodoval. Pi'oti večeru, ko so meščani siti po- sedanja doma lezli v kino, kavarno in gostilne, so po vaseh zaključili volitve. -ček žona*dom«družina*žena*dom«družina ISKRENO PISMO Menim, da je med nami mnogo žena — gospodinj, ki svoji prijateljici često- krat potožijo: moje delo doma pač ni dosti vredno in ga ne zna ceniti niti lastni mož. Ce je v gospodinjstvu le ka- ka stvar narobe, že padajb očitki: nisi v službi in kaj le delaš ves ljubi dan, da ni pravočasno pripravljeno kosilo, ve- čerja, niso zlikane hlače, urejeno stano- vanje itd.! Jaz pa garam v službi, da ne vem, kje se me glava drži.« Da, precej je takih neuvidevnih mož v naši sredini. Svoje osemumo delo zna- jo precenjevati, podcenjujejo pa ženin šestnajstumi delavnik. Toda vsi pa le niso taki. Slučajno mi je prišlo pod roko nad vse prisrčno pismo, ki ga je napi- sala žuljeva delavčeva roka svoji ženi v bolnišnico. Imena bomo zamolčali, vzor- ni mož pa nam gotovo ne bo zameril, če njegove prisrčne besede napišemo za z^ed manj pozornim možem. Pismo se glasi takole: Ljuba moja ženka! Čudila se boš, ko dobiš to moje pismo. Toda toliko Ti imam povedati. Cisto sam sedim v izbi, ne morem še k počitku. Marsikaj mi prihaja na misel. Dolgo sem stal ob Tvoji postelji in Te opazoval. Tako mir- no si ležala, kakor da se ni nič zgodilo. In vendar si šeQ.e pred nekaj urami dala življenje najinemu četrtemu otroku. Vsakokrat sem se ob Tebi počutil tako silno majhnega. Kaj smo mi, veliki in močni možje poleg vas — mater! Imamo osemumi delavnik, morda delamo kdaj tudi kaj več. A Ti? Zjutraj od šeste pa tja do enajste v noči se Ti kopiči delo na delo. Ali veš, kaj si vse? Otroška ne- govalka in vzgojiteljica, perica, šivilja, kuharica in kdo ve kaj še. In tako skozi vse leto. Sram me je, moram pa prizna- ti, da sem večkrat vse to smatral za samoumevno. Ne bodi huda name, ker sem nedavno zabavljal zaradi preseljena juhe. To se prav gotovo ne bo zgodila nikoli več. Pravzaprav nisem hotel pi- sati o tem. Hotel sem Ti samo še enkrat izreči svojo zahvalo in Ti povedati, da Te imam zelo rad. In hotel bi Ti poma- gati pri Tvojem vsakdanjem, težke« delu. Tvoj XY. Razumljivo je, da je žena, ki je pred kratkim prestajala težke ure poroda, s srečnim smehljajem na obrazu in vlaž- nimi očmi spravila v nedrija to iskreno pismo ljubečega in pozornega moža. Sama je dejala nekaj mesecev pozneje: »Ob gospodinjskih skrbeh za moža in četvero otrok prevzamem še kup raznih del kot domačo obrt. Pa če mi je kedaj že vsega preveč in «em na tem, da bi klonila, čitam znova to pismo in mi jo takoj bolje.« CE NIMAŠ TEHTNICE PRI ROKI (ajna žlica meri okoli 9 cm3, čajna žlička rastlinskega pra.ška. tehta do 2 grama, žlička soli ali sladkorja 2—3g, jedilna žlica vsebuj« okoli cm3 tekočine (ali toliko gramov), vinski kozarec 100—125 cm3 (ali toliko g) noževa ko- nica pa četrtino do polovice čajne žličke. Ce torej nimamo tehtnice pri roki, naj nam bo merilo, da vsebuje čajna žlička 4 g v<^e ali 9 g soli, ali ? g r:ža, kaSe ali drugega zrna. Zvrhana velika jedilna žlica moke tehta ^ (ravno toliko tndi riž) kaia, sladkor, maslo aH mast pa 3« g. Kocka sladkorja t«hta « g. DIETA PRI 20LCN1H BOLEZNIH Zbirka diet pri raznih boleznih, k.i jo izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, se je te dni obogatila z novo publi- kacijo. z »Dieto pri žoUnih boleznih«. Knjižico so mnogi bolniki že nestrpno pri- čakovali, saj so obolenja žolčnega mehurja pri nas zelo i)<>gostna. Brošura je razdeljena v glavnem nn dva dela, na zdravstvena in prak- tična navodila. V prvi del je razen zdravstvenih na\odil vključen pregled hranil v zvezi z žolč- nimi napadi ter kemična sestava in kalorična vrednost najvažnejših hranil. Drugi del pa obsega praktična navodila, razlago kuharskih postopkov in izrazov, domače , mere, primer je- dilnikov pri akutnem in kroničnem obolenju žolčnika in slednjič receptnra, ki tvori jedro knjige. V retepturi najdemo rec«pte za juhe, prikuhe., solate, sladice, pijače itd., skupaj okro|; IM receptov. K.njiiica »tane 2M dJn. PIONIRJI I. OSNOVNE ŠOLE VCEI^JU ZADAN REPUBLIKE Te dni so se sestali člani starešin- skega sveta pri pionirskem odredu na prvi osnovni šoli v Celju. Analiza dela za preteklo leto je pokazala, da je od- red, navzlic nekaterim težavam pred- vsem materialnega značaja, opravil ne- kaj prav lepih nalog. Pri konstituira- nju novega odbora je bila za predsed- nico vnovič izvoljena tov. Katja Hil- bert, za namestnico tov. Vilma Štucin, za tajnico pa tov. Anica Sore. Zraven tega so se pogovorili o tekočih nalogah. Tako bo pionirska organizacija pripra- vila v počastitev Dneva republike pro- slavo, na kateri bo v svoje vrste spre- jela okoli 250 cicibanov. Ta dan bodo na novo sprejeti člani pionirske orga- nizacije dobili značke; starešinski svet pa jim bo pripravil še skromno pogo- stitev. __-mb Graditelji obsoteljske železnice — inže- nirske enote JLA so doslej zgradile že- lezniško progo do Pristave. Do Stranja, kjer se bo nova proga priključila na obsoteljsko — Grobelno—Rogatec — je še dva in pol kilometra. Vzlic neugod- nim vremenskim razmeram pripadniki JLA uspešno nadaljujejo z delom na novi progi. Tudi delo v predoru Šentvid teče dalje. kronika nesreč Vinko Povh iz Mozirja si je pri padcu zlomil ■ogo in pretresel možgane. Anton Pinter iz Gomilskega si je pri padcu poškodoval roko. Ivan Krofi iz Celja je vozil tovorni avto i>o trojanskem klancu.kjer je prišlo do nesreče. Krofi je dobil poškodbe po glavi in kolku, nu avtomobilu pa je velika materialna škoda. Pri podiranju drevja v gozdu je bil poško- dovan Ferdo Herman iz Galicije pri 2alcu. Franjo Tišala iz Celja je dobil v pretepu poškodbe po glavi. V pretepu jo je izkupil tudi Anton Štefančič s Polzele. Nezavestnega •o pripeljali v bolnico. 