Poštnin, olačana v gotovini
Maribor, sobota 5. maja IŠ34
Stev. 102 Leto VII!. (XV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
UraOnlttvo uprav*; Maribor, Ooapoaka M. 11 / Talaloa ■•artalltva 3440, »prava ]4U lakaja razaa nedelja In praznikov v*rit dan ob 18. uri / Velja meaečno prejema* v upravi aB po polti 10 Din, dostavljan na dem 13 Ota / Oglasi po eenlku / Ogtaa* M tadl oglaanl oddelek J utr*' v Ljubljani < kettnl fiakovoI rafcm M. 11.40e
~TfiM«TiiTri inWHUMyiiN■iiniiiii'iMimiitiMtiniiiiiin JunniiiHimmiiniMiiibi im umi
JUTRA
99
Akcija za zedinjenje Arabije
Po zmagi Hedžasa nad Džemenom
Mirovne konference, ki so na novo tazdelile Evropo, so temeljito spremenile meje tudi drugod, najbolj pa morda prav na Arabskem polotoku v Prednji Aziji, katerega severna politična meja poteka danes po meji Turčije in Perzije. To veliko, 3,891.440 km3 obsegajoče ozemlje, ki pa je po ogromni večini popolna ali vsaj napol puščava, je bilo do 1. 1918. sestavni del Osmanskega imperija, to se pravi stare Turčije. L. 1918, odnosno v letih, ki so sledila, je pa bil Arabski polotok razdeljen na nič mani ko 22 samostojnih držav, protekto* ratov, mandatov in kolonij, dasi je vse njegovo prebivalstvo, ki šteje okoli
12,000.000 duš, skoraj popolnoma arabsko. Med temi 22 upravnimi enotami sta bil! osnovani kot popolnoma svobodni samo dve državi, in sicer Hedžas kot del priključenega mu Nedža, in južno od njega ob Rdečem morju ležeči mali D ž e m e n. Sirija, ki je pod francoskim protektoratom, se je osamosvojila šele nedavno, a tudi še ni rešena vseh vezi, kakor jih ni mezopotamski Irak, stoječ pod nadoblastjo Velike Britanije.
Da se je Arabija tako razparcelirala, so zakrivili v prvi vrsti razni arabski poglavarji, ki so se v svetovni vojni pridružili antantni vojni akciji proti Turčiji in so zato ob koncu vojne zahtevali zase plačilo v obliki lastnih državic in vladarskih kron. Anglija in Erancija sta jim to željo radi izpolnili, pustili sta jim »vlado«, sami pa sta vključili njihove »države« v svojo kolonialno ali pa mandatno posest. Samo hedžaski kralj in džemenski imam sta postala zares svobodna vladarja in sta morala dati Angležem samo neke gospodarske in druge koncesije. Toda osamosvojitev od Turčije je rodilo med Arabci polagoma novo nacionalno prebujenje, ki je pričelo stremeti po popolni svobodi in z njo združitvi v enotni veliki arabski državi. Glavnega izvrševalca volje arabskega ljudstva je našla ta ideja v hedžaskem kralju I b n u S a u d u, ki je razširil svojo oblast iz samega dejanskega Hedžasa na ves Ncdž, tako da meri sedaj njegova država 1,900.000 km' in šteje 2,235.000 ivebivalcev. v začetku letošnjega leta je pa spopadel Ibn Saud tudi s četami vladarja Džemena. Pamyabska ideja mu je v tej vojni, ki se je bila več mesecev, izvrstno pomagala, kajti džetnen-ske čete so zapuščale svojega gospodarja in se mu pridruževale vedno bolj in bolj. Te dni smo pa prejeli vest, da je ostal Ibn Saud končni zmagovalec in je Džemen pred likvidacijo svoje samostojnosti. S priključitvijo Džemena se Hedžas poveča za 62.000 km- in okoli 2 milijona duš ter postane največja arabska
država, obsegajoča veliko večino Arabije.
Zmaga Ibna Sauda je uplivala na vse Arabce nenavadno močno in panarabska ideja zmaguje na vseh straneh. Vesti iz Sirije, Jordanije, Iraka, Palestine in od drugod poročajo o fanatični agitaciji za združitev vse Arabije pod vlado Ibna Sauda in popolno osamosvojitev vseh Arabcev od vsakega, kakršnega koli oblastva tujcev, v tem primeru v prvi vrsti Angležev in Francozov. V Londonu so že v skrbeh in se boje, da ne izgube vse posesti na Arabskem polotoku. V tem primeru bi se nehalo angleško gospodstvo v mandatarnih državah Palestini, Keraku in Iraku ter v kolonijah Omanu, Katarju, Gusarskem obrežju, Kovajtu, Adenu, Perimu, Kuria-nu, Hadraanautu in na Murianskem otočju. Francozi bi pa izgubili mandate v Siriji, Libanonu, Alviciji, Džebelu in Druzu ter kolonijo Šeh Sajd, ki je pa prav za prav neznatna, ker meri samo 1620 km5 in šteje komaj 1000 prebivalcev. Verjetno pa je, da se panarabske aspiracije tudi pred egiptskim Sinajem ne bodo ustavile. Če bi se v celoti uresničile, bi nastala v Prednji Aziji nova zelo obsežna država, obsegajoča ves polotok, ki bi pa bila zaradi velikih vmesnih puščav zelo razkosana ter bi je ne bilo posebno lahko enotno upravljati.
Vprašanje je sedaj, kakšno stališče bosta zavzeli Anglija in Francija napram panarabskemu gibanju? Da bi bili pripravljeni opustiti mandatne pravice nad nekaterimi deli in opustiti tudi nekatere kolonije, ni dvoma, prav gotovo pa ne bi mogli pustiti nekaterih važnih postojank, kakor so n. pr. Palestina, Aden in šeh Sajd. Palestina je bila n. pr. dodeljena Angliji kot mandatarno ozemlje z izrecnim namenom, da se v njej zopet nasele Židje ter si tako polagoma ustvarijo lastno, docela neodvisno državo. To naseljevanje se je v okrilju cionistične akcije tudi res pričelo in se še nadaljuje, vendar ne v zadostni meri. Anglija se je zbala arabskega odpora in je naseljevanje Židov pričela zavirati. Sedaj bi se torej prav lahko zgodilo, da bi se pobotala z Arabci za druge koncesije ter bi Žide pustila na cedilu. Na vsak način se bo pa vnel prav za Palestino najtežji boj med aspiracijami panarab-skega gibanja ter med interesi Židov, Angležev in Francozov na drugi strani. S silo bi Anglija in Francija lahko kmalu zatrli arabsko gibanje, toda taka akcija bi bila preveč nerentabilna in bi povzročala tudi zmaga še vedno veliko skrbi. Potrebne bi bile v Arabiji stalne ustrahovalne čete.	—r.
Zbližanie Francile In italfle
PRIPRAVLJANJE SKLENITVE PRIJATELJSKEGA PAKTA IN BARTHOU IE-
VEGA OBISKA V RIMU.
PARIZ, 5. maja. V tukajšnjih političnih krogih, kakor tudi v tisku, se pripisuje zelo velika važnost konferencam, katere ima v Rimu predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Henrik Bercnguer po nalogu francoskega zunanjega ministra. Splošno se naglaša zlasti po Barthoujevem obisku v Pragi, da še nikoli ni bila atmosfera za zbllžanje med Francijo in Italijo tako ugodna, kakor je sedaj. Pogajanja so že toliko napredovala, da niso za sklenitev prijateljske pogodbe potrebni več meseci, temveč samo še dnevi. V ta namen bo zato v kratkem potoval v Rim zunanji mini-
Balkanski pakt v nevarnosti
Grčija je s starimi pogodbami vezana na liaii o in bo morda morala izstopili iz balkanske zveze
ster Barthou. Sestanek med Bartboujem in Mussolinijem bo krona te diplomatske akcije, ki je sedaj v teku, takoj nato pa bo prišel v Rim še češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš. Na drugi strani se pa zatrjuje, da Barthou ne bo potoval v Rim prej, preden ne bo obiskal Beograda in Bukarešte *n da zato prijateljski pakt ta mesec še ne bo mogel biti zaključen.________________
ATENE, 5. maja. Odpor proti balkanskemu paktu, ki se je pojavii v začetku samo v vrstah dela opozicije, postaja v zadnjem času vse večji ter dela velike težkoče tudi sami vladi. Ugotovilo se je namreč, da so prejšnje vlade, zlasti Venizelosova, sklenile z Italijo tajne pogodbe, ki vežejo Grčijo tako tesno na Italijo, da prav; za prav ne bi bila smela pridružiti se balkanskemu paktu in ga podpisati. Italijanska vlada je grško vlado na to j opozorila še pred podpisom, vendar j p? brez uspeha. Toda sedaj grozi' Rim z represalijami, ki bi bile Grčiji skrajno neljube. Vlada je tako zašla v neprijeten položaj in se že govori, { da bo primorana odpovedati svoje j sodelovanje prj nedavno sklenjeni balkanski zvezi med Grčijo, Jugoslavijo, Romunijo in Turčijo- V tem primeru, se zatrjuje, bo Grčijo nadomestila v balkanski zvezi Bolgarija, ki se paktu ni pridružila v prvi vrsti zaradi Grčije. Kakor je znano, se Bolgarija ne more pomiriti s tem, da je
odrezana od Egejskega morja ter se stalno sklicuje na prvotna določila mirovne pogodbe, ki so ji zagotavljala tak izhod. Grčija je Bolgariji sicer ponujala v Solunu prosto luko pod enakimi pogoji, kakor jo je dovolila Jugoslavija, toda Bolgarija se s to ponudbo ni zadovoljila, ker so njene zahteve teritorijalnega značaja. Vse kaže, da bi se mogle dogoditi v prihodnjih dneh na Balkanu važne spremembe. Na vsak način pa se bodo ta vprašanja razmotrivala te dni v Ankari, kamor potuje grški vojni minister Kondiiis, kakor tudi v Sofiji, kamor prispe v pondeljek, dne 7. t. m. jugoslovanski zunanji minister g. Jevtič. O pogajanjih v Ankari bo obvestil turški zunanji minister Teviik Ruždi bej tudi Tituiesca, katerega bo obiskal v prihodnjih dneh v Bukarešti. Zaenkrat se poizkuša vse, da se Izstop Grčije iz balkanske zveze prepreči ter da se doseže z Bolgarijo sporazum na nameravani bazi bilateralnih paktov o nenapadanju.
Anglija opušča razorožitev ?
PRIPRAVILA BO SKLICANJE POSEBNE KONFERENCE, KI SE BO BAVILA Z RAZOROŽITVIJO V ZRAKU.
PARIZ, 5. maja. Novi angleški ve-1 vsako ceno. Omejila se bo predvsem leposlanik v Parizu sir Georges Clark j na to, da se doseže sporazum o oboro-je obiskal zunanjega ministra Bar-! žitvi v zraku. V ta namen bi se skli-thouja ter bil v avdienci pri predsed- cala posebna konferenca, katere cilj niku republike Lebrunu. Ob tej priliki je konferiral z obema francoskima državnikoma o problemu razorožitve.
