TRGOVSKI UST
časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vfe leta 90 Din, za lA leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953«.
LET« IX.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, 25. novembra 1926.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 138.
Konferenca o naših bodočih železniških zvezah.
Dne 23. novembra se je vršila na inietjativo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani konferenca ramih interesentov, da zavzamejo stališče glede bodoče železniške mreže v Sloveniji. Na železniški konferenci v Beogradu je bilo zastopnikom gospodarskih krogov predloženih 6 obširnih študij z načrti za rekonstrukcijo in izpopolnitev naše železniške mreže. Ti načrti so rezultat šestletnega proučevanja raznih predlogov interesentov za zgradbo železniških zvez. Železniška konferenca, ki se ponovno sestane sredi decembra v Beogradu, bo imela nalogo, da sestavi zakonski predlog za gradbo železniške mreže, ki bo kot mišljenje strokovnih in gospodarskih krogov predložen Narodni skupščini in bo tvoril podlago za vse bodoče že-lemiške investicije in gradbeni program.
Železniški konferenci predloženi načrti predstavljajo razna mišljenja in vsebujejo različne konkurenčne predloge tudi glede omrežja v Sloveniji in njegove izpopolnitve, glede katerih je bila naloga včerajšnje konference, da Eaveame svoje . stališče, koje naj zastopniki slovenskih gospodarskih krogov zavzamejo pri razpravh v Beogradu.
Konferenco je otvoril šef zborničnih uradov g. dr. Fran W i n d i s c h e r. Razprava se je vršila na podlagi primerjalnega referata zborničnega tajnika g. Ivana Mohoriča o predlogih za rekonstrukcijo in izpopolnitev. železniške mreže v Sloveniji. Njegov referat se v bistvu krije z izvajanji našega članka: »Problem naše bodoče železniške mreže«. Razprave, odnosno debate o referatu g. Mohoriča so se udeležili pomočnik direktorja drž. železnic v Ljubljani gosp. ing. S c h n e 11 e r , pomočnik direktorja drž. železnic v Zagrebu g. ing. K1 o -d i c, zastopnik mariborskega velikega župana dvorni svetnik g. dr. S t a -r o , vseučiliški profesor g. ing. Hrovat, generalni ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe g. R. S k u b e c, ravnatelj Zadružne zveze g. A v s e -nek, vladni svetnik g. Župnek, tajnik Zveze industrijcev g. dr. Goliš, tajnik akcijskega odbora za grad-bo železnice Kočevje — Vrbovško g-L o v S i n , zastopnik okrajnega zastopa v Ptuju g. dr. F e r m e v c ter referent zbor. tajnik g. Mohorič sam.
Tekom razprave je vladni svetnik g. Župnek obširno razložil in utemeljil svoj načrt za zvezo Slovenije z morjem iz Kočevja potom Čabra na postajo Delnice na Reški progi. O njem se je izjavil g. ing. S c h n e 11 e r , da v bistvu ni slab, ker veže najvažnejše kraje Gorskega Kotorja z Reško progo v Delnicah.
Dvorni svetnik g. dr. Stare je v svojem govoru preciziral solidarno stališče mariborske oblasti glede naše železniške mreže. V svojem govoru se je zavzel za rekonstrukcijo proge Zidani most — Zagreb, za gradbo že-lemice Pragersko — Rogatec — Krapina, za gradbo železnice Sevnica — Št. Janž in za gradbo železnice, ki naj vetže Slovenijo z morjem po čim krajši in cenejši poti. Izrekel se je tudi za gradbo proge Rečica na Paki — Kamnik in protestiral proti nameri, da bi se proge Dravograd — Maribor in Pragersko — Kotoriba reduciralo na nižjeredne proge. S tem je v celoti podal program tudi za ljubljansko oblast,
ki še danes ni edina, po katerem načrtu naj se izvede zveza Slovenije z morjem.
Generalni ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe g. S k u b e c je v svojem govoru naglašal, da je zveza z morjem za Slovenijo vitalnega pomena. Nismo si pa edini v tem, kako naj se ta zveza izvede. Imamo tri projekte. Vsak od njih ima svoje zagovornike med gospodarskimi interesenti. Po njegovem mnenju se tako važna stvar, kakor je zveza Slovenije z morjem ne more objektivno odločiti pred širokim forumom, ampak naj bi se ta naloga poverila posebnemu odboru, ki bi obstojal iz treh zastopnikov gospodarskih krogov in treh tehnikov pod predsedstvom zborničnega predsednika. Njihova odločitev naj bi bila merodajna.
Tajnik akcijskega odbora za progo Kočevje — Vrbovško g. L o v š i n se je proti koncu zborovanja izrekel proti temu predlogu in izvajal, da že šest let študiramo, kako naj se proga izvede, sedaj je pa skrajni čas, da se odločimo. Odločitev ni težka, kajti za štiri petine Slovenije je Klodičeva proga najprimernejša zveza z morjem.
Glede celega železniškega programa se je doseglo soglasje, glede načrta, po katerem naj se zveže Slovenija z morjem, pa je bilo nemogoče doseči sporazum. V tem oziru je konferenca naročila delegatom, da se na beograjski konferenci zavzamejo za zvezo Slovenije z morjem, ne da bi navajali, kateri načrt priporočajo.
Ing. Hrovat je popolnoma pravilno naglašal, da ovira odločitev samo vprašanje plazovja. Po njegovem mnenju naj bi se o tem zaslišalo strokov-njake-geologe, ki naj bi ugotovili, katera proga je po plazovju bolj ogrože-žena.
Konferenco je zaključil zbor; tajnik g. Mohorič z vabilom na navzoče delegate beograjske konference, da ee odzovejo zborničnemu vabilu na sestanek, ki se bo vršil prve dni meseca decembra, da se dogovore za enoten nastop.
SKANDINAVSKE VALUTE.
Proti volji Norveške banke je šel tečaj norveške krone neprestano kvišku in je bil okoli 20. t. m. na 97 % zlate vrednosti krone. Sicer je Norveška banka zmeraj nameravala povratek k staremu pari, a z ozirom na deflacijsko krizo, ki bi mogla biti s tem v zvezi, naj bi se vršilo to dviganje kar moči počasi in po etapah. Banka pa na tečaj krone ni mogla dosti vplivati in je morala prepustiti vodstvo špekulaciji; ta je gnala krono vedno više in je onemogočila vse poskuse stabilizacije. Boj med banko in špekulacijo se je v zadnjem času javil najbolj jasno v tem, da so norveško krono v prostem prometu cenili dosti više kot na borzi. Zdi se, da je Norveška banka dirko opustila in da je prepustila krono njeni usodi, in je vsak dan pričakovati, da pride norveška krona na svojo staro pari-vred-nost nazaj. Govorijo celo, da se bo Norveška z začetkom prihodnjega leta skupaj z Dansko povrnila k zlati vrednoti. Banko-telmiško je to tembolj možno, ker je v obtoku se nahajajoča množina bankovcev s 130% krita z zlatom in zlatimi valutami. A neizogibna je težka deflacijska kriza; kajti norveško gospodarstvo se ne more kar tako prilagoditi zvišanju kronske vrednosti za 70%, nastopivšemu v zadnjih dveh letih.
Padec švedske krone švedsko javnost
zelo razburja, švedska krona je tako padla, da se je splačal izvoz zlata v Berlin. Vzrok je neugodni razvoj plačilne bilance. Bistveno vsled angleškega premogovnega štrajka se je švedska zunanja trgovina letos bolj neugodno razvijala kot lani. V pravi eksportni seziji, maj—september je bil letos previšek izvoza samo 36 milijonov kron, lani pa 70. Nobene možnosti ni, da bi se to nazadovanje z drugimi postojankami izenačilo; nasprotno, dvignil se je poleg tega še švedski eksport kapitala. V prvih lanskih devetih mesecih je znašal 30.3 mil. kron, v letošnjih pa 64.5. Vzrok je ta, da dajo inozemska posojila boljše obrestovanje kot švedske obligacije. V mnogih krogih mislijo, da je kot protiodredba proti temu razvoju zvišanje obrestne mere neobhodno potrebno. Švedska obrestna mera je že več kot eno leto ista, 4 'A %.