8 letni Anton Očko iz Rečice pri Laškem je l^adel in si poškodoval nogo. gibanje prebivalstva! v času od 8. do 15. novembra 1958 je bilo rojenih: 2» dečkov in 26 deklic. Poročili so se: Marko Bezenšek, strojevodja in Alojzija Vid- ■er, uslužbenka, oba iz Loč pri Poljčanah. Martin Srabočan, mizarski pomočnik .in Ana Košir, poljedelka, oba iz Brezove. Marjan Ko- pitar, dipl. ekonomist iz Celja in Leopoldina Petauer, gradbeni tehnik iz Bukovžlaka. Roman Martinčič, elektromonter in Nada Milenkovič, zobotehnica, oba iz Ljubljane. Franc Bobnič, pomožni delavec iz Celja in Ljudmila Setinšek, poljska delavka iz Krajne brde. Franc Lopert, pomožni delavec iz Dokležovja in Marija Kranjc, pomožna delavka iz Celja. Stanislav Jošt, železničar in Ljubica Borovinšek, nata- karica, oba iz Celja. Franc Zmrzlak, mizarski pomočnik in Angela Rogelšek, pomožna delavka, •ba iz Celja. Umrli: Frančiška Kavčič, gospodinja iz Pernovega, •tara 35 let. Jožef Lepšina, obratovodja iz Zg. Zreč, star 57 let. Rudolf Vivod, upokojenec iz Celja, star 85 let. Jože Kolar, mizar iz Vran- skega, star 6? let. Ivan Pilko, delavec iz Celja, star 28 let. Zlatko Kruleč, otrok iz Sp. Hudinje, star 3 mesece. Ivan Žibret, upokojenec iz Pil- itanja, star 70 let. Jožef Kmecl, osebni Hpokojenec iz Celja, star 85 let. Kristina Pagrič, kmetica iz Lastniča, stara 39 let. Marija Adamič, tovarniška delavka, stara 27 let. Alojzija Jakob, gospodinja iz Celja, stara 59 let. Alojz Mastnak, zasebnik iz Celja, star 69 let. ZAKASNITEV PRI REKONSIKUKCIJI RIMSKIH IZKOPANIN V SEMPEIKU V uvodnem delu zasedanja upravnega odbora Celjske turistične zveze je padlo nekaj kritičnih pripomb na račun re- konstrukcije rimskih izkopanin v Šem- petru v Savinjski dolini. Po izjavi ene- ga izmed vodimih turističnih delavcev, se arhitekti in muzealci še vedno niso zedinili glede osnovnih konceptov re- konstrukcije. To je zares škoda, saj bo samo zaradi tega v letošnjem letu pro- padlo okoli 8 milijonov dinarjev. Pa še nekaj — čim prejšnjo rekonstruk- cijo izkopanin zahteva tudi javnost, tujski promet itd. Zato predlagamo, da merodajni najdejo stično točko in se pogovorijo o enotnem načrtu. PIONIRJI IN PROMET Tajništvo za notranje zadeve (pro- metni odsek) ter Radio Celje priprav- ljata v tesnem sodelovanju z občinsko pionirsko komisjo v nedeijo, 14. decem- bra javno Oddajo pod naslovom »Pio- nirji in promet«. Gre za prireditev po vzorcu »Pokaži kaj znaš«, na kateri bo- do tričlanske skupine pionirskih odre- dov odgovarjale na vprašanja iz pro- metnih predpisov. Namen prireditve je jasen — zmanjšati število prometnih nesreč, povečati disciplino na cestah, vzbuditi čut za lepo vedenje ipd. Pio- nirji bodo tekmovali, oziroma odgovar- jali na vprašanja po treh težavnostnih stopnjah. Tako bodo v prvo skupino za- jeti otroci 2. in 3. razreda, v drugo 4. in 5. ter v tretjo težavnostno skupino pa pionirji 6., 7. in 8. razreda osemletk na področju celjske občine. Na pobudo prometnega odseka pri TNZ in pri naj- večjem razumevanju občinske pionirske komisije so bili pri vseh osnovnih šo- lah pred kratkim usatnovljeni tudi pro- metni krožki, v katerih se že res pridno pripravljajo na javni nastop. Javna oddaja bo v nedeljo, 14. decembra v ve- liki dvorani kina Union. -mb KREDITI ZA UREJANJE TUJSKIH SOB PRI ZASEBNIKIH S prihodnjim letom bo pri Celjski tu- ristični zvezi ustanovljen poseben kre- ditni sklad za urejanje tujskih sob pri zasebnikih. Dasiravno bodo sprva sred- stva v tem skladu zelo skromna, saj bodo znašala okoli 300.000 dinarjev, pa vendarle pomenijo važen korak naprej pri urejanju in večanju tujskih nočitve- nih kapacitet pri zasebnikih. Da bo kreditiranje iz tega sklada potekalo po določenem redu in splošno veljavnih načelih, bo izdelan tudi poseben pra- vilnik. Pri odobravanju kreditov pa bo- do imela važno besedo še krajevna tu- ristična društva. ALI JE TO PRAV? 2e večkrat smo pisali, da je na peri- feriji mesta nedostojno odlagati smeti in razne odpadke. Vendar se zdi, da se to nekaterih ne tiče. Tako so zadnje tedne pričeli odlagti odpadke zraven mosta preko Vogla j ne. Smeti in odpad- ke navažajo kar z vozovi. To pa še ni dovolj. Ta prostor služi za razne od- padke tudi klavnici. Na nasprotni stra- ni mostu je speljan v Voglajno odtočni kanal. Ob tem kanalu se je nabralo že najmanj pol tone raznih maščob. Vse- kakor bi morali zabraniti na omenjeni prostor dovažati smeti, okolico kanala pa očistiti. PITNA VODA V MOZIRJU ■JE OKUŽENA Kakor pravijo domačini, zlasti pa tu- ristični delavci, je pitna voda v Mo- zirju okužena. Navzlic temu, pa jo ljud- je uporabljajo. Ce je res tako, da je voda za pitje neprimerna, potem po- zivamo sanitarne organe, da napravijo tisto, kar so v takih primerih dolžni storiti! Prometne nasreče TOVORNJAK ZDRSNIL V POTOK V Vitanju je pred dnevi zaradi spol- zke ceiste in prevelike brzine zdrsnil v potok tovorni avto, ki ga je upravljal Zrno Vladimir iz Zenice. Kljub temu, da se je vozilo popolnoma prevrnilo, je vozač ostal nepoškodovan, dočim je na vozilu ocenjena škoda 15 tisoč dinarjev. Delni vzrok nesreče je tudi v tem, ker pred ostrim ovinkom ni bilo promet- nega znamenja. Na Frankolovem je preteklo soboto prišlo do hude prometne nesreče. Voznik Žnidar Stanko iz Maribora je po spolzki cesti vozil z veliko brzino. Tako se ni mogel izogniti pravilno parkiranemu tovornjaku. Trčenje je bilo tako močno, da je osebni avtomobil zaneslo na bliž- njo njivo. Sopotnica si je zlomila obe nogi in dobila še -druge poškodbe. Mate- rialna škoda na obeh vozilih znaša olcrog 600 tisoč dinarjev. Vozniku osebnega avtomobila Karlu Kauchlerju je v Globočah pri Vojniku odix>vedal volan. Vozilo je zaneslo v jarek, nato pa ga je vrglo ob drevo. Ob nesreči je voznik k sreči dobil le lažje poškodbe, dočim je škoda na avtomo- bilu ocenjena na 300 tisoč dinarjev. »TEDEN VARNOSTI« V ŽELEZARNI STORE Kolektiv 2elezame Store se je dobro pripravil na »Teden varnosti«. Za uvod so v