Leto XIII. s*ev.l92 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-«7 UPRAVE; 25—67 In 2S-*7 POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 24. avgusta 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena | din 1'— | Nemško-ruski pakt podpisan Stalin: Mi smo za mir z vsemi državami Snoči Je bil nenapadalni pakt med Nemčijo in Rusijo, ki vsebuje sedem važnih točk, Odpisan — Značilen komentar moskovske ,>Prawde“: Pogodba bo olajšala mednarodno krizo in okrepila obči mir — Obrambni ukrepi v pričakovanju nadaljnjih dogodkov MOSKVA, 24. avg. Nemški zun. minister Ribbentrop je dospel včeraj ob 13. v Moskvo. Letališče je bilo okrašeno tudi z nemškimi zastavami s kljukastim kri* žem. Z njim so dospela še tri letala z 31 strokovnjaki in novinarji. Na letališču je Ribentropa pozdravila namestnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin in vrsta drugih odličnikov ter italijanski in nemški poslanik. Z letališča se je odpeljal Ribbentrop v palačo bivšega avstrijskega poslaništva, kjer je nastanjen. Takoj po kosilu se je prvič sestal z Molotovom in Stalinom, s katerima se je tri ure pogovarjal. Zvečer ob 10. so se posvetovanja v Kremlju nadaljevala in sporazumno zaključila. Pakt so podpisali Ribbentrop in nemški poslanik v Moskvi ter Molotov v navzočnosti Stalina. Pogodba se glasi: Vlada Nemčije In vlada Zveze sovjetskih socialističnih republik sta v želji, da se učvrsti mir med obema državama in na podlagi osnovnih odredb pogodbe o nevtralnosti, zaključene v aprilu 1926. med Nemčijo in Rusijo, sklenili naslednji sporazum: Kaj vsebuje pogodba 1. OBE POGODBENI STRANKI SE ZAVEŽETA, DA SE BOSTA VZDRŽALI VSAKEGA NASILNEGA DEJANJA, VSAKEGA AGRESIVNEGA NASTOPA IN NAPADA DRUGA PROTI DRUGI, NAJSI BO POEDINO ALI V ZVEZI Z DRUGIMI SILAMI. 2. V PRIMERU, DA BI BILA ENA IZMED POGODBENIH STRANK PREDMET NAPADA KAKE TRETJE SILE, TEDAJ DRUGA POGODBENA STRANKA V NOBENEM SMISLU NE BO POMAGALA TRETJI SILI. 3. VLADI OBEH POGODBENIH STRANK BOSTA OSTALI V BODOČE V STALNI MEDSEBOJNI ZVEZI, SE POSVETOVALI IN INFORMIRALI O VPRAŠANJIH, KI SE TIČEJO NJIHOVIH VZAJEMNIH INTERESOV. 4. NOBENA OD POGODBENIH STRANK NE BO SODELOVALA PRI NIKAKRŠNI GRUPACIJI SIL, KI BI BILA POSREDNO ALI NEPOSREDNO NAPERJENA PROTI DRUGI POGODBENI STRANKI. 5. V PRIMERU SPORA ALI KONFLIKTA MED PODPISNICAMA V VPRAŠANJIH KAKRŠNE KOLI VRSTE, SE BO REŠIL SPOR ALI KONFLIKT IZKLJUČNO PO PRIJATELJSKI IZMENJAVI GLEDIŠČ ALI V POTREBI PO ARBITRAŽNI KOMISIJI. 6. TA POGODBA SE SKLEPA ZA DOBO 10 LET S PRIPOMBO, DA ČE JE KATERA IZMED PODPISNIC LETO DNI PRED IZTEKOM NE BO ODPOVEDALA, SE POGODBA AVTOMATIČNO PODALJŠA ZA NADALJNJIH PET LET. 7. POGODBA NAJ SE RATIFICIRA V NAJKRAJŠEM ČASU. INSTRUMENTI RATIFIKACIJE BODO IZMENJANI V BERLINU. POGODBA BO STOPILA TAKOJ PO PODPISU V VELJAVO. IZDELANA JE V DVEH ORIGINALIH, V NEMŠKEM IN RUSKEM JEZIKU. Koi ADOLF HITLER togntar »Pravde" Pisnik avS- DNB. Moskovski do- Pakta Jav^a: Podpis nenapadalnega Nemčijo in Rusijo komentira S!‘^n n s? ^rav^a« na zelo karakteri-^negaacin: Pogodba je izrednega poli* Politi^ ^°mena in posledica miroljubne "'ir i„ _^vjetske vlade, ki hoče ohraniti P«ti prijateljske vezi z vsemi Stail’ ^ 80 za ‘s*° Poldko. List ci-v^tni Vf!0ve besede; »Mi smo za mir z j^ami, ki žele prijateljstvo z tei^ni pakt popolnoma odgo-_k!etjjen. Politiki in izhaja že iz temeljev, SitieVa feta 1926. Z novo pogodbo ?e<* obpS Sveta napetost, ki je obstajala meri a kavama. Pogodba bo olaj-^‘r- Sov nar°dno krizo in okrepila obči J vež, /a*nosti med Rusijo in Nemčijo 3vaij,a bloške razlike med obema dr-0ljne. smej° biti zapreka za iztoolj-m!ere8U °Sa^ev med obema državama v H (,-^tovnega miru. Prijateljstvo ^9 >a° v Je tako dobilo novega za-^ . nadaljnji razvoj.« .Slinu N’ 24- avg. DNB. Nemški tisk v -P°dpiSl Celostranskimi naslovi poročilo J’ liStj .nenaPadalnega pakta v Mos-Sf d0Sn nima)o komentarjev, ker je bj peia zgodaj zjutraj. JiMUJn pariiu bu* Velilfim-avg- Jutranji listi prinašajo K W*na8lovi komentarje k pod-ler usiio alnega pakta med Nemčijo oi1*' Na s.por°č’l° angleške vlade Hit- anel'?nem mestu pišejo’ da bo Fh ar vn- ran* naslovom: Torej Ult?ravl]ain'a! piše »Messaggero«, da *,>, ri„v. v Anglijj in Franciji vojne da n-m ie Neničiia mirna. List na-t^glo ' y.,EvroPi vprašanja, ki bi se 2? * na -miren način- <£i0’ kom avR- Pariški jutranjiki ne W eRa ^n,1entariev k podpisu nena- m/^o. v,Pakta. ker je vest prišla pre-rambnin’0 Pažnl« posvečajo vojaškim ' 1 °dredbam francoske vlade. MOSKVA, 23. avgusta 1939. Za vlado Nemčije R!bbentrop s. r. Za vlado SSSR Molotov s. r. Hitlerjev odgovor Chamberlaina BERLIN, 24. avg. Službeni komunike o obisku Hendersona pri Hitlerju javlja: »Na željo angleške vlade je Hitler sprejel angleškega veleposlanika sira Hendersona. Ta je vodji izročil pismo predsednika angleške vlade, ki je v glavnem v skladu s službenim sporočilom s seje angleške vlade. Hitler je Hendersonu naglasil, da obveze, ki jih je angleška vlada podvzela, ne morejo imeti nobenega učinka na sklep Nemčije, da ščiti svoje življenjske narodne interese.« S tem v zvezi izjavljajo na službenem mestu, da Nemčija vztraja pri vzpostavitvi starih mej proti Poljski. BERLIN, 24. avg. Reuter. Angleški veleposlanik Henderson se še ni vrnil v Berlin. Tukajšnji angleški krogi še nimajo poročil o vsebini pogovora med Hendersonom in Hitlerjem • v Berchtes-gadenu. Kljub napetosti položaja pa stopajo v ospredje znak', ki opravičujejo vero v optimizem. Priprave za nedeljske slovesnosti v Tannenbergu in ntirnberški kongres, prvo nedeljo v septembru, so v polnem teku. člani angleške kolonije v Berlinu čakajo mirno na ukaz, kdaj naj zapustijo Nemčijo. Medtem je francoska kolonija že kupila vozovnice in se pri- pravila na odhod. Poljski državljani še niso dobili odredb za odhod. Listi pišejo vedno ostreje proti Poljski. / RIM, 24. avg. DNB. Berlinsko poročilo o razgovoru angleškega poslanika v Berlinu, sira Nevllla Hendersona s kancelar-jem Hitlerjem v Berchtesgadenu, je sprožilo v Rimu največje zadovoljstvo. V zvezi s tem naglašajo rimski krogi, da tudi Ciano v tričetrtumem posvetovanju s francoskim veleposlanikom v Rimu, Pon-cetom, ni opustil prilike, da je jasno Izrazil stališče Italije k gdanskemu vprašanju. Z druge strani naglašajo, da so izjave, ki jih je dal grofu Članu Poncet, tako določne, da v Rimu ne morejo več Imeti dvoma o stališču. Sporočilo, ki ga je dal Hitler Hendersonu, ima poseben značaj v tem, da ne more zdaj nihče trditi, da ni bil poučen in ne bo mogel odbijati od sebe odgovornosti. RIM, 24. avg. Havas. Zunanji minister Ciano in francoski veleposlanik v Rimu, Poncet, sta se razgovarjala skoro eno uro. Ob tej priliki sta državnika v zvezi z mednarodno napetostjo objasnila stališči svojih vlad. JOSEF STALIN Ribbentrop se vrača MOSKVA, 24. avg. DNB. Ob 1. uri po polnoči je Ribbentrop obvestil Hitlerja o zaključenju nemško-ruskega nenapadalnega pakta. Danes ob 13. uri je Ribbentrop z letalom zapustil Moskvo in odletel v Obersalzberg, kjer bo osebno poročal Hitlerju o svojem uspehu. Pojasnilo Molotova PARIZ, 24. avg. Francoskemu in angleškemu veleposlaniku v Moskvi je Molotov zagotovil, da smatra ruska vlada nenapadalni pakt z Nemčijo za nov element miru, ki bo pospešil pomirjenje Evrope. Pogajanja z Anglijo in Francijo za sklenitev vojaške zveze se bodo lahko kljub temu nadaljevala. Po nova navodila MOSKVA, 24. avg. Havas. Dva člana angleške vojaške delegacije, kapetan Da* vidson in Colier, sta odletela preko Helsinkov in Stockholma v London. S seboj nosita poročilo angleški vladi. Obenem z njima potuje tudi član francoske delegacije, major