NAŠE POŠTNE PRILIKE.
Nasa pošta je pred vojno radi svoje točnosti slovela. To lastnost si je znala ohraniti tudi še po prevratu. Saj je pošta izmed vseh državnih naprav kot prva vzpostavila redno poslovanje. Skoro na mah je prešla iz starih v nove razmere. Toda kar smo morali brezpogojno priznati poštni upravi prva leta po prevratu, ji danes tal ne moremo več. Mesto priznanj se ču j e jo pritožbe, z dneva v dan bolj glasne. Znane so vsakemu deziolant-ne telefonske razmere, peripetije našega poštno paketnega prometa in nikdo ne more pojmiti, da se pri tem poštne pristojbine z dneva v dan še višajo. Pri prirojeni nam potrpežljivosti pa molčimo in vse to mirno prenašamo. Potrebno je pa vendar, da se posamezne pritožbe iznesejo tudi v javnost in da se skuša z javno kritiko odpomoči vsaj večjim ne-dostatkom. Pred seboj imamo kuverto pisma, poslanega od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu trgovski zbornici v Ljubljani. Pismo je bilo oddano kot priporočeno in ekspresno v Zagrebu 20. t. m. (po poštnem pečatu), a dospelo je naslovniku šele 24. t. m. Ta primer ne potrebuje menda nobenega komentarja. Ne vprašamo, kje je pismo ležalo, zahtevamo le, da se taki primeri ne ponovijo. Merodajni faktorji bi morali skifbeti za to, da se« taki ne-dostatki, ki morajo povzročiti interesentom največje gmotne škode in popolnoma ubijajo vsako zaupanje do dnžavnih naprav, odpravijo. Tu je treba temeljite remedure.
Naš sladkor. Zagrebški industrijski krogi pravijo, da bodo sladkorne tovarne krile lahko vso domačo porabo. Pridelek sladkorne pese je bil zelo dober. Povodnji so sicer veliko sladkorne pese uničile, a kar je ostalo, je kvalitativno zelo dobro in zadostuje za domačo preskrbo. Za izvoz pa jugoslovanske sladkorne tovarne letos pač ne bodo imele nobenega sladkorja.
Novi stroji v Rusiji. Na termotehni-škem zborovanju v Moskvi so ugotovili, da je v Sovjetski zvezi vsega skupaj 237.400 mehaničnih motorjev in 50.000 parnih kotlov. Večina kotlov je bila montirana že pred letom 1912. Motorje marajo z 29% takoj nadomestiti z novimi, kotle pa s 36.5%. Za to bo potrebnih 334 milijonov rubljev. Vrhu tega bo v prihodnjih petih letih potrebnih 530 milijonov rubljev za nove inštalacije.
Ali sl že pridobil »Trgovskemu listu« vsa] enega novega naročnika?
Ivan Mohorič:
Problem naše bodoče železniške mreže.
(Nadaljevanje.)
Na šestem mestu -komaj postavlja’ načelo, da naj se z novo mrežo omogoči tudi večje izkoriščanje naravnih bogastev in olajša prevoz blaga v one kraje, kjer ga primanjkuje kakor tudi da se favorizira naš izvoz. Kot primer navaja potrebo poboljšanja zvez z Vojvodino, ki nima premoga in lesa, ki pa ima žita, katerega potrebujejo zopet oni kraji, ki so bogati na premogu in lesu, ker nismo v stanju zaradi pomanjkanja komunikacijskih sredste\ povečati produkcijo v Tuzli.
Na zadnjem mestu pa pripominja^ da je treba pojačati kapaciteto onih prog, ki spadajo v črte mednarodnega prometa, da se omogoči hitrejši promet in boljše izkoriščavanje prog.
Direkcija za gradnjo železnic je pri sestavi svojega projekta vzela za podlago obstoječo mrežo in predlagala novogradnje tako, da ne konkurirajo že-obstoječim progam, marveč jih pojaču-jejo in ki rešujejo z enim mahom vec zahtev. Ona favorizira obstoječe gospodarske centre in izbegava to, da bč otvarjala nove centre potom novih ko-: munikacij. Stoji na principu, da je treba v perifernem delu graditi normalne tire, v planinskem centralnem delu pa tudi nadalje ozki tir, da s naši gospodarsko še slabi državi ne naprtijo prevelika bremena, ki jih v današnjem! stanju ne moremo prenesti. Ona računa tudi z dejstvom, da nas plovne reke vežejo s celo centralno Evropo, ki je najbližji in naravni potrošač vseh naših poljskih pridelkov ter da imamot preko Brajle izhodišče na celo Sredozemsko morje.
Končno povdarja, da so naše obstoječe proge zavzele najbolje smeri, kt so bile v danih prilikah mogoče in zato predlaga rekonstrukcijo samo tam.. kjer je obstoječa mreža stvorila potrebo močnejše železniške kapacitete.
Po cenah, ki so bile začetkom lanskega leta, računa ta načrt, da bi stalat rekonstrukcija obstoječih prog v nor-malnotirne prvovrstne železnice 1.282 milijonov dinarjev, za normalne drugega reda 300 milijonov, za ozkotirne prvega reda 87 milijonov a za odkup in popravilo banatskih železnic preli-minira 322 milijonov dinarjev.
Za novogradbo železnic v skupni dolžini 3.010 km predvideva 9.312 milijonov dinarjev gradbenih stroškov in sicer naj bi se gradilo normalnotimih prvega reda 49 km, drugega reda 685 km, tretjega reda 833 km, od ozkotirnih prvega reda 508 km, drugega reda 935 km,
V	prvi vrsti je tu predvidena gradnja drugega tira na progi Beograd — Indjija. V skupini normalnotimih drugega reda je proga Varaždin — Koprivnica, ki bi bila važna za direktni promet med Varaždinom in Osjekom.
Slovenija pride na vrsto Sele med tretjerednimi progami in sicer predvideva ta projekt pri nas edinole zgradbo zveze Kočevje — Brod Moravice v dolžini 51 km. Ta proga bi stala po tem načrtu: doljni ustroj z zgradbami 180 milijonov, mostovi in tračnice 18 milijonov Din, vozni park 12 milijonov dinarjev, torej skupno 210 milijonov dinarjev in bi gradbena perijoda trajala dve leti. Od ozkotirnih ne pripade na naše kraje nikaka zveza. Od rekonstrukcij tudi na Slovenijo ne pripade ničesar, marveč gre vse za glavno progo Zagreb — Beograd — Djev-d jeli ja.
Referat pripominja, da vsota, ki je potrebna za [zgradbo mreže, za naše prilike ni tako velika in se izjednacuje enoletnemu državnemu proračunu. Ž njim pa bi se doseglo 1’ekonstrukcijo 1.887 km stare proge, odkup in rekonstrukcijo 242 km privatnih starih in preko 3000 km pa bi se zgradilo novih prog.
Ako se železni materijal in vozni park nabavi v Nemčiji, bi se vsota znižala na 8.763 milijonov dinarjev. Referat pripozna, (la gre glavni del predlaganih novih prog skozi siromašne kraje in bodo vsled tega te proge dolgo vrsto let pasivne. Pravi pa, da je država dolžna, da vzame nase to breme pasivnih prog. S tem je postavljeno veliko načelno vprašanje, kateremu je treba zavzeti stališče.
Referat pripominja, da pri tem projektu ostaneta dve vprašanji nerešeni, in sicer, da se obstoječa mreža izpo- ( polni tako, da izgubi značaj periferne mreže in omogoča komunikacije tudi preko onih centrov, ki so za primer vojne nevarni in drugič, da se da vsem krajem najbližje izhodišče na morje. Ako bi se hotelo rešiti še to vprašanje, potem bi bilo treba izvršiti še raznih rekonstrukcij in novogradb za 2.734 milijonov dinarjev ali 24% več kot pr- , votno predvideno.