Železarni v ponedeljek odprli raz- stavo higiensko-tehnične zaščite. V uvodnih besedah je varnostni tehnik Železarne Store p>odčrtal ix)men Tedna varnosti in program dela, ki ga naj ko- lektiv v tem času izvrši. Komisija za higiensko-tehnično za- ščito v tovarni šteje v vseh obratih 15 podkomisij HTZ. Le te bo.io v tem te- dnu ipodrobno proučile vso problemati- ko HTZ, izvršile temeljito analizo vseh nezgod letošnjega leta, pri čemer bodo imeli besedo tudi iponesrečenci sami. S konkretnimi predlogi bodo komisije prišle na zasedanje delavskega sveta, ki bo prav tako v tem tednu. Posebno pozornost posveča Železarna izboljšanju izix)polnitve osebnih zaščit- nih sredstev. Razstava prikazuje vso dejavnost higiensko-tehnične zaščite. Vrsta razstavljenih predmetov kaže razne vrste zaščitnih sredstev na posa- meznih delovnih mestih. Iz diagramov in grafikonov je razvidno mesečno gi- banje števila nezgod od leta 1950 do danes. Iz vseh podatkov sledi nesporen zaključek, da se je z nastopom delav- skega sveta kot samoupravnega organa ter s pKDstavitvijo dobro organizirane komisije za higiensko-tehnično zaščiio v Železarni Store stanje mnogo izbolj- šalo in število nesreč za ix)lovico zniža- lo v primerih z leti pred ustanovitvijo komisije HTZ. DVA NOVA ODPRTA BAZENA? Medtem, ko so v Laškem zbrali že prceej materiala za gradnjo odprtega bazena, pa se na enako gradnjo pri- pravljajo tudi na Dobrni. Po načrtih, naj bi bazen zgradili v bližini nove šole, to je ob vhodu v zdraviliški kraj. Trgovsko podjetje »RESEVNA« Šentjur pri Celju razpisuje mesta: 2 TRGOVSKA POMOCNIKA-CE 1 SALDOKONTIST Pogoji: Za trgovske pomočnike-ce zvanje kvalificiranega delavca v trgovski S'troki. Za mesto saldo- kontista najmanj 2 leti prakse v knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku, oziroma jk) dogovoru. med ljudmi ^ ined ljudmi * med ljudmi Za kulisami garaške predstave Gledališče je podobno stekle- nici, v kateri je spretna roka se- stavila jadrnico, pravcato minia- turno mestece ali kaj podobnega. Gledalec se čudi in uživa nad lepoto, zelo malo pa sluti koliko jeze, dela in truda je zahteval blišč tostran kulis, ki je v avdi- toriju na očeh. Kadar je v gledališču na reper- toarju pravljična igra, takrat igralci gotovo ne tekmujejo za vlogami glavnih junakov, ki obi- čajni niso prav nič drugega kot golo garanje. Obisk ene dzmedi predstav Minoli—Grunovega »Vilinčka z lune« za kulisami odkriva pre- senetljivo nasprotje tistega kar vidi gledalec iz dvorane... ... Kot pove Vilinček: če nismo že preveč zdolgočaseni in mrko- gledi, nas pogled na oder popelje v svet otroških sanj, včasih okor- na, včasih divja razgibanost, po- tem spet spokojna tajinstvenost, vse to nam od trenutka menja razpoloženje. Otroci: ker z vso Bvojo duševnostjo sodoživljajo, odrasli: ker jih prizori vračajo v čas lastne vigredi____ Toda kako malo imajo od tega »čarovniki«, ki nam tako razpo- loženje pričarajo na odrske de- ske. Nič razen razpoloženja, ki ga čutijo iz dvorane. To pa je včasih prehladno, na srečo le včasih. Za kulisami pa brnijo zvočniki: Ta na oder, oni na oder. Oder je v tajinstveni svetlobi za gle- dalca, za plesalce na primer pa je docela temen, kajti žarometi jim jemljejo vid in kaj je čud- nega če se kdo spotakne namesto ? da bi se graciozno zavrtel na ko-| nicah prstov... Ste kdaj tvegal ' spustiti krmilo kolesa ko vas j< sredi noči srečal avto z močnim lučmi? Avtor gledališkega dela si j« izmislil Lutkovo. Torej naj igralci posnemajo lutke, ki jih imajo otroci v svojih predalih. Miličnik Milko naj bi bil nekak kopiljaček na wvici iz pobarvanega kartona. Njegovi gibi bi v času racioni- rane preskrbe morali dati Zlatku Sugmanu pravico do težaških 2upan Medo in »miličnik korenjaček« Milko prelivata znoj in lovita sapo med kratkim odmorom v govorilnici... Cepi tepi nogica in miška Miki sta si v govorilnici privoščili turne strani »Ljudske pravice«... kart. Cepetepenogica je igračka, kot vsaka punčka iz plastične mase. Gibljiva je le v ramenih, kolkih in vratu. Nič čudnega, če sicer mlado in giibčno Bredo Pug- Ijevo po predstavi bolijo vse mi- šice. Hudo nečimrni in hudo smešen žabon Bahon je tudi vlo- ga za katero noben igralec ne bo hvaležen avtorju. Celo Janez Skof, nekajko »zapriseženi« inter- pret atletskih vlog ima mnogo raje še tako težko in zahtevno karakterno kreacijo. — Ah, kako lepo!? završi po dvorani (če v njej prevladuje mladi rod), kadar se Vilinček spusti na luninem krajcu na oder. Celo dejanje pred tem pa je Tudi v bajki je življenje trdo, mar ne Vilinček? igralka Vera Perova bingljala v nevarni višini nad odrom in se skoraj premakniti ni smela, da bi se kaj ne pripetilo — in pred- Trepetajoč za lastni uspeh se »rožice« navdušuje.fo nad zmagoslavjem jubi- lanta Ježka ob radijskem sprejemniku v garderobi.... stave bi bilo konec. In če bi bilo resničnemu medvedu tako vroče kot je bilo igralcu Alb"nu Penku v njegovi koži, potem bi se med- vedje sami nastavljali lovcem pred puške. Videl sem ga v gar- derobi, ko se je potil ko sneženi mož v aprilskem soncu. Kaj naj porečemu revežu, ki celo deianie negibno kot lipov bog predstavlja drevo z zlatimi hruškami. In kako naj bi bila te tka Miki v osebi Marije Goršičeve drugače podobna resnični miški če ne v utrudljivem stopicanju po prstih (za nameček še iz izpahnjeno nogo) in z visokim C na vrhu osebne glasovne skale. Enako se mora počutiti Janez Eržen v vlogi navihanega paglavca, kajti leta, ko ga nič na svetu ni utrudilo, najmanj pa prekopica vanje in tekanje, so že zdavnaj mimo. Take telovadne vaje je pred- pisalavttor interpretom Marije Stuard Othela, ibodočega film- skega Krpana in nosilcem vrste zahtevnih in uglednost prinaša- joč i h vlog. Da, za kulisami je čisto dru- gačen teater in je dostikrat bolj tmjev kot rožnat. Ce prijatelj gledališča ni razpoložen, ostane pač doma. V večini drugih