182. številka. Trst, v torek dne 12. avgusta 1902. XXVII. „EDINOST" izha'a enkrat na «> 6 stotink i3 nvč.i: izven 1rM:» pa po 8 stotink 4 nvr > Tt /rfftn str. X-ogatega življenja. In žnjim nlavi ta dan ves naš hvaležni narod- j tipin v Istri, in z vso svojo dušo, z vsemi naitoplejimi simpatijami in hvaležnim srcem pno danes v duhu zbrani vsi v tistem domu rodoljub;a v Podgradu : vsi smo danes v ^uhu zbrani v hiši Jenkovi v Podgradu, Kjer mu izrekamo čestitke povodom petdesetletnice in dajemo izraza čutu hvaležnosti za vse, kar je mož storil in trpel radi svojega prepričanja, radi svoje zvestobe, radi svoje ljubezni do naroda in radi neupoglji- 1 v »sti svojega značaja. Prošnje, da bi Siavoj .lesko tudi za bodočnost ostal svojemu narodu takov, kakoršen je bil doslej, ne izrekamo .' Ker nam, ki vemo, kaj je Siavoj -i-nk«1, bi se taka prošnja zdela žaljiva. Ne, možje izrezljani iz takega lesu, se ne spreminjajo... ! V značaju Jenkovem, v vsej mi-nolosti njegovi, je popolno jamstvo tudi za Jenka v bodočnosti... ! Biografije Jenkove ne bomo pisali. K večemu da zabeležimo, da se je porodil v Trnovem na Kranjskem leta dne 12. avgusta, da je dovršil politehniko — da je torej visoko naobražen mož — in da se je pred '2~> leti preselil v Podgrad. Ako bi hoteli pisati Jenkcv curriculum vitae «»d trenotka njegove preselitve v Podgrad, napisal) bi — hočeš nočeš — debelo knjigo. V tej Knjigi bi predstavili uzor soproga, vzgled-nega očeta in rodoljubapo volji božji — rodoljuba, ki je svoje rodoljubje praktično najprej izvrševal — v hiši domači. V tej knjigi pa bi prtd?tavi!i tudi l>ojevnika. ju- r u i> is I 8 T K K — MELITA. Povest iz naše dobe. Čpisal Josip Evrea Tomie ; prevedel Radi. Drugi del. L Tik boudoira je bil salon, čijega strop e bil ?p?ljan v kupolo. Z njega je visel ogromen svetilnik iz venecijanskega stekla, katero se je ob svitlobi iskrilo kakor opali. Ta svetilnik, staro benečansko delo, je ostavil bivši grofovski lastnik svojemu nasledniku v spomin. Melita je vzkliknila od radosti, opa zivea na naeprotnej steni ogromno rodbinsko sliko iz Deli dvora. Domači umetnik je prikazal tu prizor iz življenja grofovske rodbine, kateri seje vršil v dvorskem parku. V sredini velikega tableau-a je stal Artur v svojej huzarskej uniformi in s svojim malomarnim -.brazom je pripovedoval kako pustolovstvo iz s-vcjega Častniškega življenja. Mati, grofica, ;e gledala v svojega ljubimca z napeto pozornostjo in nekim zadovoljstvom, dočim je ob ledjih Arturovih sedel oče v naslonjaču iz trst ke s še precej čraernim obrazom. Nekaj bolj ob strani je stala Melita v belej, kakor dihljaj lfclikej opravi, igrajoča se z vršički cvetočega slaku modrikaste barve, ki se je naka v javnem življenju. Zgodovina Jenkovih bojev in trpljenja je zgodovina trpljenja in proganjanja našega naroda v Istri. Menda ga ni med bojevniki istrskimi moža, proti katerega osebi bi bile zlobnost, brez vestnost in maščevalnost nasprotnika in z istim zdru ženi visoki činitelji uprizorili tolike gooje iu izrabili vsa sredstva, kakor se je to godilo proti Jenku. V službi sile, ki je hotela uničiti Jenka, je bil trop denuncijantov, ki so hoteli strupom infernalne klevete otemneti svitlo ime tega moža. Cimjc kandidiral Jenko — bodi v občrni, bodi za deželni zbor — vedno je bilo viharjev, bilo je toliko nasilja proti njemu. da so volilni viharji, kakoršnje sta videla podgrajska občina in podgrajski okraj, nekaj posebnega celo v Istri, ki vendar siovi z bok svojih volilnih bojev, ebok sredstev, s katerimi se v tej pokrajini volja velike veče naroda z brutalno silo tišči ob tla, da ne more priti do izraza in veljave...! Volilci Jenkovi so se morali prerivati na volišča takorekoč med ostrinami orožniških bajonetov. Iz vsakega koraka, storjenega od Jenka v korist javne blaginje, delali so zločine, ki naj možu vzamejo naj veče dobro : njegovo čast, njegovo dobro ime ! I Zloba in sovražtvo sta tako ljuto proganjala Jenka, sta tako neumorno snovala svoje črne naklepe, da je bil mož vsaki hip v nevarnosti, da ga ob vsej njegovi kakor zrcalo čistej vesti, ob vsej zavesti, da so mu bili nameni vsikdar najčisteji: v senci bajonetov — odvedejo v zapore. Kar si sploh more izmisliti človeška zloba, vse so poskusili proti Sla-voju Jenku. Sovražna sila se je borila proti osebi Slavoja Jenka, ali ni se borila radi njegove osebe. Narobe: tudi oni, ki so proganjali Jenka, so dobro poznali i o cenili njegova svojstva. Dokaz temu je nastopno dejstvo. Predno je kandidiral za župana, prišel je k njemu neki političen, še sedaj aktiven visok uradnik, ki mu je v imenu onih, ki so ga poslali, ponudil isti županski stol, s katerega bi bili isti činitelji pozneje najraje pahnili Jenka in ga moralno ubili. Jenko pa je odgovoril ponosno, da bi vBprejel to častle izrok naroda!! — Ne vsprejme je iz rok nikogar druzega. ovijal okoli mramornatega stebra z Zevsovo glavo. Smehljala se je, kakor da bi hotela reči bratu : »Kaj druzega se hoče pričakovati od tebe?« Navadno razpoloženje v gro-fovskej rodbini je našlo v tej sliki resničen obraz. Pokazavši vse to Melit:, jej je rekel Branimir: »Jaz bom srečen, ako boš tukaj ugodno živela.« »Hvala ti za toliko pažnjo«, mu je odvrnila Melita. »Vse je tako lepo, da nad-kriljuje moje pričakovanje«. Eno uro pozneje se je zbrala družba v salonu domačinke. .Vlica je imela na sebi opravo iz creme-svile pretkano s plavico, radi česar jo je grof Slavomir predstavil družbi kakor Schonererijanko, a Melita je imela svileno ivoir opravo, desinirano en plein z lastovicami — nekaj secesijonističnega. Obe mladi gospe sti bili predražestni v svojih spremenjenih toaletah. Zunaj je nastal že mrak in naenkrat sta park in dvor zasijala od tisočev električnih luči, ki so obsule z bajno svetlobo vso okolico orlovskega dvora. Gosti so šli na veliko altano, da bi se nagledali krasnega prizora, kateri je trajal celo uro. Tudi ljudstvo iz sela je bilo puščeno v park. Gledalo je to čudo in zdelo se mu je, da se vse, kar vidi okoli sebe, koplje v jasni mesečini. Zavzeti s » gledali seljak i drug drugemu svetlo-blede In narod je poveril Jenku svoje zaupa-nie.. narod je v neštetih viharjih zvesto Btal ob strani svojega Jenka! Ni pritisk od zgoraj, ni vse peklenske spletke od strani sovražnikov