ZhHHS' V Ksertofontovih IPOIHOf m I0KMTA čvetere bukve. (Memorabilia.) Poslovenil P. Ladislav Hrovat. V CELOVCU W Natisnil Janez Leon. Maltas ad res perutiles Xenophontis lib strnt, quos legite, quaeso, studiose. Cie. de Senect. 17. & ll . *-r* S Ji **' v * V v o d. ij^jajbolj znano in najnavadniše ime za Ksenofontovo knjigo o Sokratu je latinsko ime ,Memorabilia." Kdo ga je rabil prvi, to ni znano; nekteri pravijo, da ga je vpeljal Viktor , Pa naj si bo temu, kakor hoče, toliko je gotovo, da je to ime sila staro in zato sploh v navadi; toda pravo pa ni, ne po izrazu in ne po pomenu. Beseda Memorabilia, ko bi že sicer dobro latinski rečeno bilo, pristije se bolj zgodovinskim spremembam, ki so za celi izobraženi človeški zarod ali vsaj za veči del človeštva velike važnosti in stalnega vpliva ter zato spomina vredne. In kar velja o latin¬ skem imenu, velja tudi o nemški prestavi „Denk- wurdigkeiten.“ — Ce pa pogledamo na gerško ime „ A7roj»y]froV£UfxaTa," in pa na zapopadek spisa in Ksenofontov namen, da hoče namreč povedati o Sokratu, kolikor se spominja, lahko nam je razviditi, da zapopada ta spis to, kar so imenovali Latinci „Commentarii' in kar imenujejo Francozi „Memoires.Latinci so ime¬ novali „Commentarii" take spise, v kterib je zapisoval 1 * 4 kak slaven mož svojo dogodivščino dan za dnevom a pa po važnosti reči. Pervi in edini izgled tacih komet tarjev imamo pri Jul. Gaesaru, ki je popisal svoj dogodivščine v Galiji (Commentarii de bello Gallico. Ciceron pravi o njih: Atque etiam commentario quosdam scripsit rerum suarum (Brut. 75.). Tak spise bi mi imenovali: dnevniki, zapisniki zgodovinski spomini. Zvali so Latinci Com m entarii tudi tiste spise, ki si jib je govornik naredi o predmetu govora. Govornik namreč je pred govor jenjem dobro premislil svojo reč in način, kako bc govoril, ter si je v kratkem zapisal izpeljavo govorf (osnovo). Tako je, na priliko, znano o Ciceronu, dž je pred le dobro pretubtal in potem, ko je že govoril v Senatu ali pred ljudstvom, potem še le je spisal govor. Tako osnovo so zvali Commentarii. — In če obirnemo to besedo na Ksenofontove spise o Sokratu, pristije se v obojnem pomenu. Ksenofont namreč je zapisal Sokratove govore in nauke po zapopadku, ne od besede do besede, ampak kakor jih je pomnil. Ker se pa vije celo življenje Sokratovo in vse dogodiv¬ ščine njegove le o modrovanji, prilega se izraz Commentarii Ksenofontovim spisom tudi v prvem pomenu, kajti načertal je Sokratovo dogodivščino posameznih oseb. Po tem takem so po pravici vzeli noveji pisatelji v latinskem besedo .Commentarii" in v nemškem „Memoiren" za Ksenofontove „Me- morabilia." —V slovenščini bomo shajali z izrazom »Spomini na Sokrata", ker je prestava gerške 5 besede /ATropVjjjMVstjpaT« (Erinnerungen) in pa tudi zna pomeniti „Commentarii", ker Ksenofont hode načertati Sokratov značaj in popisati njegovo djavnost po govorih, kolikor jih pomni. — Toliko o imenu tote knjige. Poglejmo, kakošen namen je hotel Ksenofont doseči s tem, da je napisal te reči in pa kako je izpeljal svojo nalogo. — Kmalo po Sokratovi smerti, ki je bila leta 399 pred Kristusom, jeli so se Atenčani kesati, da so obsodili Sokrata. Pervega in najhujega Sokratovega tožnika Meleta so obsodili k smerti in nje¬ gova pomagača Lykona in Anyta so spodili iz dežele. Cie je grevalo ljudstvo sploh, toliko bolj je bolelo Sokratove učence, da so Atenci obsodili s Sokratom vred pravico in modrost. Platona je serdilo tako, da je pobegnil iz Aten. Blagi spomin in dub starega modrijana je klil v sercih verlih učencev in delali so vsak po svoje naprej, česar so se naučili pri Sokratu. Najznamenitiši so bili: Platon, Ksenofont, Keb Tebanski, Euklid Megarski, Phaidon, Aristip, Antisten. Pa najhuje je peklo Platona in Ksenofonta to, da še po smrti so glodali Sokrata in napačno mislili“o njem : eni iz hudobije in zavid- nosti, kakor sofisti, drugi pa iz nevednosti, ker ga niso prav poznali in zapeljani od sofistov, zopet drugi so ga devali v versto sofistov. Da bi spodbil krive misli o Sokratu in ga zagovarjal pri ljudeh, hotel jo Ksenofont postaviti svojemu učitelju blag spomenik. V ta namen je spisal čvetere bukve „Spominov na € Sokrata", v kterih je pokazal, daje bil Sokrat izmed vseh ljudi najbolj pobožen, najbolj pravičen, naj¬ bolj zderžljiv, najbolj previden in razumen, najbolj zadovoljen in srečen za svojo osebo; da je vsem koristil, ki so ž njim opraviti imeli, jih z besedo in djanjem k dobremu nepeljeval, od zlega odvračal, pa nikdar nobenemu kaj hudega storil; da je deržavi sila veliko koristil, ker ji je dobre deržavljane odrejal; ter ga je s tem zagovarjal zoper obrekovanje in natolce¬ vanje, ki je slulo še med ljudom. — To dokazati je namen Ksenofontove knjige. Da bi dosegel to, kar si je namenil, popisal je Sokrata, kakor je živel in kakor je učil; kajti ljudstvo je gledalo na vnanje življenje in pa govore so sodili, kakor so jih razumeli. Kakor Sokrat svoje poduke, tako je vravnal Ksenofont svoje spise. Sokrat je obračal vse govorjenje in djanje na to, da bi napeljeval svoje deželane h kreposti in spoznanju resnice in prave razumnosti; celo njegovo življenje se verti le o podučevanji; njegovo življenje in pa učenje je eno. Toda kacega posebnega reda se ni deržal v poduče¬ vanji, svojih misli in naukov ni sistematično vredovat in predaval. Sokratovo modrovanje je bilo celotno, pa brez sisteme. Kakor je nanesla prilika, tako je govoril; drugače je govoril z učenimi, drugače s pro¬ stimi ljudmi, drugače z mladino, drugače z odraščenimi, drugače z rokodelci, drugače s sofisti. Sokrat ni imel kacega posebnega časa ali kraja, ampak hodil je naj¬ raje tje, kjer je vedil, da bi se utegnil sniti z naj?' 7 večo množico. Zdaj je užil kacega bogatajca in ga skušal prepričati, da je bog in da skerbi za človeka; zdaj je odvračal kacega požeruha in nezmernega člo¬ veka od napačnega življenja; zdaj je očital ne pokornemu sinu njegovo početje ter ga svaril biti pokornemu svojim starišem; zdaj si je prizadeval dva razperta brata pomiriti in spraviti med seboj ; zdaj je kakemu napubnjenemu mladenču pokazal njegovo ošabnost in ga prepričal, da se mora pred učiti in se pripravljati na posle, preden hoče se pečati z deržavnimi zadevami; zdaj je zopet druzega preveč strahljivega spodbadal, se uriti in vaditi za deržavne opravila; zdaj je učil, kaj je prijaznost in razlagal njene koristi; zdaj je razkladal dolžnosti deržavljanske do deržave, dolžnosti in zmožnosti vojskovodja; in kakor mu ni bil nobeden rokodelec preslab, da bi se ž njim ne razgo- varjal o njegovih opravilih in umetnostih, tako se tudi ni bal sofistov, ampak naravnost jim je odkrival njih zvijače in goljufije ter pokazal svojim učencem nevar¬ nost tacih naukov za posamezne ljudi in pa za deržavo ter jih je svaril, da se varujejo in ogibljejo mrež sofi¬ stičnih sleparij. —In kakor seje obnašal Sokrat, tako ga je popisal Ksenofont. Napisal je razgovore s posa¬ meznimi osebami, kolikor jih je pomnil; češe ni ravno vsega spominjal, pa novega in neresničnega ni nič pridjal. Kakor Sokratovi razgovori, tako so tudi Kseno- fontovi zapisi po časni versti, pa ne po sistemi vredjeni. In da bi ljudje razvidili, da je res, kar piše Ksenofont o Sokratu, navede je besede Sokratove in tiste osebe, 8 s kterimi se je razgovarjal. Ksenofont sam le od kraj razgovora toliko pove, da vemo, s kom govori Sokra in o čem, in pa h koncu razgovora toliko pristav da izrazi svoje misli o Sokratu v tej zadevi, da j namreč res tak, kakoršnega si sam misli. Ker se j pa Sokrat večkrat o ravno taisti reči po enakem načini razgovarjal, zato je nekaj razgovorov pri Ksenofonti enacih z malim razločkom; in tudi vsak razgovor, al kakor jih imamo natisnjene, vsako poglavje ima za® celotni zapopadek; vsak zaseda nekaj, vsi vkup pi celi značaj Sokratov. Tako je popisal Ksenofon Sokrata po vnanjem življenji in po naukih, da b dosegel to, za kar mu je šlo, namreč da bi gs opravičil med ljudom in pokazal: Sokrat je bil res pobožen, pravičen, moder, razmiren in po krivem obsojen, ter mu s tem postavil neminljiv spomenik. — Pri Ksenofontu imamo Sokrata, kakoršen je bil kot človek; njegov duh pa se razvija in živi v Platonu Kar se tiče namreč Sokratovega modrovanja (filozofije). Ksenofont ga ni prav razumel; globokeje segati ir notranje jedro modroslovja pokazati, on ni bil mož zato; on je zapisal, kar je vidil in slišal, pa dalje ni tuhtal. Pravi mož za Sokratovo filozofijo je bil Platon; on je dalje izpeljal, kar je osnoval Sokrat. Sokrat je postavil temelj, Platon je zidal naprej; prava filozofija Sokratova živi torej v Platonu; toda tu je velikrat težko razločiti, kaj je Sokratovega in kaj Platonovega, ker le-ta vse važne reči in tudi svoje misli prilastuje Sokratu iz spoštovanja, češ, da 9 Sokrat govori tako. Ali to pa je, da je zidano vse na Sokratovi podlagi in v tern zmislu imamo pravo jedro njegovo filozofije iskati pri Platonu. Toraj, rekel bi, kdor hoče poznati Sokrata po življenju, naj bere Ksenofonta, kdor ga hoče poznati po modroslovju, naj bere Platona. — In ravno tudi v tem oziru so Kseno- fontovi „Spomini“ velike važnosti, ker napeljujejo k razumevi Platona, ker kažejo perve obrise modroslovja in pa način Sokratovega modrovanja (rnethode). Sokra¬ tovi nauki so kal Platonove filozofije : toraj kdor hoče razumeti Platona, mora poznati Sokrata po Ksenofontu. Kar se tiče reda pozameznih razgovorov v le-teh Čveterih bukvah, razvidno je že po tem, kar smo rekli o namenu spisa, da tu nam ni iskati stalne sisteme o Sokratovi filozofiji. Vendar pa se dajo razgovori vrediti v oddelke, ki imajo enak in celoten zapopadek vsaj po večini. Poveršni razdelki bi bili ti le: Lib. I. cap. 1, 2. Vvod, v kterem Ksenofont skuša ovreči tožbe zoper Sokrata. — Cap. 3, lib. II, 1, je govorjenje o pobožnosti in zmernosti (dolžnosti do bogov in samega sebe.) Lib. II, 2. — II. 10, je govorjenje o razmerah 10 sorodnikov in prijatlov (dolžnosti do bližnega.) — Lib. III. 1—7. je govorjenje v razgovorih s takimi ljudmi, 11 se hočejo z deržavnimi zadevami pečati ali deržavi koristiti, o tem in kako naj se človek pripravlja, da bo koristil deržavi (dolžnosti do deržave). Druge poglavja ;eh bukev so raznega zapopadka, — Lib. IV. Razun sap. 4 je sploh govorjenje o tem, kako si je Sokrat irizadeval verlih in blagih mladenčev si pridobiti, kako 10 je njih naravne zmožnosti poskušal, se ž njimi obnašal, jih napeljeval k spoznanju samega sebe, k zmiruosti in pravičnosti. — Zadnje pogl. 8. je sklep in govori o smerti Sokratovi, in pa h koncu povzame Ksenofont še svoje prejšne misli o Sokratu. — Tak na priliko bi bil osnutek Ksenofontovih „ Spominov." Toda moj namen ni, reči še dalje krojiti, kajti to bi bilo sistemo za naprej delati; le to si pa lahko vsaki napravi, ko je bral celi spis, in Sokrata bo prav poznal še le po tem, ko je prečital „Spomine" v vesolnosti, pa vidil bo tudi, da je enojinost v zapopaku, akoravno na videz ni povsod enojnosti po vnanji obliki. L. H. Ksenofontovih spominov na Sokrata fi. Polive* 1. Sokrat ni zaničeval domačih bogov, tudi ni novih vpeljeval. Velikrat sem se začudil, s kterimi razlogi neki so Sokratovi tožniki prepričali Atenčane, da bi bil v oziru deržave smerti vreden. Tožba zoper njega je bila nekako taka le: Sokrat zlostvuje (zlobno ravna), ker ne veruje v bogove, ki jih verje deržava, in ker druge nove božanstva vpeljuje in zlostvuje, ker mladež kvari. Pervič kakošnega dokaza so se vendar deržali, da ni veroval v bogove, v koje veruje mesto? Kajti bilo je znano, da je daroval velikokrat domd, veliko¬ krat na občnih mestnih altarjih ; in da se je posluževal vedeževanja, tudi ni bilo neznano; šla je namreč govo- vica, da Sokrat pravi, daimonion mu naznanja, zato tedaj, zdi se mi, ga najbolj dolžijo, da vpeljuje nove božanstva. On pa ni nič novejega vpeljeval kot drugi, ki verovaje na vedeževanje se poslužujejo tičev, 12 pomenljivih besed*), znamenj in darovanja; leti namreč ne menijo, da povedo ptiči pozvedajočim koristne reči, tudi ne, da srečajoči ljudje, ampak da po njih bogovi to naznanjajo, in tudi on je tako mislil. Toda večina ljudi pravijo, da jih ptiči in srečajoči odvračajo in pa naklanjajo, Sokrat pa je govoril kakor spoznal, kajti daimouion mu naznanja, je djal. In večini tovaršev je prigovarjal, to storiti, unega pa ne storiti, Češ da mu daimonion naznanja; in ako so ga bogali, basnilo jim je, kteri ga pa niso bogali, jih je grevalo. In kdo bi ne poterdil, da ni hotel veljati učencem ne kot bedasti, ne kotjbahae? Pa bil bi oboje, ko bi bil pravil reči *) je božji glas, to je, kedar človek sliši kaj tacega govoriti, da si iz tega posnemlje voljo bogov ali pa si tolmači prihodnje reči. Tisti, ki govori, ne misli s tem povedati, kar si drugi iz njegovih besed dovzame. Toraj = pomenljive besede.— trujzj3oAov je vsako znamenje ali pomen, iz kterega človek kaj tolmači (omen). Posebno pa se rabi ta beseda, kader se okolščine ali primerljeji tako strinjajo, da kaj pomenijo, na priliko, če se dva človeka srečata v kakem posebnem kraji, ali ob posebnem času, ali če srečaš kako posebno osebo. Toraj crupj3o\oV = vsako znamenje, posebno, ki ga d& sr«- čanje.— Zapopadek teh stavkov je: Kakor ljudje si prizadevajo po raznih načinih, da pozvedo voljo bogov, ravno tako jo nappani Sokratu Daimonion sam, toraj gotovo Sokrat veruje na bogove. 13 kot od boga razodete, potem pa bi se bilo pokazalo, da je legal. Očitno je tedaj, da bi ne bil naprej pravil, ko bi se ne bil zanesel, da bo resnico govoril. In kdo bi v teh rečeh drugemu zaupal kakor bogu? in bogovom zaupaje kak ni na bogove veroval? — Pa saj je ravnal tudi takole proti prijatlom: po¬ trebne reči je svetoval opravljati, kakor je menil, da bi bile najbolje opravljene; zastran neznanih, kako se bodo izišle, pošiljal je orakelj prašat, če jih je opravljati. Djal je, da potrebujejo vedeževanja tisti, ki žele hiše in mesta dobro vladati; zakaj tesar postati, ali kovač, ali kmetovavec, ali vladar, ali preiskovavec tacih opravil, ali računar, ali gospodar,, ali vojskovodja, vse take vednosti so pridobite po človeški razumnosti. Najvažniše v teh rečeh, je djal, so bogovi sebi prideržali, česar ljudem ni nič znanega. Ni namreč znano onemu, ki je njivo lepo obsejal, kdo- jo bo žel; ni znano onemu, kije hišo lepo sozidal, kdo bo v njej prebival; ni znano sposobnemu za vladarja,. Če mu hasne deržavo vladati; onemu, ki je lepo ženo- vzel, da bi se veselil, ni znano, ali ga ne bo žalila j, onemu, ki si je mogočne žlahtnike v mestu dobil, ni znano, ali ga ne bodo iz mesta pregnali. Tisti, ki menijo, da nič tega ni božjega, ampak vse človeške razvidnosti, norijo, je djal; norijo tudi tisti, ki pra- šajo orakelj v reČdb, ki so jih dali bogovi ljuddm premišljevaje razsoditi; kakor ko bi kdo prašal, je li bolje k jarmu vzeti v vožnji zvedenega ali nezvede- nega, je li bolje na barko vzeti v veslanji zvedenega ti ali nezvedenega, ali kar je mogoče vediti racunovaje, ali mere ali vagovaje; bil je misli, da zlobno ravnajo oni, ki take reči od bogov pozvedujejo; djal je, da se moramo tega učiti, kar so dali bogovi z učenjem delati; kar pa je ljudem neznano, moramo skušati po vedeže¬ vanji od bogov zvediti, kajti bogovi naznanjajo, komur so mili. Pa saj je bil Sokrat vedno na očitnem ; z jutra je hodil na sprehajališča in gimnazije; ko se je terg napolnil (dopoldne), bilo ga je ondi viditi, drugi del dneva je bil tam, kjer bi utegnil se sniti z največ ljudmi; govoril je večidel in znal ga poslušati, kdorkoli je hotel. Pa nobeden ni nikoli Sokrata kaj brez¬ božnega in zlobnega ne početi videl, ne govoriti slišal. Zakaj tudi o naravi vesoljnosti se ni razgovarjal, kakor večina druzih, pregledovaje, kako je postal tisti od modrijanov*) tako imenovani kosmos (svet) in po *) Za besedo tjocfL&TrjS sem vzel izraz modrijan, zato ker tu je govorjenje o filozofih predsokratove dobe. Leti so se le pečali s preiskovanjem narave, namreč kako je svet postal, iz česa je postal, je li večen ali minljiv itd.; bili so prav za prav „naravoslovci“ „astronomi.