35 PRAKSA Načrtovanje in izvedba šolskih proslav School Celebration Planning and Organisation Jakob Feguš Osnovna šola Podlehnik, Podlehnik 7A, 2286 Podlehnik jakob.fegus@sola-podlehnik.si Izvleček Pri pripravi proslav in prireditev se glasbeniki srečujemo z izzivom, kako naj se s svojimi glasbenimi točkami vključimo v zastavljene tematike prireditev. Poučevanje na manjši šoli ima lahko pri tem svoje slabosti zaradi manjšega števila pevsko samostojnih učencev in terja pri sestavljanju programa tudi ustvarjanje glasbenih priredb, ki so primerne za razpoložljive pevce in glasbenike. Hkrati pa je to lahko izziv za glasbeno raziskovanje in možnost ustvarjalnega vključevanja otrok v pripravo takšnih priredb. Sam pri glasbenem ustvarjanju za prireditve uporabljam tudi posebne glasbene kombinacije, kot je na primer združevanje poezije in sodobne zabavne glasbe ali združevanje navideznih nasprotij ter poseb- nosti pri podajanju glasbenih pripovedi. Poleg sodelovanja na šolskih prireditvah in koncertih se glas- beni pedagogi v manjših krajih s sodelovanjem na občinskih prireditvah vključujemo tudi v kulturno življenje kraja. Te prireditve so lahko tudi prostor medgeneracijskega sodelovanja in prepletanja glas- benih zvrsti. Če je za tem sodelovanjem zgodba, temelječa na kraju in ljudeh, ki tam živijo, je to lahko posebno doživetje tako za izvajalce kot tudi za poslušalce. Pri pripravi takšnih prireditev je potrebnega veliko osebnega pristopa in dodatnega raziskovanja pri iskanju skupnega glasbenega jezika. Za uspešno prireditev pa je pomembno dejavno in ustvarjalno sodelovanje, ki je sodelujočim v izziv in s katerim ustvarijo nekaj z dodano vrednostjo. Ključne besede: načrtovanje šolske proslave, sodelovanje šole na občinskih proslavah, medgeneracij- sko glasbeno sodelovanje, glasbeno ustvarjanje na proslavah, glasbeno povezovanje kraja. Abstract When it comes to planning celebrations and events, musicians face the challenge of incorporating their musical acts into the event‘s suggested theme. Due to fewer vocally self-contained children in smaller schools, musical arrangements must accommodate the available singers and musicians. Such arrange- ments might provide an opportunity for musical exploration and artistic involvement of children. The author uses unique genre combinations, such as merging poetry with contemporary entertainment music or seeming contradictions and eccentricities in conveying musical storytelling in the process. Music educators in smaller towns participate in the cultural life of their community by engaging in com- munity events in addition to school events and concerts. Such occasions can foster intergenerational 36 collaboration and the blending of musical genres. If the cooperation is based on the location and the people who reside there, it can be memorable for both the performers and the listeners. Preparing for such events, however, demands a powerful personal approach and further research to discover a common musical language. Success is achieved by active and creative participation and participants’ challenge to create something of added value. Keywords: school celebration planning, school participation in municipal celebrations, intergenerati- onal musical collaboration, music composition in celebrations, blending of music and setting. Učitelji glasbene umetnosti v okviru svojega dela so- delujemo na šolskih prireditvah in proslavah, prav tako pa tudi na prireditvah, ki se odvijajo v našem kraju in okolici. Med glasbene prireditve, ki jih organiziram na šoli, sodijo šolske proslave in prireditve, božični kon- certi, dobrodelni koncerti, koncerti z glasbenimi gosti, snemanja, šolski muzikali in v času šolanja na daljavo tudi spletni pevski izzivi. Ob sodelovanju