Pisson. Ostali člani delegacije bodo počakali v Moskvi nadaljnjih navodil svojih vlad. MOSKVA, 24. avg. Havas. V političnih krogih vlada splošno prepričanje, da so pogajanja med vojaškimi strokovnjaki Anglije in Francije ter Rusijo zastala zaradi sklepanja nenapadalnega pakta z Nemčijo. Takoj po podpisu se bodo vojaška posvetovanja z zahodnimi demokracijami nadaljevala. Sodijo, da se nemški pakt, sklenjen z Rusijo, ne bo tikal načrta trozveznega vojaškega sporazuma. Američani zapuščajo Evropo WASHINGTON, 24. avg. Havas. Pomočnik zunanjega ministra Wells je izjavil novinarjem, da je ameriška vlada priporočila svojUm državljanom, da naj ne potujejo v Evropo. Roosevelt se z letalom vrača v Washington, Američani, ki so bili na počitnicah v Evropi, so prekinili dopuste in se vkrcali na parnik »Nortnan-die«. Nad 100 ameriških letoviščarjev se vrača v New York. Maribor, 23. avgusta. V zadnjih dneh se Japonska mnogo trudi, da bi vzpostavila z Anglijo nove temelje za nadaljevanje prekinjenih pogajanj v Tokiu. Sprva se je že zdelo da pripravlja Anglija tudi na Daljnem vzhodu nekako Monakovo, v katerem bi kapitulirala pred japonskimi zahtevami in za žrtev postavila Kitajsko. Toda, Anglija se je odločila, da svojega prestiža ne proda, prav tako ne kitajskih interesov, kj-r je gospodarsko zelo močno angažirana. V tem je našla pristanek tako Francozov, kakor Američanov in Rusov. Povedali smo že, kako so vse do zasedbe računali Japonci z neslogo velikega kitajskega naroda. Japonskim osvajalcem je bila kitajska nesloga voda na mlin za njihove cilje. Pričeli so z vojnimi ope/acijami v Mandžuriji (1931) ter v Šanghaju (1932). Podpirali so Čangkajška v borbi proti kitajskim boljševikom. Napredni kitajski elementi so uvideli, da tako ne more več dalje ter so razvili ogromno propagando za ustvarite r proti-japonske ljudske fronte. Ideja o tej fronti je globoko prodrla med ljudstvo in vojsko. Cangkajšek je občutil, da mu teče vc’da v grlo ter je na pritisk najširših ljudskih slojev Kitajske izdal 30. avgusta 1938. leta pomemben proglas na ljudstvo: »Osrednja vlada v Nankingu se popolnoma zaveda odgovornosti, ki jo vrši v tem kritičnem času. Situacija zahteva od nas enotno borb o. Naša politika proti Japonski je bila politika mira. Toda japonska izzivanja so dosegla skrajno točko, preko katere ni mogoče iti. Nismo hoteli vojne in je ne želimo. Toda ker smo bili napadeni, se moramo braniti. V borbi proti tej nevarnosti moramo dvigniti na noge ves narod in voditi borbo do kraja, dokler obstaja naš narod. Ne bomo več doživljali porazov. Ne dopuščamo kapitulacije. Ne odstopamo niti najmanjšega dela našega ozemlja. Nastopil je kritičen trenutek. Kakor en človek se bomo borili do konca. Končna zmaga pripada nam!« Brez dvoma je pomenil ta proglas ogromen korak naprej k dejanskemu ustvarjanju protijaponske kitajske ljudske fronte. V njem se izraža neomajna želja ljudstva, da se do zadnje kaplje krvi bori za svojo narodno svobodo. V svojem programu ima protijaponska ljudska fronta glavni cilj, preprečiti japonsko poseganje po Kitajski. Enotna kitajska fronta je narodna. Vsebuje vse politične stranke, razen izdajalcev. Večkrat se ta fronta zamenjuje z ljudsko fronto, kot je bila n. pr. v Španiji ali Franciji, kar pa ni prav, ker je ta fronta mnogo širša. Kitajska enotna fronta postavlja naslednje osnovne zahteve: mir in edinstvo na Varnostni ukrepi v Angliji 'SSS.-4 j LONDON, 24. avg. Vest o podpisu nenapadalnega pakta je zaradi pozne nočne ure ostala v jutranjih listih brez komentarjev. Vendar je zanimivo dejstvo, da ves včerajšnji dan in vso noč ni bilo opaziti večje živahnosti v predsedstvu vlade in zunanjem ministrstvu kakor običajno. Javno mnenje je mirno sprejelo tudi odgovor kancelarja Hitlerja na zadnjo angleško noto. »Times« pišejo, da Hitler dobro pozna stališče Anglije. Britanska vlada smatra, da se lahko vsa vprašanja glede Poljske rešijo na diplomatski način. Razvoj dogodkov je odvisen od Hitlerja. LONDON, 24. avg. Havas. Lastništva parnikov so prepovedala plovbo nekaterih ladij v nemške in baltiške luke. Ta ukrep je podoben lanskemu, ko so v septembru podvzeli iste mere zaradi negotove situacije. LONDON, 24. avg. DNB. V teku zad' njih dni so bile izvedene velike transakcije funta. Pristojni krogi so zaradi tega uvedli nove devizne ukrepe. Tako je nakup terminskih dolarjev za enkrat nemogoč Menični diskont je mogoč samo na posredovanje Angleške narodne banke, ki stavlja gotove vsote na razpolago. — Prodaja vrednostnih papirjev je za enkrat ustavljena. Cena zlatih zalog je uradno ugotovljena. Pojavila se je devizna spekulacija a la baisse. IN V ŠVICI BERN, 24. avg. Stefani. V dobro poučenih krogih potrjujejo vest, da Švica zaradi mednarodne napetosti ne bo sklicala parlamenta na izredno zasedanje. _ Medtem se je pa zvedelo, da je vojni minister prekinil dopust in se nujno vrnil v Bern. Vpoklic rezervistov v Franciji Dvajset let medicinske (aM*1! v Ljubljani Takoj po razpadu Avstro Ogrske ^ slovenski zdravniki zavedli, da majo z ustanovitvijo Jugoslavije zism SKJ -J - yaVeCr| svojega naroda v odgovornost. j joč se, da more biti duša vsega J ' rt ka šola za medicino, je ena.pry^,fyj obsegala ustanovitev medicinske t jf PARIZ, 24. avgusta. Havas. Po dveh sejah vlade so bile v sporazumu z Anglijo izvedene velike obrambne mere. V največji naglici se vrše priprave za občo mobilizacijo. Za enkrat so poklicali pod zastave rezerviste, ki imajo mobilizacijsko obveznost s številkami 3 in 4. Poziv pod orožje je objavljen po letakih, ki bodo izvešeni po občinskih in državnih poslopjih. Računajo,' da bo s prvim pozivom povišano stanje vojske pod orožjem na poldrugi milijon mož. Ta vojska wo ščitila splošno mobilizacijo v primeru potrebe. Občo mobilizacijo bo lahko zaukazal Daladier brez sklicanja parlamenta. — PARIZ, 24. avgusta. Bivši ministrski predsednik in predsednik socialistične stranke Leon Blum je napisal v glavnem listu stranke članek, v katerem zahteva, da vlada nemudoma skliče parlament. Nemško-poljski incidenti VARŠAVA, 24. avg. Havas. Pri KHuc-znu v čenstohovskem okraju so prekoračili poljsko mejo trije nemški vojaki. Dospeli so 130 m od poljske meje do nekega mlina. Tu jih je opazila poljska patrulja in jih pozvala, da zapuste Poljsko. Nemci so odgovorili s streljanjem. Med bojem je bil en Nemec ranjen, tovariša sta ga odnesla preko meje s seboj. VARŠAVA, 24. avg. Agencija PAT je poročala, da je poljska baterija otvorila ogenj na dve nemški potniški letali, ki sta leteli v smeri iz Berlina na Gdansk preko poljskega koridorja. Vest je netočna, stvar je naslednja: Okrog 16. ure so^opazili nad polotokom Helom, ki pripada poljskemu teritoriju, v višini 700 m neki nemški bombarder. Letala ne smejo tod leteti izpod višine 1500 m. Zato je oddala poljska baterija opozorilni strel, nakar se je nemški bombnik oddaljil. VARŠAVA, 24. avg. PAT. Predsednik republike je sprejel v navzočnosti maršala Rydz SmygHja predsednika poljske vlade Sladkovskega in zunanjega ministra. V daljši konferenci so se posvetovali o trenutnem zunanjepolitičnem položaju stvenega prizadevanja samo laS*na _.................................8S& te v Ljubljani. V nemajhni meri je mu prispevala zavest, da moramo .. rod živeti v vsakem oziru samo ^ življenje. Poteklo je dvajset let oo ^ npvitve, težnja po popolni me(^'clIlsivjjt kuteti v Ljubljani je slej ko prej z utemeljena. Slovenski zdravnik' *jj jamo na njeni popolnitvi. Pot^ V° £ smo doslej hodili k temu vzvišene v lju je bila zgrešena. Potrebno ie’ institucija preuredi tako, da bo mož j;1 pati borbenost, živahnost in