niso omajale vere naroda v poštenje Slavoja Jenka. Rekli smo, da niso radi osebe Jenka hoteli moralno ubiti to osebo. V osebi -I e d k a so hoteli smrtno raniti narodno stvar v Istri. Strup, ki naj bi ugonobil Jenka, naj bi razjel narodno slovensko stranko v okraju podgrajskem ! V Jenku je poosebljena naša narodna stvar. Jenka ime pomenja — program ! Zato so hoteli ubiti osebo Jenkovo. Cesto je Jenku krvavelo srce, ko je videl, kako mu peklenska zloba gazi pošteno | ime. — Ali rodoljubje njegovo je vsikdar močneje nego njegova žalost: nikdar Narodni radikalizem. (Dopis s Kranjskega.) (Z vrše te k.) Oportunizein je taktika obzirov iu hitrega zadovoljenja. Pred leti je n. pr. predlagal neki list, da naj Slovenci opustimo iz Bvojega programa našo prvo zahtevo, narodno samoupravo, češ, da to draži Nemce. Tako se zdaj tudi na Kranjskem z Nemci počenja : v Ljubljani še zdaj nimamo dosti «lovenskih trgovcev, o volitvah v trgovski gremij smo imenitno propadli — ne da bi nas bilo sram in ne da bi nas bilo to vspodbudilo k delu — vse le iz obzirov do nemškega trgovca, češ : tudi njemu treba zaslužka ! Ne pomislimo pa na staro resnico, da je Bog samemu sebi bilo , brado najpred vstvaril ! Nam pa je slovenske trgovine, posebno veletrgovine, krvavo treba. Oportunista lahko zadovolji vlada z malo ni klonil duhom. Naj je sovražna sila se . . , , . . , • j koncesijo. Na kranjskem ie za to 'vrsto tako pritiskala nanj, duh se mu je vendar , ., , . , • • t 11 . , . , ... . , - i taktike zdaj moderni izraz: »politika drob-vsikdar vsnenial visoko ob tnti opori, kateri . . , , . , .... „ • / , r tinic z vladne mize«. Slovenci smo dobili ze pravimo dobra vest, zavest lastnega po- f o r prav tnj0 kozo, privadili smo se ze prena- stenja. g^j zmanjšano krivico, tako, da se In Jenko je zmagal. Največi njegov Qam ^ nekam preveg) 6e zahtevamo kar triumf Pa je, da on stoji tudi danes po naenkrat })0polno pravico. To pa hoče in že samo to, da zahte- koncu, kakor vsikdar : jasnim čelom, oprt na neomajano zaupanje naroda, dočim ravno oni, ki so ga hoteli moralno ubiti in ki so ga najbolj proganjali, lazijo danes okolo — moralno poraženi! radikalizem varno popolno enakopravnost, se nekaterim zdi šovinistično. Naš radikalizem nikdar ne posega v tuja prava, on zahteva le naše pravo, le to, kar koristi Slovenstvu, brez škode za soseda, le to, kar bi nam zagotovilo Jenkovo ime je program. Jenkov triumf obstanek, je triumf poštene stvari! In v tej zmagi po- Kje j,a ieži vir ali korenina zla, ki tlači štenja nad nepoštenjem, pravice nad krivico 8lOVenski narod ? To vprašanje je prvo, ki si je jamstvo, da narodu našemu vje mora Btaviti naroden radi kaleč. Premno- Istri pride vstajenja dan! Zato g0krat se dogaja, da se kdo z vso vnemo smo danes v duhu zbrani v hiši rodoljubja v i>orj za kar nj njti v nevarnosti, ali pa Podgradu in kličemo nje gospodarju iz dna kar zanj njma pomena. To se zdaj godi pri duše: Hvala Ti na vsem! A p 1 a - nagih strankah. — Kaj manjka Slovenstvu čilo za vse, kar si storil in pre - na zunaj> tega ni tako težko spoznati : ali to bil radi nas vseh, Ti pride, ko kar manjka našemu rodu na znotraj, kar seme, ki sije sejal v dozori v plemeniti sad mirnega razvoja naroda do blagostanja in — narodne svobode! (J a s t Tebi, naš Siavoj Jenko! v i h a r j i h, manjka našim ubožnim slojem, osobito našemu kmetu, to moremo spoznavati le tako, da se podajamo med narod in proučujemo, kje da se mora zastaviti z dobro urejeno, proračunjeno in or-ganizovano pomožno akcijo. Da nam treba gospodarsko vsestransko delati, je zdaj menda jasno že vsakomur. Da se pa vspo-sobimo za to delo, v to treba naobrazbe. obraze, kakor da so vstali iz grobov. Starejši velikej, sijajno razsvitlenej dvorani, dočim so ljudje so majali z glavo ter govorili : »Evo, kmečke ljudi pogiščali z vinom in pivom, pa kaj vse more denar !« Slišali so od grajšča- belim gosposkim kruhom, katerega imenujejo kovega gozdarja, da stane grajščaka ta »ko- navadno »kolač«. medija« več tisoč goldinarjev, da se more Mala gosposka družba je bila jako ani- 1 kako uro naslajati. mirana, a to ni bile čudno. Kazun župnika, Po eni uri so luči v parku ugasnile, i so bili vsi ljudje mlade dobe in posebni razun na glavni poti, ki je vodila od javne znanci. Tudi Melita, ki je bila po poti mol- ceste skozi park do dvora. Tudi dvor je ostal čeča in resna, je postala hkratu jako dobre razsvetljen in je imel tako ostati, dokler ne volje ter je z velikim županom, ki je sedel odidejo spat. Cim so električne luči v parku ugasnile ter se je stemnilo okoli dvora, je prišlo novo iznenađenje. Svetle, visoko leteče rakete so j švigale v zrak in ko so dospevale najviše, začele so pokati, a potem sta s hkratu prika-| zavali črki modrikaste barve »B. M.«, inicijali imena orlovških gospodarjev, Branimira in Melite. Gospodarski upravitelj je bil pri- I redil tudi ognjemet, da bi poveličal svečanost. Bil je sicer diletant v pirotehniki, ali umel je ta posel bolje, nego marsikateri pirotehnik strokovnjak. Priprosti ljudje so se čudili tem umetelnim ognjem še bolj, nego li oni razsvetljavi. Ko so gledali ta solnca, metajoča iz višine zvezde vsake barve, kolesa in vodomete iz po-kajočih isker, so glasno vzdihovali od začudenja ter se križali. Produkcija je tekla hitro in za pol ure so bili umetelni ognji dovršeni. Gosposka družba je sela na to k večerji v tik nje, zbijala objestne, ali [bistroumne šale, kar jej sicer ni bilo v navado. Ali tudi spodaj med seljaki je rastla dobra volja vedno bolj. Vino in pivo je storilo svoje. Ljudje so se razburjali bolj in bolj, mladeniči m dekleta so se zbirali v skupine, začeli zbijati šale, prijemati se okoli pasu in poigravati se. Mladeniči so Bi že deli postrani klobuke, a dekleta in mlajše snahe so pri-zdigovale predpasnike, kakor da se hočejo razvrstiti v kolo. Le da bi bil gajdaš*) tukaj. Ni prošlo niti šest minut, in evo, gsj lasa med njimi ! Dovel -ga je sam upravitelj med nje ter jim je govoril : »Gospod grajščak želi, da bi plesali kolo..... Dajte torej ! Ali samo lepo in pametno!« Zatem je dodal tišje: »Da ne pojete kake nedostojne pesmi ! Ste-li slišali ?