SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA

ZA NOTRANJE posle
irekcija za prqirtefalskjyzascifc
PRAKTIČNI NASVETI
ZA ZAŠČITO POLJA PRED POŽAROM
Kmetovalci!
Zapomnite si dobro in uporabljajte z lastno Vam izkušenostjo vsa navodila, ki so Vam bila dana v cilju zavarovanja žetve Vaše zemlje pred požarom.
Zavedajte se, da je, ko se bliža čas žetve, Vaš sovražnik štev. 1 požar. Ukrenite zato pravočasno vse, da se mu postavite v bran in ga obvladate.
Pomnite, da je prva naloga obrambe pred požarom ta, da hitro nastopate, če tudi z majhnimi sredstvi, vendar vsakokrat takoj in z vsemi svojimi silami, še preden prispe kakršna koli pomoč.
Imejte vedno pri roki vodo, pesek ali zrahljano zemljo in kako orodje, da morete zatreti pravočasno vsak začetek ognja, povzročenega po sovražniku.
Kakor hitro so sovražna letala preletela Vaša polja, odprite dobro oči, isto pa naj store tudi Vaši ljudje, ker je tedaj nevarnost večja. Vaša čuječnost mora biti tembolj skrbna tedaj, ako doznate, da so letala prešla ozemlje ponoči.
Ne puščajte ponoči na prostem poljedelskih vozil, ker se utegnejo zažigalna sredstva sovražnikova, ki so morebiti padla na taka vozila, ž njimi vred prenesti v ogrožene kraje.
Pomnite, da se mečejo zažigalna sredstva večinoma ponoči in iz velike višine, ter da jih veter raznaša in prenaša daleč proč. Bodite posebno budni prve ure po solnonem vzhodu, ker so najbolj opasne.
Ko se bliža čas žetve, skrbite za to, dai bo svet, ki obdaja žitna polja, prost vsake rastlinske vegetacije v suhem stanju in ga, če le mogoče, preorajte.
Ako imate v bližini svoje hiše na razpolago zadosti vode, si omislite ročne brizgalne, ker se dajo ž njimi prav uspešno pogasiti začetni požari.
Ako se znajdete v položaju, da morate zadušiti že nastali požar, pomnite, da morate stati ob strani gorišča ali v nasprotni smeri, kakor vleče veter plamena, da se izognete vročini in dimu.
Pazite budno na fosforne koščke, ki jih je odvrgel sovražnik. Izglodajo kakor kamenčki rumen-
kasto-rdečkaste barve in se kaj lahko pomešajo med pesek.
Kadar je vreme toplo in suho, je nevarnost požara z vžigalnimi ploščicami in fosforjem večja. Tedaj podvojite svojo čuječnost.
Ne puščajte nikoli ob zidovju svoje hiše ali ob senikih in blizu kozolcev lahko gorljivih predmetov.
Ne dotikajte se nikoli z rokami in ne stopajte z nogami na vžigalne ploščice ali fosforne koščke, marveč jih prijemajte z lopatami ali ognjiščnimi grebljicami; zberite jih skupaj daleč proč od ogroženega kraja in jih pustite, da tam zgorijo.
Kadar delate slamnate kupe, pazite dobro, da-li niso ostale med slamo vžigalne ploščice ali koščki fosforja.
Za zadušenje isker so najboljše metle iz vejevja ali veje grmičevja, mokre cunje, nataknjene na metle, in kupi zemlje.
Pomnite, da razširja goreči fosfor strupene hlape. Zato jih ne vdihavajte.
Zavedajte se, da so opekline, povzročene po fosforju, nevarne. Izpirajte jih z 2°/o raztopino bakrene galice.
Ne postavljajte nikoli slamnatih kupov drugega poleg drugega, marveč vedno vsaksebi in na način, da ogenj, ki je zajel en kup, ne more poškodovati sosednjega.
Posvečajte pozornost tudi streham svojih hiš. Kadar je vreme toplo in suho, se morejo vžigalne ploščice in koščki fosforja, ki so padli na streho, užgati, od strehe pa se lahko požar razširi na celo hišo.
Najboljši način pogasitve fosforja je ta, da vržete nanj zemlje ter ga potem zberete in odnesete na kraj, kjer zgori brez škode.
Opozorite svoje otroke, naj bodo pozorni na za-žigalne ploščice in fosfor, ker se lahko vnamejo in povzročijo težke opekline.
Opravite žetev, ne da bi čakali, da bi preveč dozorela, ker se sicer požarna nevarnost poveča.
Ko pričnete z žetvijo, napravite takoj požarne pasove; na ta način boste zmanjšali škodo po morebitnem požaru.
Ako boste preorali zemljo takoj po žetvi, napravite neškodljive zažigalne ploščice, ki so padle na polje in ostale morebiti med strniščem.
Žanjite čimbolj nizko, tako da ne puščate mnogo strnišča, ker je le-to zelo nevarno.
Ko vežete žito v snope, pazite, da ne bo vmes zažigalnih ploščic in koščkov fosforja.
Ako se vname kak isnop, ga takoj izločite, da tako preprečite razširitev ognja na druge snope.
Ko razporejate snope na polju, pazite, kakšna je smer prevladujočega vetra in ne postavljajte v tej smeri snopov v vrste.
Ne zlagajte nikoli snopov preblizu drugega od drugega in ne napravljajte prevelikih snopov.
Če le mogoče, ne spravljajte vse žetve radi mlačve hkrati na pod, marveč le v manjših količinah.
Kadar morete, opravite mlačev kar na polju namesto v skednju.
Ako je mogoče, izvršite mlačev v bližini kraja, kjer se nahaja mnogo vode.
Ko spravljate zrno v kašče, pazite, da ne ostanejo vmes zažigalne ploščice, in koščki fosforja. Ko shranjujete žetev, ne napravljajte prevelikih kupov.
Očistite, kolikor le morete, često gozdove podrasti.
S TEM, DA ZAŠČITITE POLJSKE PRIDELKE PRED SOVRAŽNIMI NAKANAMI, BOSTE KORISTILI SEBI IN DRŽAVI, KI SE NAHAJA V VOJNI.
Slovanska knjižnica
6K M
B 2911
66009007720
J
!
i
COBISS ©