.Stalna plačana v gotovim* " eto XXI* V Ljubljani, dne 10. marca 1938* Posamezna Stev. Dia \jm Št. 1«. »ravnlštvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 -»dnlStvo »Domovine« — Knafljeva ulica Štev. 5/IL, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno S din, polletno U dl% celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletaf 12 din, polletno 24 din. celoletno 48 din. Amerika letno I dMa* Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani St. Hllfc Za naše kmetijstvo se mnogo premalo stori V podrobni razpravi o proračunu ministrstva za kmetijstvo, ki je bila 3. t. m. v narodni skupščini, je govoril tudi narodni poslanec g. Avgust Lukačič. Iz njegovega govora posnemamo: V naši lepi Jugoslaviji se neprestano ponašamo s številnimi žrtvami za našo svobodo, toda hladnokrvno dopuščamo, da na tisoče invalidov, borcev za svobodo umira v bedi. Prav tako se ravna z našim kmetom. Vedno se trkamo na prsi, da smo kmetijska država, da je kmet steber države. Ce pa pogledamo, kako se skrbi za ta steber države, ne razumemo tistega trkanja. Proračun kmetijskega ministrstva je mnogo premajhen. Prizadevanja v zaščito in pospeševanje kmetijstva so nezadostna. Vsi vemo. kako važna je kmečka zaščita. A prav tako moramo tudi vsi priznati, da zdaj veljavne uredbe ne morejo privesti do smotra. Dvanajstletni' rok za odplačilo dolga je vse prekratek. Četudi pridejo boljši časi, je plačilo nemogoče v tako kratki dobi. V mnogih primerih je polovični odpis vse premajhne zaradi silnega padca dohodkov in vrednosti posestva. Ker kmetje niso mogli plačati dospelih obrokov, se je začela prodaja njihovih posestev. Poglejmo zdaj, kdo kupuje posestva malih kmetov Navadno jih kupujejo nekmeti s svojimi prihranki. Kmet nima denarja in ne more kupovati. Ce se kmalu ne izpremeni zdajšnja uredba o likvidaciji dolgov, moramo za ptujski in ljutomerski srez z gotovostjo računati, da pojde okoli 30 odstotkov preza-dolženih kmetov na Ipoben. Vsi ti mali kmetje s številnimi družinskimi člani postanejo čez noč brezdomci in brez upanja, da bi dobili primerno zaposlitev. T0 dejstvo bodi vladi resen opomin, da čim hitreje raztegne na vso državo znani člen 417. starega srbskega zakona o zaščiti kmeta, po katerem se kmetu nikoli ne sme vse prodati. Z uredbo z dne 23. decembra lani je mnogo prezadolženih kmetov v dravski banovini izgubilo zaščito, ker se s to uredbo štejejo gozdovi za orno zemljo. Kdor pozna razmere v naših gorskih in gozdnih krajih, vidi, da se je s tem zgodila velika krivica gozdnim lastnikom. S preračunom, ki je zdaj v veljavi, je država prevzela obvezo za pospeševanje konjereje v dravski banovini. Banovinska žrebčarna je bila prej v bližini Ljubljane, na Selu, in vse nepremičnine, ki jih je uporabljala ta žrebčarna, so bile njena last. Priznam, da ti prostori niso bili najprimernejši. Ali s prodajo teh nepremičnin bi se moglo nabaviti primerno posestvo, ki bi ustrezalo vsem potrebam žrebčarne. To se ni storilo, temveč se je žrebčarna preselila na pasivno banovinsko posestvo v Ponovi-čah. Z denarjem, ki je namenjen izključno pospeševanju konjereje, se mora zdaj vzdrževali pasivno banovinsko posestvo. Pono-viče so žrebčarna samo po imenu. Zato se naj ta žrebčarna čimprej opusti in se osnuje za dravsko banovino popolna žrebčarna. Govornik je nato zahteval primerne podpore za krajevne razstave plemenskih konj v dravski banovini in preosnovo dosedanjega načina kupovanja plemenskih žrebcev. Za konjerejo v državi bi bilo treba, da se izdela potreben načrt po štirih vidikih: domača uporaba, izvoz, državna obramba in šport. V dravski, savski in dunavski banovini se je pred nekaj leti po zasebni pobudi začelo. načrtno delo v živinoreji. Ta selekcijska društva so dosegla lepe uspehe in bi jih bilo treba izdatno podpreti. Toda za take potrebe v proračunu ni sredstev, pač pa za potovanja strokovnjakov v tu jino. Od tam so nam prinesli osrednji selek-cijski zavod za živinorejo. Organizacijo tega zavoda so posneli po podobnem zavodu v Holandiji. T0 je tako draga in zapletena ustanova, da je izključeno, da bi pri nas mogli zadostiti vsem predpisom. Znano je dejstvo, da pridelamo mnogo vina in bi zato morali tisti, ki so v upravi države, resno voditi račun o tistih vinogradnikih, ki so ves svoj trud vložili v vinograde in živijo izključno od njih. Avstrija, ki pridela malo vina, je lani kljub temu uvedla zakon, po katerem se zmanjšujejo zemljišča, zasajena z vinsko trto. Pri nas pa nasprotno izpremi-njajo v vinograde rodovitna polja, kjer sijajno uspevata pšenica in turščica. Skrajni čas je. da se z državnim posredovanjem prepreči nadaljnje izpremin.janje žitnih polj v vinograde. Dobra misel ustanavljanja vinarskih zadrug se je izjalovila. Polmilijonsko vsoto je dobila neka zadruga, ki je navadna vinska trgovina. Dotaknem naj se še kmetijskih zbornic. Mnogo se je pisalo in govorilo na javnih shodih, da bodo te zbornice prava dobrota za našega kmeta. Edini vidni uspeh za kmeta v dravski banovini pa je, da bo moral plačevati doklado na zemljiški davek v višini 5°/o, da se pokrije proračun te zbornice. Poleg tega pa je ta nesrečna zbornica zadala vinogradništvu še nov udarec. Prista- la je na novi pravilnik o banovinskih trošarinah na vino, ki bo spet občutno oškodoval vinogradništvo. Celo v vrstah bivše Slovenske ljudske stranke se slišijo glasovi: »Tako se ne more več!« Javne dajatve našega kmeta so se v zadnjem času občutno zvišale in kmet jih nikakor ne bo mogel prenašati, ker ne more zadostiti niti dosedanjim obvezam. Izterjevanje davčnih zaostankov se vrši v dravski banovini brez vsake milosti. Kam drži to, naj premislijo tisti, ki so na upravi države, in tisti, ki vedno govore, da se je gospodarski položaj kmeta izboljšal. Trditev, da je brezposelnost izginila, za dravsko banovino ni resnična. Pri nas obstoji velika brezposelnost kmetijskih delavcev, zlasti še v Vinogradniških krajih. V teh krajih ljudstvo dejansko trpi lakoto. Minimalne dnine in ostale socialne odredbe se ne nanašajo na to delavstvo, h kateremu prištevam tudi tiste male kmete s številnimi družinskimi člani, ki jim mala posestva ne morejo prehranjevati družin. Zvišane cene kmetijskim pridelkom niso tem siromakom prinesle nikakršnega izboljšanja njihovega gospodarskega položaja, temveč so jih porinile v še večjo bedo. Oni namreč ne prodajajo živil, temveč jih morajo kupovati,- Samo večja javna dela bi jim mogla pomagati, da bi si zagotovili vsakdanji kruh. Taka dela pa danes v Sloveniji ne izvršujeta ne banovina, ne država. V Sloveniji je bila organizacija kmečkega denarnega zadružništva na zavidni višini. Uredba o likvidaciji kmet-skih dolgov je zadala tej panogi zadružništva smrtni udarec. Dolžnost odločilnih činiteljev bi bila, da se reši kmečko denarno (kreditno) zadružništvo in vzpostavi izplačevalna možnost teh zadrug. Namesto tega pa smo doživeli v Sloveniji edinstven primer, kako se ne sme ravnati z narodnim denarjem. Poslanec g. Lukačič je nato obširno razpravljal o zadevi sanacije Zadružne zveze. V celoti proračun kmetijskega ministrstva razpolaga s preveč pičlimi sredstvi, da bi se moglo uspešno izvajati načrtno usposabljanje male kmečke posesti za naprednejše gospodarstvo in boljše življenje kmetijskega delavstva. Zato pa zlasti na severu naše banovine vse bolj izginja mala posest in prehaja v roke veleposestnikov, ki so po večini tujega rodu. Iz Trbovelj smo prejeli: Ni menda treba naglašati, da staroupoko-jeni rudarji in vdove in sirote po staroupo-kojencih nismo živeli človeka vrednega življenja niti prej, ko so bile cene vsakdanjih potrebščine še kolikor toliko znosne. Zdaj pa, ko je draginja narasla, je naša beda dosegla vrhunec. Ne'vemo, kam se naj obrnemo, da se nam omili beda, ki je hujša ko smrt sama. Prosimo bansko upravo in rudarsko glavarstvo, da posredujeta za nas. Naj se nam draginjska doklada zviša v raz- merju, v katerem je narasla draginja od ča-. .sa, ko je bila ta doklada določena. Zadcvolj-. ni bi bili, če bi dobivali toliko, kolikor imajo novi upokojenci pokojnine. Vse svoje moči smo izčrpali v rudnikih, zdaj pa moramo beračiti, ne pri. tistih, ki smo jim pomagali do bogastva, temveč pri kmetih, ki naposled tudi ne žive v izobilju. V Zagorju si je neki staroupokojenec iz obupa vzel življenje. Prav nič ni to čudno. Mnogi izmed bednikov, zlasti tisti, ki so slabega zdravja, se pečajo s takimi mislimi. Od (svojega nekdanjega pičlega zaslužka smo plačevali lepe vsote za starost in onemoglost, a vračuje se" nam le toliko, da ne moremo Minister za pravosodje objavlja v »Službenih novinah« z dne 4. t. m. tolmačenje k uredbi o kmečki razdolžitvi, ki ga je izdal v sporazumu s pristojnimi ministri. Ta pojasnila pravijo med drugim: Ob ugotavljanju, ali ima dolžnik svojstvo kmeta v smislu člena 2 uredbe, se upoštevajo samo obdavčeni dohodki. Kot obdavčeni dohodki pa se smatrajo tudi obdavčeni dohodki iz tujine. K prvemu odstavku člena 3. uredbe pravi tolm. čenje tole: V primeru, da obstoji glede kmečke obveznosti več vzajemno obvezanih glavnih dolžnikov, izmed katerih so nekateri kmetje v smislu uredbe, drugi-pa ne, uživajo olajšave po uredbi samo oni izmed teh dolžnikov, ki so kmetje po uredbi. Privilegirana agrarna banka ni dolžna »prejeti terjatev denarnih zavodov, glede katerih glavni dolžnik ni kmet. porok pa je kmet v smislu uredbe, preden denarni zavod ne dokaže, da se dotičrra terjatev ne da izterjati od glavnega dolžnika, ki ni kmet. K členu 5. uredbe, ki vsebuje olajšave za one kmete, katerih posestva presegajo 50 Obrtni zakon določa v paragrafu 307., da izdajajo pristojna prisilna združenja ali pa občine poslovne knjižice pomočnikom, delavcem v tvornicah in trgovinskim pomočnikom, In sicer onim, ki jim niso poverjene važnejše sli1 jbe. V knjižice se vpisuje čas zaposlitve pri službodajalcih. Katere službe so važnejše v smislu te določbe, odredi minister za trgovino in industrijo v sporazumu z mini- PAVEL 18 HRIBAR: ' Jeraj in Habjan sta s pomočjo javne podpore in sosedov že nopravila svoji domačiji. iVisoko gori v planini pa že spet rase niže prejšnjih ruševin nova Devetakovina. Pridne roke so otele že mnogo zasutega sveta in ga napravile godnega za brazdo. Devetakovi stanujejo še vedno pri Petrinki in se ne bodo pred pomladjo selili. Srca vseh, ki so prej ■obupovala, je napolnilo spet novo upanje. Posebno Petra in one druge, ki so se odločili, da se bodo naselili po njim dodeljenih predelih planin. Zd&j pa zdaj gre od njih kdo v planino, da bi si odmeril in zakoličil svoje selišče. »Da bi le bil France spet doma!« reče večkrat Peter svojim tovarišem. Kadar sliši Mimika to. zgrabi boleče hrepenenje njeno srce, da ji zagori v vseh mislih ena sama lelja: >0, da bi že bil enkrat tukaj!« Teti Petrinki pomaga Mimika v hiši in zunaj. Ker posestvo ni tako majhno in sta tudi oče in babica v hiši, ima polne roke dela od zore do mraka. Kljub temu pa najde vmes tudi trenutke počitka. Tedaj stopi Mimika prav gotovo k oknu, se ozira skozenj in vzdihuje. »Kam se pa zmeraj oziraš?« jo skrbno vprašuje babica, ko vidi dekle tako postajati. »Mar koga čakaš?« Mimika se najprej obrne stran, da ji ne more videti v obraz, potem pa stopi k babici in jo ppgleda: „ , , . „ ....... ne živeti ne umreti. Slovenska javnost, ne pusti nas umirati, saj smo vse svoje življenje delali, dokler nismo omagali! hektarov orne zemlje, pravi tolmačenje tole: Dolžniki iz člena 5. uredbe morajo izpolnjevati vse pogoje za kmeta iz člena 2. uredbe razen pogoja, da posestvo ne presega 50 hektarov orne zemlje. Takim dolžnikom se izdajajo potrdila o svojstvu kmeta po obrazcu iz čl 9. pravilnika s pripombo, da posestvo presega 50 hektarov orne zemlje' K določbam člena 24. uredbe, ki se nanaša na znižanje kmečkih dolgov, ki presegajo 25.009 dinarjev, pravi tolmačenje naposled naslednje: Kadar se po 1. odstavku člena 24. uredbe zaradi določitve odstotka znižanja oceni razmerje med dolgovi in imovinskim stanjem posameznega dolžnika, se upoštevajo vsi dolgovi dotičnega kmeta, ki so obstojali 25. septembra 1. 1936. ne glede na to, ali jih obsega uredba ali ne. V zne;sku skupnega nezmanjšanega dolga :v smislu 2. odstavka člena 24. (ki se lahko zniža do 50 odstotkov, če neznišani dolg presega 50 odstotkov imovine dolžnika) pa se vštejejo samo oni dolgovi kmeta, ki so obseženi s predpisi uredbe. Pod tem skupnim dolgovanjem je razumeti stanje dolga na dan 26. septembra 1936. strom za socialno politiko in narodno zdravje. Minister za trgovino in industrijo je zdaj izdal navodila o poslovnih knjižicah pomožnega osebja, ki pravijo med drugim naslednje: Dolžnost preskrbeti si poslovne knjižice po paragrafu 307. obrtnega zakona je odvisna od tega, v kakšnem obratu in kakšnem svojstvu je pomožno osebje zaposljeno. USODE »Po kom pa naj se oziram?