na teh pri- reditvah se srečujemo z izzivi, kako sestaviti in izvaja- ti glasbeni program, ki je vezan na vsebino prireditve. Sam sem se glasbeno udejstvoval na več glasbenih po- dročjih in v različnih glasbenih zvrsteh. To raznolikost rad prenesem tudi v pripravo in oblikovanje glasbenega programa, ki ga želim s to glasbeno raznolikostjo obo- gatiti. Ker poučujem na manjši osnovni šoli, se pogosto znajdem pred izzivom, kako oblikovati glasbene točke glede na razpoložljive pevce in glasbenike, in zato veli- kokrat ustvarjam lastne priredbe skladb. Sodelovanje med šolami na proslavi ob kulturnem prazniku Eno izmed bolj zanimivih sodelovanj iz začetkov mojega poučevanja na šoli je bilo sodelovanje v projek- tu kulturnih proslav, ki ga je leta 2002 organiziral takra- tni aktiv ravnateljev Spodnjega Podravja. V projektu je sodelovalo več osnovnih šol (Osnovne šole Olge Meglič Ptuj, Markovci, Gorišnica, Cirkovce, Destrnik, Dija- ški dom Ptuj in Osnovna šola Podlehnik). Programska usmeritev prireditve je bila, da pri oblikovanju skupne proslave vsaka šola pripravi glasbeno ali recitacijsko točko, vezano na Prešernovo poezijo. S temi točkami smo več dni medsebojno gostovali na prireditvah po sodelujočih šolah. Večinoma so bile to točke, ki so bile sestavljene iz že uglasbenih Prešernovih del, ali pa smo Božični koncert Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 1 (2023) | Jakob Feguš, Načrtovanje in izvedba šolskih proslav PRAKSA 37 ta dela uglasbili sami. Ko sva z učiteljico slovenščine po izboru pesmi naredila tematsko smiselno zaključeno celoto za glasbeno recitacijsko točko, sem se kot v izziv lotil uglasbitve Prešernove poezije. Uglasbil sem jo za manjšo inštrumentalnopevsko skupino, katere člani so morali biti zaradi številčne omejitve hkrati tudi recita- torji in pri katerih so morale biti v ospredju glasbene sposobnosti. To, da imamo na naši šoli manjši nabor inštrumentalistov, me je na začetku nekoliko omejeva- lo, a hkrati tudi popeljalo v raziskovanje zvočne izra- znosti posameznega glasbila glede na vsebino pesmi. Pri celotnem projektu je bila po mojem mnenju dodana vrednost to, da so se šole povezale in skupaj pripravile prireditev ob kulturnem prazniku, kar je naredilo pri- reditev zanimivo in raznoliko, sodelujočim pa je dalo možnost druženja in spoznavanja ob ustvarjanju. Posnetki so sicer slabše kakovosti, ker sem jih našel na starejši videokaseti in nato presnel na telefon. V odlomku pa lahko prisluhnete, kako smo takrat oblikovali ta glasbenore- citacijski sklop. Pevski zbori na zunajšolskih prireditvah Kdaj in kolikokrat šolski pevski zbori sodelujejo na zunajšolskih prireditvah, je odvisno tudi od tega, ali je šola v večjem ali manjšem kraju oziroma koliko društev in drugih kulturnih ustvarjalcev deluje v kraju. V našem primeru je trenutno kulturno sodelovanje dobro in žu- pan tudi sam večkrat dejavno sodeluje v organizacijskih odborih večjih občinskih prireditev, obiskuje kulturne prireditve in celo revije otroških in mladinskih pevskih zborov. Kot bi znali povedati tudi drugi glasbeni kole- gi, pa drži dejstvo, da manjši ko je kraj, večkrat šolski pevski zbori sodelujejo na prireditvah v kraju. Čeprav poučujem na manjši šoli (kot primer naj povem, da je v letošnjem 9. razredu devet otrok) v manjši občini Pod- lehnik, pa smo za zdaj deležni razumevanje okolice in ne sodelujemo ravno na vseh krajevnih prireditvah. Ker tudi sam sodelujem v krajevnem kulturnem življenju in vodim uspešno dekliško vokalno skupino Cantilena, imam vpogled v krajevno kulturno življe- nje. Za sodelovanje na večjih krajevnih prireditvah želim, da je izvedeno na ustvarja- len način, čeprav vem, da bo to prineslo veliko dodatnega dela. Ker smo manjša šola z omejenim naborom pevsko in inštrumentalno samostojnih otrok, to tudi pomeni, da se težko naslonimo na obstoječo otroško in mladinsko pevsko in inštrumentalno literatu- ro. Po eni strani to pomeni omejitev izvajanja obstoječih Mladinski pevski zbor Otroški in mladinski pevski zbor na občinski prireditvi Ker petje pozitivno vpliva na otrokov razvoj, spodbujam k petju tudi otroke, ki nimajo posebnih pevskih sposobnosti in jim je prepevanje v veselje. 