po- klicev vam ni treba spremeniti obličja ko stopite pred ljudi, če vas tarejo težave, gledališču pa tanka stena, kulise ali tkanina zavese diktira igralcu občutje, iz- raz in glas. Je kaj čudnega, če so trenutno prosti igralci v garderobi zavzeto prisluhnili oddaji radio televizije Ljubljana ob 25 letnici umetni- škega udejstvovanja humorista Ježka, ko je prenašal svojo naj- uspelej,šo in pretresljivo globoko pesnitev: Rekvijem za klovna... Tak je bežen prerez dela med ljudmi v gledališču. Kje vse so še številne vaje preden je delo dozorelo za predstavo, kje je delo številnih rok, ki ipomagajo ustvariti pogoje, da je občutje in sodoživljanje v dvorani čim bolj pristno. Po predstavi, ko se razbolijo pretirano razgibane mišice, ko napetost živčevja popusti in se v glave vseli migrena, ko glas naenkrat postane hripav, ko mar- sikdo ožme prepoten kos perila in se najbližjemu zdi pot domov predolga, takrat je občutek za- dovoljne in hvaležne dvorane ipo- membnejši od aspirina, osvežilne kopeli in počitka... K. J. Ne zaradi spalne srajce, zavoljo utru- jenosti bi stoje zaspal... med ljudmi«med ljudmi »med ljudmi ^^JOVEMBR^^^TE^^ ^^^ STRAN Šport * špprt;^ šport * šport ^ šport PO KONGRESU TELESNE KULTURE Enotno vodstvo telesne kulture v celjskem okraju /adiiju soboto je bila v sejni dvorani OLO Celje konferenca vseh predstavnikov občinskih svetov za telesno vzgojo z okrajnim svetom, na kateri so podrobno razpravljali o zaključ- kih jugoslovanskega kongresa za telesno vzgojo in potrebnih merah, ki jih b: bilo treba pod- vzeti za izvajanje teh zaključkov v prakso. Tov. jug Karel, predsednik okrajnega sveta za telesno vzgojo je podrobno analiziral delo beograjskega kongresa in nakazal udeležencem konference, nn kakšen način bi tudi v celjskem okraju najlaže uresničiti temeljna načela, ki nas morajo v bodoče voditi pri razvoju celotne telesne kulture. Glavna usmerjenost, ki se mo- ra odražati tudi v občinskih proračunih, mora biti v reševanju šolske telesne vzgoje. Tudi v celjskem okraju je bila močno zapostavljena in jo je treba postaviti na solidne temelje. O problemu šolske telesne vzgoje smo podrobneje že pisali v prejšnji številki našega lista. Konferenca je nadalje ugotovila, da deluje v celjskem okraju vrsta organov za telesno liulturo, ki si segajo v medsebojno področje dela, kjer ni čutiti nobenega povezovanja, skupnih sestankov, razprav o tekmovalnem si- sleniu in pobčinskih zborov in zborov proizvajalcev seznanila ljudske odbornike. S SEJE DELAVSKEGA SVETA SAVINJSKE TOVARNE OPEKE 2ALEC Doiraiane proizvodne naprave teriafo velike napore delavcev v DEVETIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA ZA 1,2 MILIJONA VECJA RE- ALIZACIJA — EDINA OPEKARNA V SLOVENIJI, KI NI DVIGNILA CEN SVOJIM PROIZVODOM V LETOŠNJEM LETU — VCASIH SO ZIDAKE SU- ŠILI V UMETNI SUŠILNICI 6 DNI, SEDAJ PA TRAJA SUŠENJE 8—10 DNI ZARADI IZTROSENOSTI POSTROJENJA Nedavno se je delavski svet To- varne opeke na Ložnici pri Žalcu se- stal in obravnaval uspehe in neuspe- ihe v proizvodinji ter analiziral tudi vzroke za nekatere pomanjkljivosti. Ko- lektiv je dosegel v devetih mesecih le- tošnjega leta za 1,2 milijona večjo re- alizacijo, kot v istem obdobju lani, če- prav ni dvignil cen svojim izdelkom. Kljub temu uspehu in dokaj poveča- nemu fizičnemu obsegu proizvodnje pa storilnost strojev pada. Člani delavske- ga sveta so navedli konkretne primere, ki kažejo, da z dotrajanimi stroji ne bo šlo več dolgo. Opekarne imajo sezonski značaj po- slovanja. Tretjo tromesečje je glede proizvodnje najbolj kontinuirano, zato je temu podjetju tudi usi)elo znižati lastno ceno vsem izdelkom v primerja- vi s prvim polletjem, razen zidakom. Pri zidakih je zanimivo dejstvo, da je lastna cena za kos 7,87 din, pa p^jetje kljub temu ta svoj proizvod prodaja še vedno po 8 din, kot v minulem letu. Člani delavskega sveta so temeljito analizirali vzroke, zakaj tudi tem izdel- ku ni bila lastna cena znižana. Vzroka sta zlasti naslednja: Prvič zahteva de- poniranje povečanje stroškov, .po drugi strani pa postaja sušenje v dotrajani umetni sušilnici vedno dražje. Tako je trajalo svoj čas sušenje zidakov 6 dni, sedaj pa traja sušenje v umetni sušil- nici 8 do 10 dni. Proizvodni usipehii so bili v tem pod- jetju nedvomno doseženi izključno i pridnostjo delavcev. Kljub temu pa de- lujejo letošnji inštrumenti delitve ostvarj enega dohodka dokaj destimula- tivno. Povečan je fizični obseg proiz- vodnje, povečana je vrednost ostvarje- nega bruto proizvoda, povečal se je zne- sek družbenih obveznosti, izredno pa se je zmanjšal čisti dohodek. Ne samo^ da se s tem zmanjša povprečna meseč- na plača (s plačami nad tarifnim pra- vilnikom), ki jih je podjetje doseglo v minulem letu, ampak tudi sredstva za sklade podjetja so več kot minimalna. Slednje ima naslednjo posledico: iz prejšnjih ugotovitev je razvidna dotra- jalost proizvodnih naprav. Trg zahteva vedno več gradbenega materiala. Pod- jetje je že izdelalo reikonstrukcijskl elaborat, ki je odobren. Le — sedanji sistem delitve dohodka jim ne dovoli, da bi šli v rekonstrukcijo, ker sredstva, ki ostanejo podjetju, zdaleka ne zado- ščajo za kritje anuitet! -šk- V SLOVENSKIH KONJICAH UREJUJEJO TRG Podoba Slovenskih Konjic bo prihodnje leto precej drugačna. Vodno-regulacij- ska dela na potoku, ki teče skozi Slo- venske Konjice so pred zaključkom. Ce bo vreme naklonjeno, bodo že letos za- čeli urejati cestišče in pločnike obakraj potoka. Zaradi regulacijskih del so mo- rali odstraniti tudi star spomenik (na sliki), katerega bodo prihodnje leto spet postavili na staro mesto. Zopet samo pot izkupička Kladivarju ne gre na domačem terenu, le tretjič v letošnji jeseni so se morali domačini zadovoljiti proti slabšim nasprotnikom z delit- vijo točk. Tako je bilo zadnjo nedeljo na Glaziji, ko so se pehali polnih 90 minut v rah- lem jesenskem