Konečno prehaja referat na razmo-trivanje vprašanja uloge vodnega prometa reške in morske plovbe v odno-šaju z železnicami in reciprocitete, ki obstoja med obema in predvideva za zgradbo pristanišč 1.000 milijonov dinarjev. Edina železniška zveza, ki bi j prišla za Slovenijo po tem referatu v j poštev, bi se gradile še le v drugi po- j lovici te 21-letne gradbene perijode torej v letih 1937 do 1946.
V drugem delu referata, kjer ocenjuje obstoječo mrežo, ugotavlja, da so smeri svetovnega prometa že dane in ustaljene in da ni pričakovati nobenih novih smeri in da tudi ni po naših močeh, da bi take nove smeri mogli ustvariti. Kot proge prvega reda ozna- j čuje v Sloveniji proge Rakek — Ljub- j ljana — Zidani most — Maribor, ter | Židani most — Zagreb. Je pa v tem j nedosleden, da za rekonstrukcijo proge Zidani most — Zagreb ne predvideva nikakega kredita. Za ostale prvovrstne proge in sicer Pragersko— Ko-toriba in Maribor — Dravograd pravi, da ostanejo sicer take kot so, vendar se mora promet na njih vršiti kot na drugovrstnih progah, ker to odgovarja sedanjim razmeram in se mora iz toga razloga na njih reducirati osobje. Tu sem mišljenja, da mi z ozirom na obnovitev mednarodnega brzovlako-vega prometa na obdravski transver-zalki, kakor tudi na obstoječi mednarodni promet na gorenjskih progah, ne moremo dopustiti, da se s terni progami ravna kot z drugovrstnimi, ker so bile vsaj karavanška železnica grajene kot prvovrstne in se na njih vrši tudi brzovlakovni promet.
V podrobnem opisu predlagane mreže izvaja referat, da je načrt za zvezo Kočevje — Brod — Moravice predviden kot tretjevrstna proga, ker je podaljšanje dolenjskih železnic, ki so proge tretje vrste.
S to zvezo bi se spoj s Sušakom skrajšal za 128 km, torej ravno na polovico sedanje oddaljenosti preko Karlovca. Za Celje bi se oddaljenost preko Ljubljane in Kočevja zmanjšala na 214 km, dočim bi zveza preko Zidanega mosta — Sevnice — Št. Janža — Trebnjega — Novega mesta — Črnomlja — Vinice, Lukovdola in Srp-slcih Moravic znašala 190 km. Za teh 24 km prihranka hi bilo treba graditi 53 km novih prog v zelo težavnem terc iiu. Sedaj je Celje oddaljeno od Brod Moravic preko Zagreba 248 km.
Po tem načrtu torej sploh izpadejo uzakonjene proge Št. Janž — Sevnica in Kočevje — Srpske Moravice, katere smo z velikim naporom svoječasno spravili v zakon. Gradila bi se za 100 milijonov dinarjev dražja proga Kočevje — Brod Moravice, ki je kakor je razvidno iz študije direktorja ing. Klodica neprimerno neugodnejša, kakor pa uzakonjena proga.
Končno ne predvideva rekonstrukcije za Zidani most — Zagreb, pač pa redukcije na obdravskih progah. Mislim, da je v teh točkah zvanični pro-
jekt za nas nesprejemljiv. Projekt je bil delan leta 1924 odnosno po zimi 1. 1925, ko rezultati trasiranja kočevske proge v državni režiji še niso bili znani.
Načrt in mišljenje »druženja inženjer-jev in arhitektov.
Mišljenje udruženja je nekak protest in kritika programa železniških gradb, ki je bil uzakonjen v zakonu o stomilijonskemu dolarskemu posojilu glede jadranske proge.
Imenovano udruženje je na konferenci dne 5. avgusta 1922 sprejelo v svojo mrežo generalnega načrta v Sloveniji sledeče proge:
5. Kočevje — Reška proga (B. Moravice).
6. Št. Janž — Sevnica,
7. Rogatec — Krapina — Golubo-vac,
8. Murska Sobota — Ljutomer — Ormož.
Po datumu je načrt udruženja najstarejši projekt, predstavlja pa mišljenje največje organizacije tehničnega sveta v naši državi. Brez dvoma bi danes to mišljenje izpadlo po rezultatu 6-letnih študij precej drugače kot leta 1922. V objavljenem objašnjenju konstatira udruženje, da je cela proga Varaždin — Koprivnica in Št. Janž — Sevnica v lahkem terenu, dočim je od proge Rogatec — Krapina — Golubo-vac 16 km v lahkem terenu in 10 km v težkem terenu. Zvezo Kočevje — Reška proga (Brod - Moravice) klasificira, da je v težkem terenu, da pa ima pri tem tudi lahkih partij. To mišljenje je bilo prenešeno neposredno po uzakonjenju stomilijonskega dolarskega posojila in je zato udruženje izjavilo, da obžaluje, da Narodna skupščina ni temeljito proučila z tehničnimi in gospodarskimi krogi to vprašanje, marveč je v največji naglici uzakonila program, ki ne odgovarja interesom naše države. Nastopa proti gradbi proge preko star# Srbije in Makedonije iz Beograda na morje, za kateri je bil določen največji del posojila, kar označuje ko<t zelo težko politično pogreško. Kakor vidimo, zastopajo glede nas stališče, da naj se močneje spoji omrežje Hrvatske z omrežjem v Sloveniji in to dopolni v eno celino.
(Dalje sledi.)
Krizo, katero pričakujemo kot možno posledico stabilizacije, bodemo izkušali paralizirati z velikopoteznimi odredbami. Prva žrtev bo pač en del inozemskih delavcev. Potem bodemo pričeli z javnimi deli, na primer z elektrifikacijo države. Francija je bogata na vodnih silah, ki se morajo izkoristiti. Tudi kolonije bi mogle ugodno vplivati na naš finančni in gospodarski položaj. Saj razpolagajo z zakladi v neizmerni množini, ki se še ne izkoriščajo. Uprava bo pač morala stremeti za tem, da jih prične izkoriščati.
Kar se tiče sporazuma z Ameriko glede odplačila dolgov, sem izrecno in brezpogojno za to, da se ratificira. Za to imam različne razloge. Najprej mo-raličnega značaja. Prevzeli smo obveznosti iz dolžnih pisem in te obveznosti moramo poravnati. Francija mora svoje obveznosti respektirati in jih vestno izpolnjevati. Amerika je bila pri razpravi o problemu dolgov zelo uvidevna. To nam nalaga dolžnost, da smo napram njej tem bolj obzirni. Mellon-Berengov sporazum je »engageinent proper« in imam utis, da je tudi ministrski predsednik za ratifikacijo. Poleg moraličnih imamo pa tudi praktične razloge za čimprejšnjo ureditev problema dolgov. Morebiti bomo rabili zunanja posojila ravno za že omenjena javna dela, preje moramo pa brezpogojno urediti sedanje dolgove.
Francosko gospodarstvo je v ozkih stikih z gospodarstvom drugih evropskih držav. Nujno bi bilo želeti, da se evropske države še bolj združijo za skupno delovanje. Ako naj se to izvrši potom »Združenih držav evropskih« ali na kak drug način, ni glavna stvar. Glavno je, da se Evropa sporazume za ožje sodelovanje in polagoma odpravi številne carinske meje.
Kako Je v Franciji?
