VOLITVE '86
PREDLOG KANDIDATOV
ZA OPRAVLJANJE VODILNIH
IN DRUGIH DELEGATSKIH DOLŽNOSTI
V OBČINSKI SKUPŠČINIIN SKUPŠČINAH SIS
V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA
SKUPŠČINA OBČINE
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
RADO ROTER
Tov. Rado Roter je rojen 1929. leta, stanuje na Celovški 189 v Ljubljani. Po poklicu je diplomirani politolog in sedaj opravlja profestonalno dolžnost de-legata v zveznem zboru Skupščine SFRJ. Poleg tega vodi svet SDK Jugoslavije in je predsednik od-bora zveznega zbora Skupščine SFRJ za proračun federacije. Sodeluje tudi v republiški konferenci SR Slovenije in vodi koordinacijski odbor za informacij-ski sistem ter je član delegacije za delegiranje v skupščino družbenopolitične skupnosti v KS Ko-mandant Stane III.
Že v preteklosti je opravljal vrsto pomembnih družbenopolitičnih nalog. Med drugim je opravljal dolžnosti sekretarja OK ZKS Lj.-Bežigrad, bil je sa-mostojni svetovalec odbora za družbenoekonom-ske odnose v zveznem zboru Skupščine SFRJ. Opravljal je naloge sekretarja delegacije SR Slove-nije v zveznem zboru Skupščine SFRJ.
Tov. Rado Roter je vse zadane naloge opravljal vestno in odgovorno. Kot delegat v zveznem zboru se je zavzemal za uresničevanje stališč in sklepov, sprejetih v zveznih zborih, in stališč republiške skupščine SR Slovenije. V pripravah na seje zvez-nega zbora se je redno posvetoval z našo delegat-sko skupščino.
PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE:
JANJA DOMITROVIC
Tov. Janja Domitrovič je rojena 1949. leta in sta-nuje v Tacnu 11 -d. Je absolvent ekonomske fakul-tete v Ljubljani in opravlja dela in naloge urednice občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik.
Že vrsto let je izredno družbeno-politično aktivna, saj je opravljala in še opravlja odgovorne naloge, med drugim vodi OO ZK v KS Edvard Kardelj in je članica P KK SZDl. ter tudi predsednica komiteja za LO in DS v KS. V dosedanjem mandatu je podpred-sednica DPZ naše občinske skupščine in predsed-nica sveta za organiziranost in razvoj SZDL pri P OK SZDL Lj.-šiška. Zelo aktivno sodeluje pri delu naše delegacije za delegiranje v zbor občin Skupščine SRS.
Tov. Janja Domitrovič je z dosedanjim delom do-kazala, da se zavzema za dosledno uresničevanje socialističnega samoupravljanja, za krepttev in ra-zvoj delegatskih odnosov ter razvoj KS kot humane skupnosti.
PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA:
BORUT ERŽEN
Tov. Borut Eržen je rojen 1953. leta in stanuje na Vrhovčevi 9 V Ljubljani. Po poklicu je dipl. inž. elek-tromehanike. Opravlja dela in naloge strokovnega sodelavca v Iskri, Center za elektrooptiko.
Tov. Borut Eržen se je že v srednji šoli aktivno vključil v družbeno-politično delo, kar je nadaljeval vsa leta študija. Tudi v OZD, kjer je zaposlen, je prevzemal več odgovornih dolžnosti, predvsem na področju samoupravnih organov. Zelo aktivno že vrsto let deluje v temeljni delegaciji za zbor združe-nega dela in se kot delegat v tem zboru aktivno vključuje v delo tega zbora ter se dosledno zavzema za uveljavljanje sprejetih sklepov in dogovorov. Je med najakth/nejšimi člani skupine delegatov za de-legiranje v zbor združenega dela republiške skupščhe naše občine.
JURE VULKAN
Tov. Jure Vulkan je rojen 1944. leta in stanuje v Domžalah, Simona Jenka 2. Po poklicu je strugar, sedaj pa opravlja dela in naloge varnostnega inže-nirja v Z LJtostroj, tozd Obdelava.
Tov. Vulkan že vrsto let deluje v samoupravnih or-ganih v TOZD-u in DO Litostroj. Pred kratkim je opravljal tudi dolžnost predsednika delavskega sveta delovne organizacije in bil tudi predsednik zbora uporabnikov posebne izobraževalne skupno-sti kovinsko-predelovalne in metalurške industrije. Tudi v krajevni skupnosti je zelo aktiven, saj vodi osnovno organizaciio ZK v KS in je predsednik te-meljne delegacije v KS. Opazna je njegova vloga pri vodenju kluba samoupravljalcev pri OS ZSS Lj.-Štška.
Kot zavzet samoupravljavec si s konkretnimi akci-jami prizadeva za uresničevanje pravic delavcev, ki izhajajo iz Zakona o združenem delu. Zelo opazna je tudi njegova vloga pri razvoju delovne organizacije v času, ko je le-ta bila v fazi velikih investicij.
PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNO-STl:
ALOJZ IZLAKAR
Tov. Alojz Izlakar je rojen 1944. leta in stanuje v Medvodah, Ul. k studencu 2. Po poklicu je ekono-mist in vodi sektor AOP in APO v DO COLOR Med-vode.
Kot član predsedstva OK SZDL Lj.-šiška in nje-govega izvršnega odbora se aktivno vključuje v delo OK SZDL. Vidna je tudi njegova vloga pri vodenju krajevne konference SZDL Medvode, kjer je poleg tega vodil kadrovsko koordinacijo pri P KK SZDL in bil namestnik predsednika komiteja za LO in DS v KS.
Tov. Aiojz Izlakar se s svojim delom in poznava-njem problematike OZD in KS zavzema za razre-ševanje odprtih vprašanj in problemov ter za krepi-tev položaja delavcev, delovnih Ijudi in občanov v KS ter za povezavo KS z organizacijami zdmženega dela
PREDSEDNIK             DRUŽBENOPOLITIČNEGA
ZBORA:
MIROSLAV PODBEVŠEK
Tov. Miroslav Podbevšek je rojen 1937. leta in stanuje na Gorazdovi 3 v Ljubljani. Po poklicu je livar-oblikovalec in vodi obrat v TZ Litostroj, TOZD PUM Livarna.
Tov. Podbevšek je dolgoletni dmžbeno-politični delavec in je deloval predvsem v organih zveze sin-dikatov. Uspešno je vodil konferenco 00 v DO Lito-stroj in se zelo aktivno vključil v delo predsedstva OS ZSS Ljubljana-Šiška. Vse naloge je sprejemal z ve-liko odgovornostjo in jih je opravljal vestno in zavze-to. Kot dober poznavalec našega političnega si-stema se zavzema za uresničevanje določil Zakona o združenem delu in ustavnih pravic delavcev.
IZVRŠNI SVE*
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA:
PETER HOČEVAR
Peter Hočevar je rojen 1939. leta, po poklicu di-plomirani ekonomist, stanuje v Ljubljani, Ane Ziher-love 2.
Tov. Peter Hočevar je doslej opravljal vrsto odgo-vornih nalog v združenem delu (vodja strojnega knjigovodstva, šef računovodstva, svetovalec-razi-skovalec, samostojni raziskovalec, direktor projek-tivnega podjetja), bil predsednik Komiteja za druž-beno planiranje in gospodarstvo občine od januarja
1982 do julija 1985, od julija 1985 pa predsednik izvršnega sveta skupščine občine.
S svojim dosedanjim delom dokazuje uspešnost prl uresničevanjti p^ograma stabilizacijske politike in nadaljtijL^ <.¦..¦ __benoekonomskih odnosov ter politicrietja sistama v občini in mesta Ljubljana. Je samoiniciativen, ima organizacijske sposobnosti, sposoben je demokratično in učinkovito prispevati k usklajevanju interesov ter krepiti kolektivno delo in odgovomost IS. Odlikuje ga poštenost in kritčnost, je dosleden in vztrajen pri delu ter oster v obsodbi nedela, površnosti in nestrokovnosti. Z visoko stop-njo strokovnosti in politične odgovornosti opravlja prevzete naloge, z lastnim vzorom ustvarja zaupa-nje, zato ga sodelavci spoštujejo.
Je član ZKJ od leta 1964. Aktivno se vključuje v delo drugih diužbenopolitičnih organizacij in v delo krajevnih skupnosti.
SKUPŠČINE SIS
Skupščina SIS za izobraževanje
PREOSEDMK SKUPŠČINE:
JOŽICA PANTAR
Tov. Jožica Pantar je rojena 1953. leta; stanuje na Djakovičevi 24 Ljubljana. Po poklicu je vzgojiteljica, opravlja dela in naloge ravnatelja VVO Rezke Dra-garjeve.
Tov. Jožica Pantar aktivno sodekije kot delegat v družbeno-političnem zboru naše občinske skupšči-ne. Je tudi član občinske komisije za odnose z ver-skimi skupnostmi. Že vrsto let se tvorno vključuje v delo krajevne skupnosti, predvsem kot delegat v skupščini KS in delegat temeljne delegacije v KS, kjer je tudi vodila komisijo za LO in DS.
PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV:
ALENKA GOGALA
Tov. Alenka Gogala je rojena 1933. leta, stanuje v Ljubljani, Tugomerjeva 2 in je po poklicu magister kemije. Opravlja dela in naloge svetovalca v TZ Lito-stroj, TOZD PUM Livarne.
Tov. Alenka Gogala zavzeto in aktivno deluje kot delegat delegacije za skupščino SIS za vzgojo in izobraževanje v KS Zg. Šiška. Poleg tega uspešno opravlja številne družbeno-politične in samou-pravne dolžnosti v svojem delovnem okolju, med drugim je namestnica predsednika delavskega sveta TOZD in vodi komisijo za družbeno-ekonom-ske odnose pri konferenci 00 ZS v DO Litostroj. Vidna je njena vloga na področju inovacijske in razi-skovalne dejavnosti.
SLAVICA JANKOVIC
Tov. Slavica Jankovič je rojena 1949. leta in sta-nuje v Ljubljani, UL bratov Učakar 136. Po poklicu je diplomirani psiholog in opravlja samostojna stro-kovna dela na področju izobraževanja v delovni skupnosti DO Zastava-avto SOZD Slovenija-avto.
Toy. Jankovič se zavzeto in aktivno vključuje v samoupravne organe v DO Zastava, kjer vodi tudi delavski svet. Opravlja tudi pomembne družbeno-politične naloge, predvsem v 00 ZK v DO Zastava-avto.
PREDSEDNIK ZBORA IZVAJALCEV:
BORUT BRULC
Tov. Borut Brulc je rojen 1954. leta in stanuje v Ljubljani, Ceneta štuparja3. Po poklicu je strojni in-ženir in opravlja dela in naloge vodje teoretičnega pouka TZ Litostroj, TOZD SSTS Franc Leskošek-Luka.
Tov. Brulc je že vrsto let delaven v samoupravnih organih in družbeno-političnih organlzacijah v de-lovnem okolju. Zaupane so mu bile odgovorne na-loge vodenja delavskega sveta TOZD in samou-pravne delavske kontrole. Že vrsto let deluje na izo-braževalnem področju in je bil v zadnjem mandat-nem obdobju namestnik predsednika zbora izvajal-cev izobraževalne skupnosti občine Lj.-Šgka.
Tov. Brulc je vse dosedanje naloge opravljal zav-zeto, z veliko mero odgovomosti in strokovnosti.
Skupščina SIS za zaposlovanje
PREDSEONIK SKUPŠČINE:
MIROSLAV PEČEK
Tov. Miroslav Peček je rojen 1947. leta in stanuje vUL 28. maja55, Ljubljana. Po poklicu jediplomirani politolog in vodi oddelek za nagrajevanje v plan-sko-analltskem sektorju DSSS LEK.
Tov. Peček opravlja številne odgovorne družbe-no-politične naloge, med katerimi izstopa vodenje družbenega sveta za družbeno-politične odnose pri Sob Lj.-Šiška. Aktivno se vključuje v delo sveta za politični sistem pri P OK SZDL Lj.-Šiška kot njegov predsednik. Opravlja tudi odgovorne naloge v kra-jevni skupnosti, saj je bil član sveta KS in sekretar 00 ZK. V tem mandatu pa je vodil temeljno delega-cijo krajevne skupnosti. DARINKA ČOŽ. ,
Tov. DarinkaOož jerojena 1934. leta in stanujena Brilejevi 15 v Ljubljani. Po poklicu je dipl. novinar in opravlja dela samostojnega svetovalca pri republi-škem družbenem svetu za vprašanja družbene ure-ditve v sekretariatu IS Skupščine SRS.