yz'tf iz vseh tvornih krogov slovenskih t stvenih delavcev. Ali naj bo novi j popolna medicinska fakulteta, ali P^, se ta forum organizira v obliki zaj*{ ške akademije, v katero bi vstopi® strokovne moči ter si začrtale vzgajati zdravniški naraščaj, izP°P%^ vati starejše zdravnike v posebnih itd. (»Zdravniški vestnik«). Svečanosti naših Slovak®* v Bačkem Petrovci) Pred dnevi so se začele v Ba trovcu velike svečanosti naših Slo'' ^ Prvič sodelujejo letos z njimi tu Rusini. Praznične dni je o tvoril ko..,« češkoslovaških študentov. Od Slovaške letos ni bilo nikogar, Pr| Tudi Japonska - v Moskvo TOKIO, 24. avgusta. Reuter. Predsednik vlade, ministra vojske in mornarice se bodo danes posvetovali, kakšno stališče naj zavzamejo k najnovejši izpremetn-bi v Evropi in kako naj pripravijo japonski narod na novo zunanjo politiko. List »Niči Niči šimbun« komentira pakt o nenapadanju med Nemčijo in Rusijo in ostal brez posledic na Daljnem vzhodu. List zahteva od japonske vlade, da pogleda brez sentimentalnosti novim dogodkom v oči in zavzame neodvisno stališče k temu. List »Kokumin šimbun«, ki se je znotraj, obrambno vojno proti Japonski pravi med drugim, da ta dogodek ne bo ter ponovno vpostavitev demokratskih “ “ svoboščin. Nankinška vlada se mora preurediti v vlado narodne obrambe, v kateri morajo biti zastopane vse stranke in skupine, razen japanofilske klike. Naloga takšne koncentracijske vlade bi bila uvesti ustavno reformo, splošno volivno pravico, parlamentarni sistem, dvigniti splošni življenjski standard, pospešiti napredek trgovine in industrije ter sodelovati z vsemi državami, ki so razpoložene proti japonski politiki na Kitajskem. Japonsko ljudstvo živi bedno in ne sovraži kitajskega ljudstva. Japonski kmet in delavec, ki se zavedata vojne pustolovščine proti kitajskemu ljudstvu, se bosta v danem trenutku znala sporazumeti s kitajskim kmetom in delavcem. Japonski generali sanjajo sladek imperialističen sen. Toda, ko se bodo zbudili, bodo videli, kako strašen je bil ta njihov sen- Maks Durjava. stalno zavzemal za vojaško zvezo Japonske z državami osi, pravi, da se je Japonska zdaj, po dveletni borbi s Kitajsko znašla v resnično težki krizi. PARIZ, 24. avgusta. Stefani. V političnih krogih se je snoči razširila vest, da pripravlja tudi japonska vlada nekak sporazum z Moskvo. PARIZ, 24. avgusta. Havas. Pri sprejemu Ribbentropa v Moskvi je bilo opaženo dejstvo, da ni bil ne na letališču ne pri svečanem sprejemu v avstrijski palači navzoč predstavnik Japonske. ne in šil ■bo ne da nji -Ki n< in iii ie ; S( tr s n s 2 vsako leto prišli zastopniki iz Br^5« ■Ufi SMRT PREDSEDNIKA BOLIVIJE. BAIRES, 24. avgusta. Po nesreči se je ustrelil predsednik Bolivije Bush. Nesreča se je zgodila v sredo zjutraj, ko je predsednik pregledoval svoj samokres. Napori zdravnikov, da ga ohranijo pri življenju, so bili zaman. KAKO SODIJO V EGIPTU KAIRO, 24. avg. Velik del egiptskega tiska pravi, da je nemško-ruskl pakt po Zapoznel demanti VARŠAVA, 24. avgusta. PAT. Komunistični list »A Soir«, (ki izhaija v Parizu, piše, da lahko potrdi vest »Dally Maila«, da sta angleški in francoski poslanik v Moskvi dobila navodila, naj bi Poljska pristala na sovjetsko pomoč in dovolila ruskim četam prehod preko njenega ozemlja. V poljskih političnih krogih izjavljajo, da je stališče Poljske v tem pogledu jasno. Dopisniku agencije PAT v Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da je vest s>Daily Maila« netočna in da niso bile poslane v Moskvo nikake instruk-cije v tem pogledu. RUSKI PETROLEJ ZA NEMČIJO BERLIN, 24. avg. V zadnjih dneh so dospele velike pošiljke ruske nafte v nemška pristanišča. Prepeljali so jih takoj v velike rezervoarje v notranjosti. Poročajo tudi o skorajšnjem dovozu bombaža Iz Turkestana v Nemčijo. HOLANDSKE ZRAČNE PRIPRAVE AMSTERDAM, 24. avg. DNB. Holandska je ustavila ves notranji zračni pro raz politike obkroževanja in proži prill-Jmet, ker so letala uvrščena v vojaške na-ko, da se evropska kriza reši na iulren'mene. Ustavljenih je tudi sedem zračnih način. I linij v tujino. MINISTRSTVO PROTI PAPIRNATEMU KARTELU BEOGRAD, 24. avg. Trgovinsko in industrijsko ministrstvo je razrešilo dolžnosti člane komisije, ki je pregledala delo .ovarne v Beočinu. Istočasno je ministrstvo odredilo, da se postopek proti cementnemu kartelu podaljša po čl. 8 in 9 uredbe o kartelih. V zvezi z zvišanjem cen papirju je bilo uvedeno postopanje proti papirna.emu kartelu ter je bil suspendiran odbor kartela, dokler ne bo postopanje končano. Prepoved o povišanju cenam papirja je postala polnomočna 11. avgusta. BAUERJEVA NI PREPLAVALA ROKAV-SKEGA PRELIVA. LONDON, 24. avgusta, švedinja Sali Bauerjeva je morala zaradi nenadnega slabega vremena opustiti na pol poti plavanje čez Rokavski preliv in se vkrcati na čoln. Vrnila se je v Dower. Ko se bo morje pomirilo, bo Bauerjeva poizkusila še enkrat. Mariborska napoved. Pretežno jasno in toplo vreme. Včeraj je bila najviš : !o-plota 27.1, danes najnižja 13, opoldne ^5.2. Borza. Curih. 24. 8. Devize. Beograd 10, Pariz 11.72'K, London 24.72'A, Nevv York 442V*, Milan 2,1.30, Berlin 177.00, Praga 5.40, Sofija 15.05, Varšava 83.40, el Slovaki iz Madžarske so poslali v6 ( zdravnih pisem, dospele so 1 brzojavke od dr. Edvarda Beneša-Masaryka in dr. Lipe, bivšega jjj* slanika v Beogradu, dalje od Sokola ^ ljevine Jugoslavije, Matice srpske’ ^ škoslovaške kolonije v Londonu i voril je tudi prof. dr. Risto KoVJLj, bivši docent na bratislavskem vse šču. Olimpijski stadion v Beo^ Prestolniški inženirji so vložili protest, da se je izdelava načrta grajski olimpijski stadion izročil3 ^ ^ škemu arhitektu Wernerju MarchU; ^ soluciji obsojajo takšen postopek tevajo, da se javna dela v Jugoslavl ^ deljujejo domačim, sposobnim ^ $e Zahtevajo razpis natečaja in ne> tajno izročajo dela tffjim inženirje^1* Nameščenci in socialn0 zavarovanje ^ V 1. 1938 so plačali zasebni nameni* delodajalci Slovenije za obvezno ^ ško zavarovanje 10, 200.000 din, z jiH stovoljno višje bolniško zavarovati 2.000.000, za obvezno nezgodno ^oj#1 vanje 1,600.000 din, za obvezno P° ijiii sko zavarovanje v Pokojninski zav 23.000.000, za starostno zavarova” 0 1.000.000,in za brezposelno preskr. ^ 1.900.000, skupaj tedaj 39,700.000 o (»Organizator«). Tekelijanum In Srbi ^ Nedavno so bila uspešno zak^r pogajanja med Beogradom in ti što za prenos zavoda TekeliianU Madžarske v Novi Sad. Zavod ie ie vil 1. 1838 Srb Sava Tekeli. Usta dve hiši v Budimpr*4’ trJ v -večje zemljiško posestvo tov premoženja. Nadzorstvo l- .j voslavna cerkvena občina v Bu ; in imela dve hiši v Budimpešti, trln^Q {(#” je zemljiško posestvo in 100.0 iuv premoženja. Nadzorstvo nad ^ je imela Matica Srpska, od 1. „ " 11 -feke*j £ nepremičnin bodo še počakali, ker ^ v kateri je bogata knjižnica Save ja. Do 1914. leta je šlo skozi » blizu 350 srbskih izobražencev- cefi hišam v Budimpešti precej j,o pa- zavod preseljen v Novi 0el d daljeval s kulturno vzgojnim del° vojvodinskimi Srbi. Motorne ladje hrvatskih sk* Na Sušaku so splovili v ^v> motorne ladje hrvatskih sk* ^ Afl ladja je krščena po pok0-*® Trumbiču. Novice Na podeželju primanjkuje delovnih sil utrujena. To so posledice sezonskega dela, kamor drve naši kmetski in želarski sinovi ter hčerke, njih starši pa sami doma garajo in opravljajo vse z nedoraslo mladino. Delavcev ne dobijo in zgodili so se slučaji, da so naši obmurski kmetje najeli delavce s Hrvatskega in so jih morali, zelo drago plačevati. Sezonsko delo v tujini je za naš narod škodljivo v vsakem oziru. To je problem, ki se mora rešiti, kajti to rano našega narodnega gospodarstva bo