V	ekspertizi o francoskem finančnem problemu je podal ugledni francoski državnih de Jouvenell, eden najuglednejših članov francoskega senata, sledečo izjavo:
Gospodarski in finančni položaj Francije je jako ugoden in nimamo nikakega povoda, da bi pobešali glavo. Naša država je bogata in gospodarstvo se zdravo razvija. V Franciji ni mamo brezposelnosti, nasprotno še pomanjkuje nam delovnih moči tako, da zaposlujemo tri milijone inozemskih delavcev. Industrija je tako zaposlena, da niti ne more vseh naročb sproti izvršiti. Ne smete tudi pozabiti da je Francija država, ki ima na glavo prebivalstva — za Ameriko — največ zlata. Celo več nego Anglija. Težave, v katerih smo se nahajali in v katerih se še danes nahajamo, so samo prehodnega značaja in so jih v glavnem povzročili špekulativni manevri.
Od nekdaj sem prepričan zagovornik stabilizacije, dočim smatram, da valorizacija ni izvedljiva. Seveda bi povzročila tudi stabilzacija resne gospodarske težave, na katere se moramo pripraviti. Težka industrija bo pač morala računiti z nazadovanjem, toda po gotovem času, v katerem bo morala izvesti razne omejitve, se bo znova okrepila. Sicer pa ima Francija zelo izdatno luksuzno industrijo. Gospodarsko krizo, ki bo nastopila kot posledica konsolidacijskega procesa valute, bo brez posebnih žrtev prenesla. Tudi s tujskim prometom, ki donaša v državo zlato, moremo še nadalje računiti. Sedanji gospodarski položaj države je tako ugoden, da celo ovira izboljšanje valute. Nihče ne trpi v Franciji danes pomanjkanja, tudi poljedelstvo se ne pritožuje. Kljub temu pa o kaki inflacijski konjunkturi niti govoriti ne moremo.
K. Tiefengruber:
Mednarodna trgovska nov-čanica.
(Konec.)
Novčanico, ki si jo izberemo za mednarodno plačilno sredstvo, imenujemo »Or«, ki reprezenlira torej vrednost 1 grama čistega zlata.
V	obče se vršijo poravnave mednarodnih obveznostij z izmenjavo vsakovrstnega blaga, vsak import se končno krije na nekak plačilni način, isto-tako tudi vsak eksport.
Organiziran plačilni promet se mora držati načela, da se polagoma trgovska bilanca v vsaki državi izenači, trajno aktivne ali pasivne bilance torej nikjer ne sme biti; plačila, ki se iztekajo v inozemstvo, se vrnejo v doglednem času v tej ali oni obliki. Po našem načrtu bi taka plačila sploh odpadla, tuzemski uvoznik naj plača tuzemskega izvoznika; sicer pa imamo že itak v tem pogledu nekako vzporednost z bančnimi nakazili in devizami, samo da manjka urejeno ustrojstvo za mednarodne trgovske poravnave.
Resne, čeravno ne nepremostljive težave bi delalo vprašanje preraču-njanja or-valute na nacionalne nov-čanice.
Dokler or kot plačilno sredstvo ne notira na svetovnih borzah, ki bi določale vrednost čistega zlata, bi se vzela za podlago preračunjenja vrednostna povprečnina po sledečem vzorcu, ki se opira na dnevni tečaj priznano visoko vrednih valut: po pfund šterlingu je 1 gram čistega zlata danes vreden 39 Din,
po dolarju je 1 gram čistega zlata danes vreden 42 Din, po švicarskem franku 43 Din. Aritmetična povprečnina iz teh treh zaključkov je 42 Din; in po tem kurzu se sprejemajo za dotični dan plačilne prijave v orih pri obračunskem uradu v Beogradu.
Ko se udomači mednarodna nov-čanica, bo seveda or na borzah noti-ral ter se bo njegova vrednost po borznih uzancah ugotovila in tedaj navedenega računskega pripomočka ne bo treba.
Trgovstvo se bo mednarodne valute kmalu privadilo, računi in izvlečki se bodo izstavljali v orih, istotako ponudbe in cene. Tako se bodo n. pr.
izvršile blagovne arbitraže špedicij-skih podjetij po or-kurzu; mednarodni tarifi, carinske postojanke itd., vse se bo izrazilo v orih. — V doglednem času izpodrine ta mednarodna valuta vse devizne kurze, ker je or absolutna stalna vrednost, devize pa vsekakor predstavljajo relativne številke. Če poskoči deviza, pomeni to nazadovanje lastne devize oziroma da se je vrednost tuje valute zvišala.
Iz or-kurza pa je nesporna vrednost lastne valute na svetovnih tržiščih razvidna.
Stvar bi se dala po sledečih navodilih organizirati:
V	vsaki državi se osnuje osrednji urad za mednarodni trgovski obračun, pri nas bi se ta posel poveril n. pr. čekovnemu zavodu.
Vsi ti uradi obračunavajo medsebojno po valutni enoti »or«. Za vse članice svetovne obračunske zveze uraduje recimo, v Bernu cenlrala, ki vodi takorekoč glavno knjigo mednarodnih obračunov.
Inozemski interesenti priglasijo terjatve, oziroma obveznosti pri pristojnem obračunskem uradu in sicer v orih ali v lastni ali kaki drugi državni valuti.
Vse te prijave zbirajo uradi, jih raz-dele po državah ter preračunavajo na ore, v kolikor je to še potreba; v gotovih obrokih, recimo tedensko, se zadevni seznami sklenejo, vsote pa brzojavno sporočijo centrali v Bernu, ta zopet ugotovi na podlagi teh poročil obveznosti za vsako državo ter obvesti dotične urade o računskem sklepu brzojavno.
Vsaka država ve sedaj natanko, kaj je v orih inozemstvu dolžna in kaj ima dobiti. Za slučaj, da so v gotovi dobi obveznosti večje nego terjatve, se mora to v prihodnji proračunski dobi na ta način izenačiti, da se za presegajoč znesek prijave odklonijo in si morajo dotičniki poiskati druga pota za izterjanje svojega dobroimetja, ali pa počakati do uspešnejše trgovske bilance. Za poravnave terjatev so samo vsote na razpolago, ki jih inozemstvo dolguje.
V	tem smislu odpadejo vsa denarna nakazila, oziroma vrednostne poši-ljatve.
To nam kaže sledeči konkreten primer: Iz enega kilograma čistega zlata se napravi 2790 rentnih mark, oziroma 34442/a švicarskih frankov.
1 or notira torej v Berlinu 2.79, v Curiliu pa 3.44, na Dunaju po konfor-nem ključu 4.72 itd.
Če se v orih fakturira, kreditira in sklenejo dobavne pogodbe, je vsak kurzni riziko izključen.
Škodljive valutne špekulacije bo-I do ponehale, povzdignila se bo ži-! vahnost mednarodne trgovine, ker bo j sigurnost plačilnih sredstev gotovo ublažilno vplivala na obrestno mero.
Nadaljna posledica bo pocenitev blaga, ker ne bo treba kalkulirati z valutnimi razlikami. Polagoma se priključi celemu ustrojstvu še svetovni klearing-promet s čeki, glasečimi se na ore.
Finančni tehniki se odpira v začrtanih načelih široko obzorje, da udejstvuje se mogoče probleme v svetovnem gospodarstvu, če se poglobijo znanstveniki v idejo enotne trgovske valute.
Trgovina.
Zastopnika za razpečavanje specijalaih (trogerijskih, lekarniških in parfumerij-skih predmetov išče neka češkoslovaška tvrdka. Njen natančen naslov je intere sentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Zunanja trgovina Nemčije. 5 oktobru je bila spet pasivna; v čistem blagovnem prometu znaša previšek uvoza 110 milijonov mark, skupaj pa 266 milijonov. Cisti uvoz v oktobru se je v primeri s septembrom dvignil za 167 milijonov mark. Uvoz živil in pijač se je ttvi-šal za 78 milijonov mark, uvoz surovin in polfabrikatov za 46 milijonov mark,' uvoz fabrikatov za 43 milijonov. A tudi izvoz se je poživil, primerjan s septembrom, Tudi tu se vidi povišek pri vseh skupinah. Živil in pijač so prodali »a 14 milijonov mark več kot v septembru, su-
rovln in polfabrikatov za 8 milijonov mark, fabrikatov za 20 milijonov mark. Uvoz zlata in srebra se je napram septembru dvignil za nadaljnjih 50.9 milijonov in je dosegel znesek 157.9 milijonov. Izvoz zlata in srebra pa kaže majhno nazadovanje.