Tov. Čož že vrsto let aktivno deluje v družbeno-političnih organizacijah in samoupravnih organih, kjer je zaposlena. Vključevala se je tudi v družbe-no-politično življenje v krajevni skupnosti.
EDVARD VERBIČ
Edvard Verbič je rojen 1949. leta in stanuje na Rojčevi 21, Ljubljana. Po poklicu je dipl. politolog in je organizator splošno poslovnega procesa v ISKRI,, tozd Razvojni inštitut.
Edvard Verbič se je v tem mandatnem obdobju uspešno vključeval v delo na področju delovanja samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje.
Skupščina   SIS   za   socialno skrbstvo
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
MARA BEVČIČ
Tov. Mara Bevčič je rojena 1952. leta in stanuje na Leninovem trgu 19 v Ljubljani. Po poklicu je socialna delavka in opravlja dela in naloge socialne delavke v LEK DSSS.
Tov. Mara Bevčič se tvorno vključuje v delo SIS družbenih dejavnosti, predvsem pa na področju so-cialnega skrbstva, saj ji je to področje zaradi delov-nih nalog, ki jih opravlja v OZD, tudi blizu. Vključe-vala se je tudi v delo samoupravnih organov VVO Najdihojca kot delegat sveta.
PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV:
METKA MOČNIK
Tov.MetkaMočnikjerojena1926. letainstanujev Ljubljani, Česnikova 26.
Tov. Metka Močnik se aktivno vključuje v delo od-bora za vprašanja samoupravne organiziranosti in kadrovskih zadev v SIS za socialno skrbstvo naše občine, obenem pa opravijatudi dolžnosti vodje de-legacije SIS za zdravstvo. Je izredno aktivna v druž-beno-političnem in samoupravnem življenju v kra-jevni skupnosti, kjer prebiva, saj je član sveta KS in namestnik sekretarja OO ZK v KS. Vidna je bila tudi njena vloga pri delu društva prijateljev mladine v KS Ljubo Šercer in prav zaradi tega zelo cenjena tudi med mladimi.
PREDSEDNIK ZBORA IZVAJALCEV:
HEDVIKAVIRANT
Tov. Hedvika Virant je rojena 1934. leta in stanuje Na Rojah 2, Ljubljana-Šentvid. Po poklicu je psiho-log in je zaposlena v Centru za socialno delo, kjer opravlja dela in naloge psihologa.
Tov. Virant uspešno deluje kot vodja delegacije SIS za izobraževanje. Opazen jetudi njen prispevek pri delu mestne organizacijeZveze prijateljev mladi-ne. Tudi v lastni organizaciji je opravljala mnoge družbeno-politične in samoupravne naloge, predv-sem kot predsednica zbora delavcev, vključevala pa se je tudi v delo OS ZSS Lj.-Šiška.
Skupščina SIS za kulturo
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
JELENA GAČEŠA
Tov. JelenaGačeša jerojena 1947. leta in stanuje na Bijedičevi 3 v Ljubljani. Po poklicu je profesor filo-zofije in sociologije, opravlja pa dela in naloge novi-narja-urednika v Komunistu — glasilu ZKS in ZKJ.
Tov. Jelena Gačeša je vestno predana novinar-skemu poklicu, a vseeno že vrsto let aktivno deluje na družbeno-političnem in samoupravnem področju v svoji KS, kjer je prevzemala in še prevzema odgo-vorne naloge, kot so: predsednik KK SZDL in sekre-tar 00 ZK. Vrsto let je delovala v OK ZKS Lj.-Šiška in tu opravljala odgovome naloge.                      ,
PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV:
JURE ŠILC
Tov. Jure Šilc je rojen 1956. leta in stanuje Ulica bratov Novak4. Je magister elektrotehnike in oprav-Ijadela in naloge višjega asistenta na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani.
Tov. Jure Šilc se je do sedaj aktivno vključeval le na področju otroškega varstva kot član delegacije SIS v KS, kjer prebiva. Kot vesten delavec se vklju-čuje tudi v samoupravno in družbeno-politično živ-Ijenje v organizaciji, kjer združuje delo.
ZLATKO JAGODIČ
Tov.Zlatko Jagodičjerojen 1946. leta in stanujev Ulici Narodne zaščite 4 v Ljubljani. Po poklicu je in-ženir strojništva in opravlja dela in naloge vodje pri-prave dela v AgrostrojTOZD Kmetijska mehanizaci-ja.
Poleg odgovornih delovnih nalog, ki jih ima v or-ganizaciji, je bil že vrsto let aktiven predvsem v 00 ZK v TOZD-u, ki jo je tudi vodil. Izredno viden pa je njegov delež pri delu delegacije SIS za kulturo v DO Agrostroj, katero tudi vodi. Aktivno se je vključiltudi v delo skupščine SIS za kulturo in v delo njenih orga-nov.
PREDSEDNIK ZBORA IZVAJALCEV:
FRANC BUKOVEC
Tov. Franc Bukovec je rojen 1939. leta in stanuje v Vašah 41, Medvode. Po poklicu je gradbeni tehnik ter opravlja dela in naloge vodje investicijskih pro-jektov za gradbeno področje v DO DONIT Medvode, TOZD Institut. Že vrsto let se aktivno vključuje v sa-moupravno in družbeno-politično ŽK/Ijenje svoje de-lovne organizacije, še bolj opazno pa je njegovo vključevanje v krajevni skupnosti. Je podpredsednik sveta KS Preska in predsednik komunalne komisije vKS.
Na področju kulturne dejavnosti je izredno ustvar-jalen v DPD »Svoboda« Medvode.
Skupščina SIS za socialno var-stvo
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
IRMA KOSTANJEVIC
Tov. Irma Kostanjevič je rojena 1942. leta in sta-nuje Ulica bratov Kraljič 6 v Ljubljani. Zaposlena je v DO Šport-oprema, kjer opravlja dela in naloge vodje finančno-računovodskega sektorja.
Tov. Kostanjevič se vsestransko vključuje v druž-beno-politično in samoupravno življenje. Že vrsto let aktivno deluje v OOZK v delovni organizaciji in v de-legaciji SIS v DO, kjer tudi vodi splošno delegacijo. Aktivno se vključuje v delo CZ v KS. Sodeluje tudi v društvih in je predsednica sabljaškega kljuba. V prejš-njem mandatnem obdobju je bila član delegacije za zbor združenega dela in se aktivno vključevalatudi v samoupravne organe OŠ Ivan Novak-Očka ter gi-mnazije Šentvid.
Skupščina SIS za zdravstvo
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
ANICA PEPERKO
Tov. Anica Peperko je rojena 1919. leta in stanuje Podgornikova 5 v Ljubljani. Po poklicu je dipl. jurist, sedaj pa je upokojenka. Kljub upokojitvi je zelo uspešna in aktivna v svoji KS, predvsem na področju zdravstva. V preteklih mandatih je vodila skupščino SIS za zdravstvo v naši občini in se aktivno vključe-vala v delo njenih organov. Bilaje članica sveta KS in predsednica poravnalnega sveta. Opravljala je tudi odgovorno dolžnost delegata republiške regionalne zdravstvene skupnosti in bila aktiven član komisije za mednarodne konvencije.
PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV:
ANDREJ ŽONTAR
Tov. Andrej Žontar je rojen 1952. leta in stanuje na Prežganju 48, Ljubljana. Po poklicu jeelektrotehnik, zaposlen pa je v ISKRI Avtomatika, TOZD Sistemi, kjer je vodja oddelka.
Že vrsto let se aktivno vključuje v delo samou-pravnih organov OZD, sedaj pa je delegat SIS za zdravstvo. Aktivno se je vključil tudi v delo samou-pravnih organov KS, kjer prebiva.
PREDSEDNIK ZBORA IZVAJALCEV:
MARIJA-MAJDA ZOREC Tov. Marija-Majda Zorec je rojena 1948. leta in stanuje na Hudovernikovi 11, Ljubljana. Po poklicu
je višja medicinska sestra in je zaposlena v ZD Ljub-Ijana TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Šiška. Tov. Zorec je aktivna družbeno-politična delavka in zaupane so ji bile odgovorne naloge vodenja de-lavskega sveta DO ZD Ljubljana. Sedaj pa je pred-sednik delavskega sveta TOZD-a. Do sedaj se je vključevala tudi v delo skupščine SIS za zdravstvo kot član koordinacijskega odbora.
Skupščina SIS za raziskovanje
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
dr. ANDREJ GRŽELJ
Tov. Andrej Grželj se je rodil 1934. leta in stanuje na Kogojevi 4 v Ljubljani. Je doktor strojništva in opravljadela in naloge docenta na Fakulteti za stroj-ništvo v Ljubljani.
Tov. Grželj se kljub odgovornim nalogam na Fa-kulteti za strojništvo že vrsto let aktivno vključuje v samoupravno in družbeno-politično življenje v KS, kjer je vodja temeljne delegacije. V prejšnjem man-datu je vodil odbor za družbeno-politični sistem pri Sob Lj.-Šiška. Vestno in zavzeto se je vključeval v delo KK SZDL kot član predsedstva.
PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV:
JANEZ PREMRU
Tov. Janez Premru je rojen 1935. leta in stanuje na štefanovi 9-a v Ljubljani. Po poklicu je učilelj, opravlja pa dela in naloge ravnatelja OŠ Zvonka Runka.
Z dosedanjim aktivnim družbeno-političnim delom se je vključeval v delo družbeno-političnih organiza-cij v krajih, kjer je prebival. Uspešno vodi delegacijo SIS za raziskovanje v KS Hinko Smrekar, deluje pa tudi na občinskem nivoju kot član komisije za idejno in teoretično delo pri OK ZKS Ljubljana-šiška.
PREDSEDNIK ZBORA IZVAJALCEV:
MARIN BAJD
Tov. Marin Bajd se je rodil 1936. leta in stanuje na Brilejevh vLjubljani. Jedipl. inženirfizikeinopravlja odgovorne naloge znanstvenega svetnika v Institutu za turbinske stroje.
Kljub odgovornim delovnim nalogam se že vrsto let vključuje v delo samoupravnih organov instituta in je predsednik izvršnega odbora delavskega sveta instituta.
Skupščina SIS za otroško var-stvo
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
VLADIMIRA SEVER
Tov. Vladimira Sever je rojena 1935. leta in sta-nuje na Plevančevi 15 v Ljubljani. Po poklicu je dipl. bblog, opravlja pa dela in naloge svetovalca direk-torja LEK TOZD Razvoj in raziskave.
Tov. Vladimira Sever že vrsto let opravlja številne zahtevne in odgovorne naloge, tako v OZD kot v ok-viru občine, mesta in regije. Uspešno je vodilazbor združenega dela naše občinske skupščine, še prej pa je bila v dveh mandatnih obdobjih predsednica delavskega sveta DO LEK. Zaradi uspešnega in po-žrtvovalnega dela je bila izvoljena za člana IS SML, kjer je prevzela naloge s področja dela in zaposlova-nja. 2e vrsto let se tudi uspešno vključuje v delo predsedstva Biološkega društva Slovenije.
PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV:
JELKA ŠTRITOF
Tov. Jelka Štritof je rojena 1957. leta in stanuje na Abromovi 20, Ljubljana. Zaposlena je kot pedagog v OŠ Milan Mravlje, kjer vodi mladinsko organizacijo kot mentor. Kot dober pedagog in mladinski aktivist uspešno prenaša svoje znanje in izkušnje na mlajše.
PREDSEDNIK ZBORA IZVAJALCEV:
LIDIJA MOHORČIČ
Tov. Lidi ja Mohorčič je rojena 1952. leta in stanuje v Ljub' ani, Leninov trg 19. Po poklicu je vzgojiteljica in je za,icslena v VVO H. Ch. Andersen, kjer opravlja dela in naloge vzgojiteljice.
Je aktivna članica družbeno-političnih organizacij v svoji delovni organizaciji in se aktivno vključuje v delo samoupravnih organov ter je član posebne ka-drovske komisije v VVO H. Ch. Andersen.
Skupščina SIS za telesno kul-turo
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
FRANC IVANUŠA
Tov. Franc Ivanuša je rojen 1942. leta in stanuje našarhovi28, Ljubljana.ZaposlenjevlSKRI Široka potrošnja TOZD TV Pržan, kjer vodi organizacijsko enoto tehničnega tiska.
Tov. Ivanuša je vse svoje življenje posvetil po-dročju telesne kulture. Zaradi tega ga že vrsto let vključujejo na tem področju tako v SOZD-u, v DO in TOZD-u, kjer vodi tudi delegacijoSIS zatelesno kul-turo. V prejšnjih mandatih je vodil delavski svet TOZD-a in se spopadal z začetki delovanja samou-pravne delavske kontrole. Aktivno se je vključil tudi v delo 00 ZS, ki jo je v prejšnjem mandatu tudi vodil.
PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV:
JOŽE VOVK
Tov. Jože Vovk je rojen 1954. leta in stanuje na Prušnikovi 26, Ljubljana-Šentvid. Zaposlen je v SAVA Kranj TOZD Umetno usnje kot glavni planer, po poklicu pa je dipl. inž. kemijske tehnologije.
Tov. Jože Vovk se je v družbeno-politično delo vključil že za časa študija. V letih 1978 — 1982 je bil med najaktK/nejšimi člani temeljne delegacije KS šentvid in se mnogokiat vključeval v delo zbora KS naše občinske skupščine. Posebno opazen je tudi njegov prispevek v prizadevanjih za organiziranost in usmerjanje razvoja športne rekreacije in se ak-tivno vključuje v TVD »Partizan« Šentvid.
PREDSEDNIK ZBORA IZVAJALCEV:
OTO GIACOMELLI
Tov. Oto Giacomelli je rojen 1942. leta in stanuje Pot na Laze 23 v Ljubljani. Po poklicu je dipl. eko-nomist, zaposlen pa je v ČGP DELO kot novinar.
Kot izreden športnik v mladih letih je ostal še dan-danes zvest šporfu, predvsem skakalnemu in ima izredne zasluge za razvoj tega športa pri nas. Sedaj pa vodi smučarski klub »llirija«. Je eden izmed usta-noviteljev športnega društva v KS Koseze in tudi vodi komisijo za telesno kulturo v tej KS.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja
PREDSEDNIK ENOTE:
STANKO HVALE
Tov. Stanko Hvale je rojen 1920. leta in stanuje Krvavška 14 v Vodicah. Po poklicu je višji upravni delavec, sedaj pa je upokojenec.
Tov. Hvale je znan družbeno-politični delavec v naši občini. Opravljal je številne najodgovornejše družbeno-politične naloge, med drugim kot pred-sednik in tudi podpredsednik OK SZDL Lj.-šiška, v dveh mandatnih obdobjih je bil član DPZ naše ob-činske skupščine. Ima veliko zaslug za uspešno delo Zveze društev upokojencev občine Lj.-Šiška, zato so ga vključili v delo izvršnega odbora republi-ške zveze DU ter ga izvolili tudi za podpredsednika zveze DU mesta Ljubljane. Zelo aktiven je bil tudi kot član OS ZSS Lj.-Siška, zato so ga kot predstavnika vrst upokojencev ponovno predlagali za člana OS, kjer zastopa interese upokojencev. Z vso vnemo vodi Društvo nekadilcev naše občine.
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
KAREL GORNIK
Tov. Karel Gornik je rojen 1935. leta, stanuje na Ljubeljski 25 v Ljubljani. Po poklicu je strojni tehnik, vodi pa oddelek za informiranje v TZ Litostroj, DSSP.
Tov. Gomik se že vrsto let vključuje v delo občin-ske skupščine, saj je bil podpredsednik občinske skupščine in tudi predsednik zbora združenega dela. Kot uspešen družbeno-politični delavec je bil eno mandatno obdobje tudi podpredsednik OK SZDL Ljubljana-šiška. Izredno aktivno pa se je vključeval v delo komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. V KS, kjer prebiva, so mu poverjene mnoge nalog«, ki jih vestno in zavzeto
opravlja. Že vrsto let angažirano vodi občinski štab CZ Ljubljana-Šiška.
PREOSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV:
KATJAKAJFEŽ
Tov. Katja Kajfež je rojena 1945. leta in stanuje na Bratovževi ploščadi 38 v Ljubljani. Po poklicu je or-ganizator dela, vodi kadrovsko-socialno službo v Avtomontaži DSSS.
Tov. Kajfež je poleg uspešnega delovnega pri-spevka v OZD zelo aktivna tudi na stanovanjskem področju, saj vodi odbor za kadrovske. pravne in fi-nančne zadeve Samoupravne stanovanjske skup-nosti mesta Ljubljane. Uspešno je vodila tudi delav-ski svet DO Avtomontaža, zato so ji zaupali tudi vo-denje konference združene delegacije SIS za so-cialno varstvo. V prejšnjem mandatnem obdobju je vodila delo 10 00 ZS DSSS.
PREDSEDNIK ZBORA IZVAJALCEV:
HERMAN VERHOVŠEK Tov. Herman Verhovšek je rojen 1943. leta in sta-nuje naGorazdovi 15 v Ljubljani. Po poklicu jegrad-
beni inženir, opravlja pa dela in naloge vodje pro-jekta v GIPOSS Inženiring.
Tov. Verhovšek je aktiven v družbeno-političnih organizacijah in v samoupravnih organih v svojem de-lovnem okolju. Posebno se je angažiral na področju štanovanjske dejavnosti, kjer je član delegacije za samoupravno stanovanjsko skupnost. Vključuje se v delo odbora za graditev mesta in iniciativnega od-bora za stavbno-zemljiško skupnost pri IS Sob Ljub-Ijana-Šiška. Sedaj vodi 10 00 ZS v TOZD-u in je član konference osnovnih organizacij v DO Gl-POSS.
ANTON SKUBIC
Tov. Anton Skubic jerojen 1927. leta in stanuje na Rezijanski 13 v Ljubljani. Po poklicu je inženir orga-nizacije dela in vodi oddelek priprave in plana pro-cesa v GIP INGRAD Celje, DSSS Izpostava Ljublja-na.
Tov. Skubic se že vrsto let vključuje v delo sa-moupravnih organov in je aktiven član delegacije SIS za stanovanjsko gospodarstvo v DSSS Izposta-va.
LISTA KANDIDATOV
za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Ljubljana-Šiška, do-ločena na občinski konferenci SZDL Ljubljana-Šiška, dne 17.2.1986, v Ljubljani, obsega naslednje kandidate:
Ivan BIZANT, rojen 1919, upravni delavec, Medvode, Bizantova 4
Aleksander BOLE, rojen 1911, častnik JLA, Ljubljana, Plešičeva 29
Metka BUDIHNA, rojena 1937. zdravnica, Ljubljana, Na gmajni 50
Janez BRAUNE, rojvvn 1964, študent, Ljubljana, Pod hribom 64-a
Andrej CIMERMAN, rojen 1948, strojni tehnik, Ljubljana, Novo Polje, C III-26
Janja DOMITROVlC, rojena 1949, absolvent ekon. fak., Tacen 11-d
Ljubo GOLUa rojen 1960, miličnik, šmartno pod Šmarno goro, Rocenska 2
Alojz IVANČIČ, rojen 1926, upravni delavec, Ljubljana, Kogojeva 1
Matjaž JELOVČAN, rojen 1962, tehnični risar, Ljubljana, Ljubeljska 25
Bojan KOŠMRLJ, rojen 1945, kemijski tehnik. Ljubljana, Beblerjev trg 7
Vesna KOVAČ, rojena 1950, višja medicinska sestra, Ljubljana, Sojerjeva 10
Ksenija KRIŽMAN, rojena 1964, (inančni knjlgovodja, Ljubljana, Ulica Narodne zaščite 11
MarijaKUDER, rojena 1945, prodajalka, Ljubljana, Ul. pregnancev 16
Anka KUKOVEC, rojena 1948, ekonomist, Ljubljana, Bijedičeva 8
Vukašin LUTOVAC, rojen 1943, papimiški tehnik, Medvode, Klanska 2
Jože MENCINGER, rojen 1933, inž. org. dela, Ljubljana, AneZiherlove 6
Marija NOVAK, rojena 1948, delavka, Ljubljana, Glinškova ploščad 6
Ana PINTAR, rojena 1938, delavka, Ljubljana, Trg prekomor. brigad 9
Milan PLEVNIK, rojen 1951, absolvent FSPN, Ljubljana, Novakova 5
Miro PODBEVŠEK, rojen 1937, livar-oblikovalec, Ljubljana, Gorazdova 3
Rado ROTER, rojen 1929, dipl. politolog, Ljubljana, Celovška 189
Alenka STANIČ, rojena 1953, višji upravni delavec, Ljubljana, Šišenska 43
Ivan ŠLOSAR, rojen 1919, upravni delavec, Ljubljana, Vodnikova 285
Andrej VEBER, rojen 1915, kmetovalec, Medvode, Sp. Senica 1
Srečko VRHOVNIK, rojen 1950, višji upravni delavec, Ljubljana, Runkova 2
Prva seja občinske kandidacijske konference
V četrtek, 20. februarja, so se v sejni dvorani skupščine občine sešli delegati na prvi seji občinske kandidacijske konference. Po sprejemu poslovnika o delu so obravnavali in sprejeli poročilo volilne ko-misije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL o opravljenih kandidacijskih postopkih v OZD in KS. Temeljne kandidacijske konference so opravili v 229 organi-zacijah zdnuženega dela ter 31 krajevnih skupno-stih. Temeljna ugotovitev opravljenih kandidacijskih konferenc je, da na kandidate niso imeli pripomb. Pripombe so posredovale temeljne kandidacijske kbnference KS Koseze, KS Komandant Stane II, KS dr. Petra Držaja, KS Gameljne-Rašica, KS Litostroj, KS Najami, KS Dravlje, Petrol Zemeljski plin, Brod, OŠ Veljka Vlahoviča, DO Color tozd Premazi in DSSS, Lek tozd Farmacija, DO PAP tozd Telemati-ka. Iz njih so razvidne pripombe, da je starostna struktura evidentiranih previsoka, kandidirati bi mo-rali mlajše kadre —do55 let, dajepremalodelavcev iz neposredne proizvodnje, da bi morali dosledno . imeti dva kandidata za posamezne funkcije, moti jih, da se nekatera imena pojavljajo na več spiskih kan-didatov ozlroma ista imena v zamenjanih funkcijah, navkljub obljubam, da ne bo vodoravnih kroženj na vodilnih funkcijah v SRS. Vsekakor velja prisluhniti tem pripombam, jih razčleniti in kot take so lahko
svojevrsten prispevek k razpravi o kritični analizi de-lovanja političnega sistema socialističnega samou-pravljanja. Ob tem velja poudariti še. da noben evi-dentiranikandidatniodklonilprevzemafunkcijebrez tehtnih vzrokov.
Delegati so sprejeli predlog kandidatov za oprav-Ijanje vodilnih in drugih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v občini, določili kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine občine in opredelili postopek za člane izvršnega sveta.
Obravnavali so stališče in predlog temeljnih kan-didacijskih konferenc o evldentiranih možnih kandi-datih za predsednika in člane predsedstva SRS, za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ, za dele-gale Zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ, za nosilce vodilnih in drugih funkcij v skupščini SRS in skupščinah SIS v republiki ter za nosilce vodilnih in drugih funkcij v skupščini mesta Ljubljane ter skupš-činah SIS mesta Ljubljane, izvolili pa so tudi dele-gate za prvi seji mestne in republiške kandidacijske konference.
Delegatom je bilo podano tudi poročilo občinske ' konference SZDL o poteku kadrovskih priprav na volitve za delegate občinske skupščine ter skupš-čine posebne družbenopolitične skupnosti.
Na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986—1990 in ob upoštevanju skupnih usmeritev in dljev razvoja SR Slovenije in mesta Ljubljane v tetu 1986 ter na podlagi 189. dena statuta ob-čine Ljubljana-Šiška (Ur. Hst SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) in 62 člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, St. 46/85) je skupščina občine Ljubljana-Siška na 44. seji zbota združe-nega dela, na 41. seji zbora krajevnih skupnosti in na 39. seji družbenopditiftnega zbora dne 24. 12. 1985 sprejela
Resolucijo
o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za
obdobje 1986—1990 v letu 1986
Z resocudjo delovni Ijudje in občani občine Ljubljana-Šiška opredeljujemo politiko, ukrepe in aktivnost družbe-nega razvoja v letu 1986. Tako bomo delavd v samouprav-nih organizacijah in skupnostih sprejeli ukrepe za izvajanje resducije z namenom, da zagotovimo razvoj občine Ljub-Ijana-Siška skladno z razvojem mesta Ljubljane kot po-sebne družbenopolitične skupnosti.