« Z nepopisno mirno kretnjo povesi roke na svoje mlado materinsko telo. Neutolažljiv plač jo posili. »K meni pridi, dekle!« jo pokliče babica. Zdajci pa vstopi oče. Takoj si obriše hčerka s predpasnikom mokra lica Oče pa jo potolaži, ko stoji hčerka tako nebogljena pred njim: »Tudi to bo minilo, kakor mora pač vsaka težava napraviti prostor boljšim časom!« Nikoli ni bila Devetakova navada, da bi koga tolažil, zato se tudi kar sramuje, ko privije k sebi Mimiko. Toda vse to ima svoje važne vzroke: celjski senat je obsodil Franceta na šest tednov zapora. O obtožbi zaradi umora seveda ni bilo niti govora, ker se po tedanjem Deve-takovem poročilu ni dal najti tudi naj skromnejši dokaz za njegovo obremenitev. Vse je pač kazalo, da je moral nekdo drugi izvršiti ta grozni zločin. Kdo pa je to mogel biti? Najmočnejši sum leži in bo ostal na škofijskem gozdarju Florijanu Grilcu, ki je cisti večer pod tako sumljivimi okolnostmi pobegnil iz Devetakove h:še in od tedaj brez sledu izginil. Bog ve, kje jo in kdaj ga bo naposled zadela pravična kazen, ki ga mora poiskati, pa čeprav šele v grižnji vesti r.a zadnjo uro, Proti Francetu niso naperili obtožbe zaradi umora, zato tudi ni bilo treba Deve-takovih ,zaslišati. Toda nesporno je bilo, da. DOMOVINA ŠT. 10. H^iUMi^a^BiHiKMtaiLUMjjiJiL.tff i ni miiiiimiMigfaMii 11 Poslovne knjižice morajo imeti v trgovinskih obratih (zadružnih prodajalnicah iii prodajalnicah obrtnih in industrijskih obratov) pomočniki, ki so zaposljeni 'neposredne pri prodajanju blaga, nameščenci, ki jim je poverjeno ravnanje z blagajnami v obratih za nadrobno prodajo, in trgovinski potniki, in sicer ne glede na to, ali gre za vajence ap za pomočnike. V gostinskih obratih merajo imeti poslovne knjižice pomočniki, ki so žaposTjeni pri neposredni strežbi gostom v kuhinji ali v oskrbovanju blagajn. ' V obrtnih obratih, delavnicah produkcijskih obrtnih zadrug' in rokodelskih podjetij morajo imeti poslovne knjižice pomočniki, ki so dovršili učno dobo in opravili pomočniški izpit iz svoje obrti, in vsi, ki so postali pomočniki ob uveljavljenju obrtnega zakona. V obrtnih obratih, ki se opravljajo na tvor-niški način, morajo imeti te knjižice vsi delavci, ki so dovršili učno dobo v dotični stroki pri podjetju, kjer opravljajo dela na tvor-niški način ali v kakem drugem obrtnem obratu in so opravili pomočniški izpit, iz te obrti, kakor tudi vsi oni, ki so postali pomočniki po paragrafu 451. obrtnega zakona. Niso pa dolžne »meti poslovne knjižice: a) osebe, ki opravljajo v gori navedenih obratih podrejene posle, kakor na primer vratarji, pazniki, snažilci, kočijaži in podobni; b) osebe, ki opravljajo sicer obrtna dela v obrtnih obratih, rokodelskih delavnicah industrij' skih'podjetij in v obrtnih obratih, ki se opravljajo na tvorniški način, pa se v tej obrti niso izučile ali niso opravile pomočniškega izpita, osebe, ki opravljajo v teh obratih nestrokovna ali ročna dela, in nekvalificirani delavci pri drugih tvorniških in gradbenih podjetjih; c) osebe, ki opravljajo pisarniške ali višje tehnične posle. Namesto poslovne knjižice pa morajo imeti vse te druge osebe delavske legitimacije, če je ta legitimacija predpisana .v paragrafu 120. zakona o zaščiti delavcev. Poslovne knjižice izdajajo: a) prisilna združenja trgovcev in obrtnikov vsem pomočnikom, ki so zaposljeni v trgovinskih obratih, v obrtnih obratih, v delavnicah proizvajalnih obrtnih zadrug in v prodajalnicah onih gospodarskih zadrug, ki spadajo po odstavku 3. paragrafa 1 pod zakon o obrtih; b) mestna poglavarstva ali občinske uprave pa izdajajo poslovne knjižice osebam ki so zaposljene v zadružnih prodajalnicah, prodajalnicah je France divji lovec, kar je tudi brez na-, daljnega priznal. Zaradi tega in zaradi ne-' dovoljene nošnje orožja je bil tudi kaznovan., »Sest tednov, to je mnogo časa!« vzdihuje, Mimika, ko si -želi Franceta z vsem svojim, hrepenenjem čimprej nazaj. »Pojdi, pojdi, kaj pa je teh šest tednov!« jo tolaži oče in odpravi ta čas kakor malenkost. »Danes pred šestimi tedni sem bil jaz največji kmet na Gorogranskem. a danes?-Spet je treba od kraja začeti, Mimika!« Tega ne izpregovori brez bridkosti, toda kljub temu se smehlja svojim besedam in na lahno zamahne z roko. kakor da hoče- to še potrditi: »Šest tednov, to pač ni prav nič ...« Tako je: Devetak je opustil vse svoje prejšnje nazore. Strahotna noč nesreče mu jih j c s plazom vred odnesla, daal pa mu je druge, nove. ki so boljši. Če pomisli nizaj in primerja današniico z vsem tem, če samega sebe premeri, kskšen je bil prej in kakšen je postal zrini, tedaj se čudi tema kakor nečemu nepojmljivemu. In se smehlja ter zmajuje z glavo. Nekega tihega večera, ko sedi Loiz sam pri materi in sc- pomenkujeta o vsem tem. se zdajci nssloni mati kakor takrat nazaj, gladi prt na mizi ter brka nekaj stran, česar sploh ni, kakor da bi morala odbrkniti z mize suhe drobtine: »Veš. Lojz. sodim, da je res tako v človeškem življenju: Kdor se povišuje, bo ponižan! Šele kp spoznaš svojo ničevnost, postaneš velik!« , > ? Obadva zreta predse zamišljena v vse to, kar se ie zgodilo. ,. Csfe vemo tolmačenje k uredbi © kmečki razdolžitvi Poslovne knjižice za obrtno pomožno o^bje obrtnih obratov, prodaj alnicah industrijskih podjetij in v onih prodajalnicah zadrug, ki ne spadajo pod obrtni zakon, nadalje osebam, ki so zaposljene v rokodelskih delavnicah in- dustrijskih podjetij in v obrtnih delavnicah, kjer se opravljajo obrtna dela na tvorniški način. tožnice, pri tem pa dopustil možnost, da so bile občinske knjige morda tu in tam pre* malo skrbno vodene, ker je bil s svojim za-> sebnim in z občinskim delom preveč zaposlen, saj je moral dalje časa voditi tudi blagajno in blagajniške zapisnike, odkar je v. aprilu 1. 1934 odšel iz službe dotakratni občinski tajnik Gregor Bajželj. Najprej je pojasnil očitek, da si je priJa« stil 6000 dinarjev pri kupnini za občinsko gramozno jamo. Dva prodajalca sta prejela od blagajnika Franca Benedika vsak po 3000 dinarjev kot predujem. Ta zneska je pri pregledu 1. 1933 banski revizor sam vpisal v glavni blagajniški dnevnik, medtem ko bi se morala vpisati v posebni »račun gramozne jame«. Ko je potem prišlo do sklenitve končne pogodbe s prodajalcema, je vpisal takratni tajnik Bajželj celotno kupnino brez odbitka predujmov, ki iz te knjige nista bila razvidna. Kasneje so pomoto ugotovili in jo popravili. Nepravilnost je bila le v knjiženju, ni pa šlo za nikakršno poneverbo. Sicer pa je takrat vodil blagajniške knjige tajnik Bajželj, izplačila pa je vršil takratni blagajnik. Glede očitka, da je poneveril 150 dinarjev, ki jih je bil dvignil v Ljubljani na občinsko hranilno knjižico, je župan Križnar navajal, da je večkrat dvigal v Ljubljani manjše zneske, po povratku domov pa je knjižico vedno izročil tajniku Bajžlju z naročilom, naj dvig vpiše. V nekaj primerih se je zgodilo, da Bajželj tega ni takoj storil, temveč šele čez nekaj časa. Tako je bilo tudi s temi 150 dinarji. Ves ta čas na 3 hranilna knjižica ležala v občinski blagajni, vsak čas na razpo- Župan Križnar iz Stražišča ]e dobil zadoščenje pred sodniki Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem je bila končana zadeva, o kateri se je v okolici Kranja precej časa mnogo govorilo. Zupan v Stražišču pri Kranju g. Anton Križnar je bil kakor toliko njegovih županskih tovarišev na osnovi od banske uprave izvedenega pregleda prijavljen državnemu tožilstvu z obtožbo, da je poneveril občinski denar in zagrešil še druge nepravilnosti. Po dolgotrajni preiskavi je naposled prišlo do sodne razprave, ki se je končala tako, kakor so vsi znanci župana Križnar j a zatrdno pričakovali: z oprostilno sodbo. Župana g. Križnarja je zagovarja] odvetnik dr. Marjan Zajec. Kaj se mu je očitalo Obtožnica je očitala županu Križnarju, da si je v letih 1933 do 1935 pridržal nekaj občinskega denarja, in s tem zakrivil uradno poneverbo. Podrobno mu je očitala, da si je pridržal 6000 dinarjev, ki so bili v blagajniški dnevnik za leto 1933 neupravičeno knji-ženi kot kupnina za občinsko gramozno jamo, dalje 150 dinarjev, ki jih je dvignil iz neke ljubljanske hranilnice, 350 dinarjev, ki jih je prejel za stavbne oglede, 2400 din za pasje takse, 3000 din za lovsko zakupnino in še nekatere reči. Obtožnica pravi, da je Križnar kot župan do 20. aprila 1. 1934 vodil precej blagajniških poslov, od tega dne naprej pa sploh vse. Občinskega denarja ni hranil ločeno od svojega. Ko je banska uprava v januarju 1. 1936 odredila uraden pregled, ki sta ga izvedla banska revizorja Franc Selan in Stanko Ro-tar, je bil v občinski blagajni ugotovljen primanjkljaj. Župan je ugotovljeni primanjkljaj sicer takoj pokril, toda s tem svoje odgovornosti ni mogel zbrisati. Zato predlaga obtožnica njegovo obsodbo. Obtoženec je ovrgel vse očitke Zagovor župana Križnarja je trajal skoro dve uri. Kakor že prej v preiskavi, je tudi zdaj pri razpravi vztrajal pri svoji trditvi, da si nikdar ni prisvojil niti pare občinskega denarja, temveč je celo svoj lastni denar zalagal za poravnavo občinskih računov, kadar je bila občinska blagajna prazna. Točko za točko je pojasnjeval in zavračal očitke ob- XVIII. POGLAVJE Teh šest tednov zares naglo mineva. Kaj vse pa je tudi treba pripraviti in preudariti. Če bi tudi nič drugega ne bilo, kakor da sedijo ženske skupaj in premišljajo, kaj vse mora takšno malo dete imeti. Koliko perila in tega in onega. Ze celo o imenu se pogovarjajo. Ce bo dekle, naj ima babično ime Neža! Ce bo pa fant, naj bo Lojz kakor materin oče. Ali naj bo France? Devetak se zadovoljno smehlja, ko čuje, kakšna čast ga čaka. Nekega zgodnjega jutra pa stoji pred Pe-trinkino hišo pismonoša s pismom, naslovljenim na Mimiko Devetakovo. S tresočimi se rokami ga ta sprejme. Ničesar ne pove nikomur, čeprav visijo na njej oči vseh. Ne pogleda ne očeta, ne babice in tudi tete Petrin-ke, temveč gre s počasnimi koraki mimo njih ter po stopnicah gor v sobico. Tako boleče in bičajoče je bilo njeno hrepenenje v vseh teh dneh, da ji privrejo kakor za odrešenje goste solze iz oči. Šele nato odpre pismo in ga čita enkrat, dvakrat, trikrat. Oni doli v hiši že mislijo, da se ji je kdo ve kaj pripetilo. Spogledavajo se in tiha skrb je v njihovih očeh. Zdajci pa zaječe gori vrata, Mimikini koraki se zaslišijo in že se prikaže sama. V rokah nosi kovčeg in ogrtavko, kakor bi se v slabem vremenu odpravljala z doma. Vsi trije lo začudeno gledajo. »Mi lahko daste nekaj denarja, oče?« vpraša hčerka. »Kakopak! Toda kam nameravaš dekle?« jo vpraša oče. »V Celje se peljem!« odvrne Mimika. »Pa tako neutegoma?« se vmeša babica. »Moram!« Franceta bodo nocoj izpustili! Moram k njemu, pa moram!« Prav po tiho spregovori te besede, toda tako, da ni nobenega dvoma in nobene druge možnosti zanjo. Ce bi se kaj temu upiralo, bi mogla, če tudi s silo, potisniti na stran. »Kdaj pa boš spet nazaj?« vpraša Devetak. »Jutri opoldne!« odgovori s preprosto samoumevnostjo in upre pogled v očeta. »Seveda privedem Franceta kar s seboj!« Smehljaj ji leže na lice. »Boste že videli, da je on prav pravi oče!« Vsem trem seže v roko in naglo odbrzi iz hiše. Še dolgo zrejo za njo domači in jim leži vedrina na obrazih. Kakor v sanjah potuje Mimika: Pri cerkvi stopi v Rokov avto. Kako počasi polzi brzo vozilo proti Celju. Pri Balantu izstopi in vpraša nekoliko v zadregi šoferja Roka: »Kje je... tista .,.« Rok seveda ve vso zgodbo in ji pomaga iz zadrege: »Kar tule naravnost pojdite, MimiVa. Poleg nemške cerkve!« »Hvala lepa!« odgovori Mimika in že hiti proti Narodnemu domu. Dvoje žensk z gornjega konca doline je stisnilo pred gostilno glavi skupaj in si pomembno pošepetalo. Mimika ju ni videla. Sicer pa, kaj jo briga vse to! Kaj so ji mar vsi ti ljudje, ki hodijo mimo. Nji, ki stoji pred vratmi jetnišnice in jo zijajo ljudje. Prav nič je to ne moti: svoj kovčeg je postavila k zidu na hodnik. Ko pa postane od dolgega stanja in čakanja trudna, se še sama vsede nanj. Njene oči pa visijo nenehoma na malih stranskih vratih poleg ogromnih železnih. Skozi te mora zdajci priti France! Zares se prikaže bled in malo upadel z gostim puhom okrog ust in po bradi. Zdajci plane dekle pokoncu in vzklikne: »France!« Dalje časa ne moreta spregovoriti niti besedice, dokler se notranja vzburkanost neko-' liko ne poleže. France pogleda po njenem mladem telesu in pograbi kovček z eno roko, z drugo pa jo prime pod pazduho. Tako prijetno ji je, da se ji prikaže na lice spet vesel nasmešek, odblesk notranje sreče: »Da, France, saj se tudi ti veseliš, mar ne?« Toda ne čaka njegovega odgovora, temveč ga objame sredi ljudi, ki ju radovedni ogledujejo. »Kako hudo mi je bilo brez tebe'« ln ga oljubi, on pa njo. Počasi stopata po ulicah. V zgoden mrak se vžigajo luči, kakor da jih prižigajo nalašč zanju. Toda ta dva ne vidita ničesar: ne pestrih izložb, ne vrveža ljudi, ne hiš in ne okrog in okrog v večerno zarjo potopljenih hribov. Drugi dan se peljeta nazaj že kakor ženin in nevesta. Po vsem Gorogranskem stojijo ženske med podboji; moški se ozirajo od svojega dela: »Kaj ni Gregorinov France?