Zunanja trgovina Rusije v letih 1921 .lo 1926. Skupni izvoz Rusije je znašal leta 1913 1 milijardo in 520 milijonov rubljev. Leto 1921/22 je bilo faktično prvo leto, ko se more vsaj deloma zopet govoriti o eksportu; znašal je 64 milijonov rubljev. V letu 1922/23 je znašal 133 milijonov rubljev v letu 1923/24 370 milijonov, 1924/25 567.5, 1925/26 pa že (>65 milijonov rubljev. Za leto 1926/27 računajo na ca 780 milijonov. Značilno je, da 6e je bistveno dvignila specifična teža eksperta industrijskega blaga, zlasti nafte, manganove rude, azbesta, oglja, vžigalic, srde itd. Eksport v Anglijo, Nemčijo, Holandsko, Grško, Perzijo in Francijo je v velikem delu spet obnovljen. — število dežel, v katere sedaj Rusija izvaža, je 35. Import blaga za industrijsko potrebo se je napram predvojni dobi dvignil za 33%, d o« m je import vsakdanjih potrebščin nazadoval za 35.5%. Leta 1913 je import znašal 1.374.000.000 rubljev, leta 1925/26 686,250.000 - bilanca 1925/26 je torej samo prav malo pasivna, za leto 1926/27 računajo import na
688,820.000	rubljev — bilanca bi bila torej aktivna.
'Svila v italijanskem gospodarstvu. V gospodarstvu Italije igra svila zelo veliko vlogo. Ako pregledamo statistiko izvoza, zaznavamo, da je Italija v izvozu tekstilij na prvem mestu, a od tega odpade ogromen del na svilo. Svile se izvaža iz Italije za 3 milijarde 773 milijonov in ako od teh odštjemo približno 600 milijonov na izvoz umetne svile, nam odpade na naravno svilo okroglo 3 milijarde 173 milijonov lir. To je nekako 20% vsega izvoza. Pred približno 60 leti je imela Italija monopol pri izvozu svile, danes tekmuje ž njo Japonska, koli se približuje še Kitajska. Japonski se je posrečilo v pol stoletju dvigniti svojo produkcijo svile na 5-kratno produkcijo Italije.
Promet.
Pomorska zrakoplovna šola. Kralj je •na predlog vojnega ministra podpisal uredbo o ustanovifVi pomorske zrak-o-plovne šole. Pouk na šoli bo trajal 11 mesecev. 'Šola bo imela tri oddelke in ho nameščena v Kotorskem zalivu.
Za zračni promet med Prago, Zagrc-liom in Trstom. Med češkoslovaško in jugoslovensko vlado je bil sklenjen sporazum za uvedbo rednega zračnega prometa na progi Praga—Bratislava Zagreb. Italijanski vladi je bil predložen načrt za podaljšanje omenjene proge do Trsta. Sodi se, da bo Italija pristala na ta predlog in da se proga podaljša še do Milana.
Industrija.
Izdelovanje jekla kemičnim potom.
Kartel barveue industrije v Nemčiji si je pridobil nov patent za izdelovanje
jekla kemičnim potom. Prvi poizkusi so se v večjem Stilu izvršili <v analinskih tovarnah na Badenskem in so se po časopisnih poročilih izredno obnesli. Iznajditeljem se je posrečilo železo kemičnim potom pretvarjati v jeklo, ki je boljše, nego sedanje najboljše jeklo. Kemičnim potom izdelano jeklo je izdatno trše' in vendar elastično. Na sedanji način se jeklo take kvalitete sploh ne da proizvajati. Po teh prvih poizkusih bodo v Nemčiji v velikem začeli proizvajati jeklo kemičnim potom. Nemška industrija bo v sled nedosegljive kvalitete kemičnega jekla postala glede izvoznih predmetov na svetovnih tržiščih brez-konkurenčna, ker bo mogla najboljše stroje in druge jekleije izdelke postaviti na trg po ceni, ki bo naravnost ubila vso konkurenco, ki bi porabljala na sedanji način izdelano jeklo. Strokovnjaki — j tudi inozemski — se o novi iznajdbi po-voljno izražajo in ji prorokujejo veliko bodočnost.
Odkritje novih ležišč črnega premoga.
Kakor se poroča iz Beograda, so strokovnjaki odkrili v bližini premogovnika Rtanj pri Paračinu velika ležišča črnega premoga. Premog ima 6.500 kalorij in bi bil po izjavah inozemskih strokovnjakov ugoden za produkcijo koksa, kajti koks iz tega premoga bi imel 7.000 kalorij. V bližini Paračina se bo zgradi- ■ la velika pralnica za premog, kakor tudi priprave za izdelovanje koksa.
Poljska in angleški premogovni štrajk.
Bivši minister Szydlevski se je o izvozu poljskega premoga po končanem angleškem štrajku takole izrazil: Po končanem štrajku se bo naš premogovni izvoz v teku dveh do treh mesecev znižal. Med zimo račimimo lahko z ekspertom poldrugega milijona ton na mesec. Prodajne trge moramo razdeliti v dve skupini, v severno in južno. K severni spadajo Švedska z letno potrebo 4 milijonov ton, Norveška z 2 milijonoma, Danska s 3%, dalje Finska, Estonska, Latvija in Litva s poldrugim milijonom. Skupna potreba tega trga znaša na leto 11 milijonov ton. Poljska računa na tem trgu lahko s prodajo 500.000 ton na mesec, oziroma 6 milijonov ton na leto. K južni skupini spadajo Avstrija s poldrugim milijonom ton, Ogrska z 1, Italija z 12, Rumunija s pol, balkanske države in Češkoslovaška s 4 milijoni ton potrebe na leto. Na tem trgu Tačuni Poljska lahko s 100.000 tonami na mesec, torej z
1.200.000 tonami na leto. Tudi eksport v sovjetsko Rusijo se lahko -računi s
100.000 tonami na mesec ali 1,200.000 na leto. Glede Nemčije si mora zagotoviti Poljska pri gospodarskih pogajanjih vsaj 300.000 ton na mesec. Domači kou-sum na leto '/.naša 21 milijonov ton. Poljska si hoče tudi pri trgovskih pogajanjih z drugimi državami, ne samo z Nemčijo, zagotoviti primerno prodajno kvoto premoga. Pozabiti tudi ne smemo, da je poljska kovinska industrija v čimdalje ugodnejšem razmahu in da bo zato domači konsum še bolj rastel. O splošnih poljskih gospodarskih problemih priobčimo v kratkem daljši članek.
Poljska in mednarodni jekleni kartel.
Minister Kiedron, sedanji predsednik poljskega kovinskega sindikata, je dejal, da poljska kovinska industrija ne namerava pristopiti k jeklenemu kartelu. Najprvo se morajo urediti notranje razmere. Podaljšanje in razširjenje poljskega sindikata za nadaljnih pet let je predpogoj za začetek pogajanj. Dalje mora biti Poljski dodeljena kvota veliko večja, kakor je pa sedaj določena. Produkcija in položaj poljske železne industrije sta se v zadnjem času zelo zvišala. Pripisati je to eksportnim premijam in pa povrnitvi carine s strani države. Minister je mnenja, da bodo pristo-pitveni pogoji za Poljsko tem ugodnejši, čim pozneje se pričnejo pogajanja za pristop. Poljska si osvaja kar naprej nove prodajne trge in gre sedaj za tem, da se tam tudi trdno zasidra. Brž ko se 'bo to zgodilo, bo Poljska mednarodnemu kartelu stavila lahko druge pogoje.
Denarstvo.
