Boljši časi za predor pod Gradom
Okrog 20 let je že minilo, odkar so v našem mestu zgra-dili približno 500 metrov dolg predor pod Gradom, ki je bil za tiste čase, ob nepri-mer no manjšem prometu se-veda svojevrstna zanimivost. V dvajsetih letih pa se je tudi v Ljubljani marsikaj spreme-nilo. Stevilo avtomobilov in s tem promet sta se bistveno povečala. Predor pa skorajda ni doživel sprememb. Le ne-dolgo tega so obnovili tam-kajšnjo cestišče.
Koncentracija škodljivih plinov v predoru je iz dneva v dan večja, tako da ga pešci že dolgo ne uporabljajo več, če hočejo priti na drugo stran. Nič kaj prijetna pa ni stvar tudi za potnike v avtomobilih, kadar se ob konicah dolga ko-lona vozil ustavi sredi predo-ra. Edina možna rešitev je se-veda v tem, da predor končno prilagodimo sedanjim razme-ram. To pa se bo, kot vse kaže, zgodilo še letošnje leto, ko bo predor dobil drugačno po-dobo.
Predvsem bodo v njem na-mestili prepotrebne filtre ozi-roma prezračevalne naprave, izpopolnili pa bodo tudi raz-svetljavo in opravili slikople-skarska dela.
Celotna investicija bo velja-la 13 milijonov 100 tisoč di-narjev. V občini Center so v ta namen že konec leta 1977 zbrali 3 milijone  70 tisoč di-
narjev(za nabavo prezračeval-nih naprav).
Za marsikoga bo najbrž za-nimivo izvedeti, kje bo od 15. marca, ko predvidevajo zače-tek del (trajala bodo okrog mesec dni), potekal promet. Predor bo seveda moč zapreti šele, ko bo za promet spet usposobljena Cesta za Gra-dom, ki predstavlja edino možno obvoznico. Ta cesta bo, kot zatrjujejo izvajalci, do 15. marca zagotovo nared.
Dela bodo trajala mesec dni zato, ker bodo precej časa za-htevala slikopleskarska dela (kar 15 dni). Najprej bo treba očistiti obloge v predoru, nato bodo lahko šele pleskali. V dolgih letih se je namreč v predoru nabrala prava obloga nesnage, kar niti ni čudno, saj doslej ni bilo nikakršnih pre-zračevalnih naprav. Te bodo torej pomenile pomembno novost. In kako bodo delova-le? Prezračevalci se bodo av-tomatično vklapljali, takoj ko bo zrak do določene meje onesnažen. Pri največji stop-nji škodljivih plinov, ko pre-zračevalne naprave ne bodo več mogle očistiti zraka, pa se bo predor avtomatsko zaprl za promet. Vozniki bodo mo-rali v tem primeru kajpada uporabiti obvoznico. Dokler ne bo zgrajen prometni cen-ter, ki ga načrtujemo v Ljub-ljani, bo avtomatika najverjet-
neje povezana s postajo mili-ce Center.
Drugačna pa bo po novem tudi razsvetljava. Predor bo-do osvetljevale nizkotiačne natrijeve žarnice, ki bodo na obeh bočnih straneh in ne na stropu kot zdaj. Več svetlobe pa bo v predor prineslo tudi pleskanje. Predor bodo na-mreč prepleskali v štirih to-nih, po navodilih, ki jih je iz-delal prometnotehnični inšti-tut pri Fakulteti za arhitektu-ro, geodezijo in gradbeništvo.
Ob tej priložnosti bodo hkrati z obnovo predora ob-novili tudi izvoz na Karlovško cesto, saj je sedanji v izredno slabem stanju. Pod cestiščem so namreč potem, ko so segni-li ostanki posekanih dreves, nastale odprtine, ki jih sedaj sicer pokrivajo železne plo-šče. V primeru, da bi se te plošče prelomile (in to niti ni tako neverjetno), bi bili seve-da ogroženi udeleženci pro-meta.
Naj povemo še, da so inve-sticijsko-tehnično dokumen-tacijo za prezračevalne napra-ve in za razsvetljavo izdelali strokovnjaki iz delovne orga-nizacije Iskra avtomatika, TOZD inženiringi. Pa še to, ko bo predor obnovljen, bo po tolikih letih spet vreden po-zornosti. Sicer pa je tudi že čas...
Tanja Keršmanc