« »Seveda je, seveda je Gregorinov!« »In Devetakova Mimika?« »Seveda sta! Ovbe, ovbe ...« Marsikje jima mahajo z rokami, ona dva jima odzdravljata. Mimiko je vso prevzelo čuvstvo zmagoslavja. Zravnana sedi poleg domov se vračajočega in ne izpusti njegove roke iz svoje. Tako se pripeljeta v Luče. Ko stopi s Francetom v PetrinkinQ hišo, se zdi lago tajniku, blagajniku, vsem članom občinske uprave in revizorjem. Vsak dvig je bil v knjižici zabeležen, tudi teh 150 dinarjev. Zate bi teh zneskov ne mogel poneveriti čeprav bi hotel. Na enak način je župan Križnar pojasnjeval in zavračal ostale točke obtožnice. O taksah za stavbne oglede se je vodila posebna knjižica, v kateri je bil zapisan vsak ogled in navedena tudi plačana taksa. V glavno blagajniško knjigo pa jih je vpisoval, kadar j evtegnil, da je to delo mirno opravil. Ko je prišlo do pregleda, so bile v njo vpisane vse takse za oglede, ki so bile dejansko plačane. Poneverba tedaj tudi v tem primeru ne bi bila možna iz preprostega razloga, ker so vse plačane takse razvidne iz knjige stavbnih ogledov. Podobno je bilo s pasjimi taksami. Pobiral jih je občinski sluga, ki si je vedno napravil polo z vsemi lastniki psov in potem takse pobiral skozi vse leto. K0 so prišli revizorji, pasje takse še niso bile v celoti pobrane in zaradi tega tudi še ne vpisane v glavni blagajniški dnevnik, razvidne pa so bile iz seznama. Kupnino za lov je prejel tik pred prihodom revizorjev, pa je zaradi prezaposljenosti še ni bil mogel vknjižiti. To je revizorjema takoj tudi sam povedal. Če bi bil imel namen tajiti, bi bil molčal, ker prejeti znesek nikjer ni bil razviden. Na vprašanje zagovornika dr. Zajca je župan Križnar tudi povedal, da revizorja nista ugotovila netočnega knjiženja le na škodo občine, temveč tudi na škodo župana samega ker je ta kril več občinskih izdatkov iz lastnega žepa, pa potem v svojo škodo pozabil zapisati to v občinske blagajniške zapiske. Priče so izpovedale le dobro Banski inšpektor Franc Selan je izpovedal, da je Križnar revizorjema predložil vse blagajniške in pomožne knjige in da ni nobena manjkala. Potrdil je tudi, da se Križnar pri knjiženju ni zmotil samo v škodo občhie, temveč tudi za 11.800 dinarjev v svojo lastno škodo. Šele revizorja sta ga na to opozorila. Slično je izpovedal drugi revizor Stanko Rotar. Nadaljne priče, domačini iz Stražišča, so izpovedale, da je župan Križnar v občini na zelo dobrem glasu, da je ugleden in pošten Človek z lepim premoženjem. Zato mu vsi popolnoma zaupajo in izključujejo vsako možnost, da bi se utegnil polakomniti občinskega denarja. Priče so tudi pripovedovale, kako je Križnar ponovno založil iz lastnih vsem trem, ki so jo čakali, da je vzcvetela v sni sami noči v lepo mlado mater... Odslej sta Devetak in France večkrat skupaj. Prav dobro se razumeta. Mnogo bosta imela skupnega posla. Koliko lesa bo treba ta novo Devetakovino! »Prav tako pa bo dobro,« meni Devetak, »če se, France, poleg žage poprimeš tudi malo kmetijstva, saj ti bom z nasvetom in pomočjo pri roki. Sicer pa boš dobil v Mimiki ženo, ki se dobro razume na gospodarstvo, in se bo tudi na vašem obrnilo na bolje.« Ne brez ponosa mu reče to Devetak. Tisoči rok se gibljejo v solčavski grapi. Gregorinova žaga, ki je dolge tedne stala, je dobila spet novih platovnic, ki se kopičijo kraj nje. France pa jih spravlja s cepinom na jarmenik. Lučnica šumi spet pod lopatami velikega kolesa. Zdaj pa zdaj prepusti France delo svojemu pomočniku, sam pa vozi rezani les na Devetakovino. Mimika priteče vsak dan, kadar le more, od tete Petrinke na Gregorinovo žago, da pogleda, ali je vse v redu. Posebno pa še pazi na starega Gregorina, ki ga je žganje povsem uničilo in prikovalo na posteljo. Koliko skrbi in dela bo še, predno se bo vselila kot mlada gospodinja h Gregorino-vim! Tako dolgo pa tudi ne more to več trajati! Kadar slučajno ni Franceta, pograbi tudi ona za vzvod in ustavi žago. Celo platov-nico zvali na jarmenik in naravna nanjo jeklene zobe. Marsikdaj je bolj podobna, ko je pokrita z lesno moko, žagarskemu hlapcu kakor bodoči gospodinji. »Boš pač moral najeti za žago kakšnega človeka!« pravi Francetu. »Morda koga brezposelnega, Ti moraš tako mnogo z živino sredstev manjše ali večje zneske za občino, če v občinski blagajni ni bilo denarja. Zlasti se je to pogosto zgodilo v začetku meseca, da so občinski uslužbenci lahko prejeli plače in občinski ubožci mesečne podpore. Ko se je 1. 1935 gradila cesta Pševo—Javornik in od banske uprave ni prišel denar pravočasno, tako da bi se moralo delo ustaviti, je Križnar iz svojega založil celo 32.500 dinarjev, da ni bilo treba delavcev odpustiti. Od tega zneska mu občina še danes dolguje 2500 din. Priče so dalje potrdile, da je imel Križnar mnogo občinskih uradnih potov v Ljubljani, da je vršil stavbne oglede, nadzorstvo nad delavci pri raznih javnih delih in drugo, ne da bi dobil od občine povrnjene potne stroške, kakor bi imel pravico. Po oceni obrambe znaša to najmanj 5000 dinarjev na leto. Oprostilna sodba Po zaključku dokaznega postopanja je državni tožilec v daljšem govoru vztrajal pri Skoro neverjetna je nastopna zgodba. V Begunjah živi vojna vdova Marija Bo-žičeva. Mož, 100 odstotni vojni invalid z dodatkom, je umrl lani maja in zapustil vdovo z otroki brez vsega. Bil je ostanek človeka z bojišča in ni mogel zadostno skrbeti za družino. Živeli so pač od invalidnine, ki jo je prejemal in od tega, kar je žena zaslužila pri kmečkem delu. Zdaj, ko je umrl, se je prenehala tudi invalidnina. Po invalidskem zakonu bi morala vdova po umrlem možu dobiti trimesečno invalidnino za pogrebne stroške. Enomesečno je dobila, ker ji je to smela izplačati finančna direkcija sama. Za druga dva meseca pa je potreben podpis ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Finančna direkcija je avgusta lani poslala akt ministrstvu in predlagala, da se izplača, kakor določa zakon, vdovi Mariji Bo-žičevi dvomesečna invalidnina umrlega moža. Ta akt je ležal v ministrstvu In ni ga bilo od nikoder. Oblastni odbor Združenja invalidov v Ljubljani je nekajkrat zahteval re- okoli, sama pa ne morem vsemu kaj... Posebno pa še...« Pogleda po sebi in se smehlja. »Seveda bo treba!« pritrdi France. Ze drugi dan delata na žagi dva močna fanta, ki se razumeta na ta posel. Polne roke dela imajo vsi, saj pritiskajo zdaj že tudi kolonisti! Peter pride na žago z merami za les ostrešju svoje nove hiše in tudi hiš drugih kolonistov. Vse je vzel sam v svoje roke, pa se pogaja zdaj s Francetom, sosesko in De-vetakom: gori v planini bodo zares osnovali kolonijo. V celem je določenih šestdeset deležev in odmerjenih toliko parceL Zaenkrat pojde gor le Peter in nekaj drugih, ostali pa se preselijo v kolonijo šele na pomlad. Pred Gregorinovo žago je kar stiska od samih platovnic in desk in tramov. Peter in tovariši spravljajo večinoma na hrbtih les v planino, da si uredijo začasno zavetišče, odkoder bodo mogli s pridom začeti ostala dela. Težavno si je predstaviti, koliko truda je treba za vse to, saj more posameznik nesti komaj štiri, pet desk. Kolikokrat je treba napraviti to pot. Posebno zadnji del poti je strm, tako da pohaja ljudem sapa pod bremeni. Toda treba je vse to napraviti, zato razdeli Peter možake v oddelke po štiri, pet ljudi, ki neprestano kot mravlje vlačijo deske v planino. Treba je še spraviti pred zimo gor moke, soli in drugih najpotrebnejših drobnarij. Za denar, ki so ga zbrali kolonisti med seboj, kupijo tudi potrebno živino. S časom bo že oskrbljena kolonija z vsem potrebnim, da se bodo mogli vseliti vanjo vsi tisti, ki so obtožnici, branilec dr. Marjan Zajec pa je v podrobnostih utemeljeval, zakaj ni upravičena nobena točka obtožbe. Poudaril je zlasti, da ni nobena izmed očitanih pogrešk iz knjig nerazvidna. Vse postavke so nasprotno pravilno in natančno izkazane v stranskih blagajniških knjigah in blagajniških prilogah. Zgolj opustitve prenosov v glavni blagajniški dnevnik pa nikakor ni mogoče označiti za kaznivo dejanje. Ce bi Križnar res hotel kaj poneveriti, bi vsekakor predvsem uničil stranske blagajniške knjige in priloge. Poudaril je tudi, da proti 8000 dinarjem, kolikor je bilo v glavni knjigi premalo knjiže-nega na škodo občine, stoji 11.800 dinarjev, kolikor je Križnar pozabil knjižiti v svojo lastno škodo. Po kratkem posvetovanju senata je m ed-sednik objavil sodbo, da se Križnar oprosti od obtožbe, da bi zagrešil očitana mu kazniva dejanja. šitev tega akta in izplačilo, a ni nič pomagalo. Osrednji odbor je dobil odgovor, da bo zadeva takoj rešena, a rešitve ni bilo. Tako je za to zadevo izvedel tudi narodni poslanec g. Lenarčič. Šel je lani decembra v ministrstvo Tam pa akta niso mogli najti. Dejali so mu, naj malo potrpi, da bodo akt poiskali. Iskali so ga nekako 20 dni, in ko se je proti koncu januarja spet oglasil, so mu povedali, da so akt našli, ga rešili in vrnili finančni direkciji v Ljubljano 12. januarja letos v nadaljno uradovanje. To je sporočil prizadetim g. narodni poslanec 4. februarja. Marija Božičeva kljub temu, da je bil akt poslan finančni direkciji že 12. januarja, še ni ničesar dobila. Sirota z otroki nima kaj jesti, nima obleke, zato prosjači po hišah. Oblastni odbor je pogledal pri finančni direkciji, kaj je z aktom in tam je odkril, da je akt prispel k finančni direkciji, ali brez naročila, naj se invalidnina izplača, pač pa z zahtevo, naj se sporoči, kako je s to rečjo. In finančna direkcija je takoj, ko je dobila akt, sporočila, da je vdova po zakonu upravičena dobiti dvomesečno dolga leta zaman čakali, kako bodo prišli do svoje zemlje in strehe. Čeprav je povzročil nesrečni plaz toliko gorja, je vendar rešil težko preizkušeno vas starinskih predsodkov, da je svet pač tako ustvarjen, da morajo biti poleg mogočnih gruntarjev Ie brezpravni posli. Odpravljen je bil tisočletni zid, ki je ločil ljudi in katerega krivičnost je povzročila neizmerno gorja in izžela iz ljubečih se src, ki niso hotela in niso mogla priznati teh razlik, potoke grenkih solza. Ze se je nagnilo leto v pozno jesen, ko se oglasi v Petrinkinem domu bivša dekla z Devetakovine, Liza. ki ji je Peter pisal, da potrebuje gori žensko. Po slovo je prišla Liza k svojemu bivšemu gospodarju. Težko je bilo to slovo. Vsi so ji stisnili roko: »Kadar boš kaj v potrebi, Liza, saj veš, kje me najdeš!« ji pravi Devetak. »Bog vam povrni!« odvrne Liza s tihim glasom. Ko ji privede Petrinka in podari kozo za začetek živinoreje, se pokloni še enkrat in izreče svoj tihi: »Vse vam povrni Bog!* Liza se odpravi na pot. Devetakovi pa stojijo med podboji in gledajo dolgo, dolgo za njo. Svoje skromno premoženje je zložila Liza v razveznjen kripnjak. Podarjeno kozo, tem-norjavo samico z obilnim vimčkom vodi s seboj na povodcu. Kakor je že kozja navada, živinče meketaje hlasta po sočnatih zeliščih, ob poti, da ima Liza svoj križ z njo: »Pojdi, kozika, pojdi! Ali ne boš šla!