V letu 1986 bomo dograjevali elemente družbeno-eko-nomske pditike na repubKški in zvezni ravni, ki bodo učirv kovali na realizacijo dljev, usmeritev in okvirov gospodar-skega razvoja občine. Izhajajoč iz doseženih rezultatov, problemov in tendenc, ki se v leto 1986 prenašajo iz sred-njeročnega obdobja 1981 —1985, notranjlh in zunanjih ra-zmer ter potrebe, da se hitreje obvladajo ekonomske težave in razvojni problemi terzagotovi nadaljnji razvoj sodalistift-nih samoupravnih druzbenoekonomskih odnosov, bodo glavne naloge v letu 1986 naslednje:
1.  nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov,
2.  izboljšanje kakovosti gospodaijenja in nadaljnje po-vefianje izvoza in proizvodnje z radonalno rabo vseh vrst surovin in energije in uvajanjem znanstvenih dosežkov v proizvodne procese,
3.  radonalna namenska raba prostora in usklajen pro-storski razvoj posameznih dejavnosti ob izboljšanju okolja in preprečevanju njegovega razvrednrtenja, varovanja na-ravnega in pridobljenega bogastva ter naravne in kulturne dedišfiine,
4.  uresničevanje programa graditve stanovanj,
5.  prednostni tazvoj vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, osnovnegazdravstvenegavarstvain raziskovanja,
6.  ustvarjanje pogojev za nadaljnji razvoj OZD širšega družbenega pomena (na področju komunalne energetike, komunale in mestnega potniškega prometa) na ekonom-skih principih, pri čemer ne sme biti cena edini virfinancira-nja,
7.  odpravljanje neupravičenih razlik v osebnih dohodklh, ki niso rezultat dela; uveljaviti moramo načelo, da za pri-bližno enako delo in rezultate dela sledi približno enako pla-čilo,
8.  krepitev vseh oblik sodelovanja z obtinami v mestu in regiji ter s pobratenima občinama Kardeljevo in Kavadarci,
9.  uvajanje sodobne informaajske tehnologije za mo-dernizadjo poslovanja v  organizadjah,  skupnostih in upravnih organih,
10.  nadaljnja krepitev Ijudske obrambe in družbene sa-mozaščite za učinkovitejšo obrambno pripravljenost.
I.  OSNOVNE USMERITVE IN MATERIALNI OKVIRI V LETU 1986
Pri obHkovanju ciljev ekonomske politike v let u 1986 izha-jamo iz ugotovitve, da je treba v organizadjah zdmženega dela in v celotni družbi doseči močnejšo izvozno usmerje-nost in večjo proizvodnjo, boljšo ekonomičnos) v poslovanju in gospodarnejšo rabo družbenih sredstev. S tem bomo za-gotovili potrebna sredstva za reprodukdjo gospodarstvater postopno zaustaviti realno zmanjševanje sredstev za osebno, skupno in splošno porabo.
Na podlagi dosežkov v letu 1985 ter predvidenih gospo darskih tokov v naslednjem letu predvidevamo v letu 1986:
—  rast družbenega proizvoda za 1,5—2 % ob rasti indu-strijskeproizvodnje4,5—5% intrznekmetijskeproizvodnje za2,5%.
—  povečanje zaposlenosti za 1 %, predvsem na po-dročju proizvodnega dela, izobraževanjainznanstveno-ra-ziskovalnega dela,
—  zaostajanje rasti sredstev za osebno, skupno in splošno porabo za rastjo družbenega proizvoda,
—  hitrejše naraščanje amortizadje in sredstev za izbolj-šanje in razširjanje matenalne osnove dela od rasti družbe-nega proizvoda,
—  izvoz na konvertibilno področje bodo organizacije združenega dela povečale za 10 % glede na dosežen izvoz v letu 1985,
—  uvoz s konvertibilnega področja bodo organizacije uravnavale v odvisnosti od vištne konvertibilnega izvoza, veljavne devizne zakonodaje in zunanje likvidnosti gospo-darstva države kot celote,
—  investidje v gospodarstvu bodo usmerjene predvsem v nabavo nove opreme za povečanje izvoza in prestrukturi-ranje gospodarstva; pri uvozu opreme bodo imele prednost predvsem tiste organizadje, ki bodo uvažale nujno opremo in tehnologijo za nadaljnji tehnični in tehndoSki razvoj. ki naj poveča njihovo izvozno usmerjenost in konkurenčnost na zunanjih trgth.
II. NALOGE IN USMERITVE NA GOSPOOARSKEM PO-DROČJU
1. Ekonomskl odno«l s tu|lno
Temeljna usmeritev — dolgoročnoinekonomsko učinko-
«
vito, neposredno in posredno vkljufisvanje v mednarodno delitev dela — je osnovna naloga vseh organizadj združe-nega dela.
Zaradi velikih obveznosti do tujine, potreb po uvozu suro vin, repromaterialov, tehnologije in opreme bopotrebno do-seči veliko hitrejšo rast izvoza blaga in storitev od rasti dnjž-benega proizvoda.
Organizacije združenega dela bodo povečale skupni izvoz blaga in storitev za 8—10 % glede na dosežen izvoz v letu 1985, izvoz na konvertibilno področje pa za 10% in s tem dosegle 97% pokrivanjekonvertibilnega uvozaz izvo-zom.
Povečanje izvoza bo temeljilo na večji ekonomski motovi-ranosti organizacij združenega dela za izvoz, kar bomo do segli z združevanjem sredstev za spodbujanje konvertibil-nega izvoza, s selektlvnim zmanjševanjem obveznosti izvoznikov nakonvertibilno področje, omogočar^emzame-njave izrabljene opreme tudi iz uvoza in s posojili za izvozno usmerjene programe, predvsem pa s politiko realnega te-čaja dinarja. Tako bomo povečali konkurenCno sposobnost izvoznikov.
Za dosego ciljov na področju ekonomskih odnosov s tu-jino morajo organizacije zdnjženega dela:
—  razvijati višje oblike mednarodnega ekonomskega sodelovanja, razne oblike proizvodnega sodelovanja z ra-zvitimi državami in državami v razvoju, pridobivati nove izvozne trge v teh deželah in sodelovat pri skupnih nalož-bah s tujimi partnerji doma in v tujini,
—  prestrukturirati proizvodnjo oziroma proizvodni asor-timent in proizvajati izdelke višje stopnje predelave ter take storitve, ki so konkurenčne na tujih trgih,
—  s povezovanjem z znanstveno-raziskovalnimi orga-nizacijami, z domačo industrijo in enotami drobnega go spodarstva zmanjšati odvisnost od tujih tržšč in tehnologij ter od uvoza surovin in reprodukcijskega materiala,
—  zagotoviti večjo stopnjo koncentradje sredstev in ka-drov za enoten nastop na tujih trgih ter izboljšati usposob-Ijenost kadrov za delo na področju zunanje trgovine,
—  izdelati svoje izvozno uvozne plane menjave blaga in storitev, plane deviznih prilivov in odlivov ter programe vra-čanja tujih posojil, jih uskladiti in prevzeti odgovornost za njihovo izvajanje.
2. Energlja
Za gospodarski in družbeni razvoj občine je nemotena oskrba z energijo eden od bistvemh pogojev in jo zato obravnavamo kot prednostno nalogo skupno in enotno za območje celotne Ljubljane.
Zaradi težav ph zagotavljanju energlje moramo varčevati z vsemi energetskimi viri in spodbujati uvajanje novih si-stemov izkoriščanja energije. Več aktivnosti jetreba posve-titi večjim vlaganjem za aktivne načine ractonalizacije rabe oziroma varčevanja z energijo. Pri tem bomo skušali aktivi-rati tudi bančne organizadje za odobravanje tovrstnih na-msnskih kreditov.
Pospeševali bomo razvoj daljinske oskrbe s toplotno energijo ter plinom \z omrežja pred ostalimi energetskimi si-stemi, čeprav bo elektriina energija zadržala ponnembno vlogo v energetski bilanci. V okviru interesnih skupnosti energetike bomo realno vrednotili potrebe uporabnikov po energetskih storitvah, skrbeli za radonalno izkoriščanje energetskih virov in odločali o združevanju dela in sredstev. Investidje, opredeljene v srednjeročnem druzbenem planu, se bodo izvajale v skladu z letnimi programi. Predvidevamo dokončanje izgradnje objekta 35-C-40 toplarna šiška. De-lovna organizaaja Energetika bo gradila primarno plinsko omrežje, energetski virzaKomunalnoenergetikoLjubljana, primarno vročevodno omrežje in potnilnico ter nova pro-dajna skladišča plina. Slanovanjske soseske bomo oprem-Ijali s sekundamim omrezjem glede na dinamiko izgradnje. Zavzemali se bomo za postopno vključevanje objektov za obstoječa toplovodna omrežja v že zgtajenih stanovanjskih soseskah ter si prizadevali za dopolnitev sedanjega si-stema financiranja le-teh. Petrol 00Zemetjski plinnačrtuje za zanesljivo oskrbo porabnikov in uOnkovito delovanje pli-novodnega sislema investicije v izgradnjo plinovodnih prik-Ijučkov, usposobitev plinovodnega sistema za prenos plina iz Italije ter pričetek izgradnje skladiSča zemeljskega ptina.
3. Industrlja
Industrija ostaja najpomembnejši noalocgospodarskega razvoja v občini in prevzema nase največji del bremena za rast družbenega proizvoda ter skoraj vse izvozne obvezno-sti.
Združevanje sredstev na dohodkovnih osnovah za zago-tavljanje surovin in uvajanje novih proizvodnih progiamov mora temeljiti na spoznanju, da le na tak na6n lahkozago-tovimo nemoten proces družbene reprodukdjs.
Načrtujemo, da bodo organizadje združenega dela s po-dročia industrije v prvem letu srednjeroCnega obdobja
1986-1990 dosegle 4,5-5% rast obsega industrijske proizvodnje, kar bo mogofie doseči le z uiinkovitejšim izko-riščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti, z njihovo re-konstrukdjo in modernizadjo. Predvsem bo potrebnozago-toviti selektivno obnovo in pospešeno posodabljanje obsto-ječih proizvodnih zmogljivosti s poudarkom na panogah z najvišjo stopnjo odpisanosti osnovnih sredstev kot so: ko-vinsko-predelovalna industrija, proizvodnja končnih tekstil-nih izdelkov, del proizvodnje in predelave papirja, proizvod-nja preje in tkanin. Zaradi uspešnejšega vktjučevanja v mednarodno delitev dela na kakovostno novih podlagah in ob strožjih ekonomskih zahtevah domačega trga bodo OZD s področja industrije proučile obstoječe proizvodne pro-grame. Pripraviti moramo take proizvodne programe, ki bodo nadomestili proizvodni asortiman, ki je že na koncu življenjske dobe, preprečiti poslovanje z motn|ami inzago-toviti razvojno perspekiivo.
Možnosti povečanja proizvodnje so različne po posa-meznih industrijskih panogah. Veijo možnost imajo pano-ge, ki so konkurenčne na svetovnem trgu in le delnc zaosta-jajo za industrijo v razvitih državah: industrija električnih strojev in naprav, strojna, farmacevtska in kemična industri-ja. Organizacije združenega dela se morajo povezovati z znanstveno-raziskovalnimi organizadjami in zagotoviti vključevanje v izvoz ključnih tehndogij (mikroelektronika, elektrooptika, akdjska informatika) ter s proizvajald surovin in polizdelkov, z drobnim gospodarstvom in trgovino. Ve^i poudarek bodo dajale trženju.
Investicije bodo usmerjene predvsem v zmogljivosti, ki bodo prispevale k večjemu izvozu blaga in storitev ter smo-trnemu nadomeščanju uvoza, v proizvodnjo energije iz do-mačih virov in v razvoj drobnega gospodarstva. Učinkovi-tost investiranja je treba povečati s hitrejšo graditvijo in smofrnejšo uporabo sredstev, ki so na razpolago za dokon-čanje začetih vlaganj v investicijske objekte terz dosledno uporabo kriterijev ekonomske učinkovitosti in družbene upravičenosti pri odlofianju o novih investidjah.