dežju po blatu in mlakah, kjer so bili boljši od Mariborčanov in kljub temu je bil rezultat le - 1:1 (0:1)! Po navadi so tudi tokrat prišli v vodstvo gostje tik pred zaključkom polčasa. Kladivar je igral, gostje pa so zatresli mrežo! Tam v 15. min. so gledalci bili že prepričani v vodstvo Kladivarja, nekateri igralci so že čestitali Kvortiču, saj je žogo poslal v prazen gol — in vendar kot da bi bila golova črta »začarana«, žoga se je ustavila na njej v blatu. Samo nekaj centimetrov bi-še rab la na tej poti ... V II. polčasu je Kladivar imel vrsto prilož- nosti, zadovoljiti pa se je moral le z golom, ki ga je mojstrsko pripravil Hribernik, še bolj mojstrsko pa izvedel Kvartič. Koliko lepše možnosti sta imela Hribernik in Šega, da bi iz treh metrov povsem neovirana potisnila žogo v mrežo. Pa ni bilo potrebne moči! — Sicer moramo pohvaliti celotno moštvo Kladivarja za požrtvovalno igro, izrazito slab je bil le Šega. Poleg Marinčka, Kvartiča, Hribernlka, Cokliča, Vodeba moramo predvsem pohvaliti Muršiča. ki se je prav dobro izkazal, mladinca Kujan in Lipovšek pa sta se uspešno znašla tudi na težkem terenu. Le s pridobljeno točko si Kla- divar ni popravil položaja na tabeli. Morda bo s Slovanom kaj bolje v Ljubljani in potem še z Rudarjem iz Trbovelj, s katerim bo Kladivar odigral ponovno tekmo tudi na ljubljanskih tleh. V lokalnem derbiju - Celje zmagovalec Srečanje med Celjem in Olimpom so nogo- metaši Celja odločili kar s 3:0 (0:0) v svojo korist, z istim rezultatom kot so nekaj dni poprej obračunali s Štorjani. Ni kaj oporekati tej zmagi. Bila je rezultat pametne igre v času, ko je Olimp imel rahlo terensko premoč^ in silovitega finiša po prvem danem golu Jošta, ko je morala Olimpovcev trenutno padla. Vse tja do 65 minute igre je bilo še stanje 0:0. Napad Olimpa ni poslal na vrata Celja niti enega nevarnega strela, pa čeprav so igralci bili včasih le nekaj metrov oddaljeni od na- sprotnikovih vrat. IVasprotno so Celjani znali izkoristiti vse možne situacije. Celjani so po- stali ifevarnejši šele tedaj, ko so postavili v napad Jošta in le po zaslugi tega igralca je napad realiziral 3 akcje. V vsej tekmi sta bila daleč najboljša igralca — pri Celju Letner, pri Olimpu pa Coklič. Ostali rezultati predzadnjega kola — Svoboda : Kovinar 4:0, Slov. Konjice : Brežice 1:4, Bratstvo (Ilr.) : Šoštanj 3:1, Rudar (lir.) : Pro- letarec 3:2 in Velenje : Rudar B (Tr.) 3:4. Zadnji porazi Kovinarja, Konjic in Olimpa so precej zmanjšali izglede za dobro razvrstitev v jesenskem delu tekmovanja CNP. Trenutno je od 2. do 8. mesta med moštvi vsega le 2 točki razl ke. Vrstni red pred zadnjim kolom je naslednji: Bratstvo 13, Kovinar in Rudar Hrastnik 11, Proletarec in Olimp tO, Celje, Velenje in Slov. Konjice 9, na zadnjem mestu pa so sedaj So- štanjčani s 5-timi točkami! SODNIŠKI IZPITI V CELJU Prejšnji teden je košarkarska podzveza pri- redila 3-dnevni seminar za košarkarske sod- nike pripravnike. Seminar in izpite so opra- vili štirje kandidati: Koštomaj Otmar, Meh Janko, Gregorič Jože in Bolka Cišek. Tako ima sedaj košarkarska podzveza 3 sodnike in 4 sodnike pri) ravnike, ki bodo vodili tekmo- vanja v celjskem okraju. Seminar in izpite je vodil mednarodni sodnik prof. KLOJCNIK Adi iz Ljubljane. ŠPORTNE NOVICE IZ SREDNJIH ŠOL Mladinci celjske gimnazije, ki so osvojili na- slov okrajnega prvaka v nogometu, so se na conskem prvenstvu uvrstili na 2. mesto. Sreča- nje v Mariboru z okrajnim prvakom so izgu- bili z 1:4, doma pa so premagali gimnazijo iz Murske Sobote s 5:2. Mladinci učiteljišča so v conskem tekmova- nju v odbojki premagali rudarsko-industrijsko šolo iz Trbovelj s 3:1 in si tako priborili na- stop na republiškem prvenstvu. Mladinke ESS bodo zastopale na tem prvenstvu kot zmago- valke conskega prvenstva celjski okraj. V nedeljo, dne 23. novembra 1958 bo ob 14. uri na Glaziji prvenstvena nogometna tekma med RUDAR (Trbovlje) : KRIM (Ljubljana) objave in oglasi*objave in oglasi OBVESTILO Obveščamo vse javne uslužbence, ki morajo do 51. 12. 1958 opraviti strokovni izpit za po- možne pisarniške referente, pn tega izpita v no- vemberskem terminu 1958 še niso polagali, da je razpisan izpitni termin za december 1958. Prijave naj se vložijo na predpisanem ob- razcu najkasneje do 25. novembra 1958 na nailov: Okrajni ljudski odbor Celje, Urad tajnika. K izpitu po programu za pomožne pisarniške referente se morajo prijaviti pri podpisani izpitni komisiji tudi uslužbenci z nazivom pi- sarniški referent, ki so ta naizv ponovno pri- dobili v skladn z določili 1. točke Navodil o spremembah in dopolnitvah Navodil za izva- janje odredb ZJU. Začetek izpitov bo predvidoma 20. 12. 1958. Prijavljeni kandidati bodo o dnevu izpita pismeno obveščeni. Izpitna komisija pri Okrajnem ljudskem odboru Celje RAZPISNA KOMISIJA ZDRAVSTVENE POSTAJE PREBOLD razpisuje na podlagi 35. in 37. člena zakona o javnih uslužbencih (Ur. list FLRJ št. 53-5r) MESTO RAČUNOVODJE Pogoj: srednješolska izobrazba in ustrezna praksa. Nastop službe 1. decembra 1958. Prijave je poslati Upravi Zdravstvene postaje Prebold do 30. novembra 1958. LJUDSKI RESTAVRACIJI v Celju se najlepše zahvaljujem za pošteno vrnitev listnice z vsemi dokumenti in denarjem, ki sem jo tam pozabil. Korenjak Viktor, Celje. TRGOVINA ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI raz- pisuje mesto honorarnega knjigovodje. Po- nudbe pošljite na gornji naslov. SPREJMEMO uslužbenca (ko) za vodenje mate- rialnega knjigovodstva in blagajne z nekaj prakse. TRGOVINA BABNO PRI CELJU razpisaj« mesto honorarnega knjigovodje. Ponudbe po- šljite na gornji naslov. PRIDEM inštrulrat na dom angleščino, nem- ščino, klavir in harmoniko. Ponudbe b« upravo lista pod »Praksa«. SPOSOBNO gospodinjsko pomočnico z znavjea kuhe sprejme 4-(lanska slovenska družin« v Beogradu. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Vestna«. GOSPODINJSKO pomočnico, lahko tudi neiz- kušeno, sprejmem. Plača dobra. Pišite ali zglasJite se na naslov: Mlkeln, Ljubljana, Linhartova 49. ELEKTROINŠTALATERJA sprejmem. Velenšek, Celje. Mar bnrska 48. PRODAM NEPRIMICNINE: hišo z gostilniškimi Ickall in inventarjem ter s stanovanjskimi prostori (s pri.iklinami). Njivo 95 arov • sadovnjakom in uto za krmo v Stopčah pri Grrbelnem, njivo 15 arov, pr merno za stav- bišče v Bukovžlaku pri Celju, krmo, lucerno 8000 kg v Dramljah, žensko kolo »Triumph«, prostotonsko harmoniko »Lubas« ter razno mizarsko in ključavničarsko orodje. Vse i«- formaf ije d« bite pri: Ratajc Antona, Dranilje 17, ptšta Svetelka—Dramlie. PRODAM zazidalne parcele. Poizvedbe: Smar- jeta št. 5, pri Celju, PRODAM brejo kravo. Celje, Zagrad št. 127. PRODAM ugodno pianin«. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko opremo, psiho in omaro. Ogled od 14. do 16. ure. Na- slov v upravi lista. PRODAM dva plinska kuhalnika, eden nov belo emajliran, drugi rabljen ter marmor- nato I loščo, belo. Naslov v upravi lista. PRODAM hišo, takoj vseljivo z vrtom in sa- dovnjakom, 20 minut od postaje Šentjur pri Celju. Informacije Pod gradom štev. 9, Celje. PRODAM motorno kolo NSU 200 ccm, umival- nik porcelanast kompleten in električni ku- halnik na dve plošči TOBI. Podpečan, Celje, Dečkova cesta 61. PRODAM vilo 5 in pol sob, vseljivo po do- govoru. FAGANELI, Celje, Aljažev hrib II (Jožefov hrib), PRODAM klavir. Celje, Teharska cesta 76. KUPIM NUJNO tretji zvezek Beriotove vio- linske šole. Sancin, Glasbena šola, Celje. VZAMEM v najem ali kupim klavirsko har- moniko — 48 basov. Naslov v upravi lista. GARA20 oddam v novi hiši aa »Otoku« naj- boljšemu ponudniku. ZAMENJAM dvosobno stanovanje v mestn z» lepo enosobno v mestu. Informacije: Sket, »Manufaktura«, Celje. OPOZARJAM vsakogar pred nakupom stvari Zalezn.k Antona, ker on ni lastnik. 2ialeznik Marija H&fflOSESii RADIO CELJE Nedelja, 23. nrvei"bra 12.00 Preovor z državljani 12.10 Zabavna glasba, vmes objave 12.15 Želeli ste — poslušajte! Ponedeljek, 21. novembra 17.00 CeljsVa I r-^ika 17.10 Inžnoameri«ki ritmi 17.''0 Šrrrtni tednik 17.30 ?eleli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave T^rek. 25. novembra 17.00 Celjstji krrnika 1".10 Igra Celjski rlesni septet 17."O Želel' ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda. 26. novembra 17.00 Celjska kron ka 17 15 Anspmbel »C—3« pred mikrofonom 17.30 ZoIpM ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave ^"pt^tok. 27. noveiT-brn 17.00 Pred Pnevntn republike 17.10 Stane Terčak: »Nar'd si bo pisal sodbo sum« — spomini na partizanska leta 17.30 Z-i-li ste — -oslnšajte' 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek. 2*>. novembra 17.00 Celjska VroriVa 17.10 Stevnn Hr st"č' B»'etna su'ta >Ohridska l^ee^da« — rdlomki 17.''O Ze'eli ste — Tios1n=ajte! 17.45 Zabavna glasba,vmes objave S 29. novembra 6.00—24.00 Prenos sporeda RL kino «kino «kino «kino KINO UNION, CELJE Od 21. — 2i. nov., »Velika mcdra cesta«, jugosl'vanski barvni film. Od 25. — 27. nov., »Izgubljeni kont nent«, italijanski barvni cinemaskop. KINO METROPOL, CELJE Od 21. — 24. nov., »Žena dneva«, ital. film. Od 25. — 2'i. nov.. »Snelna kraljico«, ruski barvni film — pravljični. Dne 23. novembra mat neja, »Veselo izkrca- vanje«, ameriški barvni film. je najnovejše sredstvo proti nevšečnemu vonju iz ust in majavosti zob. Nudijo lekarne in drogarije. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 603-11-606-1/3-266 PRI ME- STNI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU PODJETJE ZA IZVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV »SLOVE NIJALES« LJUBLJANA POSLOVALNICA CELJE, ZIDANŠKOVA UL. 15 sprejme v redno delovno razmerje: BLAGAJNICARKO poslovalnice s srednjo strokvno izobrazbo z ali brez prakse. Dva polkvalificirana SKLADIŠČNA DELAVCA vojaščine prosta. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Nastop službe takoj. — Pismene prošnje dostaviti osebno naši poslovalnici Celje, Zidan- škova ulica 15. Z3 bilijonov dolarjev - letnildavei! na risftantno upanje Teko kot vi, tudi jaz nisem verjel BVojim očem, ko sem prebral to fanta- stično številko. 23. bilijonov dolarjev za- pravijo v enem letu ljudje pri raznih denarnih igrah, stavah, loterijah, tom- l»olah in podobnih prireditvah, ki kujejo dobiček iz dobičkaželjnosti ljudi. 23 bilijonov dolarjev je 450 krat več kot znaša skupna vsota proračunskih •redstev v Organizaciji združenih na- eodov. Ta vsota osemkrat presega celo- kupno vrednost izplena celotne naftine proizvodnje na Srednjem vzhodu. Ta številka pa je baje še veliko višja, ker ■dso znane tiste vsote, ki se stekajo •kozi »blagajne« privatnih klubov itd. Najbolj p^vrženi fortunini častilci •o angleško govoreči neurodi. Med temi pa neizpodbitno nosi zastavo Amerika. V Ameriki letno zapravijo 15 bilijonov ».. in ie redki so oni, ki so pobrali denar Vsi so prepričani, da bo njihov izbranec med dirkači zmagal... dolarjev na ta račun. Blizu 11 bilijonov požrejo stave pri konjskih dirkah, sle- dijo hazarderji, športne stave, loterija, rulete itd. Britanci zdaleč ne dosežejo svojih čezmorskih prijateljev. In vendar gre tudi v Angliji letno bilijon in pol v žepe lastnikov denarnih igrišč in redkih po- sameznikov. Za sto milijonov »solid- nejši« so Avstralci, ki pa se v povprečju na prebivalca osteo kosajo z Ameri- kanci. S pol bilijona se ».ponašajo« Bra- zilca, skopuškim in varčnim Nemcem se izmuzne 430 milijonov dolarjev. Japonci so začuda tudi častilci Fortune. Tam za- igrajo v enem letu 370 milijonov do- larjev, za 100 milijonov hujšd so Indijci, kjer kljub socisOnim reformam najde ta številka grozljivo nasprotje v desetti- sočih od lakote umrlih Indijcev. Vročekrvni Argentinci »zafrčkajo« 270 milijonov dolarjev (število mrtvih ob raznih stavah in igrah ni znano). Nekaj tednov »alžirske