« Koza se ne zmeni mnogo za njene klice, temvefe steguje svoj dolgi vrat in žalostno mekeče. Kako bedno žive žrtve iz svetovnega pokola invalidnino in da je treba samo naročila iz ministrstva, naj se ta vsota izplača. In glejte, ta akt leži danes spet pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Med tem pa vdova in njeni otroci Stradajo dalje. Politični mM Naša narodna skupščina pospešeno obravnava državni proračun Zadnje dni so se obravnavali proračuni ministrstev za trgovino in industrijo, za gozdove in rudnike in za zunanje posle. Ko je bil obravnavan proračun ministrstva za kmetijstvo, je govoril med drugimi tudi slovenski poslanec g. Lukačič, katerega govor prinašamo v izvlečku v današnjem listu. V petek je imel v obeh zbornicah češkoslovaškega narodnega predstavništva ministrski predsednik dr. Milan Hodža velik govor, v katerem je naglašal. da je češkoslovaška republika za sodelovanje z vsemi državami, ki so za mir in pomirjen je. Znala pa da bo tudi kot en mož odbiti vse napade na njeno samostojnost. Med drugim je tudi naglašal, da sta pogodbi, ki jih imata Francija in Češkoslovaška z Rusijo, le orodje miru in služita samo enemu smotru: obrambi miru pred vsakim napadom. V odgovor Hitlerju na nedavni njegov govor je obširno izvajal da bo Češkoslovaška svoje odnošaje do nemške manjšine v državi uredila sama in da odklanja tuje vmešavanje. Pri tem je navedel, da Češkoslovaška ne nudi samo upanja na zadovoljitev vseh prosvetnih, socialnih in gospodarskih potreb, temveč tudi jamči v polni meii za vse človečanske in državljanske svoboščine, ki jih lahko daje svojim državljanom moderna država V Avstriji se klerikalci čedalje bolj boje narodnosocialističnega pritiska, zato vabi kancelar dr. Schuschnigg v vlado tudi socialne demokrate. S tem bi ustvaril proti narodnim socialistom (hitlerjevcem) močan protiutež, ki bi zavrl njih delovanje, kar je naposled tudi velika želja socialnih demokratov, ki z dr. Schusch-niggom soglašajo v tem, da mora ostati Avstrija neodvisna V nedeljo so se vršile v Bolgariji delne volitve v državni zbor, in sicer v starozagorskem in šumenskem okrožju. Izvoljenih je bilo 48 poslancev, izmed katerih je 30 za vladno politiko. Pri-hodne tri nedelje bod0 volitve še v drugih okrožjih. Volilna udeležba je bila zelo velika. Tudi ženske, ki jim je novi socialni zakon dal tokrat prvič glasovalno pravico, so se v velikem številu udeležile volitev in bo, kakor poročajo bolgarski listi, pretežno oddale glasove vladnim poslancem. Iz Rima poročajo, da je bil v Rim dospeli poljski zunanji minister Beck zelo svečano sprejet. Beck se je razgovarjal z Mussolinijem in drugimi italijanskimi državniki ter bil sprejet tudi v avdienci pri kralju. Razgovori so se sukali menda o protikomunističnem sodelovanju in o tem, da bi se Poljski priznal znača? velesile. Pred dnevi je bilo v Rumuniji ljudsko glasovanje, ki se je z nad 92 odstotki vseh vo-lilcev izreklo za novo rumunsko ustavo Z novo ustavo se je znatno razširila kraljeva oblast, ker se prenaša na kralja vsa zakonodajna pobuda. Ministri so odslej odgovorni le kralju. Kralj sklicuje poslansko in senatno zbornico enkrat na leto in ima pravico razpustiti ju, kadar hoče. Pravico voliti in biti izvoljen v poslansko zbornico imajo rumunski državljani, ki So izpolnili 30 let. Volitve so tajne in obvezne. Člani senata so treh vrst Eno skupino imenuje kralj, drugo volijo razne javne korporacije, tretjo pa sestavljajo osebe, ki imajo P° zakonu pravico na mesta v senatu, kakor prestolonaslednik, princi kraljeve družine, pravoslavni patriarh in škofje, poglavarji drugih priznanih ver in tako naprej. Minister postane po novi ustavi lahko samo tisti, ki je najmanj v treh rodovih nazaj Rumun. V splošnem so pravice zakonodajnih zbornic zelo omejene. V njih se ne bo smela začeti nobena razprava, ako ne bo prisoten vsaj eden izmed ministrov. V Moskvi se že vrsto dni vrši sodna razrava proti skupini do nedavnega še uvazevanih sovjetskih veljakov, ki jih obtožujejo veleizdaje, vohunstva, snovanja zarote proti Stalinu in podobnih grehov. Vseh obtožencev je 21, med njimi še zadnji živi Leninovi sodelavci, kakor Buha- rin, Rikov, bivši načelnik politične policije (GPU) Jagoda, bivši poslanik v Berlinu Kre-stinski, ljudska komisarja Rakovski in Ro-senholz in drugi. Vsem seveda očitajo, da so tesnejši prijatelji Trockega. Krestinski je spočetka zanikal vsako krivdo, potem pa jo je delno priznal. Glavni obtoženec Buharin za-nikuje mnoge očitane mu grehe, vendar priznava sodelovanje z desničarsko prctire-volucijsko opozicijo. Zlasti odločno zanika, da bi bil kdaj v vohunski službi kake tuje države. Zadnje dni pa je zlasti veliko pozornost vsega sveta zbudila izpoved obtoženega Jagode, da je kot načelnik politične policije moral storiti mnoga grozodejstva na ukaz diktatorja Stalina, ki se hoče znebiti vseh njemu nevarnih ljudi. Tudi slavnega ruskega pisatelja Maksima Gorkega da je dal zastrupiti na Stalinov ukaz. Zasliševanje obtožencev kar po vrsti dokazuje, da so očitki veleizdaje brez osnove in da se Stalin a temi procesi, ki jih je bila že dolga vrsta, hoče znebiti svojih osebnih tekmecev, katerih se boji. Za pomlad se pripravljajo še trije novi procesi, ki bodo zahtevali nove žrtve tudi iz vrst odličnejših zastopnikov vojske, h Po vesti iz Gibraltarja je prišlo v španskih vodah do pomorske bitke, pri kateri so republikanske vojne ladje potopile frankovsko križarko »Baleares«. Do spopada je prišlo nedaleč od rta Palosa, kjer so križarile tri frankovske vojne ladje. Republikanci so poslali proti njim tri svoje križarke in več torpednih rušilcev. Vnela se je kratka bitka, med katero so republikanci izstrelili več torpedov proti frankovskim ladjam. Ladja »Baleares« je bila zadeta in se je začela potapljati. Na njej je bilo 600 mož. Angleški torpedni rušilci, ki so prihiteli na pomoč, so rešili okrog 400 mornarjev. Med reševanjem so republikanska letala vrgla več bomb, ki so ubile štiri angleške mornarje. Poveljnik angleškega nadzornega bro-dovja je zaradi tega protestiral pri republikanski vladi v Valenciji, a so ga zavrnili, češ da so bili poveljniki angleških ladij pravočasno opozorjeni, naj se ne približajo bo* jišču. VZROK RAZPOROKE A: »Kaj je prav za prav vzrok njune raz-poroke?« B: »Njuna poroka.« ^rank Froest: _ _ 12 |_Neznanka s tancico »Ga ni več tukaj, gospod načelnik. Ko vas je bil čakal pol ure, je prišel sir Ralf Fairfield in ga je odvedel s seboj.« Foyle si je močno prizadeval, da bi bil skril svoje začudenje, in je samo rekel: »Tako? Kako pa se je to zgodilo?« »Sir Ralf je tudi hotel govoriti z vami in smo ga zavoljo tega povedli v isto sobo, v kateri je bil oni mož. Oba sta bila videti razburjena, in prvi mož je bil neprijetno presenečen. ,Vi ste torej tu?' ga je sir Ralf na-hrulil. ,Da, sir Ralf,« je dejal prvi čemerno. Nato je rekel sir Ralf meni: ,To je moj sluga. Rad bi z njim govoril nekaj trenutkov med štirimi očmi.' Seveda sem ju pustil sama. Čez deset minut sta prišla iz sobe in mi je sir Ralf dejal, da je bilo vse skupaj nesporazum in da zdaj oba ne želita več pogovora z vami.« »Dobro je, Shapton,« je rekel Foyle. »Pokličite gospoda Greena.« Ko je nadzornik prišel, je Foyle v kratkih stavkih povedal, kaj se je zgodilo, nato pa je nadaljeval: »Seveda je sluga hotel nekaj izpovedati, a sir Ralf ga je od tega odvrnil. Za vsako ceno moram govoriti s tem človekom. Telefonirajte siru Ralfu, Green, in spravite ga pod kakšno pretvezo za nekaj časa od doma. Naročite mu morda, naj pride sem in ga obdržite tu, dokler se ne vrnem. Dajte mi s seboj kakšnega spretnega človeka, ki ga Fairfield ne pozna, in pustite mi toliko časa, Kriminalni roman. da se pripeljem do poslopja Albanyja, potem pa telefonirajte.« Četrt ure pozneje je Maxwell, lepo oblečen, korakal pred Albanyjem mirno sem in tja po prostoru, odkoder je dobro videl, kdo pride iz hiše. Foyle sam je ostal neviden, vendar je stalno gledal na svojega uradnika. Po desetih minutah je elegantni detektiv spustil paličico na tla, in Foyle je vedel, da se je Fairfield ujel na trnek in da je zapustil svoje stanovanje. Roberts je prestrašen stopil nazaj, ko so se odprla vrata in je zagledal pred seboj Foy-lea. »Sir Ralf ni doma,« je zajecljal. »Da, vem to,« je odvrnil Foyle prijazno. »Nisem prišel, da bi njega obiskal, temveč da bi govoril z vami Saj me poznate. Dovolite, da stopim v sobo.« Foyle je vstopil, in Roberts mu je sledil s kislim obrazom. Prišedši v sobo je Foyle udobno sedel v naslanjač in začel: »Nikar se ne bojte, dobri mož. Na kriminalni policiji niste mogli govoriti z menoj. Zato sem zdaj tu, da bi slišal kaj važnega mi imate povedati.« Roberts je nemirno prestopal z ene noge na drugo. Njegovi pogledi so se ogibali Foy-lea. »Bil je nesporazum...« je pojasnil nezanesljivo. »Jaz... jaz...« »To je zame premalo!« ga je detektiv ostro ustavil. »Vi veste nekaj, kar moram jaz izvedeti. Sir Ralf vam je zapovedal, da mo- rate molčati. Toda vi boste govorili, preden odidem iz te sobe. Svetujem vam, da ne odlašate in ne poizkušate lagati.« Foyleov zapovedljivi glas je bil deležen želenega učinka. Roberts se je osokolil. »Sir Ralf mi je obljubil, da bo skrbel zame, če bom molčal,« je začel. »Ne bo v vašo škodo, če boste povedali vse po pravici,« ga je prekinil Foyle. »Za to bom že jaz poskrbel.« »Pa naj bo,« je hlastnil Roberts. »Gospod Greli, o katerem mislite, da je bil umorjen, še živi.« »Oh!« Detektiv se je nejeverno nasmehnil in si prižgal cigaro. »Kakšna čudna misel, dobri prijatelj! Najprej se lepo pomirite in potem mi natančno pripovedujte, kaj vas je privedlo na to misel.« Ko je Roberts končal svoje pripovedovanje, je Foyle puhnil oblaček tobakovega dima proti stropu in mirno dejal: > Mislim sicer, da se motite, pa saj bomo videli, ko bomo zadevo nekoliko natančneje preiskali. Najprej bom počakal tule, da se sir Ralf vrne domov. Vi kar lepo utajite, da sem vas o zadevi kaj izpraševal. Ne bom vas izdal. Kje je telefon?« Z lahnim vzdihom olajšave je povedel Roberts uradnika v stransko sobo in pokazal aparat. V nekaj sekundah je dobil Foyle zvezo z Greenom, in ta mu je povedal, kakšno zvijačo si je izmislil, da je pridržal sira Ralfa. »Ali naj mu zdaj rečem, da lahko odide?* je še vprašal Green. in Foyle je pritrdil. Ko' se je Fairfield vrnil v svoje stanovanje, je našel Heldona Foylea sedečega s časopisom v rokah ob sobni peči. Gospodarstvo Zdaj je čas za čiščenje sadovnjakov Naša Slovenija ima po sicer pomanjkljivih podatkih okoli 7 odstotkov vseh sadovnjakov v državi. Največ sadja se pridela okoli Maribora, najmanj pa v Prekmurju in Beli krajini. Kdor potuje po naših krajih, pač lahko vidi, kje biva umen gospodar. Skrbno negovano sadno drevje obdaja prijazne domove vnetih sadjarjev, katerih trud je vselej, če le ni hude toče, poplačan z dobro sadno letino. Drevje je lepo očiščeno vseh škodljivcev in korenine lahko- črpajo potrebne snovi iz zemlje. Žalosten pa je pogled na zanemarjene sadovnjake. Gosto zarasle krone, v katere komaj prodre svetloba, preprezajo divji poganjki mladik in suhe veje vise iz rjastega zelenja. Raskava debla, porasla z mahom In lišajem. so prava legla škodljivcev. Takšno drevje slabo ozeleni in požene le nekaj redkih cvetov, ki so pa vsako leto plen škodljivega mrčesa. Kai odebeli sadja, je črvivo, in kmalu pade na zemljo. Polno je po vaseh še zanemarjenega sadnega drevja. Dolžnost umnejših sadjarjev v občini je, da opozore zanikarne gospodarje na pravilno ravnanje s sadnim drevjem v splošno korist vse bližne okolice. Zalega mrčesa se s takega zanemarjenega drevja širi v okolici, in tako trpe škodo tudi vestni sadjarji sosedje, čeprav ne toliko kakor za-nikarni gospodar sam. Vzemi lestvo v roke, žagico in strgalo. Z mogočnih jablan in hrušk potrebi vse odviš-ne veje, požagaj suhe in manj plodne nastavke. S strgačo reši deblo mahu in lišaja, da ne bo imelo drevje skrivališč za mrčes. Otrebljine pa skrbno poberi in sežgi! To je najmanj, kar lahko stori vsak gospodar brez posebnega truda in stroškov! Zdaj je zadnji čas za to. Na drevju se že vidijo cvetni popki, Eato vsaj malo izkušenemu očesu ni težavno razločiti, kje in koliko naj potrebi vej. Predvsem naj izginejo goste, na znotraj razrasle mladike drevja, ki ne rode, poberejo pa drevju najžlahtnejši sok. Hvaležno vam bo »Dobro jutro, sir Ralf,« je rekel načelnik kriminalne policije. »Oglasil sem se pri vas, da vam povem, kako daleč je zadeva že napredovala, in da vas vprašam, ali ste izvedeli kaj novega?« Sir Ralf ni pokazal, kako zelo ga je navzočnost Foylea prestrašila. »Zmerom sem vesel, kadar vas vidim, gospod Foyle,« je odvrnil. »Bila je menda pomota, zakaj jaz sem vas čakal na kriminalni policiji.« »Najbrž so vam moje naročilo, da bi rad z vami govoril, narobe sporočili,« je menil Foyle. »Pomislite, davi bi se nam bilo kmalu posrečilo prijeti Grella.« Čeprav je Foyle na videz nebrižno gledal V ogenj v sobni peči, mu vendar ni ušlo, da se je Fairfield lahno zganil. »Kaj?« je vzkliknil. »Skoro bi ga bili aretirali?« »Le malo je manjkalo,« je odvrnil Foyle mirno. »Dva izmed naših ljudi sta mu bila na sledi in sta ga zasledovala do semkaj. Greli je stopil v hišo, a ven ga nista videla priti.« »Ali morda hočete reči, da je bil Greli davi v tej hiši?« je drzno vprašal Fairfield. »Da.« »Ne da bi bil jaz vedel za to?« Heldon Foyle je skomignil z ramami. »To je, kar bi rad izvedel od vas, sir Ralf. Ali se je to zgodilo brez vaše vednosti?« Ne da bi bil trenil z očmi, mu je pogledal Fairfield v oči. »Ali naj to morda pomeni obdolžitev, da se mga jaz tu skril?« »Trdno sem prepričan, da ste šele pred nekaj urami govorih z njim,« je odvrnil Foy-le. »Saj ste rekli, da nam boste pomagali? Zakai zdai tako tajite očitno dejstvo?