Politični ogled. Avstrijske dežele. Drž. vojni miaister grof Bylandt-Rbeidt je odstopil ia je stopil ua BJegovo mesto fzm. Ferd. baron Bauer, doalej je bil vojaški poveljaik na Duaaji. — V drž. zboru ao zadajo aoboto srečno dogaali razprave o plači verozakoaskih učiteljev. V ajib so se toliko čaaa pričkali, da bi deaar, kar so ga prejeli gg. poslaaci v tem čaau, doaegel bržkone plačo, ki jo dobodo verozakoBaki učitelji vsled aove poatave. Te dai bode na Duaaji akupao posvetovaaje avstrijskib in ogerakih miaiatrov, ter velja, kakor se pravi, poevetovaaje vojaakim stvareai. — Nemški dijaki na vaeučilišči v Gradci še prekosijo tamošaje meatne očete, kedar gre za aemštvo. Tokrat ao poslali posebae deptitacije v Berolin k pogrebu aemškega cesaija, to pa ae je zazdelo dotičaim krogom aa Duaaji, da je že veadar-le preveč ali izvesti, da je vlada razpustila dijaška društva, ki ao to storila, ne bode. kakor ae zagotavlja, — resaiea. Po aaših mislib bi teb. društev ae bila škoda. — Na Koroškem je več slov. občia poalalo slov. poalaBcem na Duaaji pismeao zahvalo za to, da ae potegujejo tudi za koroako slov. ljudstvo, ki aima avojega zastopaika v drž. zboru. — Odbor družbe sv. Mokorja je poalal iz Celovca lepo častitko gkofu Strossmayerju o Bjih zlati maši. — V soboto večer ao imeli v Ljubljani ,,Strosamayerjev večer" ter se je bilo lepo število odličae slov. gospode zbralo v proalavljeaje prevzviš. rodoljuba. — Barje za Ljubljano je stalo v ponedeljek tje do Vrhaike pod vodo, sedaj aicer pada voda, toda škode bode veliko vsled te povodaji. — Nekaj delalcev je bilo v aedeljo sklicalo ,,ljudski shod" v Ljubljaai ter se je aa Bjem govorilo zoper verako šolo. Govornika sta prišla navlašč doli iz Gradca, toda vezala ata iz gola otrobe ia je vladai komisar shod razpustil. — Pri sv. Luciji na Mostu, na Primorakem, ustaaavlja se ,,kmetiško bralao društvo". Možje se aadejajo od druatva mnogih koristi. — Slov. telovadao društvo, ,,Sokol", v Gorici ima aa velikoaočai poaedeljek, dae 2. aprila, svoj letai občai zbor, po zborovanji pa veaelico. K tej imajo vatop tudi udje drugih slov. društev. — Meatai *zastop v Tratu se je odločil za železnico s konji iz Trsta do Barkovelj. V Tratu je umrlo od 4. do 10. marcija 120 oseb ia čudao je to, da je amrt zadela oba spola v enakem številu, vsaeemu jib je pobrala 60. — Hrvatov pojde prve dai meseca aprila precejŠBJe število v Rim, nied BJimi bode kardiaal Mihalovič iz Zagreba ia pa škofa Križevski iB Seajski. — V Djakovem so bojda osepaice in ae je za to prepovedal vsak večji shod o zlati maši škofa Stroaamayerja, pri vaem tem pa je prišlo veliko deputacij iz vaeb slovaBskib dežel. •— Iz Slovaškega ae preseljuje čedalje več ljudi v Ameriko ia skrbeti je jelo ogersko vlado, kaj bode, če jih pojde več. Ali ai v tem kje kaj aama kriva? Zatiraaje, kakor ae godeva trpinom Slovakom, je že v reaaici preveliko. — Po Ogerakeai je skorej vse v vodi. Csaba. aajvečja vas, šteje 24.000 prebivalcev ia stoji skorej vsa v vodi. V tSzathmaru pa se je že 50 hiš podrlo. Vunanje države. Sv. Oče ae pogajajo sedaj z Ruakim carom za večjo proatoat katoliške cerkve v Rusiji, a ajib drž. kancelar, Rampolla, je prepovedal vse izjaye o tem pogajaaji, dokler se ae dožeae. Za to so le domišljije. kar se piše v raznih liberalaih listih o tej reii. — Italijaaski kralj ia kraljica pojde v aecib dneb v Floreacijo, tje pride Aaglijaka kraljica, Viktorija ter oataae OBdi blizu tri tedae. — Vojai miBiater Italije tirja celib 9 milijonov za vojaške potrebe ia to za to, če utegae nastati kje vojska. SaBi večai Bog zaa, čemu da ae zalaga vaaka država v taki meri, ali mar rea atojimo že aa pragu vojake? — Fraacoski vladi dela geaeral Boulaager čedalje večje preglavice. Vojfli minister ga je sicer odstavil. zato pa čejo geaerala aedaj voliti v drž. zbor in poaaja 8e mu koj aa večih krajih poalaaatvo. Ako geaeral vzprejme poslaaatvo, postane lehko prav nevarea republiki ali pa ajemu — pade tisti svit z glave, ki mu jo obdaja sedaj. Mogoče je eao, kakor drugo. — Nemški cesar, Friderik III., kaže v prvih evojih ukazih, do ljtidstva ia Bismarcka, da mu ai za vojako, ae za hrupne zmage v boji, ampak za srečo in blagoataaje Bemake domoviBe. V Alzaciji ia Loaeai, v deželah, ki si jih je leta 1870 Nemčija pridobila, bode cesar miloateB, toda odločea za to, da se združite deželi teaao z Nemčijo. —¦ Na Ruakem se čuje bojai krik bolj, kakor kedaj poprej ia sedaj ne velja več toliko zoper Nemčijo, kolikor zoper Avstrijo. — V Peteraburgu je bila služba božja v proteataatski cerkvi, pri ajej je bila tudi carova rodbina. — V Bolgariji imajo tatove ia to pri vojaštvu. V prvem pešpolku ao prišli na aled veliki tatviai, ki so je krivi Bajvišji častaiki v tem polku. Na izjavo Turčije, da je princ Koburški ,,zoper postavo" v Bolgariji, ne zaa še bolgarska vlada odgovora ter Čaka, kako da ae stvari razvijo, odkar ima Nemčija aovega ceaarja. — Turčija sili aa to, da dobode Egipet zopet v svoje roke. Sedaj še stoju oadi aaglijski vojaki in Aaglija še ae kaže posebae volje, za to, da jik pokiiče domov. — Pogodba glede prekopa Suez še vedno ai gotova, vendar pa se pvavi, da ate si Fraacija ia Anglija aedaj že podali roke ter bode aultaa lehko podpisal pogodbo. To je že mogoče, toda ali bode pa sedaj turški sultaa to hotel ? ¦— V južai Ameriki še živi aužeajstvo ia da-ai ga odpravlja ceaar v Braziliji, doa Pedro, že več let aem, ae posreči se mu nobeBokrat, da dobi večiao v drž. zboru za tako postavo. Sedaj mu predlaga aa bovo enako postavo, po kateri se Baj odpravi sužeajstvo polagoma, tje do 1892, sicer pa se cesar odpove kroai. To sužeajstvo je pač aladko za — gospodarje.