“ pomeni v izvirnem toliko kot ff (modri). To ime je dobilo merzni pomen „sofist“ še le po Prota- goru, ki je učil avS-pojtro; tcomt&v psrpov, to je, člo¬ vek je mera za vse reči. Namreč res je le to, kar se človeku resnica zdi, dobro le to, kar za hip človeku 15 kterih naravnih postavah se godi vsaka reč na nebu, temveč dokazoval je, da blodijo tisti, ki take reči preiskujejo. O njih je pervič premišljeval, se li vendar misleči, da že človeške zadeve dosti poznajo, veržejo na preiskovanje takih reči, ali menijo spodobno rav¬ nati, če človeške reči vnemar pustivši božje pregle¬ dujejo. Čudil se je, da jim ni jasno, da ljudčm ni mogoče tega najti, češ, ker tudi tisti, ki se najbolj šopirijo govoriti o tem, niso enih misli, temveč so si med sebo besnim enaki. Kakor se namreč besnih nekteri še strašnih reci ne boje, nekteri se pa tudi pred nestrašnimi plašijo; nekterim se še med ljudom nesramno ne zdi govoriti ali početi karkoli, nekteri pa menijo, da še iti ne smejo med ljud; nekteri ne čislajo ne svetišča, ne altarjev, ne druge nobene božje reči, nekteri pa kamenje, vsakteri les in živali častč: ravno tako menijo tistih nekteri, ki o naravi vesoljnosti tuhtajo, da je bitje le eno, drugi pa, da je nezmerno v številu; menijo nekteri, da se giblje vse, nastaja in gine, drugi, da nikdar nič ne nastane, nič ne pogine. Premišljeval je o njih tudi tole: Kaj? kakor mislijo tisti, ki se človeških reči uče, to česar se nauče, narediti sami sebi in drugim, komur bi hoteli, menijo li godi ali pridi; in tako je pravo vednost in nravnost (Moral) spodbil. Govoriti je znal o vsaki reči pr o in contra, ne da bi dokazal resnico, temveč da pokaže, da je ni resničnosti. le tako tudi tisti, ki božje reči' preiskujejo, narediti, ko spoznajo, po kterih naravnih postavah se vsaktero godi, kedar bi hteli namreč vetrove, vode, letne čase in česar sicer tacega bi potrebovali, ali kaj tacega Se upajo ne, ampak jim je dosti le spoznati, kako se vsaktero godi? To je govoril o onih, ki se s temi pečajo, sam pa so je razgovarjal vedno o človeških zadevah, pregledovaje, kaj je pobožno kaj brezbožno, kaj je lepo kaj gerdo, kaj pravično kaj krivično, kaj je razbornost *) kaj besnost, kaj je krepost kaj slabost, kaj je deržava kaj deržavljaui, kaj je vlada, kaj vladar ljudstva, — in o družili rečeh, česar ki vejo, jih je po njegovem mnenji po pravici verle, ki pa ne vejo, sužnjake imenovati. *) Za besedo py®tv) 80 take °P ravila > ki so jih premožniši deržavljani prevzeli, da bi deržavo manj stroškov stalo. Bile so liturgije razne ali so posamezni meščani pri igrokazih stroške plačali, ali pa jih je več skupej vojaške barke oborožilo, in druge take reči pre- skerbelo. (Schoman p. 461.) Liturgije so ,,stroški za domovino.“ 80 opravlja? da Kyreb redi 8 pek; celo hišo in ugodno živi? da se sila veliko Megarci v preživlja z izdelova¬ njem ogrinjal ? Za Zena, je djal, Aristarh, le ti imajo kupljene ptujce, da jih silijo delati, kar se jim zdi, jaz pa imam svobodne in sorodnike. Ali menil, pravi Sokrat, ker so svobodni in sorodni, da ne smejo nič dnu ega delati, kakor jesti in spati? Vidiš li, da so tudi med drugimi svobodnimi Da boljein in srečnejši tisti, kteri tako žive , ali tisti, kteri oprav¬ ljajo to, kar vedo koristnega za življenje? Ali vidiš, da lenoba in neskerbljivost ljudem pripomore k uče¬ nju, cesar je treba vediti, k okranjenju v spominu, česar so se naučili, k zdravju in krepkosti na telesu, k pridobitju in ohranjenju za življenje potrebnih reči, delavnost in skerbljivost pa je nekoristna? So se li naučile tvoje tega, česar pravil, da umejo, češ da ni koristno za življenje in da ne bodo delali tega , ali nasproti, da bi se s tem pečale in koristile? So li ljudje bolj razmerni, ako so leni, ali ako se pečajo s koristnimi rečmi? So li bolj pravični, ako so delavni, ali ako v lenobi se posvetujejo o potrebnih reečk? Dalje sedaj vsaj , kakor se meni zdi , ne ljubiš ti njib, ne one tebe, ti ne ker misliš, da so ti v škodo, one ne, ker te vidijo, da si nejevoljen zavolj njih; za tega radi je nevarnost, da bo sovraštvo še veče nastalo in prejŠua hvaležnost se zmanjšala. Ako jim pa naložiš, da so delavne, bodeš ti nje ljubil, vi- diti, da so ti koristne, in one bodo tebe rade imele, zapazivši, da se jih veseliš; prejšnih dobrot se bote raje spominjali ter njih hvalo množili, in tako še hote 81 raje in bolj domače imeli. Ko bi torej imele kaj sra¬ motnega početi, bolje bi bilo mesto tega smert si izvoliti, tako pa umejo reči, ki so za žensko naj lepše in bolj pri¬ stojne, kakor je viditi: in vsak dela naj ložeje, naj berže, naj bolje, naj raje, kar ume. Nikar se toraj ne obotavljaj, napeljati jih na to, kar bi hasnilo tebi in unim, in rade te bodo ubogale. Da, pri bogib ! je djal Aristarh, tako lepo govoriš. Pred se nisem prederznil na posodilo jemati, vede, da ne bom imel verniti, ko potrošim to, kar dobim, sedaj pa se podstopim to storiti za početek dela. Po tem so dobili denarjev in volne kupili; zajter- kovale so med delom, in po delu so večerjale, bile so vesele mesti biti klavernim; mesti se gerdo gledati, pogledovale so se prijazno, one so ljubile. Aristarha kot oskerbnika, on jih je rad imel in imel kot koristne. Zadnjič je prišel k Sokratu ter mu z veseljem pripo¬ vedoval to, in pa da mu očitajo, da je sam on v hiši, ki je, pa ne dela. In Sokrat je djal: Zakaj jim ne poveš basni od psa? Pravijo namreč: ko so še živali govorile, rekla je ovca gospodarju: Čudno ravnaš, nam, ki ti dajemo volno, jagnjeta in maslo, nič ne daš, razun kar na zemlji dobimo, psu pa, ki ti nič tacega ne da, daješ jedi, ki jih sam vživaš. In pes to slišati je djal: Za Zena, jaz sem, ki vas varujem, da vas ljudje ne ukradejo in volkovi ne raztergajo; in ve bi se še pasti ne mogle, bojč se, da bi ne poginile, ko bi jaz vas ne varoval. Tako so neki tudi živali prepu¬ stile psu, da je bil bolj obrajtan. Tudi ti torej povej Sporo, na Sokr 0 82 svojim, da si mesti psa varil in oskerbnik pri njih, in da jih zavoljo tebe nobeden ne nadleguje ter pri delu brez nevarnosti in veselo živijo. 8 . Sokrat dpominja Eutera, kije na rokah živel, naj se loti boljšega dela Ko je ugledal Sokrat po dolgem Času starega prijatla, pravi mu: Od kod prideš, Euter? Ob koncu vojske iz ptujega, sedaj pa od tukaj, odgovori; ker smo vnanje premoženje zgubili, oče pa mi ni v Atiki nič zapustil. Prisiljen sem nazaj pridši z rokami služiti si potrebnega živeža; in to se mi bolj zdi, kakor kogar prositi, posebno ker nič nimam, na kar bi si na posodilo vzel. In koliko časa, pravi Sokrat, misliš, bo tvoje telo zmožno, za plačilo si živeža pri¬ delovati ? Pri Zenu, nedolgo. In vendar gotovo je, ko se posta¬ raš, potreboval boš hrane, plačila pa ti nobeden ne bo hotel dajati za delo. Prav govoriš, pravi. Zatorej je bolje, da se precej na kako tako delo oberneš, ki ti bo tudi v starosti pomagalo, da ideš h kakemu, kteri veliko premoženje ima in oskorbnika potrebuje, da prevzameš skerb nad delavci, mu pridelke spravljati pomagaš, na premoženje paziš ter s koristjo sebi koristiš. Jaz bi se težko sužnosti podvergel, o Sokrat, pravi. Saj tudi tisti, ki v mestih obzorništvo imajo in deržavno pre¬ moženje oskerbljujejo, zato niso nič bolj sužni, marveč za bolj imenitne jih imajo. Sploh komur odgovoren 83 biti, se mi celo ne dopada. In vendar, Enter, težko je najti dela, zavoljo kterega bi človek graje ne pre¬ stal; težko namreč je, tako storiti, da se nič ne pomoti; težko tudi, da bi ne naletel na nespametnega presoje- vavca, čeravno je brez pogreška storil; zakaj čudim se, če ti je lahko živeti brez graje pri tem, kar sedaj delaš. Moraš toraj skušati, da se ogiblješ sitnih ljudi, in iščeš razumnih, in da se podstopiš dela, kterega storiti moreš, česar pa ne umeš, da se varuješ, in da paziš, kar delaš, da najbolje in najročniše oskerbiš. Tako, menim, te bo najmanj graje zadelo, si boš v potrebi najbolj pomoči našel, boš najložeje brez nevar¬ nosti živel in pa do starosti dovelj imel. 9. Sokrat obvaruje Kritona pred sovraž¬ niki z dobrim svetom. Spominjam se, da je nekrat Sokrat slišal od Kri¬ tona, kako težavno je življenje v Atenah za človeka, ki hoče svoje reči opravljati. Ravno sedaj, je djal Kriton, zovejo me neki ljudje pred sodbo, ne da bi se jim krivica godila od mene, ampak ker mislijo, da raje plačam, kot da bi imel pravde. In Sokrat pravi: Povej mi, Kriton, kaj ne, ti pse rediš, da ti volkove odganjajo od ovac? Se ve da, je djal, zakaj bolj mi koristi rediti jih, kot ne. Bi li ne hotel tudi človeka rediti, kteri bi pri volji in pa zmožen bil, odganjati lake, ki ti škodovati želijo? Prav rad, N ko bi se ne bal, da bi se ne obernil zoper mene. Kaj ? ali ne 6 * 84 vidiš, je djal Sokrat, da je prijetniše koristiti si s -etn, da ustrežeš takemu človeku, kakoršen si ti, kot d i se mu zameriš? Vedi, da je tu veliko tacih mož, ki bi si zelo v čast šteli, tebe za prijatla imeti. Potem sta poiskala Arliedema, ki je bil čisto zmo¬ žen v govorjenji in djanji, pa reven; zakaj ni tak bil,", da bi dobička iskal pri vsacem, ampak kot dobroljuben in zmožniši dobil si je pri sikofantih. Temu tedaj je dajal Kriton nekoliko, kedarkoli je spravljal žito. olje, vino, volno ali kaj drnzega od poljskih pridelkov, za živež koristnih; kedar je daroval, povabil gaje k obedu, in v druzih tacih rečeh se ga je spomnil. In ko je Arbedem spoznal, da mu je Kritonova hiša zavetje,; spoštoval ga je zelo; in kmali je zasledil pri Kritonovih zalezovaveih veliko krivic in veliko sovražnikov, in po¬ zval jo enega tistih pred sodbo, vkteri bi bil imel obsojen biti h kazni na telesu ali pa na premoženji. Le ta, svest veliko hudobij, storil je vse, da bi se odtegnil Arhedemu. Arbedem pa ni odjenjal, dokler je uni odstopil od tožbe zoper Kritona, njemu pa denarjev plačal. Ko je Ar¬ bedem to in druge take reči izpeljal, potem je prosilo več prijatlov Kritona, naj bi tudi njim dal Arliedema za čuvaja, tako kakor, kedar pastir dobrega psa ima in drugi pastirji blizo njega črede derže, da od psa korist imajo. Arbedem pa je rad stregel Kritonu, in ne le da je bil sam Kriton pri miru, ampak tudi njegovi prijatli; in če mu je kdo tistih, kterim so je zameril, očital, da se prilizuje Kritonu, ker od njega dobiček ima, rekel je Arhedem: Kaj je sramotno, da človek, 85 ki je od dobrih ljudi dobrote prejel, povracevaje pri¬ dobi' si le te za prijatle, s hudobnimi pa se razpre, ali da dobre in verle poškodovati skuša ter si jih na¬ pravi sovražnike, hudobne pa si za prijatle pridobi, jim pomagaje, in živi s temi namesti z unimš? — In odsehmal je bil Arhedem eden izmed Kritonovih pri- jatlov in pa čislan od drugih. 10. Sokrat nagovarja Biodora, naj si vzame Hermogena za prijatla ter mu v potrebah pomaga. Vem o Sokratu, da se je tako le razgovarjal z Diodorom, svojim prijatlom: Povej mi, Diodor, ako ti uide sužnih kteri, skerbiš li, da ga spraviš nazaj? Pri Zenu, tudi drugih poklicem in plačilo za-nj napo¬ vem. Kaj? ako ti oboli kak sužen, skerbiš li za njega, in pokličeš zdravnika, da ti ne umeije? Se ve da. Če pa je znancev kteri, ki je bolj koristen kot sužni, v nevarnosti zavoljo pomanjkanja poginiti, misliš li, da ni spodobno skerbeti, da se ohrani ? Saj veš, da Her- tnogen ni nehvaležen, in da bi se sramoval, ako bi dobrot od tebe prejetih ne povernil; in vendar, menim, veliko sužnih je vredno, ako ima človek služabnika stano¬ vitnega, ubogljivega, dobro volj nega, sposobnega storiti, kar je ukazano, ampak tudi zmožnega sam od sebe koristiti s premislikom in preudarkom. Dobri gospodarji pa pra¬ vijo, kedar je moč drago reč za malo kupiti, takrat se S6 mora kupovati; in ravno sedaj pri teh okolšinah je dobiti dobrih prijatlov najbolj po ceni.— In Diodor je djal: Kaj dobro govoriš, o Sokrat, reci Hermogenu, naj pride k meni. Pri Zenu, jaz mu ne bom veleval; kajti, menim, ni častitljiviše za tebe, da ga pokličeš k sebi, kot da sam greš k njemu; in ni za njega veča dobrota kot za tebe, da se to zgodi. In takQ je šel Diodor k Hermogenu, ter si ga je dobil z malim za prijatla, kteri si je prizadeval paziti, kaj govorč, kaj delaje bi Diodoru koristi in veselja napravil. Ksenofontovih spominov na Sokrata III, Bukve. 1- Sokrat uči, česar je treba vedi ti vojsko¬ vodju. Sedaj bom razlagal to, da je Sokrat koristil tistim, ki so hrepeneli po javnih službah, napeljevaje jih k skerbljivosti za ono, po čemur so hrepeneli. — Ko je namreč nekrat. slišal, da je prišel v mesto Diony- sidor, ki je napovedal, da hoče podučavati v povelj- ništvu, djal je nekemu učencu, o kterem je bil zvedil, da bi rad dosegel to čast v deržavi: Mladeneč! pač je sramotno, ako kdo, ki hoče biti vojskovodja v deržavi, zanemarja učiti se tega (posla), akoravno bi se lahko (učil); in po pravici bi tega kaznovala deržava veliko bolj, kakor ko bi kdo podobe v delo prevzel, ki se ni učil podobarstva. Ker je v vojskinih nevarnostih cela deržava izročena vojskovodju, gotovo je, da nastopijo Velike koristi, ako ravna prav, in pa veliki zlegi, ako 88 dela napačno. Kako bi ne kaznovali po pravici onega, ki v nemar pušča učiti se tega, pa vendar si prizadeva, da bi bil izvoljen? Tako tedaj govore naklonil je, da je šel se učit. Potem pa, ko je naučivši se prišel, djal mu je Sokrat norčevaje se ž njim: Prijatli, se vam li ne zdi, kakor zove Homer Agamemnona častitljivega, tako se vidi tudi ta le častitljivimi, kar se je naučil vojništva? Kajti kakor je citrar tisti, ki se je naučil eitrati, če tudi ne citra, in zdravnik tisti, ki se je naučil zdraviti, če tudi ne zdravi, tako je tudi le-ta od tega časa vedno vojsko¬ vodja, čeravno ga nihče ne voli. Kdor pa ne ume, ni ne vojskovodja, ne zdravnik, tudi ne, ko bi ga vsi ljudje izvolili. Toda da bomo bolj zvedeni v vojaščini, ako bi kdo izmed nas bil pri tebi taksiarh ali lokag, povej nam, s čem je pričel tebe podučavati v vojništvu? In ta je djal: S tem, s čemur je nehal; kajti mene vsaj je učil razstave (taktike) in druzega nič. Ali, djal je Sokrat, to je le malenkosten del vojništva; zakaj vojskovodja mora biti zmožen pripraviti reči za vojsko in pridobiti živeža vojakom, mora biti znajden, delaven, skerben, sterpežljiv, pogumen, blag in pa oster, odkritoserčen in pa zalezljiv, varčen in pa roparski, zapravljiv in pa grabljiv, radodaren in pa pohlepen, previden in pa na- padljiv, in veliko druzega mora imeti po naravi in po vednosti, kdor hoče dobro vojevati. Dobro je tudi to, da razpostavljati zna, kajti zelo se loči redna četa od neredne; kakor je nekoristno kamenje, opeka, les in ilovica neredno razmetana, kedar pa se vloži spodaj in zverha, kar ne gnjije in se ne topi, namreč kamenje in 89 ilovica, v sredo pa se denejo opeke in les, kakor pri stavbah, takrat nastane velikovredna reč — hiša. — Res, čisto primerjeno si govoril, je djal mladeneč; kajti tudi v vojski se morajo postaviti najbolji kot pervi in zadnji, v sredo pa uajslabeji, da jih eni vlečejo, drugi rinejo, če te je učil, pravi Sokrat, razločevati dobre in slabe; ako pa ne, kaj ti hasne, Česar si se naučil? zakaj tudi ko bi ti bil ukazal najlepše srebro najpred in na¬ zadnje devati, v sredo pa najslabeje, pa bi te ne bil podučil razločevati dobrega in ponarejenega, nič bi ti ne basnilo. —Res, za Zena, je djal, ni me naučil; toraj moramo sami presojevati dobre in slabe. — ,,Kaj ne bomo li ogledovali", pravi Sokrat, ,,kako bi se ne pre- varili nad njimi?" — Rad hočem, je djal mladeneč. Torej, ko bi bilo srebro krasti, bi li ne ueinili prav, ako bi postavili najbolj pohlepne naj spredaj ? — Meni se vidi. Kaj pa tiste, ki imajo v nevarnost priti, ali bi slavoželjne naprej postaviti bilo? — Kaj pa da, pravi, le-ti so, ki hvale radi v nevarnost priti hočejo; zatorej taki niso skriti, marveč povsod na očitnem ter jih je lahko najti. Pa, pravi Sokrat, ali te je samo razpostav- ljati naučil, ali pa tudi kam in kako je porabiti vsaktere razpostave? — Nak, ni me. In vendar je veliko slu¬ čajev, je djal Sokrat, kjer ne gre tako ne postavljati, ne voditi. — Ali za Zena, tega mi ni razložil. Pač za Zena, pojdi torej nazaj, ter ga po.prašaj ; ako namreč ve in ninesramen, sramoval se bede, daje denar prejel, tebe pa bornega odpustil. 