« (Pride še.) *) t;:ijda---diplar-godec z Op. ureJn. •liplaini i Diidelsack). Kulturni napredek ima pa tudi že sam na sebi visoko vrednost! Saj vemo, da se boj med narodi ne dovojuje s kovanimi, ampak z uma svitlimi meči. Ce hočemo odpraviti vseh slojev slabosti, moramo tudi vso pozornost obrniti na socijalno vprašanje. Nas radikalizem in nacijo-nalizem nas torej dovajata do vsestranskega dela. A kje dobiti delavcev ? — Sleherni Slovenec, ki narodno čuti, mora biti požrtvovalen delavec ; iz čuta, iz ljubezni do naroda izvira pravo narodno deio! Brez veselja do dela ni dela. In če je že na sebičnem delu za nas same dostikrat treba impulza, koliko močneja treba, da je vspodbuja na narodnem delu, čegar esencija le je požrtvovalnost! Vsestranska nacijonalizacija Slovencev je ena prvih radikalnih točk. K sklepu še nekaj ! Neka tudi mej Slovenci številna sekta so takozvani kričači. Ti le vpijejo, jadi kujejo, kedar pa prihaja čas za delo — zbeže ! Samo vpitje (ki je sicer včasih dobro sredstvo, ki pa kmalu izgublja svojo vrednost) — samo vpitje brez dela je nasprotno radikalizmu, čegar deviza — ker hoče izruvali vse zlo pri korenini in si je stavil torej težko nalogo — je: delo in zopet delo! —e— Politični pregled. V Trstu. 12. avgusta 1902. Stavka V Galiciji. V mnogih krajih so Židi in žlahčiči dobili tujih poljedelskih delavcev, katere plačujejo razmerno dobro, namreč po 2 K na dan. (ločim domačinom niso hoteli povišati dnine od ,'tO na 75 stot. Tudi na Hrvatskem se je zadnji čas klatilo mnogo agentov, ki so nagovarjali hrvatske seljake, da pojdejo ž njimi v Galicijo. Hrvatski listi svarijo pred njimi. — V okraju Kamjonka se že dela v vseh občinah, v okraju Zbaraz stavkajo se le v f» občinah. Semtertje se je pri|>etilo kako nasilje. V Obodro\vski so domačini napali tuje stavkokaze. Dva domača delavca so o tej priliki aretirali. Yr Suciiorcziczah so aretirali 11 delavcev, v Zurabniku 12 in v Kamniepoiju 14. cija, le pojavi, ki spremljajo bolezen iz selje-vanja. Bolezen sama pa ima svoj vzrok v gosp. krizi. Vprašanje izseljevanja je del v vel. kompleksu socijalnega vprašanja. Kakor zdravnik gleda, da tudi blaži mrzlico, tako morajo — temu ne oporeka nikdo — tudi oni činitelji, ki so poklicani, da lečijo bolezen izseljevanja, obračati svojo posebno pažnjo agentom in pa onim. ki se hočejo izseljevati. Ali ne v prvi vrsti njim, kamo li samo njim ! Kakor policijske oblasti lahko zapirajo ljudi, posamičnike, nikdar pa ne idej in celot, ki služijo kaki ideji, tako je naravnost blazno misliti, da bi samimi veksacijami, s težavami o izdajanju potnih listov in s proganjanjem agentov udušili misel na izseljevanje. Mase, celote, so konservativne in se rade krčevito drže svoje grude. Posamičniki morejo siliti v svet; po-samičniki pa ne štejejo in iz njihovega odhajanja ne more navstajati kalarniteta za celoto, za skupnost. Usodno za celoto pa more postati,\ ako ljudje odhajajo v večem številu, kajti tako izseljevanje je znak slabšanja gospodarskih razmer. To slabšanje pa zopet napreduje v isti meri, kakor se množi izseljevanje. Slabi gospodarski odnošaji provzro-čajo misli na izseljevanje, izseljevanje zopet slabše odnošaje. Tako je eno v kavzalni zvezi z drugim in eno deluje na drugo. Mase — kokor rečeno — se ne izseljujejo, ako niso siljene v to. Ce se kmečki ljudje izseljujejo v večem in večem številu, je to le znamenje, da doma ne morejo živeti, da doma nimajo več življenskih pogojev, nimajo več virov potrebnim dohodkom, oziroma, da doma ni več pravega razmerja med pridobninokimi odnošaji in javnimi dolžnostmi ter lastnimi potrebami. Prvi niso več taki, da bi ljudstvo moglo zadoščati drugim in si nabavljati potrebno za življenje. Kjer pa je navstalo tako nerazmerje, je — kriza. V tej je kal bolezni: tu seljevanju ! Dokler narod more izhajati Zato pa je monsignor Petronio na povelje »rusega« mladiča zopet vzdignil palico in udaril po slovenskih svečenikih in slovenskih vernikih! Zadeta sta v prvi vrsti sv. Jakob in naš tužni Rojan. Pri sv. Jakobu je v službi vrli slovenski svečenik, č. g. Vinko Dolenc, ki je znal z lepimi propovedmi zbirati v cerkev slovenske delalce. Sedaj je premeščen v Kastav kakor zadnji kapelan. To mu je plača za požrtvovalno delovanje v Trstu ! Hudo je zadet tudi Rojan. C. gosp. S k a b a r je trn v peti našega »mnogoča-stitega« Jurizze. Isti ve mnogo ; zato bi mogel znati tudi morda našemu Jurizzi neljubih stvarij. — »E kosa mai!« »proč žnjim !< Ia tako so v Roj a n u na suhem. Zato so pa vdobili takega italijanskega kapelana, kakor ga še ni bilo pri nas. On bo razlagal Ro-jančanoai življenje — ne razbojnikov — ampak svetnikov Cirila in Metodija. Narod je skrajno vznemirjen, pripravlja se oster protestni shod. Tak je mir, ki ga pripravljajo v Trstu za prihod novega škofa! Ali ne bi bil mogel naš škof Nagi ukazati Petroniju, da brez konzistorija ne sme izdajati dekretov ? ! Za Slovence se — kakor Iz-med drugih govornikov omenjam še onega čast. g. Štembergerja, ki je v navdušenih besedah, prevevanih skozi in skozi najčistejim rodoljubjem, povdarjal potrebo složnega delovanja med duhovno in posvetno inteligencijo, da naš narod enkrat zapusti Kal v a rijo svojega trpljenja ter doseže Sion narodnega vstajenja! Slovenci pa imamo to hvalevredno navado, da se ob vseh prilikah, žalostnih in veselih, spominjamo one družbe, ki tvori na naši izpostavljeni točki jez proti navalom naših sovragov, družbe sv. C. in M. Tudi tu nismo pozabili svoje narodne dolžnosti in smona predlog g. dr.a Cerneta, ki nam je v lepiti besedah predočil družbin pomen za nas, nabrali v ta namen 58 K S4 st. Medtem se je razplela na vseh koncih dolgega omizja animirana in živahna zabava, ki je najlepše pričala o izbornem razpoloženju gostov. Med neprestanim petjem, govori in na-pitnicami prišla je le prehitro pozna ura, ko smo se razšli s prijetnim zadoščenjem, da s no zopet enkrat imeli priliko pozabavati se v i tako izbrani narodni družbi. Sklepam z iskreno željo, da vzklije g. vse kaže — bližajo hudi časi — tudi v cerkvi! novomašniku s tem dnevom gospodarska je vzrok iz- Slavje lonjerskega noromašiiika. V nedeljo dne 10. t. m. vršila se je na prijazni Katinari redka slavnost : gospod Anton C o k, člen ugledne in radi njenega rodoljubja in poštenosti občno spoštovane rodbine iz Lo-njera, stopil je prvič pred altar, da daruje Najvišemu nekrvavo daritev. O