Vse načrtovane večje investidje za leto 1986 so v pred-nostnih panogah:
1. ZPS Titovi zavodi Litostroj
—  proizvodnja energetske opreme
2.  Unitas
—  dodatna oprema h kovaškim stiskalnicam
3.  Iskra IEZE TOZD Feriti
—  razširitev in modernizadja proizvodnje (eritov in navi-tih komponent
4.  Iskra IEZE TOZD Magneti
—  postavitev proizvodnje magnetov iz redkih zemelj
5.  Iskra Elektrozveze
—  povečanje in obnova proizvodnih kapadtet
6.  Iskra Center za elektrooptiko
—  center za elektrooptiko III
7.  Iskra Mikroelektronika
—  mikroelektronika III
8.  Iskra Zmaj TOZD Baterije
—  uvedba redne proizvodnie litiievih baterij
9.  Gorenje TIKI
—  modernizadja proizvodnje srednjelitražnih grelnikov vode
—  razširitev proizvodnje gospodlnjskih prezračevalnih naprav
10.  PAP TOZD Telematika, TOZD Proizvodnja
—  posodabljanje in razširitev proizvodnih zmogljivosti
11. ŽG Mostovna TOZD Podjetje za izdetovanje jeklenih konstrukdj in dvigal
—  varilnica timic
12.  IMP DO IKO TOZD Trata Avtomatika
—  razširitev in modemizadja proizvodnje reguladjskih naprav
13. Aero TOZD Tovarna celuloze Medvode
—  rekonstrukdja papirnega stroja I
14. Donit TOZD Laminati
—  rekonstrukdja in modernizadja proizvodnje lamina-tov II. faza
15. Donit TOZD Tesnit
—  rekonstrukcija in moderrtizadja proizvodnje IT plošč
16.  Donit TOZD Filtri
—  prenos proizvodnje filtrov Vodice
17.  Lek — Informacijski in poslovni center I. etapa
18.  Lek TOZD Farmadja
—  modernizaaja proizvodnih kapadtet in nakup strojev za dodatne faze
20. Tekstil TOZD Tekstllna Medvode
—  papirna industrija
21.  Rašica TOZD Pletilnica
—  nabava elektronskih pletilnih strojev
22.  Tokstil TOZD Tkalnica Vižmar)e
—  dograditev barvarne — suha apretura
23. Pivovarna Union TOZD Proizvodnja
—  izgradrtja varilnice piva
Investitorji prevzemajo neposredno odgovomost za rf-hovo realizadjov skladu s prostorskim vidikom družbenega plana, s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva in pospe-ševanja prodornejših panog ter za zagotovitev finančne konstrukdje.
4. Kmetljstvo
Na področju kmetijstva načrlujemo, da bo v letu 1986 po-rasla tržna proizvodnja za 2,5% glede na leto 1985.
Najpomembnejše količine proizvodov in kultur v tržni proizvodnji bodo:
—  2,300.0001 mlekavdružbenemsektoijuin4,800.000l pri združenih kmetih,
—  3.200 mlade   pitane govedi  v družbenem   sek> torju in 900 pri združenih kmetih,
—  252t pšenice na zemljišftih Agroemone, 21 Ot na družbenih zemljiščih Mercator — KZ Medvode in 350t pri združenih kmetih glede na samopreskrtjo,
—  31 Ot koruze v zrnjih na družbenih zemljiščih Mercator — KZ medvode ter 501 oljne ogrščice, na zemljiščih Agroe-mone 140t oljne ogiščice in 177t ječmena
—  združeni kmetje bodo pridobili 2000t krompiija kot semenski merkantilni in industrijski krompir.
Posebno pozomost bomo namenili tržnosti telet za na-daljnjo rejo in tižnosti plemenske govedi.
Agroemona, Mercator — KZ Medvode inzdruženi kmetje bodo vložili vse napore za večjo intenzivnost pridelave in prireje.
Nadaljevali bomo z agro in hidromelioracijami ter tako izboljšali zemljišča za večjo tržno proizvodnjo. Take posege bomo izvajali ob potoku Poljšku na površini oa. 100 hekta-rov, v Polhograjskih Dolomitih in RaSici na površini ca 70ha zemlje. Pravtako bomo pripravljali dokumentadjoza melio-racijo ob potoku Glinščica v Podutiku na povržini ca 60ha. Nadaljevali bomo s pripravami za komasacijo Seniškega polja ca 100ha in z urejanjem zemljišt ob avtocesti Naklo—Ljubljana v skladu z obvezo investitorja in območne vodne skupnosti Ljubljana-Sava. Kmetijska zemljiška skupnost bo izdelala agrokarto.
V okviru razpoložljivih sredstev bo skupnost za pospeše-vanje kmetijstva sofinancirala nabavo kvalitetnih semen, gnojil, zaščitnih sredstev, opreme, strokovno izobraževanje združenihkmetov, izgradnjohlevovinstojišč. Posebnoskrb bo posvečala urejanju kmetijskih in gospodarskih površinv smislu izdelane študije obnove Pdhograjskih Dolomitov.
Za dosego navedenih dljev bosta Emona, Agroemona — TOZD Poljedelstvogovedoreja in Mercator — KZ Med-vode vložili vse napore za nemotenooskrbo kmetijskih proi-zvajalcev in družbenega obrata z zadostnimi kdifcinanni re-promateriala, semena, gnojil in zaščitnih sredstev V ta namen bo KZ Medvode pričela z adaptadjo obstoječih ob-jektov v centralno skladišče reprodukdjskega materiala in zaščitnih sredstev.
Varovali in izboljševali bomo gozdove zaradi njihovih splošno koristnih funkdj in zaradi gospodarskih učinkov. Gozdno gospodarstvo Ljubljana bo v skladu z gozdno-go-spodarskimi načrti gozdove negovala, obnavljala, varovala in izkoriščala.
Na področju gozdarstva bomozačeli z izgradnjo gozdne ceste »Boben« v dotžini približno 1500m.
Za pospeševanje kmetijstva terza razvoj in intervendjev proizvodnji in porabi hrane bomo združevali sredstva v vh šini 0,7% od brutto OD vseh delavoev.
5. Promet In zveze
Leto 1986 predstavlja začetek pripravljalnega obdobja za izvedbo novega javnega prometnega sistema za vso Ljubljano. Visoka rašt cen naftnih derivatov, predvsem pa tekočih goriv, terja vse radonalnejše rešitve na področju prometa. Tako bo treba v naslednjem letu nadaljevati s preusmeritvijo cestnega prometa na železnico, predvideti tesnejše povezave cestnega in železniškega prometa ter zagotoviti razdelitev programov na posamezne vrste pre-vozov (cesta, železnica).
Za zagotovitev zadovoljivega standarda prevoza, še zla-sti v prometnih konicah, v mestnem potniškem prometu po-trebujejo 35 novih vozil, v primestnem pa 20 vozil. Predvi-dena je tudi priprava dokumentadje oziroma pričetek iz-gradnje depoja za vozila MPP v Mostah. TOZD Delavnice v okviru LPP bodozaključile izgradnjo III. steze avtopralnice, začele z adaptadjo lakirnice in pričele z izgradnjo dolglh ja-škov za popravilo pregibnih vozil. Na končnih postajah mestnega prometa moramo zagotoviti postavitev sanitar-nih kioskov.
DO LPP nima razpoložljivih sredstev za vse navedene investictje in bodo te naloge hkrati z odplranjem novih linij avtobusnega prometa odvisne predvsem od angažlranja drugih virov finandranja razširjene reprodukdje. V prihod-njem letu bo zato potrebno zagotoviti sistemsko financira-nje razšiijene reprodukdje na nivoju mesta Ljutdjane, y obeh temeljnih organizadjah pa še v večji meri izboljšati organlziranost ter izkoristiti vse možne notranje rezerve.
Viator, TOZD Tovorni promet bo končal Izgradnjo preto-vornega terminala v občini Vič-Rudnik ter obnovil svoj voznl park.
Tudi DO Vektor, TOZD Izredni prevozi bo realiziral večji del dohodka na konvertibilno podro$e z izrednimi prevozi.
Samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje med OZD v verigi izvajanja transportne lunkdje bo pospešilo pretok blaga ter znižalo stroške transporta in s tem ublažilo stagnacijo v dejavnosti tovomega prometa.
Vključili se bomo v enotno akdjo za oblikovanje elemen-tov, nadzora in omejevanja prevoza nevamih snovi v cest-nem prometu mesta Ljubljane.
6. Trgovlna
Trgovina bo lahko učinkovito sodelovala pri izvozu blaga, oskrbi gospodarstva in oskrbi občanov z blagom le na pod-lagi trajne dohodkovne povezanosti s proizvodnimi organi-zacijami združenega dela ter skupnim načrtovanjem proi-zvodnje In naložb.
Trgovina se bo morala v prihodnje še bolj prilagajati kupni moči potrošnikovtersi na raznenačineprizadevatiza pridobitev kupcev in zadovotjitev njihovih potreb.
SZDL bo spodbujala delovanje potrošniških svetov, ki morajo postatl aktivni soobHkovalci izbdjšanja ponudbe in založenosti trgovin, posredovanja želja krajanov in uskla-jevanja obratovalnih časov trgovin glede na potrebe obča-nov. Trgovske otganizadje bodo začele z organiziranim uvajanjem novih oblik sodelovanja s potrošniki, kot npr. namensko varčevanje oziroma angažiranje sredstev po trošnikov, nakupi s popustom nad določeno minimalno vrednostjo, nakup obveznic, prodaja po katalogu, dnevi proizvajalcev Itd.
Mercator — Rožnik, TOZD Grmada prenašav leto 1986 investidjo iz združenih sredstev SOZD za izgradnjo trgo-vine v soseski ŠS 4/1 (stara oznaka 8/2) v Dravljah. ABC Pomurka Loka, TOZD Prodaja na drobno bo začela s pri-dobivanjem dokumentadje za izgradnjo preskrbovalnega centra v Medvodah za izgradnjo samopostrežne irgovine v Goričanah.
Metalka, TOZD Skladišča bo začela z investidjo v nove skladiščno-prodajne prostore.
SOZD Slovenija avto bozgradil ali pridobil 4.500m 2po-vršin za regalno skladišče in okrog 12.0O0m 2 odprtega skladiščnega prostora. Nova skladišča so potrebna zato, ker bodo v letu 1986 oz. 1987 sedanji skladiščni prostori temeljnim orgamzacijam v sestavi SOZD Slovenija avto odvzeti. Lokadja novih skladišč v Ljubljani še ni dotočena.
Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Živilski trgi bo nadaljevalo z aktivnostmi za vključitev investitoijev v kon-zorcij za izgradnjo nove tržnice v Kosezah (ŠR-7).
Preskrba je v Ljubljani urejena enotno kot zadeva skup-nega pomena na mestni ravni. Na področiu preskrbe prebi-valstva bo glavna naloga zagotavljanje osnovne preskrbe in kakovost preskrbe ter sodelovanja s potrošniškimi sveti v KS. Poslovodje trgovin z živilskimi proizvodi morajo s pra-vočasnim naročanjem zagotavljati enakomernost oskrbe.
Za nemoteno oskrbo bomo angažirali tudi blagovne re-zerve občine in mesta, za kar bomo združevali 0,2% od brutto OD vseh delavcev.
V krajevnih skupnostih, kjer sveti potrošnikov ugotovijo krajevni interes za razširitev trgovske mreže, bomo te mož-nosti ponudili tudi zasebnikom. Trgovina bo prilagodila svojo ponudbo tudi potrebamturizma, karpomeni večjoza-loženost trgovin kot doslej, predvsem z vsakovrstnim kvali-tetnitn blagom.
7. Gostlnstvo in turlzom
V okvlru gostinskoturisKne ponudbe mora biti v prihod-njem letu večji poudarek na kvaliteti ponudbe.
Organizacije združenega dela v občini s področja gostin-stva in turizma (Mercator — DO Hoteli-Gostinstvo, TOZD llirija, Integral — DO Golfturist, TOZD Gostinstvo, A8C Po-murka — DO Delikatesa, TOZD Gostinstvoo, Laguna, po-slovan enota Na klancu — DO Kompas, TOZD Magistrat, poslovna enota Motel Medno) morajo v letu 1986 izboljšati kakovost svoje ponudbe z izboljšanjem postrežbe, odnosa do gostov in upoštevanjem časa obratovanja. Za izboljšanje kvalitete bomo spodbujali odpiranje novih gostinskih loka-lov s kvalitetno ponudbo hrane oziroma specializiranih go-stinskih obratov.
Nastanitveni center bo sicer deloval kot delovna organi-zadja na področju gostinstva, vendar bo svoje storitve nudil dosedanjim uporabnikom, delno Iskri in pa za družbeno prehrano.
DO Kompas TOZD Magistrat bo v letu 1986 nadaljeval s pripravljalnimi deli za nadgradnjo motela Medno, Srednja šola za gostinstvo jn turizem pa bo začela s pripravljalnimi deli za preureditev hotela Bellevue. Tudi v letu 1986 bo na-dalje potekala akdja za bcrijšo informiranost turistov v turi-stični in gostlnski ponudbi, predvsem na območju tistega dela naše občine, ki jo je obšla avtocesta Naklo — Ljubljana.
Ker organizadje združenega dela gostinstva in turizma s sedežem v občini niso zainteresirane, da bi bile nosilke ra-zvoja na posameznih rekreadjskih območjih, bo treba to problematiko reševati kratkoročno in predvsem v času se-zone zagotovlti primerno turistiina gosfinsko ponudbo v dosedanjem obsegu.