90 2 Perva dolžnost vojskovodju je, skerbeti za blagor vojakov. Ko je Sokrat enkrat srečal nekega, ki je bil izvo¬ ljen za vojskovodja, djal mu je: Zakaj meniš, je Homer imenoval Agamemnona pastirja ljudstev? Ne li zato, ker, kakor mora skerbeti pastir, da so ovce pri dobrem in da imajo potrebnih reči, tako tudi vojskovodja skerbeti mora, da bodo vojaki na dobrem in imeli potrebnih reči, in da nastopi, česar radi se bojujejo; bojujejo pa se, da premagajo sovražnike ter srečneji postanejo. Ali zakaj nek je hvalil tako Agamnemnona, rekoč: . On je oboje, vladar izversten, vojskovavec pogumen. Bili rekel, daje pogumen vojskovavec,ko bi se bil le sam za se dobro bojeval s sovražniki,ne pa tudi pri celi vojski tega vzročil? in da je vladar izversten, ko bi bil le svoje življenje dobro oskerbeval, ne pa tudi vzrokoval srečo tistim, ki jih je vladal? Zakaj kralja volijo, ne da bi za sebe lepo skerbel, ampak da so tudi volivci srečni po njem; in vojskujejo se vsi, da jim je, kolikor moč, blaženo življenje, in volijo si voj¬ skovodje zato, da imajo voditelje k temu. Zatorej mora vojskovodja svojim volivcem to preskerbeti; kajti ni je ložeje najti lepše reči od te, ne sramotneje od na¬ sprotne.— In tako pregledovaje, ktera bi bila krepost vojskovodja, overgel je druge, in pustil le to, da naj srečne stori one, ktere vlada. 91 3. Sokrat razlaga dolžnosti konjniškega poveljnika. Tudi vem o Sokratu, da se je enkrat takole raz- govarjal z nekomur, izvoljenim za poveljnika konjikov: Ali bi nam pač mogel povedati, mladeneč, česar radi si zaželel biti poveljnik konjikom? Vsaj vendar ne, da bi pred koujiki jezdaril, kajti to čast imajo streljci na konjih, ki celo pred poveljnikom jahajo.— Prav praviš, je djal. — Pa tudi ne, da bi te poznali, ker tudi nor¬ čave vsi poznajo. — Resnično govoriš tudi to, je djal. Ali morda, ker misliš, konjištvo zboljšavši, deržavi ko¬ ristiti, in ako bi treba bilo konjikov, kot njih poveljnik deržavi kaj dobrega vzročiti ? Se vč da, je djal. — Res, je djal Sokrat, to je lepo, ako ti moreš to storiti. Ali to je menda poveljništvo konj in jezdicev, za ktero si iz¬ voljen ? Kaj pa da, je djal. Nuj, povej nam za pervo to, kako misliš konje boljše storiti? To pa menim, ni moje delo, ampak da vsak posebej mora skerbeti za svojega konja. Ako ti tedaj dajo, je djal Sokrat, konje nekteri tako krivonožne ali tan- konožne in slabe, nekteri pa tako kumerne, da ne mo¬ rejo dohajati, nekteri tako nevajene, da ti ne stujč, kamor jih postaviš, nekteri tako bercave, da jih še po¬ staviti ne moreš, kaj ti bo konjištvo hasnilo ? Ali kako bodeš mogel kot poveljnik tacih deržavi kaj dobrega storiti? In ta je djal: Prav praviš, skušal bom torej po moči za konje skerbeti. 92 Kaj pa, konjikov si nc boš prizadeval boljih sto¬ riti? Da, je djal. Jih li tedaj ne boš najpervo učil, da bolje znajo sedati na konje? Vsaj treba je, pravi; kajti ko bi kdo doli padel, tako bi se bolj obvaroval. Kaj pa, ko bi trebalo v nevarnost iti, bodeš ukazal napeljati so¬ vražnike na pesek, kjer ste vi vajeni jahati, ali bodeš skušal vaje imeti na tacih krajih na kakorŠnih sovraž¬ niki? To je pač bolje, odgovori. Kaj pa, bodeš imel skerb za to, da jih bo kolikor moč veliko s konj kopje metalo ? Se v6, bolje je tudi to. In konjikom serca vneti in jih razserditi zoper sovražnike, da bi jih hra- briše storil, si li pomislil? Še nisem, pa bom vsaj sedaj poskusil. Da te pa konjiki ubogajo, si li kaj posker- bel? zakaj brez tega ti nič ne koristijo ne dobri konji, ne dobri in hrabri konjiki. Resnico govoriš, je djal; pa, Sokrat, kako pač bi jih bilo k temu nakloniti? To pač gotovo veš, da pri vsaki reči ljudje tiste najraje ubogajo, o kterih mislijo, da so naj boljši; zakaj v bolezni ubogajo najraje tistega, o kterem menijo, da je najbolj znajden v zdravništvu, na barki tistega, ki je najboljši v mornarstvu, pri poljedelstvu tistega, ki je 'najboljši v poljedelstvu. Pač res, je djal. Ni li torej naravno, da tudi pri jahanji drugi najraje bogajo onega, ki naj bolj ve to, česar je treba storiti ? Ako se toraj, Sokrat, pokaže, da sem med njimi najboljši, bode mi to dosti, da me ubogajo drugi? Da, odgovori Sokrat, ako jih verh tega še podučiš, da je pokorščina boljša 'in koristneja za nje. Kako pa jih bom podučil v tem? Za Zena, veliko ložeje, kot ko bi ti bilo jih učiti, da je 93 ’ slabo bolje in koristneje od dobrega. Ali ti praviš, da mora poveljnik zato skerbeti, da zna govoriti? Ti pa si morda mislil, da mora molče ukazovati? Ali nisi po¬ mislil, da vsega, kar smo se naučili po postavi dobrega, da živeti urnemo, naučili smo se s pomočjo besede, in ako se uči kdo kake druge dobre vednosti, uči se je z besedo? in da oni, ki uče najboljše reči, poslužujejo se besede ; da oni, ki naj važniše reči najbolje umejo, najlepše se razgovarjajo? Ali si pomislil tudi to-le, da, kedar se sostavi en kor iz tega mesta, kakor ki ga pošiljamo na Delos, nobeden od nikoder drugod se meriti ne more s tem, in tudi se ne zbere v drugem mestu enako lepih mož kot tukaj? Resnično govoriš, je odgovoril. Pa tudi po lepoglasji se ne ločijo Atenčani toliko od družili, ne po velikosti teles in krepkosti, kot po častiželjnosti, ktera ravno jih posebno spodbada k verlemu in čestnemu djanju. Resnično je tudi to, pravi. Ali tedaj no verja¬ meš, ako bi se kdo podstoj.il tukajšuega konjištva kolikor je mogoče, da bi se tudi v tem odlikovali od druzih, namreč v opravi Orožja in konj, lepi rednosti in priprav¬ nosti za nevarnost zoper sovražnike, ko bi mislili, da tako ravnaje dosegli bodo hvalo in čast? To je res da. Nikar se torej ne obotavljaj, marveč skušaj ljudi nakloniti k temu, kar bo koristilo tebi in drugim po tebi. Za Zena, .jaz hočem poskusiti, djal je mladeneč. 94 4. Dober gospodar in pa dober vojsko¬ vodja sta jedno. Zagledati nekrat Nikomahida, ko je šel od volitve, praša ga : Nikomahid, kdo so izvoljeni za vojskovodje? In on je djal: Ali ti niso to pravi Atenčani, Sokrat, da niso izvolili mene, ki sem od pričetka v vojski uterjen, kot iohag in taksiarb, in toliko ran od sovražnikov prejel, pri tej priči se razhali ter pokaže zaceljene rane : Aniistena pa so izvolili, ki ni služil ne kot hoplit, ne kot konjik nič znamenitega storil, in ki nič druzega ne ume, kot pre¬ moženje šariti ? Ali morda, pravi Sokrat, ni to dobro, če je sposoben vojakom potrebnih reči pridobiti? Saj so tudi kupci sposobni premoženje šariti. Toda za tega del pa ne morejo vojevati, je djal Nikomahid. PajeAntisten tudi slavoželjen, pravi Sokrat, kar je vojskovodju po¬ trebno ; ali ne vidiš, da je pri vseh korih zmagal, ko- likorkrat je bil korčg? Ali za Zena, odgovori Nikomahid, ni ednako, biti predstojnik koru in pa vojski. Saj tudi petja ni bil vajen Antisten, pravi Sokrat, ne poduka korov, in vendar je mogel najti najizverstniše v teh rečeh. Tedaj bode tudi v vojski druzih dobil, je djal Nikomahid, ki bodo mesti njega vredovali, druzih ki se bodo bojevali 1 Po tem takem, je djal Sokrat, ako bi v vojskinih zadevah, kakor pri korih, najboljše našel in jih izvolil, bil bi naravno tudi v tem zmagovavec; in gotovo bo raje hotel potroševati za zmago s celo deržavo, kot za zmago s srenjo pri korih. Meniš li 95 Sokrat, da enemu in istemu človeku gre, biti dober koreg in vojskovodja? Vsaj to menim, da bi dober predstojnik bil ta, kar koli kdo vlada, ako spozna, česar je treba, in to pripraviti ume, naj si že vlada hišo, der- žavo ali vojsko. Za Zena, pravi Nikomahid, nikdar ne bi bil verjel od tebe to čuti, da so dobri gospodarji tudi dobri vojskovodji. Nuj, preglejva opravila vsakterega, da vidiva, so li ravno tiste, ali se ločijo v čem. Nujva, pravi Nikomahid. Ni li delo obeh, podložne storiti vbogljive in pokorne? Se vd da. Kaj pa, vsako opravilo nakladati sposobnim? Tudi to. Dalje, zlobne kaznovati in dobre počastiti, menim spodobi se obema. Res da. In pa podložne storiti dobrovoljne, ni li to ko¬ ristno za oba? Tudi to. Zaveznikov in pomagavcev pridobiti, se ti zdi koristno za oba ali ne? Zdi se mi. Pa se li ne pristije obema, da sta varčna? Kaj pa da. Tedaj se li ne spodohi, da sta oba skerbna in pridna pri svojih opravilih? Res vse to je dolžnost obeh po enakem, toda bojevati se pa ni obeh. Pa saj imata oba sovražnike? To je res da. Toraj koristno za oba, da jih premagata? Gotovo; toda pusti to; kaj pa bo pomagalo gospodarstvo, ako je treba se bojevati? Ravno tu prav veliko, pravi Sokrat; zakaj dober gospodar, dobro vede, da ni nič tako koristno in hasljivo, kot bojevaje premagati sovraž¬ nike, nič tako nekoristno in škodljivo, kot premaganemu biti, radovoljno bo poiskal in pripravil vse pomoeke k zmagi; skerbno bo preudaril in se varoval, kar mu zna zgubo zmage, nakloniti; krepko se bo bojeval, ako vidi pripravo za zmago, posebno pa se bo varoval boj pričeti, 96 ako je nepripravljen. Nikomakid, nikar ne zaničuj gospodarjev; zakaj oskerbništvo domačih zadev se loči od javnih le po obširnosti, glede druzega so si enake; poglavitno pa je to, da se nobene dela ne opravljajo brez ljudi, in da ne opravljajo domačih drugi ljudje, javnih spet drugi, kajti oskerbniki javnih zadev se ne poslužu¬ jejo družili ljudi, kot tacih, kterih se poslužujejo go¬ spodarji; in kdor se le teh dobro posluži, dobro bode opravljal domače in javne zadeve, kdor pa tega ne ume, moti se na obeh plateh. 5. Sokrat uči Perikla, kako bi bilo Aten- čane k stari verlosti nazaj pripraviti. Ko se je Sokrat enkrat razgovarjal s Periklom, sinom Perikla Velikega, djal je: Periklej, jez imam upanje, ko boš ti vojskovodja postal, na boljem in slavniša bode derzava v vojskinih zadevah in prema¬ gala sovražnike. In Periklej pravi: Kad bi hotel, kar praviš, Sokrat, kako pa bi se to zgodilo, ne morem spoznati. Hočeš tedaj, pravi Sokrat, razgovarjaje se o teh rečeh preglejva, kako neki je to mogoče? Ho¬ čem, je djal. Ali veš, pravi Sokrat, da po številu ni nič manj Atenčanov od Bojočanov? Kaj pa da vem. Postav (ljudi) pa krepkih in lepih, meniš, bi bilo li pri Bojočanih več nabrati ali pri Atenčanih ? Tudi v tej reči, se mi zdi, niso zadej. Ktero pa imaš za bolj zastopne med seboj? Jez vsaj Atenčane; zakaj veliko Bojočanov sovraži Tebance, ker so goljufani 97 od njib, v Atenah pa nič tacega ne vidim. Dalje 80 izmed vseh najbolj častiželjni in dobro¬ hotni, kar jih spodbada ne malo, podati se v nevarnost za slavo in domovino. Tudi v tem Atenci niso zanič¬ ljivi. In pa ni ga ljudstva, ki bi ijnelo več in večih slavnih del od prededov, kot Ateneani; in to veliko njih povzdigne, da se podvizajo skerbeti za krepost in pa postati verli. Vse to sicer resnično govoriš, Sokrat, toda saj vidiš, odkler se je pripetila nesreča tisučerim pod Tolmidom v Labdeji in z Hipokratom pri Deliju, odsehmal se je tako zmanjšala slava AtenČanov v pri¬ meri z Bojočani, in Tebancem je pogum proti Aten- eanom tako zrastel, da Bojočani, ki se pred v domači deželi niso upali zoperstaviti se Atenčanom brez Lake- dajrnoncnv in druzih Peloponežauov, sedaj žugajo sami za se napasti Atiko; Atenčani pa, ki so pred Bojo- tijo požigali, dokler so Bojočani sami bili, boje se sedaj, da bi Bojočani Atike ne ropali.— In Sokrat pravi: Bes čutim, da je temu tako, toda vidi se mi, da je deržava za dobrega poveljnika bolj sprejetna sedaj; zakaj zanesljivost navdaja z brezskerbnostjo, lahko¬ miselnostjo in nepokornostjo, strah pa stori ljudi bolj pazljive, ubogljive in redoljubne. To si moreš razbrati pri ljudeh na barkah; kader namreč so ničesar ne boje, polni so nerednosti, kedar pa se tresejo pred viharjem ali sovražniki, takrat storč vse ne le ukazano, marveč moleč na ušesa vlečejo, kaj se bo ukazalo, kakor plesavci. Pa. djal je Periklej, Če bi res sedaj najraje Spom. na Sokr. 7 98 ubogali, pač bilo bi čas povedati, kako bi jih zopet navdušili za staro krepost, slavo in blagostanje. Nuj, pravi Sokrat, ko bi hotla, da bi si lastili premoženje, kterega imajo drugi, najbolj bi jih nahuskala popri jemati sega, ako bi jim pokazala, da je to njih dedšina in lastnina; ker pa hočeva, da si prizadevajo po kre¬ posti pervaki biti, pokazati se jim mora, da se že od nekdaj sem to najbolj njim pristije, in da bodo izmed vseh najmočneji, ako bodo za to skerbeli. — Kako bi jih tega podučila? Jez vsaj menim: ako bi jih spomnila na najstareje predede, ki jih pomniva, o kterih so sami čuli, da so bili naj izverstnejši. Meniš morda sodbo nad bogovi, ki jo je sklenil Kekrop s svo¬ jimi zbng svoje verlosti? Da, leto menim, in pa Erehtejevo odgojo in rojstvo, in vojsko, ki je nastopila o njegovem času zoper prebivavce cele bližnje dežele , in vojsko ob času Heraklidov zoper Peloponežane, in vse vojske, za Teseja bite, v kterih vseh so oni očividno bili naj verlejši zmed tedaj- šnih ljudstev. In če hočeš, kar so storili njih zarodniki, ki so bili nedavno pred nami, nekaj bojevaje se sami zase zoper vlastnikecele Azije in Evrope do Makedonije, kteri so imeli največo moč od vseh prejšnih in so doprinesli najslavniše dela, nekaj pa odlikovaje se v zavezi s Peloponežani na suhem in na morji, o kterih se tudi pripoveduje, da so se zelo odlikovali od tedaj- šnih ljudstev. Da, pripoveduje se, je djal. Zatorej pa so tudi ostali v svoji deželi, akoravno je bilo veliko preselovanj v Heladi, in veliko prepirajočih za pravice 99 obernilo se jib je k njim, veliko stiskanih od močnejših pribežalo je k njim. In Periklej je djal: Res, pa čudim se, o Sokrat, kako neki se je deržava nagnila na slabeje. Jaz menim, pravi Sokrat, kakor nekteri dragi zavolj velike spred- nosti in izverstnosti lahkomiselni postanejo ter ostanejo za svojimi nasprotniki, tako tudi so Ateneani, ker so se zelo odlikovali, zanemarili sami sebe, in zato postali veliko slabeji. Kaj bi bilo torej storiti, da bi dobili nazaj prejšno krepost? Menim, pravi Sokrat, to ni nič skrivnega, ampak ako bi spoznali ravnanje svojih prednikov in se ga deržali ne manj kot oni, ne bili bi nič slabeji od njih; Če pa tega ne, ako bi vsaj sedanje pervake posnemali in ravno tako ravnali kakor oni, ne bili bi slabeji od njih posluževaje se enih in istih pomočkov enako, ako pa skerbniše, bili bi boljši. Menda meniš, da je verlost daleč proč od nase deržave? Kedaj namreč bodo Atenčani tako čislali stare, kakor Lakedajmonci? oni ki pri stariših prič n <5 zaničavati starih; ali kedaj tako telesa urili ? oni, ki ne le sami zanemarjajo lepe deržanje, ampak tudi zasmehujejo one, ki zanj skerbč; kedaj bodo tako ubogali predstojnike? oni, ki se pona¬ šajo zavoljo zaničevanja predstojnikov: kedaj bodo tako nastopni med seboj ? oni, ki mesti pomagati si med seboj k dobremu, eden drugemu škodijo, in se zavi¬ dajo bolj, kot ptuje ljudi; ki se med vsemi najbolj pričkajo v domačih in javnih shodih, se med seboj pravdajo in veliko raje tako dobiekarijo eden pri drugem, kot da bi si med sebo koristili; ki javno blago rabijo. 100 kakor ptuje ter se prepirajo zanj, in se posebno vesele svoje možnosti v teh rečeh. In iz tega nastaja velika neprijaznost in sovraštvo med deržavljani, česar radi se vedno zelo bojim, da ne bi se pripetila deržavi veča nesreča, ko da jo more prenašati. Nikakor ne misli Periklej, djal je Sokrat, da bolehajo Atenci na tako neozdravljivi zlobnosti: ali ne vidiš, kako redni so v mornarskih rečeh, kako radi ubogajo v vajnih bojih predstojnike in nič manj ko drugi slušajo učenike pri pesniških korih? Ravno to je čudno, pravi, da taki ljud je ubogajo svoje predstojnike, hopliti pa in konjiki, ki so odlikujejo po verlosti izmed deržavljanov, izmed vseh so uajbolj nepokorni. In Sokrat pravi: Ali zbor na Areovem bomcu ne obstoji iz mož najbolj posku- šenih? Da. Ali poznaš jih, ki bi bolj:', bolj postavno, bolj resnobno, bolj pravično pravde razsojevali in pa vse druge reči opravljali? Nič jim ne očitam, je djal. Toraj ne smeš obupati, češ da so Atenčani neredni. Pa vendar ravno v vojskinih zadevah, je djal, kjer je najbolj treba biti razmernim, rednim in ubogljivim, na nič teh reči ne porajtajo. Morda pa jih v teh rečeh vodijo ljudje, pravi Sokrat, ki naj manjumejo; ali ne vidiš, da tudi citrarjev, pevcev in plesavcev se nobeden ne podstopi voditi, ako ne ume, tudi ne rokoborcev in metaveev? ampak vsi, ki so voditelji v teh rečeh, vejo pokazati, kje so se učili tega, česar so voditelji, in le vojsko¬ vodjev je večina samoukov. O tebi vsaj ne mislim kaj tacega, marveč menim, da veš povedati nič manj, kedaj si se pričel učiti vojevati, kot kedaj rokoboriti, in pa da si veliko očetovih zvijačin ohranil, veliko jih od lOi drugod pridobil, kjer kol' je bilo mogoče kaj koristnega te naučiti za vojništvo ; dalje menim, da si zelo skerbel, da ne bi kaj za vojništvo koristnega nevedoma ne vedil, in ako bi zapazil, da kaj tacega ne veš, iskal si v tem znajdenih ljudi, ter nisi bil varčen ne darov, ne hvale, da se naučiš od njih, cesar ne veš, in da imaš dobre pomagavce. InPeriklejje djal: Sokrat! ni mi neznano, da to govoriš, • češ da misliš, da sem jez za to skerbel, marveč ker me hočeš podučiti, da mora skerbeti, kdor hoče biti vojskovodja, pa v teh rečeh sem tudi jez tvojih misli. Si li pa tudi to pomislil Periklej, da leže ob naši deželi velike gore, ki se stegujejo v Bojotijo, skozi ktere peljejo ozke soteske in stermine, in da je po sredi opasana s puščobnimi gorami? Se ve da. Kaj pa, si to slišal, da Mizi in Pizidi, ki stanujejo v deželi perzianskega kralja po zelo vterjenib krajih, afeoravno so slabo oboroženi, zamorejo napadovaje kraljevo deželo, veliko ji škodovati, sami pa v pro¬ stosti živijo? Tudi to slišim, je'djal. In Atenčani, a ko bi bili do gibčine starosti z lahkim orožjem oro¬ dni in varovali bližne gore svoje dežele, meniš li, da bi ne bili sovražnikom v škodo, deržavljanom pa ki ustanovili brambo dežele? Tudi to je koristno mi- slini, o Sokrat, je djal Periklej. Če se ti toraj to do- Pada, pravi Sokrat, podstopi se, dragi! Kajti, kar boš storil, častno bo za tebe, in koristno za deržavo, ako Pa ne boš mogel, ne bodeš deržavi škodoval, ne sa- Ine ga sebe osramotil. 