treba odstraniti. Zaposliti naše ljudi doma, to naj geslo nas vseh! Marljivi jadralci v Rušah Ob največjem delu je ostal kmet sam, delovne sile pa so odšle v tujino ne?korai ^dno zveni, če trdimo, da da- v šoli še gre, še sledi pouku, a potem jo primanjkuje na deželi in to ob Muri prime spanec in v šoli zaspi, ker je pač lih 61" nie delavcev> ki bi delali na na-Poljih in pomagali kmetu. Marsikdo ■le« to ni res’ a oe Postajaš da- j aasoga kmetovalca, se bo pritoževal, niti hlapca, niti dekle, niti koscev, ža- c m drugih delavcev ne more dobiti. na Pa,so vsi ljudje, ki so nekoč delali na grudi? I ••so’ ^-11 v mesta, kjer delajo v | st s‘nJskih obratih. Odšli so tudi v tu- na sezonsko delo, kjer v potu svo-tam ,raza služijo tujcu, delajo zanj in v se pasčajo svoje mlade moči. Izmučeni I" ^Vračuio Pred zimo domov in rediti jih p a ra Potem domača gruda, katero so .p,1? zaPustili, misleč da jim bo tujec al debelejši kos kruha. s drvi v tujino-, a naš kmet ostaja ?Prn,. ,ma 'n dela ter se trudi na svoji ,. Uh ki mu daje vsakdanji kruh. Težko ^njegovo delo. Od ranega jutra do po-|0rfža večera stopa sključen za plugom, Sam teie’ kos' 'u mlati. A vse to dela ^er ne dobi delavcev-pomagačev. y'na. Pomoč pri tem delu je neodrasla, ]j0 . vezna deca, ki mora svoje mlade, (.-,1 izvijajoče se sile vlagati v pre-ezka dela. hm' čudno, da kmet sam s svojo oraslo deco slabo obdeluje zemljo, da ogokrat ne obdela vsega posestva, da Utonili del zemlje neizkoriščen in podobni gladina pa, ki je v polni rasti, mora težir? 0t* raaega iutra do poznega večera ^..Ka hlapčevska dela, poleg tega pa še ‘skovati šolo, kjer si veča duševno ob-Diilf' Izmu5ena’ nenaspana in zgarana v šSf *ako ^eca v ^asu naivečjega dela ^°* če sploh pride. Prvo in drugo uro bo Pred dobrim letom je zbral agilni vojni motorni pilot g. Janko Friček okoli sebe ruško mladino ter jo na številnih sestankih navduševal za jadralno letanje. Ustanovila se je sekcija mariborske letalske skupine ter izvolilo na ustanovnem občnem zboru za predsednika g. Sonenvald Srečka, za tajnico pa Sberbinjek Majdo. Tehnično vodstvo je pri skupini prevzel g. Janko. Že na prvem sestanku se je sklenilo, da se prične z graditvijo letala tipe „Wrona“, kar se je tudi zgodilo. Posojilnica je odstopila svojo klet, kjer je nastalo pravo mravljišče. Pozno v noč se je po dnevnem delu zbirala mladina, risala načrte, rezala les, in z vso vnemo gradila posamezne dele novega letala. Delo je v glavnem končano in tekom prihodnjih dni bo letalo dovršeno. Slovesni krst letala je določen predvidoma na 3. sept. 1939. Krstni boter bo g. ravn. Krejči, predsednik oblastnega odbora Kraljevskega aerokluba v Mariboru. Vežbe bosta vodila z novim letalom g. Janko Fric in Sonenvald Srečko, ki sta položila že izpit na Blokah, prvi B drugi A izpit. G. Janko Fric vrši te dni poseben tečaj pri Seniorjevem domu. Razveseljiv je pojav, da si je ustvarila novo letalo mladina sama. Ta mladina komaj čaka na veliki dogodek, ko bo smela vežbati tudi sama na dograjenem letalu. Upamo, da bo ta mladina že v bližnji bodočnosti uspešno konkurirala tovariškim edinicam na sinjem polju. * Tatvina kolesa. Neznan storilec je pred dnevi odpeljal kolo g. Jugu Janku. vredno 1500 din. Tatu išče domače orožništvo. G. Jug Janko je pripravljen proti primerni odškodnini odstopiti neznanemu storilcu ključ in kolesarsko legitimacijo, ki jih je dotični pozabil vzeti s seboj. Zadružna elektrarna v Rušah opozarja občinstvo, da bo dobavo toka preskrbela že prve dni sept., najkasneje do 3. sept. falska elektrarna. Dela'bodo že tekom tega tedna končana. Opozarjamo lastnike radio aparatov, strojev in raznih električnih aparatov na 'spremembo napetosti od 120 na 220 voltov! Letno gledališče Sokol, društva v Rušah namerava na ruško nedeljo, 11. septembra, ponoviti uspelo komedijo „Od pohorskih pavrov Vam hočem zapet...“ v režiji g. Janka Vekoslava, na kar že sedaj opozarjamo obiskovalce našega gledališča. o. Smrt bivšega ljubljanskega velikega župana. Sinoči je v Ljubljani umrl upokojeni veliki župan dr. Miroslav Lukan, o. 15 zdravnikov in pet lekarnarjev bo sprejelo ministrstvo vojske in mornarice 4v aktivno vojaško službo v čimr sauftetnega, oziroma lekarniškega poročnika. Celje c. Novi most čez Koprivnico v Komenskega ulici bo zgradila mestna občina. Oddaja del je razpisana in je tozadevne ponudbe vložiti v vložišču mestnega poglavarstva do 28. avgusta. c. Dve novi cesti. Mestna občina celjska razpisuje zemljeknjižno izvedbo nove občinske ceste Pristava—Osenca ter novozgrajene ceste Lisce—Levški most, z napravo potrebnih situacijskih načrtov in postavitvijo mejnikov, katere dobavi in dostavi mestna občina. Tozadevne ponudbe za obe cesti je vložiti v vložišču mestnega poglavarstva do 31. avgusta. c. Iz javne bolnišnice v Celju je pobegnil kar v bolniški obleki Stanislav Starovašnik iz Zg. Hudinje pri Celju. Starovašnik je prišel na vojaški dopust in izginil čez mejo v Nemčijo. Od tam so ga poslali nazaj v Celje. Starovašnik si je hotel končati življenje s tem, da si je zasadil nož v prsi, vendar so ga rešili in spravili v bolnišnico, od koder je pobegnil. Orožniki pa so ga prijeli in izročili oblasti. c. Razbojnik Rogan, ki je v nedeljo v Celju ušel, se skriva v gozdovih v Savinjski dolini. Orožniki ga pridno zasledujejo in je upati, da pride kmalu v roke pravice. c. Občinski dom v Grižah bodo preuredili. Ponudbo za izvršitev zidarskih in ostalih del je vložiti pri občinskem uradu v Grižah do 4. septembra. c. Umrla je na Hribu sv. Jožeta 46 1 {Metna služkinja Ljudmila Korentova. c. Dijaški kuhinji v Celju so darovali v spomin preminulega sreskega podnačelnika Vouška v Dubrovniku po 100 din odvetnik Mirko Hočevar v Celju, starešina okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah Anton Radej in sodnik okrožnega sodišča v Celju dr. Ivan Mah. c. Aretiran je bil posestnik Brinove v Ra-kovljah pri Braslovčah, ker je smrtno .poškodoval dninarja Jožefa Mauha v Rakovljah pri Braslovčah s tem, da ga je s trdim predmetom udaril po glavi, da je slednji na posledicah v celjski bolnišnici umrl. O slučaju smo poročali. c. Nesreča. 27-letna delavka Antonija Vi-tanceva iz Gorice pri Šmartnem v Rožni dolini je padla med vožnjo s kolesa in dobila hude poškodbe po telesu. Zdravi se v celjski bolnišnici. Tihotapstvo ljudi na meji •'ifl n ,e * je vedno več prijav o nezakoniti^ P^koračenju naših ljudi čez mejo. Orož-8jjra Počeli s preiskavo, ki naj ugotovi, kdo V y ]a naše brezposelne čez mejo. Tako so *Iediii u Pr‘ Selnici ob Dravi orožniki iz- te j', neko Frančiško Bajec, ki je spravila 80 delavce čez mejo v Nemčijo. Pri njej °r0Žniiiš k°’esa teh ljudi. Tudi na Teznem so izvedeli za moža, ki je nagovarjal delavce, naj gredo čez mejo. Dajal jim je navodila in razne naslove ljudi ob meji, ki jim bodo pomagali. V Mežici je mesarski pomočnik Maks. Polajnar, ki je vodil mesnico kmetske zadruge, prodal vse vole in teleta ter z denarjem pobegnil v Nemčijo. Kmetje so precej oškodovani, ker so mu dajali živino na up. Prve hmeljske kupčije PREVZEM RADIJSKIH POSTAJ Poštno ministrstvo je že pričelo s prevzemanjem obeh radijskih postaj v Beogradu in Zagrebu, ki sta bili z 'novo uredbo razlaščeni. Popisana bo vsa imo-vina. Delo bo do konca tega meseca opravljeno, tako da bo s 1. septembrom obe postaji vodila že država. Vodstvo radijskih postaj v Zagrebu in Beogradu bo poverjeno posebni državni ustanovi, ki bo« pod kontrolo poštnega ministrstva. M j Vinjsko dolino so prišli mnogi kup-do, .