Kakor se zatrjuje, je veleposlanik sporočil, da se Anglija odslej dalje ne bo več toliko zavzemala za sklenitev razorožitvene konvencije za
bi bil doseči, da se zmanjša sedanja zračna oborožitev držav na kontinentu na nivo zračne oborožitve Anglije, odnosno da se mednarodno dovoli Angliji oborožitev najmanje tako, kakor je v zraku oborožena Francija.
MEHIKA OSTANE V D. N.
MEHIKA. 5. maja. Mehiška vlada je umaknila svojo izjavo o izstopu iz Društva narodov iz razlogov varčevanja.
Konference in obiski v Bukarešti
BUKAREŠTA, 5. maja. Konferenca držav male antante, ki je bila določena za sredino tega meseca, je odgodena na prvo polovico meseca junija. Listi pišejo, da bo v tem Času v Bukarešti najbrže tudi francoski zunanji minister Barthou. Prav tako se pa pričakuje za zečetek junija tudi obisk turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždija beja ter poljskega zunanjega ministra Becka.
Uspehi Ibna Sauda
LONDON,, 5. maja. Po neki vesti iz Kaire so hedžaške čete zasedle Hodejdo. Kakor izgleda, namerava Ibn Saiit zasesti vsa mesta na obali Rdečega morja ter nato proglasiti zedinjenje celokupne Arabije pod svojim žezlom. Potrjujejo se tudi vesti, da je izbruhnila v Sarmi, prestolnici Džemena, revolucija panarab-skega gibanja, ki ima namen pomagati stremljenjem hedžaškega kralja. Podrobnosti o revoluciji jra še niso znane.
KOSTURKOV ODŽAGAN.
SOFIJA, 5, maja. Sobranje je po dolgi debati o delovanju prometnega ministra dr. Stojana Kosturkova izglasovalo nezaupnico in se zato pričakuje, da bo Kosturkov še danes odstopil.
SUVICH OBIŠČE MOSKVO.
PARIZ, 5. maja. Agencija Radio poroča iz Rima, da bo italijanski zunanji podtajnik Suvicli v kratkem odpotoval v Moskvo, da vrne obisk ruskemu zunanjemu komisarju, Litvinovu.
PILSUDSKI FRANCOSKI MARŠAL.
PARIZ, 5. maja. Francoski maršal Petain bo te dni odpotoval v Varšavo ter bo ponesel s seboj tudi insignije francoskega maršala za poljskega maršala Pil-sudskega, katerega bo predsednik Le-brun imenoval za francoskega maršala. To pa ne bo prvi primer, ker je bil nekoč maršal Francije tudi poljski knez Josip Ponjato\vski.
AMERIKA IN ZLATA VALUTA.
WASHINGTON, 4. maja. Na kongresu trgovskih zbornic je izjavil guverner Federalne rezervne banke, da ukinjenje zlate valute v Združenih državah ni trajno, marveč samo začasno. Čim se bo po načrtu predsednika Roosevelta gospodarski položaj Združenih držav zboljšal, bo zopet uvedena zlata valuta.
leči vse bolezni: revmatične, srčne, krvnih posod, poapnenje žil. povečani krvni pritisk, ženske in živčne bolezni, skrolulozo. telesno slabost In slabokrvnost, eol-*o, katar e diha! In naduho. ho!o«ti	Jlhv?S?uoi
In žolčnih kanalov. SISACKA MINERALNA VODA /
Dnevne vesti
Dečji dnevi v Mariboru
Kot je že bilo objavljeno, priredi Jugoslovanska unija za zaščito otrok skupno z vsemi društvi, ki delujejo za zaščito mladine, dečje dneve v času od 6. do 13. maja. V Mariboru prirede dečja dneva 6. in 10. maja Naraščaj Rdečega križa, Društvo za podporo revnih učencev in Društvo za zdravstveno zaščito mladine s sledečim sporedom: Na dan 10. maja se bodo zbrali naraščajniki ob 10. uri na dvorišču deške osnovne šole v Razlagovi ulici in odkorakali v sprevodu z godbo na čelu po Aleksandrovi cesti in Vetrinjski ulici na Glavni trg ter po Gosposki ulici v park. V parku bo nato koncert zbora Naraščaja Rdečega križa. Pri koncertu bodo nastopili mali harmonikarji Naraščaja Rdečega križa, Zbor deške meščanske šole in kot tretja točka harmonikarji skupno z zborom in orkestrom. Vhode v park bodo zaprli naraščajniki deških meščanskih šol in pobirali vstopnino 1 Din. Na dečje dneve bodo prodajali naraščajniki vsakokrat od 8. do 13. ure po mestu znake po 1 Din v prid počitniškim kolonijam na Pohorju in morju ter v prid božičnici revnim učencem. Z ozirom na dobrodelni namen prosi pripravljalni odbor vse občinstvo, naj kupuje znake, ki jih bodo prodajale učenke meščanskih šol. V ta namen bodo prodajali v parku tudi malinovec in bo čisti izkupiček namenjen revnim učencem.
*
ČETRTI PEDAGOŠKI TEDEN. »Izbira poklica«. Predavanje strokovnega učitelja g. Franja Martinca.
V vrsti vzgojnih vprašanj, ki so predmet predavanj IV. pedagoškega tedna, je
sinoči obravnaval strokovni učitelj g. Franjo Martinc, vneti naš delavec na poklicno-vzgojnem poprišču, eno najva-nejših: pravilna izbira poklica, njen pomen in bistvo, razvoj ter njena tehnika.
V svojih izvajanjih je obravnaval razvoj poklicne znanosti (psihotehnike) iz časovnih potreb sodobnega telmizirane-ga življenja (nove iznajdbe — novi poklici), ki vedno močneje zahteva racionalno preuredbo industrijskih obratov in posebno izobraženega delavca. Iz naših gospodarskih razmer (izvoz in uvoz po količini in teži ter vrednosti) je izvajal zaključek, da sc mora tudi pri nas pristopiti k smoternemu reševanju industrijske osamosvojitve, kakor tehnične — tako delavske, ki zahteva temeljito pripravo posameznega delavca in njegovo strokovno preizkušnjo po poklicnih posvetovalnicah. Po očrtu metode znanstvene preizkušnje, njenem nastoju (Tay-lor, Miinsterberg) in delovanju pri nas (Zagreb, Beograd), je v lepem zaključku poudarjal visoki etični cilj poklicnega dela v bodočnosti. Zopet je napolnilo naše nkn/.clino občinstvo kazinsko dvorano ter se je predavatelju zahvalilo s toplim priznanjem.
Drevi zaključi IV. pedag. teden predsednik Pedagoške Centrale, g. prof. Gustav Šilih, s predavanjem o novih potih roditeljske vzgoje.
*
Kavarna »Promenada« v nedeljo 6. maja koncert. Veselo razpoloženje!
Jutri v nedeljo »Hutterjeva godba'- v gostilni Mras v Studencih.
V nedeljo 6. maja otvoritev vrta z železničarsko godbo v gostilni Webcr. Pobrežje.
P. H. Sattner zadnjikrat v Mariboru.
Pred dvema mesecema je bil P. H. Sattner zadnjikrat v Mariboru. Udeležil se je koncerta naših dijakov, ki so izvajali njegova dela. Bil je še živahen in dov-tipen kot vedno. Kdo bi takrat mislil, da ga po dveh mcsecih ne bo več med živimi? Mariborčani nismo imeli prilike, da bi ga pred štirinajstimi dnevi spremljali na njegovi zadnji zemski poti. Opravili pa bomo zanj spominsko mašo v nedeljo 6. maja ob 11. dopoldne in se mu na ta način zahvalili za veliko kulturno zapuščino, ki jo je izročil našemu narodu.
Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Ko-nigova lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Aleksandrovi cesti.   a.)t*i .
NAGRADA VAS ČAKA, & na.
ročite takoj najboljšo slovensko družabno revija »NASA POTA“, Ljubljana, poštni predal 114. Celoletno Din 60*«.	5-0
Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11.
JAVNI NASTOP SOKOLA MARIBOR
I.	Ce bo jutri slabo vreme, bo javni nastop Sokola Maribor I preložen na četrtek 10. t. m. na praznik Vnebohoda. To naj blagovolijo upoštevati vsa bratska sokolska društva in Sokolu naklonjeno občinstvo.
Ali ste si že preskrbeli tombolske karte Sokola III? Do 14. ure jutri si še lahko preskrbite srečo, ki Vas čaka na Trgu svobode pri veliki tomboli z najrazličnejšimi dobitki. Oglejte si še danes razstavo v garaži hotela »Orel« na Grajskem trgu. Jutri pa pridite na Trg svobode!
Ponovno opozarjamo na letni nastop Sokola I. Ker bo odpadel sprevod, je pričetek določen na 15.30. uro. Vse obiskovalce naprošamo, da so točni, ker bo pričetek točno ob določeni uri. Sokol I je svoje telovadišče letos popravil !n olepšal, tako, da bo tudi razvajeni gledalec zadovoljen. O telovadnih točkah ne bomo vnaprej pisali; pridite in prepričajte se!
Strelska družina na Teznem opozarja vse svoje člane, da bo otvoritev strelišča v nedeljo 13. maja, in ne kakor je bilo javljeno. 6. maja.
Mali harmonikarji 1SSK Maribora se udeleže v nedeljo 6. t. m. 201etnice v počastitev političnih preganjancev v svetovni vojni, ki bo svečano proslavljena v Slovenski Bistrici. Iz Maribora bodo odpotovali z avtobusom v nedeljo zjutraj ob 8. s Trga svobode, s Kralja Petra trga pa ob 8.10. Ob 11. dopoldne bodo priredili koncert za slovenjebistrU ško mladino v dvorani Okrajne hranilnice.
Jutri bA lepo vreme! Odbor Jadranske
straže mariborskih železničarjev jc prejel poročilo, da bo jutri lepo vreme, če se bo udeležilo izleta na mejo k Sv. Pankraciju večje število izletnikov. Odhod iz Maribora s prvim vlakom ob 5.34 do! postaje Brezno-Ribnica. Ce bo pa deže-! valo, izleta ne bo.
Sv. Martin pri Vurbergu. Jutri 6. maja v gostilni Kostajnšek pojedina piščancev in Vrtni koncert, zvečer Beneška noč. Igrajo tamburaši s Pobrežja. Ljubitelji lepe zabave vabljeni!
Zaradi dela na cestišču bo Kopališka ulica med Aleksandrovo cesto in Marijino ulico v ponedeljek 7. t. m. od 6. do
18.	ure zaprta za vozovni promet.
Prve letošnje črešnje. Na današnjem trgu so prodajali domače črešn.ie po 20 Din kilogram. Čeprav sladke po okusu, so vendar še prekisle po cem.
Mestni avtobusni promet razglaša, da bo zaradi .iurjevanja iutri pojačen promet od Glavnega trga na tezensko vež-bališče od (S. do 11. ure dopoldne.
