Obnovljena izdaja - Leto XIX. - Štev. 6 (694) - Trst - 31. marca 1967	40 lir p^'orip'ou

Kampanja za širjenje našega lista
Doberdob in Trebče na prvem mestu
Kampanja za širjenje «Dela», ki se je na pobudo deželnega komiteja KPI pred kratkim začela, je že rodila pozitivne sadove. Tako goriška kot tržaška federacija sta sprejeli konkretne obveznosti. Nekatere sekcije so že pristopile k delu. Danes omenjamo dve sekciji: Doberdob in Trebče. Obe sta že podvojili število naročnikov in bravcev, za kar jim gre javno priznanje! Vabimo še druge sekcije, naj čimprej sporoče, kako razvijajo svojo dejavnost na področju širjenja našega lista.
Neupoštevanje »pogojev
Sporazum med demokristjani, združenimi socialisti - socialdemokrati in skupinami, ki sestavljajo listo Slovenske skupnosti, na osnovi katerega sta bila sestavljena pokrajinski in občinski odbor v Trstu, so nekateri ocenili pozitivno, čeravno so poudarili, da s tem sporazumom niso rešena vsa vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem. «Novi list» je zapisal, da je reševanje slovenskih vprašanj «šele pri začetkih in da bo treba še novih bojev, novih prizadevanj, preden bo razvoj krenil na boljšo in bolj pravično pot. Isti list je tudi poudaril, da je «Slovenska skupnost vsekakor ponovr ■ dokazala, da je njena prisotnost v zamejskem političnem življenju neobhodno potrebna, ker bi drugače slovenski problemi sploh ne prišli med tako važnimi razgovori v razpravo, ali pa bi o njih kvečjemu govorili zelo na splošno, megleno in okrnjeno».
«Katoliški glas», ki je obširno poročal o poteku «-pogajanj za Sklenitev sporazuma in sestavo pokrajinskega in občinskega odbora v Trstu, je med drugim zapisal, da je «Slovenska skupnost takoj v začetku postavila nekaj pogojev, katerih rešitev mora biti zagotovljena, preden se sploh začnejo pogajanja. V glavnem so bile sprejete štiri od petih točk, medtem ko bo peta še predmet pogajanj v drugi obliki. (Zopet barantanje? Op. ur.) Prve štiri točke se nanašajo na slovensko šolstvo (razpis natečajev za učitelje osnovnih šol, razpis natečaja za štiri tehnične asistente na slovenskem znanstvenem liceju, imenovanje dveh novih uradnikov na trgovski akademiji, nekaj drugih mest, določitev organikov na slovenskih enotnih srednjih šolah itd.), pravično ureditev industrializacije, ki je doslej zaradi brezobzirnega razlaščanja zlasti v dolinski občini (pa tudi tržaški in miljski) potekala v narodnostno in gospodarsko škodo slovenskega prebivalstva, na sprejem zastopstva Slovenske skupnosti v Rimu in na slovenskega zastopnika v pokrajinskem nadzornem odboru nad krajevnimi ustanovami. Ker je bila peta točka (predsedstvo turistične ustanove za Sesljan-Devin) na podlagi prejšnjega deželnega sporazuma rešena v nasprotju z zahtevo Slovenske skupnosti, so njeni zastopniki odpovedali sodelovanje pri pogajanjih, dokler ne bi bilo to vprašanje razčiščeno. To se je zogdilo z zagotovilom, da dobi Slovenska skupnost v zameno kaj drugega.» (Kaj? Op. uredništva.)
Mi smo zapisali, da je sporazum negativen. Ne delamo se preroke,
stvar je, da je bilo vprašanje razpisa natečaja za osnovnošolske učitelje že dolgo časa nerešeno. Krivda za to ,ipada na tiste, ki imajo «škarje in platno v svojih rokah» ler delajo kot se jim zljubi in ne spoštujeio državnih zakonov. Zakon o slovenskem šolstvu, ki je bil sprejet leta 1961 pravi med dragim : «Minister za vzgojo določi število stalnih mest za vodstveno, učno, upravno in strežno osebje šest mesecev po sprejemu zakona za šole s slovenskim učnim jezikom.» In dalje : «Ob uvel javitvi tega zakona se razpiše poseben natečaj za one, ki so učili vsaj tri leta, tudi ne neprekinjeno, ih sicer s kolokvij skim izpitom.» «Za upravno in strežno osebje na šolah s slovenskim učnim jezikom se bo postavil rok za predložitev prošenj in postavitev v posebne prehodne staleže.»
Splošno znana stvar je, da so bile zaradi neizvajanja določil zakona o slovenskem šolstvu v vseh zadnjih letih odposlane številne pritožbe z raznih strani. Pa ne le pritožbe, temveč tudi konkretne zahteve. Sindikat slovenske šole je napravil potrebne korake na pristojnih mestih v Rimu in Trstu. Parlamentarci KPI so posredovali ter odločno zahtevali od pristojnega ministra in vlade, naj se zakon spoštuje, še pred začetkom pogajanj prvakov
«Slovenske skupnosti» je minister za šolstvo dal poslanki Bernetičevi zagotovila, da bo zadeva v kratkem rešena. Zakon je pač zakon, četudi r _ se ga izvaja z veliko zamudo. Tudi mešana italijansko - jugoslovanska komisija je razpravljala o ureditvi položaja slovenskih šolnikov. In to pred začetkom pogajanj med SS in DC. Toda kljub temu, da se prvaki SS danes hvalijo, da je prišlo do razpisa posebnega natečaja za slovenske učitelje, po zaslugi «Slovenske skupnosti», moramo poudariti, da vprašanja slovenskega šolstva so v resnici še daleč od popolne in zadovoljive rešitve. Tudi zato spodbijamo to, kar danes trde omenjeni prvaki.
Pa poglejmo, kako je z drugim «pogojem», ki naj bi ga bili postavili omenjeni prvaki: «Pravična ureditev industrializacije, ki je doslej potekala na škodo slovenskega prebivalstva.» Prvaki SS so se hvalili, da je po njihovi zaslugi to vprašanje pravično rešeno. Kako je rešeno zelo zgovorno potrjuje to, kar je v sredo zvečer sporočil predsednik tržaške pokrajinske uprave. U-stanova za industrijsko pristanišče bo razlastila nadaljnjih 2.650.000 kv. metrov zemljišč, od teh kar 1.750.000 v dolinski občini. Še enkrat se razlaščanje izvaja na škodo (Nadaljevanje na 4. strani)
Važna resolucija
CK ZK Slovenije
Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je pretekli teden sprejel zelo važno resolucijo o i-dejno - političnih nalogah komunistov v Sloveniji. Iz te resolucije povzemamo nekatere odlomke:
V Socialistični republiki Sloveniji, pri majhnem narodu brez zgodovinskih državnotvornih tradicij in z zelo kratkim razdobjem lastne države, ki si jo je ustvaril šele v narodno osvobodilni borbi in v socialistični revoluciji, se pogosto-ma srečujemo z destruktivnim odnosom do lastne države. Pri tem je značilno, da najbolj spodkopu-jejo politično moč slovenske socialistične državnosti prav tisti nosilci šovinizma in kratkovidnega nacionalizma, ki imajo sicer polna usta besed o skrbi za bodočnost slovenskega naroda. Z napadi na politično moč socialistične države slovenskega delovnega človeka dokazujejo, da jim ne gre za slovenstvo, marveč za reakcionarne poli-lične račune. Taki ljudje in klike tudi ustvarjajo argumente za drage šovinizme in kujejo orožje za veledržavne ambicije.