38 zborovskih skladb, po drugi strani pa omogoča večjo ustvarjalnost pri pripravi pevskega programa. Prednost je tudi v tem, da lahko pri izbiri skladb in oblikovanju priredb v procesu nastajanja svoj del prispevajo tudi učenci sami, s tem pa spodbujam njihovo ustvarjalnost. Ker petje pozitivno vpliva na otrokov razvoj, spodbu- jam k petju tudi otroke, ki nimajo posebnih pevskih sposobnosti in jim je prepevanje v veselje. Tako pevske zbore na naši šoli obiskuje velika večina šolskih otrok. Pri oblikovanju glasbenega programa pa me vedno zanimajo tudi nasprotja in posebnosti pri podajanju skladb, različni pogledi na isto tematiko (na primer kako imajo fantje in dekleta različen pogled na odnose med njimi). Takšen primer je bila glasbena točka, ki sta jo na eni izmed proslav izvajali dekliška in fantovska pevskoinštrumentalna zasedba. Te tematike sta se lotili v pesmi Ne bodi kot drugi (Ditka), ki so jo izvajala de- kleta, in skladbi Disco (LPS), ki so jo pripravili fantje. Pesmi sta si sledili kot povezana celota ter sta povezali dekliško milino in fantovsko energijo. Pomemben vidik pri tem je bil vključevanje fantov v samostojno prepe- vanje, ker se fantje v zadnji triadi osnovne šole, ko jih doletijo tegobe mutacije, pevsko prevečkrat izgubijo. S klikom na QR kodo lahko prisluhnete odlomku iz te glasbene točke. Kot popestritev v svojih glasbenih točkah pa uporabljam še vključevanje giba in glasbenih posebnosti (ples, rap), ljudsko v sodobni preobleki, po- vezavo poezije in sodobne slovenske zabavne glasbe (s klikom na QR kodo si lahko ogledate kra- tek odlomek iz predstavitve na študijskih skupinah v Gorišnici 31. 8. 2023, pevski izzivi v času šolanja na daljavo. Prilagoditve pa s sabo prinašajo tudi so- delovanja z zunajšolskimi glasbenimi ustvarjalci. Takšna prireditev je bila ob 20. obletnici naše občine, ki smo jo pripravili kot medgeneracijski kulturni splet. Za to pri- reditev sem bil kot predstavnik šole imenovan v skupino za pripravo prireditve, kot ustvarjalni vodja skupine pa kasneje tudi za pripravo kulturnega dela prireditve. Ideja za takšno izvedbo prireditve se mi je porodila iz želje po- vezati krajevne izvajalce, ki na takšen način do takrat še niso sodelovali. T ak format kulturnega programa pa je bil priročen tudi zaradi organizatorjeve želje, da bi skrajšali dolžino proslav, na katerih so se želeli s svojimi točkami na občinskih prireditvah predstaviti vsa društva in vse sekcije. T akšne prireditve so bile predolge ter obremenju- joče za nastopajoče in poslušalce, ki so stežka pozorno sledili poteku celotne prireditve. Skupina za pripravo se je večkrat srečevala in pri tem najprej zastavila program, razdelila delo in nato spremljala napredek opravljenega. Snovanje prireditve V zvezi s to prireditvijo bi se želel osredotočiti na medgeneracijsko sodelovanje, za katero menim, da je sploh v manjših krajih zelo pomembno za ohranjanje krajevnega kulturnega izročila, za medsebojno sodelo- vanje in za vključevanje različnih generacij in njihovih Bodi kot drugi, Disco Medgeneracijski kulturni splet Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 1 (2023) | Jakob Feguš, Načrtovanje in izvedba šolskih proslav PRAKSA 39 pogledov na ustvarjanje. Hkrati pa lahko po izvedeni prireditvi z gotovostjo trdim, da so še posebej ustvar- jalci v zrelejših letih zelo veseli