Avtokamp Dragočajna bo sprejel svoje prve goste v natu-rističnem delu kampa. Za pospešilev razvoja turizma v po-sameznih turističnih krajih bodo morala prevzeti inidativo turistična družtva. ki za svoje delovanje na podlagi ovredno tenih programov lahko računajo s pritokom sredstev iz združene turistične takse. Poživiti bo potrebno dejavnost ti-stih društev, katerih delovanje je zamrb.
Na področju kmečkega turizma zatadi neugodnih kredit-nih pogojev In nezainteresiranosti kmetov ne pričakujemo odplranja novih kapacitet.
8. Gradbonlttvo
Zaradi upadanja investidjske dejavnosti in spremenjene tehnične struklure investidjskih vlaganj se bodo morale gradbene organizadje hitreje prilagajati tako spremenjenim gospodarskim pogojem s povezovanjem interesov znoiraj delovnlh in sestavljenih organizadj in s poslovno tehndo-ško modernizatijo proizvodnih procesov.
Za uspeSen nastop pri pridobivar^u novih del je nujna kompleksna ponudba gradbeništva v sodelovanju s projek-tantskimi in inženiring organizadjami in z iix)ustrijo gradbe-nega materiala. Pri izkoriščanju naravnih mineralov bomo izvajali ukrepe za zaščito in varovanje okolja tar sanadjo gramoznic, peskokopov in kamnolomov.
9. Drobno gospodarstvo
Hitrejši razvoj drobnega gospodaretva tako na področju družbenega kot zasebnega sektorja bomo dosegK predv-sem z bolj razvito delitvijo dela in s tesnejšim kooperadj-skim sodelovanjem med industrijo in drobnim gospodar-stvom.
Zato bodo morale organizadje združenega dela pri obli-kovanju svoje poslovne politjke za leto 1986 oceniti svoj ekonomski Interesza sodelovanje z enotami družbenega in zasebnega sektorja drobnega gospodarstva in predvideti več sodelovanja z njimi.
Problematiko poslovnih prostorov drobnega gospodar-stva bomo razreševali s smotmejšim piidobivanjem in oddajanjem poslovnih prostorov v družboni lasti in v sode-lovanju s samoupravno stanovanjsko skupnosljo Fjnand-ranje nakupa novih lokalov za potrebe drobnega gospodar-stva bomo skušali zagotoviti z združevanjem sredstev amortizadje lokalov in z veL;mi bančnlmi kredti zaseb-netnu sektorju drobnega gospodarstva. Ob revitalizaciji stanovanjskega fonda bomo upoštevali vse možnosti za povečanje prostorskih kapacitet drobnega gospodarstva.
V  skladu s postopno rastjo števila obratovalnic samo-stojni obrtnikov pričakujemo tudi povečanje števila zapo-slenih delavcev. Določeno kategorijo delavcev (invalidne osebe, matere z majhnimi otroki) bo možnozaposliti pri sa-mostojnih obrtnikih z organiziranjem dela na domu, za kar bo potrebno dopdniti vsebino kolektivne pogodbe. Samo stojni nosilci osebnega dela bodo morali zagotoviti vzgojo lastnih kadrov sštipendiranjem, za karsoz odlokom o dav-kih občanov predvidene tudi davčne dajšave.
III. RAZVOJ V PROSTORU IN VARSTVO OKOLJA
I.Prostorskl razvoj
V  skladu s skupnimi dlji. opredeljenimi v dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane in srednjeročnem planu ob-čine bonno usmerili glavno pozomost pridobivanju prostor-ske izvedbene dokumentacije, varstvu naravnega in kultur-nega okotja ter razvoju gospodarstva in drugih gospodar-skihdejavnosti.PravtakobomoposebnoaktivnostnatneniN zaključevanju že pričetih investidjskih posegov, še po-sebno na stanovanjskem področju.
Varstvo okcHja in zraka Je ena od temetjnih nalog tega srednjeročnega obdobja.
Onesnaževalci bodo morali pnpravili sanadjske progra-me. Aktivneje bomo odpravljali divja krajevna odlagališča odpadkov in poostrill nadzor nad njimi, prav tako jih hkrati sanirali, kolikorbodozatodanipogoji. Prednost pri sana-ciji bosta pri tem imeli odlagališči Smlednik in Vodice.
Nadaljnja aktivnost na področju usmeijanja prosfora bo usmerjena v izvajanje politike varovanja kmetijskih zemljišč ter smiselno  povezovanje in oblikovanje akcij v prostoru.
Za posamezna območja v občini bomo vodili postopke sprejemanja prostorskih dokumentov in naročili izdelavo naslednje dokutnentadje:
1.) Dokončali bomo izdelavo in sprejeli prostorske izvedbene načrte (upoštevaje dopolnitve, kl jih predpisuje nova prostorska zakonodaja):
-  ŠO 9, SR 9/1 (MeC 1,2,3) Medvode center
-  SS 3/5, 7 (ŠS 12/1 b, 2b) Podutik
-  ŠS 4/4 (ŠS 12/2a) Podutik
-  ŠO 6, šl 6, ŠP 6/1 (ŠS 108/1, ŠO 6, Sl 6, ŠP 14)Sentvid
-  SO7(ŠS201/4)Tacen
-  SR 2 (SR 2/1, ŠR 2/2, ŠS 102) Hermes
-  šP 1/1 (ŠP 1)Union
-  ŠP 2, šM 2 (SP 2, ŠM 1) ob gorenjski progi
-  SP 9/5 (Mep 2) Aero
-  ŠP 14 (SP 218/1) Vodice
ZN ZN ZN
UN, ZN, PUP UN UN UN
PUP, ZN PUP ZN
2.) Naročili in izdelali bomo posebne strokovne podlage za posamezne prostorsko izvedbene načrte:
-  ŠS 10/2 (Mes 16/3) Pirniče                                      ZN
-  ŠS 9/5 (Mel 2) Sora                                                  ZN
-  ŠS 12/3 (Mes 10/2) Žeje                                          ZN
-  ŠP 1/2, ŠP 4, (ŠP 4, ŠP 5) ob CelovSki
cesti                                                                 PUP, UN
-  šP 9/2, 3 (Mep 1/1, 2) Preska                                  ZN
-  šS1/1(ŠS1/1,2,3,ŠS101)StaraSiška        PUP, UN
-  šP 8/1 (ŠP 201/1) Rašica                                        ZN
-  ŠS3/3,SS3/2(ŠS12/3b,4b, 5b)Podutik                 ZN
-  ŠS 8/4, 5 (ŠS 202/6b in ŠP 202/2 del)
Gameljne                                                                  ZN
-  ključne lokadje šmame goro                                   UN
3.) Izdelali bomo prostorske ureditvene pogoje za plan-ske cetote za vsa tista območja. ki niso pokrita s prostor-skimi izvedbonimi akti. Prednosl bodo imeia območja plarv
skih celot, v katerih se planirajo investicije, opredeljene v družbenem planu občine za obdobje 1986—1990 in sicer:
-  ŠS1/8 (ŠS 3/12) Spodiia Šiška
-  ŠS 4/1 (ŠS 7,3) Dravlje
-  ŠM 3 (PM 3) Plinama Koseze
-  ŠP 6/5 (ŠP 9) Vižmatje
-  ŠP 7 (ŠP 201) Tacen -- KOT
-  ŠP 9/6 (Mep 4) Donit
-  ŠP 9/1 (Mep 6) Sora
-  šS 9/1 (MeM 1) pokopališče Preska
4.) Študije o prostorskih niožnostih dppdnitve gradnje in zapolnjevanja vrzeli med obstoječimi zgrajenimi objekti (plombe)
-  ŠS 1/3 (ŠS 5/2, 3) Pod hribom
-  ŠS 1/8, ŠS 3/1, 2 Stara Šiška
-  ŠS 1/2 (šS 4/2) Spodnja Šiška
5.) Evidenca naravne in kultume dediSčine iti varstveni ležimi urejanja za območje občine. 6.) Sofinanoirali bomo naloge s področja:
-  razvoja inforrnacijskega sistema za spremljanje naro-čanja in stanja urbanistične dokumeirtacije,
-  naloge vrednotenje obsavskega prostora,
-  urbanistično in krajinsko ureditev območja TivcHija, Rožnika in šišenskega hriba.
2. Komunelno gospodarstvo
Naloge s podtočja komunalnega gospodarstva za leto 1986 temeljijo na programih za obdobje 1986 -1990, ki ji h sprejema komunalna skupnost Ijubljanskih ob&in ter na programih, ki jih v pretekiih letih ni realizirala občinska ko-munalna skupnost.
Obseg nalog, njihova prioriteta in realizacija bo oprede Ijena skladno z načinom in možnostjo združevanja finanč-nih sredstev v te namene.
Posobna skrb bo posvečena izboljšanju ekdoških pogo-je^ kot tudi vzdrževanju žezgrajenih komunalnih objektov in naprav.
Sredstva amortizacije, obračunana po minimalnih, z za-konom predpisanjh stopnjah, bomo namenjali obrravi in na-domestitvi osnovnih sredstev, ki so v upravljanju kotnunal-nih terneljnih organizacij.
Področje urejanja stavbnih zemljišč zajema naloge pri-dobivanja in priprave stavbnih zemljišč ter opremljanja le-teh s komunalnimi napravami. Naloge s tega področja fi-nandrajo neposredni investitorji s phspevki.
Z urejanjem stavbnih zemljišč bomo pričeli predvsem v ti-stih zazidalnih otokih, ki so v družbenem planu opredeljeni kot območja graditve. Poleg teh zazidalnih otokov pa so urejevalna dela predvidenapredvsemše v: šS 4/1 (ŠS 8/1, 2) Dravlie, šS 5 (ŠSK 6) Poljane, ŠS 1/4, 5 (šS 9) Koseze, ŠS 4/2 (SS 10) Draveljskagmajnaterv industrijskih območ-jih ŠP 5 (ŠP 3) Iskra - IMP, ŠP 4 (šP 4, ŠP 5) ob Celovški cesti. ŠP 6/2 (ŠP 8) Skip glecie na potrebe in možnosti po-surneznih investitorjev.
Obseg naložb, ki jih bo zajemal program izgradnje omrežja ulic in cest, bo odvisen zlasli od možnosti združe-nih sredstev in prispevka od nadomestila za uporabo stavb-nega zemljišča ter sredstev občanov.
Naše aktivnosti bodo potekale skladnoz letnirni programi SIS za izgradnjo cest in planov komunalne skupnosti Ijub-l}<u!Skih cbčin.
Naloge s področja komunalnih naprav individualne rabe !>o podrobno opredeljene v programu komunalne skupnosti Ijubljanskih občin za vodovodno in kanalizadjsko omrežje, v programu energetskih skupnosti pa za plinovod, vročevod, elektriko in PTT.
7. načrtno investicijsko politiko bomo zagotovili pravoča-sno opremljanje novozgrajenih staiovanjskih in ostalih ob-jektov s komunalnimi napravami.
Komunalne TOZD bodo postopoma prevzemale v uprav-Ijanje lokalne vodcvode in pokopališča. Razšinli bomo ob-stoječa pokopališča v Sadovicah, Šmarttiem in Smledniku ter zgradili mrliške vežice v K3 Šmartno, v Vodicah in v Pre-ski. Gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe za enostavno reprodukcijo financiramo iz združenih sredstev.
V vzdrževanje bomo vključili vse novozgrajene objekte in naprave kolektivne komunalne rabe. V programih so zago-tovljenatudi sredstvazasanadjoTivolija, RožnikainŠišeo skega hriba in sredstva za vzdrževanje PST, del sredstev pa bo namenjen za obnovo komunalnih objektov in naprav v že zgrajenih stanovanjskih soseskah. Prav tako bodo pote-kale v prihodnjern letu aktivnosti za postopno izenačevanje komunalnega standarda na celotnem območju občine Ljub-Ijana-Siška.
3. Stanovanjsko gospodarstvo
Kompleksno stanovanjsko gradnjo bomo usmerili na ob-močja, ki so z dolgoročnim planom občine in mesta name-njena za stanovanjsko graditev. V prvi fazi bomo usmerjali stanovanjsko gradnjo na že pripravljena zemljišča in na komplokse, kjer smo že pričeli z gradnjo.
Individualna stanovanjska gradnja bo v prvi vrsti dopol-nilna gradnja na komunalno že oprotnljenih zemljiščih.
V  okviru možnosti bomo gradili spremljajoče objekte v večjih stanovanjskih soseskah.