Komunisti morajo zato v slovenskih množicah krepiti zavest o odgovornosti za obstanek in razvoj
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo )oooooooòoooooouoo<-.i «looooooo
usianova inisiiM prisiaoišča v n m razlastila se zmooo um. zeminsč
Razlastitve bodo najbolj prizadele dolinsko občino, ki bo izgubila še 1.750000 kv.m. zemljišča pri Boljuncu, katero je v glavnem obdelano
Ustanova industrijskega pristanišča v Trstu bo razlastila še 2 milijona 650.000 kv. metrov zemljišč, od teh 1.750.000 kv. m v dolinski občini, 680.000 kv. m v miljski občini in 220.000 kv. m v tržaški občini.
V	dolinski občini bo razlastila zemljišče ob levi strani ceste, ki pelje iz Domja v Boljunec. Velik del tega zemljišča je skrbno obdelan in rodoviten. Na njem je tudi mnogo vinogradov in nekaj oljčnih nasadov. Kaže, da bo razlastitev zajela tudi športno igrišče in en del vasi Boljunec.
V	miljski občini bo razlastila zemljišča pri Orehu in delno v dolini Ospa; v tržaški občini pa južne obronke griča Sv. Pantaleona.
Ta načrt je objasnil predsednik
toda stvarnost sama je že v razme- | pokrajinske uprave na seji pokra-
roma zelo kratkem času pokazala, da smo imeli vse razloge, za tako ugotovitev.
Ne bomo se spuščali v podrobnosti, saj bi se v tem primeru sestavek zelo raztegnil. Omejili se bomo le na nekatere ugotovitve.
Slovensko šolstvo : Nikakor ni res, da je bil storjen korak naprej na poti reševanja tega vprašanja po zaslugi «pogojev», ki so jih postavili prvaki Slovenske liste. Znana
j inskega sveta, ki je bila v sredo zvečer. Odgovoril je na vprašanje, ki so mu ga postavili svetovalci KPI tovariši Mario Colli, Mirko Kapelj in Galliano Donadel. Ti so, kot smo že poročali v «Delu», v svojem vprašanju poudarili, da bi morala pokrajinska uprava poseči v to zadevo ter se zavzeti za zaščito prizadetih. Hkrati so pripomnili, da je Ustanova industrijskega pristanišča doslej plačevala zemljišča, ki jih
je zasegla, po zelo nizki ceni, ter jih nato prodajala podjetjem po visokih cenah.
Predsednik pokrajinske uprave je izjavil, da je ustanova industrijskega pristanišča vprašala vladni komisariat za dovoljenje, da razširi svoje območje. Dejal je tudi, da se je omenjena ustanova ravnala po pravilih, ki jih je svoj čas uveljavila bivša Zavezniška vojaška uprava.
Ni znano zakaj hoče ustanova industrijskega pristanišča razširiti svoje območje, ne kakšne tovarne ali obrtniška podjetja, naj bi zgradili na zemljiščih, ki jih hoče razlastiti.
Zasedanje federalnega komiteja KPI
Federalni komite in federalna kontrola komisija KPI v Trstu sta proučila poročilo, ki ga je podal tov. Calabria o zasedanju CK KPI. Med razpravo, ki se je nadaljevala na treh sejah je bilo največ govora o političnem položaju, predvsem, pa o gospodarskih in ladjedelskih vpra-
šanjih Trsta. Odobreni so bili sklepi o potrebi utrjevanja partije ter o razširitvi politične dejavnosti in pobud z mobilizacijo množic proti levemu centru ter za politično spremembo v državi. Potrjena je bila dosedanja linija partije glede tega vprašanja, in sicer, da je potrebna nova politika za okrepitev ladjedel-stva, da se omogoči tržaškemu podjetju «Arsenale - San Marco», kot državnemu podjetju, gradnja ladij v okviru obveznosti podjetij z državno udeležbo do italijanskega gospodarstva. Med razpravo je bilo poudarjeno, da se je treba upreti nameram načrta «Cipe», z borbo za novo politiko, ki naj privede državno industrijo do novih posegov.
Clan federalnega komiteja tov. Kapelj je seznanil federalni komite in federalno ontrolno komisijo o pc~-dah, ki so v teku za združitev slovenskih prosvetnih organizacij.
Federalni komite in federalna kontrolna komisija sta zadolžila partijske organizacije naj vložijo vse svoje sile v kampanji za vpis novih članov, da se doseže 100-odstotno včlanjevanje do vsedržavnega posvetovanja tajnikov sekcij partije, ki bo v kratkem v Bologni.
j,, ampak Nosilci emi-
socialistične družbe, za oblast in vodilno vlogo delovnega ljudstva. Lastna državna odgovornost je poroštvo za bodočnost slovenskega naroda, obenem pa je pogoj za enotnost in bratstvo jugoslovanskih narodov v državni skupnosti, ki ne more biti plod veledržavnega nacionalističnega unitarizma, marveč skupnih interesov in revolucionarne socialistične solidarnosti jugoslovanskih narodov.
Slovenski narod se leta 1945 ni osvobodil samo fašizma: imperializma sploh, grantskih, klerikalnih in dragih; nazadnjaških teženj, ki v zadnjem času hočejo «reševati» slovenstvo pred komunisti, niso bili samo v preteklosti prirepki najrazličnejših tujih gospodarjev na Slovenskem, marveč tudi še danes poskušajo spremeniti slovenski narod v provincialistični privesek imperializma. Zato grožnja za usodo in bodočnost slovenskega naroda.
Ko zaostrujemo politični boj proti klerikalizmu, moramo hkrati vztrajati, da v socialitsični družbi prevladajo sodobni napredni pogledi . na vero in cerkev. Čeprav je ateizem v temelju komunistične ideologije, vrednotijo komunisti verska čustva državljanov kot nedotakljiv del človeških pravic. Ločitev cerkve od države jim ne pomeni omejevanje verske svobode. Načelo ločenosti onemogoča zlorabljanje vere v politične namene in zagotavlja resnično svobodo vesti slehernemu državljanu.
Socialistična skupnost jugoslovanskih narodov je jamstvo naše narodne neodvisnosti. V tej skupnosti težimo za tam, da bomo ustvarili takšne odnose, kakršni morajo biti odnosi med narodi, ki so na socialistični poti. Socialistična Jugoslavija je v sodobnih razmerah jamstvo mira in varnosti.
Slovenska strokovna šola
Tržaški občinski svet dne 17. marca skoraj soglasno sprejel sklep o ustanovitvi slovenske strokovne šole v Trstu. Nova šola bo sicer državna, a po zakonu mora občina zaprositi za njeno ustanovitev. Občina mora prevzeti tudi njeno vzdrževanje, vštevši stroške za opremo. Šola bo imela 3 oddelke in sicer za mehanično industrijo, električno industrijo in dekliški oddelek. Šolanje v tem zavodu bo trajalo tri leta.
Zahteva po ustanovitvi take šole ni nova. Zanjo so se zavzemale vse politične, kulturne in strokovne organizacije, ki delujejo, med Slovenci.
Strokovna šola je zares potrebna. Ta potreba se je še bolj povečala po uvedbi enotne nižje srednje šole in ukinitvi industrijskih tečajev. Enotna nižja srednja šola v nobenem primeru ne more nuditi mladini tiste priprave, ki ji je potrebna pred zaposlitvijo.
