Barbara VERLIČ DEKLEVA Ekološki problemi v bivalnem okolju Ekologija Bivcdno okc^e Ekološka zavest Čeprav mnerye o slabi ekološki kvaliteti okolja zelo irr^resivno narašča tako v mestih kot na podeželju, Je opazna predvsem rast tega po/aua na podeželju. Na splošno sicer ob-staja v mestih vegi delež ekdoško ogroženega okolja, vendar Je rast enakega na podeželju večja, in prav to Je najbolj zaskrbljujoče. Beležinv) skokovito naraščaiy'e ne le občutljivosti ekološke zavesti prebivalcev, an^ak. veijetno tudi izostrenih kriterijev za iojaliteto okolja. Razlike v odgovorih anketiranih prebivalcev v letih 1984 in 1991 govoryo torej v prid naraščanju latentne ekološke zavesti, ne pa nujno manifestne, ki zagotavlja tudi pripravljenost prebivalcev za akcijo. Barbara Vedič Dekleva Eicologic Problems in the living Enxdronment EkiDlogy lÄving environment Ecologie consciousness Although attäudes concerning ecological quality are impressively increasing in cities, as well as in. the countryside, it is more apparent in the latter. Generally, the share of eer-cipirajo prebivalci sami (M. Zlatic, 1990). Anketa nam odkilva le to drugo plat, medtem ko so objektivna merjenja prisotna zgolj na omenjenih prostorskih območjih ali le za specifične probleme, ki z našimi vprašanji niso primerljivi. D. Vu-kovlč (1991: 63) navaja, daje pomanjkanje relevantnih podatkov ovlia za vi ednotenje stanja, ekološke statistike nI, obstajajo le podatki o stanju voda in zraka za daljše obdobje. Zato o ekološki situaciji v bivalnem okolju govorimo le pogojno: analiza nam odkriva, kako ljudje percipirajo in spreminjajo v obdobju sedmih let svojo občutljivost za ekološko področje kvalitete življenja. Znano je, daje ekološka zavest močno narasla v zadnjem desetletju, in to bolj v razvitih okoljih, kjer so bile "defoiTOaclje" prirodnega okolja večje. V ra2:vitih, torej pogosteje urbaniziranih okoljih se je ekološki problem zastavil kot ena omejitev samega k\^intitativnega pojmovanja ra2:voja (D.Sergejev, 1991); z večjim poudarkom na kvaliteti okolja je to postala omejitev razvoja samega. Paradoksalno je, da se taka naravnanost ekološko občutljive zavesti prenaša na okolje, torej enako na podeželje kot na razvite regije. Še več, prav prebivalci mest pogosteje zagovarjajo ohranjanje ekoloških kvalitet podeželja, čeprav posledic (npr. manjšega dohodka podeželja) niso pripravljeni prevzeti nase (Bai-bič: 1991; 26) (2). Takšno dilemo laliko na različnih ravneh razumemo tudi v odnosu razvitili dežel do tretjega sveta. Prebivalcem omejitve v rasti produktivnosti ali določenim investicijam nasploh povzročajo vrsto težko premostljivih, življenjskih problemov. Alternativni modeli "ekološkega razvoja" namreč zahtevajo uporabo dražje tehnologije, kije težje dostopna (dobesedno in glede na ceno), oziroma modele razvoja "omejene" produktivnosti in rasti. Ker že sicer obstajajo razlike v ravneh življenja med podeželjem in mesti ter nerazvitimi in ra2:vit{mi regijami, aplikacije takšnih ekoloških št. 23,24, 25/1993 modelov dodatno bremenijo prebivalce prvih. Obenem povečujejo socialno in ekonomsko konlüktnost obeh okolij, to pa v končni fazi onemogoča doseganje konsenza o ekološko sprejemljivejših projektih. Ekološka zavest lahko odpira imanentno politično vprašanje dileme prerazporejanja (dnižbene redistribucije) resursov, dokapitalizacije novih razvojnih modelov, investicijskih rizikov ter stroškov alternativnih modelov ekološkega razvoja v okolju. ' Rastoča