« drevo za trud in sami boste jeseni veseli prirastka na letini. V vsakem kraju je nekaj podjetnih kmetov, ki naj bodo nevednejšim gospodarjem in mladini z nasveti v pomoč. Dajte drevju kar mu gre, in drevje vam bo rodilo če le ne bo toče in drugih vremenskih nesreč. Zdaj je zadnji čas za čiščenje sadovnjakov. Ne zamudite ga! Tedenski tržni pregled GOVED IN SVINJE. Na ptujskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: voli po 4.25 do 5, krave po 2.50 do 4, biki po 3.50 do 4, junci po 3.80 do 4, telice po 4 do 4.75 Din. V Murski Soboti s0 bili za kg žive teže: biki I. po 5 do 5.50, II. po 4 do 5, III. po 3 do 4, telice I. po 5, II. po 4 do 4.50, III. po 3 do 4, krave I. po 3 do 3.50, II. po 3, III. po 2, teleta I. po 4.50 do 5, II. po 3.50 do 4, prašiči špeharji po 9, pršutarji po 8 do 8.50 Din. Go-vej emeso I. prednji del po 10, zadnji del po II, II. prednji del po 8, zadnji del po 8 do 9, III. prednji del po 7, zadnji del po 8, svinjina po 13 do 14, slanina po 16, svinjska mast po 17 do 18 Din. VINO. Novi pravilnik o vinski trošarini ovira vinsko trgovino, ker kupci ne kupujejo več na zalogo. Cene so trdne. Navadna vina so po 4 do 6 dinarjev liter, sortna po 6 do 7 in tudi do 8 dinarjev. LES. Povpraševanje je srednje. Izvoz je majhen. Trgujejo se smrekovi hlodi po 150 do 200. mecesnovi hlodi po 220 do 260, borovi hlodi po 200 do 300, smrekove deske 4 m po 280 do 420. mecesnove deske po 600 do 800, hrastove deske po 600 do 1500, bukove deske po 300 do 650, hrastov les po 650 do 700 din za kubični meter. KROMPIR. Lanske povodnji so uničile mnogo krompirja, da ga morajo letos nekateri kmetje za seme celo kupovati. Zato je povpraševanje po semenskem krompirju čedalje večje. Cena pa ni nič kaj visoka, kar je vzrok, da kmetje še drže semenski krompir. Ponekod ponujajo za krompir komaj po 60 par. KRMA. V Murski Soboti je bilo seno po 40 do 50, slama pa po 25 do 30 Din 100 kg. V Kranju je doseglo seno ceno do 75 Din za 100 kg. JABOLKA. Na sejmu v Kranju so bila I. po 500, II. po 400 in III. po 275 Din za 100 kg. SIROVE KOŽE. V Murski Soboti so bile: goveje po 10 do 12. telečje po 11 do 12. svin-- Sir Ralf je zaškrtal z zobmi. Prav čisto pa vam nisem na razpolago kot vohun,« je dejal ledeno mrzlo. »Za vsako reč so meje, gospod Foyle.« »Lahko seveda storite, kar hočete,« je odvrnil Foyle. »Mislil sem samo, da bi nam radi kaj podrobnejšega povedali o svojem pogovoru z Grellom. Najbrž ne pomislite, sir Ralf, da je kaznivo pripomoči kakšnemu človeku k begu z denarjem ali na drug način. To sem vam povedal samo mimo grede, ne kot grožnjo.« »Hvala,« se je glasil odgovor. »Precej eno in isto mi je, ali je to grožnja ali ne.« Fairfield je trenutek premišljal, nato pa je naglo vprašal: »Ali vam je to povedal Roberts?« »Roberts?« Detektiv je začuden skrčil obrvi. »To je vaš sluga, kaj ne? Nekaj vprašanj sem mu res zastavil, toda možak me očitno ni razumel.« Te besede je Foyle izrekel tako prepričevalno, da jim je Fairfield verjel. »No, naj bo, priznam vam, da je bil Greli pri meni. V hudi stiski je, kakor kaže. Prosil me je. naj mu posodim denarja, toda jaz sem mu prošnjo odbil.« Foyle se je razmišljen igral z verižico. »Seveda. Drugače niste mogli storiti. Povejte mi še samo, ali ste mu morda nasvetovali kak drug izhod iz stiske.« »Da, to sem storil,« je odvrnil Fairfield. »Pa ni hotel o tem ničesar vedeti, čeprav Greli ni strahopetec.« »Ali morda slutite, kam jo je zdaj ubral?« »Niti ne sanja se mi.« Detektiv je vstal in vzel klobuk. »Hvala vam, sir Ralf. Morda me obvestite, če se kaj zgodi. Bodite pozdravljeni.« ske po 10 Din kg. V Kranju so se trgovale: goveje po 11 do 14, telečje po 14 in svinjske po 11 Din kg. MED. V Murski Soboti se je trgoval po 16 do 18 Din, a v Kranju po 22'do 24 Din kg. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 8. t. m. v devizah (s prišteto premijo): 1 holaindski goldinar za 24.02 do 24.16 Din; 1 nemško marko za 17.35 do 17.49 Din; 1 angleški funt za 214.99 do 217.04 Din; 1 ameriški dolar za 42.66 do 43.02 Din; 100 francoskih frankov za 138.52 do 139.96 Din; 100 češkoslovaških kron za 150.79 do 151.89 Din; 100 italijanskih lir za 225.35 do 228.43 Din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 458 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu v Ljubljani po 8.32 Din. a nemški klirinški čeki po 14.37 Din. Sefnti 12. marca: Slovenjgradec (samo za živino), Dolenji Logatec, Drnovo, Radovljica, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Vesela gora, Gradac v Beli Krajini; 13. marca: Poljčane, Loka pri Zidanem mostu. 14. marca: Črenšovci, Muta, Sv Vid pri Gro-belnem; 15. marca: Semič (samo za živino), Lož, Prošenj akovci; 17. marca. Podčetrtek, Škof j a Loka, Žužemberk, Frankolovo, Rečica ob Savinji, Trbovlje; 18. marca: Begunje pri Cerknici, Krško, Stari trg pri Poljanah, Velike Brusnice; 19. marca: Ljubno ob Savinji (samo za blago), Štrigova, Ptujska gora. Drobne vesti = Baje se pripravlja notranje posojilo. Beograjski »Jugoslovenski kurir« poroča, da se na odločilnih mestih preučuje vprašanje notranjega posojila v znesku ene do štirih milijard dinarjev. Denar bi se uporabil za gospodarsko obnovo in za narodno obrambo. To naj bi bilo po 17 letih prvo notranje posojilo. List izvaja, da je denarni položaj v državi ugoden za najetje takega posojila. = Davek na klanje svinj in druge drobnice. Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo, ki pravi med drugim: Skupni davek za klanje živine se mora izterjavati pri tistih Bilo je jasno, da je Grellu trda predla in da bo zato storil vse, kar mu morda pripomore do denarja. Ali je verjetno, da bo zdaj toliko drzen, da se bo obrnil naravnost na lady Heleno, ker mu je pri dobrem prijatelju spodletelo? Foyle je bil preveč izkušen, da bi delal prenagle sklepe, vendar je smatral za umestno, takoj se napotiti v voj-vodovo hišo. Nedaleč od Burghleyjeve hiše je križal vozni nasip in ogovoril šoferja, ki je stal tam s svojim avtom že nekaj ur, ne da bi ga bil stražnik napotil na njegovo stojišče, čeprav je avto tam oviral promet. »Ali ste videli koga stopiti v hišo?« je vprašal Foyle. »Ne,« je bil nagli odgovor. »Le neki deček je prinesel pismo za ladv Heleno. Rekel je, da je bilo pismo odposlano iz pisarne na Viktorijini železniški postaji. Kmalu zatem je prišia iz hiše Helena in je ubrala pot v smeri proti Piccadillyju. Philipps ji je sledil.« »Dobro. Javite mi na kriminalno policijo, kakor hitro se Helena vrne.« »Prav, gospod Foyle.« Detektiv se je nato nemudno napotil proti Burghleyjevi hiši in pozvonil. Ko so mu povedali, da lady Helena ni doma, je nejevoljno pobobnal s konico lakastega čevlja ob prag in dejal: »Potem pa jo moram počakati, zakaj zadeva je skrajno važna.« Sluga se je spoštljivo umaknil, da je pustil Foylea v hišo. Toda to še ni zadostovalo kriminalnemu uradniku. »Poslušajte, stari prijatelj,« je rekel z zaupljivim glasom služabniku. Rad bi lady Heleno presenetil, zato bi se ji nič ne javil DOMOVINA ŠT. 10. ■^»2322238 3BMSSHEESšSKSSSžiS^SSiSI osebah, ki izpolnjujejo pogoje člena 1. zakona o davku na poslovni promet, to je pri osebah, ki vrše promet z zaklano živino za odškodnino kot samostojen poklic, in pri osebah, ki so v smislu pravilnika o pregledu klavne živine in zakona o zatiranju živinskih bolezni dolžne izročati občinam živinske potne liste in zahtevati klavna dovoljenja. Osebe, ki ne izpolnjujejo teh pogojev in ki koljejo drobnico (ovce, koze, svinje) zunaj klavnice doma za zasebno domačo rabo in ki v smislu zakona niso dolžne izročati živinske (potne liste ter prositi za klavna dovoljenja, pa ne plačajo skupnega davka. BIZELJSKO. V nedeljo 20. februarja smo imeli ustanovni občni zbor Društva kmečkih fantov in deklet. Zbor je otvoril g. Iljaž Stanko in pozdravil vse navzočne, zlasti g. dr. Vilimeka in predsednika zveze g. Ivana Kronovška. Iz poročil funkcionarjev pripravljalnega odbora je bilo razvidno, koliko borbe je bilo treba, da smo izvojevali to nreoo-trebno društvo. Zato se zdaj zavedamo, da bo ostalo, kar se je skovalo v ognju. Burno pozdravljen je izpregovoril g. Ivan Kronov-šek in je očrtal pomen in namen društva kmečkih fantov in deklet, ki delujejo za lepšo bodočnost naše vasi. Obširno je govoril tudi g. dr. Vilimek in naglašal važnost izobrazbe kmečke mladine. Pri volitvah je bil izvoljen odbor z g. Škofom Tonetom na čelu. Naše društvo ima dramski odsek, ki ga je že osnoval pripravljalni odbor. Odsek bo 19. t. m. uprizoril igro »Rožmarin«. Mlademu društvu kličemo: Le pogumno na delo.! BOČNA PRI GORNJEM GRADU. Pred kratkim je bil v »Slovenskem gospodarju« dopis iz Bočne, kjer nekomu ni všeč, da smo se odločili postaviti v Bočni spomenik padlim vojakom iz naše župnije. Tudi po našem mnenju je to res nekoliko pozno, ker pa se prej še nikdo ni spomnil na to, smo začeli to akcijo mi mlajši. Svetovali bi dopisniku »Slovenskega gospodarja«, naj nas pusti pri miru, ker ga vse to nič ne stane. Mi bomo vseeno to delo dokončali, ker imamo v ta namen že pripravljena sredstva, a ne tako, kakor so jih imeli neki gospodje, ki so delali L 1932. ograjo okrog pokopališča, pa še zdaj po šestih letih ograja ni plačana Za- prej. Ali me lahko povedete v sobo, kjer me bo našla, ko pride domov?« Pri tem je ipomežiknil možu tako zvijačno, da je tudi ta napravil obraz razumeva j očega moža, ki pozna svet, ter je reže se menil: »To bomo že napravili, gospod. Povedel vas bom kar v stanovanjsko sobo lady Helene. Tjakaj gre zmerom najprej, kadar pride domov.« »Odlično!« je vzkliknil Foyle. »Vi ste moder mož!« Novec je odpotoval iz ene roke v drugo, in takoj nato je bil uradnik v Helenini sobi sam. Sedel je in se nekaj časa razgledoval po sobi. Potem je vstal in stopil nekolikokrat 6em in tja. V sobni peči je dogoreval ogenj. Nekaj očrnelih papirnatih krp je ležalo na napol ugaslem oglju. Zdaj pa zdaj so se pokazale na črni površini posamezne umazano 6ive besede. Foyle se ni dotaknil dogoreleg;. papirja, temveč je hitro zapisal, koliko je lahko prebral: oba — veliki — zadostno vsoto — da — umaknil — bojim se — zadeva enkrat pojasni — mogoče — ček — ah — denar — božjo voljo — obupan.« Foyle je zadovoljen zaokrožil ustnice. Stopil je k lični pisalni mizici in jo odprl z vitrihom. Našel pa ni ničesar drugega kakor nekaj nepomembnih pisem in skrbno urejenega papirja in pisalno orodje. Čekovno knjižico je opazoval zlasti temeljito. Kontrolni listi so bili vsi skrbno izpolnjeni. Samo na zadnjem odrezku nazadnje odtrganega čeka ni bilo podpisa. »Ah!« je zamrmral in začel opazovati piv-niško podlago. Po kratkem premisleku je odtrgal vrhni pivnik, "i lepo zvil in vtaknil v žep. merjajo nam, ker imamo pri tem delu za predsednika g. F. Z., ki je sicer obče spoštovan, a ima to »napako«, da je napreden in po mnenju nekaterih premalo pobožen. Čudno se nam zdi, da nam naš g. župan, ki je zelo podjeten, ne gre bolj na roko. Najbrž zato, ker smo napredni fantje, kar tudi ostanemo. Ko bo to delo dokončano, se bomo lotili novega dela: postavili si bomo dom, da ne bomo zaostajali za Smarčani, saj smo doma zelo potrebni. Omenimo naj še, da smo imeli na malo pustno nedeljo maškarado. Čisti dobiček je namenjen za spomenik. — Splavarsko življenje v Zadrečki dolini se že budi. Splavi se gradijo in čakajo, da pride jug ali toplo vreme, ko odrinemo dol v Srbijo. Ker je letos precejšnje zanimanje za les, smo tudi »flosarji« prosili gospodarje, naj nam malo izboljšajo plače, zlasti ker so se vse potrebščine podražile. Nekateri gospodarji so voljni to storiti, drugi pa se spet odločno upirajo. Posebno neki mlad trgovec nam je silno nasproten. Ali morda misli, da bo lahko splave kar sam zvozil? Malo več razumevanja za potrebe splavarjev pa bi že lahko pokazal! SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. Mirni in potrpežljivi ljiudje smo pri Sv. Ani, mnogo prenesemo molče, toda se zgode v župniji reči, mimo katerih ne moremo mirno. Ponižni smo, spoštujemo načela, ki so nad nami, in volimo, kakor in kadar je treba. Molimo, molče odrajtujemo gcspodu bero in se ravnamo po zapovedi cerkve, pa še časih ni prav, zakaj so med nami ljudje, ki jim ni poverjeno dušno pastirstvo, za blagor duš pa hočejo skrbeti vneteje od duhovnika samega in si hočejo lastiti oblast celo nad njim. Če je človek zaverovan v neoporečnost svojih načel, je pač trd in trmast, ne da si ničesar do. povedati. Čudno, zakaj učitelji niso radi med nami kakor nekoč! Bog veščim smo se jim zamerili? Zdaj zmatnjika eden, zdaj spet drugi, kako,r bi ne bilo mogoče vzdržati med nami. Čuje se, da nam namerava oditi tudi sedanji upravitelj. — Pred pustom smo se tudi nekoliko ženili. Dne 21. februarja smo imeli pri poroki mlad par, ki pa so ga počastili z izrednimi častmi. Ne gre nami v glavo, kdo je tako brihten, da si take reči izmisli! Poročila se je neka članica Marijine družbe z nekim cerkvenim pevcem. Po poroki so paru priredili v Prosvetnem doimu prigrizek, in za ta slovesni trenutek so s Prosvetnega doma izobesili državno zastavo. Spraševali smo Ko je predal pisalne mize spet zaklenil, je še malo pogledal po sobi, nato pa pozvonil slugi. »Dalje ne bom čakal,« je rekel z uro v roki, ko je vstopil služabnik. »Piedilgo mi traja, a danes imam še mnogo dela.« »Ali naj lady Heleni povem, da ste bili tu?« »Seveda. Recite ji, da se bom okoli šeste ure oglasil pri njej.« Zunaj je Foyle takoj stopil k Maxwellu ki ga je čakal na bližnem cestnem oglu in mu dejal: »Stopite nemudno v Metropolno in pokrajinsko banko. Davi je bil v njej predložen ček št. A 834 076 za 200 funtov. Podpi Burghley Vedeti moram, kdo je prejel de nar in kako je bil ček izplačan. Če z ban kovci, tedaj si zapišite številke teh bankovcev. Pridite potem takoj v kriminalno policijo.