2* DELO ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 31.3.1967
GOVORI • RAZGOVORI • RAZGOVORI • RAZGOVORI « RAZGOVORI » RAZGOVORI • RAZGOVORI • RAZ
i um i H«n ■mmmmmmuimmiiBmiiiiiiiiimmiiiiiwliHiiiiiiiiiBiiiiiitiiiiiiiiiiBmiiimiiimmiiiiiiiiimmmmmmmmmmiiimmmmmiiiiiimiiimmiiiiiimmm
Z zbora volivcev v Boljuncu
Razvoj turizma in gostinstva bi prinesel občini nove dohodke
Zakonski predlog KPI
o tržaški pristaniški ustanovi
Na zboru volivcev, ki je bil v Bolj uncu in o katerem smo poročali tudi v prejšnji številki našega lista, je župan tovariš Dušan Lovri-ha govoril tudi o težavah, s katerimi >se demokratična občinska u-prava neizogibno srečava. Mnogo težav je pripisati zastarelim zakonom o krajevnih ustanovah. Nekateri zakoni so iz leta 1935, torej iz fašistične dobe, mnogi pa so celo iz leta 1860, kar je, zelo zgovoren dokaz, da ne ustrezajo današnjim razmeram. Jasno pa je, da ne zadeva na težave samo dolinska občinska uprava. Je to, rekli bi, splošen pojav. Vse ali skoraj vse občine v Italiji so zadolžene. Skupen dolg italijanskih občin znaša danes okrog 5.000 milijard Mr.
Vrnimo se h konkretni dejavnosti občinske uprave v Dolini. Zadnja leta se je ta uprava zelo pogosto-ma ukvarjala in se. še ukvarja z gospodarskimi vprašanji, urbanistiko, občinskimi in medobčinskim: regulacijskimi načrti itd. Marsikateri izmed teh načrtov je zaradi pomanjkanja ustreznih sredstev, zaenkrat le na papirju. Ker ni dovolj sredstev ni mogoče zadostiti vsem potrebam občanov, ni mogoče uresničiti številnih želja. Potreb in želja pa je mnogo. Stanovanjske hiše, otroški vrtci, občinska prevozna služba, javne služnosti so takorekoč na tekočem traku.
Občina ima vedno večje naloge, vedno večje obveznosti, po drugi strani pa se njeni dohodki krčijo.
Z ukinitvijo davka na vino (leta 1964) je občina izgubila tri in pol milijona lir dohodkov. Toda država je uvedla davek IGE na vino. Ukinjen je bil davek na živino — in to je pravilno — toda občinski . iuoravitel j i pripominjajo:	tudi s
tem ukrepom je občina izgubila nekaj dohodkov.
Še nekaj besed o davkih:
«Občani se zgražajo — kar je upravičeno — zakaj tako visoki davki! (povzemamo besede župana). Objasniti moramo, da občinska uprava določa samo družinski davdk in to na osnovi tarif, ki jih določa državna uprava. Prefektura zahteva povišanje davkov. Toda mi ne bomo pritiskali na delavce in kmete!»
Kljub težavam ne sme prevladovati črnogledost. Občinska uprava v Dolini je tudi v zadnjem času uresničila ali uresničuje svoje načrte. In župan pravi: «Poskrbeli smo za ureditev in asfaltiranje dobršnega dela občinskih cest, sedaj je v teku urejanje pokopališča v Mačkoljah, v teku so priprave na gradnjo nove osnovne šole v Dolini, nekatere ceste v Borštu, Ric-manjih, v Lakoščeh in Mačkoljah so že na dražbi in dela se bodo kmalu začela. V načrtu je tudi gradnja dveh stanovanjskih hiš za delavce na pri Sv. Roku.»
Občinska uprava se nadeja, da bo tudi spričo novih razmer, dobila več sredstev od turizma. Seveda bo potrebno še prej posrkbeti za stvari, ki so neobhodno potrebne za razvoj turizma v občini.
Prepustimo zopet besedo županu:
«V drugih občinah na Tržaškem je turizem bolj razvit nego pri nas. j
loda pri nas so zelo ugodni pogoji za to, da se turizem razvije. Morda boljši kot drugod. Pri nas je mnogo naravnih lepot, n. pr. doline Glinščice. Na Pesku je mejni prehod prve kategorije, ni pa tam še nobenega turističnega objekta, ki bi bil privlačen za tuje goste. V vsej občini ni nobenega sodobno urejenega hotela. Na Pesku je neki zasebnik začel graditi restavracijo. Tudi v Dragi namerava nekdo graditi sodobno urejeno restavracijo. Tudi na Jezeru bi lahko nekaj podobnega zgradili. Tam je namreč razgledni stolp, ki bi lahko pritegnil minogo večje število obiskovalcev. Ali ne bi bilo prav, da bi na to bolj resno pomislili domačini, namesto, da bi odhajali v mešto? Morda bi se dalo tudi z zadružno obliko kaj doseči. Sklenili smo, da bomo nekdanjo železniško progo od Boršta do Drage preuredili v turistično cesto, ob kateri bo v doglednem času stekel tudi ozkotirni «vlak doline Glinščice». Pred postajo v Borštu bo urejen parkirni prostor. To bo vsekakor velika atrakcija tako za domače izletnike kot za tuje goste. Torej, perspektive za razvoj turi- , zrna so, treba jih je samo izkord- j stiti.»	|
Kmalu po končani vojni so Tre-benci sklenili, da si sami uredijo nogometno igrišče. «Udarniško» so delali in kmalu je bila z brinjevim grmičevjem poraščena gmajna očiščena ter zravnana. Navozili so zemljo ter zakrili skalovito re-brovje. In igrišče, četudi le zasilno, je bilo urejeno ter je začelo služiti svojemu namenu. Trebenska mladi- 1 na je bila zadovoljna. Imela je prostor, na katerem je lahko nemote- J no trenirala kadar je hotela ter tekmovala z moštvi iz drugih krajev. Dobrih šest let je igrišče, čeravno ni odgovarjalo vsem predpisom, služilo namenu, zaradi katerega je j bilo zgrajeno.	I
Leta 1954 so nepričakovano na- i stale težave. Oblasti niso več do-
In mi bi k temu dodali le to: treba je zares izkoristiti priliko, pristopiti k postopnemu uresničevanju konkretnih načrtov. In pri temu naj pripomordjo tudi zasebniki. Z načrtnim razvojem turizma bo občina v Dolini prišla do novih dohodkov in bo tako lažje uresničevala svoje načrte v splošno korist vseh prebivalcev'.
volile tekem na tem igrišču. Razlog: igrišče ne ustreza obstoječim predpisom, ni ograjeno, ni dovolj veliko, nima slačilnic, ne sanitarnih naprav.
Zaman je bilo prizadevanje, zaman so bile prošnje. Predpisi so predpisi. In CONI zahteva, da se predpisi spoštujejo. Toda... toda s tem je športna dejavnost začela hirati.
Minilo je nekaj let splošnega mrtvila na športnem področju....
Igrišče v Trebčah, ki je bilo zgrajeno po zaslugi velike požrtvovalnosti vaščanov, so začeli poedinci, celo iz mesta — in teh je bilo mnogo — uporabljati kot vežbališče «šoferske šole». Ob vsakem vremenu, podnevi in ponoči ste lahko
Načelnik skupine KPI v tržaškem občinskem svetu inž. Cuffa-ro je na tiskovni konferenci, ki jo je dne 22. marca priredila tržaška federacija KPI, govoril o razvoju vprašanja pristaniške ustanove ter o ovirah, ki ne dopuščajo, da bi ta ustanova postala takšna kot si jo želi Trst. Zakonski predlog KPI o tržaški pristaniški ustanovi je imel velik odmev, kar so potrdile tudi številne razprave.