zavest o ekološki kvaliteti okolja spreminja dosedanje prepričanje, da so to problemi zgolj razvitih. urbaniziranih okolij, ^^aj na dva načina. Podatki namreč kažejo, daje slaba kvaliteta okolja, čeprav v povprečjih manj prisotna, tudi problem podeželja (Dekleva. Iz razsis-kavokvaliteti življenja, 1989,1990). Še posebno to velja za bivše socialistične dežele, ki so z disperzijo tehnološko zaostale proizvodnje močno ogrozile naravne resiu^se tudi podeželskega okolja. Po drugi strani tudi podeželski prebivalci sami vse hitreje, po zaslugi siljenja strokovnega in javnega mnenja, sprejemajo ekološko občutljivejši in kiitičen odnos do razvoja (Javno mnenje, FDV; Barbič, 1991; Vukovič, 1991). Dilema razlik v ravneh, kvaliteti in življenjskih možnostih prebivalcev obeh okolij pa s tem zaostruje kon-filktnost politične konfrontacije v procesu prerazporejanja nujnih, a ne zadostnih resursov. Kaj nam pokažejo primerjave podatkov o ekološki kvaliteti bivalnega okolja v zadnjih sedmih letih? Podatki naše raziskave üustrirajo zgolj omenjen segment zgoraj odprtih vprašanj. V tej analizi se omejujemo le na prikaz sprememb odnosa prebivalcev do nekaterih ekoloških motenj v njihovem bivalnem okolju na splošno in posebej glede na tip okolja, ki ga ti prebivalci po-seljujejo. Izbi"ani so le tisti indikatorji, ki so primerljivi za leti 1984 in 1991. V preglednici 1 so prikazane pilmer-Jave med odgovori anketiranih glede kakovosti zraka in o hrupu v okolju, kjer živijo. Že na pivi pogled iz tabele laliko ugotovimo, da seje delež tistih prebivalcev, ki trdijo, da Jih v njiliovem okolju motijo hrup in zrak, podvojil oziroma poti'ojil. V letu 1984je bilo več kot tri četrtine prebivalstva mnenja, da v okolju, kjer živijo, ni pretiranega hmpa, ki bi jili motil. V letu 1991 Je takšnili komaj dobra polovica. Pri tem je potrebno še enkrat opozoriti, da dobra polovica slovenskega prebivalstva živi v naseljih izven občinskili središč. To so praviloma zelo majhna naselja, ki smo jih definirali za mestna naselja. Obseg kvalitete zraka se Je po mnenju prebivalcev poslabšal v sedmih letih za tiiki-at. Danes je le še slaba tretjina prebivalcev mnenja, da Jih v bivalnem okolju ne moti onesnažen zrak. V letu 1984 jih je bilo 77,6%. Delež slabega zidaka seje, po mnenju anketiranih, torej od 22,4% v celoti bivalnega okolja razširil na 65,1% v letu 19911 Podobne rezultate dobimo tudi v analizi ekoloških vprašanj Javnega mnenja (FSPN; 1980, 1986, 1990, Vukovič, 1991: 65). Preglednica 1 : Mneiye aiikeiiraiiìh o ekološkem staryu bivalnega okd^a (v ' Hrup 1984 1991 Ga ne nx)ti ali ni izpostavljen hrupu 77,5 58,8 Ga moti in je izpostavljen 22,5 21,4 Ga ne nx>ti ali ni onesnažen 77,6 31,5 Moti ga slab zrak in je onesnažen 22,4 65,1 Preglednica 2: Ekološka ogroženost bivalnega okolja po tipih nasély (v %) 1984 1991 Delež populacije, ki ga v okolju moti ali je izpostavljen hrupu zaradi prometa ali industrije V celotni populaciji 22,5 41,2 V mestnih naseljih 29,3 51,3 V podeželskih naseljih 16,9 31,5 Delež populacije, ki ga moti slab zrak ali je izpostavljen smradu industrije in prometa V celotni populacije 22,4 65,1 V mestnih naseljih 33,5 80,6 V podeželskih naseljih 13,2 50,4 Poglejmo še, kako se pojavi ekološko motenega okolja i-azporejajo glede na tip bivalnega okolja, torej glede na podeželje in urbane centre (preglednica 2). Čeprav mnenje o slabi kvaliteti okolja zelo impresivno narašča tako v mestih kot na podeželju, je opazna predvsem rast