« Foyle sam je stopil v avtobus in je porabil čas vožnje v to, da je sestavil besedilo opisa obleke in zunanjosti Roberta Grella kakor mu je bil to povedal Roberts. To be sedilo bo brzojavno razširil po vsem Londo nu. Ko je stopil v kriminalni oddelek Scot-landa Yarda, mu je prikorakal nasproti mlad mož. »Ah, Philipps!« je vzkliknil Foyle. »Vi ste bili sledili lady Heleni? Kako je bilo?« »Bil sem že pri gospodu Greenu, gospod načelnik. Lady Helena ie šla v Metropolno in pokrajinsko banko ter poklicala avto, kr je spet prišla iz poslopja. Peljal sem se za se sprva., kaj se je zgodilo, in neikdo nam je povedal, da spada poroka cerkvenih pevcev med narodne praznike, ki jih je treba počastiti z zastavo, ki sicer na narodne praznike poredko vihra. Ljudje se sprašujejo, kdo je zastavo izobesil, a ne pridejo do pravega. Vrag vedi, če je ni izobesil oni suhi človek s škornji in črnim klobukom na glavi, ki ga je toliko krat videti v trgu. Naj bo že kakorkoli, napredujemo, pa je. Sčasoma bomo razo. bešali državne zastave s s visi i tudi takrat, ko bomo koMmili ali pa molili za pečjo rožni ve. nec. — Šepeta se tudi, da dobimo novega or. ganisita. Samo da bi naim dobro orglal, pa bcmo z njim zadovoljni. Kak pa bo novi šolski upravitelj, še ne vemo. Če bi le ne bil kak komunist! Tega se bojimo. Čuje se, da se potegujejo taki za to mesto. STRGONJCA PRI CIRKOVCAH (Smrtna kosa). Nedavno je umrla v ptujski bolnišnici za vnetjem možganske mrene Angela Dolenčeva. Komaj dobrih 16 let stara je marala zapustiti ta svet. Pckojmico so imeili vsi radi. Zelo hud udarec je z njeno smrtjo zadel očeta iin mater, ki jima je bila edina hčerka, in njeine brate. Naj počiva v miru, njenim svojcem pa naše iskreno sožalje! Domače novosti * Ne bodo še kmalu volitve v narodno skupščino. Tu in tam se govori, da bodo že v kratkem volitve v narodno, skupščino. »Samouprava«, glavno glasilo Jugoslovenske ra-dikalske zajednice in vlade pa piše: »To leto ni bilo mogoče vsega spraviti v proračun, zato bomo nekaj vnesli v proračun prihod- njo, toda pri našem avtu je počil obroč, pa sem na obrežju izgubil njeno sled.« »Ali ste si zapomnili številko njenega avta?« »Da. Londonsko staro mesto LD 6132, policijska številka 28 293. Gospod Green je dognal ime šoferja preko oddelka za javni promet, in pravkar sem hotel tjakaj, da bi ga poiskal »Potem storite to hitro Zapomnite si pa: če še enkrat po nesreči ali. kakorkoli izgubite sled. bo to imelo resne posledice « XXIII? POGLAVJE Čeprav je v Londonu spričo odlično organi: branega nadzorstva lahko najti šoferja, katerega številka je znana, je vendar poteklo več ur. pi-eden se je pojavil šofer omenjenega avta v Scotlandu Yardu Bil je nekoliko začuden in preplašen, ko je stopil v sobo, kjer sta ga čakala Fovle in Green. »Vi se pišete VVilliam V/hite'« ga je vprašal Foyle. »Da, tako se pišem.« »Dobro Nikar se ne bojte White. Kaj ne, davi je najela vaš avto pred Metropolno in ookrajinsko banko neka dama? Sedite in oovejte nam. kam ste peljali dotično damo.« »A tako!« je rekel White, pri čemer se mu je videlo, da se mu je odvalil kamen od *rca. »Da, dama me je poklicala in peljal iš»ve pri potnih listinah: potovanje v Avstrijo brez vizuma, potovanie oreko (*"°Skn=:lrv"a5kp brez ";zuma. potovanje preko Nemčije brez pristojbine za vizum, potovanje preko Madžarske po znižani pristojbini za vizum. Popusti nri veznih cenah na avstriiskih ir» *«iili železnicah, v eraenem in rečnem prom^u. * Najdba starega okostja. V Završki vasi pri Dupleku je posestnik Purgaj na svojem posestvu iskal kamenje. Pri kopanju pa je nenadno naletel na star grob z okostjem in žaro. Okostje, ki je še dobro ohranjeno, je imelo čepeč položaj, kar kaže na to, da izvira grob iz novokamene dobe. Posestnik Purgaj je okostje previdno odkopal in obvestil o -svojem Odkritju mariborski muzej. Mladeniči rekruti! Oni, ki ste potrjeni ali skrajšanega roka službe čimprejšnjega vstopa v kader ali odložitve službe v kadru informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 Din. Pred oltarjem je zapustil nevesto. 35 letni vdovec Valentin Dolič iz Višnjice pri Ivancu je stal z nevesto že pred oltarjem. Zdajci pa je izjavil presenečenim svatom, da se je premislil in da ne mara poročiti neveste, katero so mu vsilili neki sorodniki. Žup- nik, priče in sorodniki so ga rotili, naj ne dela sramote, mož pa se jih je otresel. Na domu je bila takrat že pripravljena razkošna gostija. Razočarani svatje niso zametavali teh dobrot in so v vinu iskali utehe. * Dve novi nesreči s strelivom. Na dnu neke grape blizu Podmelca so našli hudo razmesarjeno truplo 441etnega Antona Prezlja. Sodna komisija je dognala, da je postal žrtev granate, ki jo je moral najti tam v bližini. Slična nesreča se je pripetila v Idriji. Tam je 351etni rudar Valentin Malnik poskušal razstaviti naboj za lovsko puško. Z zobmi je hotel odstraniti tulec, pri tem pa mu je naboj eksplodiral Šibre so mu vdrle v vrat in glavo. Nekaj trenutkov pozneje je za poškodbami umrl. * Smrtna nesreča na tračnicah. Na železniški progi med Rušami in Bistrico je hotel v nedeljo prekoračiti železniške tračnice 711et-ni občinski ubožec Anton Kolar iz Ruš. Strojevodja je dal znak z močnim piskom, kar je mož tudi slišal. Njegov korak je bil vendarle prepočasen in se je mogel ogniti samo lokomotivi, medtem ko so ga stopnice prvega železniškega voza zgrabile za nogo in ga stisnile, tako da je obležal z zlomljeno nogo in roko in notranjimi poškodbami tik ob tiru. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Mlada žrtev nesrečne ljubezni. Ugledno hišo Cecilije Fondove, posestnice in gostilni-čarke na Rezani pri Gomilskem, je zadela velika nesreča. Domači sin Ludvik Fonda, star 25 let, je na pustni večer pomagal materi v gostilni. Ko je mati zaprla gostilno in šla spat, je šel Ludvik k svojemu prijatelju Janku Pestotniku, ki ima pri Fondo-vih trgovino z žganimi pijačami. Prižgal je petrolejko, planil k prijateljevi nočni omarici in pograbil revolver. Toda revolver je bil prazen. Ves prestrašen mu je izvil Pe-stotnik orožje. Ko se je nesrečni fant obrnil proti vratom, je potožil: »Janko, umrl bom!« Pri teh besedah so ga zapustile moči, da se je zgrudil na tla. Šele zdaj sta Pestotnik in njegova sestra Zala opazila, da je fant smrtno bled in spredaj ves krvav. Pestotnik ga je položil v svojo posteljo, sestra pa je stekla k Ludvikovi materi in jo poklicala Ko se je mati sklonila nad sina. jo je ta objel: »Ljuba mama, odpustite mi, ne morem več živeti...« Povedal je, da si je pognal kuhinjski nož v prsi. Še preden je prišla zdravniška pomoč, je nesrečnik izdihnil. Ker se ni dobro pogodil z nožem, si' je pač menda hotel prikrajšati trpljenje s kroglo Pokojnik je bil zeio mehke narave, zato je razumljivo, da ga je nesreča v ljubezni strla. Bodi mu lahka žemljica! Materi in bratu iskreno sožalje! * V smrt. V mariborski bolnišnici je umrla 59-letna vdova po brzojavnem mojstru Marjeta Bricmanova z Betnavske ceste v Mariboru. V duševni zmedenosti je namreč izpila precej lizola in je vsa zdravniška pomoč ni mogla več rešiti. * Velik požar pri Konjicah. Te dni ponoči je začel goreti kozolec posestnika Poledka Ferdinanda v Vešeniku. Ker je bril močan sever, sta se vnela nekaj nad sto metrov oddaljena lesena in s slamo krita hrama, eden last posestnika Kolarja z Brega, drugi pa last Končeve Marije s Prevrata. Ko so konjiški gasilci prihiteli na pomoč, se je kozolec že sesul. Zato so se gasilci omejili samo na obrambo s slamo kritih hlevov v bližini. Goreče tramovje je pokopalo pod seboj štiri vozove, mlatilnico, mlin za čiščenje žita in nekaj kmetijskega orodja. Na svislih se je nahajala precejšnja količina sena in otave. Izpod kozolca se je posrečilo oteti samo lažji voz in nekaj manjših reči. V Kolarjevem hramu je zgorelo vse vino. Ker je klet Marije Končeve bila obokana, je vino ostalo v njej nedotaknjeno. Vse sodi, da je na delu požigalčeva roka. * Smrtna nesreča upokojenca. Upokojeni delavec Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, Matija Tolar je bival že nekaj mesecev pri svoji omoženi hčeri Ani Kmetičevi v Prnovšah nad Radečami. Nedavno je bil v Radečah in je na strmi poti proti domu izgubil ravnotežje ter se skotalil po klancu navzdol. Zjutraj so našli ponesrečenca mrt- vega. Pokojni Tolar je bil po rodu iz Sorice na Gorenjskem in je delal pri Kranjski industrijski družbi 41 let. Rajnemu naj bo lahka zemlja, a žalujočim naše iskreno sožalje. * Zastrupil in obesil se je. V Zagrebu si je končal življenje strojevodja papirnice na Za-vrtnici Rudolf Kobe, oženjen in oče štirih otrok. Najprej še je zastrupil z oetovo kislino, potem pa še obesil. Bil je živčno bolan in si je domišljal, da ga vsi preganjajo. * Ostrešje župnišča na Belih vodah v plamenih. Starodavno župnišče v Belih vodah nad Šoštanjem je zadela huda nesreča. Vnele so se saje v dimniku, ki je bil zgrajen po starinskem načinu z lesenimi tramovi nad zidom, pa je zaradi tega ogenj prešel na ostrešje, ki je začelo goreti z visokim plamenom Škoda je zelo velika. Zgorela sta namreč tudi živež in razno orodje, ki je bilo shranjeno na podstrešju. * Ona na gostijo, on v smrt. V Morju pri Framu so našli na skednju obešenega 25-let-nega tesarskega pomočnika Karla Korena. Pokojnik je bil imel ljubezensko razmerje z neko služkinjo. Ko je prišel zvečer k njej, so mu njeni svojci j>ovedali, da je šla k nekim sorodnikom na gostijo. Koren je potem ves žalosten in vinjen taval po cesti. Okoli polnoči se je vrnil domov ter v žalosti segel po vrvi. Oblastva so ugotovila, da mu ni ljubica o gostiji ničesar povedala, kar si je vzel tako k srcu, da ni hotel več živeti. * Velika tatvina denarja. Pred malim senatom v Mariboru se je obravnavala velika tatvina, ki se je izvršila 30. decembra lani v Puklovi starinarni v Vetrinjski ulici v Mariboru. Puklu je bila ukradena aktovka, v kateri so bili 69.000 dinarjev in hranilne knjižice s skupno vlogo 120.000 dinarjev. Po-liciii se je posrečilo tatvino kmalu pojasniti. Aretirala je 271etnega tkalca Ivana Podja-vorška in 291etno zasebnico Elizabeto Bachovo. Policija je pri Podjavoršku našla 35.000 dinarjev, med tem ko je imela Bachova okoli 27 000 dinarjev skritih v svojem stanovanju v Mlinski ulici. Podjavoršek je bil obsojen na dve leti, Elza Bachova pa na tri leta strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. * Z vilami nad tasta. V Partinju v Slov. goricah sta se julija lani sporekla zet in tast Naposled je zet, 32 letni posestnikov sin Alojzij Knuplež udaril 641etnega tasta Franca Svenška z železnimi vilami po glavi, da je tastu nalomil lobanjo Spravili so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je tast sicer okreval septembra pa je umrl za jetiko. Knuplež je bil pred mariborskim maiim senatom obsojen na eno leto in tri mesece robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. * Vlom v trgovino. V nedavni noči je bilo vlomljeno v trgovino Josipine Lenarčičeve v Št. Juriju pri Mirni peči. Vlomilci so odnesli mnogo manufakture. tobaka in špece-rije. Biti so morali zelo izurjeni, ker so svoje delo opravili tako tiho. da jih ni nihče slišal, čeprav domači spijo v sobi, ki je tik trgovine. * Hitro aretiran slepar. Nedavno so bile izvršene drzne sleparije s ponarejeno knjižico Poštne hranilnice, s katero je dvignil krojač Mihael Kovačič iz Radohove vasi orl poštnih uradih skupaj okrog 3000 d:narjev. Kovačiča so naposled izsledili orožniki iz Št. Vida na Dolenjskem doma in ga privedli v Ljubljano. Listnica uredništva B'anca. Čeprav je morda -resnično, je vendarle preveč osebno. Paragrafi! Celje. Žena, ki je po lastni krivdi sodino ločena od m;riža, nima pravice do detleža na moževe prejemke. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Prosimo, da priskrbite k dopisu žig kakšnega društva, ki potrdi, da je dopisnik res tisti, ki je podpisan. Po Sfovenifi gre glas: »Domovina« je za nas Kako ravnaš, če Izgubiš srečko Ta ali oni igralec državne razredne loterije izgubi srečko, kar je seveda neprijetno, če je baš ta srečka zadela Nekateri mislijo, da je to nepopravljiva nesreča, ker pač niso dobro poučeni. Ako igralec izgubi srečko pred žrebanjem, je dolžen, da izgubo takoj prijavi naravnost državni razredni loteriji, lahko pa tudi prodajalcu srečk; vendar je bolj zanesljivo poslati prijavo naravnost. Upravni odbor izda takoj po sprejeti prijavi nalog prodajalcu srečk, da dobitka na izgubljeno srečko nikomur ne izplača. Ako prodajalec izgubi srečko po žrebanju, upravni odbor upošteva prijave v roku do 60 dni, toda najboljše je seveda, da igralec takoj prijavi izgubo, kajti upravni odbor ali prodajalec srečk lahko izplačata dobitek pred prijavo ne glede na rok. Ko je dobitek že izplačan, je težavno dokazati, čigava je bila srečka v resnici. Precej srečk je uničenih skoro pri vsakem kolu (zaradi požara, povodnji in drugih nesreč, ki so označene kot višja sila; tatvina srečke spada prav tako v to vrsto). Tudi za prijavo izgube srečk po višji sili je določen rok 60 dni. Upravni odbor upošteva prijave, če se izkaže, da so bile srečke v resnici uničene po višji sili, in sicer po svojem prostem prepričanju. Ako v 120 dneh ne predloži nihče drugi v izplačilo izgubljene in izžrebane srečke, upravni odbor izplača srečko njenemu lastniku, toda samo tedaj, če je izgubo prijavil in če se je po 120 dneh v roku 40 dni spet priglasil. Kadar kdo predloži v izplačilo izgubljeno srečko, ki je bila prijavljena, upravni odbor zadrži srečko, legitimira prinosilca in obvesti o tem igralca, ki je izgubil srečke. Igralec mora v roku 10 dni predložiti upravnemu odboru potrdilo, da je vložil tožbo proti prinosilcu srečke. Dobitka ne izplačajo, dokler ni izrečena sodna razsodba. Ako pa igralec ne toži prinosilca, odnosno ne predloži potrdila, da ga je tožil, izplačajo dobitek prinosilcu. Dogaja se pa tudi, da nihče ne prihaja po dobitke izžrebanih srečk. Ta denar ostane državi. Največkrat je treba pripisovati samo brezbrižnosti igralcev, da ne dvignejo dobitkov. Vselej po žrebanju vsakega razreda loterije (v dveh do treh dneh) upravni od bor izda uradno listo dobitkov, ki je naprodaj pri vseh prodajalcih srečk po zelo nizki ceni. Razen tega objavljajo listi številke izžrebanih srečk, zato si mora pač vsak, Ki ne dvigne dobitka, pripisati samemu sebi, če je ostal brez denarja. Proti volji staršev so si izbrali poklic da je bil v mladosti namenjen za kovača, pa ga je spravilo iz kovačnice v šole, od tam pa njegova ljubezen do naroda na najvišje mesto v državi. Paderewski, voditelj poljskega naroda, je bil po mnenju svojega očeta kmeta nekoliko prismojen, zato naj bi ostal kar na kmetih. Toda drugi so znali ceniti njegove glasbene sposobnosti in ga določili za godca na pihala, ker je imel za klavir premajhne roke. In prav v klavirju je postal strokovnjak. Greta Garbo bi morala biti skromna prodajalka, pa ji je nekdo nasvetoval film. Danes jo pozna ves svet. Popotnikova torba 70 letnica zaslužnega šolnika Ljutomer, marca. Dne 7. t. m. se je v tukajšnji sokolski dvorani obhajala 70 letnica upokojenega učitelja g. Frana Zacherla, ki se je pred leti mmogo udejstvoval kot učitelj in kulturni delavec. Pri Mali Nedelji, kjer Je včasih služboval, Je ustanovil 1. 1892. močan moški zbor kme. čkih mož in fanitov, ki je sodeloval pri raznih prireditvah doma in v okolici, posebno pri Sv. Juriju in pil Sv. Tomažu. Prav tako je ustanovil v Cezanj0vcih moški in mešani zbcir, v Ljutomeru pa Slovensfko pevsko dru. štvo, katero je uspešno vodil dolgih 30 let. V Cezanjevcih je bil tudi ustanovitelj Bralnega in Gasilskega društva. Dalje je pred 15 leti ustanovil v Ljutomera mestno godbo in glasbeno šolo, ki pridno vzgaja glasbeni naraščaj. Kot bivši organist v tukajšnji cerkvi, si je pridobil velike zasluge za povzdigp cer. kvenega petja. V mestnem občinskem odbev ru in v Mestni hranilnici je deloval kot odbornik nad 20 let. Kdor obišče ljubeznivega g. Jubilanta, zagleda takoj, ko vstopi v njegovo sobico, ne. številne častne diplome, ki jih je prejel za svaje nesebično delo za narod in pa red sv. Save, s katerim mu je priznala zasUuge tudi država. G. jubilantu kličemo vsi njegovi številni prijatelji in znanci: »Se na mnoga srečna leta!' Pač redki so starši na svetu, ki bi svojim otrokom puščali čisto prosto izbiro poklica. Zlasti med neizobraženimi sloji je mnogo staršev, ki tudi z najhujšimi grožnjami ti-§čijo svoje otroke v neki poklic, za katerega morda otrok ne čuti nikakega nagnjenja. Kako je s tem, vedo mnogi naši študentje z dežele, ki jih starši silijo v duhovniški stan, v katerem njih preproste matere vidijo višek imenitnosti, čeprav morda njih sinovi nimajo nikakega nagiba za ta stan in zavoljo tega postanejo potem le slabi duhovniki. Pa si poglejmo nekatere znane odličnike, kaj bi morali biti po odloku svojih staršev in kaj so postali v resnici. Slavni angleški pisatelj Kipl'ng, ki se je rodil v Indiji in dolgo tudi tam živel, je imel na izbiro: postajenačelnik ali posestnik. Veselilo ga je pa pisanje. Dobil je stik z uredništvi raznih časopisov, mnogo pisaril in postal naposled slaven pisatelj. VVashington, ustanovitelj Zedinjenih držav je bil sin bogatega veleposestnika. Ker je oče hotel čim prej imeti pomagača, je svojemu sinu dovolil samo zelo površno vzgojo. Toda sin je ušel, postal tesar in pozneje predsednik Zedinjenih držav. Hitler, otrok iz tretjega zakona svojega očeta s 23 let mlajšo služkinjo, je zaradi svoje slabosti v mladosti prestal mnogo zasmehovanja. No, danes pa je kancelar nemške države. Predsednik italijanske vlade Mussolini, se je skrival kot učenec pod klopmi v šoli, kjer je učila njegova mati, in nagajal deklicam. Šele 15 let star se je naučil pošteno brati. Nato ga je oče vzel k sebi v kovačnico, kjer ga je moral neprestano priganjati k delu, ki mu ni dišalo. Iz slabega kovača je postal voditelj italijanskega naroda. Voditelj turškega naroda Kemal je skrivaj ušel iz zavoda v Solunu, kamor so ga etarši zaprli, se vpisal v vojno akademijo, se pozneje udeleževal političnih bojev proti samodržcu Abdulu Hamidu in postal priljubljen gospodar svoje države. Čangkajšek, kitajski maršal, je tudi ušel trgovcu, pri katerem se je na željo staršev učil, in vstopil v vojaško akademijo v Tokiu na Japonskem. Ruskega diktatorja Stalina je oče, georgij-ski čevljar, poslal v semenišče. Toda tam so ga kmalu izključili. Nato se je lotil politike. Tudi za lani umrlega prvega predsednika Češkoslovaške republike 3VIasaryka ie znano. Poljansko pismo Poljane, marca. Kakor je že pisala »Domovina«, praznuje »Kmečko bralno društvo« v Poljanah letos svojo 25 letnico. Društvo je bilo tedaj ustanovljeno za prosvetni in gospodarski napredek doline in še danes deluje v isti smeri. Zadnji dve nedelji pred pustom je društvo priredilo zabavno predstavo. Četudi se je igra ponavljala dve nedelji zaporedno, je bila obakrat nad pričakovanje obiskana Igra »Zakonci štrajkajo« je sama po sebi prav, privlačna, zraven pa so še naši igralci in igralke svoje vloge lepo podali, za kar jim bodi izrečeno vse priznanje. Na pustni večer je pa pripravil Sokol V Gorenji vasi članom in prijateljem prijeten poslovilni večer od pusta, ki je bil tudi zadovoljivo obiskan. Čeprav piha proti našemu Sokolu mrzel veter, vendar društvo le« po napreduje. Na pustno nedeljo proti večeru je v Poljanah umrl višji inšpektor finančne kontrole v p. g. Lojze Armelini. Pokojnik sicer ni bil poljanski rojak, a ker je svoj pokoj preživljal v Poljanah, se je popolnoma vživel v tukajšnje razmere. Bolehal je že dalj časa, vendar pa tako hitre smrti nismo pričakovali. Bil je član naših naprednih društev in Sokola ter je rad posečal prireditve teh društev. Na zadnji poti na pustni torek ga je spremljalo lepo število domačinov z mnogimi njegovimi poklicnimi tovariši. Bodi mu lahka naša domača zemlja! Ne vemo, zakaj tako dolgo ne nastavijo potrebnih učiteljev na poljanski šoli. Ze mesece poučujejo le trije namesto šestih. Pouk zaradi tega zelo trpi, saj je šolskih otrok okrog 400. Zgledno delovanje gasilcev v Kamnici Kamnica pri Mariboru, februarja'* Prostovoljna Gasilska četa v Kamnici, ki je podrejena gasilski župi za srez Maribor •levi breg, je nedavno polagala obračun svojega uspešnega dela. Občni zbor je vodil četni predsednik g. Josip Veg. Iz poročil funkcionarjev, ki so bila soglasno odobrena, je razvidno, da je četa zelo marljivo delovala po zaslugi vodstva s predsednikom g. Vegom Predsednik občine in hkratu predsednik četnega nadzornega odbora g. Peter Loren-čič je podal upravi odlično izpričevalo. Zaradi njenega vestnega poslovanja je tudi občina šla v preteklem letu četi zelo na roke. Četa je zbrala lep znesek, ki ga bo uporabila za gasilne potrebščine in gasilski dom. Stanje blagajne znaša' preko 11.000 dinarjev. Tako je to vodstvo popravilo napake prejšnjega vodstva. Poročilo predsednika občine g. Petra Lorenčiča so vzeli zastopniki župe in vsi navzočni z odobravanjem na znanje. Na zboru se je med drugim obravnavala tudi pritožba med letom izključenega bivšega četnega poveljnika, ker je delal v četi nepotrebno nerazpoloženje in z nepoznavanjem zakonskih predpisov tudi nerazpoloženje pri župi in zajednici. Pritožba je bila po daljši obravnavi zavrnjena in izključitev potrjena. Pri nadomestnih volitvah so bili soglasno izvoljeni: za poveljnika dosedanji podpovelj-nik Hinko Zunko, ki je postal hkratu tudi odposlanec za župno skupščino, za podpo-veljnika Franjo Glazar in za tajnika Ignac Smid. Pred zaključkom uspelega zbora sta podala še nekatere misli župni starešina g. Srečko Kranjc in župni tajnik g. Albin Am-brožič. Hkratu sta tudi čestitala zdajšnjemu vodstvu, da je spravilo vse poslovanje v pravo smer. Četni predsednik g. Veg se je zahvalil župnemu vodstvu za priznanje, predsedniku občine g. Petru Lorenčiču za vsestransko podporo in vsemu članstvu Takoj po zboru je župni starešina odlikoval z zlato kolajno za 20 letno zvesto gasilsko delovanje četnega poveljnika g. Hinka Zun-ka in člana g. Franja Odlaka ter jima čestital z željo, da vztrajata še nadalje pri človekoljubnem delu ter dajeta vzgled vztrajnosti ostalemu članstvu. STRAN 10 domovina št. 10. Narodno delavstvo na Jesenicah napreduje Jesenice, marca. Pred dnevi so bile volitve delavskih obratnih zaupnikov pri podjetjih Kranjske industrijske družbe na Gorenjskem. Vložene so bile štiri liste. Oddanih je bil0 za listo narodnega delavstva 828, za socialistično listo 1609. za krščanskosocialistično 719 in za listo Zveze združenih delavcev 275 glasov. Tako stoji danes narodno delavstvo na drugem mestu v obratih Kranjske industrijske družbe. Število njegovih glasov je naraslo od lani za 450. Dobro so odrezali tudi krščanski socialisti, organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi, saj so celo okrepili svoje postojanke za 300 glasov. Krščanski socialisti so pokazali, da so njih vrste mnogo bolj enotnejše, kakor pa so računali tisti, ki jih že dobro leto obsipajo z očitki, da so se izneverili slovenskemu katoliškemu občestvu. Hud polom je doživela Zveza združenih delavcev (jugorasovci). Zavedno delavstvo jih je na Jesenicah prav tako odklonilo, kakor po vseh ostalih obratih v naši domovini. Število zaupnikov na Jesenicah je razdeljeno takole: socialisti jih dobe 8, nacionalisti 4, krščanski socialisti 3 in jugorasovci 1. Koliko je bilo zanimanje za volitve, je razvidno iz tega, da je volilo izmed 3709 volilnih upravičencev 3695. To je skoro 97 odstotkov, 28 oddanih glasov je bilo neveljavnih. Cerkev ni prostor za politiko Ptujska gora, marca. Na izpodbudo našega g. župnika smo se prav vsi župljani brez izjeme zavzeli za to, da spravimo našo znano, a zelo zanemarjeno romarsko cerkev spet v red. Prav vsi župljani imamo trdno voljo in se ne bojimo še tako velikih žrtev, samo da bo svetišče v najkrajšem času spet urejeno. Občudovanja vredna sta radodarnost in požrtvovalnost tukajšnjih župljanov, ki kar tekmujejo med" seboj, kdo bo žrtvoval več v ta namen. Zato je pa tembolj graje vredno, če se ta sloga dobrega gorskega ljudstva hoče rušiti z neopravičenim zabavljanjem in hujskanjem proti »Domovini« in to celo v cerkvi. Mi gorski župljani, osobito starejši, ki pomnimo vrsto med nami delujočih dobrih dušnih pastirjev, smo bili doslej vajeni poslušati v cerkvi le besedo božjo, razlaganje sv. pisma in sv. evangelija, strankarsko politiko smo pa hodili poslušat v gostilne ali na prostore zunaj cerkve. Prav je in prav vsi odobravamo nasvet: »V krščanske hiše krščansko štivo!