tej priliki zbralo se je veliko število njegovih sorodni -! kov, znancev in prijateljev od blizu in daleč, da poklonijo gospodu novomašniku svoje čestitke ter se ž njim radujejo na tem velepo- najsrečneja bodočnost in da mu delovanje njegovo v Gospodovem in narodnem vinogradu prinese stoterega sadu. Častitljiva roditelja pa, ki sta nam vzgojila tako značajnega, skozi in skozi narodnega sinu, dobila sta najlepše zadoščenje v vsestranskih simpatijah, izkazanih istemu. Umrl je včeraj prisednik (asesor) tržaškega magistrata dr. Aleksande r L a n z i. Po irlavni skupščini družbe sv. li- doma, noben agent ne izvabi V Ameriko in ne ga lo membnem dnevu. Zastopana je bila v velikem številu duhovna in posvetna inteligencija, kar najlepše priča o simpatijah, ki jih uživa gospod novomašnik v vseh krogih. Najprijetneje smo pa bili iznenadjeni, da je počastil (narod namreč) nadlegoval oblasti zaradi pot- slavnost s Bvojo navzočnostjo splošno priljubljeni zastopnik tega okraja, gospod dr. Otokar Rvbar. Ob 10. uri vil se je sprevod, r. g. novomašuikom na čelu, iz župnega dvorca v nih listov, pa naj je že pristojbina nizka ali visoka. Država naj ustvari, oziroma vspostavi Slovanski listi vseskozi obsojajo žlahte in nje židovskih zaveznikov. Vitežki Madjari proti Slovakom. Dne 6. t. m. je imelo dobrotvorno društvo Slovakinj »Zivena« v Turčanskem sv. Martinu svojo glavno skupščino. To priliko so porabili Madjari, da zopet kličejo državno oblast na |>omoč pr^ti Slovakom. Drugega niso s cer mogli opaziti na zborovanju, nego da so bila vabila obrobljena se slovaškimi narodnimi barvami in da je prišlo na slavnost tudi Čehov iz Češke in Moravske — a že to jim zadostuje, ('ehom bi se moralo, po mnenju madjarskih novinarjev, na vsaki način zabraniti obiskovanje slovaških skupščin. — Potem bi ostali Slovaki izolirani jn njihova zborovanja bi ne ;mela značaja narodnih rna-nitestaeij, ampak le obeležje domačih zabav. O tej priliki se jezijo madjarski listi tudi nad širjenjem slovaških »puntarskih« Kaj i g in novin in nad razpisom 35 natečajev za brezplačna mesta slova--cim dijakom. »Budapesti Hirlap« piše sicer, da je »Zivena« se svojim zborovanju doživela »fijasko« — pa vendar toliko jeze nad Slovaki in Cehi ! To kaže, da stoji madjarska stvar ne precej šibkih nogah ; sieer bi se Madjari ne razburjali radi takih »ma'enicoeti«. Proti izseljevanju. Predvčerajšnjim se je vršil v Temeš varu na Ogrskem dobro obiskan shod poljedelcev, na katerem so razpravljali j o glavnem znaku sedanje gospodarske krize : o vprašanju izseljevanja. Ali če niso sklenili druzega, nego to, kar (»oročajo brzojavke, potem bi bili kongresisti lahko tudi doma ostali. Kajti to, kar so sklenili, je prokleto malo v razmerju z važnostjo vprašanja. Sklenili so: 1.) kongres naj se obrne do vlade _ ljudstvu zgubljeno možnost življenja in izha- farno cerkev, kjer je preč. g. župnik Slavec vedenje janja na rojstni grudi, naj s sredstvi, ki jih pričel svojo slavnostno propoved. Meddru- ima na razpolago — in da jih ima res, temu v dokaz je takt, da jih v obili troši v druge namene — začne borbo gospodarski krizi, naj se ne le z besedami, ampak tudi z dejanji zaresno loti socijalnega problema, naj makari, če je potreba, marsikaj dru/ega, ki se jej zdi potrebno, zapostavi nekoliko, da — z eno besedo — vspo-sobi ljudstvo, izlasti našega kmeta, da bo laglje premagoval težave borbe za ekzistenco — pa se izseljevanje v takih dimenzijah, da navstaja kalamitjta za skupnost, neha samo od sebe. S proganjanjem agentov in višanjem pristojbin na kake potne knjižice, z veksato-ričnim postopanjem, se ne rešujejo socijalni problemi in gospodarske krize ter njihove posledice. Izseljevanje pa je le posledica gospodarske krize. Ljudje ne morejo živeti doma, pa silijo v tuji svet! Dejstvo pa, da se jih mnogo žalostno pogublja v tujini, ne manjša čisto nič krivde oziroma zamud javnih uprav, kakor tudi to žalostno dejstvo ne odpravlja misli na izseljevanje. V tem pogledu govore skušnje dovolj glasno. Koliko naših ljudij je bilo že ljuto prevarjenih, koliko se jih je že tužno pogubilo! Ia vendar se ljudje — izseljajo dalje. Torej ? ! Obisk italijanskega kralja v Be- r O lina Dne 27. t. m. prispe kralj Viktor Emanuel na postajo \Vildpark pri Potsdamu, gira je slikal v izbranih besedah razne težave meri in neprijetnosti, ki jih mora pretrpeti duhov-proti | nik ! In to ne samo od drugorodcev, temveč v sedanjih razburkanih časih tudi od lastnih rojakov. Ob zaključku je polagal novomašniku na srce, naj se spomni o tej priliki onega naroda iz katerega je vzklil, da si bo mogel p ribo- a 2H. t. m. predpoludne s prošnjo, da pov:ša pristojbine za potne liste in da se onim osebam, k. nis'« še zadostile vo jaški dolžnosti, sploh ne izdajajo potnih listov v teku enega leta. 2.1 vlada naj proganja agente, ki vabijo na izseljevanje: 3 ) pisma in posi-ljatve takih agentov naj se kon iscirajo; 4.) izseljenci, ki nimajo potnih listov, naj se po odgonu odpravijo zopet v tiste kraje, kamor so pristojni. Druzega niso menda nič sklenili zbrani možje v Teuiešvaru. Podobni 83 zdravniku, ki bi se brigal le za mrzlico, ne pa v prvi vrsti za bolezen, ki prrnrzroča mrzlico ! Mrzlica je menda le sprejemljevalka vsake težke bolezni. Tako «o tudi agentje, potni listi, agita- v Berolin. O tem obisku pripovedujejo v političnih krogih rimskih, da je namenjen nadaljevanju razpravljanja o raznih vprašanjih, o katerih sta i že govorila grof Biilow in grof riti enkrat boljšo bodočnost. Po cerkveni slavnosti krenili smo na novo-mašnikov dom v Lonjer, kjer je bil prirejen za obed krasen prostor, obsenčen po košatih kostanjih ter čarobno preprežen z neštevilnimi trobojnicami. Krasno vreme, svečanost dneva in izbrana družba zlivala S) se v najlepšo harmonijo, ki nas je spravila v najboljše razpoloženje, v kar je seveda mnogo pr. pomogla izvrstna kapljica terana. Prvi se je oglasil domači župnik, preč. g. K o s e c, ki je med drugim želel g. novomašniku, da postane značajen in vnet duhovnik. Na to je vstal g. novomašnik, da \xy-zdravi navzoče goste, ki so se tako polnoštevilno odzvali njegovemu povabilu ter se je zahvalil svojim dobrotnikom, pred vsem svojim stari -šem in g. župniku na trudu in požrtvovalnosti, s katero so ga vzgajali, da