vojne« zapravijo Fran- cozi pri ruletah, kartah in podobnem, saj znašajo te vrste »stroški« 260 mili- jonov dolarjev. S Francozi pa stopajo vštric njihovi južni sosedje Spanci (k vragu še 260 milijonov dolarjev, če so s Francom zaigrali tudi svobodo). In dobitniki? Le-ti so redki izbranci med milijoni bogastva hrepenečih lah- kovemežev. Mnogi v strasti, ki jih za- jame, ponovno obubožajo. Prenekateri moralno propadejo. Znan je primer ne- kega Francoza, ki je dobil pri igranju na loteriji 50 milijonov frankov, toda dvignil jih nikoli ni. V svoji preveliki razburjenosti je vrgel v peč svojo staro obleko, ko se je preoblekel v ix>polnoma novo, da bi sp^obno dvignil svoje mili- jone. Loterijska karta je zgorela s staro obleko vred... Tudi pri nas včasih brez- uspešno iščejo kakega srečnega dobit- nika. Okajen je kupil srečko, jo potem zavrgel, in ko se je streznil ni niti vedel, da je nesojeni »lastnik« težkih tiso- čakov. Cez noč bogati so postali na primer Nemec Willy Strauch, ki je za- del za 50 pfenigov kar 299.000 dolarjev. Od sreče se je poročil in denar je šel k vragu v medenih mesecih. Italijanski kmet je za 80 centimov zadel 160.000 dolarjev. Za svojo hišo si je čudak kupil 10 sitarinskih lu&trov in se še vedno ubija na svojem posestvu blizu Leg- horma. Angleška zakonca Riley sta za- dela v športni stavi 600.000 dolarjev. Kaj je storil on, ne vemo, toda ona še ve^o gospodinji. Ker pa sreča ni sestra pravice, obi- čajno ne dobijo visokih premij in dobit- kov tisti, ki so potrebni. Je že tako, da pri ifialici priha;anjen novčič zleze v žep med tisočake. Kot smo se torej lahko prepričali je varljiva Fortuna tista, ka- teri darujejo ljudje najvišje žrtve, od- kar so si izmislili bogove. — ček Toie'palberite z rezervo. ■. Preseneti nas trditev angleškega zdravnika Harweya Fleecka, ki brani umazane otroke. Pretirano čist otrok, tako pravi, je vedno bolj podvržen bo- leznim. Medtem, trdi dr. Fleeck, otroci, ki so v glavnem umazani, ne trpijo no- benih posledic razen morda palico v rokah starešv. Z zdravniškega gledišča utemeljuje svoje trditve takole: — Izgleda, da otroci po instinktu po- znajo globoko dermatološko resnico, da zaščitni sloj maščobe igra važno vlogo pri ohranitvi zdravja kože. Ta sloj bi ne bilo treba vedno odstranjevati s pregostim umivanjem. 62 PRAVOPISNIH NAPAK NAPOLEONA lU. V Conpiegne je priredil ifa dvoru ceisarice Eugerie, žene Napoleona III. slavni francoski pisatelj Merime za ime.nitnike narek francoskega teksta, da hi pokazal, kako težak je francoski pravopis. Rezultat je bil: Napoleon III. 62 pravopisnih napak, cesarica 45, Aleksander Dumas (slavni romanopi- sec) 24. še danes je Merimeov narek simbol težko naučJjivega pravopisa. bocUoe •bodice«bodice NOVA HIŠA Novo hišo so zgradili ob križišču štirih cest, sicer ozko, a visoko, saj ima nadstropij šest. Ze so s streho jo pokrili, ko se spomnil je nekdd, da preveč je njenih oken in bo znotraj presvetlo. In zazidali dve okni so z opeko hitro spet, a pustili nekaj luknjic, da mežikajo še v svet. Res narobe Lemberžani so bili zidarji ti. Se preveč so naredili oken, ki jih treba ni. ENOTNOST Po svetu šel je sindikat — ekskurzija. nekaka, na jug iskat je šel pomlad, navada je že taka. In vrnil se je zdrav in Ž4», kompleten po številu. A ves sijal je kolektiv v nekakem novem stilu. Enoten v plaščih bil je zdaj, v nekakšnih bundah modrih. Uniformiran ali kaj? A lic pri tem prav bodrih! Le pridi, zima! Sindikat strahu pred tabo nima. Skoz bunde k nam ne more hlmd, do nas ne more zima! — Prosim plavajte previdno. Se bo- jim vode ..., tako piše na stolu nekega plavalca — reševalca na francoski ri- rieri... Na »Luciji« so se nahajali premožni Amerikanci, bogati Av- stralci, elegantne ženske, lovci na dote, blazirani postopači, goljufi, zdolgočaseni eleganl, skratka tista nedoločljiva mešanica ljudi, ki jo je mogoče najti zgolj na izletniških pamikih onstran ekva- torja. Cas so si preganjali po najiboljših močeh. Kvartali so, plesali, ljubimkali in jedli in pili. Dame so nosile množico okrasja. Kapitan je sicer prosil, naj gostje posebno dragoceno okrasje spravijo v kovčke, toda kaj naj počno dame z okrasjem, ki ga ne smejo nositi. Okrasje ima vendar svojo pravo ceno šele tedaj, če ga kdo zavida. Ce bi bilo žlahtno kamenje poceni, ga ne bi nihče nosil. Kaj pomaga bogastvo, če ga ni mogoče pokazati? Tako so mislile dame avstralskih trgovcev in ameriških tovarnarjev. Predzadnja noč pred Melboumom. Za del potnikov je pomenil prihod v Melboume konec čudovitega življenja. Spet se bo treba preleviti v solidne, trezne in poštene ljudi. Prijetno potovanje, na katerem si lahko vse privoščiš, tudi marsikaj, česar si sicer ne smeš, je šlo h koncu. Konec pa je bilo treba proslaviti." In to nocoj, ker je treba krokanje prespati, sicer bi utegnil kak oče, mož ali podoben sorodnik postuniti v podobne izlete po južnem morju. Proti enajsti se je pričela slavnostna večerja. Vzdušje je bilo deloma sproščeno, dedoma žalostno zaradi slovesa, nekaj ljudi pa se je celo veselilo, da je vožnja pri kraju. To je bilo pet ali šest krepostnikov in pa dva žeparja, ki so ju ujeli in spravili pod ključ. Opolnoči že je doseglo razpoloženje vrhunec. Šampanjski za- maški so pokali, stare dame so plesale swing, mlade dame so si pustile dopovedovati, da je nocoj p)oslednja noč, v igralnici so iz- rabljali goljufi svoje poslednje možnosti. Kapitan je spal, poveljstvo na mostu je imel prvi častnik po- govarjal se je s tretjim in mu pravkeu- rekel, da ima za tokrat vsega do grla, ko je zapazil luči druge ladje, ki se je pojavila pred »Lu- cijo« in oddajala z lučjo signal »Ustavite motorje«. Prvi častnik je dal takoj povelje, naj ustavijo in poslal mor- narja po kapitana. Na policijskem čolnu so se prižgali žarometi, ki so osvetlili vrsto vojakov s hitrostrelkami. Kaj neki se je zgodilo? se je spraševal prvi. Mar imamo na kro- vu kakšnega lopova? »Kaj se je zgodilo?