Sindikalne organizacije se strinjajo s predlogom komunistov. Tudi demokristjani so v svoj zakonski predlog vključili nekaj postavk iz predloga komunistov. (Kot je znano so dembkristjani predložili
T rebčah obnoviti
videli avtomobile, ki so krožili po igrišču ter ga kvarili. V suhem vremenu so se dvigali oblaki prahu, v deževnem vremenu so kolesa brezobzirno orala po sicer skopi zemlji. Česar niso opravile vremenske neprilike, so opravila motoma vozila.... Tako je propadalo in končno propadlo, kar je bilo z žrtvami zgrajeno.
Pred nekaj leti so trebenski ljubitelji športa začeli zopet resno misliti na svoje igrišče. Sklenili so: «nogometno igrišče moramo obnoviti ter ga zopet uporabljati».
Toda kako pristopiti k delu, ko pa ni sredstev na razpolago? In zopet težave tudi s strani tržaške občine.
Občinski svetovalec tovariš Lucijan Padovan, ki je trebenski rojak, je lani napravil potrebne korake na županstvu v Trstu. Pristojnemu občinskemu odborniku je naslovil vprašanje, v katerem je rečeno: «Tržaška Občina je lastnica zemljišča pri Trebčah, na katerem so ljubitelji športa že pred mnogimi leti uredili športno igrišče. Športno društvo «Primorec» je vzelo v najem omenjeno zemljišče in najemnino redno plačuje. Dogovor z občino predvideva, da bo izkupiček od najemnine porabljen za vzdrževanje igrišča. Toda trebenski športniki vedo povedati, da občinska uprava ne izpolnjuje svojih obveznosti».
MIRKO KAPELJ (Nadaljevanje na 4. strani)
zakonski predlog o tržaški pristaniški ustanovi eno leto za komunisti.) Toda vlada se je zelo pozno zganila. Izdelala je svoj predlog, s katerim pa se nihče ne strinja. Ni upoštevala niti zahtev, ki jih je vsebovala resolucija tržaškega občinskega sveta. Vzrok zamude ni bil finančnega značaja. Do zamude je prišlo, ker vlada ne mara resnično demokratične ustanove.
Med razpravo v pristojni parlamentarni komisiji se je vprašanje zataknilo. Vlada sprevrača vse spre-minjevalne predloge in vztraja pri svojem načrtu, čeprav je slab. In da je slab je potrdil tudi bivši tržaški župan Franzil. Doslej se niso še zedinili glede pristojnosti, ki naj bi jih imela pristaniška ustanova, se niso še opredelili niti glede možnosti sodelovanja s krajevnimi ustanovami, ne glede možnosti, da bi ustanova sama pripravila svoj regulacijski načrt in ne o možnosti, da bi odločala o mednarodnih sporazumih.
Kako počasi napreduje razprava zelo zgovorno potrjuje dokaz, da so doslej razpravljali samo o sedmih členih zakonskega načrta in da je celih dvajset členov še povsem, neobdelanih.
Inž. Cuffaro je podčrtal, da je bil namen tiskovne konference pokazati kako potekajo zadeve in opozoriti širšo javnost na ovire, ki jih postavlja vlada.
Temeljilo vprašanje je, kako vključiti industrijsko pristanišče v Žavljah v tržaško pristaniško ustanovo. Znano je pa, da razni gospodarstveniki poskušajo ohraniti privilegije, ki jih uživajo v tem pristanišču. Toda prav to pristanišče na temelji na zakoniti podlagi, saj je bilo ustanovljeno z navadnim odlokom bivše ZVU in rimski parlament ni o njem nikoli razpravljal.
V žaveljskem industrijskem pristanišču so v veljavi takoimenovane «funkcionalne avtonomije», ki omogočajo, da določena podjetja sama skrbe za razkladanje in naklada-/I nje ladij, torej mimo pristaniških družb. Tudi te «avtonomije» je u-vedla bivša ZVU.
Razumljivo, je, da je tudi v tem iskati razlog, zakaj se določeni krogi upirajo vključitvi žaveljskega industrijskega pristanišča v splošno tržaško pristaniško ustanovo.
Tržaška občina naj izpolni obljube!
Občinski svetovalec KPI tovariš Padovan je ponovno predložil tržaškemu občinskemu odborniku za javna dela vprašanje glede ograje ob občinski cesti, ki povezuje Trebče z avto cesto.
To vprašanje se vleče že od leta 1958, ko je tržaška občinska u-prava začela širiti in asfaltirati o-menjeno cesto. Tedaj se je občinska uprava obvezala, da bo vaščanom iz Trebč, ki so odstopili zemljišče za razširitev ceste, po končanih delih zgradila zidove ob cesti ter tako zavarovala travnike in njive. Od tedaj je minilo že skoraj deset let. Kljub zagotovilu — in kasnejšim zahtevam prizadetih in občinskega svetovalca tovariša Padovana — pa občinska uprava ni še poskrbela za ograditev parcel. Leta 1961 je tedanji občinski odbornik za javna dela zagotovil, da bodo zidove zgradili delavci Selad, toda doslej se to ni zgodilo.
Zato je svetovalec Padovan zadevno zahtevo pred kratkim ponovno predložil pristojnemu občinske-: mu odborniku.
Nogometna ekipa « Primorec» iz Trebč
Športno igrišče v je treba čimprej
31.3.1967
DELO • 3
Anketa-referendum
•	.•v	•	|	•••
o komunistični sekciji
V dneh od 14. do 16. aprila bo v Bologni vsedržavno zborovanje tajnikov sekcij. Razpravljali bodo o življenju sekcije, kot središči» demokratičnega življenja, enotnih množičnih iniciativ v boju za novo politiko. Glavno poročilo bo podal član direkcije partije tovariš Cossutta.
Da bi bolje pripravili to zborovanje je odsek za tisk in propagando pri CK KPI razpisal anketo o vprašanjih komunistične sekcije. Tej pobudi se pridružuje tudi «Delo». Bralce vabimo, naj odgovorijo na postavljena vprašanja. Odgovorite lahko s tem, da na napravite kričeč v kvadratu, ki je ob začetku vsakega vprašanja. Izrežite vprašalno polo ter jo v koverti pošljite na naslov: Delo -Ulica Capitolina 3 - Trst -Trieste.
1.	KAKO IZBOLJŠATI UDELEŽBO MLADINCEV PRI DEJAVNOSTI SEKCIJ?
I__I Omogočiti širšo diskusijo in soodločanje. Zaupati
mladini politične naloge ter jo v večjem številu pritegniti v vodilne odbore.
I__I Postavljati na dnevni red vprašanja, ki izrecno
zanimajo mladino, vprašanja dela šole, reda itd.
1__! Prirejati več debat o kulturi, več ideoloških tečajev,
katerih naj se udeležujejo tudi nečlani, ter jim omogočiti svobodno razpravljanje.
I__I Pospeševati športno dejavnost in rekreacijo.
I__I Ne razpravljati samo v sekcijah temveč se povezati
s šolo in z delovnimi mesti.