sodelovanja z mlajšo ge- neracijo in so pri njihovem ustvarjanju po večini tudi pripravljeni poskusiti kaj novega. Kulturni del prireditve sem si zamislil kot medgene- racijski kulturni splet, v katerem bi v povezavi s šolskima pevskima zboroma in šolsko glasbeno skupino v skupnih točkah nastopili ustvarjalci iz občine in otroci iz vrtca. Šolo so predstavljali pevska zbora in glasbeniki, recita- torji ter skupina otrok, ki je ves čas trajanja kulturnega sklopa ustvarjala sliko, ki ponazarja sodelovanje, in slika- la zgodbo kulturnega sklopa, ter skupina otrok iz vrtca. Ker sem želel, da na prireditvi sodelujejo predstavniki vseh generacij, sem si želel k sodelovanju pritegniti bivše učence, ki so včasih z mano glasbeno ustvarjali na šolskih prireditvah. Nekateri od osnovne šole naprej niso nasto- pali in so bili veseli ponovnega sodelovanja, četudi ne- koliko z zadržkom zaradi treme pred ponovnim petjem na odru. Iz našega okolja izhajata dve vsem znani ljudski glasbili – trstenke in haloška žvegla (ki tudi v naših krajih počasi toneta v pozabo), zato sem želel, da izpostavimo njuno zgodbo in da na ljudski glasbili v programu tudi zaigramo. Ideja in želja je bila, da bi sam kulturni sklop trajal 25 minut ter bi generacijsko in glasbeno raznoliko po- vezal vse kulturno delujoče v kraju, od ljudske do so- dobne glasbe, in da je poudarek na mladih ustvarjalcih, ki vedno manj ostajajo v domačem kraju. Pri oblikova- nju točk so mi bile tudi tokrat pomembne osebne zgod- be nastopajočih, saj je tako lahko glasbena pripoved, ki jo nastopajočemu nameniš, da jo v skladbi pripoveduje, še toliko bolj pristna in se še bolj dotakne poslušalcev. Pri oblikovanju programa se po navadi najprej naslo- nim na vsebino oziroma sporočilnost prireditve, potem pa na zmožnosti izvajalcev, prostorske in tehnične mo- žnosti ter seveda pripravljenost izvajalcev na dejavno sodelovanje. Ker gre za veliko dejavnikov, je lahko organizacija takšne prireditve zelo obsežna in zahtevna. Zato je zelo pomembno, da se načrtovanje prireditve začne pravo- časno in da je prireditev vodena s strani manjše sku- pine, v kateri sodelujejo posamezniki z več področij in po možnosti tudi iz vodstvene strukture zaradi lažjega zagotavljanja tehničnih sredstev (oder, ozvočenje, scena …), potrebnih za prireditev. Pri prireditvah, ki potekajo v športnih dvoranah, je pomembno najti dobrega ozvo- čevalca, ki zna primerno ujeti in usmeriti zvok, saj je lahko v nasprotnem primeru ves trud izvajalcev zaman. Ker smo želeli, da so v ospredju nasto- pajoči, smo si sceno zamislili minimalistično; za prireditev jo je oblikovala učiteljica li- kovne umetnosti. Za šolske pevske zbore, ki so bili povezovalni člen vseh točk, je bilo pomembno, da je z nami sodeloval Tom Haj- šek, ki je odličen pianist in je lahko sodeloval tudi soustvar- jalno pri pripravi nekaterih klavirskih spremljav. Meni je pri izbiri sodelavcev po- membno predvsem to, da imajo sproščen pristop, brez zadržkov do novosti, in jim sodelovanje v takšni sku- pini ni obremenitev, ampak tudi sami z zadovoljstvom in ustvarjalno sodelujejo. Predvsem pa sem vesel, če v programu sodeluje nekdo s potencialom, ki še ni dobil priložnosti ali pa se v takšni vlogi na odru še ni znašel. Velika težava pri večjem številu nastopajočih je vedno usklajevanje skupnih vaj, ki so za tekoč potek takšne prireditve zelo pomembne. Zaradi sodelovanja oziroma dopolnjevanja pri glasbenih točkah je bilo tre- ba ta dejavnik upoštevati že pri nastajanju glasbenih sodelovanj. Muzikal Še posebej ustvarjalci v zrelejših letih so zelo veseli sodelovanja z mlajšo generacijo in so pri njihovem ustvarjanju po večini tudi pripravljeni poskusiti kaj novega. 