Na področju občine bo v naslednjem letu dograjenih 313 stanovanj v večdružinski gradnji:
—  §S 107/1 šentvid Zvezda (šl 4)               61 stanovanj
—  Mes 8/1 Svetje (šS 9/7)                            34 stanovanj
—  Mes 8/1 Svetje (ŠS 9/7)                            74 stanovanj
—  ŠS 7/1 Dravlje (SS 4/1)                          144 stanovanj
Skupaj                                                      313stanovan|
Pričeli bonio z nadzidavo 28 stanovanj na stanovanjskem objektu v Prušnikovi ulici (Burneraiig).
V enodružinski gradnji bomo pnčeli z gradnjo pribSžno 07 stancvanj, in sicen
SS3/7, 5,1,S03(SS 12/3a,3c, 4c, 6c) Podutik                                                                 57hiš
- Ostala iridividualna gradnja                                 10 hiš
Skupaj
67hiš
Za racionalnejše izkoriščanjo stanovanjskega sklada bomo še vnaprej pospeševali pieurejanjo obstojeSh pod-strešij na naslednjili lokacijah: Celovjka cesta 28, 28 a, 30, 72, Medvedova ulica 1. 3,10, 11, 14, 21, Ruskacesta 1,3, 13, Jesenkova ulica 2, 9, 10, F-rankopanska ulica 24, 26, Malgajeva ulica 20, Celovška cesla 124, 130 (ponoven preizkus). Nadaljovali borno z izdelavo dokumentacije za prenovo objektov v Stari Šiški ter v ostalih območjih občine, kjer bodo za to dani pogoji s teni, da si bomo prizadevali po-večati stanovanjski fond v srednjerofcnem obdobju za 172 stanovanj, ravno tako pa tudi prosto površine za poslovno deiavnost.
S prenovo borno celovito in usmerjatio obnavljali posa-rnezne predele na podlagi že začetih aktivnosti. V skladu s teml izhodišči bo potekala prenova in dopotnilna gradnja v Medvedovi 18, 22, 24, Žibortovi 23, Frankopanski 23 in Le-podvorski 22. Izdelana bo dokumentadja še za druga po-dobna območja v Slari Šiški. Prodtem moramosprejeti ure-dilveni načrt.
Z doslednim uresničevan|em planirane stanovanjske gradnje v občirii, organiziranim odkupom in opromo zern-Ijišč bomo preprečevali nedovolieno gradnio.
Na področju usmerjone individualne graunje si bomo pri-zadevali za večje in organiziranejše uvoljavljanje zadruž-ništva.tako da bodo imele vse zadruge z območja občine enakopravno možnost razroševanja stanovanjskih proble-mov svojih članov.
Racionalneje bomo uporabljali obstoječi stanovanjski fond. V ta namen bomo pospeševali preurejanje podstrešij in ostalih neizkoriščenih prostorov v stanovanjske prostore ter z diferendraiiimi stanarinami pospeševali zamonjavo stanovanj. S tem bomo povečali stanovanjski sklad.
Stanovanjska skupnost bo skupaj s skladom za urejanje stavbnih zemljišč zagotovila pravočasno pripravo zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo in s tem zagoto-vila kontinuiteto gradnje stanovanj.
Stroške gradnje stanovanj bomo obvladovali z bdjšo or-ganizadjo dela pri graditvi stanovanj in z dograjevanjem si-stema soinvestitorstva.
S soiidarnim in vzajemnim združevanjem sredstev v sa-moupravnih skupnostih bomo odpirali možnosli reševanja stanovanjskega problema upokojencev ter delavcev in ob-čanov z nižjimi prejemki.
Tudi v letu 1986 se bomo zavzemali za nadaljnjo kvali-tetno sanadjo v soseski Draveljska gmajna po sprejetem programu in priorileti, pri tem pa upoštevali realne možnosti izvajalcev sanacije in soinvestitorjev. Z nadaljevanjem in dokoričanjem sanadje Draveljske grrejne ne bomo dosegli samo vzpostavitve prvotnega stania, temveč tudi bistveno izboljšavo stanovanjskih razmer.
Prizadevali si bomo reševati problematiko barakarskih naseli) in odpravo stanovanj VI. in VII. KatBgorije v okviru enotne akdje v Ljubljarii v sodelovanju s samoupravnimi skupnostmi in drugimi investitorji.
Pospeševali bomo ustanavljanje skupnosti stanovalcev, ki naj bi na podlagi letnih programov pridobile od stanovanj-skega podjetja del sredstev za vzdrževalna dela ria stano-vanjskih objektih.
IV. SOCIALNI RAZVOJ
V prvem letu novega srednjeročnego obdobja bomo na področju socialnega razvoja:
—  uresničevali konkretne stabilizadjske progiame na vseh področjih skupne porabe,
—  preverili strukturo in deleže posameznih vrst stroškov, da bi ocemli njihovo upravičenost in možnost njiliovega zmanjševanja,
—  uveljavljali sodobnejšo organizadjo dela znotraj de-javnosti po posameznih področjih,
—  združevali sredstva amortizadje na nivoju Ljubljane za doseganje večjih učinkov na področju vzdrževanja ob-stoječih objektov družbenega standarda,
—  na področju svobodne menjave dela pri uresničeva-nju vseh programov namenjali osrednjo pozornost razreše-vanju vsebinskih vprašanj in kvaliteti storitev.
V okviru danih materialnih možnosti bomo namenjali po-zornost nadaljnji rasti osebnih dohcx)kov zaposlenih delav-cev v družbenih dejavnostih, da bi tako postopno izenačili družbenoekonomski položaj teh delavcev z delavci v osta-lern združenem delu.
Sredstva za finandranje programov SIS družbenih de-javnosti bomo zagotavljali v okviru svobodne monjave dela iz sredstev, ki jih bomo zbrali po enotnih prispevnih stopnjah iz BOD in od dohodka. Upoštevajoč zaostreno pogoje go-spodarjenja in stabilizadjske usmeritve bodo ta sredstva še naprej relativno omejena. Pri finandranju programov SIS družbenih dejavnosli bodo imeli prednost osnovni programi otroškega varstva, izobraževanja, zdravstva in raziskova-nja. Financiranje mejnih dejavnosti bomo uresničevall na podlagi samoupravnih sporazurnov. V okviru enotnih pri-spevnih stopenj iz bruto OD bomo zagotavljali tudi sredstva zasofinanciranje vzajemnosti in solidarncsti v SR Sloveniji.
Na posameznih področjih družbonih dejavriosti bomo uresnif evali nasiednje prečtnostne nalog*
1.  V družbenoorganiziranovzgpjo in varstvo predšolskih otrok bo v okviru obstoječega prostora vkljuCenih okoli 4550 predšctskih otrc* ali 55% 18 starostne populacije. Program pripravo za vstop v osnovno 5do za tiste otroke, ki niso vključeni v VVO, bomo izvajaS v obsegu 180 ur. Posebno pozornost bomo nainenjali prilagajariju obHk varstva otrok dejanskim potrebam zaposlertli staršev in kvaliteti pedago-škega dela v VVO. Pripravflene bodo sprememba normati-vov" in standardov za odpravljanje vzgojnovarstvenega dela. Družbene pomoCi otrokom bomo dodeljovali na pod-lagi samoupravnega sporazuma o uveljavljanju socialno varstvenih pornoCi.
2.  V šolskeni letu 1985/86 bonx) izvajali novi predmetnik tudi v 6. in 7. razredih osnovnih šol s poudarkom na uresni-čovanju naravoslovnih dni, delovmh akdj, proizvodnega in drugega  dmžbeno  polrebnega  dela  ob   povezovanju osnovnih šol z OZD, diušivi in klubi, ki bodo rnorali šolarn zagotavljati več zunanjih sodelavcev csziroina rnentorjev pri uresničevanju novega programa osnovne šole. Osnovno-Solski pouk bomo izvajali v okviru 1,3 iznrieno. Jutranje var-stvo učencev, podaljšano bivanje in celodnevna šola bodo ostali v enakem obsegu. Nadaljevali bomos pogiabljanjem In uvajanjem elernontov celodiievne osnovne šote v vse osnovne šolo.
V  skladu z uveljavitvijo obveznega predmetnika in u6-nega naCrta bomo uveljavili tudi nova merila tjnandranja vzgojnoizobraževalnega programa, ki bodo upožievala po vočane obveznosti Izvajaicev za uresničovanjo vzgojnoizo braževalnega programa osnovnih šol.
Pozomost bomo namenjali izenačevanju materialnih po-
gojev in opremljenosli osnovnih šol s poudarkom na izbolj-
ševanju vzgojnoizobraževalnega dela kot celote ter pove-
' zovanju osnovnih šol s srednjitni šolami usmeijenega izo
braževanja.
Iz sredstev tretjega samoprispovka bo izdelana projektna dokumentacija za izgradnjo prizidka pri OŠ Hinko Smrekar, iz sredstev občinske izobraževalne skupnosti pa botno izvedli prvo lazo funkcionalne preurediive prostorov na po-družnični osnovni šoli Janez Kalan in pridobili lokacijsko dokumentacijo za OS v KS Sora.
Na področju srednjega usmeijenega izobraževanja bomo izvajali pouk v skladu s predmetniki za posaniezne srednje $ole in nadaljevali s pndobivanjem manjkajoCega učnega prostora v Srednji špli tehničnih strok Franca Le-skoška-Luke ter v Železniški srednji šoli. Učilnice bomo opremili s sodobnejšimi uOli in učnimi pripomočki. Posebno pozornost bomo narnenili tudi razreSevanju kadrovske pro-blematike v navedenih šoiah usmetjociega izobraževanja.
Glasbeni šoli Franc Šturm bomo zagotovili finančna sredstva za dejansko število oddelkov v skladu z druzbeno verifidranimi normativi. Prizadevali sl bomo zagotoviti tudi sredstva za pukrivanje nekaterih materialnih stroškov In osebnlh dohodkov pedagoških delavcev.
V vseh VVO, osnovnih in srednjih šolah bomo namenjali posebno pozornost tekočornu Izvajanju kvalitetne prehrane in kultiviranju prehrambenih navad.
3.   Raziskovalna skupnost občine Ljubljana-Siška bo so-financirala raziskovalne nalogezlasti s področja gospodar-stva (ketnija, mikroelektronika, strojna industrija), pa tudi s področja družbenih dejavnosti (zdravstvo, prostočasna de-javnost mladine). Podpirala bo zlasti raziskovalne nalogo, katerih rezultati bodo neposredno prispevali k povečanju dohodkaOZD in izboljšanju izvoznlh rezuttalov. kakortudi k izboljSar>ju pogojev dela in življenja delovnih Ijudi. ORS se bo v okviru svojih možnosti zavzemala za neposredno po-vezovanjo raziskovalnih in proizvodnih OZD pri izvedbi po-sameznih projektov, kakor tudi za 4im hitrajžo uporabo razp-skovalnil) dosežkov v praksi.
Spodbujala bo inovativno dejavnost kot enega najvaž-nejšihfaktorjevzaizboljSanje rezultatov gospodarjenja. Na-luspešneišim jnovatorjem bo pocleljovala priznanja. Prav tako bo spodbujala formiranje komisij za inovativno dejav-nost v tistih OZO, ki teh komisij še nimajo. Pripravila bo osnutek vzorčnega pravilnika o inovativni dejavnosti in ga ponudila vsem OZD. Poseben poudarek bodan popularizi-ranjn znanosti med osnovnošolsko In srodnješolsko mladi-
110.
4.  Na področju osnovnegazdravstvenegavarslvabomo namenili prednost preventivni dejavnosti, tako v okviru me-didne dela kot tudi na področju uresničevanja zdravstve-no-vzgojnih programov in nadaljnjega uveljavljarija ter šir-jenja dlspanzerske metode dela. V okviru ZD Ljubljana bomo nadaljevali s lunkcionalno reorganizadjo osnovnega zdravstvenega varstva in nadaljnjega uresničevanja sa-moupravnega sporazuma o skupnih podlagah za delitev dela na podiočju zdravstva, da bi odpravlll podvajanje zdravstvenih stohtev in dosegli optimalno racionalizacijo dela. Pozomost bomo namenili izboljšanju kvalitete zdrav-stvenih storilev s posebnim poudarkorn na intenziviranju zobozdravstvenega varstva.
5.  Na področju sodalnega varstva bomo izvajaS vse oblike pomočl sodalno ogroženim družinam in posamezni-kom na podlagi samoupravnega sporazuma o sodalnovar-stvenih pravicah, s katerimi so podrobneje opredeljeni normativi in pogoji za dodeljevanje navedenih pomoči. V skupnosti sodalnega varstva se bomo dogovorili o tistih oblikah družbenih denarnih pomoči, s katerimi bomo zago-tavljali nekaterim prejemiakom teh pomočt višjo raven od ropubliškega povprečja.