je dosegel tako čast. V vznešenih besedah dal je duška rajskemu veselju, ki preveva danes njegovo dušo. Občno pozornost je obrnil nase se svojim nastopom g. dr. O. K v b a r, ki se je dotaknil v svojem govoru propoved i preč. g. Slavca, ko je ta opozarjal g. novomašnika na razna zaničevanja in za-iramovanja, katerim je izpostavljen duhovnik, ne samo od strani rila iII Metodija. »Le radi dobre stvari« nas prosi neki rodoljub iz Ljubljane, da priobčimo te le opazke: Zopet je zboroval naš vseslovenski parlament. Z napeto pozornostjo pričakujemo vsikdar poročil s tega zborovanja. Saj emo vsi uverjeni, da je družba sv. Cirila ia Metodija najbolj važno slovensko društvo. Veselje nas piešinja, če čujemo o kakem njenem vspehu. Vsi brez izjeme jej želimo najboljše. Tudi naslednje, pontkod grajajoče vrstice so pisane zgolj iz skrbi in ljubezni za družbin piospeh. Brez obzirov, pa iz dobrega namena hočemo povedati nekaj pomislekov, ki jih imamo. Najbolj stalni in (če bi se stvar primerno uredila) tudi najveći dohodki družbini bi morali biti oni, ki jih ima iz čistega dobička izdelkov*, ki se prodajajo pod njeno firmo ! — Pri nas pa tvorijo le majhen dei vseh družbinih dohodkov. Pri užigalicah je dobička le 7«X> gld. ? Odkodi to? Saj so vendar precej razširjene in precene tudi niso, kakor smo čuli na glavni skupščini. Zdi se nam, da krivda ne leži prav nič na odboru, marveč ponajveČ na založniku. Pred vsem bi moral založnik za blago bolj — agitovati, agenti naj bi je ponujali po vseh krajih. — Dalje pa jih tudi ne sme prodajati s prevelikim obzirom do — samega sebe! Ce je dobil trgovec kako družbino blago v prodajo, postaja njegova firma slovita. Gotovo prodaja poleg vžigalic, a zaradi njih, mnogo drugega blaga, ker se prav pogosto naročilu za vžigalice pridodaja še naročilo za kaj drugega. Sicer pa priznavamo, da treba poleg režijskih troškov poplačati trud, le previsoko np. Čujemo, kako vrlo postopa v tem oziru zastopnik družbe sv. Cirila in Metodija za I^tro; kako spravlja družbine vžigalice celo med tujce : celo v laikih gostilnah — da niti ne gov, rimo o slovenskih — imajo hrvatske vžigalice, — ker so ceneje nego druge, ker jih založnik pro laja z manjšim dobičkom, računaje : dobiček je dobiček, vžigalic mi pa tovarna izdela, kolikor hočem Revalu, a jih nista še rešila. Lamsdorf v Nemški in italijanski vladar, odnosno njiju politični možje da bodo o političnih vprašanjih, tudi izven-evroj>skih, le menjavali splošne nazore ; do kakega specijalnega dogovora ali pogodbe pa da ne pride. tujcev, temveč tudi svojih rojakov! Menil je, Cuje se tudi, da se pri nas — če je kdo z dežel e ! da to velja za one pokrajine, kjer vihra bra- naročil pri založniku zaboj vžigalic, ne da bi tomorni boj, ne pa, hvala Bogu, za Trst in izrecno pridejal besed »Ciril in Metodijeve« Istro. Mi odločno obsojamo — je rekel go- ' — dogaja redno, da dobiva druge, pri katerih vornik — one, ki odrekajo duhovniku pra- ima trgovec ves dobiček, da-si je skoro go-vico udeleževati se javnega življenja kakor tovo, da si je naročnik drugi svobodni državljani ter ga zavračajo v ; vžigalice in bi se mu zakristije. Nasprotno, govornik poživlja še g. vencu, lahko brez pomislekov poslale te po-I novomašnika, naj deluje z enako vnemo na slednje, i verskem in narodnem polju. Saj se v no- j Pri cikoriji g. mislil na družbine tudi sicer, kakor Slo- Tržaške vesti. Novi tržaški škof. Naš škof dr. Nagi se nahaja sedaj v Toplicah na Dolenjskem in ima priti v Trst dne 21. t. m. Pred njegovim prihodom mora zavladati v Trstu mir! vnemo na in naroanem poiju. oaj se v nobenem drugem stanu ne dado spajati stanovske in narodne dolžnosti v lepši sklad nego ravno pri duhovniku. Nadej.t se ti rej, da bo g. novomašnik, sledč vzvišeni izgled domačega župnika, bivšega deželnega poslanca g. Kosca, vedno stal v prvih nih boriteljev. -rstah 'narod- založniku ne moremo nič očitati. Kvaliteta je izborna, česar se v začetku ni moglo reči; zdaj pa so tudi najme-rodajnejše »kcfetarice« edine v tem, da je boljša nego Francko v a. Vsi drugi izdelki so nesli minimalno. Poleg nezavednega občinstva bo tudi tu mnogo krivi g. založniki. Agituje se za blago . I ve« |irenaal«. pri nekaterih prav nič: v nobenem lietn ni citati kaj o njem, niti med inserati ni ničesar. Najbolj še agituje gosp. Bonač za svinčnike, in vendar jih n. pr. v vsej Ljubljani ne dobivaš drugod, nego — pri njem samem! Kvaliteta je izborna. Voščila biksat menda ni dobiti na vsem Kranjskem. Vsaj naznanjeno ni nikoder. Po prodajalnah ti ga seveda sam nihče ne ponuja; od občinstva pa bi bilo le preveč zahtevano, da bi hodilo še le vpraševat po vseh prodajalnah. Isto velja glede mila oiišo bodočnost je zašumel še le takrat, ko je prišel v podgrajsko občino — kakor z nebes poslan — čili sokol Siavoj J e n k o. Tudi on je vitez, ali ne kakoršni sc se šopirili nekdaj na sedanji »Gradinit, temveč moderen vitez narodnega dela in človeko-Iju bja. Mnogo tolažilnih in krepilnih besed je slišal njegov občan ; ali ne samo z besedami, ampak tudi z dejanskimi podporami je Siavoj blažil bedne, kjer mu je bilo možno. Njegovih prsi ne krasijo zaslužni križci s kronami, ali zato čuti v srcu sladko zavest, tla ni zastonj živel polovico veka, kakor mnogi se zlatimi križci..... Napredek podgrajske občine je neraz-družljiv z Jenkovim imenom in bodoča zgodovina narodnega preporojenja bo morala obsegati tudi poglavje o — Slavoju Jenku. Ne bučno, temveč na tihem je deloval kakor mravlja kakor župan podgrajski in še deluje, vedno nesebično, kar je karakteristična črta le pri jeklenih značajih i a resničnih rodoljubih ker, žalibog, imamo tudi rodoljubov, katerih rodoljubje bazira na egoizmu in časti-hlepnost1. .! Njegovo neutrudno politiško delovanje v deželnem zboru naj opiše bolj vešče pero. — Slava značajnemu rodoljubu in istrskemu sokolu : Slavoju J e n k u ! Obletnic* in dvajsetletnica razvitja za-tave »Del. podp. društva . Take so se pokazali zopet in vnovič, kakoršnji so bili vsikdar ti naši pošteni delavci! Kmalu po 7. uri zjutraj bo se začeli zbirati v društvenih prostor h in pred istim1. Prihajali so eden za drugim, ali posamično ali v celih gručah. Na prostoru pred društvenimi prostori je postajalo čim gtš5e. Kmalu po l(iH. uri je bilo že vse gosto : glava ob glavi so stali — velika četa mož z resnimi obrazi, žuljavo roko in dobrim, nepokvarjenim srcem v prsih. Skozi vso to resnost na licu, ki se le prav označa pravega moža, pa je odseval ob enem jasno viden izraz zadovoljstva v srcu, ki jim je je porajala zavest, da so prišli vršit svojo dolžnost, slavit svoj dan, svoj — praznik dela. V ulici Mol in piccolo je mrgolelo ljudi. Nestrpno so pričakovali svojega praporja. A ko se je pojavila na ulici lepa zastava, za-.