Ameriško zlato. Splošno dosedanje mnenje je to, da so zlate zaloge, ki so se nakopičile v Ameriki med vojno in po vojni, vsled izredne kreditne ekspanzije zadnjih let že skoraj popolnoma porabljene. »Chate National Bank« pa objavlja v zadnji mesečni številki članek, ki pravi, da bi zamogle oddati U. S. A. še sedaj nad 1 milijardo dolar jev, ne da bi s tem svojo kreditno bazo kakorkoli omajale.
V	istem članku beremo, da je bil razvoj dovoljevanja kreditov po »Commercial Bankah« od srede 1922 do srede 1926 večji kakor pa razvoj od začetka leta 1917, ko je vstopila Amerika v svetovno vojsko, do konca vojske v novembru leta 1918. Nova kreditna ekspanzija sloni pretežno na nakupovanju in prodajanju zemljišč, na bančnih investicijah, v raznih vrednostnih papirjih in na financiranju odplačilne kupčije. Po bankah sistema Federal Reserve, ki upravljajo okoli 47% bančnih naložb v U. S. A., so se dvignila samo posojila na hipoteke itd. od leta 1918 do srede tekočega leta za ca 2.100,000.000 dolarjev; to se pravi, za petkratno vsoto leta 1918. V drugih člankih srno pisali, da gredo ameriški krediti zmeraj manj v Evropo, in kar jih gre, da gredo po večini v Nemčijo.
Italijanski 5 in 10 lirski bankovci pridejo iz prometa. Italijansko ministrstvo financ razglaša na temelju kraljevega dekreta z dne 9. septembra 1926, da s 30. junijem 1927 preneha v splošnem prometu zakonita veljavnost italijanskih državnih bankovcev po 5 in 10 italijanskih lir. S 30. decembrom 1927 preneha vsaka njih veljavnost.
RAZNO.
Koncert novinarjev. Prvovrstna umetniška in družabna prireditev bo tudi letos zopet novinarski koncert 1. decembra v Unionu. Razun Ljubljane, ki svoj pevski zbor reorganizira in zato ne more nastopiti, bodo sodelovale pri koncertu prve ljubljanske glasbene institucije. Na-
stopili bodo orkestralno društvo Glasbene Matice ter pevski zbori Matice^ Zvona in Slavca, vsi večinoma z novimi, še ne izvajanimi skladbami. Za ljubljansko javnost izredno zanimivo bo tudi nastop znane mariborske violinske virtuoz in j e ge. Fanike Brandlove, ki je koncertirala že v vseli večjih mestih Jugoslavije in tudi v inozemstvu. Na klavirju jo bo spremljal prof. Ravnik.
Čehi v Filadelfiji. Cehi pišejo, da ima njih paviljon na razstavi v Filadelfiji nenavaden uspeh. Od vseh tujih paviljonov je bil češki paviljon prvi postavljen in ga obišče vsak dan 20—30.000 ljudi. Industrijsko češko razstavo v industrijski razstavni palači označajo merodajni krogi kot najbolj posrečeno od vseh inozemskih razstav. Zlasti tvrdke stekla so zaključile že številne kupčije na debelo; nadrobna prodaja je pa tako velika, da so morale češkoslovaške tovarne poslati na razstavo novo blago, ker gre kupčija tako hitro od rok; zlasti veliko kupujejo Amerikanci češkoslovaško iblago za božična darila.
Eksport poljskega premoga. Večkrat smo že pisali, kako ugodna je letos konjunktura za izvoz poljskega premoga in da so Poljaki to konjunkturo tudi izborno izrabili. Kakor poroča sedaj »Industrijski kurir«, je pa znašal izvoz poljskega premoga v mesecu oktobru samo še 1,270.000 ton. Nasproti prejšnjim mesecem pomeni ta znesek zelo veliko nazadovanje. V septembru je znašal izvoz še
1.874.000 ton, k čemur pride še 116.000 ton ladijskega premoga, tako da znaša nazadovanje 720.000 ton ali 36%. Od teli
720.000 ton pride na Gornjo Šlezijo
586.000 ton. Vzrok tega izrednega nasa-dovanja je v prvi vrsti pomanjkanje va-
j gonev, ki se je v oktobru posebno katastrofalno javilo. Pisali smo že, da so Cehi poljske vagone kar enostavno ustavljali in napolnili s češkim premogom in jih pošiljali na Nemško.
Praška sejmska palača. Cehi si gradijo v Pragi veliko sejmsko palačo. Gradita hitro napreduje. Prva tri podzemska nadstropja bodo kmalu dovršena, nakar bodo začeli z zgradbo osmih nadzem-skih nadstropij. Vsa gradba se je nekaj zakasnila, ker so namesto na pesek nadeli na skalo in so morali kos za kosom odstreliti.
Glavne ioorijo narodnega gospodarstva. V založbi Quelle in Meyer, Leipzig, je izšla pravkar 16. izdaja Span-novega tlela: Die Haupttheorien der Volksvrirt-schaftslehre. Na novo so predelani odstavki o kreditu, rentah itd. Deloma predelan je odstavek o sedanjem stanju nacionalne ekonomije in pa dostavek: Wie studiert man Volkswirtschaftslehre?
Britanski imperij. Imperiijalna konferenca za 1. 1926. bo kmalu končala svoje delo. Nedeljski listi objavljajo poročilo komisije za proučavanje medimpe-rijalnih odnošajev, poročilo, ki je velike važnosti in ki predstavlja eden najvažnejših dokumentov v zgodovini velikega imperija. Komisija je zavrnila predlog, po katerem naj bi mediinperijalne odnošaje urejeval poseben ustavni zakon. Poročilo pravi: Velika Britanija in
LISTEK.
H. P.:
Tajlorizem v pisarnah.
(Konec.)
Iz statističnih podatkov, nabranih tekom par let, se da dobiti namreč zelo zanesljive številke in faktorje za kalku-liranje tehničnih naprav, najsiho glede delavnega časa ali materijala. To je zelo važno za takozvane predkalkulacije in cenitve naprav. Kratkovidni podjetniki ali ravnatelji, ki žive samo od danes do jutri, navadno ne mislijo na take malenkosti, ker domnevajo, da se s tem pisarniški stroški brez potrebe zvišajo. Na koristi, ki bi jih imela pozneje od te stvari, pri tem ne mislijo. Pri današnji ostri konkurenci je treba tudi ostro kal-kulirati; to pa je izvedljivo le, če so zanesljivi statistični podatki glede delavnega časa na razpolago.
Knjigovodstvo, ki spada tudi med pisarniška dela, je že precej izkristalizirano. To je eno izmed prvih pisarniških poslov, ki je bilo točno opredeljeno in predpisano. Vendar ni izključeno, da bi s# dalo najti še Itak boljši sistem. Tako
je sestavil u. pr. nemški tajlorizator E. Winter posebno tajlorističAo knjigovodstvo, ki je baje bolj enostavno in praktično kot dosedanje ter ga vodi lahko tudi nastavljenec, ki ni izvežban za knjigovodstvo.
Da kolesje pisarniškega ustroja ne obtiči in se ne ustavi, ima vsako raoijo-ne-lno urejeno p.>djetje vse funkcije točno opredeljene. V kolikor nima za posamezne funkcije dva ali več uradnikov, temveč samo enega, je za vsakega dolo-čan namestnik že v naprej za slučaj, da dotičnik oboli ali pa odide na dopust.
Da se zviša uspeh dela v pisarnah, pa še ni dosti, da se vsa opravila strogo shematizirajo, opredele, zmehanizirajo in racionalizirajo, temveč je potrebno gledati tudi na to, da pride pravi človek na pravo mesto, kar je naloga psahoteh-nike in izbire poklica.
K dobri upravi spada tudi dober kontrolni in pravičen plačilni sistem, ki vpošteva v enaki meri splošno izobrazbo, strokovno znanje, spretnost, prakso in starost. Kakor se ne more smatrati za pravično, če bi imeli vsi enako plačo, tako je seveda tudi popolnoma zgrešeno, če plačuje podjetje kakšnega nad-monterja 'bolje kot pa inženerja, kar pri
nas ni posebno redek slučaj. Krivičen plačilni sistem in nizke plače znižujejo znatno efekt dela pri nameščencih in s tem celokupni efekt podjetja.