2.	KAKO OKREPITI POLITIČNO ŽIVLJENJE IN DE JAVNOST SEKCIJE?
I__I Pristopiti v večji meri h konkretnim vprašanjem
spremembe okolja in načina življenja ter k vprašanjem borbe delavcev.
[__i Temeljiteje razpravljati o vprašanjih mednarod-
nega komunističnega gibanja.
l__1 Boriti se proti tendencam razdora in to z odloč-
nejšo ter enotno iniciativo levičarskih sil.
'__j Izboljšati sestanke s krajšimi poročili, ki naj sti-
mulirajo razpravo, nasvete, predloge tovarišev ter sestanke zaključiti vedno s točnimi sklepi.
I__I Prilagoditi sedeže sekcij zahtevam sodobnega
društvenega življenja.
3.	KAJ LAHKO NAREDI SEKCIJA MED PRIPRAVAMI NA POLITIČNE VOLITVE LETA 1968?
! I Sekcije naj predlagajo pozitivne in enotne delavske akcije in na področju družbenih vprašanj.
I I Naj bolj poudarijo kritiko in polemiko proti de-mokristjanski stranki in levemu centru.
[__I Naj okrepijo propagando za ideje socializma.
i_I Naj že od tega trenutka dalje poznajo politično
stališče in vprašanja družin, ki žive na področju, kjer deluje sekcija.
|__] Naj povečajo število bralcev dnevnega glasila
«Unità» in štirinajstdnevnika «Delo».
4 ZAKAJ SE V TVOJI SEKCIJI DELAVCI IN DRUGI DRŽAVLJANI VPISUJEJO V PARTIJO?
j__| Ker KPI brani delavce pred delodajalci in vlado.
|__| Ker so že drugi družinski člani vpisani v partijo.
|__| Ker komunisti resnično želijo socializem in delajo
zanj.
|__| Ker je KPI za enotnost demokratičnih in levičar-
ski sil.
|__I Ker so bili komunisti na čelu bojev proti fašizmu
in so proti vojni.
|__I Ker se komunisti načelno in dosledno borijo za
pravice slovenske narodnoste skupnosti v naši deželi.
5. KAJ MENIŠ O KOMUNISTIČNEM TISKU, ZLASTI O VSEDRŽAVNEM DNEVNIKU «UNITA » IN O «DELU»?
|__1 Naj podrobnejše seznanja bralce o dogodkih druž-
benega življenja in delavskih bojih.
I__) Naj več poroča o vprašanjih partije.
I__i Je tisk morda «pretežak» in delavci menijo, da je
preveč «političen».
I__1 Moral bi posvečati več pozornosti športu in poljud-
nim sestavkom.
I__i Moral bi obširneje poročati o mednarodnem
delavskem gibanju in o življenju v socialističnem svetu.
I__I «Delo» bi moralo obširneje pisati o vprašanjih
slovenske narodnostne skupnosti.
S skupnega posvetovanja prosvetnih društev v Trstu
Ustvarjeni so pogoji za združitev
V ponedeljek, 13. marca je bilo v Gregorčičevi dvorani v Trstu posvetovanje prosvetnih društev, včlanjenih v Slovensko prosvetno zvezo odnosno v Slovensko hrvatsko ljudsko prosveto. Prisotni so bili predstavniki naslednjih društev: «Barkovlje», «Matjašič» ( Barkov-ije), «Škamperle» (Sv. Ivan), «Cankar» (Sv. Jakob), «Vodnik» (Dolina), «Slovenec» (Boršt), «Slavec» (Ricmanje), «Lonjer - Katinara», «Slovan» (Padriče), «Primorec» (Trebče), «Gaj» (Bani), «Opčine», «Prosek - Kontovel», «Rdeča zvezda» (Salež - Zgonik), «Vesna» (Križ), Slovenski klub in pevsko društvo «Gallus» iz Trsta, ter predstavniki društev od Sv. Jakoba in Skednja, ki nista še združeni v enotna krajevna društva.
Posvetovanje je vodil dr. Robert Hlavaty, ki je uvodoma izrekel dobrodošlico vsem prisotnim in poudaril, da «posvetovanje zna biti
važno» ter pripomnil, da «sedimo skupaj po devetnajstih letih vsi pri isti mizi». Izrazil je tudi upanje, da bo sestanek rodil dobre sadove.
Tajnik SPZ Edvin Švab ie prikazal potek dosedanjih prizadevanj za enotni nastop vseh društev. Med drugim je dejal: «Rad bi podčrtal razveseljiv pojav. Še ni dolgo tega, ko se pripadniki slovenske narodnosti radi naših različnih svetovnih nazorov skoro niso hoteli med seboj poznati. V sedanjem času pa se vedno bolj množijo pojavi str-njenosti, upoštevanja in tudi sodelovanja. Prosvetna zveza pozdravlja vse napore za razumevajoče delovanje vseh Slovencev ne glede na politično usmerjenost. Posebej izreka še priznanje slovenski mladini, ki je zgovorno dokazala, da stremi mimo starih zamer v smelejšo in bolj človečansko bodočnost.»
V nadaljevanju svojega govora je tajnik SPZ dejal: «Naša Zveza je že p-red desetimi leti navezala stike s Slovensko hrvatsko ljudsko prosveto. Zastopnik SHLP se je udeleževal naših občnih zborov. V tej prosvetni organizaciji so včlanjena društva, katerih člani so v glavnem pristaši KPI. Razvoj na ljudsko prosvetnem področju pa je šel že tako, naprej, da ni več važno, če so člani prosvetnega društva vpisani v KPI, PSI ali če volijo za SS; važno je, da društvo kot celota deluje v naprednem duhu, da deluje kot narodno obrambna celica, ki druži in izobražuje slovenskega človeka v njegovem materinem jeziku ter v skladu z našimi narodnimi in kulturnimi izročili. Ne bo torej odveč, če si tudi mi zastavimo vprašanje: 'čemu dve prosvetni organizaciji?’...
Vse naše delo sloni na junaški
borbeni zgodovini, ki ima v Trubarju, Prešernu, Levstiku in Cankarju prave oblikovalce podobe slovenskega naroda; sloni nadalje na načelih osvobodilne borbe, ki nas je, majhen narod kot smo, postavila v vrsto enakopravnih narodov; sloni končno na borbi za priznanje naših narodnih pravic, zajamčenih v ustavi in deželnem statutu.
Sprijazniti se moramo z dejstvom, da volimo za različne stranke in da si bomo kot volivci nasprotovali med séboj zaradi različnih političnih stališč; takšna je naša vsakodnevna stvarnost; res pa je tudi, da smo lahko enotni, ko pojemo Zdravico’, da lahko smo in moramo biti vsi obiskovalci Slovenskega gledališča, da kultura v vsej svoji razsežnosti nima meja in je zaradi svoje univerzalne govorice pristopna ne le za ljudi različnih političnih gledišč, marveč tudi za
ljudi različnih narodnosti in ras. Po vsem svetu moremo zaslediti visoko stopnjo strpnosti v kulturnih izmnjavah... (Citati iz govorov na občnem zboru SPZ).