Letošnje jurjevanie. Jutri, v nedeljo bomo proslavili tradicionalen Jurjev dan, naš slovenski prvi maj. Kakor prejšnja leta se bodo .iurjevanja udeležila tudi letos mimo mariborske posadke vsa nacionalna društva. V želji, da bi to jurjevanie tudi v našem Mariboru dobilo čedalje bolj značaj vsesplošnega narodnega običaja, ki naj bi prišel v kri in meso vsakemu poštenemu pripadniku našega naroda, pozivamo vso nacionalno javnost, rodoljube in vso našo mladino, naj se iurjevanja udeleži v čim večjem številu. Proslava .iurjevanja bo na vojaškem vežhališču na Teznem. Društva se bodo zbrala na Trgu svobode, od koder bodo z vojaštvom vred v sprevodu z godbo na čelu odkorakala na Tezno.
Poziv četnikom! Čete Narodne obrane se udeleže jutrišnjega jurjevanja. Zbor točno ob 5.45 na Trgu svobode.
Narodna obrana poziva vse svoje članstvo in rodoljubno občinstvo, naj se v čimvečjem številu udeleži tradicionalnega jurjevanja. ki ga priredi jutri, v nedeljo zjutraj mariborska posadka na tezenskem vežbališču. Zbirališče jc na Trgu svobode, od koder krene sprevod z godbo na čelu točno ob 6. na Tezno.
Združenje borcev Jugoslavije »Boj« v Mariboru priredi izlet 10. maja, na praznik Vnebohoda, v Celje na javni zbor borcev. Skupna vožnja z avtobusi z Glavnega trga ob 8. uri zjutraj, povratek ob pol 18. uri. Cena tja in nazaj za osebo 33 Din, popoldne istega dne, ako bodo izletniki sporazumni, se vrši izlet v Laško. Vabijo se vsi borci, somišljeniki in prijatelji. Prijave sprejemajo do
9. t. m. trgovine Pintcr & Lenard, Geč & Gnus, glavna trafika in J. Perhavec.
Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 7. maja predava o velikem francoskem romanopiscu Stendhalu g. univ. prof. dr. R. Warnier iz Zagreba. Pisateljevo življenje je že na sebi bujen, pester roman, v katerem nastopa kot vojak, diplomat in romantični ljubimec — poet! Svetovni sloves si je pridobil šele po svoji smrti s svojim umetniškim elanom in s prodirno psihologijo. Vsaki novi generaciji se pokaže spet v novi luči, v novi pomembnosti, tako. da za-moremo govoriti o večni aktualnosti Stendhala. Prireditev je skupna s Francoskim krožkom. V petek 17. maja predava g. prof. Šalili Ljubunčič iz Zagreba o prosveti in šoli na Češkoslovaškem.
Pomladek Rdečega križa dekliške osnovne šole v Studencih proslavi materinski dan danes v soboto 5. in jutri v nedeljo, dne 6. t. m., obakrat ob 19. uri v šolskih prostorih z ljubko mladinsko igrico, ki slavi in poveličuje materinsko ljubezen. Iskreno vabimo vse mladino-ljube in prijatelje šole, da se z obilnim obiskom oddolžijo mladini, ki v nesebičnem stremljenju po čimgloblji srčni kulturi išče zaslombe in pTiznanja svojih roditeljev, znancev in širše javnosti.
Javna zahvala. Mariborska PTL se je obrnila na razna društva s prošnjo, da blagovolijo na kakršenkoli način okrepiti njen azilni sklad. Tej prošnji so se v mesecu aprilu 1934 odzvali sledeči dobrotniki in društva: Dr. Julij Mattliey, zdravnik O.UZD v An.čah z Din 10. Društvo hišnih posestnikov. Studenci pri Mariboru z Din 50, Jadranska, straža v Mariboru z Din 100, Delavsko pevsko društvo »Frohsinn« v Mariboru z Din 20, dr. Loize Pirnat, zdravnik OUZD. Sv. 'Lovrenc na Pohorju z Din 20, Sokolsko društvo Selnica ob Dravi z Din
10, Mestno-olepševalno društvo v Mariboru z Din 10:), češki klub v Mariboru z Din _:5 in »Liedertafel« v Mariboru z Din 30. Iskrena hvala vsem! Posnemajte!.
Cercle fraiigais. V ponedeljek 7. t. m. bo predaval g. R. \Varnier. profesor francoskega jezika in slovstva na univerzi v Zagrebu, v Ljudski univerzi v Mariboru o Stendhalu, njegovem življenju, njegovih deliti in posebno o njegovem velikem pomenu za današnjo dobo. Odbor francoskega krožka vabi vse člane k temu predavani, /?'efok ob 25.15.
Odbor ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega združenja. Na včerajšnji seji se ie konstituiral na nedeljskem občnem zboru pri Sv. Juriju ob južni železnici izvoljeni odbor tako-le: predsednik direktor Jutra«. Stanko Virant. podpredsednika glavni urednik ■ Slovenca« dr. Ivan Ahčin in giavni u-rednik »Jutra«’ Fran Brozovič, tajnik Stano Kosovel, ■ blagajnik Drago Potočnik, poslovodja Jože Prunk, odborniki: dr. Lojze Berce, Božidar Borko. Udo Kasper, Rudolf Ozim, Fran Terseglav, dr. Fran Vatovec. Jože Zupančič in Alsk sander Železnikar; nadzorni odbor: Ante Beg, Fran Kremžar, Radivoj Rehar in Adolf Ribnikar. Razsodišče:	Tone
On; a in ar. dr. Alojzij Kuhar in Tone Zobec. V upravo -Tovariškega sklada« šo bili izvoljeni: dr. Lo.ize Berce kot načelnik ter Stano Kosovel in Ione Zobec kot člana. Za referenta za sckcijskj pen-zijski fond je bil določen Fran Seunig. ki jc' obenem tudi član uprave centralnega penzijskega fonda.___________________
Grajski kino. Samo še nekaj dni naj-večji in najlepši film te sezone »Pesem z neba«. V glavni vlogi Jan Kiepura, Marta Eggert, Paul Kemp, Paul Horbi-j;er, Theo Lingen. Pripravlja se krasen velefilm »Poljub pred ogledalom«.
Kino Union. Samo še nekaj dni največje mojstrsko delo »Predor«, po sve-tovno znanem romanu B. Kellermanna.
Da osvežile kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice.
Narodne gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 5. maja ob 20. uri: »Stari grehi«. Zadnjikrat. V korist »Združenja gledaliških igralcev«. Najnižje ceuc od 15 do 2 Din.
Nedelja, 6. maja: Zaprto.
Ponedeljek, 7. maja; Zaprto.
Torek, 8. maja ob 20. uri: »Nora«. Gostovanje Vike Podgorske in Hinka Nučiča. Zadnjikrat. Znižane operne cene. Red C.
»Ciciban« odpovedan. Zaradi malenkostnega zanimanja občinstva za to uprizoritev, ki je zvezana z velikimi stroški, se mora »Ciciban« žal odpovedati. Vstopnice se naj čimprej vrnejo pri gledališki blagajni.
Poslednja uprizoritev Ibsenove močne drame »Nora« bo v torek, 8. t. m. za red C. Tudi pri tei uprizoritvi gostujeta prvaka zagrebške drame Vika Podgorska in Hinko Nučič, ki sta s svojo odlično igro pripomogla »Nori« do sijajnega uspeha. Veljajo znižane operne cene. Ne zamudite poslednje prilike!
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delovni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih boleči. tli, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpiiete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josetove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Joseiova« voda zaradi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolehni. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dijaška kuhinja v Mariboru ie prejela od kegljaškega k.itba »P*o nedelj kar jev« 500 Din, od svatov na gostiji Grcif-Šmirmaul v Framu 17fi Din. od kerdi-nanda Anžela, posestnika v Terbegov-cih kot volilo pok. Ivanke Kovačičeve
25	Din. Vsem se najlepše zahvaljuje odbor.
Afera Edinosti pred sodiščem. Mariborčanom jc še živo v spominu afera Kmetijske eksportpe zadruge, posebej pa še številnim članom, ki so bili oškodovani potom te zadruge in njenih voditeljev za lepe stotake, nekateri cclo za težke tisočake. Ko so voditelji Kenda. Kristovič in Zunkovič s svojo zadrugo v Mariboru pogoreli, so se preselili v Zagreb, kjer so ustanovili zadrugo >Edinost« in nadaljevali v Mariboru za-pričeto delo. Kakor naše, tako so tudi zagrebške oblasti prišle ^vsem trem voditeljem kmalu na sled. Že lani so jim zapečatili uradne prostore in izsledili veliko goljufijo. Zagrebško državno tožilstvo .ie obtožilo vse tri zaradi zločinov po paragrafih 334 in 337, ki predvidevajo kazen do 10 let težke ječe. S Kendo in Kristovičem bi moral na zatoži kk„ njun pajdaš Mate Žunkovič, ki ie med preiskavo zbolel in so ga morali spraviti v bolnišnico, kjer ie Pre^ kratkim umrl. Smrt ga je torej rešila zatožne klopt in kazni. Ker sta Kenda in. Kristovič obtožena, da sta oškodovala več tisoč oseb, bo proces, ki se bo kmalu vršil, eden največjih v zadnjih desetih letih. Med oškodovanci jih je največ iz savske banovine, lepo število žrtev pa .ie tudi po drugih mestih na jugu naše države.
Radio Ljubliana. Spored za nedeljo 6. t. m.: ob 8.15: poročila; 8.30: telovadba (Pustišek Ivko); 9: versko predavanje (dr. Mihael Opeka); 9.15: prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve; 9.45; plošče; 10: zdravstvo; Vojni plini II. (dr. Avgust Korbar); 10.30: prenos koncerta ljubljanskih srednjih šol iz opere;
11.30: plošče: 12: čas, reproduc. koncert lahke orkestralne glasbe; 16; kmetijska posvetovalnica (ing. Vinko Sadar); 16.30: koncert pevskega odseka iz Trbovelj; 17.30: Šramel kvartet »Erika«; 20; prenos iz ljubljanske opere; v odmoru čas in poročila. — Spored za ponedeljek 7. t. m.:	ob 12.15: reproduc.
odlomki zvočnih filmov;’ 12.45: poročila; 13: čas, havajske kitare na ploščah; 18: gospodinjska ura: Družabna vzgoja mladine (ga. Ševčik); 18.30: Westfalija
IV.	(Rudolf Kresal); 19; radijski orkester; 19.30; zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 20; radijski orkester: 20.30: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas in poročila.
Proslava pomembne dvajsetletnice
Majniški izlet slovenjebistriških Slovencev 1. 1914
Slovenska Bistrica je pred osvoboje-njem igrala v našem političnem življenju isto vlogo, kakor vsi večji kraji na bivšem Spodnjem Štajerskem, zajedla se je v naše živo slovensko telo kot steber za toliko zaželjeni nemški most do našega Jadrana. Germanizaciji so služili kapital, javna uprava in šolstvo. V okolici sc je. širilo proshilo štajercijanstvo, ki jc hotelo ubiti našemu človeku smisel in Ijube/eti za skupno slovenstvo ter £a navdušiti za enotnost z nemškimi sode-želani. Ta način se je Nemcem na Koroškem sijajno obnesel kjer je našim ljudem postala Koroška ljubši pojem kakor pa Slovenija. 'Crešnjevski Kresnik je dal svoje ime za to nemško kampanjo. V vsaki občini našega sodnega o-kraja so sc ob volitvah pojavili pristaši stajercijanstva, edino Laporje je ostalo čisto. To so šteli v zaslugo rajnemu dekanu Martinu Medvedu.