šumelo in završelo je po vsej množici kakor klici iz src: glejte, ta je naša, to je simbol našega jedinstva, to nam je zvezda vodnica — pod tet zastavo nahajamo vsikdar svoje zatočišče t materijalne podpore in tolažbe v nesreči, moralne vspodbuje v dnevih težkih borb, pouka in razvedrila v urah odmora in pečitka ! Kakor najbolj disciplinirana četa so se v hipu razvrstili v dolge vrste, godba je za-svirala veselo koračnico in ta masa se je začela premikati. In kako so stopali ! Trdim, sigurnim korakom, kakor morejo le možje, ki vedo, da je to poštena pot, po Kateri hodijo v svojem življenju, živeči sebi, dragim svojcem in svojemu rodu ! Tako stopa mož s plemenitim ponosom v duši. Okna po hišah so »e odprla v hipu in se napolnila z gledalci, a po vsej poti do cerkve je mrgolelo ljudi obeh narodnosti. Zabeležiti pa moramo resnici na ljubo, da je ni b lo čuti tudi od drttgorodcev nijedne nemile besede.... Ravno ob tej priliki se je pokazala velika razlika med nekdaj in sedaj. Nismo optimisti, da bi hoteli trditi, da nas ljubijo ti drugorodci. Ne, dotlej bo trebalo še mnogo bojev ali re-spekt so začeli dobivati pred nami. To pa je ravno moralen triumf, b katerim se moremo ponašati. In do tega triumfa bo nam v veliki meri pripomogli tisti korenjaki, ki so v nedeljo toli ponosno stopali za svojo zastavo. Zato se tudi mi ponašamo žnjimi, zato kažemo nanje ponosom : ti so naši ! Poštenim delom, pridnostjo svojih rok in značajnim nastopanjem delajo ti možje čast našemu rodu in izsiljujejo v nasprotniku — res pek t! Cerkev sv. Antona novega, v kateri je prostora za do 4 ljudij. se je napolnila v hipu, da ne bi padla — kakor se pravi — niti igla na tla. A vsi ti, ki so našli pro štora v cerkvi, so bili še le en del onih, ki so prikorakali za zastavo. Vsi drugi so morali ostati okolo cerkve in po stranskih ulicah. Na sv. maši je pel možki zbor »Slov. pevskega društva« pod osebnim vodstvom g. pevovodje Srečka Bartelja. In pel je naravnost — divno. Soglasna sodba vesčakov je bila, da v cerkvi ta zbor nikdar še ni tako pel. Zbor je pel znano Volaričevo mašo, ki je — v nasprotju z drugimi cerkvenimi, v resnici pa teatralnimi skladbami — res pre-vevana cerkvenim duhom. Velika cerkev sv. Antona je znano neakustična, v tem veco čast je zboru, da je skladbo vendar dovel do pravega efekta. Posebno »Svet« vpliva svečano ganljivo vsled svojih lepih akordov. Pred povzdigovanjem je pel g. Josip Prunk novo kompozicijo g. Josij a Mand ča : Zdravo Marijo! Skladba je zložena za bariton-solo. I vodoma pričenja z recitativom, a potem, po malem intermezzu orgelj, prehaja v mirno majestozno melodijo ter zvrsuje z akordijoz-nim koralom. Kakor vseskozi, je spremljeva-nje, posebno v zrdnjem delu efektno. Po povzdigovanju je pel gosp. Srečko Bartelj ganljivo Volaričevo »Molitev«. Se svojim zvonkim, lepo obkroženim baritonom je kaj srečno repruduciral duh, ki ga je skladatelj dal skladbi. Po masi se je vračal sprevod v istem redu. Ponosno je vihrala naša zastava, in veselo, zmagosvestno je zvenela po tržaških ulicah naša marzeljeza — naš veličastveni »Naprej«. Razlika je bila le ta, da je bila še TtČa gneča po ulicah in da je b:l sprevod še daljši. Kar ni hotelo biti konca, da-si so korakali po 6, 8 v eni vrsti .... Ptujci, katerih je bilo te dni mnogo v Trstu, so kar gledali začudeno. I lica Molin piccolo se je zopet napolnila z množicami. Ko je godba, dospe vsa pred društvene prostore, svirala cesarsko pesem, je množica zagromela živio- in slava-klicev, ki so Be ponavljali dalje, dokler se ni zastava pojavila na oknu. Tedaj je št enkrat zagrmelo in množica se je razšla mirno, dostojno. Vsa predpoludan^ka slav-nost se je izvršila v tako lepem redu, da je bila le v dokaz, da tudi naše niže ljudstvo predstavlja element dela in element — kulture, da je to el°ment, ki mora le oplodovati življenje, kjer živi . . . O popoludanskem delu slavnosti sporo Čimo jutri. Iz-pred sodišča. Včeraj se je vršila na tu k. deželnem sodišču razprava proti Ivanu Gismondi, Angelu Naccari in Josip i Medle-šiČu radi javnega nasilstva. Vsi trije so bili, kakor smo poročali svoj čas, po noči med 2\. in 22. prošlega julija aretirani v ulici Giuliani blizu gostilne »Ai cavallini«, in sicer radi javnega nasilstva. Ivan Gismondi se je upiral stražniku Leopoldu Guliču, ki ga je hotel aretirati v trenotku, to je s kosom lesa udrihal po nekem neznancu. Gismondi je bil obsojen radi zločina javnega nasilstva in radi prestopka proti telesni varnosti (ker je pretepal neznano osebo) v pet mesecev težke ječe. Naccari in Medlešič pa, ki Bta hotela z žuganji preprečiti aretiranje prvo-imenovanega, sta dobila zaradi zločina javnega nasilstva vBaki po en mesec težke ječe. Pri vseh se kazen poostri z enkratnim postom na mesec. Krah električne železnice Trst-Op-člne. Iz vira, kateremu smemo verjeti, da je dobro informiran, doznajemo, da so delnice te železnice, kupljene po 100 gld., na tržaški borzi ponujajo po 40 gld. in so torej padle na vrednosti za celih 60 gld., kar je zopet novo in najzanesljiveje znamenje, da niso tako neosnovane govorice, daje ta proga popolnoma zgrešena. Napad. Avgusta Bizjaka iz ulice Com-merciale št. 0 sta pri sv. JuBtu napala dva neznana razgrajača. Ko se je hotel obraniti noža, dobil je Bizjak precej veliko rano na roki. Na zdravniški postaji so mu obvezali Strel je Kaufmanna vsee* razmesaril. Samomorilec je bil na mestu mrtev. — Veliko neurje ;e bilo prošlo soIk to zjutraj v Mariboru in okolici. Mej dežjem je padala toča, ki pa, hvala Bogu, ni provzro-čila veče škode. — Strelne postaje so pridno delovale. rano. Žena mu je ušlaj Neki J. P. iz ulice Ghega št. 5 je javil redarstvu, da mu je, ko je bil na potovanju, ušla žena. Poprej je razprodala vse pohištvo. Zdaj je le vprašanje : po čem žaljuje mož bolj, ali po ženi, ali po pohištvu ? ! Naša mladina. 