Zatem je govornik povzel besede iz pozdravnega govora tajnika SHLP na zadnjem občnem zboru SPZ, ki je bil leta 1965 v Nabrežini. Glase se tako:	«Enotnost je
bila in je nujno potrebna in tudi možna. Že na prejšnjih občnih zborih in sestankih se je govorilo, da nas čas prehiteva ter da baza sama spontano in neorganizirano pristopa k združevanju. In dejstvo, da je slovenski človek, ki ljubi slovensko pesem, čeravno bi nazorsko pripadal ali pripada smeri SHLP vstopil v pevski zboi včlanjen v SPZ, da po drugi strani SPZ nudi pevovodji SHLP pomoč pri dobavljanju potrebnega materiala, je dokaz, da se dejanska enotnost ustvarja brez koordinacije in tudi brez konkretnega, aktivnega sodelovanja osrednjih Zvez. Če so lahko kdaj v preteklosti lahko veljali določeni pomisleki glede združevanja ah spajanja društev, danes ti pomisleki ne veljajo več....
Čemu
dve organizaciji?
Z zadovoljstvom jemljemo na znanje, da je v tajniškem poročilu zelo točna ugotovitev, da ni važno to, kateri stranki pripada član prosvetnega društva. In tudi mi še enkrat ponavljamo vprašanje: čemu dve prosvetni organizaciji?
Nato ije tajnik SPZ prebral naslednji predlog: «Občni zbor SPZ obvezuje odbor SPZ, da stori vse, da izvede v najkrajšem času formalno in strukturno združitev SPZ in SHLP, da naveže stike
v smislu bodočega sodelovanja.»
Sledil je nagovor, ki ga je v imenu SHLP podal njen tajnik Mirko Kapelj:
«Po dolgoletnih pričakovanjih in prizadevanjih je končno le prišlo do nocojšnjega skupnega sestanka prosvetnih društev, do prvega konkretnega dejanja v znamenju e-notnosti prosvetnih delavcev, do dejanja, ki je lahko stvarni začetek novega poglavja v življenju prosvete in ki lahko rodi nadvse pozitivne sadove v splošno korist slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi. Lahko smo veseli tega dogodka. Naj bi nas vse, ki smo tukaj zbrani, tiste, ki jih na tem mestu zastopamo, po tudi tiste, ki jih še ni med nami, od tega trenutka dalje družila ne le ista stremljenja, ne le ista pisana ali govorjena beseda, ne le ista pesem, temveč tudi Aif(zrupzrjou a enotnost in vsestransko skupna dejavnost!
Od besed k dejanjem
Dolgo časa je že poteklo od tedaj, ko je bila naglašena beseda sloge, enotnosti, strnjenosti. Prvi besedi so sledile druge. Od beesd se ni dalo priti takoj k dejanjem. Razumljivo. Bili so pomisleki.
Tudi čas mogoče ni bil 'še dozorel. Toda kljub temu se je v letih pričakovanja enotnost kovala tako-rekoč sama od sebe, se ustvarjala na bazi, v društvih, na vaseh. Danes ni dejansko več nobene meje med enimi in drugimi društvi in v društvih samih. Enotnost se je dejansko ustvarjala spontano, postopno, neorganizirano in nedirigi-rano. In v tem se je še enkrat izkazala zrelost naših ljudi, močna narodna zavest ter želja po kulturnem izživljanju. Zahvaljujoč se vsemu temu so mnoga društva ostala pri življenju, se tu in tam kljub neizmernim težavam krepila ter razvijala svojo dejavnost v mejah svojih možnosti. Menim, da smo se zbrali za to, da proučimo obstoječo stvarnost, in to s pogledom uprtim v prihodnost, da še enkrat izpričamo svoje hotenje po narodnem življenju, po svoji samobitni dejavnosti, po svojem nadaljnjem kulturnem razvoju, naslanjajoč se na davna izročila naših prednikov, na antifašistično enotnost, ki je vse primorske Slovence družila v najtemnejši dobi novejše zgodovine, na izročila junaškega osvobodilnega boja. Današnji časi so bistveno drugačni od preteklosti. Ni več fašizma, ki bi s silo poskušal izbrisati Slovence ter nas zapisati narodni, kulturni in tudi fizični smrti, je pa kljub vsemu druga nevarnost, zaradi katere moramo biti zelo čuječi, in to je nevarnost takoimenovane asimilacije. Brez krepkega prosvetnega življenja bi prišli v doglednem času v tak položaj, kakšen je, žal, pri naših bratih v Slovenski Benečiji in v Kanalski dolini, kjer žanjeta svoje seveda tudi gospodarska kriza in druge neprilike, med katerimi ni najzadnja pogubna emigracija.
Nimamo razloga, da bi bili črnogledi, ni povoda; da bi obupali, toda kljub temu je potrebno, da svojo življenjskost krepimo in okrepili jo bomo predvsem ako bomo tesno strnjeni, ako bo med nami vsemi vladala kar naj večja enotnost. Če bo prišlo do tega, za kar nost.»
Če bomo pristopili na pot, ki se postavlja pred nas vse, če bomo začeli dejansko uresničevati cilje, ki smo si jih postavili vseeno lahko pričakujemo še kakšen spodrs-fNadaljevanje na 4. strani)
Posvetovanje predstavnikov slovenskih prosvetnih društev v Trstu
4 • DELO
31.3.1967
Iz goriške pokrajine
S tržaškega ozemlja
Kriza občinske uprave v Krminu
Občinska uprava v Krminu je v krizi. Do krize je prišlo po krivdi demokristjanov. Občinski odbor je razdvojen. Sestaja se poredkoma, da rešuje najnujnejša vprašanja redne uprave. Ne pristopa pa k reševanju nobenega drugega vprašanja. Demokristjànsfea stranka, popolnoma pozablja na obljube, ki jih je svojčas dala. Vprašanje zadružne kleti je vseskozi odprto.
Kako velika je neresnost sedanjih občinskih upraviteljev potrjuje tudi dejstvo, da je krminska občina, edina večja občina v Posočju, ki ni predložila deželni upravi zahteve po denarni podpori, do katere ima pravico na osnovi dežel-i,- zakona štev. 23. To je povzro-
Čestitke
Novoporočencema Cveti Kor-dež in Jožetu Jarcu iskreno čestitamo!
«DELO»
čilo odpor v vrstah Združenih socialistov PSU. Podžupan socialist tovariš Zar je pismeno obvestil občinski odbor, da odstopa s svojega položaja.
Komunisti so spričo vsega, kar je nastalo v krminslki občini, javno obsodili početje demokristjanov. Predlagali so ustanovitev nove, levičarske večine v občini, ki naj temelji na jasnem programu, katerega je možno uresničiti.
Protesti proti povišanju davka na pogonska goriva
Namen goriške občinske uprave, da poviša davek na gorivo, ki ga potrošniki dobivajo po cenah proste cone, je povzročila veliko negodovanje. S povišanim obdavčenjem bi se občutno zmanjšale ugodnosti, ki so jih po zakonu deležni Goričani.
Ta namen goriškega občinskega odbora se uvršča v okvir politike večjega obdavčevanja, ki se je začela izvajati že v začetku letošnjega leta s ciljem, da tako pridobi sredstva za uravnovesenje bilance.
V ta okvir spada tudi revizija družinskega davka, ki je prav tako sprožila val neodobravanja, zlasti zaradi načina, ki se ga poslužujejo pri reviziji.	i
Vprašanja torej povzroča hude proteste. Avtoprevozniška podjetja so celo zagrozila s tavko za nedoločen čas.
Skupina svetovalcev KPI v gori-škem občinskem svetu je predložila v zvezd s tem vprašanjem posebno resolucijo.