102 6 Sokrat svari Glavkona, naj se ne peča z deržavnimi opravili, če jih ne ume. Ko je Glavkon, Aristenov sin, poskušal govoriti pred ljudom, ne še dvajset let star, želč biti pred¬ stojnik v deržavi, nihče ga ni mogel odverniti, da ne bi bil pahnjen z odra in pa zasmehovan, čeravuo je imel sorodnike in prijatle; Sokrat pa, dobrohoten mn zavoljo Haridama in Platona, odvernil ga je sam. Ko ga je namreč srečal, ustavil ga je, in da bi hotel po¬ slušati, djal je takole : Si li sklenil biti predstojnik, Glavkom ? Da, odgovori! (Prav imaš), za Zena, zakaj to je lepše, ko kaj druzega nasvetu; kajti gotovo, ako dosežeš le-to, mogel boš tudi doseči sam, česar želiš in pa prijatlom koristiti, vzdignil boš domačo hišo, povikšal boš domovino, čislan boš za pervega v deržavi, potem tudi po Heladi, morda tudi kakor Temistoklej med barbari, in kjer koli bodeš, povsod te bodo slavili. To slišati povzdignilo je Glavkona in ostal je rad. Potem pravi Sokrat; Jeli Glavkon, to je znano, ako hočeš čislan biti, koristiti moraš deržavi? Gotovo. Za Boga, nikar ne prikrivaj, ampak povej nam, 8 cim boš začel, deržavi dobrote skazovati ? Ko j® pa Glavkon umolknil, kakor bi takrat premišljeval, pri čem bi začel, pravi Sokrat: Morda, kakor, ako bi hotel prijatlovo hišo povikšati, skušal bi jo storiti bo- gatejo, tako tudi bos poskusil storiti bogatejo deržavo? Se vč da. Bi li bila tedaj bogateja, ako bi ji več 103 dohodkov došlo ? Naravno. Povej torej, od kod ima sedaj deržava svoje dohodke in koliki so ? zakaj go¬ tovo si premislil, da jih dopolniš, ako so nekteri pomanjkljivi, in pridobiš, ako so opuščajo. Ali za Zena, pravi Glavkon, tega nisem pomislil, če pa si to opustil, povej nam deržavne stroške, zakaj gotovo misliš od¬ praviti njih preobilnost. Tudi za to, pri Zenu, nisem nikdar imel časa. Torej odložimo to, je djal So¬ krat, da hi deržavo bogatejo storil; zakaj če ne veš stroškov in pa dohodkov, kako si v stanu skerbeti za nje? Pa, o Sokrat, mogoče je od sovražnikov der¬ žavo obogatiti. Res da, za Zena, kdor je močnejši od njih; ako pa je slabeji, zna tudi to zgubiti, kar ima. Resnično govoriš. Toraj mora človek, ki hoče pre- vdarjati, s kterimi bi se vojskoval, dobro poznati moč deržave in nasprotnikov, da bi svetoval vojske se pod- stopiti, ako je deržava močneja, da bo pa prigovarjal varovati se, ako je slabeja od sovražnikov. Prav praviš. Za pervo povej nam moč deržave na suhem in pa na morju, potem pa sovražnikov. Za Zena, pač ne morem tako iz glave povedati. Če pa si zapisal, pri¬ nesi ; kajti kaj rad bi to slišal. Za Zena, pa tudi za¬ pisal nisem. Tedaj bomo tudi s posvetovanjem o vojski za sedaj počakali; zakaj morda še kot novinec v pred- stojništvu nisi preiskoval tega zavolj obširnosfi. Ali vsaj za stražo dežele vem da ti je bilo mar in veš, koliko straž je potrebnih in koliko ne, in koliko Ču¬ vajev je dovelj in koliko ne, in potrebne straže boš svetoval pomnožiti, kar jih je odveč, odpravil jih boš. 104 Pri Zenu, je djal Glavkon, jez bi vse odpravil, ker so tako oskerbljene, da se krade po deželi. Ako se pa straže odpravijo, meniš li, da ne bo celo ropal, kdor kolibo hotel? Pa si li šel sam preiskovat, ali kako veš, da so straže slabo oskerbljene? Dozdeva se mi. Se ne bomo li toraj tudi o teh rečeh posvetovali, kedar se nam ne bo dozdevalo, ampak kedar bomo vedili? Morda bo bolje, pravi Glavkon. Dalje v rudnike vem da nisi prišel, da bi mogel povedati, zakaj od ondod sedaj manj dohaja kot pred. Nak, nisem prišel. Res za Zena, kraj je nezdrav, pravijo, tako da ti je ta izgovor dovelj, ako bi o tej zadevi svetovati imel.— Ti me za norca imaš. Pa tega vsaj nisi zanemaril, marveč premislil, za koliko časa je žita dovelj iz do¬ mače dežele za mesto, in koliko še potrebuje (mesto) za eno leto, da ti nikdar neznano ne bode, česar mesto potrebuje, ampak da to vedč moreš mestu v potrebi sve¬ tovati, ter mu pomagati in ga ohraniti. Govoriš o pre- velicih opravilih, pravi Glavkon, če bo treba za take reči skerbeti. Pa vendar, pravi Sokrat, še svoje hiše nobeden gospodariti ne more, če ne ve za vse, česar potrebuje, injj ne skerbi, dajo z vsem preskerbi; ker pa je mesto nastalo iz več kot tisoč hiš in ker je težko za toliko družin ob enem skerbeti, zakaj nisi poskusil najpred eni, na priliko stričevi, pomagati? saj je potreben in ako boš mogel to, podstopil se boš večih; ako pa ne moreš koristiti eni, kako boš mogel jim več? Kakor če kdo enega talenta nesti ne more, ni li očividno, da jih več 105 nesti še poskušati no sme? Rad bi pomagal stričevi družini, ko bi me btel ubogati, pravi Glavkon. Kaj — strica ne moreš pregovoriti, Atenčane pa vse s stricem vred misliš premoči, da ti bodo pokorni? Varuj se, Glavkon, da hrepene po slavi v nasprotje ne zaideš; ali ne vidiš, kako polzko je govoriti in početi, česar kdo ne ume? Pomisli o drugih, ki jih poznaš kot take, da govorč in delajo, cesar ne umejo, se ti li zdi, da so za tega del bolj hvale ali graje vredni? bolj občudovani ali zani¬ čevani biti ? Pomisli pa tudi o onih, ki vedo kaj govorč in delajo, in našel boš, kakor menim, da pri vseh opravilih so slavni in občudovani možje iz verste ume- Čih, neslavni pa in zaničevani so iz verste nevednih. Ako toraj želiš dobro sluti in občudovan biti v deržavi, skušaj doseči, da prav dobro umeš to, kar hočeš po¬ četi ; kajti ako v tem druge prekosiš ter se podstopiš deržavnih zadev obravnovati, pač se ne bom Čudil, če prav lahko dosežeš, česar želiš. 7. Sokrat opominja Harmida, naj se po¬ prime deržavnih opravil. Ko je vidil Sokrat, da jo Hannid, Glavkonov sin 1 veri mož in dokaj sposobniši aa deržavne opravila, kot tedajšni opravniki, da se pa obotavlja stopiti na jav¬ nost in pečati so z deržavnimi zadevami, djal je: Povej mi, o Harmid, ako bi kdo bil zmožen zmagovati v veneavnih bojih in tako samega sebe poslaviti in pa domovino po celi Heladi slavnišo storiti, bi pa ne hotel se bo- 106 jevati, kaj bi mislil, kakošen je tak človek? Gotovo, da je mehkužen in malodušen. Ko bi pa kdo bil zmožen, deržavne zadeve oskerbljevaje deržavo po¬ vzdigniti in se s tem poslaviti pa bi se obotavljal le¬ to opravljati, ali bi ne veljal po pravici za malodušnega? Morda — pa čemu me to prašaš ? — Zato, ker menim, da si ti zmožen, pa se nečeš poprijeti tega, česar se udeležiti moraš, ker si deržavljan. —- Pri kakem opra¬ vilu pa si spoznal mojo zmožnost, da tako o meni sodiš ? V tvojih razgovorih z deržavnimi opravniki j zakaj kedar koli te prašajo za svet, vidim, da ti prav svetuješ, in kedar se kaj zmotijo, jih prav grajaš,— Ni enako, o Sokrat, razgovarjati se v domačih okrož¬ jih in pa pričkati se pričo množice. Saj tudi, kdor računiti ume, ne računi slabeje pričo množice, kakor sam; in kdor za se dobro citrati zna, izversten je tudi pričo množice. Ali sramožljivost in boječnost, ne vidiš li, da ste prirojeni človeku, in da veliko raje nastopite v druščini, kakor v domačih obhojah? Jez pa sem si namenil, tebi pokazati, da se sramuješ govoriti pričo najbolj nerazumnih in najslabejih, ki se vendar ne sramuješ najbolj umnih in ne bojiš naj- mogoenišib. Ali se morda sramuješ valjavcev, čev¬ ljarjev, tesarjev, kovačev, kmetov ali kupcev ali pro- dajavcev ne tergu, ki le to mislijo, kako bi ceneje kupili in draže prodajali; zakaj iz tacih obstoji skup¬ ščina. Kaj meniš, v čem se loči to, kar ti počneš, in pa, ako se boji nevednih človek, ki izurjene prekosi. Kajti ni !i res, da ti, ki se lahko razgovorjaš s per- 107 valu v deržavi, kterib nekteri te prezirajo, in ki vi¬ soko presežeš tiste, kterih posel je, govoriti pri deržav- ljanib še si ne upaš govoriti pričo tistih, ki se nikdar niso pečali z deržavnimi rečmi, in ki te nikdar zani¬ čevali niso, boje da bi zasmehovan ne bil? Kaj pa, ali ne veš, pravi Harinid, da večkrat v skupščini ljudje tudi tiste zasmehujejo, ki prav govore? Saj delajo tudi drugi tako, pravi Sokrat, zato se ti čudim, če une, kedar počenjajo tako, lahko uženeš, teh pa, misliš, po nobenem načinu ne bodeš mogel napasti. Dragi, nikar ne preziraj samega sebe, in nikar se ne moti, v čemur se moti večina; kajti večina se zaganjajo na to, da pregledujejo družili zadeve, pa se ne obračajo na to, da preiščejo samih sebe; toraj nikar tega lahkomiselno ne preziraj, marveč podvizaj se bolj na se gledati; nikar ne zanemarjaj deržave, ako je mogoče, da se po tebi kaj zboljša; zakaj ako bodo deržavne zadeve na boljem, ne bodo le deržavljani koristi imeli, ampak tudi tvoji prijatli in ti sam. 8. Sokrat uči, kaj je dobro in lepo. Ko je Aristip skušal ugnati Sokrata, kakor je ta pred njega ugnal, odgovarjal je Sokrat, ne kakor tisti, ki se boje, da bi se govor drugače ne obernil, am¬ pak kakor tisti, ki so si 'svesti, da čisto prav ravnajo, ker je hotel tudi pričujočim koristiti. Aristip namreč ga praša, če pozna kako dobroto, iz tega namena, ako 108 bi povedal kaj tacega ko: jedilo, pijača, premoženje, zdravje, moč in derzovitost, da bi mu pokazal, da je leto včasi tudi slabo: Sokrat pa, dobro vede, ako nas kaj teži, da pomočka potrebujemo, odgovoril je, kakor je najbolje storiti; djal je: Me morda prašaš, če vem kaj dobrega za merzlico? Nak. Ali pa za oči? tudi tega ne. Ali za lakoto? tudi za lakoto ne. Pa lej, če me prašaš, ako vem kaj dobrega, kar ni za nič, (povem ti), ne vem in tudi ne želim. In ko ga Aristip zopet praša, če pozna kako iizverstnost. — In pa veliko, mu odgovori. Ali so si tedaj vse reči med sebo podobne? Nak, kolikor moč, Aiektere so si zelo nepodobne, ^ako pa more biti izverstno, kar ni izverstnemu podobno? Za Zena, saj je človeku izverstnemu za letanje drugi nepodoben, pa izversten za metanje: saj je škit, izversten za brambo, čisto nepodoben sulici, ki je izverstna za to, da se krepko in hitro zažene. Nič drugače mi ne odgovarjaš, kot ko sem te prašal, Če veš za kaj d o- brega. Ti pa meniš, pravi Sokrat, da je drugačno dobro, in zopet drugačno izverstno? Ali ne veš, daje v enem in istem oziru vse dobro in izverstno? Pervič namreč krepost ni za nekaj dobra, za nekaj pa izverstna; dalje se imenujejo ljudje ravno tako in ravno v istem obziru dobri in izverstni; v ravno istem obziru se vidijo tudi človeške telesa dobre in izverstne; v istem obziru so tudi vse druge reči, kterih se poslužu¬ jejo ljudje, dobre in izverstne, za kar namreč so koristne. Je tedaj tudi, pravi Aristip, gnojni koš kaj izverstnega? 109 Da — in zlati Skit je kaj gerdega, ako je koš za svoje nam dobro, škit pa slabo narejen. Praviš li, da je eno in isto lepo in pa gerdo? Gotovo, in pa, da je dobro in slabo; večkrat namreč je to, kar je dobro za lakoto, slabo za merzlico; večkrat tudi gerdo za me¬ tanje, kar je lepč za letanje, in za metanje lepo je gerdo za letanje; vse namreč je dobro in izverstno za to, li čemur služi, slabo in gerdo pa, k čemur ne služi. Tudi razgovarjaje se o hišah, da so ene in isto lepe in koristne, učil je, se mi zdi, kakošne hiše se naj stavijo. Preiskoval jo takole: Kaj ne, kdor hoče imeti hišo, kakoršna mora biti, misliti mora na to, da bo vgodna za stanovanje in prijetna? Ko mu poterdi le to, pravi: Ni li prijetno po leti imeti hišo hladno, po zimi pa toplo? Ko mu tudi to poterdi, pravi: ali ne sije solnce pri hišah, ki na poldan gledajo, pozimivpred- vežje (med stebrovje), po leti pa, ker hodi nad nami in nad hišami, dela senco? če je toraj dobro, da je to tako, ni li hiš tako staviti, da so proti poldnevu višeje, da zimskega solnca ne odvračajo, proti polnoči pa nižeje, da merzli vetrovi noter ne morejo? in ob kratkem reči, kjer bi človek v vseh letnih časih najvgodniše zavetje imel in premoženje najvarniše branil, to bi gotovo bilo najprijetniše in najizverstniše prebivališče; pisarije in kinči pa nam več prijetnosti jemljejo kot dajejo. Za tem- peljne in oltarje mu je bil najspodobniši kraj, kteri je odpert in samoten; zakaj prijetno je človeku moliti od deleč, prijetno čistemu tje iti. 110 9 Sokrat razlaga razumke nekterih kre¬ posti. Na uprašanje, se li serčnost (jakost) da naučiti ali je prirojena, je djal: Menim, kakor je uektero telo od natore krepkeje za delo kot nektero, tako je tudi nekteri duh po natori močnejši za težave kot drugi; zakaj vidim, da ljudje po enih in istih postavah in navadah odgojeni se zelo ločijo med seboj po zmožnostih. Mislim vendar, da se s podukom in vajo vsaka natora k jakosti vzdigne; kajti gotovo bi si ne upali Skyti in Traki s škiti in sulicami bojevati se z Lakedajmonci; gotovo je tudi, da ne bi hoteli boriti se ne Lakedajmonci s Traki s tarčami in kopjem, ne Skyti z loki. Vidim tudi glodč druzih reči, da se ljudje po naravi zelo ločijo med seboj, in da s skerbljivostjo še veliko pridenejo. Iz tega je toraj očividno, da morajo vsi, naj si bodo po naravi krepkeji, naj si bodo slabeji, učiti se in vaditi tega, v čimur hočejo znameniti postati. Modrosti in razmernosti ni ločil, ampak kdor pozna dobro in pravo, ter se tega derži, in kdor vč gerdo, ter se varuje, onega je imel za modrega in razmernega. In ko je bil vprašan, če ima one za modre in razmerne, ki sicer vedč, kaj je storiti, pa nasprotno ravnajo, je djal: NiČ bolj kot abotne in nezmerne; namreč me¬ nim, da vsi, ki si izvolijo iz mogočega, to delajo, kar mislijo, da jim je najkoristniši. Menim toraj, da tisti, ki ne delajo prav, niso ne modri ne razmerni. 