^ekupčevalci hmelja. Kjer le izve-in jjaa 'roajo že sušen hmelj, se oglasijo cg jeg9varjajo kmete na kupčijo. Tenden-vej , ^daj čvrsta. Sklenjenih je bilo že KhJ>čij hmelja po 38 dinarjev kilo- PLaNinski TABOR NA PLEŠIVCU (URŠLJI GORI) gram. Seveda so to večinoma manjše tOO kilogramske partije, ker posestniki še nočejo prodajati večjih količin hmelja. Upajo, da se bo cena v nekaj dnevih znatno dvignila. ie$tac-.Se minuli 3 tedni od močne mani-koroških borcev na Plešivcu to 2J gOr0, ko se zopet odpravljajo na Dlatjjj^nito goro slovenski planinci na i%tiin u tabor, ki ga priredi Slovensko tli to društvo 3, septembra 1.1. Hkra-^etn,r°S'av* Mislinjska podružnica SPD “h, 1Co svojega plodonosnega delovali; b°t s m visoka Uršlja gora je romarska n ro cerkvijo sv. Uršule, je danes 4£i, j.-1 Slovencev k veličastnemu kri-asVob so ga. posivili koroški borci za le pa ie'he naše zemlje padlim junakom, biv?- , za Planince najvidnejša gora or°ško-štajerski meji s pre-, Vzgledom po prelepi slovenski Vei%ad Stiri ure ,ahke hoje je ,z S,° Ker jvw' iz Gnštanja pa samo tri ure. ?aradna Planinsko slavje tudi močna Vsi! manifestac,ia. ste vabljeni na ta- OZ i ,** da bo letošnji izvoz ^'tesla Gr' dolgotrajna suša pa jim je 2(J, Zaskrbijenost. ker so koruzna ! Slovo,?,,-*13110 razv'ta ne samo pri nas k B drv J1' *emveč tudi v ostalih krajih :e,horp/aV*' Tucl> sedanje deževje tega bo ? P°Praviti. Letošnji izvoz kobili 8nnn SlallSi °d lanskega, ko so iz-0 vagonov koruze REVIZIJA NASTAVITEV ŠOLSKIH NADZORNIKOV Učiteljska organizacija, ki šteje 18.000 članov, in je zborovala pred dnevi v Banjaluki, zahteva v svoji resoluciji, tudi revizijo vseh namestitev sreskih šol. nadzornikov od leta 1931, dalje. Od takrat so na ta mesta prišli ljudje brez potrebne strokovne kvalifikacije le po — političnih zaslugah. Kvalificirani pa ne dobijo mest. Tudi slovensko učiteljstvo bi tako revizija z veseljem pozdravilo! VISOKE CENE SENA Dolgotrajna suša je povzročila nagel porast cen na mariborskem senenem trgu. Dočlm so kmetje še prejšnji teden prodajali seno po 60 dinarjev metrski stot, se je cena na zadnjem sejmu dvignila že na 95 dinarjev. Ker je letos mnogo manj sena in otave, je pričakovati, da bodo cene še višje. PREOBRAT V POMORSKEM RIBO-LOVSTVU Znani ribič Vinko Lepeš je iznašel posebno potapljaško napravo, ki omogoča ribolov tudi pod morjem in celo na morskem dnu. V njegovo napravo se skrijejo trije ribi. ki jim iz ladje dovajajo zrak. Poleg priprave za ribiče je Še posebna naprava z mrežo za ribolov. V njej je luč, ki s svetlobo privablja ribe v mrežo. Lepešev izum proučujejo te dni v Splitu in se zanj zanima poljedelsko ministrstvo. o. S koso se je vrezal v levo nogo med' košnjo 26-letni splavar Ivan Kapun iz Zg. Dupleka. o. V Adrijancih v Prekmurju bo tamkajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet priredilo v nedeljo tekmo koscev. Tekma bo v Lucovi ob 13. uri, po tekmi pa kmetska veselica pri Ješarju. o. Društvo kmetskih fantov in deklet v Hajdini pri Ptuju priredi v nedeljo na Bregu pri Ptuju tradicionalno tekmo koscev s prav pestrim sporedom. Na vrtu pri »Zelenem travniku« bo po prireditvi prav veselo. o. Dolenjski milijonar umrl v revščini. V bolnišnici v Kandiji pri Novem mestu je umrl 50-letni Alojz Zajc, ki je bil svojčas lastnik Šmarjeških toplic in je veljal za zelo premožnega moža. Ker je posojal raznim ljudem denar kar brez pobotnic, je prišel ob vse in je sedaj umrl zapuščen ter v največji bedi. o. Sadjarska razstava v Ljubljani. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani bo priredila ob priliki jesenskega Ljubljanskega velesejma veliko sadjarsko razstavo. n. Rudarska stavka v Trepči. Ker je delavstvo v rudniku mirno, je policija odšla iz rudnika. Red vzdržujejo v rudniku delavske straže. Podjetje zahteva, da delavstvo zapusti rove do 1. septembra ter je začelo z najemanjem novega delavstva. Iz Beograda je odposlanih v Trepčo za rudarje več tovornih avtomobilov živeža, naseljenci iz Kosova pa so darovali rudarjem 50l znižana; 1 kocka velja odslej l." “! v * Danes četrtek zvečer, konceh , mestnem parku, pri ugodnem vrel3 od 20.30 do 22. ure. Igra godba Dra? Lii * Največ užitkov Vam nudijo 'j. Putnika Maribor z modernimi avto* g 27. avg. Logarska dolina din lSO^L. do 8. sept. Trst vožnja in vizum dih * ^ 17. do 19. sept. Dunaj velesejem Informacije in takojšne prijave P*1 niku Maribor. ine * V Beograd na velike medna1 avtomobilske dirke s posebnim 73 Putnika od 2. do 5. sept. za le din ‘/L, Informacije in takojšne prijave pri ? ku Maribor. uri' * Vpisovanje v enoletno držav«0 znano trgovsko učilišče »Christofov zavod« — s pravico javnosti, — na, Domobranska cesta 15 se vrši dne -n dopoldne in popoldne. Šolska izvest)3 ^ novi ilustrirani prospekti brezpl3?1!^? razpolago pismeno ali osebno, in najmodernejši zavod te vrste v Ljje-Novo šolsko poslopje! Edinstvena s ^j. 5 Pf \ M' Zavod je potrjen od ministrstva vico javnosti (veljavnost izpričeval^ binske doklade, železniške kartona zmerna. Zahtevajte prospekt- . Jo Nočna lekarniška služba (od vključno 25. t. ni.) Lekarna pri < tonu, Frankopanova ul. 18, tel. lekarna pri Mariji pomagaj, Alek53 va 1, tel. 21-79. Kin° f * Grajski kino. Danes Finale. ^0to smeh. Hans Moser, Luci Englisch-senzacija dneva Podmornica D. ' 0 * Esplanade kino. Do vključn0 L0ii. »Potepuhi«. Paul Horbiger, L. &ns Erika Druzovič. *Uuion kino. »Druga mati«, fik11 ^ škem jeziku prekrasne vsebine P imenskem romanu. Radio Petek,' 25. avgusta Ljubljana: 12. Slovenska 13.20 Opoldanski koncert BO; /oo.SjL. nimivosti; 19.40 Narodnostna ura,w tana: Libuša, uvertura (plošče)://{jr-Lm ska ura; ‘20.30 Violinski konceh gjcS•. voršek); 2115 Koncert RO; 22.39. „es plošče. — Zagreb: 1225 tdU“ vo*8rfi' nlošče'): 20.30 Koncert ženskega. «&£ ske ljudske pesnil. — Beagr»“ nSlu Lrti kester mandolinistov; 22-1°, Vio fcon<*.. kesier manaonnisiov; t*1*,' _id r. cert. — Sofija: 11.45 PopoldanLatntfle 21. Donizettijeva opera ■>Lu,r;ianske inoor“ (petje in orkester mifaScag|J W le). - Stockholm; 20 Prenos Mf fS°y V opere „Cavalleria Rusticana'; koDče/ n\. ns PTT: 20.45 Simfonični * BOi .jp Vichyja. — Duuaj: 16. L'k** Simfonični koncert. — . 15 Cig8- 0x- Slovaške pesmi in Plc,s1’.,onCifiaI! tP glasba. _ Budimpešto I.s % kester; 19.25 Madžarske in __ prof!8' smi; 23. Ciganski orkester. Nočni koncert češke glasbe. Kultura Anton Ingolič: »Soseska DOBRA LJUDSKA KNJIGA Si Zadnja I n g o 1 i c e v a knjiga »Sose-l£a kopje, 400 - m, skok v višino 5; V - '500 m, krogla, štafeta 4x100 «a) h, Nedeljo.- 110 m ,z zaprekami, diski, w 1 skok ob palici, 800 m, kladivo, tro- ZACETEK JESENSKEGA PRVENSTVA V nedeljo se bo pričelo jesen ko prvenstvo prvega razreda za 1. 