40 Moj cilj je bil predvsem povedati zgodbo kraja in ljudi v preteklosti, sedanjosti, prihodnosti ter povezati generacije in njihovo glasbo. Ker je bilo toliko različ- nih izvajalcev, sem jih želel v kulturnem sklopu pove- zati in dati pomen zgodbi o 20 letih obstoja občine, hkrati pa predvsem pogledati v prihodnost. Da bi še bolj zaokrožili celoto kulturnega sklopa in lažje obdržali rdečo nit prireditve, sem si zamislil, da med točkami ni ploskanja, ampak se točke prelivajo iz ene v drugo brez prekinitev. Gledalci so zato še toliko bolj pozorno spremljali dogajanje in večje je bilo pričakovanje točk, ki so si sledile. Po izbiri nastopajočih sem najprej hodil na vaje posameznih zasedb in jim predstavil svojo vizijo in želje. Hkrati sem z veseljem ugotavljal, da smo lahko idejo sodelovanja z izmenjavo mnenj sproti nadgrajevali in sem lahko sam na mestu videl, kaj lahko še naredi- mo, da bo končni rezultat našega sodelovanja še boljši. Medgeneracijski kulturni sklop Začetek vsake večje slovesnosti zaznamuje himna, in na prireditvi so jo zapeli pevci treh generacij, ki so se kasneje predstavili v kulturnem sklopu. To je bil tudi slavnostni začetek medgeneracijskega sodelovanja. Pri izvedbi so sodelovali: otroški pevski zbor in mladinski pevski zbor Osnovne šole Podlehnik, Vokalna skupina Cantilena, Ljudske pevke T rstenke. Prva v kulturnem sklopu je bila skladba Orion/Čez tisoč let … (Jure Robežnik/Gregor Strniša). To skladbo je ob spremljavi klavirja zapela nekdanja učenka Ana Prešern, ki so se ji pridružili pevci otroškega in mla- dinskega pevskega zbora. Mlado zaljubljeno dekle, ki se sprašuje, ali bo nekoč v prihodnosti še tako, kot je danes. Vprašanje, ki ima lahko seveda več pomenov. Skladbo bi lahko po njeni sporočilnosti postavil na konec sklopa, a sem jo namenoma postavil na začetek, ker v nasprotju s pevsko točko, ki ji sledi, predstavlja razmišljanje mladega dekleta o minevanju in ljubezni. »Čez tisoč let, ko naju več ne bo, bo spet prav tak večer, kot je nocoj /.../, le mladi par, ki se bo tu takrat objel, bo drug. Prav kot nocoj v pomladni mrak sijal bo Orion …« Mi se bomo postarali, način življenja se bo spreminjal, a še vedno: »Skoz› mrak bo trepetala istih zvezd srebrna luč …« Izbira pevke ni bila naključna, saj je pesem zapela bivša učenka Ana, ki se od takrat, ko je še nastopala na šolskih prireditvah, v kraju še ni imela možnosti pevsko predstaviti in ji je bilo to sodelovanje še posebej v veselje. Sledila je pesem skupine Siddharta, Na soncu, ki s sodobnimi ritmi izraža mladostniški in fantovski pogled na odnos med dekletom in fan- tom. Priredbo je Patrik zapel ob spremljavi otroškega in mladinskega pevskega zbora. Patrik je fant, ki je prvič zares in samostojno zapel v devetem razredu na valeti. Prej nekako ni imel dovolj poguma, pa tudi glasovno je imel do mutacije kar težave s samostoj- nim držanjem melodije. V devetem razredu pa je do- bil veselje in se je najprej začel pridruževati izbir- nim glasbenim predmetom, nato igrati na glasbila in kasneje še prepevati. Tudi on je nastopil prvič po končanju osnovne šole. Naslednja v sklopu je bila avtorska skladba skladatelja Sama Vovka Ta na Solbici, ki zdru- žuje elemente rezijanske ljudske glasbe s sodobnejšimi ritmi in harmonijami. V skladbi je ustvaril povezavo med ljudskim in novodobnim glasbenim pogledom. Njene značilnosti so grleno rezko petje, topotanje z nogami, ljudsko stopnjevanje zgodbe, kombinacija zlogov iz značilnih refrenov, »la la/le le/jo le/jo li/ li li …«, in besedilo, ki je močno povezano z nara- vo in ljudmi. Z opisovanjem poroke (in s »poroko ljudske in umetne glasbe«) nas v programu pripelje od mladosti do obdobja zrelosti. Skladbo so začeli peti pevci mladinskega in otroškega pevskega zbo- ra z značilnim motivom jo-lo-le-lo, nadaljevale pa pevke Vokalne skupine