Pozomost bomo namenlli razreševanju najboij perečili
probtemov pri zaposlovanju invalidov in izvajanju mate-rialne pomoči v okvinj pravice do priprave za zaposlitev. subvendoniranjuterdodeljevaniusolidarnostnihstanovanj in pri Izvajanju vseh drugih oblik sociainovarstvenih po-moči (otroški dodatek, denarna pomoč za brezposelnost, varstveni dodotek k pokojnini, doplafila oskrbninstroškov v socialnih zavodh idr.).
6.  Na področju socialnega skrbstva bomo na osnovi enotnih kriterijev in meril tekoče spremljai izvajanje dogo-vorjenega obsega družbenih denamih pomod s poudar-kom na zagotavljanju socialne varnosti najbolj prizadetih občanov. Nadaljevali bomo vključevanje prizadetih pred-šolskih in šdoobveznih otrokv ustreznovarstvoinspedali-zirano nego.
7.  Na področju zaposlovanja bomo izvajali politiko pro-duktivnega zaposlovanja. V sodelovanju z izobrazevalno skupnostjo bomo izvajali Stipendijsko politiko, ki bo stlmuli-rala mladino za izobrazevanje na čim višjem nivoju za pr» zvodne in zlasti za defidtarne potdice, s čimer jim bomo za-gotavljali ustrezno zaposlitev.
Poseben poudarek bomo namenill razvijanju vseh oblik in metod dela za prekvalifikadjo in dokvaliflkacijo delavcev, zlasti v primerih ekonomskih in tehnoloških viSkov z name-nom, da kot stalni proces izboljšujemo in zvišujemo izobra-zbeno strukturo zaposlenih. Intenzivirali bomo zaposlova-nje pripravnikov ter še nadalje omejevali pogodbeno in na-durno delo. Skupnost za zaposlovanje bo v skladu z zakoni zagotavljala pravice in zavarovanja za primer brezposel-nosti. Z raznimi oblikami pitprave na zaposlitev bo poma-gala razreševati strukturna neskladja med potrebami OZD in iskalclzaposlltev.Posebenpoudarekbodanusposabljanju invalidnih oseb.
Izvajali bomo tako politlko nagrajevanja po delu, ki bo spodbujala strokovno, ustvarjalno in proizvodno delo.
6. Na področju kulture bomo namenjaH osrednjo pozor-nost 4lm večji dostopnosti kulturnih dobrin občanom In de-lovnim Ijudem v okviru obstojetih društev in skupin v KS, QZD in v šolah ter pri nadaljnjem uveljavtjanju vseh oblik Iju-blteljskih kulturnih dejavnosti, ki so se vsestransko afirmi-rale že v preteklem obdobju. Na področju knjižničarstva bomo pospešili razreševanje prostorske utesnjenosti cen-tralne knjižice, da bi tako zagotovili pogoje za povečevanje dotoka novih knjig in prostorskotertehnično usposobili ma-tično knjižnico z njenimi enotami. V Vodnikovi domačiji bomo izvajali program muzejske, likovne in knjižnične de-javnosti.
Posebno skib bomo namenili nadaljnjemu ohranjevanju spomenikov NOB in socialistične revoludje, etnološkinn spomenikom in naravnim znamenitostim. Nadaljevali bomo s prenovo Vodnikove domačije in s sanacijo obstoje-čih kulturnih domov tor izvajali obnovo gradu Goričane. Izvedli bomo odkup prostorov za centralno knjižnico Šiška in prostorov za podružnično knjižnico v Vodicah.
9. Za uret-iičevanje koncepta množičnih telesnokultur-nih dejavnosti bomo izvajali program športnorekreativnih aktivnosti v 82 osnovnih organizacijah za vse starostne strukture prebivalstva. Poseben poudarek bomo namenjali izvajanju programa mladinskega športa, zlasti mladih v srednjem usmerjenem izobraževanju. Program vrhurv skega športa bomo izvajali v devetih športnih panogah, o katerih smo se dogovorili na ravni mesta.
Zagotavljali bomo sredstva za amoitizacijo in investiaj-sko vzdrževanje telesnokulturnih objektov Prednostni na-logi bosta izgradnja atletskega centra v športnem parku ŽSD Ljubljana, ki bo realizirana iz sredstev občinske. mestne in republiške skupnosti za telesno kulturo.
V. KRAJEVNE SKUPNOSTl
Utrjevali bomo vlogo krajevnih skupnosti kot temeljne samoupravne skupnosti, v katerih bodo delavci, delovni Ijudje in občani zadovotjevali svoje potrebe in interese.
Z vkl|učevan)om ftim širšega kroga delovnih Ijudi in ob-čanov v samoupravno odločanje in z njihovim organizira-nim delovanjem v družbenopolitičnih organizadjah bomo krepili in razvijali delegatski sistem in delovanje ktajevne samouprave. V podporo delegatskemu odločanju bomo v okviru SZDL krepili vse oblike informiranja tako znotraj kra-jevnih skupnosti kot v občini.
Posebno pozornost bomo namenili krepitvi samouprav-nega sporazumevanja in dogovarjanja z OZD in samou-pravnimi interesnimi skupnostmi za uresničitev dogovorje-nih nalog. Za zagotavljanje pogojev delovanja delegat-skega sistema, organov krajevne samouprave ter pogojev za delo drugih samoupravnih in družbenopolitičnih dejav-nikov v KS je potrebno poleg sredstev občinskega prora-čuna vključiti tudi sredstva samoupravnih interesnih skup-nosti (n organizacij združenega deia. bdelali bomo samou-pravni sporazum o združevanju sredstev orgarizadj zdru-ženega dela in samoupravnih interesnih skupnosti za ti-nandranje delovanja krajevnih skupnosti. Prav tako bomo izdetali spremembe in dopolnitve kriterijev in meiil za deli-tev proračunskih in obračunskih sredstev za posamezne krajevne skupnosti ob upoStevanju načel solidarnosti in programov dela krajevnih skupnosti. S tem bomo zagotovili materialno podlago in pogoje delovanja krajevnih skupno-sti kot temeljne samoupravne skupnosti.
V krajevnih skupnostih bomo skrbeli za načrtovanje, po-družbljanje in usposabljanje delovnih Ijudi in občanov za naloge sploSne Ijudske obrambe in družbene samozašfite.
VI. SPLOŠNA PORABA IN DAVČNA POUTIKA
Sredstva splošne porabe bo občinska skupščina obliko vala skladno z zakonom, odloki in družbenimi dogovori, tako da bo splošna poraba zaostajala za nominalno rastjo dohodka gospodarstva. Uporabniki proračuna morajo upo-rabljati proračunska sredstva ekonomlčno in rationalno. Iz proračuna bomo izločali posamezne dohodke, ki ne sodijo v sploSno porabo.
Za vodenje in izvajanje enotne davčne politike v občinah in mestu Ljubljani bodo skupščine občine sklenile dogovor. Z dogovorom bomo pdeg opredelitve elemerttov davčne po litike dolofili enotne davčne stopnje in merila za oprostitve in olajsave posameznih vrst davkov. Ddočili bomo tudi način spremljanja izvajanja enotne davčne pcHitike in ukre-pe, ki bodo zagotovili njeno izvajanje, smotmejšo organi-zacijo, boljšo kadrovsko zasedbo in tehnično opremljenost uptave za družbeneprihodke. Po dogovoru o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani bomo zagotovili višino prihodkov, ki bo potrebna za kritje ugotovljenih potreb. V ta namen bomo morali po-večati stopnjo davka iz osebnega dohodka delavcev na 0,75%.
Sredstva, ki predstavljajo razliko med dogovorjeno višino splošne porabe v Ljubljani in realiziranimi proračunskimi prihodki, bomo zagotovili iz sredstev republike in odstop-Ijenega republiškega davka na promet proizvodov, vendar le pod pogojem, da bomo uvedli najvišje davčne stopnje iz dogovora.
Za skupne naloge, o kateflh so se Ijubljanske občine do-govorile, oziroma za tiste, ki jihpo določilih statuta in drugih normativnih aktih finandra skupština mesta Ljubljane, bomo iz sredstev proračuna obSne namenili dogovorjeni delež v breme splošne porabe občine. Splošno porabo bomo oblikovali in razporejali po enotnih kriterijih in merilih za tiste namene porabe. ki bodo v dogovoru določene. Iz občinskega proratuna bomo zagotovili sredstva za rado nalno in kvaiitetno delo upravnih organov in temeljnih pra-vosodnih organov, izvajanje programov dela Ijudske obrambe in družbene samozaščite, teritorialne obrambe, delegatskega sisfema in krajevne samouprave v krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizadj in drugih orga-nov, organizacij in skupnosti, ki se finand rajo iz splošne po-
rabe občine. Nadaljevali bomo z modemizadjo opreme upravnih organov, predvsem z avtomatsko obdelavo po-datkov v upravi za družbene prihodke Dogradli in izpopd-nili bomo računalniškoinformadjski sistem, ki bo pripomo-ge! k realizaaji sprejetih nalog, zlasti pa k njihovi botjši ka-kovosti.
V skladu s sprejetimi dogovori in sporazurri bomo sofi-nancirali izvajanje programa gradnje cest v Ljub|ani, pro-grama del na Krvavcu in Veliki planini, krili razlike v ceni Dnevnika in druge naloge, ki so določene s sklepom skupš-čine in izvršnega sveta. V okviru enotne bilanoe splošne porabe v Ljubljani in razpdožljvih sredstev bomofinandrali izgradnjo postaje milice v Šiški.
VII. SPLOftNA UUDSKA OBRAMBA M DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Razvoj splošne Ijudske obrambe in družbene samozaš-čite načrtujemo kot sestavni del celotnega razvoja občine v pnzadevanju za veijo obrambno in samozašiitno sposob-nost in pripravljenost delovnih Ijudi In občanov tervseh sub-jektov obrambnega načrtovanja v okviru materialne mož-nosti.
Postopno bomo uvetjavili dopolnjeno zasnovo narodne zaščite, zlasii z izpopolnjevanjem organizacijskih in ka-drovskih priprav za njeno vkljucevanje v oborožene obike odpora. Doseči moramo veijo povezanost teritorialne obrambe in njene vključenosti v sistem splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite na vseh ravneh. Pri opremljanju z orožjem in vojaško opremo bomo upoštevali naloge posameznih enot, njihovo opremjenost, dejanske možnosti in sprejete programe.
Vsi subjekti obrambnega načriovanja bodo ugotovili in ocenili nevarnosti, ki ogrožajo Ijudl, materialne indruge do-brine. Na osnovi presoje ogroženosti bodo zasnovali pre-ventivnoinrazvojnodelovanjecivilnezaščite. Oelovneljud in občane bomo usposabljali in phpravljali za osebno in vzajemno zaščito v bivalnih in delovnih okdjih v izrednth razmerah. Posebno pozomost bomo namenili opremljanju z osebnimi in kolektivnimi zašfitnimj sredstvi V vseh bival-nih in delovnih okoljih bomo nadaljevali z ustanavljanjem splošnih in spedaliziranih enot civilne zaščite ter pri tem množično vključevali žene in mladino.
Spodbujali in podpiraii bomo delovanje organizadj in društev, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reše-vanje v izrednih razmerah.
Zagotavljali bomo sredstva za izboljšanje opremljenosti štabov, enot in drugih sestavin dvilne zaščite, za gradnjo zaklonišč in za opravljanje ostali h nalog civilne zašiite. Na-daljevali bomo s prizadevanji za izgradnjo Doma varnosti in dislocirane enote gasilske brigade, kar uvrščamo med po-membne skupne naloge mesta Ljubliane.
Namen izobraževarija na podrbiju obrambnega in sa-mozaščitnega usposabljanja je doseganje višje obrambne in samozaščitne usposobljenosti. Izboljšati moramo vsebi-no, usklajenost, radonalnost in kvaliteto vseh vrst in obik usposabljanja. Z vajami bomo praktifino preverjali dejarv sko usposobljenost enot štabov in posamezmkov. Dogra-jevali in izpopolnjevali bomo orgamziranost sistema in de-lovanje nosilcev uresničevanja družbene samozaš6te in varnosti ter posebno skrb posvetili organizadjskemu, idej-nopolitičneniu in strokovnemu usposabljanju narodne zaš-fcite ter njenemu podružbljanju. Tekoče bomo dograjevali posamezne sestavine obrambnih in varnostnih načrtov (ocene pogojev in možnosti delovanja, mobilizadjski načr-ti). Poudarek mora biti na konkretnem, zanesljivem ter realnem načrtovanju delovanja vseh družbemh subjektov v začetnem obdobju (90 dni) in v nadaljnjih fazah vojne s po-sebnim poudarkom na delovanju v razmerah začasne za-ssdenosti ozemlja.