V	Slovenski Bistrici je bila samo peščica narodno zavednih ljudi, ki^ sta jim prvačila rajni dr. Urban Lemež in Peter Novak. Nacionalna pomlad, ki je zajela naš narod kot up boljše bodočnosti po velikih uspehih naših bratov na balkanskem bojišču, sfe je lepo razcvetela tudi v Slovenski Bistrici. V tistih dneh se je pripravil in izvršil prvi resni napad Slovencev na mestno občino. Uspeh nastopa je presegal pričakovanje: nekaj glasov je manjkalo za zmago v 3. raz* redu. Vera v skorajšnjo zmago ie dvignila razpoloženje in samozavest naših
liudi-	,	i	•
Dne 3. maja 1914 je priredila »Čitalnica« izlet v Laporje. Zbralo se je okrog 80 udeležencev. Na spodnji postaji jih je čakala gsdba. V Laporju so Medvedovi pristaši igrali neko igro. Imeli s» razobešeno veliko narodr.o zastavo. Bi* stričani so za njo prosili in jo tudi do* bili. Kleparski mojster Karol Podhraški je zastavo nesel v sprevodu na Videž.
Tu se je družba ustavila v znani gostilni Vehovarjevi. Dr. Rudolf Ravnik, takrat koncipient pri dr. Lemežu, je tu pozdravil udeležence in jih navduševal za slovensko nacionalno misel. Na poti v mesto so se izletniki oglasili tudi pri Nacetu Tkavcu na Cigonci. Tu so govorili dr. Ravnik in absolv. pravnik Alojz Goričan, današnji celjski župan in meščan Hinko Gril. Vsi so pozivali na tesno sodelovanje za naše narodne ideje in za
čimprejšnjo zmago v Bistrici. Na povratku skozi mesto so bili seveda napadeni in izzivani in to predvsem pred Ka-covo, sedaj Vrhnikovo in Wregovo gostilno. Naš narodni dom, »Hote! Avstrija«. je iz bojazni pred nosom zaprl vrata tako, da so izletniki zaključili svoj lepi dan pri Petru Novaku. Ta manifestacija je vzbudila med našimi nasprotniki veliko jezo.
Kakor nalašč jim je prišla svetovna vojna, da so se lahko znesli nad udeleženci. Začelo se je preganjanje udeležencev tega izleta na debelo in se je preneslo sploh na vse zavedne bistriške Slovence. Anahtmne In neanonimne, ovadbe so deževale. Očitali so jim. da so hodili pod srbsko zastavo, da so bili govori protiavstrijski, da so uganjali pan slavizem, da so kričali: »Živela Srbija!« in še druge take veleizdajhiške čine. Aretirani in zaprti so bili: dr. Rudolf Ra v nik, jurist Alojz Goričan, učiteljica Fani Novakova, Hinko Gril, Karl Pristonik, Ivan in Martin Ojcinger. Rajko Feigel. Josip Vrečko in Rudolf Železnik; Daniel Omerzu, Karl Podhraški in Ivan Gumzc so pa radi izleta imeli kot mobiliziranci posla pred vojaškim sodiščem. Župnika Medveda so na angelsko nedeljo areti* rali kar v zakristiji pri podružnici v Koč* nem.
V nedeljo dne 6. maja bomo obhajali torej 20-letnico znamenitega izleta, da tie izgubimo iz spomina, kako so ravnal: •pod mačeho Avstrijo z ljudmi, ki se niso hoteli prodati in zatajiti svoje slovenske matere in slovensko pokolenje. Vabimo vse udeležence izleta leta 1914 od blizu in daleč, vso narodno javnost iz Slov. Bistrice in okolice, in tudi iz Maribora bi morali priti, na naše spominsko slavlje. Program je naslednji. Ob pol 10. uri bomo položili na grob preganjancev Šopke; pevci zapojejo žalo-stinko. Ob 11. bo v dvorani koncert Mariborskih harmonikarjev; ob 13. uri sestanek občinstva pred mestno hišo; po-zdrav župana in kratek spominski nagovor, nato odhod v Laporje; v Laporju na pokopališču ob grobu dekana Medveda spominski nagovor, petje žalostink, ob 16. odhod preko Videža na Cigonco k Tkavcu. Govor. Narodno veselje; ob 19. povrnitev v mesto in razhod pred mestno hišo.
Kulturne vesti
Čeprav ste danes zdravi, lahko že jutri zbolite na gripi, angini itd. Mislite v tem slučaju na ASPIRIN tablete in na Bayerjev križal, ki Vam jamči za njihovo pristnost.
Eisr-#*
$
jUGEFA* k- d, Zagreb, Gajev* 32. Oglas jc registr. po4 £>. br. 437 eni 10. 1. 193-4.
Prijateljem Maribora!
Leta 1847. je izšla prva mariborska monografija: ostala .ie edini opis Maribora do leta 1926, ko je izdal Gabriel Majcen »Kratko zgodovino Maribora«. Tu ie v kratkem času pošla, kar priča, kako nujno smo jo rabili in kako potrebno nam je danes novo zgodovinsko delo o Mariboru. Dejstvo, da nimamo da-n£f no^ene zgodovine Maribora, ni v skladu s kulturnimi in gospodarskimi razmerami našega prebivalstva, prav tako pa tudi ne s položajem mesta, ki šteje z neposredno okolico okoli 50.000
prebivalcev.
Zato si .ie Zgodovinsko društvo v Ma-riboru (ZDM) nadelo nalogo, da izda na IS—20 tiskovnih polah (okoli 260 stran? velike osmerke) s slikami in prilaganj (predvideno okoli 100 slik) bogato oprem Ijeno delo. ki bo vsakomur najljubši kažipot po mariborski preteklosti ©d prazgodovine preko rimskega, srednjega in novega veka do novejšega časa, in to v kulturni, politični, cerkveni, gospodarski, umstveni jn literarni zgodovini. Pri delu bode sodelovali poleg vseh mariborskih zgodovinarjev jt; drugih činiteljev tudi glavni predstavniki slovenske in jugoslovanske znanosti univerzitetni profesorji: dr. Ljudevit Hauptman, dr. Milko Kos, di. Baldum ter spomeniški konservator dr. I ranče Stele. Tako je vse* bina dela, ki bo izšla pod naslovom »Mariborski zbornik« v drugi polovici leta
19,15..	strokovno zasigurana.
Ni pa osigurana gmotna stran dela. ZDM ne more zaradi omejenih gmotnih sredstev, s katerimi razpolaga, izdati Zbornika o Mariboru samo. Zato o-
brača do vsega prebivalstva, ki se zanima in čuti z Mariborom, z vabilom, da se na delo naročijo. Subskripcijska cena Mariborskega zbornika znaša 60 Din, cena zbornika po izidu pa bo 100 Din. Poštnočekovr.o položnico bo ZDM poslalo subskribentu. čim prejme naročilo.
Mariborske sosede Ptuj in Celje ter še manjši kraji kakor Ljutomer, Središče ali Šoštanj, se že ponašajo z lepimi zgodovinskimi monografijami. Naš čut za Podravje in Maribor veleva, da omogočimo Mariboru, da stopi v vrsto svojih sosedov ter pomagamo ustvariti delo, ki bo naši znanosti v izpopolnitev, za Maribor in okolico zrcalo preteklosti, za lastnike »Mariborskega zbornika« pa izvor spoznavanja nekdanjih kulturnih vrednot na zemlji, ki je naša ožja domovina. Pot h kulturi in k narodu vodi samo iz spoznanja samega sebe, iz spoznanja domačefca kraja! Dr. Fr. L i -t>o1d, m. p„ mestni načelnik v Maribo-rV’ ®r- ^ran Kovačič, m. p., predsednik Zgodovinskega društva v Mariboru.
Zaključek mojstrskih izpitnih predavanj
Dne 3. t. m. je tukajšnja poslovalnica zborničnega obrtnopospeševalnega zavoda zaključila IX. tečaj mojstrskih izpitnih predavanj, Kakor vsi dosedanji, je tudi ta tečaj bil povoljno obiskan, ker se je prijavilo 53 udeležencev, ki so /. malimi izjemami vestno obiskovali predavanja. 22 udeležencev je prihajalo iz bližnje jn daljnje okolice, med drugim celo iz Konjic. Razen treh mojstrov in mojstrinj so bili vsi iz vrst pomočnikov in pomočnic rokodelskih strok.
Udeleženci tečaja so predavanjem, ki so obsegala vse za ustmeni mojstrski iz*-pit upoštevne teoretične predmete, sledili prav dobro in kazali za posamezna vprašanja tako zanimanje, kakor v nobenem prejšnjem tečaju. Vodja tečaja, Obrtuozadružni inšpektor Založnik, je ob zaključku z zadovoljstvom konstatiral nesporno dejstvo, da je rokodelski naraščaj zaradi številnih učnih tečajev ze- i
lo	napredoval v svoji duševni vzgoji in da se to tudi že pozna pri mojstrskih izpitih ne le v teoretičnem delu, marveč vpliva sigurnost v teoretičnem znanju tudi na boljšo kakovost praktičnega dela. Predavatelj je pohvalno poudarjal, da stoji obrtniški naraščaj v mariborskem okrožju daleč ob strani lahkomiselnih akcij neresnih mladeničev, ki iščejo svojo slavo v rovarenju zoper red in mir v državi, in da se bolj in bolj zamišlja v skrbi za zboljšanje strokovne in umstvene izobrazbe in za svojo bodočnost.
Udeleženci tečaja so ob navdušenem aplavzu po svojem govorniku izrazili predavatelju iskreno zalivalo za predavanja in mu izročili kot 1ep znak svoje zavednosti vrečo srebrnikov za mariborski Vajenski dom. Vzlic trdotam življenja postane človeku toplo pri srcu, čs vidi pred seboj toliko zavedne in pametne gospodarske mladine.
*
Zveza kulturnih društev v Mariboru.
Na plenarni seji 2. maja t. 1. se je odbor ZKD v Mariboru konstituiral sledeče: predsednik g, Janko Pirc, strokovni učitelj v Mariboru; podpredsednika g, Ivan Tomažič, okrajni šolski nadzornik v Mariboru in g. Vekoslav Špindler, narodni poslanec v Mariboru; tajnik g. Franc Golež, učitelj v Mariboru; blagajnik g. Herman Vidmar, podpolkovnik v pokoju
v	Mariboru. Odsek 1. (predavateljski): gg. dr. Rudolf Ravnik, odvetnik. Maribor; Vekoslav Špindler, narodni poslanec, Maribor; I. Lindtner, uradnik, Maribor; Avgust Lukačič, postajenačelnik. Maribor; Anton Bajt, uradnik, Maribor; Ivan Robnik, strokovni učitelj. Maribor. Odsek II. (Dramski):	gg. Lindtner; I.
Škilan, učitelj, Studenci; Ivan Kejžar, železniški revizor v pokoju, Maribor; Robnik. Odsek III. (knjižničarski): Ski-lan; Špindler; Vidmar. Odsek IV. (Kino, radio): gg. Vidmar, Tomažič. Odsek V. (propagandni); gg. dr. Fr. Juhart, sodnik .okrajnega sodišča, Maribor; Vidmar,-Lukačič; Špindler; Ravnik in Bajt. Odsek VI. (telesno-vzgojni); gg. Lukačič, Lindtner, Tomažič. Odsek VII. (odsek za srednješolsko mladino): gg. prof. V. Gruntar, vodja Dijaškega doma v Mariboru; dr. Ravnik; Golež. Odsek Viti. (odsek za akademsko mladino): g. dr. Ravnik.