1939-10. V Mariborskem okrožju sta na sporedu prvorazredni prvenstveni tekmi Rapid— Mura v Mariboru ter Gradjanski—-Železničar v Čakovcu. V juniorskem prvenstvu se bosta v nedeljo dopoldne pomerili enajstorici Rapida in Slavije. V celjski skupini bo celjski „derby“ Atletik—Celje, v ljubljanski pa tekme Bratstvo—Svoboda, Reka—Mars, Kranj— Hermes ter Jadran—Disk, ZAGREBŠKI NOGOMETAŠI NE IGRAJO PROTI ČEŠKI , Zagrebški Gradjanski je na izredni seji skleni^ da ne bo dal na razpolago svojih igralcev Glaserja, Kokotoviča in Antolko-viča za reprezentančno tekmo proti Protektoratu. O tem je obveščen, tudi splitski Hajduk, ki bo skoro gotovo sklenil isto. s Prvorazredne prvenstvene tekme v mariborskem iri celjskem okrožju bodo v nedeljo sodili: Rapid—Mura g. Mrdjen, Gradjanski—Železničar g. Veble, Atletik— Celje g. Kopič. s Sodniški izpiti za atletske sodnike bodo 3. septembra v okviru atletskega meetinga SK Rapida. s Atletsko državno prvenstvo poedincev bo 9. in' 10. septembra v Beogradu. Pravico tekmovanja bodo imeli le oni atleti, ki so dosegli letos predpisane minimalne rezultate, •s V ligi JNS-a je v nedeljo na sporedu prvenstvena tekma Jedinstvo—Slavija (S). s Prvo kolo v hrvatsko-slovenski nogometni ligi Se bo odigralo 27. t. m. Na sporedu so tekme: Gradjanski-^Ljubljana, Concordia—Slavija (O), Split—Hašk, Sašk —Slavija (V) ali Bjelovarski GSK, Bačka— Hajduk. s Beograjska Jugoslavija je v nočni tekmi premagala v Bukarešti SK Rapid s 5 :4. Beograjčani so povzročili niz incidentov. Njihovo tretje gostovanje proti Venusu je bilo nato odpovedano. s Na Dunaju so se pričele akademske igre za svetovno prvenstvo. V nogometu so Nemci premagali Madžare z 2:1. V basketbalu so Madžari porazili Bolgare 30 :16, Nemci pa Peru 20 :15. V rugbvju so dosegli Nemci svetovno prvenstvo z zmago nad Italijo z 20:14. V floretu so svetovni prvaki Italijani, slede jim Madžari in Nemci. V teniškem turnirju sta visoka favorita Italijana Canepele in Scotti. Šah Zagrebški finale za naslov mojstra V Zagrebu je sedaj v teku zaključna borba za naslov jugosl. nacionalnega mojstra. Žreb je. določil naslednji vrstni red osmorice: i. Rajkovič, 2. Rabar, 3. Gabrovšek, 4. Gligorič, 5. šiška, 6. Šorli, 7. Jerman in S. Šubarič. Že prvo kolo je prineslo ogorčene borbe. Šahovska javnost ima sicer že določene svoje favorite, toda v šahu so presenečenja nekaj vsakdanjega. Najlažje delo je imel’ Rabar, ki je v slovanski obrambi odlično izkoristil otvoritveno napako Jermana, čigar pozicija se je zrušila že v 18. potezi. Mojstrsko je zaigral mladi Gligorič proti šiški, ki je v, središnici napravil _ sicer „mikrokozmično“ napako, ki pa jo je Gligorič na izredno lep način izkoristil ter odločil končnico po 66, potezi v svojo korist. Dramatičen je bil potek slovanske obrambe med Gabrovškom in Šorlijem. Oba sta igrala na zmago. Šorli pa nikakor ni mogel spričo dobre Gabrovškove igre uveljaviti prednosti dveh lovcev. Po likvidaciji težke igre na obeh krilih sta; se nasprotnika sporazumela za remis. Francoska otvoritev Rajkovič—šubarič je po no- vi varianti 3. Sbd2 prinesla Rajkoviču nekaj prednosti. V ogorčeni borbi za izoli-nega d kmeta je Rajkoviču uspelo osvojiti, kmeta, nakar je v končnici zmagal. Zaključni turnir se igra v klubskih prostorih AŠK v Ulici kraljice Marije 30. Igralci so s steklenimi vrati docela ločeni od publike, ki dnevno poseča turnir v ogromnem številu. 148. Slovanska obramba 1. kolo finalnega turnirja) Beli: L. Gabrovšek Črni: J. Šorli 1. d4, Sf6 2. Sf3, dS 3. c3, Lf5 4. c4, e« 5. cxda, exd5 6. Db3, Dc8 7. Sa3, e6 8. Ld2, ScK 9. Taci, Sfd7 10. Lb5, Le/ tl. Da4. 0-0 12. Lxc6. bxc6 13. 0-0, Db7 14. Dxc6, Dxb2 15. Dxd7, Dxa3 16. Tc7, Lffi 17. Tlel, aS 18. Tc8, h« 19. Txf8+, Txf8 20. Te8, Txe8 21. Dxc8-l, Kh7 22. De3, Dxa2 23. Dxa5, Dbl-p 24. Lel, Le4 25. Dd2. Dal 26. h3, g5 27. Sh2, Lg7 2S. Sfl, Lg6 29. De3, Ddl 30. Dd2, Dbl 31. Db4, Dd3 32. Dc3, De2 33. Dd2, Dc4 34. De3, Dal 35. Db4, Da6 36. Da5, De2 37. Dd2, Db5 38. Da5 in remis. Mednarodni turnir v Bournemouthu Pfeto kolo je prineslo velemojstru Flohru neprijeten poraz. Floto je- igral odlično Niemcovičevo obrambo pi*oti Landau, " ki mu je grozila izguba figure.’ - Ob tej okolnosti je hotel biti, Flohr. kavalir ter je skušal prodreti z žrtvijo dame,- kar pa se mu spričo časovne stiske" ni obneslo. Landau je nato s precizno igro odločil iončnico v svojo korist; Dr. Eu\ve je z matnim napadom prisilil- Kittoa k predaji. Aitken je premagal Abrahamsa, ,Conde pa Miesesa, dočim sta končali partiji Wal-lis—Konig in Thomas—Klein ffimis. V 6. kolu je Flohr popravil z zmago nad Con-dejem svoje izglede na zmago, ker je dr. Euvve dosegel proti Kleinu samo remis. Konig ni mogel prodreti Katalonske obrambe proti Landau ter je dala končnica neenakih tekačev remis. Mieses je premagal Thomasa, Kitto Abrahamsa, damski gambit Aitken—Wallis pa je - bil remis. Slan je po 6. kolu: > Flohr in dr. Euvve 5, Klein 4 in pol, Konig iu Mieses 3 in pol, Aitken in Gonde 3, Landau 2 in pol, vVallis 2, Kitto in . Thomas 1 .in. .pol, in A-brahams' 1 točko. 147. Damin gambit (3. kolo v Bournemouthu) Beli: dr. Euwe Črni: J. M. Aitken 1. d4, Sf6 2. e4, e6 3. Sf3, d5 4. Sc3, e5 5. Lg5, dxc4 6. c4, Le7 7, dxc5, 0-0 8. Lxc4, Dxdl-f- 9. Txdl, Lxc5 10. a3, a5 11. e5, Sfd7 12. Sel, Te8 13. Lb5, Le7 14. Lxe7, Txe7 15. 0-0, Sc6 16. Sd6, Sdxe5 17. Sxe5, Sxe5 18.. Sf5! in črni preda. , š Dr. Anton Sehwabov turnir, ki ga prh-edi' Šahovski klub Gaberje, bo prj&l 28. avgusta v klubskem prOstbru pri Per-mozerju. Vabljeni so tudi člani celjskega Šahovskega kluba. Pripravljene so lepe knjižne nagrade. Natančnejše informacije se dobijo pri Mirniku 'in Csorgoju. Od Sušalca do Budve JSlti Dr. Igor Rosina Pr5Vj. Mornarji od kapetana navzdol na-Vzrav Najboljši vtis. Tradicijo imajo, ki t *u na no^' 'n solidni podlagi. !S%raj izmed teh je že bil preko n’ pe^an že dvakra:t okoli sveta. k Vljphieg0v oče je bil kapetan na brodu. %ak !e daleč proč od rodbine je težko. a»e' u ^la se^eni s*° dinarjev poleg Sfev KurJač tisoč dvesto. V star^”1, 016 razvrstili Wkrat •ve^krat re^emu gospodu iz Budimpešte. 16 ^Dot Pric*e na Jadran; to pot ra?kazu-'ls’Eleh.on& .u^°!?a sv°ieniu vnuku, ki je z ^a0m6^0nčal drugo gimnazijo in ki mu i^Uratj ja ,°^eta. Kakor da bi si hotel za-e’ ko i;. rajen> hvaležen spomin pri njem 0bia .d Samesa dolgo več ne bo. ^ tu(]i ,n^ater'h tujcev, ki so zaradi ,i*: izolirani, ne mara in tudi mu gredo na živce. V osta- c! ^°sti tpi,rvtern razredu, na naSe veselje, vi kitilo c tU]cev- Nasedli so ga Holand-kndar ge 0 J°rei vidi, da so prva mesta lit .s°ncu c ug'|l1 rokah in za ta mesta ^Vetrni'5 predvsem pri novi razder |v. neKa bogastva in zlatih re- |Se. MuLSo ^itno prijetni in veseli 01,»,. 1 so prav živahni; po večerji Sl okoli V v. prav ŽIvanni; po večei (jVovkf, p 0ciluice v baru in poskuga ai1*’ *v'no<'' »Pivo«, »dober 10 Jugoslavija«, so jim že do- mači. Vse kaže, da so na ekskurziji. Vodi jo nekdo — najbrže profesor, ki ima vsak drugi dan zvečer nagovor; govor ga tako prevzame.,.da-se kar presedava na stolu in venomer briše naočnike. Ženske imajo raso; toda za naš okus so nekako težke in okorne. Seveda za naš-.okus. Kapitan nam je pravil, da mu je že mnogo srečno poročenih gospodov iz tujine zaupalo, da'šele zdaj vedo, kako težko pasmo goje doma. Res je; ta dalmatinski svet je neverjetno lep. Možje in žene: visoki, ostro rezanih, ponosnih črt v obrazu, lepih postav, elegantne hoje. Toliko lepih ljudi, kot jih vidiš v kopališčih Sušaka ali Splita — tujce boš že po tein kriteriju z lahkoto ločil, — vidiš redkokje pri nas. Ah, če se samo spomnim na naša težkonoga dekleta z ladje. Včeraj še so se v prijetnem soncu blažene smehljale,' danes pa imajo tako neokusno, prozaično, pordečile nosove. »Zu toll«, res ta Adria. Holandke so neprimerno previdnejše. Vse take misli ti prihajajo r\ zopet odhajajo, ko ležiš v ležalniku na palubi »Dedinja« in enakomerni trepet strojev zazibava fantazijo v lahne daljave. Kako lahkotne, skoraj neresnične slike se ti vrste pred očmi. Vse je v modrem: nebo, morje, daljni ozki rob Čreza...; kake lahke, svitle, pravljične barve, ki se mešajo v julijskem soncu. Galebi, ki spremljajo ladjo, zakrakajo od časa do easa; opominjajo te, da je to samo teden dni v letu, in da je življenje mnogo težje. Rab, slavna Arbe, glavno oporišče Benečanov na poti v Carigrad. Koliko spominov na to preteklost hrani v sebi. V cerkvah in na ploščadih, pred njimi nagrobne plošče z grbi in latinskimi napisi, tipična dvakrat lomljena benečanska stopnišča še na tako zapuščenem dvorišču, ostanki palač nekdaj tako ponosnih Orsinijev z loggiami in balkoni. Koliko arhitektonskih dragocenosti hrani kraj! Vsak vrtiček zanj je nekak atrium; z lovorom in cvetočimi'oleandri ali trtnim nasadom, vodnjakom in pergolo je mali biser zase. Vsaka ulica ima svoj čar. Povsod minuciozna čistoča; vidi se, da je to letoviščarski kraj s tradicijo, kjer je vse usmerjeno, da ti napravi prebivanje v njem čim zanimivejše in prijetnejše. Rab je res biser Adrije. V parku prvič zadihaš oni tipični duh po pinijah in borih, mešan z morskim zrakom, ki te tako hipoma prevzame in ti pričara slike davno minule antike. Kakor da se sprehajaš po vrtovih starega Rima. Na Rabu je že pravi pravcati mediteran. Še dvoje nepozabnih doživetij smo imeli na Rabu. Na molu, ko je odhajal parnik, so prodajala dekletca v narodnih nošah školjke, morske konjičke, ročna dela in drugo drobnarijo. Sosed je povprašal za ceno. Tudi sam sem povprašal za ceno. Toda razlika je bila baš za polovico. In ko sem jo povprašal, kako to, mi je osemletno, kratkokrilo, kmetsko dekletce odgovorilo — tako enostavno: »Pa — vi ste naši. A oni, Švabe, neka plate!