111 Rekel je, da tudi pravičnost in vsaka druga kre¬ post je, modrost: zakaj pravične dela in vse, ki se gode iz kreposti, so prave in dobre; in ne morejo ne tisti, ki to spoznajo mesti tega kaj druzega izvoliti, ne delati tisti, ki ne umejo, ampak ako se podstopijo, pre¬ grešijo se; tako tudi pravo in dobro počenjajo modri, nemodri pa ne morejo, ampak ako se podstopijo, pre- varijo se; in ker se toraj pravične in vse druge prave in dobre dela gode s krepostjo, gotovo je, da je tudi pravičnost in vsaka druga krepost modrost. Abotnost pa je nasprotje modrosti, pa vendar nevednosti ni abot¬ nosti imenoval; in samega sebe ne poznati, in kar človek 'ne ve, misliti in meniti, da ve: to je rajtal za najbližnjo sorodnost abotnosti. Množica vendar, pravi, ne imenuje abotnih onih, ki se motijo v tem, kar večina ne ve, ampak abotne imenujejo tiste, ki se motijo v tem, kar množica ve; ako se namreč kdo za tako velicega ima, da se pripogne, kedar gre skozi mestne vrata, ako se kdo tako močnega misli, da skuša hiše premikati, ali se podstopi česar druzega, kar je vsemjasno, da jo nemo¬ goče, tacega imajo za abotnega; tistih pa, ki se le malo pregrešijo, večina ne imenuje abotnih, ampak kakor zovejo velik pohlep ljubezen, tako tudi veliko brezum¬ nost aboto. Preiskovaje, kaj je n e v os lj i v o s t, našel je, da je neka nevoljnost, ki pa vendar ne nastane zavolj nesreče prijatlov, ne zavolj sreče sovražnikov, ampak zavidni so samo oni, ki si ne volijo zavoljo srečnosti prijatlov. Ko pa so se nekteri 112 čudili, da bi kdo kogar ljubil iu pa nevoljen bil zavoljo- njegove srečnosti, opomnil je, da se veliko ljudi tako obnaša proti nekterim, da nesrečnih ne morejo prezirati, marveč jim v nesreči pomagajo; kedar pa so srečni, nevoljni so. To pa se pametnemu človeku ne primeri, abotnim pa se pripeti le-to. Preiskovaje, kaj je brezdelnost, našel je, da ljudje večidel nekaj delajo; kajti tudi igravci in burkeži delajo nekaj, pa vendar vsi ti so brez dela, ker bi mogli na kako bolje delo se oberniti; nobeden pa nima časa, oberuiti se od boljega opravila k slabejemu, ako pa bi se kdo, o tem je djal, da ne dela prav, ker nima časa. Kralji in vladarji niso tisti, ki žesla imajo, in ki so izvoljeni od kterih koli, ne ki so po srečkanji, dosegli to čast, ne ki so šiloma ali z zvijačami postali, ampak ki umejo vladati. Kedar je namreč kdo poterdil, da je vladajočemu dolžnost ukazovati, česar je treba de¬ lati, podložnemu pa ubogati, pokazal je, da na barki umevni je vladar, posestnik barke pa in drugi ljudje na barki so podložni umnemu; tudi pri poljedelstvu posestniki, v bolezni bolniki, pri vajenji teles gimna- stikarji in vsi drugi, ki skerbljivosti potrebujejo, ako mislijo, da sami umejo oskerbljevati, (oskerbljujejo), ako pa ne, ubogajo umne ne le, kader so pričujoči, ampak tadi pošljejo po nje, kader jib ni, da jim po¬ korni delajo, kar je potreba. Pokazal je tudi, da v volnariji (predivnici) ženske ukazujejo moškim, ker one vejo, kako se ima presti, moški pa ne vedo. In t če je kdo na to rekel, da je samosilniku prosto biti nepokornemu pravo svetovajoeim, djal je: In kako pač bi bilo prosto ne ubogati, ker je kazen postav¬ ljena na to, ako kdo ne uboga prav svetovajočih? Zakaj v kteri koli reci kdo ne posluša dobrega sveta, gotovo se pregreši, kdor pa se pregreši, kaznovan bode. In če je kdo rekel, da je samosilniku prosto, tudi razumnega umoriti, je djal: Meniš li, da bo mo- rivec najboljših zaveznikov brez kazni, ali kaznovan, kakor si bodi? Meniš li, kdor tako dela, da je bolj varen; ali da tako ravnaje berž pogine? Ko ga je nekdo uprašal, ktero opravilo se mu naj bolje zdi za človeka, odgovoril je: Srečno djanje. In ko ga zopet upraša, če tudi dobro srečo ima za opravilo, je djal: Cisto nasprotna se mi zalita sreča in djanje, ako namreč kdo ne iskaje zadene na to, česar potrebuje, menim to je sreča; ako pa kdo kaj z ukom in vajo dobro opravi, to imenujem srečno djanje; in ljudje, ki tako žive, se mi zdi, živč srečno. In najboljši in naj bogoljubniši ljudje pri poljedelstvu so oni, ki poljedelske opravila srečno opravljajo, pri zdravništvu, ki zdravniške, v deržavi, ki deržavne: kdor pa ničesar srečno ne opravlja, le¬ ta ni koristen za nobeno reč in ne bogoljub. 10. Sokrat se razgo varja z umetniki. Pa tudi, kedar sa je Sokrat razgovarjal z umet¬ niki, in ki se z umetnijami zavoljo zaslužka pečajo, bil je tudi tem koristen. Ko je namreč enkrat prišel Spom. na Sokr. 8 114 k malarju Paraziu ter se lazgovarjal, pravi : Parazi, je li malarija upodobljenje vidljivih reči? saj namreč oboknjene in zboknjene, tamne in svitle, terde in mehke, hrapave in gladke, nove in stare reči (snove) z barvami posnemaje obrazujete. Prav praviš, jejdal. In obrazovaje res lepe podobe, ker ni lahko najti pri enem človeku vsega brez graje, poberete od večih ljudi, kar vsaki najlepšega ima, ter tako po vsem lepe telesa naredite. Kaj pa da, tako delamo. Kaj pa? upodobljete tudi, kar je najbolj vabivno in prijetno, najdražje, zaželjeno in ljubeznjivo, namreč bistvo duše? Ali se še upodobiti ne d d? Kako pač bi se dalo posnemati, o Sokrat, kar nema razmeri, ne barve, ne druzega nič, kar ti praviš, in kar je sploh nevid- Ijivo? ali se ne zgodi pri človeku, da nekterega po¬ gleda ljubeznjivo, nekterega pa sovražno? Menim da, pravi Parazi. Se li ne da vsaj to posnemati na oččh ? Pač da se. Meniš li, da imajo v sreči in nesreči prijatlov enake obraze skerbni inneskerbni? Nak, za Zena, kajti v sreči so veseli, v nesreči pa otožni. Je li mogoče tudi to izobraziti? Da. Torej tudi veličanstvo in žlahnost, prostota in nežlahnost, zmernost in razumnost, ošabnost in nerazumnost se vidi na obrazu in v zaderžanji stoječim in gibajočim. Resnično govoriš, pravi Parazi. Se da li tudi to po¬ sneti? Tudi. Meniš li, da je prijetneje gledati ljudi, na kterih se vidi dobri, verli in Ijubeznjivi zuačaj, ali na kterih sramotni, zlobni in zaničljivi? Za Zena, o Sokrat, razloček je velik. 115 Prišedsi h Kieitonu podobarju in se razgovarjaje je djal: Kleiton, da različne delaš tekune in pa me- tavce, rokoborce in pa pankratiaste, to vem in vidim: kar pa pri pogledu človeka v duhu najbolj gane, da se vidijo podobe žive, kako jim to vdahneš ? In ko Kleiton v zadregi ni naglo odgovoril, pravi : Morda po oblikah živih ljudi ponarejajo svoje delo narediš podobe živahniše ? Kaj pa da. Ali tedaj po raznem deržanji života pripognjene in sklonjene, stisnjene in raztegnjene, napete in skerčene ude ponarejuje storiš, da se vidijo podobe bolj podobne pravim in motivne? Gotovo. Ako pa tudi dušne občutljeje pri djanji teles izobraziš, ne dela li to ugodnosti ogledovavcu? To je da. Moraš li pri borečih oči narediti grozovitne, pri zmagaveih pa posneti pogled veselih ? Da. — Podobar mora toraj v podobi izobraziti dušne djanja. Ko je prišel Sokrat k Pistin, in ko mu pokaže lepo izdelane oklepe, pravi : Pri Heri, pač lepa iznajdba, o Pistia, da oklep človeško telo, obrambe potrebujoče, varuje, rok pa ne ovira. Pa, Pistia, povej mi, zakaj prodajaš ti draže svoje oklepe, akoravno jih ne delaš ne moenejih ne več vrednih od drugih. Zato, o Sokrat, ker jih delam primerniše. Razkazuješ li pri¬ mernost po meri ali po pezi, da jih draže ceniš? Kajti menim, da ne delaš vseh enačili in podobnih, čeravno jih delaš primerne. Se veda, delam jih tako, in brez tega oklep nič ne koristi. Životi nekterih ljudi so porazmorni, nekterih pa ne? Da, je djal Pistia. — Kako pa narediš primerni oklep na neporazmerni I 116 život, da se prilega? Kakor priličnega, kajti prilični je primeren. Meni se zdi, prdvi Sokrat, da govoriš o primernem ne samo na sebi, ampak po rabi, kakor ko bi rekel: škit je primeren komur se prileže; in tako je po tvoji besedi s halo in z drugimi rečmi. In morda, ima še kako drugo prednost to, da se prileže. Povej mi, o Sokrat, ako veš. Prilični oklepi manj tišče od nepriličnik, čeravno imajo enako pezo; zakaj neprilični visi ves na plečih, ali pa kak drugi ud zelo tišči ter je težko nositi in nadležen ; prilični pa skoraj ni podoben bremenu, ampak prikladi, ker peza je razdeljena, nekaj na ključnico in zatilnik, ne¬ kaj na pleča, nekaj na persi, nekaj na herbet, nekaj na trebuh. Povedal si to, za česar radi ravno jez svoje delo visoko cenim; vendar nekteri kupujejo raje pisane in pozlačene oklepe. Ce pa res za tega voljo neprilične kupujejo, pač kupujejo pisano in pozlačeno nadlego. Pa, ker život, ni pri miru, ampak zdaj se skrivi, zdaj se skloni, kako pač se prileže oklep, kteri se tišči? Nikakor ne. Sedaj praviš, priležejo se oklepi, ne tisti, ki se tiščijo, ampak ki ne nadlegujejo pri rabi. Ti praviš to, o Sokrat, in čisto prav si dovzel. 117 11. Sokrat opominja Epigena, naj vadi in uri telo. Ko je Sokrat zagledal Epigena, enega svojih učencev, ki je bil še mlad in slabega života, je djal: Kako si slabega života, o Epigen! In ta pravi: Res vaje telesa mi ni mar. Nič manj je djal Sokrat, kot tisti, ki se imajo boriti v olimpičnih igrah; ali se ti morda majhen zdi boj za življenje, ki ga bodo AtenČani imeli zoper sovražnike, kader koli se pri¬ meri. In pa ne malo jih je, ki poginejo v vojskinih nevarnostih zavolj telesne slabosti, ali pa se rešijo sramotno; veliko pa tudi jih je ravno zato živih vjetih, ter žive vjeti celo življenje v terdi sužnosti, ako tako nanese; ali pa zabredši v silne potrebe, ker so za odkupnino več plačali kot imajo, življenja v po¬ manjkanji potrebnega in v nadlogah; mnogi pa so si dobili slab sluh, ker zavolj telesne slabosti veljajo kot plahi. Ali morda preziraš zlege telesne slabosti, in meniš li, da jih je lahko prenašati? Jez pač menim, daje od teh veliko ložeje in prijetneje tisto, kar mora preterpeti človek, skerbeči za telesno krepkost; ali meniš, da je bolj zdrava in za druge reči bolj koristna slabost kakor krepkost? Ali preziraš to, kar izvira iz krepkosti ? Res vse gre drugače tistim, ki so krepkega Života, ko tistim, ki so slabega; kajti ljudje s krepkim telesom so zdravi in močni, mnogi se častno ohranijo s tem v vojskinih bojih in se rešijo vseh nevarnosti, 118 mnogi pomagajo prijatlom in koristijo domovini, ter se tako hvale vredne storijo, veliko slavo pridobijo, naj¬ lepšo čast dosežejo, pa potem ostalo življenje sami lepše in prijetniše prežive iu pa svojim otrokom boljše po- močke za življenje zapustijo. . Vendar zato, ker deržava ne skerbi iz javnega obzira za sposobnost za vojsko, se ne sme zanemarjati v osebnem obziru (privatnem), marveč še bolj za-njo skerbeti; vedi namreč, da v nobenem boju in pri nobenem delu ne boš na slabejem, ako si telo dobro okrepčal, kajti pri vsem, karpočnejo ljudje, je telo ko¬ ristno, in pri vseh telesnih opravilih je veliko ležeče na tem, da je človek krepkega telesa. Zakaj kjer je na videz najmanj treba telesa pri premišljevanji, — kdo vč, če se tudi pri tem mnogi zelo ne motijo zato, ker niso zdravi na telesu. In pozabljivost, maloserenost čmernost in norost napadejo pri nekterih zavolj telesne slabosti razum tako, da pozabijo, kar vedo. Oni pa, ki so terdnega telesa, so varni in brez nevarnosti, da bi se jim zavolj telesne slabote kaj tacega pripetilo marveč krepkost je hasna zoper zlege, izvirajoče iz sla¬ bosti. V resnici kaj bi pač ne storil pameten človek za- yolj koristi, nasprotnih omenjenim zlogom? Je pa tudi sramotno, po nemarnosti postarati se, preden je vidil človek samega sebe, kakoršen bi bil v naj lepši krasoti in moči po telesu; tega pa nemaren viditi ne more, kajti samo od sebe se ne zgodi. 119 12. Nekteri Sokratovi izreki. Ko seje nekdo jezil, da mu nekdo ni odgovoril, ki ga je pozdravil, djal je Sokrat: Smešno je, da se ne jeziš, če srečaš kogar s slabejim telesom; da sipa na bolj neotesanega po duši naletel, to te žali. Ko je drugi rekel, da mu ne diši jesti, je djall Aknraen uči za to dober lek. Ko ga pa upraša, kterega, pravi : Da jenjaš jesti; zakaj ugodniše, ceneje in zdra- više bo živel, kdor jenja. Ko je zopet nekdo rekel, da je voda pri njem pregorka za pitje, je djal: Torej , kedar se bočeS v gorki kopati, boš imel pripravljeno. Pa je prehladna, pravi, da bi se kopal. Ali se tudi družina tegotijo, kedar se kopajo in jo pijejo? Nak, za Zena, marveč Čudil sem se velikrat, kako radi se je poslužujejo za oboje. Ktera voda je bolj gorka za pitje v tvoji hiši, ali v Asklepijevem tempeljnu? V Asklepijevem tem- peljnu. Ktera pa bolj merzla za kopanje pri tebi, ali pri Amfiarn? Tista pri Amfiaru. Pomisli torej, da si skoraj bolj nezadovoljen, kot družina in bolniki. Ko je nekdo strežaja zelo pretepaval, prašal ga je, zakaj se tegoti nad služabnikom. Zato ker je silo požrešen in zabit, denarja željen in len. Ali si že pomislil, kteri je bolj tepenja vreden, ti ali slu¬ žabnik. Ko se je nekdo bal potovanja v Olimpijo, je djal: Zakaj se bojiš potovanja? Ali ne hodiš doma 120 skoraj celi dan okoli ? in tje grede bodeš hodil pa zajterkoval, hodil pa večerjal in spat šel. Ali ne veš, ako bi potegnil hoje, ki jih storiš v petih ali šestih dneh, da bi prišel lahko iz Aten v Olimpijo? Ia prijetniše je, za en dan pred odriniti, bolj kot zaosta¬ jati; zakaj težavno je, če je človek prisiljen čez mero poti potegovati; ako pa za en dan dalje potuje, stori veliko polajšanje; bolje je torej pri odidu se podvi¬ zati, kot na potu. Ko je nekdo djal, da je utruden, ker je šel dolgo pot, praša ga, če je tudi kaj peze nosil. Nak, ampak le plašč. Ali si hodil sam, ali te je tudi spremljeval stre- žaj ? spremljeval me je. Je li šel prazen, ali je kaj nosil? Da, nosil je odeje in drugo orodje. In kako mu je bilo od pota? Menda bolje, kot meni. Kaj? ko bi moral ti njegovo pezo nositi, kaj meniš, kako bi ti bilo? Za Zena, slabo marveč, še ne bi mogel sterpeti. Da torej toliko manj storiti moreš, kot sužen, kako se to pristije izurjenemu človeku? Ksenofontovih spominov na Sokrata IV, Bukve. 1. Kako je mislil Sokrat o potrebnosti omike in poduka. Tako je bil Sokrat koristljiv, pri vsaki reči in po vsakem načinu, da je razvidno vsakemu, kdor premišljuje to, akoravno je malo razumen, da ni je reči koristneje od obhoje s Sokratom in obavljenja ž njim kjer koli in v kteri koli zadevi; zakaj tudi spomin na njega, kedar ga ni bilo zraven, je koristil ne malo tistim, ki so navado imeli bivati ž njim in so se ga deržali; in pa v šali ni manj koristil učencem, kot v v resnobi. Večkrat namreč je govoril, da ljubi kogar, gotovo pa je hrepenel po tistih, ki so bili po duhu spo¬ sobni za krepost, ne pa po telesni lepoti. Presojeval pa je dobre narave po tem, ako se je naglo naučil, česar seje poprijel, spominjal česar se je naučil in hrepenel po vseh vedah, s kterimi je moč hišo in pa deržavo 122 dobro vladati in sploh z ljudmi in ljudskimi zadevami dobro v čaker iti; kajti menil je, ako so taki dobro od- gojeni, da niso le srečni sami in pa dobro oskerbljujejo lastno družino, marveč morejo tudi srečne storiti druge ljudi in deržavo. Vendar pa ni z vsemi ravnal po enakem načinu, ampak kteri so mislili, da šo že od narave izverstni ter zaničevali učenje, učil jih je, da najboljše natore najbolj potrebujejo odgoje, razkazovaje, da najizverstniši konji, gi so gibčni in derzi, prav dobri in koristni postanejo, ako se ukrotijo iz mladega; ako pa so neukroteni, divji so in slabi; tudi najboljši psi, ki bi radi zverad gonili, postanejo najboljši za lov in najkoristniši, ako so dobro napeljani, ako pa ne, leni so, in grizljivi in ne ubogljivi. Enako tudi najizverstniši ljudje, ki so krep¬ kega duba in zmožni izpeljati, česar se podstopijo, po¬ stanejo najboljši in najbolj koristni, ako so se izobrazili in naučili, česar je treba delati; nevedni pa in nečki so slabi in ne koristni; ako namreč ne umejo razločiti, Česar je treba delati, poprimejo se cesto zlobnih reči, in ker so krepki in siloviti, težko jih je ukrotiti in odverniti, zato veliko kudoga storijo. Tiste pa, ki so na bogastvo pobteli in mislili, da jim ni treba omike, Češ, že bogastvo je dosti, da dose¬ žejo, kar hočejo in da jih čislajo ljudje, izpametval je govore, da je norec, ako kdo meni, da bo koristne in škodljive reči spoznal, Češe ni učil; norec, ako kdo tega ne spozna, pa meni, da bo mogel koristno delati, ker si z bogastvom kupi, kar hoče; aboten, ako kdo meni, da 123 je srečen, čeravno ne more koristno delati, in da si po¬ trebnih reči za življenje prav in dovelj pripravi; aboten, ako kdo meni, da bo za bogastva radi slovel za dobrega v kaki reči, ako ravno nič ne ume, ali pa da bo brez sluha v slavi živel. 