« Odločno pa zavračamo in ostro pa obsojamo neopravičeno gonjo dušnih pastirjev proti »Domovini«, da bi se očitno na prižnici hujskalo proti listu, ki je, če že ne bolj, pa vsaj toliko krščanski kakor »Slovenski gospodar«. Kako je »Domovina« priljubljena, nam pove tale pesem: Ljuba nam je »Domovina«; bere rad jo fant, deklina, mož in žena, starčki sivi in otroci ljubeznivi. Nič ne laže, nič ne psuje, nič ljudi ne obrekuje; le resnico govori, za pravico se bori. Se nikomur ne vsiljuje, tudi nič ne obljubuje. Vsikdar dobro jo preglej, Nič pregrešnega ni v njej! Dober je krščanski list, bralcem v splošno je korist. List naročimo si ta, ki poštenost le pozna! Dve novi občini tSosta imeli volitve Štrigova, marca. Dno 27. marca bomo imeli občinske volitve y Razkrižju in Štrigovi. V obeh občinah bo-Bo tisti, ki jim je prvo politika, potem šele gospodarstvo, vložili listo. Tudi drugi, ki so že več let dobro gospodarili v dosedanji štri-govski občini, bodo vložili listo marljivih, delavcev, kmetov in obrtnikov brez razlike na politično prepričanje. Občinske volitve nam morajo postaviti na čelo občine ljudi, ki so se s svojim gospodarstvom v občini že izkazali. Zato bo v štrigovski občini na čelu te liste dosedanji predsednik občine g. Tomi-slav Kovač, ki je rešil občino dolgov in ozdravil tisto rano, ki so jo njegovi predniki tako globoko zarezali v gospodarstvo štri-govske občine. Zaradi tega so se odločili, da bodo glasovali za Kovačevo listo. Občino naj tudi v bodoče vodijo tisti, o katerih vemo, da znajo gospodariti. Prav tako ne marajo v Razkrižju politike, saj politika nima česa iskati na občini. Zato se je vložila gospodarska lista delavcev, obrtnikov in kmetov, ki so steber občine. To je lista Stepana Škramleca, ki je že nad 8 let mali župan v Banfiju. Vsa leta je sodeloval v občinskem odboru ter je tudi sam marljiv in skrben gospodar, ki gre povsod na roke delavcem. Škramlečeva lista je strogo nepolitična. Na njej so pristaši raznih skupin, ki jim je prvo, da se na občini dobro gospodari, ne pa politizira. V Razkrižju so si ljudje prav oddahnili, k0 se je izvedelo, da vloži tudi Škramlec listo. Volk se je ujel v past Vrhnika, marca. Ko je nedavno zapadel nov sneg, je lovski čuvaj Ivan Cankar pri zakupniku vrhniškega lovskega okoliša g. Ivanu Megušarju, industrij cu na Vrhniki, nastavil pasti za kune. V začetku preteklega tedna je drugič pregledaval, ali se je kaj ujelo. Na veliko začudenje je dobil v pasti ujeto psu podobno žival, ki jo je spočetka tudi imel za podivjanega psa in se je šele pozneje izkazalo, da je bil to pravi volk. Volk je bil še živ, čeprav je bil ujet v pasti že več dni. Da se ne bi žival dalje mučila, jo je ustrelil. Ker je pa bila zver precej težka, je ni mogel sam nesti na Vrhniko, zato jo je na mestu dal iz kože in je kožo vzel s seboj. Domov grede je opazil nedaleč od kraja, kjer je bila past, raztrganega psa. O svoji zgodbi je pripovedoval lovskemu čuvaju Štularju, kateremu se koža nikakor ni mogla videti dovolj pristna za navadnega psa. Ko sta pri skupnem ogledu našla še srno, raztrgano tako, kakor pač srne razmesari volk in ne pes, in ko sta natančneje pregledala kosti in glavo odrte zveri, je bilo nedvomno, da se .je res ujel volk, in sicer je bila samica. Ker so na volkulje razpisane nagrade, je prejel lovski čuvaj Cankar zanjo 500 dinarjev. Ob hudih zimah so tod okoli že večkrat opazili volčje sledove, ali tako blizu človeških selišč se volkovi pri nas niso pojavili že dolgo vrsto let. Vrhniški gozdovi so zadnja leta postali zelo redki, zato jih lastniki puščajo v miru, pa ni čudno, da vanje prihajajo volkovi. Ženski vestnik Za kuhinjo Telečji zrezek. Od telečjega stegna odreži zrezek (15 dek), obreži kožico, zrezek potolči, osoli, povaljaj v moki in ga po obeh plateh na vroči masti lepo rumeno zapeci. Pečeni zrezek deni na topel krožnik, mast, ki je ostala v kozi ocedi, v kozo pa deni za oreh sirovega masla, in ko se maslo raztopi, dodaj malo limonovega soka, in ko prevre, poli.) po zrezku. Na sredino zrezka pa položi tenko odrezan košček limone in daj na mizo. Pljučna pečenka. Pljučni pečenki (brez kosti) poreži vse kožice in kite, jo osoli in malo popopraj. V kozi segrej mast, položi nanjo pečenko in jo hitro policaj z mastjo. Ko se je zapekla in zarumenila po vseh plateh, jo postavi v pečico in jo tam dalje peci. V eni uri je pečena. Pečeno deni na krožnik, jo razreži na lepe tenke kose, zloži v skledo in jo s sokom polij. Zraven daš cmočke, dušen riž ln slično. Cmočki, V skledo stresi 40 dek moke, eno jajce, pet dek sirovega masla, malo soli in toliko vode, da dobiš srednje gosto testo. Testo dobro utepi. V precej veliki kozi naj vre krop, ki ga malo osoli. Na kozo položi sito (sito naj ima velike luknje). V sito stresi testo in s kuhalnico mešaj testo, da padajo drobni cmočki v krop. Voda naj ves čas vre, sicer se cmočki sprimejo. Cmočki naj vro 10 minut. Kuhane ocedi, polij z mrzlo vodo, dobro ocedi in stresi na razbeljeno sirovo maslo ali mast. Te cmočke daš h golažu ali pečenki. Jetrna omleta. Dve jetrni ali krvavi klobasi speci. Pečene in malo shlajene olupi, to se pravi, da oluščiš črevo. Stepi štiri rumenjake, primešaj klobasi mal0 zelenega sesekljanega peteršilja, osminko litra kisle smetane in od polovice štirih beljakov trd sneg, V kozi razbeli malo masti, stresi noter ori-pravljene klobase, razravnaj in malo popeci. Na vrhu morajo biti klobase še mehke. Med tem ko so se klobase pekle, pa skuha] pol kile krompirja, ga ocedi in pretlači skozi sito. Dodaj žlico sirovega masla, malo toplega mleka in dobr0 zmešaj, da dobiš gost pire. V krompir zamešaj polovico snega in ga pomaži po omleti. Po krompirju natresi na-ribanega sira in pokapaj z razpuščenim sirovim maslom, nato v pečici peci, da se lepo rumeno zapeče. Daš z motovilčkom za večerjo na mizo. Mlečna štruca brez jajc. Postavi kvaseč iz treh dek kvasca. V skledo stresi pol kile moke, 10 dek sirovega masla, 12 dek sladkorja v prahu, mal0 vanilije, od pol limone nari-bano lupinico in približno tri osminke litra toplega mleka. Testo naj je bolj trdo. Testo dobro stepi in nato še z rokami zmesi. V testo umesi še pet dek olupljenih sesekljanih mandeljnov, pet dek rozin in, če imaš, iuvcUi, tiuiucila. 13.30. Nacionalna ura: Goethe in Vuk Karadžič (Luka Smodlaka). 19.50: dijski orkester). 21 00: Operni spevi (sodelovala bosta Sonja Ivančičeva in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Valčki in polke (plošče). Ponedeljek. 14. marca. 12.00: Dvorak: Slovanski plesi (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Pisano polje (plošče). 14.00: Napovedi. 18.00: Zdravstvena ura: Zadušitve in umetno dihanje (dr. Anton Brecelj). 18.20: Dvorak: Slovanska rapsodija (plošče). 18.40: Kulturna kronika: O dr. Opeki. 19.00: Napovedi, poročila. 19 30: Nacionalna ura: Cilji in pota vzgojne politike (dr. Karel Ozvald). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Orkestralni koncert (sodelovali bodo radijski orkester, prof. Karlo Rupel in Slavko Korošec). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije »Emone«, Torek, 15. marca: 11.00: Šolska ura: S kolesom na pariško razstavo — dialog (Mirko Demšar). 12.00: Operni odlomki (p.ošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Operna glasba (radijski orkester). 14.00: Napovedi. 18.00: Uspavanke in podoknice (plošče). 18.40: Narodno občestvo (prof. dr. Stanko Gogala). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Mesečni kuiturni pregled. 19.50: Zabavni zvočni tednik. 20.30: Večer ruske glasbe (sodelovali bod0 Milena Štru-kelj-Verbičeva, prof. Lipovšek — spremljava na klavirju in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Citraški koncert (Vilko Skok). Sreda, 16. marca: 12.00: Zvoki iz daljnih dežel (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Salonski kvartet. 14.00: Napovedi. 18.00: Mladinska ura; O izvoru in pomenu pravljic (prof Fran Vodnik). 18.20: Harmonika igra (plošče). 18.40: Gospodarska in socialna zgodovina gorenjskih met — merkan-tilizem (dr. Jože Zontar) 19.00: Napov-di, poročila. 19 30: Nacionalna ura: Zgodovinske najdbe v Jugoslaviji (dr. Nikola Vulič, univ. profesor. 19.50: Uvod v prenos. 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča (v I. odmoru glasbeno predavanje — Ukmar, v II. odmoru napovedi, poročila). Četrtek, 17. marca: 12.00: Solistična lahka glasba (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Baletna godba (plošče). 14.00: Napovedi. 18.00: Slovenske skladbe (radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. 19.50: 10 minut zabave. 20.00: Slovanski vokalni kvintet poje narodne pesmi. 20 45: Smetana: Valenšteinov tabor (plošče). 21.00: V. ura svetovne klavirske literature (predaval in na klavirju bo izvaial prof. Škerjanc). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert lahke glasbe (radijski orkester). Petek, 18. marca. 11.00: Šolska ura: Na pariški razstavi — dialog (Mirko Demšar). 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče), 12.45: Poročila. 13 00: Napovedi. 13 20: Za zabavo (igral bo radijski orkester). 14.00: Napovedi. 18.00: Razstava likovne umetnosti žgn^ke Male zveze (Julija Pajmanova). 18.20: Ruske pesmi (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Ljudska univerza pri šoli narodnega zdravja v Zagrebu (dr. Drago Hloupek). 19.50: 10 minut za planince. 20.00 Veseli operetni zvoki (radijski orkester) 21.00: Komorni trio (Ornikova Francka, Fol ger-Lobejeva, Hrašovčeva Silva). 22.00: Na povedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. Sobota, 19. marca :9.00: Poročila. 9.15: Iz Kalmanovih operet (plošče). 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice. 11.00: Otroška ura (Vida Juvanova). 11.30: Prenos mladinskega koncerta državne realne gimnazije v Mariboru. 13.00: Napovedi. 13.20: Poskočne in vesele (plošče). '4.00: Napovedi. 17.00: Radijski orkester in duet harmonik (brata Goloba). 19.00: Napovedi, poročila. 19.50: Nacionalna ura: Gerasim Zelič (dr. VlnHimir- ^nroiriS). 10.50: Pvoglcd oporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: III. večer muzi-komedijantov. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec te-' dna (radijski orkester). II oilasi HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje, 3°/o obveznice, za lik^ dacijo kmečkih dolgov stalno kupujem. Al. Planinšek. Ljubljana, Beethovnova 14. Telefon 35-10. UČENCA za trgovino s špecerijo in železnino sprejme Franc Korošec ml v Gornji Radgoni. UČENCA iz poštene kmečke hiše sprejmem za mesarsko obrt. Bohorč Karel, mesar. Krško. PREPROSTO SOBICO S HRANO iščem pri poštenih ljudeh na deželi. Ponudbe pošljite na M. Grah, SI. Javornik. VODNE TURBINE za vse razmere ugodno naprodaj. Tehnična pisarna inž. O. Borštnar. Ljubljana, Praža-kova 8. »MIGLJAJ USODE« je naslov velikega ljubavnega romana, ki ga pravkar prinaša »Družinski tednik«. Zahtevale eno številko popolnoma brezplačno na ogled! »Družinski tednik«. Ljubljana 345 ZDRAVSTVENE IN POUČNE KNJIGE Kako se obvarujem vseh bolezni: 20 Din; Zablode ljubavnega življenja: 20 Din; Veliki vsevedež: .28 Din; Spisovnik ljubezenskih pisem, veliki: 30 Din; mali: 24 Din; Sanjska knjiga, vedeževanje iz kart, velika: 38 Din, mala: 26: Din; Godčevski katekizem: 25 Din; Najboljša kuharica 40 Din. Razpošilja po povzetju Polajnec, Ljubljana - Moste, Bavd-kova 2./I. MAJHNO POSESTVO na f^lnčni legi z dvema oraloma zemlje se ugodno proda. Naslov: Marija Žagar, Trnov-lje št. 75, p. Celje. LEPA SADNA DREVESA zajamčena rodovitnost, zahtevajte seznam. Drevesnica Šauperl. Sv. Barbara pri Mariboru. KRASNO IZBIRO vzorcev za ročna dela dobite v Nifergalovi predtiskariji. Maribor Koroška c. 1. Brezplačen pouk v igranju! klavirska harmonike (»d Din 480i, mg* Zahtevajte —a l65V brezplačen katalog! ME1NEL « HEROLD — MARIBOR ŠT. 104 Pomlad! Letot OSTANKI IZ MARIBORSKIH TEKSTILNIH TOVARN pristno barvni, brez napak, noben kos izpod 2 m, in sicer: paket serija H z vsebino 16—21 m p rima oksfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne mrkškp erajno ,' noji Op i^iH vzorcih in treh žepnih robcev; paket serija M z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kretona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi; paket serija H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol s 3 žepnimi robci. Vsak paket poštnine prosto samo 136 Din Paket serija Z z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum oziroma plašč in sicer: Z/l—130, Z/2—160, Z/3—250 din; zadnji dober kamgarn. Isti v modri in črni barvi 275 din. Cela podloga za moško obleko po kakovosti 80. 100 in 120 din Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago. Zato pišite še danes na razpošiljalnico »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Trgovcem popust. PREKLICNA IZJAVA Podpisana Novak Frančiška, kočariea, Krašice 26, p. Moravče, in Kcprivšek Ivan, posestnik in cestar. Podstran 34. p. Moravče, preklicujeva in obžalujeva, kar sva izrekla žaljivega o Jančigaju Antonu, posestniku, Dole 25, p. Moravče, da je namreč kradel seno pri posestniku Deteli Francu, ter se mu zahvaljujeva za odstop od tožbe. Novak Frančiška, Koprivšek Ivan. OSLABELIM Znanstveno je dognano, da urejuje KALE-FLUID izločevalno delovanje vseh žlez, krepi telo in uravnoveša živčevje tako. da postaja človek spet krepak in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno podrobna literatura. Zahtevajte: Beograd, Masarvkova 9, Miloš Markovič. • KA-LE-FLUID se prodaja v lekarnah in v drogerijah. SAMO «i ' B' i t^im v. i v - H Din !>8 — 08719 Po ceni i ti dnina /:*pt*stnu tira .sliuek Proof, lepo krom!rano ohišje s svetlečimi številka.«! in ka/alci !»in 9K — 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem Din 185 — 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnom s sekundnim kazalcem Din