« Morda to ni bilo trgovsko solidno in upam, da tujci tega podlistka tudi ne bodo čitali; toda mene je navdušilo bolj kakor najbolj navdušen govor, ki šem ga poslušal na Su-šaku. Še nekaj kar opazite morda samo na Jadranu. Ko je parnik odhajal, je bila že pozna večerna ura in sonce je že zašlo. Potniki smo sloneli na zapadni strarii ladje na ograji in se poslavljali od Raba. Kakšna scena! Vedno so napravile naše slike iz Dalmacije name vtis nečesa barvno forsiranega, skoraj neresničnega in jili zato nisem kupoval. To pot sem prvič spoznal, da so barve narave tu resnično takšne — tako neresnične. Kakor da gledam sceno na odru iz opere in so ljudje, ki jih vidimo na obali pred seboj igralci in akterji iz »Traviate« ali »Othella«. Vsaka kontura precizno izrisana, vsaka barva zase živo nanesena, kakor da obstaja sama zase, temnomodro morje, rdeč kasti pesek na obali, temno zelenilo parka, modre in rdeče majce letoviščarjev, vse ena sama veličastna kuliserija barvitosti. Da je videl kaj takega Goethe v svoji »Farbenlehre«, bi gotovo pisal • o fenomenih. Docela stihi, čisti zrak je, ki povzroča, da izstopajo iz celotne slike vse konture v taki klasični čistoči in določnosti. (Dalje jutri.) Zanimivosti Človeške in državljanske pravice Sedemnajst temeljnih točk za pravično ureditev življenja v smislu francoske revoiucife Ko je francoska narodna skupščina 4. oktobra 1789. odpravila fevdalne privilegije, je izrekla načela, nazvana »De-claration des Droits de l’homme et du citoyen«, ki naj bi bila nujna podlaga vsem človeškim ustanovam. Ker pa to izjavo na splošno slabo poznamo, naj ponatisnemo plodna gesla, razglašena v tej zgodovinski deklaraciji. 1. Ljudje se rode ter ostanejo svobodni in enaki v pravicah. Družabni razločki se smejo ustanoviti samo na obči koristi. 2. Smoter sleherne politične združitve je ohranitev prirodnih in nezastarljivih človekovih pravic. Te pravice so prostost, lastnina, varnost in odpor nasilju. 3. Načelo vrhovne oblasti biva bistveno v narodu. Noben zbor, noben posameznik ne sme vršiti oblasti, če ta ne izvira izrečno iz naroda. 4. Svoboda je v tem, da moreš početi vse, kar ne škodi bližnjemu. Izvajanje naravnih pravic vsakega človeka ima potemtakem edino tiste meje ki zagotavljajo ostalim članom družbe uživanje istih pravic. Te meje more določiti zgolj zakon. 5. Zakon sme prepovedati le dejanja, kvarna za družbo. Kar v zakonu ni zabra-njeno, se sme, ovirati. Nikogar ne smemo siliti, naj počenja to, česar zakon ne veleva. 6. Zakon je izraz obče volje. Vsi državljani smejo osebno ali po zastopnikih prispevati k njegovemu oblikovanju. Biti mora eden in isti za vse, bodisi da ščiti ali pa kaznuje. Ker so vsi državljani enaki v njegovih očeh, so takisto vsi pri-puščeni k vsem javnim dostojanstvom, mestom ali službam po svoji zmožnosti, pri tem se gleda samo na njih kreposti in njih spretnosti. 7. Nihče ne sme biti obtožen, prijet ali zaprt drugače ko v primerih, določenih v zakonu, in sicer v predpisanih oblikah. Kdor se zavzema za samovoljne ukaze, jih pošilja, izvaja ali veli izvajati, bo kaznovan. Toda slednji državljan, pozvan ali zasačen v imenu postave, mora takoj slušati; z odporom se pregreši. 8. Zakon mora določati le točne in nujno potrebne kazni. Nihče ne sme biti kaznovan drugače ko na osnovi zakona, postavljenega in razglašenega pred prestopkom, in enakomerno izvajanega. 9. Ker se Vsak človek smatra nedolžen, dokler ga nismo proglasili za krivega, mora zakon zaustaviti vsakršno strogost, ki ne bi bila potrebna, da si zagotovimo njegovo osebo, kadar se smatra za ne-obhodno, prijeti ga. 10. Nikogar ne smemo vznemirjati zaradi njegovih nazorov, celo verskih, samo da njih razodevanje ne kali javnega reda, določenega v zakonu. 11. Svobodno izražanje mnenja in misli spada med najdragocenejše človekove pravice, vsak občan sme torej prosto govoriti, pisati, tiskati, občan odgovarja za to prostost v primerih, določenih v zakonu. 12. Jamstvo človeških in državljanskih pravic zahteva javno oblast. Ta oblast je torej ustanovljena v prid vsem, a ne v zasebno korist onim, katerim je poverjena. 13. Za vzdrževanje javnega oblastva in strošek uprave so skupni prispevki ne-obhodno potrebni. Porazdeliti se morajo na vse občane enako po njih sposobnostih. 14. Državljani imajo pravo, sami ali po svojih predstavnikih ugotoviti nujnost javnih dajatev, jih svobodno dovoliti, nadzirati njih uporabo, določiti njih kakovost, višino, odrajtovanje in trajanje. 15. Družba sme zahtevati račun od vsakega javnega nastavljenca o njegovem poslovanju. 16. Nobena družba, v kateri pravice niso zajamčene niti ni določena delitev oblasti, nima pravice do obstanka. 17. Svojina je nedotakljiva in sveta. Nikomur se ne more vzeti, razen kadar to izrečno zahteva javna blaginja, zakonito opredeljena, a poprej se mora dati primerna odškodnina. Učitelj: — O dobrih lastnostih cesarja Jožefa ste že slišali. Ali je kdo o slišal, da je cesar Jožet' tudi kaj sl#**. storil1? Ves razred se je dvignil. . . ri. Učitelj: — Veseli me, da se vsi za j)0 nimate. Povej mi torej Nacek, katero lastnost je imel cesar Jožel1'? Nacek: — Zidal je šole, gospod .j do#’ je — Kako se vam ^odi, 2e pet let se nisva videli. — Ali pa še več. Zakaj obiščete’? — Ni bilo mogoče, saj vreme smo imeli... gospa IM® me pa nikoli vidite, k^fl Govornik: ve, da dela ki popušča, strani, je... Glas iz občinstva: — Človek, krivico, je čeprav je pravi ki popušča, modrijan, • :a na. iV#1 oženjen! V Denar ni za v V mestu so velike demonstracije -kraju stranske ulice sloji stražnik in i* | ča vsakogar, ki hoče dalje zep Več mladeničev iz Bielefelda v Porenju se je vračalo z nedeljskega izleta. Bili so dobre volje, žlahtna kapljica jim je stopila v glavo. Ko so šli mimo ribnika, se je eden izmed fantov odločil, da si ohladi glavo v vodi. Ker ni imel pri sebi kopalnih hlač, se je pognal v vodo v hlačah, ki jili je imel na sebi. Toda, v hlačah je imel 120 mark v srebrn. Za hlače je privezal robec, v katerem je imel 120 mark v srebru. Ko je plaval po ribniku, je naenkrat občutil, da mu je denar padel v vodo. Lastnik ribnika je spustil naslednjega dne vodo, mladenič je do kolena gazil blato, toda denarja ni mogel najti. — Niti koraka dalje, se zadere kim mladeničem, ki hoče ~ "r kordon. — Toda, oprostite, mor nad s silo Pr° ' # ŽELVA V SLUŽBI ZNANOSTI Prastara želva „Teddy“ potuje pravkar od zahodne na vzhodno obalo Zedinjenih držav. Dnevno pusti za seboj velike razdalje. Želvino potovanje naj posluži učenjakom za dognanje