2. Sokrat napeljuje Eutydema k spoznanju samega sebe, in temeljiti modrosti. Sedaj bom razlagal, kako se je Sokrat vedel s ti¬ stimi, ki so mislili, da so dosegli najboljšo omiko in ki so pobteli na svojo modrost. Ko je namreč zvedil, da je Eutidem lepi si nabral veliko spisov od pesnikov in slovitih sofistov in za tega voljo že menil, da se od¬ likuje od verstnikov po modrosti ter upanje imel, da se bo mogel odlikovati od vseh po zmožnosti v govor¬ jenji in djanji; in ker je vedil, da zavolj mladosti še ne hodi v shodišče, da pa zahaja v neko jermenšnico blizo terga, ako hoče kaj doseči, šel je sam tje z nekimi to- varši. Ko je ga pervo nekdo vprašal, je li Temistoklej po obhoji s kakim modrijanom ali po naravi tako se od¬ likoval med deržavljani, da je deržava na-nj se, ozirala, kedar je potrebovala kakega verlega moža, djal ie So¬ krat, hotč spodbosti Eutydoma: Neumno je misliti, da deržavno vladanje, ki je najvažniše delo, pride ljudem samo od sebe, kor v malovrednih umetnostih nobeden izversten ne postane brez sposobnega učitelja. Drugič, ko je bil enkrat Eutydem pričujoč, djal je Sokrat, ker je vidi!, da se umika razgovoru varovaje se, da bi se ne 124 zdelo da Sokrata občuduje zavoljo modrosti: Možje, da ta le Eutydem, ko možati postane, ne bo se obotavljal svetovati, kedarbo deržava o kaki reči besedo dala, raz¬ vidno iz tega, s čemur se peča; in zdi se mi, da je na¬ redil lep vvod deržavnemu govoru, ker se varuje, da bi se ne zdelo, da seje od kogar kaj naučil, kajti gotovo bo v v pričetku govora tako le vpeljeval: „Od nobenega nikdar, Atenčani, se nisem nič naučil, tudi ako sem slišal, da se nekteri izverstni v govorjenji in djanji, nisem iskal se sniti ž njimi, tudi nisem želel, da bi si zvedenih kterega za učenika pridobil, ampak ravno nasprotno sem ravnal: zakaj vedno sem se ogibal ne le učiti se česar od kogar, ampak tudi videza. Pa vendar svetoval vam bodem, kar koli mi pride na misel." Tako govor pri¬ četi bi se spodobilo tudi tistim, ki bi hteli zdravništvo v mestu prevzeti; bilo bi treba takim govor takole pričeti: „Od nikogar, Atenčani, se nisem naučil zdravniške umet¬ nosti, pa tudi nisem skerbel, da mi je zdravnikov kdo učitelj; kajti vedno sem se varoval ne le tega, da bi se ne bil kaj naučil od zdravnikov, ampak tudi, da bi se ne zdelo, da sem se učil te umetnosti, pa vendar dajte mi zdravniško opravilo, kajti prizadeval si bom učiti se poskušaje pri vas.' Vsi pričujoči so se nasmejali temu vvodu. In ko je očividno Eutydem pazil na to, kar je govoril Sokrat, pa se še obotavlja, kaj spregovoriti, misle da si bo z molčanjem dozdevo razumnosti dobil, djal je Sokrat, da bi ga odvernil od tega: Ees je čudno, zakaj neki tisti, ki hočejo izverstni biti v citranji, v piskanji, v jahanji ali v kaki drugi taki reči, 125 prav pogosto poskušajo delati to, v čemur hočejo postati izverstni, in sicer ne sami za se, ampak pričo najbolj izverstnib, ter vse store in preterpe, da bi nič brez njih misli ne storili, češ da drugače ne bodo postali hvale vredni: teh pa, ki hočejo izverstni postati v govorjenji in v opravljanji deržavnih zadev, mislijo nekteri, da bodo brez vaje in priprave sami od sebe berž postali sposobni opravljati te reči. In vendar so te reči od unili toliko tezavniše, kolikor manj ljudi izurjenih po¬ stane, čeravno se jih več s temi peča. Gotovo je tedaj, da potrebujejo veče in stanovituiše vaje tisti, ki hrepenijo po teh, kot ki po unih. Iz početka tedaj, dokler je Eutydem poslušal, govoril je Sokrat tako; ko pa je zapazil, da raje po- terpi, kedar se razgovarja, in da radovoljniše po¬ sluša, prišel je sam v jermenšnico, in ko je Eutydem k njemu sedel, pravi: Povej mi, Eutydem, ali si res, kakor slišim, nabral veliko spisov tako imenovanih modrijanov. Za Zena, o Sokrat, res; in še jih na¬ biram, dokler jih bom imel kolikor moč veliko. Za Hero, pravi Sokrat; čudim se ti, ker nimaš raje za¬ kladov, zlata in srebra, kot modrosti; kajti gotovo me¬ niš, da srebro in zlato ne stori ljudi boljših, pač pa bogatijo izreki modrih mož na kreposti tiste, ki jih imajo. In Eutidema je veselilo slišati to, Češ Sokratu se zdi, da prav hrepeni po modrosti. On pa zapazivši, da se veseli te hvale pravi: V čem hočeš izversten postati, Eutidem, da nabiraš spise? Ko pa je Eutidem 126 umolknil ter mislil, kaj bi odgovoril, zopet pravi So¬ krat: Ali morda zdravnik? Kajti veliko spisov je tudi od zdravnikov. Za Zena, pravi Eutydem, jaz ne. Pa morda hočeš postati zidar? Kajti tudi to potrebuje zvedenega moža; jaz vsaj ne. Pa morda želiš biti dober zemljomer, kakor Teodor? Tudi zemljomer ne. Pa morda zvezdogled hočeš biti ? in ko je tudi to odmajal, pravi : Pa morda rapsod, kajti vse Homerove speve imaš, pravijo. Za Zena, jaz ne , zakaj o rapsodik vem, da znajo pesme iz glave, sami pa so abotni ljudje. In Sokrat je djal: Menda vendar ne hlepiš po tisti kreposti, po kteri postanejo ljudje dobri obravna- telji deržavnih in domačih zadev in sposobni za vla¬ danje, in pa koristni sami sebi in drugim ljudem? Pač res, o Sokrat, te kreposti mi je treba, je djal Eutydem. Za Zena, po najlepši in največi umetnosti hrepeniš, zakaj to je umetnost kraljev in se imenuje kraljeva. Vendar si li pomislil, če je mogoče postati dober v tem, kdor ni pravičen? Sem, saj ni mogoče biti dober deržavljan brez pravičnosti. Kaj ? si li ti to doveršil ? Mislim, o Sokrat, da nisem manj pravičen kot kdo drugi. Imajo torej pravični svoje opravila, kakor tesarji ? Kaj pa da. Kakor tedaj te¬ sarji svoje dela pokazati morejo, ali bi tako tudi pra¬ vični svoje razložiti mogel ? Ali jez bi ne mogel raz¬ ložiti del pravičnosti ? pravi Eutydem; saj tudi dela krivičnosti morem; zakaj nemalo takih je viditi in slišati vsaki dan. Hočeš, pravi Sokrat, zapišiva tu le P, tule pa K. Kar se nama bo zdelo pravično, 127 deniva pod P, kar pa krivično pod S ? če se ti zdi, daje tega. treba, stori tako. In zapisavši, kakor je rekel, pravi Sokrat: Je li med ljudmi laž V Da. Kam deneva pa to? Gotovo tudi h krivičnosti. Kaj pa po¬ škodovanje? Tudi le-to. Kaj pa prodajanje vrobstvo? Tudi to. K pravičnosti pa nama nič tega ne bo prišlo, o Eutydem. To bi bilo pač čudno, pravi Eutydem. Kaj pa, ako bi kak vojskovodja, ki je krivično in so¬ vražno mesto podjarmil, meščane v sužnost prodal, bova rekla, da krivično dela ? Nak. Ne bova li rekla, da pravično ravna ? Kaj pa da. Kaj pa, ako jih v vojski goljufa? Po pravici tudi to. Ako pa bi vkradel in oropal njih imetek, ne bode po pravici delal? Se ve da, odgo¬ vori Eutydem, toda jaz sem iz pervega mislil, da prašaš to le glede prijatlov. Torej, kar sva postavila pod kri¬ vičnost, pravi Sokrat, vse to bi morala postaviti pod pravičnost ? Menda. Če hočeš, ker sva to tako postavila, pravi Sokrat, določiva zopet, da je gledč sovražnikov tako ravnati pra¬ vično, gledč prijatlov pa krivično in pa da more človek proti tem prav od kritoserčen biti. Nujva. Kaj, ako bi vojskovodja, viditi da so vojaki maloserčni, zlegal se ter rekel, da bodo prišli zavezniki in s to lažjo bi vo¬ jake odvernil od maloserčnosti, na ktero stran bova po¬ stavila to goljufijo? Meni se zdi, k pravičnosti. Ako bi kdo svojega otroka, ki zdravila potrebuje pa ga noče jemati, goljufal ter mu zdravilo kot jed dal in s to lažjo otroka ozdravil, kam bi morala zopet to goljufijo po¬ staviti ? Meni se zdi, tudi to ravno tje. Kaj pa, ako bi 128 se kdo bal, da ne bi se prijatel v obupnosti končal, te? mu ukradel ali vzel meč in koj druzega tacega, kam bi zopet to djati morala? Za Zena, tudi to k pravičnosti. Praviš ti, je djal Sokrat, da človek še proti prijatloni ne sme biti po vsem odkritoserčen ? Ne sme, za Zena; naj overžem rečeno, če smem. Se ve da, pravi Sokrat, da smeš, veliko bolj kot napačno postavljati. Izmed teh pa, ki h škodi goljufajo prijatle — da tudi tega ne prezreva — kteri je krivičniši, ki hotč ali ki nehote? Y T endar, o Sokrat,jaz več upam temu, kar odgovarjam; kajti vse prejšine reči se mi sedaj drugače zdijo, kakor sem si mislil takrat, pa vendar naj rečem, krivičniši je tisti, ki se laže hote kot tisti, ki nehote. Meniš li, da je poduk in vednost pravičnosti, kakor je uk slovništva? Mislim da. Kterega imaš za bolj slovniškega, ki hote ne piše in ne bere prav, ali ki nebotč? Ki hote; kajti mogel bi tudi prav delati, kedar bi hotel. Tedaj, kdor hotč napačno piše, bi bil po slovniško izobražen, kdor pa nehote, bi 4 ne bil? Gotovo. Kteri pa pravico pozna, ki laže in goljufa hotč ali ki nehote? Gotovo, ki hotč. Praviš to- raj, da je bolj po slovniško izobražen tisti, ki ve slovstvo, kot tisti, ki ne ve? Da. In pa, da je bolj pravičen tisti, ki pozna pravico, kot tisti, ki je ne? Menda; toda zdi se mi, da tudi to govorim ne vem kako. Kaj pa, kdor hoče resnico govoriti pa nikdar o eni in isti reči enako ne govori, ampak kedar pot kaže, ravno tisti pot pokaže zdaj prot vzhodu, zdaj proti za¬ hodu, in kedar račun dela, zdaj večega, zdaj manjšega 129 naredi, kaj se ti zdi o tacem človeku? Gotovo tak ne v4, kar je mislil, da ve. Veš dalje, da imenujejo nektere zaveržence? Vem. Jih li imenujejo zavoljo modrosti ali nevednosti? Gotovo zavolj nevednosti. Ali so torej to ime dobili, ker so nevedni v kovaštvu? Nak. Ali zavolj nevednosti v te¬ sarstvu? Tudi ne zavolj te. Pa zavolj nevednosti v čevljarstvu? Po nobeni teh reči, marveč nasproti so mnogi tistih zaverženci, ki umejo take reči. Se li torej pristije to ime tistim, ki ne vejo, kaj je pravo, dobro in pravično? Jez menim da. Moramo se tedaj po vsakem načinu napenjati, kako bi se ognili, da ne bomo zaverženci. Ali pri bogih, o Sokrat, čisto sem menil, da se pečam z modrijanjem, po kterem sem mislil, da bom najbolj izobražen v rečeh, ki se pristijejo človeku hrepenečemu po verlosti: sedaj pa kaj meniš i kako sem pobitega duha, ker vidim, da s prejšnim prizadevanjem na vprašanje odgovarjati ne morem o rečeh, kterih je najbolj treba vediti, druzega pota pa nobenega nimam, po kterem hodč bi boljši postal ? In Sokrat pravi: Povej mi Eutjdern, si li že kterikrat bil v Delfih? Kaj pa da, že dvakrat. Si li zapazil Ha tempeljnu kje zapisano: Spoznaj samega sobe.“ Sem. Se li nič nisi zmenil za napis, ali si na-nj po- tajtal in pa skušal samega sebe pregledovati, kakošen bi bil ? Za Zena, nisem; kajti menil sem, da to dobro vem, pa javalne bi vedil kaj druzega, če ša sam sebe ne poznam. Meniš li, da pozna sam sebe, kdor vč svoje ime, ali kdor je pregledal sam sebe, Spom. Sokr. * 9 130 kakošen je za človeško rabo, ter spoznal svojo zmož¬ nost tako, kakor konjski kupci ne verjamejo pred, da poznajo konja, kterega hočejo spoznati, dokler ne pregledajo, je li vbogljiv ali nevbogljiv, je li močen ali šibek, je li hiter ali kesen, in kakošen je v druzih rečeh, za konjsko rabo koristnih in nekoristnih ? Tako se mi zdi, je djal Eutjdem, kdor ne pozna svoje zmožnosti, ne pozna samega sebe. Ali ti ni znano, da ljudje store veliko dobrega, ako poznajo sami sebe in veliko hudega, ako se motijo nad seboj ? Kajti, kdor pozna sam sebe, ta vč, kaj mu je potrebno in raz¬ loči, kaj premore in kaj ne; kdor namreč vede dela, pripravi si, česar potrebuje in je srečen; česar pa ne ve, zderži se ter se ne pregreši in uide uesreči; io ravno za to more presoditi druge ljudi in po obboji z druzimi pripravi si dobrot in pa varuje se zlegovi Kdor pa ne pozna, ampak se moti v svoji zmožnosti, gre mu ravno tako v oziru druzih ljudi in človešk . za¬ dev, in ne ve, česar potrebuje, ne kaj počne, nos kom se peča, marveč v vseh teh rečeh se moti ter zgreši do¬ brote in pa zabrede v nesreče. In kdor ve, kaj dela in doseže, kar dela, slaven in časten postane in ljudje njemu enaki se radi ž njim pečajo; ljudje pa, ki so nesrečni v svojem početji, želijo posvetovati se ž njim v svojih zadevah, se mn podveržejo in pa na-nj stavijo upanje svoje sreče. Kdor pa ne ve, kaj dela, slabo izvoli in česar se poprime, spodleti mu ter terpi na tem ne le škodo in kazen, ampak postane brezslaven in smešen in živi v zaničevanji in nečasti. Saj vidiš pri mestih, 131 ki svojih moči ne poznajo ter se z močnejšimi v vojsko zapletejo, ali se razpadejo ali pa mesti prostih posta¬ nejo sužne. In Eutydcm pravi : Vedi, o Sokrat, jaz menim, da imamo visoko ceniti spoznanje samega sebe • toda na te se oziram, ako bi ho.ol to razložiti, pri čem mora Človek pričeti spoznavati sam sebe. No, je djal Sokrat, kaj je dobro in kaj hudo, menda pač veš. Vem, kajti ko bi tega ne vedil, bil bi slabeji od sužnega. Nuj, tudi meni razloži. Saj ni težko, pravi Eutydem. Pervič na¬ mreč je zdravje samo na sebi dobro, bolezen pa hudo, potlej vzroki vsakterega, kot jed, pijača, opravila, ktere k zdravju pripomorejo, so dobri, kteri pa k bolezni, so ! hudi. Tedaj tudi zdravje in bolezen, kedar sta vzrok kaki dobroti, bila bi dobro, kedar pa hudemu, hudo, je djal Sokrat. Kedaj pač bi bilo zdravje vzrok hudemu, in bolezen dobremu ? Gotovo, kedar so ne,kteri zavolj krepkosti sramotne vojske, škodljivega mornavstva in veliko druzih takih reči udeležijo ter poginejo, nekteri pa zavolj slabosti zderžijo ter ohranijo. Prav govoriš; toda saj vidiš, da se nekteri zavolj krepkosti koristnih reči udeležijo, nekteri pa zderžijo zavoljo slabosti. Je li to, ker nekterikrat koristi, nekterikrat pa škodi, bolj dobro, kot hudo? Nič bolj, vsaj ne po tem razgovoru. Pa, o Sokrat, saj modrost je brez dvoma dobrota p zakaj kterega opravila bi ne opravljal bolje modri, kot nevedni? Kaj pa, ali nisi slišal o Daidalu, da je biE tjet od Mina vsled modrosti in prisiljen, njemu služiti, da je bil domovine in pa prostosti lišen, in ko jo 9 * 132 skušal s sinom uteči, zgubil je sina in sam se ni mogel rešiti, ampak odpeljan med barbare služil je tudi ondi. Kes, tako se govori. Dalje, ali nisi slišal o Palamedovi osodi? O njem namreč vsi pripovedujejo, da je poginil, zavidan zavolj modrosti od Odyseja. Tudi to se pripoveduje. Iu koliko druzib, meniš, bilo je odpeljanih k perzijanskemu kralju in robstvu- jejo ondi. Viditi je, o Sokrat, da je blaženost brez- dvomljiva dobrota. Ees, o Eutydem, ako je človek ne ustanovi iz dvomljivih dobrot. Kaj blaženega pa je dvomljivo? Nič, ako ji ne prištevamo lepoto, bo¬ gastvo, moč, slavo in kake druge take reči. Da za Zena, bomo prištevali, zakaj kako pač bi kdo blažen bil brez teh reči? Prištevali bomo tedaj reči, iz kterih izhaja veliko težavnega za ljudi; zakaj mnogo uničijo zarad lepote tisti, ki so zavolj ljubezni obnoreli ; mnogi zabredejo v nemale nesreče, ker se podstopijo zavoljo moči prevelikih del; mnogi poginejo, ker so zavoljo bogastva omehkuženi in zalezovani; mnogi preterpijo velike zlege zavolj slave in veljavnosti v deržavi. V resnici, je djal Eutydem, če še blaženost hvale ne govorim prav, poterdim, da še tega ne vem, za kaj bi moral bogove prositi. Pa o tem morda nisi premišljeval, pravi Sokrat, ker si se čisto zanesel, da veš dobro. Ker pa se pri¬ pravljaš predstojnik biti v ljudovladni deržavi, gotovo veš, kaj je ljudovlada. Pač dobro. Se ti li zdi, daje mogoče vediti, kaj je ljudovlada, kdor ne ve, kaj je ljudstvo? Nak, za Zena. Kaj meniš, da je ljudstvo? J® z 133 menim, reveži izmed deržavljanov. Reveže tedaj po¬ znaš ? Kaj pa da. Poznaš tudi, bogatine ? Nič manj, kot reveže. Ktere imenuješ reveže, in ktere bo¬ gatine ? Kteri nimajo dosti, da plačajo, cesar treba, reveže, kteri pa imajo odveč, bogatine. Si li zapazil, da nekterim, akoravno malo imajo, zadostuje le-to, in pa še ostaja od tega, nekterim pa zelo veliko ni dovolj ? V resnici, je djal Eutydem, prav si me opomnil; zakaj poznam samosilnike, ki sozavolj pomanjkanja prisiljeni, krivice delati, kakor najborniši. Toraj, pravi Sokrat, če je temu tako, bomo li devali samosilnike med ljudstvo, tiste pa, ki malo imajo, ako so dobri gospodarji, med bogatine? In Eutydem je djal: Gotovo, sili me tudi to poterditi moja kratkovidnost, in premišljujem, Če ni bolje, da molčim, kajti viditije, da celo nične vem. Potem je odšel ves pobit, zaničevaje sam sebe in misleč, daje v resnici zaverženec. Marsikteri onih, ki so bili tako zdelani od Sokrata, niso zahajali več k njemu, in te je imel še za bolj puhle; Eutydem pa je mislil, da mu ni moč hvale vrednemu postati drugače, če ne bode pogosto bival s Sokratom, in ni se ločil od njega, če ni bila sila, in posnemal je tudi nektere njegovih navad. Sokrat pa, ko je spoznal, daje tak, ni ga več zatiral, marveč podučeval ga je, kar je mislil, da je treba ve¬ jiti in da je najbolje početi. 