Obrtno gibanje v aprilu. Na novo so bile v aprilu izdane naslednje obrtne pravice: Ferdinand Ka-ger, klepar. Meljska cesta 5; Ivan Sluga, avtoizvošček. Tržaška cesta 22; Drago Zupanc, brivec, Magdalenska ulica 33: Ante Lavren čič, dovolilo za licitacijski zavod. Gosposka ulica <50: Ludvik Jug, mizar. Slovenska ulica 2-1; Maks Glavič, čevljar, Frankopanova -cesta 5:	Josip	Munda,
krojač. Slovenska ulica 26; Ljtidmija Kantnerjeva. trgovina s pilami in pripadajočimi potrebščinami, Aleksandrova c. L>6; Ana Hauptman, brivka ir. frizom.. Tržaška cesta 63; Anton Pahernik, so-boslikar in pleskar. Frankopanova ulica 1; Josipina Sotlerjeva, buffet. Pobreška cesta 2; Alfonz Netvz, trgovina z mešanim blagom na drobno. Aleksandrova cesta I: Uršula Reismanova, prodaja brezalkoholnih pijač in peciva. Fran kopanova ulica; Ema Stepišnikova, branjarija, Erjavčeva utica 10: Julijana Bb.s-nikova, krojaštvo ženskih oblek, Gregorčičeva ulica 26: Anton Vutolen. mizar. Vrba nova ulica 26: Matija Potočnik, pek, Koroška cesta 21:	Jožef	Mlak-.ir,
industrija lesnih izdelkov. Levstikova ulica 10. Izbrisane pa so bile obrtne pravice: Cecilija Sovičeva, izdelovanje belega perila. Razlagova ulica 22; Anton Novak, mehanik. Jugoslovanski trg 3: inž. Vladimir Karba, trgovina z lesom. ■Cankarjeva ulica 1; Ivan Sluga, prevažanje oseb z avtomobilom. Tržaška cesta 22; Ida Welakova. šivilja. Sodna ulica 14; Matevž Novak, čevljar. Vojaški trg 7; Leopold Urban, mesar in prekaje-valec. Vetrinjska ulica 18: Anton Bfcigot, mizar. Gosposvetska cesta 17:	Kami
Nakerst. prodaja obžarevajočili svetilk. Wildenreinerjeva ulica 8; Kazimir Ter-pin, trgovina z lesom, drvarni in premogom, Cankarjeva ulica ,36 in Karol Jurkovič, trgovina z delikatesami in mlečnimi izdelki. Miklošičeva ulica 2.
Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. aprila je bila v dravski banovini svinjska kuga na 38 dvorcih, svinjska rdečica na 25, steklina na treh in dva primera konjske šare.
Službeni list banske uprave dravske banovine št. 35 z dne 2. t. m. objavlja izpretnembe v uredbi o samostojni upra-
vi	državnih monopolov; odločbo o predaji prostih deviz od dovoza v Španijo Narodni banki; odločbo o predaji prostih deviz od izvoza v Anglijo Narodni banki: razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora za občino Jurovski dol in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
ClKOPtlA
PRAVI DOMAČI IZDELEK
Prvi jugoslovanski plinovni aparat
Praktičen domač izum - Tehnično neoporečna konstrukcija
Vse premalo paznic in pomembnosti pripisujemo domačim izumiteljem. Cesto se zgodi, da dajo tujci patentirat naše izume, od katerih imajo pozneje velike koristi in lepe dobičke. Niso sicer redka imena naših izumiteljev, toda dejstvo je, da se z marsikaterim dragocenim izumom obogate tujci.
Tehnika napreduje danes na vseli področjih, posebej še v konstrukciji najrazličnejših elektriških in plinovnih priprav. Plin je postal v zadnjem času važen činitelj in je ni skoro industrije, ki hi se ga ne posluževala na ta ali oni način. Poraba plina, oziroma izkoriščanje vseh prednosti, ki jih nudi plin, je v prvi vrsti odvisno od aparatov. Treba je, da je aparat cenen, trgovska stran njegova pa mora kriti tehnično neoporečna sestava, ki združuje popolno sigurnost in varnost, da je izključeno vsako uhajanje plina.
Vsa ta načela je upošteval pri sestavi prvega jugoslovanskega plinovnega aparata diplomirani tehnik mariborske mest ne plinarne g. Mirko Šolar. Naš mladi strokovnjak je dovršil ljubljansko tehniško srednjo šolo in je spopolnil svoje znanje s posebnim ozirom na plinarstvo še v tujini. Več let je prakticiral v mestnih plinarnah v Desau, Berlinu, Giesenu in Remscheidu ter v raznih vodilnih tovarnah v Nemčiji. Vse svoje strokovno znanje je posvetil mestni plinarni mariborski, ki je v nekaterih ozirih prav z njegovo pomočjo lepo napredovala. Loti! pa se je tudi sestave plinovnega apa-
Prekmurski razgledi
Pismo onim, ki so pod reko
Muro
Ce te zagrabi tisto silno hrepenenje, ki ti dela tvoj svet majhen in ozek in te na drugi strani sili v nove, neznane prilike, nikar se ne obotavljaj, poslušaj glas, ki je v tebi, in pojdi, Ce pa te zagrabi to hrepenenje v letih, ko bi že moral izpregati, da se pripravljaš na večer življenja, takrat pa vrži vse raz sebe, presekaj z vsem na en mah ter zagrabi potno palico in zahvali nebo, da ti jc poslalo svoj klic še preden je bilo prepozno.
Kdorkoli pa si, ki si prišel v Prekmurje, zastrmel si, ko si našel ljudstvo do-bio in vdano, vdano še vse preveč, ko si spoznal prilike, ki jih zastonj iščeš tam onstran Mure: kje je naše ljudstvo na oni strani pod enakimi prilikami ohranilo svoj jezik, kaj jezik, svoje živo narečje, ki se ljudstvu tako živo poda, da bi bilo škoda, ko bi ga nova doba hotela popolnoma nadomestiti s takozvano knjižno slovenščino. Človek se kar vpraša, kje je knjižna slovenščina kot narodova last doma? Ako bi rad izvedel, pridi v cerkev k službi božji ter se ozri po klopeh: sleherna ženica ima svojo knjigo in čita; ljudstvo čita, čita svoje lastno narečje, zapisano v molitveni knjigi. Spomni se sedaj na službo božjo tam onstran, kjer čitajo iz molitvenikov kake boljše gospodinje, vse drugo pa drema nad svojim rožnim vencem. In ti jezik, ki je v narodu, ki je narod držal v neizrečeno trdih prilikah, ta jezik se mora še nadalje ohraniti kot posebnost te pokrajine, pa ne samo jezik kot tak, marveč tudi prekmurska imena z dvoglasniki, kakor se morajo ohraniti krajevna imena naseljencev, ki so osnav-Ijali zadruge, vasi in naselja. In sedaj pridejo učenjaki, ki bi hoteli slovenščino vkovati v stalne naglase, ki bi jo hote-
li	dati pod paragraf, češ, če ne boš tako in tako izgovarjal, ne znaš slovenski, nisi sposoben, da učiš in Čitaš v tem izumetničenem jeziku. Prijatelj, le poglej si r:itanko za 1. razred srednje šole, da boš •Vedel, kako govore tisti, ki baje CPav govore. Učenjaki, ali ste pozabili, korfko škode je napravila »nova« slovenščina našemu narodu v polpreteklosti, ali hočete s svojim nasiljem pokranj-čiti nekdanji kos Štajerske? Na Prekmurje pač niste pomislili, ker bi sicer ne silili prekmurski mladini takih knjig v roke. Hvala Bogu. da gre življenje navzlic zapovedi in prepovedi svojo lepo ravno pot.
rata za kopalnice, kavarne in za razne pripomočke. V tem pogledu je popolnoma uspel.
Pogled na aparat, ki ga je izumil, pojasni, da je delo strokovnjaško in glede oblike neoporečno. Uporaba je namenjena zaenkrat za kopalnice. Oddaja vode znaša 14 do 18 litrov v minuti. Najvišja temperatura, ki se more doseči z aparatom, da se ne kvari zaradi preobremenitve. je 50 stopinj C, a najnižja, to je najprimernejša za kopanje, je 38 stopinj C. Voda se segreje pretakajoč se po bakrenih ceveh, ovitih okoli plamenskega koša. ki ga zapirajo v gornjem delu posebne lanele, z razporeditvijo po izumiteljevi zamisli. Posebnost pretočnega apa rata je v svojevrstni združitvi mrzle in tople vode v isti bateriji. Gorivec je po-kroman, ker se je praktično izkazalo, da je zaradi priznanih prednosti kroma najodpornejši proti kvarom. Posebno pažnjo pa je izumitelj posvetil sestavi aparata. Z odstranitvijo 6 vijakov se apa rat razstavi v glavne sestavne dele, kar je največje tehnične vrednosti zaradi eventuelnega čiščenja.
Trgovsko stran aparata pa podpira dejstvo, da bo izdelek domače industrije in bo zato gotovo cenejši, ker so znašali doslej, ko smo bili izključno navezani na tuje aparate, carinski tovornin-ski in ostali stroški 55 odstotkov materialne vrednosti aparata. Prve take aparate bo mestna plinarna instalirala že v teh dneh v nekaterih kopalnicah. Izumitelj g. Šolar je dal svoj izum patentirati.
Pa kje si še našel toliko pobožnosti in toliko verske strpljivosti? Mirno žive katoličani med evangeličani, med njimi žive Židje, in nihče ne dela drugemu nasilja. Žive sami skromno in zadovoljno življenje, pa puste živeti tudi drugemu: niti ciganov se ne branijo, pustili so, da se naselijo, da dobe agrarno zemljo, da jih nadlegujejo z beračenjem, to vse mimo in voljno prenašajo, kajti tudi cigani so ljudje, ki morajo živeti. — Pa je prišel baje v zadnjih dneh misijo-nai ljudi poboljševat, sprejeli so ga, poslušali in ubogali, ker jim je govoril dobro in pametno. Za dobre nauke pa so hvaležni, naj pride odkoder koli.
