Francozi proti brezverskim šolam. Državna šola na Francoskem je laicna = posvetna, razkristjanjena, brez- in protiverna. To je delo framasonstva, ki je po političnih strankah v parlamentu, katere so prešinjene njegovega duhx, začelo v osemdesetih letih preteklega stoletja boj zoper krščansko vzgojo mladino ter je v prvem desetletju sedanjega stoletja doseglo popolno popoganjenje francoske državne šole. Ko je francoski parlament sprejel protikrščanske šolske zafcone, je francosko svobodomiselstvo triumfiralo ter si v svojem zmagoslavnem razpoloženju obetalo večno vlado in nezlomljivo moč nad francosJkim ljudstvom. Naša bo vsa francosika mladina, tako so vzklikali v svojem zmagoslavju framasoni in njim udinjani svobodomisleci raznih stramk, in zato bo tudi naša bodočnost! Da, njihova je postala mladina, in to je tista, iz kcje vrst prihajajo možje, ikateri so se v svoji brezmejni sebičnosti in pohlepnosti spajdašili s sle- parjem Staviskim. Pa ne vsa! Franciji služi v veliko čast, da stoji ogromen del njene mladine visoko, kar se tiče poštenosti in plemenitosti. To je tisti del, ki je vzgojen !krščans!ko. To je zasluga francoskih staršev, l_i &o se zavedali ter se zavedajo svojih dolžnosti do Boga in do države, in zato niso hoteli pošiljati svojih otrok v državne šole. marveč so si ustanovili ter vzdržujejo z velikimi žrtvami zasebne krščanske šole. Kljub temu, da državna oblast na vse načine podpira svoje laiške šole, zasebne šole prav lepo napredujejo. Kako oblast vse stori in zapravlja državni denar. da bi otroke odvrnila od zasebnih šol ter jih spravila v državne šole, dokazujejo poročila francoskih listov o številu učiteljev in učencev na teh šolah. V franc.ski pokrajini Vendee (izgovori Vande) je 77 državnih ljudskih šol, od ikaterih ima vsaka povprečno po 2 učenca, vsi drugi so v zasebnih kršč. šolah. V 14 šolah sploh ni nobenega učenca. Število učiteljstva in njegova plaea pa je ostala nespremenjena. V, pokrajini Ardcche (Ardeš) je 50 državnih šol, ki jih obiskuje povprečno po 5 učencev. V občini Rochepaule (Rošpol) so nameščene _ učiteljske sile, učenca pa državna šola nima nobenega. Plača pa teče naprej, približno 28.000 frankov na leto za osebo. V Pontmainu (Ponmenu) je dekliška šola, ki nima niti en_ učenke, deška šola pa ima samo enega tičenca in ta je sin tiči*elja in učiteljice. Tako ta učiteljska zaJkonsika dvojica sprejema iz državne blagajne na mesec 12.000 frank.v samo za to, da v državni šoli poučuje svoj.ga otrdka. Občinski zast.p je predložil vladi, naj se obedve šoli uldneta, vlada pa je predlog odklonila, češ, da je v občini neobhodn_ potrebna vsaj ena laična šola. Tako izvaja framasonska radikalna stranka, ld ima svoje zastopnike tudi v sedanji vladi, svojo proticerikveno šolsko politiko. Zopet doikaz, kako znajo svobodomisleci štediti z državnim denarjem, iki prihaja od žuljev delavn. ljudstva. Eolping. Zadnjič smo poročali, da je dr. Ley, voditelj nemške del.vne fronte, odredil, da Kolpingovim katoliškim pomočniškim društvom. odnosno njih članom ni mesta v tej fronti. S tem je gostobesedni dr. Ley dokazal, fcako malo zna ceniti pravo delo za resnični duhovni in telesni blagor delavstva. In tako delo je izvršil »oče pomočnikov«: Adolf Kolping. Rojen 8. decembra 1813 blizu mesta Kolna ob Reni (Kelmorajn po udomačenem Ijudskem izrazu), je bil Kolping najprej čevljar, potem je šel študirat ter postal leta 1845 duhovnik. Čez 2 leti je že bil izvoljen za predsednika društva pom_čn_k_v, ikojih organizaciji je posvetil svoje veliko življensko delo. Boril se je za stanovsko organizacijo človeške družbe in osobito za dobrobit stanu obrtnikov in rokodelcev. Stanovi, iki je iz njih sestavljena človeška družba, spadajo skupaj !kafcor člani v verigi. Da se to doseže, je potrebna vzgoja, Kolping je stalno poudarjal načelo: »Ako h-očete imeti boljšo bodo.nost, jo morate vzgojiti!« Da, vzgoja, to je bilo glavno področje Kolpingovega dela. On je največji socialni vzgojitelj v 19. st-letju. Zato je njegovo tfelo bilo od Boga bogato blagoslovljeno. Njegov duh — Kolping je umrl dne 4. decembra 1865 — živi naprej v njegovih organizacijab., fci jim je cilj: vzgojiti mladega človeka v dobrega ikristjana in stanovsJko zavednega in sposobnega delavca. V sedanjem času, ko vsepovsod prodira ideja stanov.ke uredit,ve družbe in države, se tudi vedno bolj uveljavlja Kolpingova ustanova. Ob stoletnici rojstva Kolpingovega je bila sprožena ideja Kolpingove beatifikacije = proglasitve za blaženega. Sedaj prihaja iz Kolna vest, da se je v to svrbo že za.el uradni cenkveni proces. Tako bi se izpolnila srŁna želja prav ranogih, da bi »oče katoliških pomočnikov« postal deležen »časti oltarja«. Angležl branijo vero otrok. V angleškem parlamentu je predložen zakon o »zapeljevanju otrok k bogokletstvu in ik uporu«. Ta zakon določa globo in zaporno kaizen za vsakega, ki bi napram otrokom . krščansld veri ali drugi veri govoril nespoštljivo ter jo ne samo z besedo, marveč ttidi pismeno ali s podabami v nič deval, poniževal, zaničeval ali sramotil. Kazni zapadejo ne samo tisti, fci neposredno vplivajo na otroka s poukom in zapeljevanjeir1, marveč tudi tisti, Jd. to povzročajo posredno s sestavo, objavo in razprodajo taJkšnih spisov in podob. Navedeni zakon povse pravilno ugotavlja notranjo in nujno zvezo med »bogoikletstvom in uporom«. Kdor namreč izpodkopava avtoriteto (veljavo) Boga, izpodkopava tudi veljavnost zemeljske in državne obla_ti: nevernosti sledi upor. Potreben in ikoristen zaJkon! Naj bi tudi druge države z zaJkoni nastopile proti tistim, _i pri otrocih izpodkopavajo in rušij. vero!