134 3. Sokrat napeljuje učence k spoznanja boga iz deL Da bi učenci postali zmožni v govorjenji, v djanj, in znajdenosti, ni se podvizal Sokrat, ampak mislil je <3a sejim mora vcepiti najpred razumnost; zakaj zmožni v tem, je menil, so brez razumnosti krivičniši in zmož- niši škodovati. Pervič tedaj je skušal učence razumne storiti v oziru bogov. Drugi, ki so bili pričujoči pri iacih razgovorih z druzimi, naznanili so jih, jaz pa sem bil pričujoč, ko se je razgovarjal z Eutydcmom takole: Povej mi Eutydem, ali ti je že kterikrat na misel prišlo, da si k sercu vzameš, kako skerbljivo so pripravili bogovi, česar potrebujejo ljudje ? Za Zena, meni še nikdar, je djal. Pa vsaj to veš, da potrebu¬ jemo svitlobe, ki jo nam bogovi dajo? Da, ko bi na¬ mreč le-te ne imeli, enaki bi bili slepim, kar se tiče oči. Pa ker tudi počitka potrebujemo, dajo nam noč, najlepše počivališče. Kaj pada, tudi to je hvale vredno. Dalje, ker je solnce svitlo, kaže nam podnevne čase in vse druge reči; ker pa je noč temotna, da se manj vidi, napravili so po noči zvezde, ki nam kažejo ponočne čase in da opravljamo več reči, ki jih potrebujemo. Tako je. Pa še, luna nam naznanja ne le oddelke noči, ampak tudi mesca. Kaj pa da. Kaj pa? ker potrebujemo ži¬ veža, da nam ga podele (bogovi) iz zemlje, in dajo za to pripravne letne čase, ki nam prineso ne le mnogih in raznih potrebnih reči, ampak tudi ugodnih. Gotovo, 135 tudi to je ljudojubno. Kaj pa? da nam dajo vodo, to toliko vredno stvar, ki z zemljo in letnimi časi vred rodi in množi vse nam koristne reči, ter nas same redi, in pa primešana vsim našim živežem stori, da so ložeje prekuhati, koristniši in prijetniši, in ker je potrebujemo veliko, da nam je dajo obilo. Tudi to je previdno. Kaj pa, da so nam podelili ogenj, ki je pomoček zoper mraz in temo, ki je sodelavec pri vsaki umetnosti in vsem, kar si ljudje za korist pripravljajo; zakaj ob kratkem reči, nič besede vrednega, kar je koristno za življenje, si ne pripravijo ljudje brez ognja. Tudi to kipi' ljudoljubnosti. Kaj pa? da solnce, ko seje po zimi obernilo, pride bli¬ že ter nekaj stvari k zoru pripravi, nekaj pa posuši, kterim je čas pretekel, in ko je to opravilo, ne ide več bliže, ampak verne se, varovaje, da nam ne škodi pre¬ več pr igre vaj e • in kedar zopet odšedši tje dojde, kjer bi gotovo mraza oterpneli, ako bi dalje šlo, verne se zopet, in bliže dohaja in se verti ondi na nebu, kjer nam naj¬ bolj koristi. Za Zena, tudi to se godi po vsakem načinu za ljudi voljo. Dalje to, ker je gotovo, da bi ne prestali ne vročine, ne mraza, ko bi naglo nastopila, da solnce tako po malem prihaja in tako po malem odhaja, da ne Čutimo, da smo prestavljeni v obe najhuje stopnje? Jaz za se že to premišljujem, je djal Eutydem, če imajo ti bogovi kako drugo opravilo, kot streči ljudem; samo to tne ovira, da so tudi druge živali tega deležne. Kaj ni tudi to očividno, pravi Sokrat, da so tudi le-te zavolj ljudi vstvaijene in odrejene ? zakaj ktera druga živa stvar uživa toliko dobrega od koz, ovac, konj, 136 volov, oslov in druzih živali kot človek; vsaj meni nam¬ reč se zdi, da imajo več, kot od zelišč; saj se živijo in dobiček imajo bolj od živali kot od zelišč, in velik del ljudi ne rabi zemeljskih rastlin v živež, ampak živijo od živalskega mleka, sira in mesa, in vsi privajujejo in krotč koristne živali ter jih imajo pomočnike za vojsko in pa mnoge druge opravila. Tudi v tem sem enacib misli s teboj, kajti vidim, da tudi veliko močnejše od nas so tako pokorne človeku, da jih rabi, h čemur hoče. Kaj pa ? Ker je veliko lepih in koristnih reči, pa so različne med seboj, da so dodali človeku počutke pri¬ pravne za vsako, s kterimi uživamo vseh dobrot; in da so nam vcepili razum, s kterim premišljevaje o vidnih rečeh in spominjaje se razvidimo, h čemu koristi vsa- , ktera stvar, in si izmislimo veliko pomočkov, da do¬ brote uživamo in se zlegov varujemo; da so nam dali porazumljenje (jezik), s kterim si podajamo vseh dobrot podučevaje se med seboj, si postave dajemo in deržave vredujemo. Vidi se po vsakem načinu, bogovi imajo veliko skerb za ljudi. Kaj pa ? ako smo nezmožni previditi koristnih reči o prihodnih zadevah, da nam pomagajo v tem oziru, na- znanovaje pozvedajočim po vedeževanji, kaj se bo zgo¬ dilo in podučevaje, kako bi se najbolje izšlo. S teboj J pa, o Sokrat, še prijazneje ravnajo, kot z druzimi, če res ti naznanijo, kaj je storiti in kaj ne, akoravno jih ne prašaš. Da pa jaz resnico govorim, spoznal bodeš tudi W Eutydem, ako ne počakuješ, da ugledaš bogove v po- 137 dobah, ampak ako ti je dovolj, da njih dela ogledovaje jih moliš in častiš. Le pomisli, da tudi bogovi sami tako velevajo; zakaj delijo nam drugi dobrote, pa ne dajo ničesar, očividno se pokazovaje, in pa tisti, ki vreduje 'in ohranuje vesolni svet, v kterem je vse dobro in lepo, in ki deli rabijočim (vse) nepohabljeno, zdravo in nepo- starano, in tako da berž kot misel uboga, o le-tem se vidi, da dela važniše reči, ali vrednik je nam nevidljiv. Pomisli dalje, da solnce, ki je vsem vidljivo, ne pusti ljudem na tanko gledati ga, ampak ako se kdo podsiopi, prederzno ogledovati ga, vzame mu pogled. Našel boš celo, da so nevidni tudi služabniki bogov; kajti, da pride blisk od zgoraj in da vse premaga, kar zadene, to je gotovo, toda ne vidi se, kedar pride, udari in odide; vetrov samih ne vidimo, kar pa storč, vidno nam je in čutimo, da vlečejo; pa tudi, da človeška duša, ktera je v deležji z božanstvom, če le kaj druzega človeškega, da vlada v nas, to je gotovo, ali nje same pa še ne vi¬ dimo. Kdor to pomisli, ne sme zaničevati nevidnih reči, marveč iz tega, kar se godi, spovzeti njih moč ter častiti božanstvo. Jaz za svoj del, o Sokrat, vem, da le malo ne bom zanemarjal božanstva, djal je Eutjdem, toda to me pobija, kor se mi zdi, da nihče ne povračuje božjih dobrot s pristojno hvalo. V tem pa ne bodi malo- serčen, o Eutydem, saj vidiš, da delfični bog, kedar ga kdo praša, kako naj se priljubi bogovom, odgovarja: Po deržavni navadi. In navada je pač povsod, po moči z darmi si mile delati bogove; kako bi torej kdo bogove bolje in pobožniše častil, kot ako stori, kakor 138 ukazujejo sami? Toda od zmožnosti ne sme človek nič odjenjati, ako namreč kdo to stori, pač gotovo takrat ne časti bogov. Kdor torej ne opušča po zmožnosti bo¬ gove častiti, sme se zanesti in upati največih dobrot; zakaj pač nikdo bi pameten ne bil, ako bi pričakoval večih dobrot od druzega, kot od bogov, ki največ kori¬ stiti morejo, tudi ne drugače, kot ako jim dopade; in kako pač bi jim bolj dopadel, kot ako jim je čisto pokoren ? Ker je tedaj Sokrat tako govoril in sam tako ravnal, delal je učence pobožniše in razumniše. 4. Sokrat dokazuje, v čem obstoji pra¬ vičnost. Pa tudi v oziru pravičnosti Sokrat ni prikrival, kakošno misel je imel, marveč pokazal je v djanji, ker vedel se je v domači obhoji z vsemi postavno in ko¬ ristno: bil je pokoren v javnem življenji predstojnikom in postavam, domd in v vojski bil je tak, daje bil oči- vidno reden pred vsemi. Ko je bil v zbirališču epistat, ni pustil ljudstvu glasovati zoper postave, ampak s po¬ stavami se je ustavil napadu, kterega bi pač nobeden drugi človek ne bil zderžal. In kedar so mu ukazali samosilniki kaj zoper postave, ni ubogal; ko so namreč prepovedali razgovarjati se z mladenči, in ko so ukazali njemu in nekterim družim, naj bi pripeljali nekega deržavljana za smert, sam on ni ubogal, ker bilo je zoper postave ukazano. In četudi imajo navado drugi 139 pri sodbi govoriti sodnikom po godu, ter jim se prili¬ zovati in prositi jih zoper postave, in četudi so mnogi za to od sodnikov oproščeni bili, vendar ni hotel on, ko je bil tožen od Meleta, nič navadnega storiti v sodniji zoper postave, marveč akoravno bi bil izpuščen, ko bi le kolikaj tacega storil, raje je hotel, postav se deržč, umreti, kot brezpostavno živeti. In tudi govoril je tako z druzimi, in pa s Hipijem Elejskim razgovarjal se je enkrat takole o pravičnosti: Ko je namreč čez nekaj časa Hipia, prišel v Atene in se snidel s Sokratom, ko je ravno govoril k nekim, da je čudno, ako kdo kogar izučiti hoče za čevljarja, tesarja, kovača ali jezdeca, da ni v zadregi, kam naj ga pošlje, da doseže le-to ; pravijo nekteri tudi, ako hoče kdo konja ali vola spretnega storiti, vse je polno zu uk sposobnih; ako hoče pa kdo ali sam se učiti pravičnosti, ali pa sina in domačinca učiti dati, ne vč, kam bi se ober- nil, da doseže le-to. In Hipia to slišati, zasmeho- vaje ga, je djal: Sokrat, ali še zmiraj eno in isto govoriš, česar sem te že zdavna slišal ? In Sokrat pravi: Kar pa je še slabeje od tega, o Hipia! ne le eno in isto, ampak tudi o istih rečeh; ti pa po svoji učenosti morda o istih rečeh nikdar ne poveš istega. Se ve da, skušam vedno povedati kaj novega. Ali tudi o rečeh, ki jih veš, pravi Sokrat? postavim, ako bi te kdo vprašal o čerkab, ko¬ liko jih je in ktere so v besedi „Sokrat, u skušaš li govo¬ riti zdaj tako, zdaj drugače? Ali ako te kdo vpraša o številih, če je „dvakrat pet“ deset, ne bodeš li sedaj tako odgovoril, kakor pred? Da, o tacih rečeh, o Sokrat, 140 govorim veduo enako, kakor ti; toda o pravičnosti vem povedati, čemur ne bodeš ne ti, ne drugi ogovarjal. Pri Heri, veliko dobroto si našel, je djal Sokrat, če bodo jenjali sodniki različno glasovati, jenjali deržavljani o pravicah se pričkati, pravdati in razpirati, jenjale der- žave o pravicah bojevati se in prepirati; in jaz ne včm, kako bi so ločil od tebe, ki si našel toliko dobroto. Toda ne boš slišal, preden sam ne razodeneš, kar misliš o pra¬ vičnosti, zakaj dosti je, da druge zasmehuješ, ker izpra¬ šuješ in uganjaš vse, sam pa nobenemu odgovora dati in misli razodeti nočeš o nobeni reči. Kako, o Hipia, ali nisi zapazil, da nikakor ne jenjam dokazovati, kar so mi zdi pravično? Kakošen je tedaj ta govor? Cene z be¬ sedo, pa dokazujem z djanjem, pravi Sokrat; ali ni verjetniše djanje od besede? Gotovo, zakaj mnogi go¬ vore o pravici pa delajo krivico; kdor pa pravično ravnd, pač ni krivičen. Si li kdaj zapazil, da sem po krivem pričal, obrekoval, prijatle in deržavo v razpor pripravil, ali kaj druzega krivičnega počel? Nak, zder- žati pa se krivice, ali ni to pravičnost? Vidi se o Sokrat, da tudi sedaj skušaš ogniti se, da poka¬ žeš svojo misel o pravičnosti ; zakaj ne, kar delajo pravični, ampak česar ne delajo, to praviš. Ali jaz sem menil, pravi Sokrat, da je nehoteti krivičen biti že dovoljen dokaz pravičnosti; če pa se ti ne zdi, pomisli, če ti bo tole bolj dopadlo, jaz namreč pravim, da je postavnost pravičnost. Meniš li, o Sokrat, daje postavno in pa pravično eno. Menim. Ali jaz te ne razumem, kaj 141 imenuješ postavno in kaj pravično. Deržavne postave vsaj poznaš? Poznam jih. In kaj imenuješ postave? Kar so deržavljani sklenili in določili, kaj je storiti in česa se zderžati. Je li postaven tisti, ki živi v deržavi po tein in nepostaven, kdor to prelomi? Kaj pa da. Tedaj kdor je temu pokoren, ravna pravično, in kdor nepokoren, krivično? Kaj pa da. Tedaj, kdor ravnil pravično je pravičen, in kdor krivično krivičen? Se vč da. Postavni je pravičen, nepostavni krivičen. In Hipia je djal: O Sokrat, kako bi pač imel človek postave za resnobno reč ali pa njim pokoren biti, ki jih velikrat postavodajavci sami overžejo in spreme¬ nijo? Saj tudi vojsko velikrat prično deržave pa zopet mir store. To je da. Meniš tedaj, da počneš kaj druzega, ako zaničuješ postavam podložne, ker so po¬ stave odpravljene, kot ko bi kazal redne v vojski, ker bi utegnil nastopiti mir ? ali grajaš tudi tiste, ki v vojski radovoljno pomagajo domovini? Pri Zenu, jaz ne. Kaj pa ali ne veš, je djal Sokrat, da ne bi bil Lykurg lakedajmonski napravil Sparte različne od druzih deržav, ko bi ne bil ji posebno vcepil pokorščine po¬ stavam? Ali ne veš, da so najboljši predstojniki v deržavah oni, kteri najbolj pripomorejo der- žavljanom, da so pokorni postavam? in da se tista deržava v miru najbolje počuti in da je v vojski nepremagljiva, v kteri so deržavljani najbolj postavam pokorni ? Saj dalje tudi sloga velja der- žavam kot največa dobrota, in prav pogosto opominjajo starašinstva in boljarji deržavljane, naj so složni, in 142 povsodi v Heladi obstoji postava, naj prisežejo der- žavljani, da bodo složni, in povsodi pristgajo to pri¬ sego ; in to se godi, menim, ne da bi ene in iste piskarje hvalili, tudi ue, da bi ene in iste pesnike odbirali, tudi ne, da bi ene in iste veselice dolo¬ čevali, marveč da bi pokorni bili postavam : zakaj ako se derže deržavljaui teh, močne in srečne so der- žave, brez sloge pa se ne mora ne deržava lepo vla¬ dati, ne hiša dobro gospodariti. In po samesi kako pač more biti kdo bolj varen pred javno kaznijo in kako bolj čislan, kot ako je pokoren postavam? Kako bi pač v sodnijah pravdo manj zgubil, in kako pač ložeje zmagal? Komu bi pač raje kdo zaupal premo¬ ženje, sine in hčere? Koga bi pač cela deržava imela za bolj zanesljivega, kot postavnega? Pri kterern bi pač ložeje dosegli pravico stariši, sorodniki, služab¬ niki, prijatli, deržavljani in ptujci? Komu bi pač raje zaupali sovražniki odloke, oporoke in pogodbe o miru, kot postavnemu? s kterim bi raje stopili v zavezo, kot s postavnim? komu bi raje zaupali zavezniki vod¬ stvo, stražarstvo ali mesta ? od koga bi kdo pred pričakoval, da bo hvalo vedel, ako je skazal dobroto, kot od postavnega? ali komu bi kdo raje dobro storil, kot tistemu, od kogar misli hvalo prejeti? komu bi hotel kdo raje biti prijate], in ne raje sovražnik, kot takemu? S kom bi se kdo v vojsko zapledel ncraji, kot s ko¬ mur bi najraje bil prijatel, in najneraje sovražnik, in s komur jih naj več želi biti prijatli in zavezniki, najmanj pa zoperniki in sovražniki? — Jaz torej do- 143 kazujem, o Hipia, dajeedno, biti postaven in pa pra¬ vičen, ti pa, ako misliš nasprotno, povej. Za Zena, o Sokrat, pravi Hipia, jaz nisem v nasprotji s tem, kar si rekel o pravičnosti. Kaj pa, o Hipia, veš li, da so tudi nektere ne¬ zapisane postave? Da tiste, ktere v vsaki deželi enako veljajo. Bi li mogel reci, da so jih dali ljudje? Kako pač bi bilo mogoče, ker se ne morejo vsi sniti in niso vsi enega jezika. Kaj meniš, kdo je dal le-te postave? Jaz vsaj menim, da so jih bogovi dali ljudem, kajti pri vseh narodih je perva postava, častiti bogove. Ali pa ni tudi povsod postava, stariše spoštovati? Tudi to. In pa, da se ne vežejo ne stariši z otroci, ne otroci s stariši? O Sokrat, to se mi ne zdi božja postava. Zakaj ne? zato, ker vidim, da jo nekteri prelomijo. Saj tudi v mnogih drugih rečeh ravnajo zoper postave: toda kdor prestopi postave, dane od bogov, terpi kazen, kteri uiti ni moč nobenemu človeku, ka¬ kor uidejo kazni nekteri, ki prestopijo postave, dane od ljudi, naj si že bode skrivaj ali šiloma. — Kaj pa? ali dobrotnikom dobro storiti ni povsod postavno? Da, toda to se prelamlja. Ali torej ne terpe prestop¬ niki tega kazni, ker so zapuščeni od dobrih prijatlov in pa prisiljeni hoditi za svojimi sovražniki? Ali niso tisti, ki dobro storijo, s komur opraviti imajo, dobri prijatli, tisti pa, ki dobrot ne povraeajo takim, v so¬ vraštvu pri njih zavolj nehvaležnosti? Pri Zenu, o Sokrat, vse to je bogovom podobno ; zakaj, da po¬ stave same zapopadajo kazni za prestopnike, to se mi 144 zdi znamenje boljega postavodajavca, kot človeš¬ kega. Meniš li Hipia, da ukazujejo bogovi po postavi pravično, ali kaj druzega od pravičnega? Gotovo ne druzega, zakaj javelne bi kdo drugi pravičnost ukazal po postavi, če ne bog. — Torej tudi bogovom, o Hipia, velja pravično in pa postavno kot edno. Tako govore in pa ravnaje delal je Sokrat pri- jatle pravičniše. 5. Podlaga zmožnosti v djanji je zmernost. Sedaj bom povedal, kako je delal Sokrat svoje učence zmožniše za djauje. Misleč namreč, da je dobro, ako je zmernost podlaga onemu, ki hočfe kaj verlega storiti, kazal se je pervič učencem najbolj uterjenega izmed vseh ljudi; potem je napeljeval učence, razgovarjaje se, pred vsem k zmernosti. Kakor je tedaj vedno v spominu imel reči, ki so koristne h krepkosti in pa učence spominjal, tako vem, da je enkrat z Eutjdemom takole se razgavarjal o zmer¬ nosti : Povej mi, Eutydem, ali deržiš prostost za lep in vzvišen imetek človeku in deržavi? Kolikor je moč najbolj: Torej, kogar ovladajo telesne sladnosti in za- volj njih ne more delati najboljšega, imaš li tega za prostega ? Nikakor, zakaj zdi se ti morda, da je de¬ lati najboljše prostost, imeti pa kogar, ki brani to storiti, neprostost. Cisto tako. Meniš torej, da so nezmerni čisto neprosti? Za Zena, naravno. Ali 145 meniš, da so nezmerni samo zaderžani, da ne delajo najboljšega, ali pa tudi prisiljeni storiti najsramotniše ? Nič manj, menim, niso prisiljeni k temu, kot zader¬ žani od unega. Kaj meniš, kteri gospodje nek ovi¬ rajo v dobrem in silijo k zlobnemu? Za Zena naj- zlobniši. Kakošna sužnost se ti zdi najhuja? Meni vsaj se vidi tista pri najzlobniših gospodarjih. So i torej nezmerni v najhuji sužnosti? Menda. Kaj pa ? meniš li, da nezmernost ne odvrača od ljudi modrosti, ki je največa dobrota, in jih pahne v nasprotje ? Ali misliš, da ne brani paziti na koristne reči in učiti se jih, ker vleče k ugodnostim, in da ne oslepi človeka ter pripravi, da izvoli slabeje mesto boljega, čeravno spozna dobro in hudo? Da, to se godi. In razumnost, o Eutydem, komu bi jo pač manj prisojevali, kot nezmernemu? Kajti dela razum¬ nosti in pa nezmernosti so ravno nasprotne. Priterdim tudi le-to. In meniš, da je skerbljivosti za potrebne reči kaj bolj overljivega od nezmernosti? Nikakor. Ali je za človeka kaj slabejega, kot kar napravi, da izvoli škodljive reči mesto koristnih, kar ga napeljuje, da skerbi za une, in zanemarja le-te, kar ga sili de¬ lati nasprotno od razumnih? Nič. Ni torej naravno, da vzroku j e^ zmernost ljudem nasprotne reči od ne¬ zmernosti? Cisto naravno. Ni tedaj vzrok nasprotnega največa dobrota? je. Viditi je torej, o Eutydem, da je za človeka zmernost najbolje. Gotovo, o Sokrat, Spom. M 8okr 10 Eutjdem! ali si že kterikrat o tem pomislil? —. O čem ? — Da nezmernost ne more pripeljati k ugod¬ nosti, b kteri na videz sama vodi ljudi, zmernost pa pred vsem največ ugodnosti pripravi. Kako? Zato ker nezmernost ne pusti prenašati lakote, žeje, pože¬ lenja po poltenosti in trudnosti, po kterih samih je moč ugodno jesti, piti, ugodno počivati in pa zaspati, ako počakamo in sterpimo, dokler nam to najprijet- niše postane, ter nam brani najbolj potrebnih in ved- nih ugodnosti prav uživati; zmernost sama vadi krotiti omenjene nagone, ter stori sama, da se spomina vredno veselimo omenjenih reči. Prav resnično go¬ voriš. Dalje imajo zmerni užitek tudi iz učenja lepega in dobrega oskerbljenja kake take reči, po kteri more človek svoje telo dobro izuriti, svojo hišo dobro gospodariti, prijatlom in deržavi koristen po¬ stati, sovražnike ukrotiti, iz česar izvirajo ne le ko¬ risti, ampak tudi prijetnosti, ako opravljajo to; ne¬ zmerni pa niso ničesar deležni, zakaj kdo bi bil pač manj deležen takih reči, kot kdor se nikakor ne more S tem pečati, ker je zapleden v hrepenenji po naj- bližih ugodnostih? In Eutjdem je djal: O Sokrat, ti praviš, menim, da človek, ki je vdan telesnim ugodnostim, celo nobene kreposti deležen ni. V čem pač se razločuje nezmerni človek od brezumne živine? Kdor namreč na dobro ne porajta in pa po ugodnem hrepeni po vsakem načinu, koliko pač se loči od neumne govedi? ampak le zmernim je mogoče gledati na najboljše reči, in pa izvoliti dobre, slabili se 147 zderžati. In tako postanejo ljudje dobri in srečni, je djal. 6. Kako je napeljeval Sokrat učence k spoznanju razumkov. Tudi to bom skušal povedati, kako je storil So¬ krat učence zmožniše v razgovarjanji. Sokrat namreč je menil: kdor vč, kaj je vsaktera reč (zaumek), mogel bo tudi drugim razložiti; kdor pa ne ve, ni čuda, da se moti sam, in zmoti druge. Za tega del je vedno pregledoval z učenci, kaj je vsaktera reč, in ni nikdar jenjal. Težavno bi bilo, vse povzeti, kakor je bilo določeno, le toliko bom povedal, koli¬ kor menim da je dovelj, da način preiskovanja po¬ kažem. Za pervo je preiskoval o pobožnosti nekako tako-le: Povej mi, Eutydem, kaj meniš, kaj neki je pobožnost? Za Zena, nekaj prav lepega. Veš tedaj povedati, kdo neki je pobožen človek? Menim, kdor bogove Časti. Sme li bogove častiti, kakor bi kdo hotel? Nak; ampak so postave, po kterih se mora to storiti. Tedaj kdor v6 te postave, ve pač tudi, kako mora bogove častiti? Menim da. Ali tedaj meni, da ne sme drugače bogov častiti, kot kakor vč, kdor v& bogove častiti ? Nak, ne sme. Ali kdo bogove časti drugače, kot kakor meni da mora? Mislim, da ne. 10 * 148 Torej kdor ve postave o bogovih, bode pač po posta¬ vah bogove častil? Kaj pa da. Tedaj, kdor časti po postavah, časti kakor mora? Kakopak? (seveda). Iu kdor časti, kakor mora, je li pobožen? Gotovo. Po tem takem bil bi nama kot pobožen prav dolo¬ čen tisti, ki ve zavkazano o bogovih? Meni vsaj se zdi. Z ljudmi pa, ali se sme ravnati, kakor kdo hoče? Nak; ampak kdor ve, kaj je zavkazano o teh, kako se imajo ravnati med seboj, ta je postaven. Tedaj kteri po tem med seboj ravnajo, ravnajo kakor morajo? Kaj pa da. Toraj kdor ravnd, kakor mora, ravna prav? Gotovo. Tedaj kdor z ljudmi prav ravnd, dela prav tudi v človeških zadevah? Naravno. Tedaj dela pravično tudi ta, kdor je pokoren posta¬ vam? Se vč da. Ali pa veš, kaj se imenuje pra¬ vično? Kar ukazujejo postave. Tedaj kdor stori, kar ukazujejo postave, stori, kar je pravično in kar mora? Kaj pa da. So torej pravični, kteri delajo pravično? Menim da. Ali meniš, da so nekteri pokorni posta¬ vam, čeravno ne vejo, kaj ukazujejo postave? Nak. Ako kdo ve, kaj mora storiti, ali meniš, da misli, dai tega ne sme storiti ? Ne menim. Poznaš nektere, ki delajo drugače, kot kar menijo, da morajo? Ne poznam jih. Delajo torej tisti pravično, ki vejo, kaj je zaukazano o ljudeh? Gotovo. So torej pravični tisti, ki delajo pravično? Kdo drugi pak? Ali sva 149 tedaj vendar prav določila, doloČevaje, da so pra¬ vični tisti, ki vejo postave o ljudeh? Meni se zdi. Kaj pa bi modrost imenovala? Povej mi, meniš li, da so modri v tem modri, kar vejo, ali nekteri tudi v tem, česar ne vejo? Gotovo, kar vejo; zakaj kako bi bil kdo moder v tem, česar ne ve? Ali so torej modri po vednosti modri? Da, po čem drugem bi kdo moder bil, Če ne po vednosti? Ali meniš, da je mod¬ rost kaj druzega, kot po čemur so modri. Nak. Je tedaj vednost modrost? Meni vsaj se zdi. Meniš li, da je mogoče človeku, vediti vse reči? Nak, za Zena, prav mali del tistih. Tedaj ni mogoče človeku biti modremu v vseh rečeh? Nikakor. Kar torej vsakteri ve, v tem je moder? Mislim da. Eutydem, nam je tudi dobro tako preiskovati? Kako? ali meniš, da je ena in ista ree vsem koristna? Ne mislim. Kaj pa, se ti zdi, kar je enemu koristno, da je veasi drugemu škodljivo? Se ve da. Bi li kaj druzega imenoval dobro, kot kar je koristno? jaz ne. Je torej koristno dobro, za česar del je ko¬ ristno? Mislim da. In lepoto, ali bi jo pač kako drugače določila? Ali imenuješ pravo (lepo) to, kar veš, da je pravo za vse, naj si je telo, ali orodje, ali kar koli druzega, Če je kaj? ali če je kaj, kar veš, da je pravo (lepo) za vse, imenuješ li lepo, naj si je telo, ali orodje, 150 ali kar si bodi druzega? jaz ne. Ali je tedaj za t< vsaktero prav rabiti, za kar je vsaktero rabljivo‘ Kajpada. In je li za kaj druzega pravo vsaktero kot za kar je vsaktero prav rabiti? Za nič drugega Je torej rabljivo pravo, za kar je rabljivo? Mis lim da. In pa jakost, jo li tudi šteješ med lepote? Ceb med največe lepote. Ali ni za najmanjšo reči jakos nekaj rabljivega (hasnega). Nak, marveč za najvaž niše. Ali meniš, da je v silah in nevarnostih hasnc ne poznati jih? Nikakor. Kdor se ne boji tacih reči ker jih ne pozna, kaj, ali ni jak? Nak; zakaj takt bi bilo veliko besnih in plahih jakih. Kaj pa, kdor se tudi strašnega ne boji? Za Zena, še manj (je jak) Ali imaš torej za jake tiste, ki so v strašnih it nevarnih okolšinah dobri, kteri pa slabi, za plahe s Gotovo. Ali meniš, da so v tacih okolšinah dobr kteri drugi, kot kteri morejo jih prav rabiti? Nak ampak le taki. Slabi pa, kteri niso v stanu jih pra\ rabiti? Kteri drugi pak? Ali vsak rabi, kakor meni da mora? gotovo ne drugače. Ali vejo tisti, ki ne morejo prav rabiti, kako morajo rabiti? Pač ne. Kteri vejo, kako morajo rabiti, ali tudi morejo? samo tisti, Kaj pa, kdor se nikdar ni zmotil, ali slabo rabi take okolŠine? Menim da ne. Kdor tedaj slabo rabi, se je li zmotil ? naravno. Torej, kdor strašne in nevarne okolšine prav rabiti ve, je jak, kdor pa se v teni moti, plah ? Mislim da. 151 Kraljestvo in samosilstvo imel je oboje za vlade, vendar pa je menil, da se ločita med seboj; zakaj vlado s privoljenjem ljudi in po postavah imenoval je kraljestvo; kjer pa se vlada zoper voljo in ne po postavah, ampak kakor hoče vladar, je samosilstvo. In kjer se postavljajo uradnije iz tistih, ki spolnujejo postave, to vladarstvo je imenoval boljarstvo; kjer pa po eenjenji, bogastvovlado • kjer pa iz vseh, Ijudo- vlado. Ako pa mu je kdo s čimur ogovarjal, akoravno ni nič gotovega povedati mogel, ampak brez dokaza terdil, da je modrejši ta, kterega on meni, bolj znajden V deržavnih rečeh ali jači, ali kaj druzega tacega, napeljal je Sokrat celi govor na temelj nekako tako-le : Praviš li, da je bolji deržavljan ta, ki ga hvališ ti, ali ki ga jaz? ki ga jaz. Kaj torej, ko bi pre¬ gledala za pervo, kaj je dolžnost dobrega deržavljana? Storiva to. Ali ni pri oskerbništvn imetka bolji ta, ki stori mesto bogateje na premoženji? gotovo. In v vojski, da premaga zopernike? Kaj pa da. In pri poslanstvu ni li ta, ki napravi prijatle iz sovražnikov ? Se ve da. Tedaj tudi v zbirališču on, ki razpore ustavi in slogo napravi? mislim da. — Ker je tako govor napeljeval , pokazala se - je celo opornikom resnica. Kedar pa sem kaj razlagal v govoru, hodil je po najbolj poterjenih resnicah, misle, da je to prava gotovost govoru. Torej kedar je govoril, pridobil si je najbolj, kolikor jih poznam, misli poslušavcev. 152 Rekel je, da je pridal Homer Odjseju ime gotovega govornika, ker je bil v stanu govoriti po resnicah, znanih ljudem. 7. Sokrat uči, koiiko je treba rediti djanskih vednosti. Da je Sokrat razodeval naravnost svoje mnenje svojim učencem, zdi se mi jasno iz do sedaj rečenega; da si je pa tudi prizadeval, da bi bili samostojni v pristojnih opravilih, to bom povedal sedaj. Med vsemi namreč, kolikor jih poznam, bil je on najbolj skerben pozvediti, v čem je zveden kak njegovih učencev; kar pa se spodobi vediti verlemu človeku, učil je naj- radovoljniše med vsemi, kar je vedil sam, česar pa ni vedil sam, veleval jim je k zvedenim. Učil je tudi, koliko mora biti zveden v vsakterem predmetu prav izobraženi človek. Merčunstva, na priliko, si mora toliko naučiti, je djal, da je človek v stanu, ako bi trebalo, zemljo po meri prav prevzeti, oddati, razdeliti ali delo odkazati. In tega se je tako lahko naučiti, da kdor oberne pazljivost na merčunstvo, pozna, koliko je zemlje in kako se meri. Merčunstva pa se učiti do nerazumljivih čert je zavergel, kajti ni razviditi, je djal, k čemu je koristno, čeravno nikakor ni bil neveden v tem; to je dovolj, da potrati celo človeško življenje in ovira veliko druzih koristnih vednosti. 153 Veleval je tudi z zvezdoslovjem se seznaniti, in tega vendar le tako daleč, da mora poznati čas po noči, mesca in leta, da na poti, na vodi (pri jadranji), na straži, in kar druzega se opravlja po noči, v mescu in letu, ve se poslužiti k temu znamenj, ako razloči čase rečenih oddelkov; in tega se je lahko naučiti od ponočnih lovcev, mornarjev in druzih veliko, kterim je skerb to vediti. Učiti pa se zvezdo- slovja tako daleč, da pozna tudi zvezde, ki niso v istem okrožji, namreč planete in neredne (nedoloč¬ ljive) zvezde, in pa preiskovaje Djih daljavo od zemlje, in tek, in vzroke čas tratiti, močno je odvračal; kajti Češ da tudi pri tem nobene koristi ne pozna, in ven¬ dar tudi celo v tem ni bil neveden; djal je, da tudi to je dovelj celo Človeško življenje potratiti, in veliko koristnega ovira. Sploh je odvračal od preiskovanja nebeških reči, kako vravnava bog vsak- tero; kajti menil je, da nekaj to ni najti človeku, nekaj pa ni ljubo bogovom, ako preiskuje, kar niso hotli razodeti; v nevarnosti je tudi, je djal, da bi v zmote ne zašel, kdor to tuhta, kakor je zašel Anaksa- gora, ki se je najbolj ponašal s tem, da božje na¬ prave razklada. Zakaj on je djal, da sta ogenj in pa solnce edno, pa ni vedil, da ljudje ogenj lahko gledajo, v solnce pa no morejo pogledati; in da od solnca osvitljene barve černeje postanejo, od ognja pa ne; ni vedil, da zemeljskih rastik brez solnca no¬ bena ne more lepo se razvijati, od ognja ogrete pa vse poginejo; in ker je djal, da je solnce svitel ka- 154 men, ni vedil tega, da kamen v ognju se ne sveti, in ne zderži dolgo časa, solnce pa celi čas najbolj svitlo ostane. Tudi številjenja učiti se je veleval, in te kakor v druzih rečeh je opominjal varovati se praznega vkvarjenja ; kolikor pa je koristno, pregledoval je on sam z učenci in povzel. Priganjal je zelo učence, naj bi tudi za zdravje skerbeli, ter se učili od zvedenih kolikor moč, in pa vsak na se pazil celo življenje, ktera jed ali pijača, ktero delo mu koristi, in kako to uživaje bi zrniraj najbolj zdrav bil: zakaj kdor tako pazi na-se, težko bo našel zdravnika, ki bi k zdravju tečnih reči bolj spoznal kot sam; ako pa kdo hoče pomoči, kot je po Človeški modrosti, svetoval je, naj skerbi za vedeževanje, kajti kdor vč, po čem naznanjajo bogovi o človeških zadevah, nikdar ni zapuščen božjega sveta. 155 8. Sokratova smert je bila srečna. Sklep. Ako kdo misli, da jo spričano, da je Sokrat, legkl o daimouiju, ker je govoril, češ da mu naznanja, kaj mora storiti in česar ne, pa vender so ga obsodili sodniki k smerti; naj pomisli pervič, da je takrat že tako daleč bil v letih, da, Če ne takrat, končal bi bil ne veliko pozneje svoje življenje; potem, da je ušel naj težavnišemu času življenja, kjer se vsim razum zmanjšuje, mesti tega pa časno krepkost poka- zavši pridobil si je slavo, ker govoril je pri sodbi med vsemi ljudmi najbolj resnično, prosto in pra¬ vično, in pa sprejel je obsodbo k smerti prav mirno in moško; zakaj enoglasno se govori, da nobeden človek, kolikor jih je v spominu, ni smerti prestal lepše: bilo je namreč treba po obsoji še trideset dni živeti, ker bil je delični praznik tistega mesca, bila pa je postava, da nobeden ne sme javno usmerten biti, dokler se ni vernilo slovesno poslanstvo iz Dela; in tisti čas so vidili vsi prijatli jasno, da ni nič drugače živel, kot v prejšnem času, pred pa so ga občudovali najbolj izmed vseh ljudi zavolj dobro- voljnega in zadovoljnega življenja. In kako pač bi kdo lepše umeri, kot tako? Ali katera smert bi pač bila lepša, kot kedar kdo najlepše umerje? Ktera 156 smert pa bila bi srečniša, kot najlepša? Ali katera bogoljubniša, kot najsrečniša? Povedal bom Se, kar sem slišal o njem od Hermogena, sina Hiponikovega. Ko je namreč Melet Sokrata že bil zatožil, Hermogen pa njega slišal razgo- varjati se o vsem bolj, kot o pravdi, djal mu je, da je treba gledati, kako se bo zagovarjal. On pa je djal najpred: Ali meniš, da nisem vedno živel za to skerbe? In ko ga vpraša, kako, je djal, da celo življenje ni nič druzega delal, kot pregledoval, kaj je pravično, kaj krivično, nič druzega delal, kot pravično, in zderžaval se krivičnega, češ to je najlepša priprava za zagovarjanje. Hermogen pravi na to: Ne vidiš, Sokrat, da so sodniki v Atenah že veliko pravičnih ob dili, zapeljani na besedo, veliko krivičnih pa opro¬ stili? Res pri Zenu, o Hermogen, djal je Sokrat; toda ko sem že začel misliti na zagovor pred sodniki, ustavil se mi je daimonion. Čudne reči govoriš, pravi Hermogen. In on je djel: Ali se Čudiš, če bogu bolj dopade, da sklenem sedaj življenje? Ali ne veš, da do tega časa nobenemu človeku ne prepustim, da je bolje in prijetniše živel kot jaz? Zakaj najbolje žive, menim, tisti, ki najbolj skerbe, da prav dobri postanejo, najprijetniše tisti, ki vidijo, da so boljši. Kar čutim, da se je godilo do sedaj z menoj, naj si bo, kedar sem se snidel z druzimi ljudmi, naj si bo primerjajo samega sebe z druzimi, vedno sem mislil tako o sebi in ne le jaz, ampak tudi inoji prijatli 157 zmiraj tako mislijo o meni, ne zato, ker me ljubijo, kajti tudi oni, ki druge ljubijo, bili bi tako proti svojim prijatlom, marveč za to, ker menijo, da sami bodo bivaje z menoj prav dobri postali. Ako pa živim dalje, morda bo treba starosti plačevati, namreč viditi in po slišati slabeje, razumeti manj, manj podučljiv, bolj pozabljiv biti, slabeji postati od tistih, memo kterih sem pred boljši bil. Ees ko bi tega ne za¬ pazil, ne bilo bi vredno živeti; ako pa bi zapazil, moral bi pač slabeje in neprijetniše živeti. Ees ako umerjem po krivici, sramotno bo to za tiste, ki me obsodijo krivično, če namreč je sramotno, krivico delati, in kako ne bi bilo sramotno, karkoli krivičnega storiti? Kaj pa je za mene sramotnega v tem, ako drugi ne morejo o meni ne pravično soditi, ne storiti? Saj tudi iaz vidim, da pri potomcih nimajo enacega sluha tisti, d so krivico delali in pa ki so krivico terpeli. Vem, la tudi jaz bom spomina deležen pri ljudeh, če tudi sedaj umerjem, pa ne tako, kakor oni, ki so me ibsodili; zakaj zmiraj se bo pričevalo o meni, da nkdar nobenemu človeku nisem krivice storil, ne sla- )ejega naredil ga, marveč da sem vedno skušal zbolj¬ šati učence. Tako se je razgovarjal Sokrat z Hermogenom in Iruzimi učenci. Kteri so poznali Sokrata, kakošen je ni, in ki hrepenijo po kreposti, še sedaj zelo žalujejo po njem, češ da je največa podpora za vajo v kre¬ posti. Meni pa je kot tak, kakor sem ga popisal, 158 tako pobožen, da ni nič brez božjega sveta storil; tako pravičen, da ni le malo ne nobenemu škodoval, koristil pa prav zelo njim, ki so ž njim opraviti imeli: tako zmeren, da nikdar ni izvolil prijetniše mesto boljega; tako razumen, da se nikdar ni motil pri presojevanji dobrega in hudega ; on ni potreboval nikogar, ampak zadostil si je sam pri presoji teh reči; bil je zmožen z besedo povedati in določiti take reči, zmožen tudi drugo izpraševati in zmočene prepričati, ter jih pripeljati h kreposti in verlosti; zdel so mi je tak, kakoršen je najboljši in najsrečniši človek. Če pa to komu ne dopade, naj primeri značaj družili k temu ter naj tako sodi. NARODNA IH UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000421352