Nauk in šola sta njihova največja želja. Tako je prekmursko ljudstvo, da resnično ljubi svojo šolo in spoštuje učitelja, ki pa mora kar najbolj paziti, da ne zapravi tega spoštovanja. Tudi. pri nas pišejo učitelji prošnje za vso faro. tudi tam vlagajo proteste za previsoko obdavčenje iz leta v leto, pa kje je ostala hvaležnost; zadovoljen si lahko, da te še ne osumijo zakotnega pisarjenja, če si kdaj dobil kakega piščanca bolj po ceni, ko si zbiral podatke in informacije dolge tedne. Kako drugače so napravili B-čani svojemu školniku, ki jih je učil slovensko peti, učil tamburati, delal prošnje za vse deset let: k njemu so prišli in mu prinesli prospekte, da pove, kak pisalni stroj se mu najbolj dopade. Ničesar določnega ni povedal, čez teden dni pa je prišel pisalni stroj z zahvalo podpisanih hvaležnih občanov. V takili prilikah idealizem ne zamre in žamreti ne more, ker je kakor blaga misel, večno vračanje večnega posojevanja ... Ker pa ljubijo Prekmurci tako zelo svoje šolstvo, občutijo zelo hudo, da ne morejo doseči celotne gimnazije.	St.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal barometer pri 17.3 stopinjah C 773.4, reduciran nad ničlo 735.4; toplomer je kazal 12 stopinj C, minimalna temperatura je znašala 11.1 stopinj C, relativna vlaga pa je znašala 86. Preteklo noč je padlo 1.2 mm dežja. Vremenska napoved pravi, da bo vreme spremenljivo oblačno.
Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 494 prašičev. Kupčija je bila dobra iti je bilo prodanih 203 glav. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 70 -80 Din, 7 do 9 tednov 100—200 Din, 3 do 4 mesece 200 220 Din, 5 do ,7 mesecev 250 300 Din, 8 do 10 mesecev 580—650 Din in leto stari 580--650
I	Din. Kilogram žive teže so prodajali po ! 6 do 6.50 Din. mrtve pa 9 do 9.50 Din.
Sokolstvo
UPRAVA SOKOLSKE ŽUPE MARIBOR poziva vse mestne in bližje okoliške bratske edinice, naj se v čim večjem številu udeleže tradicionalnega jur-jevanja, ki ga priredi jutri v nedeljo mariborska posadka na tezenskem vežba-lišču. Zbirališče bo na Trgu svobode, od koder bo skupen odhod točno ob 6, uri zjutraj. Članstvo in naraščaj naj pride v civilu z znakom. — Zdravo!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Minilo nedeljo je uprizoril mladinski odsek našega »Sokola« trodejanko »Kralj Brko-lin«. Mladi igralci in igralke so svoje vloge rešili čisto dobro. Obisk prireditve je bil povsem zadovoljiv. Mlado občinstvo ni štedilo s pohvalo za vsakim dejanjem. Moralen in materijalen uspeh igre je bil dober. V nedeljo, dne 6. maja t. 1. priredi naše društvo pešizlet za članstvo v Zavrh. Odhod ob 14. uri izpred Sokolskega doma.
Sokolsko društvo Maribor III. Košaki priredi 13. maja letni javni nastop na svojem letnem telovadišču. Sokolsko društvo Maribor III je bilo ustanovljeno 1. 1931 in je doseglo v kratki dobi do danes precejšnje uspehe. Društvo ima vzorno urejeno telovadišče, delo društva je kakor v telovadnem, tako tudi v narodnem oziru zelo uspešno. Upamo, da bo naša javnost podprla težnje mladega društva in obiskala to važno društveno prireditev.
Sokolsko društvo Prevalje. Tehnični in dramski odsek našega društva zelo pridno delujeta. Pred kratkim nas je tehnični odsek prijazno presenetil z jako lepo akademijo. Nastopili so vsi oddelki od najmlajše dece do članov z izbranimi točkami, ki so bile vse jako dobro izvežbane, za kar gre hvala našim marljivim br. vaditeljem in s. vaditeljicam, ki so vso zimo vneto vadil. — V nedeljo je dramski odsek uprizoril Meškovo dramo »Pri Hrastovih«, ki je bila obenem poslovilna predstava našega dolgoletnega marljivega režiserja br. Mirka Kemperleta. — Da je igra dobro uspela, gre hvala našim igralcem, ki so svoje vloge rešili pohvalno, za kar tudi občinstvo ni število z odobravanjem. — Dne 13. maja bo imelo društvo članski pešizlet preko Strojne v prijazno obmejno vasico Libeliče, kjer ima tamošnja sokolska četa svoj prvi javni nastop. Bratje in sestre, zavedajmo se svoje dolžnosti in pohitimo v nedeljo na našo severno mejo, da pokažemo tudi onim onstran nje, da smo močni in složni! Zdravo!
Skavfiizem
Tretji župni tabor Dravske župe skavtov in planink.
Vsaka organizacija, vsako društvo stremi po tem, da se njegovi člani medsebojno spoznajo, kajti le na ta način morejo posamezna društva iste organizacije prav razumeti težnje in cilje drugega in priskočiti o pravem času drug drugemu na pomoč. V časnikih čitamo vsak dan poročila o občnih zborih, kongresih itd. vseh mogočih društev, ki so se jih udeležili člani iz vse banovine ali vse države. Vendar vsi ti sestanki po navadi ne dosežejo svojega namena, kajti doba skupnega ,bivanja je prekratka.
V	tem oziru skrbi izmed mladinskih organizacij sigurno najbolj skavtska organizacija za to, da se člani med seboj spoznajo in obdržijo to medsebojno zvezo z dopisovanjem. Vsaka štiri leta se vršijo mednarodni jamboreeji (zadnji je bil preteklega leta pri Budimpešti), vsaka tri leta vseslovanski, a v krajših razdobjih zvezni in župni tabori. Tretji župni tabor Dravske župe se bo vršil letos °d 6. do 15. julija v Bistrici pri Limbušu. Prostor leži ob izlivu Bistrice v Dravo iti je le 5 minut oddaljen od kolodvora Bistrice.
Ta tabor bo, sodeč že po dosedanjih prijavah, prekašal oba prejšnja župna tabora, ki sta se vršila 1. 1928. v Gameljnah pri Ljubljani, a drugi 1. 1929. v Viž-marjih pri Ljubljani. Program tabora je zelo obsežen, a pretežen del ga tvorijo izleti, ki sc bodo vršili na Pohorje in našo severno mejo, na Kozjak. Vršilo se bo tudi več ekskurzij v Falo v tamošnjo elektrarno. — Pripravljalni odbor piše in vabi, in kakor že sedaj kaže, ne zaman. Stopi! je preko župe in zveze v stike tudi s tujino, od koder pričakuje v najkrajšem času definitivnih prijav.
Šport
Okrožni odbor LNP, službeno. Prvenstvena tekma SK Drava:SK Panonija se bo odigrala 20. maja, in ne kot pomotoma objavljeno 6, t. m. Tajnik.
SK Gradjanski:SK Svoboda. Jutri, v nedeljo 6. t. m. se bo igrala na igrišču SK Železničarja prvenstvena tekma med SK Gradjanskim iz Čakovca in SK Svobodo. Tekma, ki bo odločilna v tekmovanju za prvenstvo mariborskega drugega razreda, se bo pričela ob 16.30. Sodil bo g. Bergant.
Ptuj
Požar. V četrtek 3. t. m. je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Otona Gojkoviča v Podlo-žu <>r Ptujski gori. Ogenj se je naglo razširil na stanovanjsko poslopje, ki je tudi zgorelo do tal. Gasilcem iz Cirkovce v se je posrečilo ogenj lokalizirati in končno pogasiti. Škoda se ceni na 25.000 Din in je krita z zavarovalnino. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen od zlobne roke. V sredo 2. t. m. pa je gorelo v Župečji vasi pri posestniku Jakobu Sardinšku. Goreti je začelo na Skednju in se je ogenj razširil še na ostala gospodarska poslopja. Ker je bil požar podnevu in so takoj prihiteli domači in ostali vaščani, se je posrečilo obvarovati stanovanjsko hišo. Nastala škoda znaša okrog 15.000 Din in je krita z zavarovalnino. Ogenj so zanetili baje otroci.
Vlom. Zaradi vloma pri raznih posestnikih so orožniki aretirali 331etnega delavca Franca Kelca iz Zavrča. Zaplenili so mu zlato uro, skoraj novo kolo, razno obleko in nogavice, izvirajoče od tatvine. Kelca so kot znanega delomrzneža in postopača izročili sodišču.
Tombola. Podružnica Kola jugoslovai,-skih sester v Ptuju priredi v nedeljo 13. t. m. tombolo 7- zelo lepimi dobitki, kakor kolo, sobno pohištvo, kuhinjska garnitura, drva, moka itd. Ker je čisti dobiček namenjen le ubogim, prosi podružnica, da k lepemu uspehu pripomorejo vsi Ptujčani in okoličani!
Poroka. V nedeljo 29. aprila t. 1. sta se poročila v Zagrebu Albin Urban, mesar in Brigita Faričeva, trg. pomočnica, oba iz Ptuja. Obilo sreče!
Obvezno zavarovanje vseh lekarniških sotrudnikov in uslužbencev pomorskih podjetij. V smislu pooblastila finančnega zakona je minister za socialno politiko in narodno zdravje predpisal uredbo, po kateri se morajo 1. junija obvezno zavarovati vsi lekarniški sotrudniki, kakor tudi uslužbenci pomorskih in,sorodnih podjetij v naši državi. Pokojninski zavod za nameščencc v Ljubljani b° izvršil vse potrebno za izvršitev omenjenega zavarovanja.
Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 8. do 14. aprila je bilo v dravski banovini 37 primerov škrlatinke, 16 ošpic,
26	dušljivega kašlja, 17 šena, 110 davi-ce (smrtna 2), 551 vnetja priušesne sli-novke, 4 krčevite odrevenelosti (smrten 0, 4 otročične vročice, 4 hripe, 3 tifuz-nih bolezni, 1 griže in 1 nalezljivega vnetja možganov.
Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo ocl 21. do 30. aprila naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo v lanskem letu): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini
3 (1), savski 3 (4), vrbaski — (—), primorski — (2), drinski 1 (—), zetski 2 (—), donavski — (2), moravski 1 (—), vardarski, Beogradu, Zemunu in Pančevu 1 (—); razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini
2	(3), savski 4 (2), vrbaski 1 (—), pri-norski, moriv/ i, ,	•	•••hi. Zemunu ’ i
Pančevu — (—), drinski in vardarski ~
(1), zetski 1 (—), donavski 1 (1); končana konkurzna postopanja; v dravski banovini in zetski — (1), savski 3 (6), vrbaski in vardarski — (—), primorski, Beogradu, Zemunu in Pančevu l (1). drinski 2 (l), donavski 3 (1), moravski
4 (4): potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 1 (8), savski in vrbaski — (6), primorski — (8), drinski — (4), zetski, Beogradu. Zemunu in Pančevu —
(2), donavski — (3), mr a- \i in vardarski — (—).
MARIJ SKALAN:
52
Roman iz prazgodovine človeštva.
Toda nemirna, do skrajnosti razburje- oblakov in polni mesec je razlil svojo
mlečno luč na dvorišče in svetiščne stav
na kri ji je besno drvela po žilah, butala v srce in silila v možgane.
»In vendar moram k njemu,« si je dejala. »Samo on mi lahko pomaga. Brez njega ni uspeha. Ko bi imela kogarkoli, da bi mu mogla zaupati, se z njim pogovoriti, posvetovati...«
Nenadoma se je zgenila; najrajše l>i bila kriknila od zadovoljstva.
»Da,« je ponovila nenadno rešilno misel, »k njej moram, samo k njej! Ona ve vse, kar je bilo in kar bo. Čudno, da se nisem že prej domislila, toda kako in kod? Vem samo to, da prebiva nekje na nasprotnem pobočju Gore prihoda v skriti podzemski votlini.«
Ta misel ji je pregnala vse druge.