tega pojava na podeželju. Na splošno sicer obslaja v mestih večji delež ekološko ogroženega okolja, vendar pa je rast enakega na podeželju večja, in prav to je najbolj zaskrbljujoče. Obenem je to tudi znak, da so vse manjše razlike v občutljivosti ekološke zavesti med podeželskim in mestnim prebivalstvom. rajub temu da na splošno velja prepričanje, da je ekološko bolj ogroženo lu'banizirano okolje, pa naši podatki kažejo, da v Sloveniji v zadnjih sedmih letih med prebivalci podeželja močneje nai-ašča občutek ekološke ogroženosti. Delež slednjih se je podvojil oziroma je v primeru slabega zraka kar štiriki-at večji kot v letu 1984. Razlike med obsegom ekološko ogroženega Lirbanega in podeželskega okolja so tako v letu 1991 nekoliko manjše od tistih v letu 1984. V obeh tipih naselij ugotavljamo zelo močno povečane cleleže prebivalcev, ki trdijo, daje njihovo bivalno okolje ekološko ogroženo. V tem splošnem trendu pa je opaziti, da delež podeželskih prebivalcev nekoliko hitreje pridobiva ekološko osveščenost. Alije vzrok za to tudi dejansko poslabšanje kvalitete okolja, je seveda težko trditi, ni pa tega možno izključiti. Vukovič ugotavlja (1991: 61 -63), daje kvalificirana ocena stanja možna le na izoliranem segmentu, vendar ti indikatoiji navajajo, da "fizični podatki o stanju okolja govorijo o izredni degradadaciji okolja v Sloveniji". Beležimo torej skokovito naraščanje ne le na občutljivosti ekološke zavesti prebivalcev, ampak verjetno tudi izostrenih kriterijev za kvaliteto okolja. V tem trenutku ne moremo opi'edeliti, kolikšen del naraščanja te zavesti lahko pripišemo dejanskemu poslabšanju ekoloških po gojev bivanja. Vsekakor pa je to tema, ki se ji bomo v prihodnje posvetili z več pozornosti. Ki itično velja v bodoče tudi ovrednotiti metode raziskovanja, sam tip vprašanj, ki smo jih uporabili sami in tistih izjavnega mnenjav obdobju več let, kažejo na možnost "slučajne" distribucije odgovorov. Razlike v odgovorih anketiranih prebivalcev v letili 1984 in 1991 govorijo torej v prid naraščanju latentne ekološke zavesti, he pa nujno manifestne, ki zagotavlja tudi pripravljenost prebivalcev za akcijo (Vukovič. 1991: 62, 68). Dr. Barbara Verlič Dekleva, dipi, soc. Opombi ' Iz raziskav o Icvaliteti življenja Slovenije. ^ D. Vukovič (1991: 63) navaja, daje skupščina Slovenije nedavno sprejela oceno, da so trendi onesnaževanja v Sloveniji zaustavljeni oziroma zlomljeni, čeprav po njegovih podatklli kažejo ravno nasprotno ali vsaj take ocene (strokovno) ne utemeljujejo. Povsem nasprotujoče si ocene dejanskega stanja so tudi sicer prisotne pri nas (med stroko in politiko); očitno so bolj odvisne od tega, kdo jih daje. kaicšen je njegov interes ali prizadetost zaradi problemcFV okolja. Viri Barbič. A.. In sodelavci: Prihodnost slovenskega podeželja. Etolenjska založba. Novo mesto 1991. Light. I.: Cities in World Perspectives, Macmillan, New York 1983. Logan. John R.,in Molotcb, Harvey L.: Urban Fortunes, Political Econony of Place. University of California Press, Berkeley, Los Angeles, London 1987. Antončič, V.. Svetlik, I., Rus, V. In skupina avtorjev: Projekt Kvaliteta življenja 1984-1991, Inštitut za družbene vede, Univerza Ljubljana. Sergejev, D., Vukovič, D., et al.: Revija za sociologiju 22, 1-2 (ekologija i sociologija). Zagreb 1991. Roca. D., Seferagič, D., Zlatlč M., et al.: Promjene u svakodnevnem životu sela i grada. Zbornik, Institut za društvena istraživanja u Zagrebu, Zagreb, december 1990.