domovinskega instinkta teh živali. Pred desetimi leti je našel „Teddy“ dr. Fred Sidney v Bostonu na vrtu svoje matere in jo dal na razpolago učenjakom. Od tedaj je napravila želva že več dolgih potovanj. Dr. Sidney računa, da bo želva prišla v Boston 1. aprila 1941. LOV ZA BANDITI V CURIHU Pred dnevi so odmevali po curiških ulicah revolverski streli. Policijski narednik je opazil v neki kavarni zloglasnega tatu Boemerja, ki ga je iskala tudi nemška policija. Ko mu je stražnik napovedal aretacijo, je Roemer potegnil revolver in jel streljati. Ubil je dva delavca, ki sta priskočila naredniku na pomoč in s pajdašem pobegnil. Meščani so jo ubrali za njima, začel se je lov po ulicah mesta. Ko je videl, da je z vseh strani obkoljen, se je Roemer ustrelil, njegovega pajdaša, tatu Reiterja so pa ujeli. V njunem stanovanju so našli celo skladišče ukradenega blaga. IZPOSTAVLJEN NA SAMOTNEM OTOKU Ko je pred dnevi guverner Galapagov pregledaval otoke, je opazil na skali sestradanega belega otroka. Mornarji so privedli dečka na ladjo. Bil je neki Jose Pere iz Peruja. Starši so ga zapostavljali, pred dvema mesecema po izročili kapitanu neke jadrnice, naj ga prepelje na otoke. Kapitan je otroka pustil na prvem Sokolstvo Sokolski kolesarski zlet v Gor. Radgono Sokolski kolesarji iz mariborskih in okoliških društev se zberejo v soboto, 26. avg. ob 13.45 uri in sicer: Maribor-matica, Maribor III., Selnica ob Dravi na letnem telovadišču Sokola Maribor-matica, Maribor I, Maribor II, Studenci, Limbuš, Radvanje, Ruše na letnem telovadišču Sokola Maribor I. Udeležite se našega prvega večjem številu! Vsi vozači Mariborska sokolska župa priredi v l>oto m nedeljo 26. in Žt7. avgusta .svoj prvi kolesarski zlet. V soboto popoldne prevozijo sokolski kolesarji in kolesarke v skupinah iz posameznih društev določeno pot v Gornjo Radgono, kjer so zanje preskrbljena prenočišča. V nedeljo, i jV£- „ ur.'. je zbor na letnem telovadišču v Gornji Raidgoni, povorka, počastitev radgonskih žrtev, popoldne ob 14. uri zaključni zbor in odhod. zleta v čim morajo imeti državne zastavice so tudi motociklisti. Zdravo! ,vabljeni Nastop razvanjskega Sokola Preteklo nedeljo četa v Razvanju imela svoj prvi telovadni nastop na preurejenem letnem je sokolska P' letnem telovadišču. Slovesnosti so se začele že pred poldnevom, popoldne se je po 15. uri razvila z letnega telovadišča sokolska povorka, kateri se je pridružilo s svojim praporom tudi Društvo kmels.uh fantov m deklet iz Skok. Povorka jc napravila obhod skozi Razvanje in se potlej znova vrnila na letno telovadišče ,ki je bilo za ta dan vse v zelenju in v zastavah in ki go je med tem že napolnilo številne) bližnje, daljno in mariborsko občinstvo. ___ Nastopajoči sokolski zbor je nagovoril in pozdravil razvanjski starosta g. Lobanj-Šek, za njim pa ga je pozdravil tudi župni četni referent g. Sosič. Telovadni nastop je obsegal 10 točk: proste vaje članov, članic in naraščaja ter orodna telovadba in nastop dece. Nastop so pripravili načelnik Kmetič, načelnica Trinko-va in načelnik staroste tudi četni tajnik g. Lazar. Prireditev, ki se je zaključila ob lepem vremenu z veselico, je pokazala, da je ob vznožju Pohorja zrastla zadnja leta krepka, z narodnim duhom prežela sokolska edinica. pustem ‘ Galapaškem otoku m deček se je sprva hranil v samoti s travo in sadjem džungle. Nezdrava ekvatorska klima mu je vzela zdravje, ležal je na peščini več dni v visoki vročici. Če bi ga ne našli mornarji, bi gotovo podlegel. - toda, oprostite, jaz sem itpu» ^ ram napisati poročilo o demonstracij. - Nikar se ne trudite! Nazaj! JuU> r ste itak vse čitali v novinah — Moj mož govori v sanjali, tor. Ali imate 'kakšno zdravilo proti 1 -^ — Pustite mu, da se bo lahko 'P0^ po mili volji razgovoril... Šestdesetletni možakar se je porP^j^j sedemnajstletno nevesto. Ko sta pp KJjjj prvič legla v posteljo, je ženin P0lJ nevesto in ji dejal: — Lahko noč, zlato moje! 2e obrnil in zasmrčal. sc ie Mlada žena čara}*3 ga je nekaj časa poslušala, nato ga je zbudila in r° ! MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par. najmanjša pristojbij* oglase ie din 8— Dražbe, preklici, dopisovanja in ienitovanjski oclasi din i,— oo besedi. i* znesek za te oglase je din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oclasni da {a enkratno, objavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačuje takoj or! naročilu, oziro*11*^ vjt vposlati v pismu skupaj z naročilom ali oa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din Razno LEPA OREHOVA JEDERCA IN MED dobavi najceneje Medarna Ljubljana, Židovska ul. 6. 7710—1 NOGAVICE — PLETENINE volno za strojna in ročna dela, konjske koce, posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in ple tilnici »MARA«, Koroška cesta 26. 7888—1 ŠOLSKE torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Alek sandrova 13. 7933—1 IŠČEM POSOJILO od 4000—-5000 din od starejšega gospoda proti celi oskrbi in mesečnemu odplačilu. — Ponudbe pod »Obrtnica« na upravo lista. 7939—1 POSOJILO 35.000 din gotovine ali vlogo do 45.000 večjega denarnega zavoda iščem. Vknjižba na prvo mesto nove trgovske hiše. Naslov v upravi. 7948—1 Posest Nova TRISTANOVANJSKA HIŠA klet. studenec, gospodarsko poslopje, vrt, 820 ms, se proda. Cena 46.000 din. Matičič F., Kamnica 144, pri Mariboru. 7937—2 Stanovame STANOVANJI eno- in dvosobno se oddata. Smetanova ulica 54. gostilna. 7806-5 SOBO S KUHINJO oddam. Tyrševa 7 7874- STANOVAN.IE soba in kuhinja. In ena soba za delavnico se odda takoj. Nasipna ul. 58. 7941—5 STANOVANJE kuhinje in 1 sobe. se takoj odda^ Pipuševa 12 7945—5 STANOVANJE trisobno, lepo, sončno, se da v najem za 1. september 1939. Vprašati Frančiškanska ul. 21-1, desno. Vukič. 795.3—5 DVOSOBNO SONČNO STANOVANJE s pritiklinami se odda. Ljubljanska ul. 36. 7947—5 Kupim Dobro ohranjen ROČNI VOZIČEK kupim. Krpanova ul. 20, Studenci. 7944—3 Kadar pošlgete denar po pošti, ni sledu o bojazni— zakai Di se torej Dali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ati vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah, Veiabtagovnica 3^-JUl««.IKI ,11 i- ■ - DVA SREDN.IEŠOLC*,a, se sprejmeta na hrano l?,0\ novanje v neposredni '. | obeh šol. Naslov v SOBO lepo. zračno, sončno... j^e* takoj s celo oskrbo ? oSpo-dvema gospodoma dičnania. Vprašati v Rotovški trg 8. 795j£- Oddam OPREMLJENO SO»£p(r 8-II-7955T za dve gospodični al'0*ri. fl? da. Gregorčičeva ul levo. SOBO odd*"1 s posebnim vhodom ,. jjr«| trem osebam s hrano Naslov v upravi. Sobo y IŠČEM OPREML-I^0 SOBO jjtf* s hrano v okolici M ,0°' Ponudbe na upravo (K9 spodična«. Službo Zagreb, II ica tagren It., postni preda IŠČEM -ptfjtO v UČENCA ati DČE^v ' za boljšo gostilno. ^ . upravi lista. _ Rj SPREJMEM NATAKA lepe zunanjosti z »e*‘0 nc je mlajšo moč zrno* Mulj ščine. Gostilna Gob<- pop^noin^^lmpsto^dotj, sprejme za takoir£n„dbe plači za stalno Po » upravo pod »Za l l9^s- ičNlH TAPETNIŠKI e sprejme pri »°bn° n se sprejme čičeva 6. Rabljene ŠOLSKE knjige kupuje »knjigarna« Sclieid-bach, Gosposka 28. 7954—3 Sobo odda . -ari '«3S5E3»&: SOBA S ŠTEDILNIKOM se takoj odda. So. Radvanj-ska 63. Nova vas. 7935—7 ENA ALI DVE DIJAKINJI se sprejmeta v celo oskrbo. Naslov v upravi. 7946—7 Službo BRIVSKI p®£°?Sbov0V- dober delavec. do/o^0 Mariboru. Nastop 796^ .1. Naslov v upra^j. Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d se vračajo. — Uredništvo in upravni Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon , predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. .... uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun š*eV- Oglasi po ceniku- jj, 40^* se