Cantilena, ki delujejo pod mojim umetniškim vodstvom. Dekleta, ki so usta- novila Vokalno skupino Cantilena, so v osnovnošolskih časih prepevala v naših šolskih pevskih zborih in petje kasne- je nadgradila s prepevanjem v vokalni skupini. Pri nas v Podlehniku se je ohranila tradicija izdelo- vanja in igranja na ljudski glasbili trstenke in haloško žveglo. Zato se mi je zdelo pomembno, da v program vključimo tudi ti ljudski glasbili. Ob pripovedi o na- Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 1 (2023) | Jakob Feguš, Načrtovanje in izvedba šolskih proslav PRAKSA 41 stanku in izdelovanju teh dveh glasbil sta nanju zaigrala dva nastopajoča, na žveglo ena izmed bivših učenk in na trstenke iz- delovalec ljudskih glasbil. S tem sta se s pomenom ohranjanja tradicije povezala starejša in mlajša generacija. Nadgrajeno sodelovanje pri naslednji pesmi je pri- mer ohranjanja glasbene tradicije našega kraja. Pesem se v tej glasbeni točki simbolično prenaša iz generacije v generacijo. Prvih nekaj kitic ljudske pesmi Šla bom na goro pojejo pevke ljudskih pesmi Trstenke, dokler melodije ne prevzamejo pevke Vokalne skupine Canti- lena, ki se jim pridružita še oba šolska zbora in tako zao- krožita pot predajanja ljudske pesmi med generacijami. Preprostost in posebnost te naše ljudske pesmi je tudi v njenem načinu petja »na tretko«, značilnem za naše kra- je. Bistvo medgeneracijskega sodelovanja pri tej pesmi je predajanje ljudske pevske tradicije od starejše do mlajše generacije k našim najmlajšim. Sklepni del prireditve mora imeti naj- višjo stopnjo sporočilnosti, ki nadgradi vse dotedanje točke in nas pripelje do razmisleka. Jaz sem ob tem medgeneracijskem sodelovanju razmišljal, da je po- membno in lepo, da se tradicija ohranja in da jo spo- štujemo, a da mora prihodnost temeljiti na mladih in njihovi ustvarjalnosti. Tako sem si zamislil, da zadnja točka temelji na najmlajših, in s tem namenom izbral pesem Za otroke (J. Allthouse in S. K. Albrecht: For the children v prevodu M. Vidmar). »Za otroke je ta svet …« in »… moramo ohranit› zemljo in pa čisti zrak neba …« sta le dve sporočili, ki ju ta pesem prinaša za pri- hodnost. Pri tej točki sem vključil tudi otroke iz vrtca, za katere je koreografijo pripravila njihova vzgojiteljica. Solistka je bila deklica, ki ima sama posebno življenjsko zgodbo, in njeno petje je upanje tudi za njeno boljšo prihodnost. Petje, ki ji je prineslo veliko zadovoljstva in ponosa, ki ju drugače ne doživlja pogosto. Izvajanju so se pridružila tudi dekleta Vokalne skupine Cantilena in tako še podkrepila sporočil- nost skladbe. S to točko in njeno sporočil- nostjo se je tudi končal ta medgeneracijski splet. Sklepne misli Prireditev je pri poslušalcih, gostih prireditve in so- delujočih doživela veliko pozitivnih odzivov. Všeč sta jim bili tako zasnova kot tudi izvedba kulturnega sple- ta, v katerem nam je uspelo povezati različne generacije in raznoliko glasbo treh generacij. Na manjših šolah s svojim naborom otrok težko dosegamo dosežke velikih šol, lahko pa podamo doživeto izvajanje ter z manjšimi izbranimi zasedbami in osebnim pristopom pričaramo posebna glasbena doživetja. Medgeneracijsko sodelovanje so zelo dobro spreje- li tudi izvajalci in je postalo osnova za naslednjo večjo prireditev, ki smo jo pripravili v občini. Tudi to, da so se na odru znašli v skupnih glasbenih točkah vnuki in stari starši, pa otroci in njihovi starši, daje takšnemu sodelovanju poseben čar. Kot je poročala novinarka, ki se je udeležila prireditve, je bilo to, kar je spremljala na odru, posebno doživetje, dodala pa je še, da pri opiso- vanju dogajanja vsak medij odvzame del leska temu, kar se je v živo dogajalo med sodelovanjem treh generacij. Muzikal Napačna smer Otvoritev avtoceste