« je zasopihal kapitan, ki je prihitel na most. Prvi častnik je poročal. »Pravkar so spustili čoln. Na krov hočejo.« Kapitan je pomikal. »Dobro. Dajte povelje. Kaj neki je narobe?« »Nemara koga iščejo. Človek nikoli ne ve, kaj sprejme na krov, vrag si ga vedi.« »Zdaj nas bodo zadržali, prekleto, kako naj potem prispem pojutrišnjem v Melbourne!« Kmalu nato je prišlo petnajst uniformiranih mož na krov. Brez pojasnila so se porazdelili po palubi. Dva sta odšla v brzojavno kabino, dva na most, ostali so zasedli vse dohode v podpalubje. »To so vendar nemški vojni mornarji!« je vzkliknil tretji častnik. »Skličite vse na krov!« je ukazal čokat nizek moški s čepico oficirja nemške vojne mornarice. Mornarji in stewardi so prišli na palubo in se postavili v vrsto. Nenoški častnik jih je nagovoril v slabi angleščini. »Kdor bi se skušal upreti, bo ustreljen,« je zarjul. »Ce vam je življenje pri srcu, ostanite na svojih mestih!« Potem je stopil h kapitanu, ki si od osuplosti še ni opomogel. »Ključe od blagajne,« je hladno ukazal. Kapitan mu jih je molče izročil. Dva mornarja sta izginila z njimi v podpalubje. Štirje so na- gnali potnike v njihove kabine in jim pobrali vse, kar je imelo količkaj vrednosti. Vse skupaj je trajalo dobri dve uri. Potem so napadalci hitro zapustili ladjo in odrinili k svojemu plovilu. Počasi se je vrnilo življenje v zbrano moštvo »Lucije«. Kapitan je bil obupan. »Zgubil bom svojo službo,« je nenehno ponavljal prvemu. »Vsi bomo zgubili službe. Kako smo mogli tako bedasto nasesti!« Prvi je hotel nekaj odgovoriti, kar je mahoma pretrgala ozračje silna eksplozija. Pramec »Lucije« se je razletel kot petarda. Cez čas sta sledili še dve, ki sta majhno ladjo dobesedno zdrobili. V dvajsetih sekundah se je potopila z moštvom in potniki vred. Piratsko plovilo se je potem spet približalo mestu, kjer je bil še pravkar izletniški parnik. Žaromet je skrbno pretipal gla- dino, kjer je plavalo nekaj raztrganih koščkov lesene palube m dvajset ali trideset pošastno izmaličenih teles. - o - Ko se je Gilbert pripravil na odhod, je kazala ura na njegovi mizi enajst ponoči. Peter ga je opazoval s potrtim obrazom. »Ne morem si kaj,« je rekel, »nič mi ni všeč, da odhajate sami. Tako čuden občutek imam v želodcu, čeprav nisem lačen.« »Nikar ne skrbite. Ce se do petih zjutraj ne vrnem, veste, kaj vam je storiti.« Najraje bi vas spremil,« je rekel Peter. Toda Gilbert je odkimal. »Pustite to. Eden ail dva ne pomeni velike razlike. Razen tega sem namazal svojo pištolo z najboljšim oljem. Pozdravljeni Peter. »Pa dobro opravite.« Podala sta si roke. Nikoli si ne bi odpustil, če bi se vam kaj zgodilo,« je rekel Peter. »Upam vsaj, da ste si dobro zaijomnili opis zemljišča.« Gilbert je previdno prekoračil sipine. Ko je dosegel stezo, ki je vodila proti Molckejevi hiši, je obstal in se ozrl, če ga kdo ni opazil. Potem je nadaljeval pot skozi palmov gozd, kjer je bilo temno kot v rogu. Skoraj pol ure je porabil, da je našel zaseko, po kateri sta se s Petrom včeraj vrnila. Ko je dosegel vznožje ognjenika je krenil na desno in se pričel spuščati proti vzhodni obali. Pot je bila več kot težavna. Nenehno se je spotikal ob ka- menje in korenine, vrhu tega so ga ovirale še veje in ovijalke. Več- krat je padel in si odrgnil kolena in dlani. Tipal je na slepo srečo i skozi temo, a je previdno postavljal noge, ker ga je Peter opozoril na jame, ki jih je bila izvrtala lava. Zdelo se mu je, da je minila večnost, predno je dosegel ravna tla. Začul je votlo bobnenje valof, ki so udarjali ob čeri; bilo je, kakor da od daleč vzdihuje »bor glasov. Tod so rasle palme precej na gosto in nič ni bilo lažje, kakor treščiti z glavo ob hrapavo deblo. Predno je dodobra zapopadel to> možnost, se je tudi že zgodilo. V globoki tišini, ki je kakor vata ležala preko gozda, se je čisto razločno slišal udarec. Potem je prišel do gostega grmičevja in šopov visoke trave. Moral se je po vseh štirih preriti skozi to džunglo. Pomislil je, da ga utegne kdo čuti, zato je mimo obležal ni prisluškoval. Cež čas se je previdno splazil nekaj korakov naprej in spet obležal. Tako je napredoval kakšnih petdeset metrov, dokler ni prispel na majhno jaso, ob- raslo s palmami. Tla so se tod spet zložno dvigala, toda grmičevje je bilo tako gosto, da bi tudi podnevi ne imel nobenega razgleda. Splezal je na palmo, v upanju, da se bo mogel orientirati. Na desni je videl morje, ki je motno bleščalo v siju zvezd. Po kopici čeri, kjer so se penili valovi, je si)oznal, da ni več daleč od skrajnega severnega konca Molckejevega otoka. Greben, ki je ležal pred njim, je bil najbrž poslednji, ki ga je ločil od severnega rta. Ce na drugi strani ni ničesar, potem so bile njegove domneve napačne. Spustil se je na tla in previdno nadaljeval pot. Na vrhu gre- bena je obstal kot vkopan. Nekaj se je premikalo pred njim v temi! Cul je tihe korake in rahel šum, kakor da se nekdo preriva skozi vejvje. Takoj za tem je opazil medlo svetlobo žepne svetilke, ki se je pomikala od zapadnega konca po pobočju proti obalL Ta človek je brez dvoma prišel od Molckejeve hiše. Gilbert je zadržal dih in negibno stal na mestu. Luč je prihajala vse bliže, dokler ni bila samo še deset metrov oddaljena od njega. Tedaj je mahoma krenila levo in se pričela oddaljevati. Spuščala se je vse niže in končno izginila. Preteklo je nekaj trenutkov. Tedaj je tišino pre- sekal oster glas. »Halt; Wer da?« »Liibeck!« »Berlin!« Glasova sta spregovorila še nekaj besed in utihnila. Gilbert je bil napet ko struna. Tu je torej to prekleto skrivališče Malo je manjkalo, pa bi bil padel straži naravnost v naročje. Če bi se še bolj približal, bi storil nepopravljivo neumnost. Lahko se vrne in telegrafira v Melbourne. Zjutraj bo policija z letalom že tu in bo polovila vso bando kot miši.