»K njej, k čarovnici Arikdinili moram naiprej. šele potem k Ankamisu, če bo potrebno.«
Previdno se je napotila dalje, dospela do vhoda v veliko četverokotno notranje dvorišče ter znova obstala. Prav tedaj se je na nebu pretrgala koprena
be okoli njega. Stisnila se je v ser.co stebrišča in čakala. Sama ni vedela zakaj in na kaj. Molk in mir sta bila še vedno neskaljena. Nenadoma pa se je favoritki zazdelo, da sliši šum korakov. Stisnila se je še tesneje k stebru in napeto opazovala. Od nasprotne strani se je pojavila v senci stavb moška postava. Neznanec je šel počasnih korakov v smeri proti Neftetinemu skrivališču, postal na sredini dvorišča, tam, kjer se je senca umikala mesečini ter dvignil pogled proti mesecu. Njegova svetloba je ožarila njegov obraz in Nefteta ga je spoznala.
»Obrednik Sumeris...« ji je spreletelo misli. »Mogel bi mi pomagata mogel bi mi pokazati izhod na drugo stran in pot do Arikdiniline dupline. Toda kaj poreče, če se mu pokažem? Ah, saj je vse eno, vse eno...« je sklenila in stopila iz skrivališča. Na drobnem pesku je pritajeno zaškripal njen lahni korak. Obrednik se je zdrznil in naglo ozrl. Ko
je zagledal žensko, je od začudenja razprostrl roke.
»Sumeris...« je komaj slišno zašepetala Nefteta in se mu približala.
»Kdo si, ki motiš tišino naselbine najvišjega svetišča sredi gluhe noči?« je vprašal svečenik.
»Izvoljenka velikega,' ljubimka Nefteta.«
»Milost, gospodarica!« je vzkliknil Sumeris še bolj začuden. »Kaj te je prived-
lo	k nam v tako nenavadni uri. v času, ko se dramijo duhovi njih, ki spe v grobiščih piramid?«
»Šakal Anubis mi je vzkratil spanje,« je dejala Nefteta. »Kakor senca begam, kakor duh med duhovi, in samo ti mi lahko pokažeš pot.«
»Kam?«
»K Arikdinili...«
»Čarovnici? O veliki Ra! Straši me že njeno ime, kakor da bi se mi prikazal sam Osiris, vladar duhov pokojnih ,..«
»čemu? Jaz se je ne bojim.«
»K njej hočeš? Zares? Se ne bojiš njenega srepega pogleda, ki ledeni kri? Se ne bojiš njene čarovnije, ki ubija srečo človeško? Se ne bojiš strahot njenega peklenskega podzemlja? Enkrat samkrat sem od daleč pogledal v njeno dup-
lino, toda groza me je prevzela in pobegnil sem. To je bilo sredi telega dne. Ti, ženska, pa hočeš k njej sredi -noči. ob uti.duhov, ki jo obiskujejo in.se z njo pogovarjajo? Premisli dobro, preden se odločiš!«
»Dejala sem, da se ne bojim ne njene čarovnije in ne strahot njenega podzemlja. Pokaži mi pot do njenega domovanja!«
»Ne želim ti slabega... in tudi sebi ne... Svarim te še enkrat.«
»Strahopeten si...« je vzkliknila Nef teta.
»Govoril sem,« je dejal Sumeris. »Da pa nisem strahopeten, ti dokažem. Na pot te popeljem, potem pa hodi sama. gospodarica, in veliki Ra naj te varuje! Pojdi!«
Molče se je okrenil in vrnil proti vratom, skozi katera je prišel na od mesečine obsijano dvorišče. Nefteta mu je tiho sledila. Šla sta po dolgem temnem hodniku, prispela do stopnic in po njih na manjše zunanje dvorišče, katero sta prekoračila ter se naposled ustavila pred malim okroglim stolpom sredi mogočnega spodnjega obzidja. Sumeris je odprl vrata in zaklical v temo:
»V imenu Amonisa in Ankamisa: Bik' Apis!«
Čudakova oporoka.
Večkrat čitamo o čudnih oporokah, ko ljudje zapuste vse premoženje živalim, da se sorodniki po pravici jeze. Vse take čudake je pa prekosil v Alieklu premožen kmet z obširno, temeljito in kaj originalno oporoko. Ker je zelo rad čital knjige, je v oporoki določil, naj peljejo njegovo knjižnico za njim do groba. Voz s knjigami naj vleče šest belih volov, njegovih najljubših domačih živali. Voli naj imajo roge ovite s črno svilo, da bodo ljudje videli, da žalujejo za svojim gospodarjem. Kar se pa tiče sorodnikov, ki bi ga hoteli spremiti na zadnji poti, jim tega ne brani, čeprav sami dobro vedo, kaj misli o njih. Toda za njegovim po* grebom lahko gredo samo pod enim pogojem, in sicer sc morajo peljati z vozom, ki bodo vanj vpreženi štirje voli. Ti voli morajo biti okrašeni s cvetjerm Za krsto mora stopati ciganski orkester in igrati najljubše pokojnikove koračnice. Čudaški kniet se je spomnil tudi svojih dragih živali. Moji biki in moji voli so bili moji najljubši prijatelji, je napisal v
oporoki, vedno so bili potrpežljivi z menoj in pripomogli so mi do premoženja. Vedno sem ravnal z njimi lepo. bojim se pa, da bi po moji smrti ne bili deležni zaslužene hvaležnosti. Zato jo določil v oporoki nekaj: denarja, da bi voličkom ne bilo treba delati na polju in da bi jih ne odgnali v mesnico, temveč da bi osta-
li	živi in da bi lepo ravnali z njimi.
Za zdrave zobe.
Primitivni narodi imajo bolj zdrave zobe, kakor kulturni, čeprav jih ne čistijo. Angležinja Mary Mellanby že več let proučuje zobovje in je priobčila že tretjo razpravo o tem, zakaj imajo kulturni ljudje slabe zobe. Po njenem mnenju igra tu glavno vlogo prehrana. Zdravi, lepi zobje so odvisni že od prehrane doječe matere, pozneje #pa od prehrane o-troka, dokler ne dobi drugih zob. V hrani mora biti dovolj vitaminov, apnenca in žvepla. Najvažnejši je vitamin D, ki naletimo nanj tned drugim v rumenjakih, živalski masti, mleku in ribjem olju. Če
hočejo imeti kulturni ljudje zdrave zobe, morajo temeljito izpremeniti prehrano nosečih žensk in otrok. Pri otrokih so najvažnejša leta, ko imajo še mlečne zobe. Matere in otroki bi morali jesti več jajc, sira. rib in sočivja. Neobhodno potrebno je materinsko mleko, ki naj ga ima otrok vsaj prvo leto. Materinskemu mleku naj se dodaja druga hrana, v ka-
teri je nekaj železa in vitamin D. Ribje olje je dobro za otroke ves čas njihovega razvoja. S pravilno prehrano dobimo lepše in bolj zdrave zobe. Samo na ta način lahko preprečimo pri kulturnih ljudeh vedno pogostejše gnitje in izpadanje zob. Po zdravih zobeh so znani zlasti Eskimi, ki uživajo mnogo maščobe, v kateri je vitamin D.
Sobo odda
DVA GOSPODA
ali gospodični sprejmem na stanovanjc. Dravska ulica 15. 1793
SOLNCNA,
novoopremljena, lepa soba s strogo separiranim vhodom v bližini parka se takoj odda. Vrazova ul. 6-111 levo. 1833
GOSPODA
sprejmem na sUuav.auie. Vrt-na ulica 17.__________1837
OPREMLJENO SOBO
oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Slovenska ul. 22/1., dvorišče.	1840
ODDAM SOBO
s hrano in posebnim vhodom. Vrbanova ulica 28, pritličje, desno.	1843
Službo dobi
SLUŽKINJO.
zanesljivo in pošteno, veščo kuhe, sprejme Srečko Pihlar, Gosposka ulica 5.	1803
NATAKARICA
s kavcijo dobi službo. Vprašati Frankopanova ulica' 10. trgovina.	1816
HIŠNIKA
sprejmem. Gosposka ulica 5, Vicel.	1847
Službo lile
PRODAJALKA.
verzirana v vseh trgovskih poslih, vešča tudi šivanja, ifče teinu primerne zaposlitve. Naslov v upravi »Večernika-<, 1811
Sobo išie
IŠČEM PRAZNO SOBO s posebnim-* vhodoni. Ponudbe na upravo. »Večernika« pod >1. junij«.	1800
Oglašulte!
Mali oglasi
Razno
POHIŠTVO
lastnega Izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixl.
ZLATO.
zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska atinerija zlata. Orožnova ulica 8.	2642
JOS. TICHY IN DRUG.
Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56. izpeljuje elektrolnstalacije stanovanjskih his. vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon* kurečnih cenah.
samo pri
1306 H. HflW.|w>m sinu
ZA OKNA IN BALKONE
te l!( n°"iic- viseče br.šlan-
1648
, ZA VRTOVE
in parke nudi salvije, kane begonije, sempcrflorc itd. Za’ železniške postaje, šole in zdravilišča popust. Vrtnarstvo Jemec, Prešernova ulica 16.
1649
NajredihicjŠa in zdrava ZELENJAD so paradižniki, paprika, jajčevce, karfiol itd. zato sadite sedaj sadike, katere dobite poceni v vrtnarstvu Jemec, Prešernova ul. 16.	1650
MILOSTIVA!
Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira tvrdka P. Semko. Gosposka ul. 37. Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni pri prevzemu. 1651
PRALNI DELEN,
pralna svila, pike svila, lepi vzorci, nizke cene, Srečko Pihlar Gosposka 5.	1688
BOTRI IN BOTRCE!
Kupujte samo »Pirnar* obleke za vaše birmance Sreč-ko Pihlar. Gosposka ulica 5. _______________________ 1689
OKREPČILA,
sladoled, ledeno kavo, Iz najboljših naravnih sokov pripravi, kakor^ tudi ledeno kremo priporoča slaščičarna J. Pelikan, Gosposka ulica 25. 1750.
KOSE.
velika količina, po Din 5,— do 6„ komad, v raznih velikostih. Justin Gustinčič. Tatten-bachova ul.	1166
PRILOŽNOSTNI NAKUP!