Prispevki za „Delo“
Na «fantovski» tovariša Jožeta Jarca so zbrali 14.750 lir in 7.300 din za «Delo». Darovalcem najlepša hvala!
oooooooooooooooooooooooooooo
Smrtna kosa
Anton Antonič
16. marca letos je umrl tovariš Anton Antonič iz Cerovelj. Z njim je delavsko gibanje izgubilo dobrega in zvestega borca.
Pokojni tovariš se je rodil pred šestdesetimi leti v kmečki družini, še mlad je stopil kot vajenec v tovarno «Adria» v Tržiču. Ko je odslužil vojaški rok se je zaposlil kot mehanik v trži-ški ladjedelnici ORDA, kjer je de-
lal vse življenje. Od svojih mladih let je bil antifašist. Že med vojno je sodeloval v protifašističnem in osvobodilnem gibanju. Leta 1944 so ga nacisti odpeljali v Nemčijo, odkoder pa je zbežal ter se pridružil partizanski vojski. Po končani vojni se je vpisal v Komunistično partijo in je bil vedno aktiven v delavskih organizacijah. Bil je tudi izvoljen v devinsko - nabrežin-'ski občinski svet. Več let je bil tudi občinski odbornik v Nabrežini.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Komunisti devinsko - nabrežinske občine izražajo žalujoči družini globoko sožalje. Sožalju se pridružuje tudi «Delo».
Katerina Čuk
19. marca je umrla Katerina Masten in Cuk s Proseka. Ko je bila stara šest let se je iz komenske občine preselila na Prosek, kjer je živela najprej pri družini Verša, od dvanajstega leta pa dokler se ni poročila je bila zaposlena v gostilni Dolenc. Poznana je bila kot čvrsta ženska, klenega značaja, kot zavedna Slovenka.
Na njeni zadnji poti jo je spremila velika množica. Spremljala jo je tudi proseška godba, pevski zbor pa ji je v poslednje slovo zapel ginljive žalostinke.
Žalujočim svojcem izrekamo globoko sožalje.
Srečanje partizanov
V četrtek, 6. aprila ob 20; uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah izredno srečanje bivših partizanov iz vsega Tržaškega ozemlja. Na dnevnem redu je diskusija o mednarodni manifestaciji odporniškega gibanja. Na srečanju bo predstavnik ANPI dal tudi pojasnila glede kvalifikacije partizanov.
Vabimo vse bivše partizane, naj se srečanja udeleže.
Kulturne prireditve
GLASBENA MATICA — TRST
V	soboto, 1. aprila ob 21. uri koncert pevskega zbora Glasbene Matice iz Ljubljane. Dirigira Igor Lau-rič.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V	nedeljo, 2. aprila ob 16. uri: Pirandello: «Saj ni zares», komedija v treh dejanjih.
V	četrtek, 6. aprila ob 21. uri, petek, 7. aprila ob 20. uri, soboto, 8. aprila ob 21. uri in v nedeljo, 9. aprila ob 16. uri gostovanje Branke Verdonik Rasbergerjeve: Ivan Cankar: «Gospa Judit» (umetniška beseda). V vlogi gospoda nastopa Jožko Lukeš.
KONCERT ZBORA «GALLUS»
ža ciklus javnih koncertov, ki
jih prireja tržaški sedež Italijanske Radiotelevizije, je postaja Trst A v slovenskem jeziku pripravila svoj drugi koncert v tekoči sezoni. V petek, 14. aprila ob 21. uri bo nastopil pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta, ki ga vodi Ubald Vrabec. Spored obsega, poleg renesančnih motelov in madrigalov ter ljudskih pesmi, tudi tri pesmi na stihe Srečka Kosovela, ki jih je uglasbil pred kratkim umrli tržaški skladatelj Ivan Grbec. Koncert bo v Avditoriju A, v Ul. F. Severo 7. Vabila bodo na razpolago 13. in 14. aprila v veži sedeža RAI.
Tečej za učitelje
Vprašanje v zvezi z upravo openskega tramvaja
Načelnik komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu, tovariš Cuffaro, je dne 28. t.m. naslovil tržaškemu županu vprašanje v zvezi z upravo podjetja openskega tramvaja. V vprašanju poudarja, da je komunistična skupina v občinskem svetu postavila zahtevo po točni u-gotovitvi, kako poteka poslovanje uprave omenjenega občinskega podjetja, da pa je bivši občinski odbornik Vascotto dal nezadovoljiv odgovor, ki je dvome še povečal.
Tovariš Cuffaro predlaga, naj se imenuje posebna komisija, ki bo izvedla preiskavo ter objasnila potek upravljanja tramvajskega podjetja. Vprašuje tudi ali namerava župan predati sodišču morebitne odgovorne, ako so izvršili nedovoljena dejanja in naj s sodelovanjem posebne svetovalske Skupine sprejme sklep, po katerem bo podjetje openskega tramvaja prešlo pod dejansko nadzorstvo uprave, ki bo normalizirala poslovanje ter podjetje postavila na osnove zakonitosti.
O zadevah openskega tramvaja smo v našem listu že večkrat pisali. Toda, žal, se moramo k tem zadevam še povračati.
Tudi v zadnjem času se šušlja, da se v nekaterih krogih ukvarjajo z načrti, po katerih naj bi odhodno postajo premestili na Škorkljanski trg. Uresničitev tega načrta bi povzročilo hudo neugodnost številnim potnikom, zlasti tistim, ki se večkrat dnevno poslužujejo openskega tramvaja.
Da utegnejo ti načrti imeti neko osnovo potrjuje tudi dejstvo, da sedanji upravitelji zanemarjajo poslopje na Oberdankovem trgu, kjer sta poleg čakalnice tudi okrepčilni-ca in prodajalna časopisov. Omenjeno poslopje je že v takem stanju, da dela sramoto tržaškemu mestu. Še malo pa bo treba ob slabem vremenu v sami čakalnici stati z odprtim dežnikom !
Senator Vidali o obratih
»Grandi Motori - Fiat“
Senator Vidali je naslovil na ministra za državne udeležbe in na ministra za industrijo in trgovino vprašanje v zvezi z napovedano gradnjo obrata «Grandi Motori — Fiat» v Trstu.
Senator vprašuje:
1.	Kakšne pogoje je postavila Fiat za gradnjo obrata «Grandi Motori— Fiat» v Trstu; 2. kje bo zgrajen o-menjeni obrat in kaj je vodilo pobudnike, da so izbrali ta kraj, zlasti v zvezi s stroški za gradnjo stavb ; 3. od katerih ustanov in od katerih lastnikov bo odkupilo zemljišče; 4. koliko bo stal prenos lastnine zemljišča; 5. kakšni so načrti za pripravo potrebnih infrastruktur (t.j. u-strezne cestne, pomorske in železniške povezave. Op. ured.), ki jih bo zahteval obrat; 6. koliko bo stala uresničitev pobude in koliko posamezna dela v okviru celotnega načrta; 7. kako se bodo razdelili stroški za gradnjo obrata in kolikšen bo del, ki ga bodo morali kriti posamično država, ustanova za industrijsko pristanišče, krožni sklacj, krajevne ustanove in Fiat; 8. kakš-krajevne ustanove in Fiat; 8. kakšen vpliv bo imel novi obrat na razvoj obmejnega prometa na prehodih pri škofijah in pri Lazaretu, odnosno na odseku meje med Ita-lijo in Jugoslavijo; 9. na podlagi kakšnih dogovorov s posameznimi 'krajevnimi ustanovami je bil sestavljen načrt gospodarskih perspektiv in zlasti kako se bo upoštevala nujnost razvoja zainteresiranih občin, zlasti Milj; 10. za kdaj je predviden začetek gradnje obrata in kdaj naj bi začel obrat delovati?
ske Trgovske akademije. Na tem srečanju, ki se ga je udeležilo lepo število bivših dijakov, in ki je potekalo v zelo prijetnem ozračju, je bil ustanovljen Krožek absolventov slovenske Trgovske akademije— KASTA. Namen krožka je povezovati vse absolvente omenjene šole ter jim nuditi možnosti strokovnega izpopolnjevanja in medsebojne pomoči. Izvoljen je bil tudi 21-članski svet krožka. Srečanja se je udeležilo tudi več profesorjev omenjene šole, med njimi tudi bivši ravnatelj dr. Perhauc in sedanji ravnatelj inž. Turina.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili našo drago ženo in mater Katerino Čuk s Proseka na njeni zadnji poti, se prisrčno zahvaljujemo. Še posebno se zahvaljujemo godbi, pevskemu zboru, športnemu društvu «Primorje» in vsem darovalcem cvetja.