16 letnega J usta Ber-tuzzija iz ulice Cattedrale je mati nekaj I ostela. To je fanta tako razburilo, da si je zasadil nož v prsi. Z Iravnik društva »Igea« mu je podal prvo pomoč, potem so ga prenesli v bolnišnico. Dr»£be premičnin. V sredo, dne 13. avg. ob 10. uri predpoludne se bodo vsie;1 aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica del Llovd 12, hišna oprava; ulica Valdirivo 12, vino; ulica C irso 9, hišna oprava ; ulica Pozzo del Mare 1, h:šna oprava; ulica Karneto 31 a in ulica Boschetto 28, oprema v zalogi in aparati na plin ; ulica S. Nico'b 10, oprema v zalogi ; ulica del Boschetto 24, hišna oprava, konji, vozovi in konjska oprava; ulica deli'Istituto 10, hišna oprava ; ulica Alfieri 2, hišna oprava ; Trebče 87, krčmarska oprema. Vremenski vostnlk. Včeraj : topi* mer ob 7. uri zjutraj 22 8° ob 2. uri popoludn« 2t> 5° C.® — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 756.8 — Danes plima ob 6.25 predp. in ob 3 8 pop.; oseka oi 11 6 predpoludns in ob 11.6 pop »ludne' Društvene vesti. Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metodija na Greti bo imela dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih »Konsumnega društva« v Rojanu svoj vsakoletni redni občni zbor, na katerega so naiuljudneje vabljeni Rojančani in Barkovljani. Brzojavna poročila. Atentat na guvernerja. CHARKOV 12. (B.) Sinočii seje v glavnem drevoredu zabavišča Tivoli med odmorom štirikrat ustrelilo na guverneja kneza Obolenskega. Guverner je nekoliko ranjen na vratu. Kna kroglja je zadela redarstvenega ravnatelja Berzonova na nogo. Storilca so zaprli, toda njega identiteta še ni določena. Boj v republiki Haiti. NE\V-VORK 11. (B.) Brzojavka iz Port au Prince javlja : Mesto Petit-Gonave je popolnoma porušeno. Vojujoči stranki ob-dolžujeti ena drugo, da je zanetila požar. Francozki križar »Dassas« je pri vel živeža v Petit Gonave in Be povrnil od tam z 200 žen in otrok na krovu. Dogodki na Spanjskciu, MADRID 11. (B) Ministerski svet je odložil odločitev vprašanja o odpravi izjemnega stanja v Barceloni do povratka vojnega 1 ministra NVeilerja. BARCELONA 12. (B) Dva delavca, ; ki sta b.'la povodom zadnjega štrajka odpuščena, sta umorila svojega prejšnjega delodajalca, tovarnarja Carola iz Ripoli. Dijaki izpuščeni na svoboda. BEROLIN 12. (B) »Berliner Tage-blatc je izvedel iz Petrograda, da je car odredil, naj se izpuste na svobodo vsi dijaki, ki so zaprti v ječah v Smolensku radi nemirov, ki so bili v Moskvi v mesecu febru-, varju. Guverner je izpiutil dijake z nagovorom, s katerim jih je pozival na delo in mirnost. Proti kongrea^acijskiin šolam. CHALONS SUR SAONE 12. (B.) Na banketu, prirejenem včeraj povodom telovadne slavnosti, je imel senator (Tillott govor, ' v katerem je častital m nister3tvu na uporabljanju zakona o združevanju proti cho-nau3-om (rojalist ) v Bretagni. — Vojni minister general Andrć je izjavil, da je vlada odločena izvršiti svojo nalogo do zadnjega. © iMsaMsr Levi Mini g s* S) Vesti iz ostale Primorske. X Iz Kanala nam pišejo: Tukajšnje veteransko društvo priredi dne 15. t. m. javno tombolo z nastopnimi dobitki: I. cin-kvina 40 K, II. 20 K, tombola 100 K. Po tomboli bo javen ples. Čisti prihodek je namenjen za nabavo društvene zastave. Dne 18. t. m., na rojstni dan Njegovega Veličanstva, se udeleži društvo korporativno sv. maše, ki bo ob 10. uri predpoludne. Vesti iz Kranjske- * Slavnost gasilcev v Kamniku rai-nole nedelje je lepo vspela. Udeležilo se je iste nad 400 gasilcev. Zastopanih je bilo po odposlancih 143 društev. Dekan Lavrenčič je blagoslovil novi gasilni dom. Na banketu v proslavo 20-letnice kamniškega gasilnega društva je bilo 300 oseb. Častnimi člani »Z&vezec gasilnih društev fo bili izvoljeni baron Hein, dež. glavar pl. Detela in dež. odbornik Grasselli. * G. Naval Pogačnik, Blavni operni pevec, bo letos gostoval v slovenski operi v Ljubljani. * Prisiljenee Jožef Tratnik je ušel od gradbe deželnega dvorca v Lij ubijani. Vesti iz Štajerske. — Strašen samomor. V vasi Mcchl na Gornjem Štajerskem je posestnik Kauf mann izvršil samomor na dosddaj menda nov način : legel je na možnar in ga sprožil. <31 © © © © & & ^ & & & 1 iS Prva !■ največja tovarna pehlltva t teh vrst. TRST ZALOOB: ^ ■ Piazza RodaH« it 2 gjj I (Šolsko poalopjfc) In Via Rlhorge M. 21 sSi m m © m a TOVARNA• Via Teta, vogal Via Limitam Telefon it. 67 0. -.*«OM- Vrllk Izbo. Upecarij, rrcm.1 In uik. Izvršuje suofbe tudi po posebnih uačrtih- Cene brei konkaronos. ILOITEOTAIJ tllll 14 S T 01i II FUillO Predmeti postavio se na pai obrod alt železnico «ra.:~c Dno 15. avgusta t. 1. ob 3 uri pop. vršila se bode običajna jamska veselica Postojnska z godbo, plesom iu petjem pri izključno elektični razsvetljavi cele jame. Vstopnina 2 K za osebo. Konec veselice ob 6 uri z več. Proti fcašlju, grlobolu, hrlpavosti, kataru, upadanju glasu, itd, itd. zahtevajte vedno Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, pripovednikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendlnljevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Škatlica at&ne 6 O stoti nk. •r V hišica > 4 prostori in malo zemljišča v okolici Trsta blizu kake glavne ceste. Ponudbe je pošiljati pismeno: H. Lavri<\ j>oste testante. piazza (»iuseppina. Spoštovane slovenske pspiije Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jtfeto5ijevo cikorijo. F I L I J A L K A c. li im. avstr. Mita zavofla za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevBi izkaz 2' ' 30-dnevni odkaz 2•'„•/. __ „,V 3-mesečni „ 2V/. dO- „ « ^ * • 6- „ „ 2V/, na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih ban-kovnih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks? v krepost * dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2*„ na vsako svoto. V napoleon h brez obresti. Nakaznice ca Dunaj, Prago. Pešto, Brno, Lvov, Tropa*t Reko kako v Zagreb, Arad. liielitz, Gablonz. Gradi v fcibinj, Inomostu, Czovec. izubijano, Line, Olomcu Reichenl^erg, Saaz in Solnograd, brez tro£kov. Knpnja in prodaja bitku 1*>## provizije, lakass vseh vrst pod najumestnejširni pogoji. Predaj mi. J .uufvne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih, kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke Italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati da srebrni oenar, zi*ti avstrijski bankovci itd. po pogodb Svilene plinove MREŽICE!! „ROYAL" dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. POlMET.IE ZA XEPREGORL.I I VE U TČ I P. ROZZO, uL S. Antonio 5. o — ■I Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo I iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani Velika steklenica 1 gld., maia 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno »lomače zdravilo, katero varuje in ol»rani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže nosijo 7.ra* en stoječo, postavno polo-ženo varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. flvorneia zalaptelja „pri črnem orlo" Praga, Dffalastran 203, v« gal JCerudove ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, t Trstu v Lekarnah : ii. Lociaui. E. Leitenbunr. P. Prendini, S. berravallo, A. Sutlina. C. Ziinetti. A. I Prodajalni ca izgotovljenih oblek = „Al citta fii Me" = tvrdke h EDVARD KALASCH w Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojaenico, kjer .se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalniei ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. i\marer OOOOOOOOOOOOOOOO Glavni zastop /a Trst. Kras. Goriško. Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Oiini št. 1 a (v lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne m menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že-ritve ali prehoda v vojake zavarovani znese* proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu. Riva dei Pescatori št. 1. Telefon 46 9. Iščejo se povsod zastopniki ia agenti. OOOOOOOOOOOOOOOO © P v e* Zivic i dr. § G S> B (Seliivltz iV Coinp.i) Zaloga stroje?, tehnik predmetov in materijala. Delavnica. — Inženjerski urad. TRST. - Trgovinska ulica štv. 2. - TRST ---- pri tnrn vojašnice. Prodaja se : MOTORJE na par, na plin. petrolej in bencin. STROJE za obrtnjiatvo in kmetijstvo, za dom in sploh za vsako rabo. PUMPE za vodo. vino. špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platna. PIHE in VALVE izaklopnieei in druge medene ali bronene predmete M AGILNE ULOGE t. j. plošče, svitke in dr. iz gume, asbesta, bombaža. SITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugih materjalev. OIJE in MA&T za mazanje strojev. Posebno se priporoča posestnikom Raznovrstne železne pluge, mlatil niče in čistilnice za žito, slamoreznice, stiskalnice za vino, olje in seno, Škropilnice proti peronospori, elastične trake, gobe za cepljenje itd. Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov. vodnjakov, cest itd. in se tudi dela prevzame. Id 4 © P 89 •4 O to -O -* 3 O D G) -t O o< X * to PT O < < to 0) 7? O < -t to ...........iJ>AM Trgovina z železnino „MERKUR" u v Celju, G-raška cesta. štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega oredja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja m sicer orala, brane, motike, kese, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev. ključ3lničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, .-r^bij^v. vijakov in z3kov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalkt-, fn^rit uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter or,j2ega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze. cement, strešna lepenka, trsje za cbijanje stropov (štorje), ■onćene cevi, samokolnicc. eprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Tomažeffrt žlmdra, najboijše umetno gnojilo. • Bogata izber vsakovrstnili nagrobnih križev. * '-'ojMrežb* lcćn.vi Gene nizke. iViViVr m VELIKA ZALOGA snouij za moške obleke iz tu- in inozemskih tovarn n .N ul. Barriera veeehia 13. Velik izbor: perila, perkalja, cetira, satena. Specijaliteta podlag tfodre) in drobnarij za krojače. Naročbe za moške obleke po meri se izvrše po zelo ugodnih cenah v 24 urah. Na zahtevo vzorci brezplačno in poštnine prosto. i Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Roaario pod ljud £oloj Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, srospo in otroke. Poštne naročbe se izvrse takoj. Po^iljatve so poštnine proste. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po kon kurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Joaip Stantlč čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. pi iv. avstr. Lloyda. JU« le Mi" krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: O B U VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. na milj one dam rabi „Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako nt ..Feeolin- najboljši kozmetik za kožo. lasi in zobe. Naj-grši obraz in najostudnejše roke /adobe takoj aristo-kratično finost in obl'ko z rabo ..Feeolina-. „Feeolin" je angleško milo sestivljeno iz 4-2 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da s porabo „Feeolina" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi, ogorenja. rude-člce na nosu itd. ..Feeolin- je najboljše sredstvo za i čiščenje ".n vzdrževanje in olepšauje lasi. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. ' ..Feeolin- je tudi naj nara v ne j še in najboljše sredstvo čiščenje vzdrževanje in olepša nje lasij. zabranjenje i-«te proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. „Feolin" je tud! najiiaravnejše in najboljše sredstvo za za čiščenje zob. Kdor redno rabi „Feaolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ako bi „Feeolin- ne imel popolnega vspena. Cena komada 1 K 3 komadi K. »i komadov 4 K 1*2 komadov 7 K. Poštniua za 1 komad 20 st. od 3 nadalje tiO st. Povzetje »JO st več. klavna zaloga M. Felth. Dunaj. VII., M ar i a li i I fe rst rasse I. nadstr. -«-:- V najem ;bo o.lda s>ba z eno posteLo enemu gospodu. Poizvfe se v ul. Torrente št. :>4 1. (Krojač-ni^a Jerio). Bela vipavska črna istrska Istrski refošk liter po 3 6 kr. „ » 36 „ „ 48 Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr. črno istersko liter po 28 kr. i Priporoča se tudi kremaijem, kater1 m dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni eeni. Josip Furlan, lastnik. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjeni O c J japecarij vseh vrst, ročnih kovcekov in j velikih kovcekov vseh vrst po načrtih ' železniž. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za od pošiljanje po železnici ali morju.