Velika partija ležalnih stolov, komad po 25 Din, dobite pri Ussarju, Plinarniška ulica 17 in Glavni trg L	n°a
VSAKOVRSTNO KOLJE
za vinograd, brajdo, drevesa, fižolo in paradižnike prodaja Gnilšek, Razlagova ulica -5. Tam se dobijo tudi krajniki, late, prečniki, hrastove sohe in deske od smreke, bora m mecesna.	1801
VSO KOŽUHOVINO
shranjujem proti garanciji Isto moderniziram In popravim po konkurenčnih cenah l laujivo v jeseni pri prevzemu. Krznarstvo .j. šoper. Glavni trg št. 9	1814
ZAKONE VSEH SLOJEV VER
posredujemo naidiskretneje ter uspešno. Za naše ponudbe jamčimo. Posetite nas s popolnim zaupanjem. Prospekte razpošiljamo proti nakazilu 10 Din v znamkah. Fides, Zagreb, Tkalčičeva 4.	1794
TAPETNIK
Oskar \Vistan se priporoča Gre na dom in deželo. 1799
MODROCE
otomane, posteljne vložke, ka kor vse tapecirano pohištvo Vam poceni popravim. Na željo grem delat tudi na dom. M. Šterbal tapetnik. Aleksandrova 61.______________1858
KROJAŠKI MODNI SALON
Leopold Sagadin se je preselil iz Gosposke ulica 5 v Koroško cesto 19/1.	1855
Pouk
NEMŠČINA
v 6 mesecih. Lahka, hitra metoda. siguren uspeh. Naslov v upravi lista.	1767
PROFESOR
pripravlja temeljito srednješolce za izpite (lat., gršč., franc., nemšč.. slov.). Naslov v upravi.	1805
UČITELJ CITER
sprejme učence. Točen pouk po lahki metodi. Orožnova ulica 5.	183S
Posesf
HIŠE ALI POSESTVA
od 12.000 din. naprej. Gostilne, vile prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ul-26.	1849
Posolilo
Stanovanje
ODDAM V VILI
Koroščeva ulica stanovanje, obstoječe iz treh sob 5 pritiklinami s 1. junijem. Vprašati v Vilharjevi ulici 2-1-	1802
STANOVANJE,
soba in kuhinja v I- nadstropju, zračno in suho oddam pošteni .. in mirni stranki takoj. Vpraša se v gostilni na Tržaški cesti 1.	1818
LOKAL
in stanovanje oddani; s 1.. julijem. Frankopanova ulica 29. Vprašati Tomšičev drevored
19.	pritličje.	1823
DVE SOBI
in kuhinjo takoj oddam. Vicel, Gosposka ul. 5.	IS42
RJAVI »DOBERMAN«,
pes, se je zatekel. Odda naj sc proti nagradi pri Skoberne, Tkalska ulica 9, Maribor. _____________________________ 1824
SPALNICE
politirane najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila- Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 4S. 1641
MODROCE
otomane, posteljne vložke, platnene rolete naročite poceni pri tapetniku M. Šter-balu, Aleksandrova 61- 1857
Ležalni stoli 75 Din, stolči 28 Din, rolete 70 Din, žični vložki 90 Din.	1882
NOVAK Vetrinjska 7. Koroška 8,
PRVOVRSTNO
izdeluje moške obleke samo ,medno kroiaštvo L. Sagadin. Koroška cesta 19/1.	1856
UGODEN NAKUP
Dne 14. t. m. o;b 11. uri bo na javni dražbi v sobi štev. 11 sreskega sodišča v Mariboru prodana znana gostilna Fuchs v Novi vasi pri Mariboru s posestvom. Cenilna vrednost z inventarjem 230,421 Din, izklicna cena je polovična. Opo zarjamo na ugoden nakup. Ne kateri vknjiženi upniki bi spre jeli tudi vložne knjižice. Vpra šati v gori omenjeni gostilni.
1822
V nalem
V	PALAČI OUZD-a
v Mariboru, Sodna ulica št. 9, se odda s 1. julijem 1934 odvetniška pisarna, obstoječa iz treh prostorov v najem. Isto-tam se odda takoj vogalni k>-Kai primeren za brivnico, a-genturo ali slično pisarno. Po-daje ekspozitura 'JUZD-a v Mariboru. 17S>5
Lepo, solnčtjo. trisobno STANOVANJE s pritiklinami v 1. nadstropju oddam s 1. junijem* stalni mirni stranki.. Vprašati Koro: ška cesta 102, pritličje. 1.847
DRŽAVNI NASTAVLJENEC
isce stanovanje,, sobo in ku-hinjo za 1. junij, najraje v
V.	okraju. Naslov y upravi lista-	1854
lokal
SVETEL, SUH LOKAL,
prjpraven za šivilje, takojiod* dam. Dravska ulica 15, Benet.	1804
LOKAL
(cestna fronta), zračen in sve tel, velika izložba 4.70 X 5.70 m, pripraven za vsako obrt oddam takoj. Primerno za de« pot-skladišče. Vprašat? v gostilni Tržaška c. 1, Maribor.
1819
SOBO
in mali kabinet, za pisarno ali malo obrt, tik kolodvora, oektem. Aleksandrova c. 48. 1642
POSOJiUO 8.1.10. P. fflKRIBOR, HHR1SHI
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev
Rezervni zaklad 9,668.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Din 14 - ff 20' itil.
'“ra-
ji
Si
najmodernejše
Obleke za birmance, klobuke, perilo, velika izbira v konfekciji
JAKOB LAH
Giavni trg 2	1845
Za birmo
dobite pri urarju
Maribor, Kralja Petra trg (Magdalena)
po neverjetno nizkih cenah, ure, zlatnino in vse kar bi rabili za vašega birmanca.
Tudi Vam naš Jakob za malenkostno ceno izvrši vsako popravilo.
Pohištvo
iz
mizarstvaWesiak
je poceni, lepe oblike in ustreza vsem zahtevam.
Stanovanjske in spalne sobe v vseh cenah.
Moderne kuhinjske opreme.
„WEKn“-lllIarllior, niahsandrova 15
N
o	Oglejte si izloibel
Ročne torbice, denarnice, kovčke, nogometne žoge, nahrbtniki Itd. v	«
veliki Izbiri po nizki ceni nudi	£■
■ Ivan Kravos, Maribor S
^	Aleksandrova cesta 13	S
n	Za potovanie	1762 2
Za nove
ZHVESE
vedno lepa izbira
Dekoracijskih tkanin
na razpolago.
Dajemo strokovne na svete brezplačno. Izdelava se izvrši v našem lastnem ateljeju po najnižji ceni.
WEfM
Za zgradbo Vaše hiše kupite najceneje :
Apno
Cement
Trsie
Nosilnice
Strešno lepenko Okovie za zgradbo
ftedilnike
Zreblje in lice Karboiinej in ka-
 tran _________
Stresno in zidno opeko Ziine mreže
v staroznani domači
veletrgovini
1614
:
Maribor, Vodnikov trg
Prodam
PRODAM
novo liišp za 8.000 Din. Lovska ul- 31. Pobrežje. 1788
POHIŠTVO
ugodno in poceni na prodaj, Strossmajerjeva ulica 10-11, 1813
HIŠA Z VRTOM
soba, kuhinja 120.000 Din. — Gostilna, lokal tri sobe, kuhinja, hlev, 4 orale zemlje 60.000 Din. Lepo posestvo 15 oralov, hiša tri sobd, gospodarsko poslopje 90.000 Din, »Rapid«, Gosposka ulica 28, 183Q
ŠIVALNI STROJ
pogrezljlv in cilinder čevljarski stroj pr^da poceni Ussar Trubarjeva ul. 9-1,	1831
STAVBENA PARCELA
v bližini Maribora z vsem gradbenim materijalom poceni na prodaj. Poizve se pri L. Rižnik, Počehova. 1Č34
MOTORNO KOLO
znamke »Puch«, 250 ccm, proda mehanična delavnica Draksler Vetrinjska ul. 11. 1835
»SINGER« ŠIVALNI STROJ
na okrogli čolniček proda poceni mehanična delavnica Draksler, Vetrinjska ulica 11. 1836
HIŠA
s tremi sobami, kuhinjo, kletjo, gospodarskim poslopjem, velikim vrtom, 10 let davka prošta, poceni na orodaj ali zamenjam za posestvo- Šolska ulica 6, Pobrežje pri Mariboru.	1839
OTROŠKI VOZIČEK
moderne oblike, skoraj nov, prodam. Naslov v upravi »Ve černika«.	18o3
Kupim
KUPIM
hranilne knjižice mariborskih denarnih zavodov. Ponudbe » navedbo vsote in cene pod »Gotovina« na upravo »Ve-černika«.	1813
VELIKA OMARA ZA LED
in velika specerijska omara na prodaj pri Hausmaninger-ju, Cankarjeva ul. 23.	1817
PRVOVRSTNI
4 orale velik travnik v Radvanju — vsled ugodne lege tudi sposoben za parceliranje na stavbišča — proti gotovini na prodaj. Pojasnila v trgovini Josip Krempl, Zg. Radvanje 68.	1820
Objava!
Člane reg. pom. blagajne Naprednost se v njih lastnem interesu opozarja, da naj upoštevajo le navodila in okrožnice kakor tudi plačilne naloge izdane od starega odbora blagajne, pGm. Magajne Naprednost do končne odločitve pristojnega upravnega obla-stva, t. j. Mestnega načelstva v Mariboru, odnosno Kraljevske banske uprave dravske banovine.
Novo izvoljeni odbor pa ni upravičen objavljati nikakih oglasov, dokler ne bo potrjen od preje imenovane oblasti.
Člani naj se ne puste begati ter naj plačujejo redno zapadle premije, ker bi se sicer zoper nje moralo postopati — (vsled neplačila zapadlih premij) — v smislu § 4 društvenih pravil.
Maribor, di»e 4. maja 1934.
Za staro načelstvo reg. pom. blagajne Naprednost v Mariboru: t. č. načelnik Bolk 1. r.	1806
Občina Pobrežfe pri Mariboru razpisuje mesto glnlnnnilip 1
Prosilci morajo izpolnjevati vse pogoje iz čl. 7 in 8 banove uredbe, Službeni list št. 184/22 iz 1. 1934 in imeti vsaj popolno srednjo ali tej enako strokovno šolo z zaključnim izpitom. Služba je pripravljalna in začasna.
Lastnoročno pisane prošnje za sprejem v službo je podpreti z vsemi potrebnimi listinami ter vložiti pri podpisani občini najpozneje do 30. maja 1933.	1807
•	I
VEKA ■ Maribor
solidna in cenena   kupite pri
R. Bizfak-u
Gosposka ulica 16. ,829 Oglejte si cene!
Apno
I. Zagorsko
sveže prispelo!
C. P I C K E L
MODNA TRGOVINA
Nogavice
Anton P as
Rokavice
Kombineie
MARIBOR
Slovenska ulica 4
iemperje ^
Kapa srajce Kravate Naramnice i. t. d.
Pozor izletniki!
Veliko izbiro provijania za izlete, prvovrstne različne sal?me, mesnino, sir, ribe v konzervah, kandit, čokolado, kekse, dobite v delikatesni trgovini
Uhler. Maribor. Glasni trg i*
Pozor Stara renotnirana vam znana klobuč^ma
ANTON AUER
ni več v Vetrinjski ulici, temveč na Glavnem trgu 17. Tam dobite klobuke in čepice že od Din 20.— naprej. Tudi popravila se prevzemajo in strokovnjaško izvršujejo po zelo nizkih cenah. Ne hodite več v Vetrinjsko ul. 14, temveč k
Anton Auer-ju na Glavni trg 17
Podružnica:	CELJE
nasproti pošte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA
vloge nek knfižlcc in tekoči
po	najti0odnefšem obrestovan ju	sm
Najbolj varna	naložba	denarja,	ker	jamči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim
svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo	Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno $
Centrala : MARIBOR
v lastni novi palači na oglu Gosposko * Slovenske ulice
Sprejema račun
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
TANKO DETELA v Mariboru.
m