Ker vpliva visoka temperatura zelo slabo na delovanje, zato izkazujejo meseci junij, julij, avgust najmanjšo delavno intenzivnost, kar velja predvsem za duševne delavce po pisarnah. Iz tega razloga bo moderno podjetje pošiljalo ravno v teh mesecih svoje uslužbence na dopust, kar odgovarja tudi želji večine nameščence v. Tu je treba pripomniti, da 14 dnevni dopust absolutno ne zadostuje. Ce imajo šolarji, dijaki, učitelji in profesorji, ki ne vrše nobenega produktivnega dela, po 2 meseca dopusta v obliki počitnic, bi morali imeti delavci, uslužbenci in nameščenci vsako leto vsaj mesec dni dopusta.
Kakršna je pisarna, tako je navadno tudi podjetje. Ce je pisarna neurejena, je neurejeno .tudi podjetje, kajti pisarna predstavlja, kot je bilo že rečeno, -možgane podjetja. Slabo organizirana pisarna ne more delovati uspešno in slabo organizirana tovarna ne more nuditi solidnih proizvodov po nizki ceni pri visoki plači uslužbencev. Mesto da bi uvedli v svoje pisarne racijonelne -me-
tode ter pritegnili s pomočjo znanstvene reklame s solidnimi i-n ličnimi produkti z nizkimi cenami, vzorno urejenimi pisarnami ter točno in vestno postrežbo, se omejujejo zanikemo urejena podjetja na to, da love njih -zastopniki posamezne konsumente, jim vsiljujejo površno izdelane projekte in ponudbe ter vrhu tega včasih še slabe proizvode za drag denar. Da tudi pri nas marsikatero podjetje ne uspeva dobro, je kriva okolščina, da stoje marsikje na čelu ljudje brez organizatoričnega talenta, ljudje, ki nimajo smisla za moderne racijonelne metode v obratovanju in poslovanju in za moderno reklamo in ki stoje ravno na nasprotnem stališču kot stoji mož, čegar produkcijska in poslovna teorija vzbuja v zadnjem času interes vsega sveta. Ta -mož je Ford.
NHJDCHA« (
Ako piješ „Buddha“iai, uživaš že na zemlji raj!
dominijoni so avtonomni in ustavna enakopravni, niso podrejeni drug drugemu; druži jih ista vez odvisnosti od krone in svobodne članice britanske skupine narodov. Popolna enakopravnost Velike Britanije in dominijonov bo odslej temeljni princip, ki 'bo tvoril podlago za odnošaje med posameznimi deli imperija. Komisija za proučavanje interpar-lamentarnih odnošaje v je izpremenila (udi naslov kralja. Kralj, ki se je dose-daj imenoval >vladar združenega kraljestva Velike Britanije, Irske in domini jonov«, se bo odslej naziva! »kralja Velike Britanije, Irske in dominajonov«; iz naslova sta torej izpadli besedi »združeno kraljestvo«. Vsi angleški listi podčrtavajo veliko važnost listine, ki določa enakopravnost Anglije dn domini jonov. Veliki imperij bo sedaj v bistvu zveza istokrvnih narodov, ki so podrejeni enemu samemu Vladarju. Anglija se je torej odpovedala svojim dosedanjim predpravicam v imperiju.
Gospodarske vesti. Devizne zaloge Poljske banke so se zopet dvignile, za 7VS milj. zlatov. Kritje znaša sedaj 260 milijonov zlatov, obtok bankovcev je 550 milijonov, torej znaša kril je ca 47%. — Promet na budimpeštanski borzi, ki je bil v zadnjih letih minimalen, sedaj zopet narašča in je bil v zadnjih dneh prav zelo živahen. — Rumunsko posojilo 200 milijonov lir, o katerem smo že pisali, je namenjeno izključno le oboroževanju; predmete oboroževanja bo dobivala Rumumja iz Italije. V prvi vrsti torpedne rušilce, aviatične potrebščine in motorje na nafto. Za ladje bodo uporabili 75 milijonov lir. — Ustvarja se velik angleški sindikat, ki bo dobival petrolej iz premoga po načinu Bergiusa, o čemur priobčamo poseben članek. Sindikat bo obsegal vso velebritansko državo in bo uporabljal za pridobivanje rjavi premog, dočim bodo uporabljali Nemci bolj prah iz premoga. — Zaključek sladkorne kampanje v Češkoslovaški ni zadovoljil. Povprečna zaposlenost v tovarnah je znašala 29 dni, v lanski kampanji pa 49 in predlanski 46. — Češkoslovaški žični kartel so podaljšali za nadaljnih pet let. — Ameriške, angleške, nemške, francoske in belgijske tovarne so se dogovorile v novih cenah za gumi. — Plovbna družba Hamburg-,lužna Amerika bo na občnem zboru 10. decembra zvišala obratni kapital za 5 milijonov mark. Nove akcije bodo ponudili s tečajem 150% starim delničarjem v razmerju 1:1. — British Metal Corporation je naznanila svoj izstop iz kartela bakra. S tem je kartel razbit, vsaj za londonski trg. Izstop se je izvršil, ker vsled ameriške protitrustne zakonodaje cene kartela na domačem ameriškem trgu niso imele nobene velja-
ve več. — Hranilne vlogo pri 13 budimpeških bankah in pri poštni hranilnici so se v oktobru zopet dvignile in sicer za 5.2 milj. zlatih kron. Kontokorentni računi pa za 27.6 milijonov; prvih je sedaj 185.8 milj., drugih pa 414.4 milj.; to je 21.5% in 56.1% stanja iz leta 1913. — Padec švedske krone ima svoj izvor v neugodnem razvoju švedske plačilne bilance, ki se je poslabšala pod vplivom angleškega štrajka na švedsko industrijo. Pravijo, da je dvig obrestne mere ne-obhodno potreben. Švedska obrestna mera je že eno leto nespremenjena na 4'A%. — Število brezposelnih na Češkoslovaškem je šlo v septembru nazaj od
77.000 na 70.000. — Na podlagi statističnih pregledov ugotavlja »Giornale d’ Ita-lia«, da je predmet v tržaškem pristanišču tudi v oktobru nazadoval. V vseh prvih 10 mesecih januar—oktober je šel promet napram lanskemu letu za 15% nazaj. Pravijo, da bi samo gradba predelske železnice nazadovanje lahko vsaj deloma ustavila. Morda bodo pomagali tudi novi dogovori z Nemčijo. — Ceno sladkorja na Ogrskem so v zadnjem času dvakrat zvišali. — Avstrijska d. d. Solo je v smislu zveznega zakona svojo glavnico določila z 8,700.000 šil. — List »Mit-teilungen d. deutschen Hauptverbandes der Industrie« na Češkoslovaškem pravi o znižanju obrestne mere: Pri znižanju obrestne mere nas je vodila misel, da je pod dosedanjimi kreditnimi pogoji naša konkurenčna zmožnost z inozemstvom zelo trpela in da je poleg razbremenitve industrije pri javnih denarnih dajatvah ne obhodno potrebna tudi razbremenitev na denarnem trgu. To je pa samo šele začetek končne ureditve naših denarnih in kreditnih razmer.