Žalujoči mož in sinova z družinama
PREJELI SMO
Prejeli smo brošuro Zorko Jelinčič: Razvoj slovenskega ribištva ob tržaški obali. Brošuro je izdalo Založništvo tržaškega tiska.
Nadaljevanje
Neupoštevanje
„pogojev“
slovenskega prebivalstva in za hrbtom dolinske občinske uprave. Nihče točno ne ve, kaj namerava omenjena ustanova zgraditi na zemljišču ob cesti med Domjem in Bo-Ijuncem, aV. bodo gradili tam tovarne — in kakšne tovarne — ali bodo gradili obrtniške obrate ali pa — morda — celo naselja, ki naj bi imela za cilj spremeniti etnični sestav prebivalstva v dolinski občini?
Tako se torej spoštujejo «pogoji», ki naj bi jih bili postavili prvaki SS! (In pripomniti moramo, da predstavnik SS v pokrajinskem odboru ni smatral niti za potrebno, da bi vprašal za morebitna pojasnila, ko je slišal sporočilo predsednika pokrajinske uprave!)
Ne drži, torej, da je «SS jeziček na tehtnici», da je sporazum med levim centrom in SS pozitiven, da se po zaslugi tega sporazuma, ki mu mi pravimo barantanje, rešuje pereče vprašanje slovenskega šolstva, da se je prenehalo razlaščanje slovenske zemlje; drži pa da je SS marsikaj spodletelo, tako kot ji je spodletelo predsedniško mesto v turistični ustanovi Sesljan-Devin.
Da zaključimo: Mi smo vedno trdili in to ponavljamo tudi danes, da je treba slovenska vprašanje rešiti globalno, da o tem vprašanju ni mogoče mešetariti, da se slovenska narodnostna skupnost ne more zadovoljiti z «drobtinicami z bogato obložene mize». Trdili smo in to ponavljamo tudi danes, da se slovenska vprašanja ne rešujejo z imenovanjem tega ali onega predstavnika liste Slovenske skupnosti ali socialdemokrata slovenske narodnosti na ta ali oni položaj. Res je, kot piše tudi «Novi list», da bo treba še novih bojev. Toda ti boji morajo biti enotni in pri njih morajo sodelovati vsi Slovenci, podprti od resnično demokratičnih Italijanov !
Trebče
Sindikat Slovenske šole v Trstu bo priredil dvakrat tedensko in sicer ob torkih in petkih ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa 9/L, pripravljalni tečaj za posebni učiteljski natečaj, razpisan dne 11. marca letos. Prva lekcija bo v torek 4. aprila.
Ustanovitev krožka absolventov Trgovske akademije
V četrtek, 16. marca zvečer je bilo v Kutlurnem domu v Trstu srečanje bivših absolventov sloven-
Tovariš Padovan je formuliral sledeče predloge:
1.	športno igrišče je treba ograditi, da ga avtomobilisti ne bodo kvarili;
2.	zemljišče, na katerem se nahaja športno igrišče je treba zrav-
nati ter ga posuti z zemljo. To je nujno potrebno, ker ostro kamenje, predstavlja trajno nevarnost za športnike;
3.	ob igrišču je treba zgraditi poslopje, v katerem bodo urejene slačilnice, saj je skrajno neprijetno to, da se morajo športniki slačiti na odprtem in pred očmi številnih gledalcev.»
Toda predlog svetovalca Padovana je bila «glas vpijočega v puščavi». Tedanji občinski odbornik za šport, Babile ni bil niti toliko korekten, da bi odgovoril. Zapustil je odborniški stolček, in njegovo mesto je letos prevzel socialistični odbornik Mocchi. Ne vemo, če je dolžan odgovarjati na vprašanja, ki so bila postavljena njegovemu predniku, toda mimo vsega tega bi lahko odgovoril, predvsem pa bi moral nekaj ukreniti....
Kljub vsem nevšečnostim z igriščem v Trebčah še naprej gojijo nogomet. Pohvaliti je treba občudovanja vredno vztrajnost in vnemo ljubiteljev tega športa. Danes je v Trebčah dobra nogometna skupina, ki nastopa na drugih igriščih (doma lahko samo trenira). Športno društvo «Primorec» marljivo deluje ter je deležno velike solidarnosti vaščanov. Danes ima že nad 150 članov. Z velikodušnimi darovi, ki so jih vaški trgovci, gostilničarji, obrtniki in drugi prostovoljno prispevali, si je društvo nabavilo, kar nujno potrebuje. Le pri občinski upravi doslej ni bilo deležno razumevanja. Upajmo, da bo v bodoče bolje....
Vsekakor perspektive so dobre,. Ponavljam: kljub še vedno obstoječim nevšečnostim v zvezi z igriščem, društvo «Primorec» deluje in vsestransko napreduje. Namerava ustanoviti tudi odbojkarski oddelek.
Občinska uprava ne sme ostati brezbrižna. Trebenskim športnikom mora pomagati! Predvsem jim mora pomagati s tem, da se odpravijo nevšečnosti z igriščem.
Posvetovanje PD
Ijaj; lahko bomo še naleteli na kakšno težavo, na morebitno nerazumevanje. Upal bi si trditi, da je to Skoraj neizbežno, toda vse to nas ne sme plašiti, nas ne sme odvračati od plemenitega cilja, ki si ga svabodno postavljamo.
Kaj naj torej naredimo danes? Svetoval in predlagal bi to, da se najprej pogovorimo o vsem, kar je potrebno, da vsakdo pove odkrito svojo misel, ne morda zaradi formalnosti, temveč zato, da s svojo konstruktivno besedo pomaga izluščiti pravo jedro. Ne gre zato,, da se ustavljamo pri enotnosti na bazi, kjer enotnost dejansko že obstoja, a ne gre niti zato, da se enotnost formira na vrhu, saj da te enotnosti bo prej slej prišlo. Gre zato, da na najbolj demokratičen način ugladimo pot, kjer še ni uglajena, da premostimo še poslednje težave tako na eni kot na drugi strani. Konkretno predlagam, da bi se zedinili o tem, da se že na tem srečanju ustanovi skupni koordinacij ski odbor, ki naj pripravi, občni zbor, ki naj bo občni zbor popolne enotnosti, na katerem naj bi se rodila ena sama Slovenska prosvetna zveza.»
(Konec prihodnjič)
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava: Trst - Ul. Capitolina 3 - Telef. 44-046 ; 44-047
Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12