To in ono. Angleški minister Churchill je izjavil v spodnji zbornici, da hoče angleška vlada prodati svojih pet milijonov delnic družbe Anglo-Persian Oil; s teni bo izjavila svoj desinteresement na tej družbi. — Na ameriških borzah so šle sladkorne cene zelo kvišku; krčevito se vzdržuje vest, da hoče kubanska vlada omejiti produkcijo sladkorja na Kubi na
4.500.000 ton. — Češkemu škrobu delajo Italijani tudi na domačem češkem trgu hudo konkurenco. — Odbor Zveze* narodov, sesto ječ iz strokovnjakov osmih dir-žav, med katerimi so Nemčija, Francija, Italija in Švica, se je sestal v Ženevi; namen mu je preiskovanje onih problemov električnega gospodarstva, ki so po uporabi vodne moči in po eksportu električne energije sposobni v sedanjem položaju za mednarodne dogovore. — Zastopniki jeklenega kartela so se zbrali v Parizu, da eventuelno določijo nove cene za surovo železo in da se pomenijo
o	tekočih zadevah. — Norveška je pred deflacijsko krizo; bomo še obširneje po-
ročali. — Sl. januarjem, stopi pengii definitivno v veljavo; do tedaj morajo biti vsi novi bankovci in vsi novi novci ž v prometu. Da se bo prehod olajšal, bodo dali novi denar v promet že koncem novembra in v začetku decembra, in bosta do 1. januarja obe vrednoti v obtoku, kronska in pengo. — Nemci so napravili v septembru 880.000 ton surovega železa, v oktobru pa 935.000 ton, za 6.28% več. Na dan so napravili v septembru 29.334 ton, v oktobru 30.170 ton. Napram marcu, ki je imel največjo povojno dnevno povprečnost, je bil oktober še za 5.59% nazaj; napram letu 1913 v Nemčiji tedanjega obsega pa 34.3%. Vsa produkcija od januarja do vključno oktobra je znašala 7,595.430 ton. Delalo je popolnoma 97 plavžev, napol 25.
Ljubljanska borza.
8eda, 24. novembra 1926.
Vrednote: Invosticijeko posojilo iz, 1. 1921, den. 75, bi. 78; loterijska državna renta za vojno škodo, den. 332; zastavni listi Kranjske deželne banke, den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske deželne banke, dem. 20, hi. 22; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 140; Merkantilna tonika, Kočevje, de,n. 100; Pva hrvatska štedSondca, Zagreb, den. 865, bi. 868; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 170, bi. 180; Strojne ito-varne Ln livarne d. d., Ljubljana, den. 100; Trboveljska premogotkopna dražba, Ljubljana, den. 320; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 105; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, den. 55, bi. 65; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 104.
Blago: Trami, 16/21, 6 m, !co vag. meja, den. 300; .testoni, monte, fco vag. Su&alk pristanišče, den. 540; deske (smreka, jelika), 33 nims monte, fco meja, bi. 515; pšenica, 75/76, fco vag. naJd. ,postaja, bi. 295; koruza umetno sušena, fco vag. maki. poertarjia, bi. 155; koruza nova, času primemo suha, foo vag. nakl. postaja, bi. 140; koruza nova, Kasu primerno suha, za december, teo viag. nakl. postaja, bi. 145; koruza nova, času primerno suha, za januar, fco vag. nakl. postaja, bi. 150; ajda prekmurska, foo vag. nalM. postaja, bi. '335; rž, 71/72, 2%, fco vag. nalkl. postaja, bi. 225; ječmen krmilni, 62/63, fco vag. nakl. postaja, bi. 170; ječmen krmilni, 63/64, fco vag. nakl. postaja, bi. 180; ječmen letni, 65/66, Ico vag. nakl. postaja, bi. 192.50; oves, Ico vag. nakl. postaja, bi. 160; otrobi drobni, fco vag. nakl. postaja, bi. 125; fižol beli, 3—4%, fco vag. nakl. postaja, bi. 130; fižol rmenii, 3—4%, fco vag. nakl. postaja, bi. 180; 'krompir, teo vag. slov. postaija, bil. 135; laneno seme, fco Ljubljana, den. 880; laneno seme Podravina, foo Ljubljana, den. 370.
TRŽNA POROČILA.
Cene na tržaškem trgu. Čeravno je Italija pridelala letos obilo koruze, se le ta radi stalnega vlažnega vremena ne more sušiti. Spričo tega veliko povpraševanje po stari in umetno sušeni koruzi, katero mešajo z novim pridelkom. Fižola je na tržaškem trgu obilo ne raz-
prodanega. Tendenca v ovsu ostaja tudi nadalje priznana. Drobnih otrobov je na trgu več kot preveč in prodaje so mogoče le na podlagi izvamredno nizkih cen. Večje povpraševanje vlada po debelih otrobih, ki so deležni precejšnjega konsuma. Cene tranzitnega blaga v relaciji Postojna brez italijanske uvozni' carine: madžarska 75 kg težka pšenica dolarjev 6.10—6.15, jugoslovenska 74 kg Din 235—240. Umetno sušena kor«EM Din 200—205, času primemo sušena ea takoj Din 185, za december Din 190, ea januar Din 195, oves za takoj in za december Din 195—200 (po kakovosti), drobni otrobi Din 145—150, debeli Din 180—195, krmilna moka št. 8 Din 105 do 200, rž bačka in slavonska Din 230 do 2-10, ječmen 61/62 kg težek Din 800 do 210.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 19. novembra 1926 se je pripeljalo 248 svinj, 1 koza. Cene so btle sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 65—100, 7 do 9 tednov Klari 125—150, 3 do 4 mesece stari 250—300. 5 do 7 mesecev stari 420—450, 8 do 10 mesecev stari 525—550, 1 leto stari 1000 do 1200. 1 kilogram žive teže 9.50—10.
1	kg mrtve teže 15—17, koze komad 107.50. Prodalo se je 137 svinj.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železaii-v Ljubljani sprejema do 26. novembra t. 1. ponudbe za dobavo ravnalne ploSče. 5 meril in 100 lopat. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 1. decemfora t. J. ponudbe za dobavo 200 m8 gramoea in 150 m3 peska. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 6. decembra t. 1. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 2000 ton angleškega odnosno vestfalskega premoga. — Dne 13. decembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave
20.000	komadov lesenih žebljev iz bukovega lesa. — Dne 20. decembra t. 1. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 33 vagonov moke, dne R1 • decembra t. 1. pri istem odelenju glede dobave 2 vagonov testenin, 2 vagonov riža in 2 vagonov fižola. — Dne 23. decembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 1340 kom. zavornjakov iz sive železne litine; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave večje množine raznih vijakov; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede* dobave 1 računskega stroja s kontrolo.
Predmetni oglasi z natanCnejšimi poda (k; so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: naifinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higiieniino najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
O Runu: Ljubljena, Dunajski cesta št. la, II. nadstropje, o
J Edino šivalni stroji in
najboljši kolesa
za rodbino, obrt in Industrijo so le
JOS. PETELINCA
Nojniij« Gritzner Tudl
cene!	nQ °^r0^e^
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika
Pouk v vezenju brezplačno. — Večletna garancijo.
Naročajte" in širite" povsod)
TRGOVSKI, — LIST! —
V eletrgovina
TRIKO-PERIE.O
■a moike, Sene ln otroke, -volna t rožnih barvah, rokavice, nogovlce. dokolenlce, nahrbl* nlkl ta Solarje In lovce, dežniki, Uoll, Sifoni, iepnl robci, palice, vllcc, noži, Utrje, potrebSClne xa Šivilje, kroJaCe, Čevljarje, brivce edino le pri tvrdki
Josip Petelini
Ljubljana
bilau Pretemoveua spomenika.
Rajnll)* iml	Ni	veliko	ln	malo!
Ljubljani
prlporoCa
špecerijsko blago
raznovrstno žganje moko ln deželne pridelke raznovrstno
rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo ln mlin za dišave z električnim obratom.
CENIKI NA RAZPOLAGO!
Ulile
Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin.
Lastna knjigoveznica
TELEFON ŠT. 552
TISKARNA MERKUR
TRGOVSKO • INDUSTRIJSKA D. D.
LJUBLJANA, Simon Gregoriiieva ulica 13.
Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t d.
TELEFON ŠT. 552
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovako-induatrijako d. d »MBRKUR> kot izdajatelja tu Uakarja: A. SEVER, Ljubljana