OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za peozdlgo In napredek obrtnIStoa Draoske banoolne.
»OBRTNI VESTNIK* Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno ...... Din 40-— polletno	Din »— posamezna Številka . . Din 1*—	Glasilo »Zveze obrtnih aadrug v Ljubljani", »Splošne zvez« obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. UredniStv« in upravnittvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Netranldrani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Podutiški dovoljeni te a navedbo vira. Stev. pri po&tnl hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860.
XIV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 24. aprila 1931.	Štev. 17.
MoBstre-proces proti pekom
.,	,	.	'	J	i':	- ‘.'f
V ponedeljek 20. t. m. je sedelo na zatožni klopi pred IjuMgartsldh okrajnim sodiščem 48 pekovskih
roofstrov, ki so tBa ovadeni, da so prodajati kmh po pretiranih cenah (§§ 8 in 9 zaikona o pobiranju draginje), obenem pa tudi vata, ter se dtp hoteli držati naredbe banske uprave, s katero so bile določene cene kruhu f§ 3821cac. zak.L
Po ceftodnevsd razpravi, id se je vrsta radi velikega števila obtožencev v porotni dvorani, je ob 18. popoldne razglasil sodnik sodbo. Dva ovadena sta bila oproščena;, vsi ostati pa so MB kaznovani pogojno z denarno kaznijo od 240D do 17® Din, ati v slučaju neizterljivosti na zapor od 24 ur do 3 dni.
Obsodba je Ma izročena samo zaradi delikta po § 382 kaz. zah., t. j. zaradi kršitve cen, kakor Jih je predpisala banska uprava, ute glede na to, ali so prekoračiti dopustni dobiček affi ne.
Razprava o obtožbi, češ da so peki kršiti zakon o pobijanju draginje, je bila preložena in se bo nadaljevala, kt> bodo peW dopolniti svoje kalkulacije tako, da se bosta mogla oba pozvana Izvedenca izjaviti.
Ali so peka res zahtevali pretirane cene za kruh, bo torej sodišče razsodilo šele na prihodnji razpravi.
Sodbo bomo objaviti šele potem, ko pride končna odločitev tud v drugem delu ovadbe. V naslednjem navajamo samo kratko predzgodovino maksimiranja cen po kr. bansfd upravi v Ljubljani, ki je dovedla peke na zatožno Idnp.
Leto 1928. sta aha velika župana mariborske in ljubljanske oblasti sporazumno s pekovskimi <organi»
spotdairisiko ne morejo več vzdržati’ določenih cen in da se ravnajo itak po ključu, ki ga je na anketi določil sam g. poidlban. Bali so tu*
zacijami. Zbornico TOL in pred* staivniki mest in tržnih uradov Ljubljane, Maribora in Celja ter konzumentov določila, da sme ce* na kruhu prekoračiti dnevno ceno moke ptn veletrgovcih največ za I Din pri kg. Tega dogovora so se peki strogo držali. V decembru
1930	je banska uprava ta ključ raz* veljavila, češ da so cene moki tako ipaldile, da morajo peki še dalje znižati cene kruhu. Sklicala je ob* enem na dan 15. decembra 1930 anketo, h kateri je povabila za* stopnike pekovskih organizacij, mestnO načelstvo v Ljubljani in Zbornico TOI. Na tej anketi so zastopniki pekov predložili točne podatke o kalkulaciji, oprte z do* kumemti ter opozorili, da krušnih cen ne morejo znižati pod doteldaj veljavni ključ, ker bi biK sicer v nevarnosti, da bodo morali kruh prodajati v izgubo in v lasten go* spodarski polom. Pri tej priliki se je opozarjalo tudi na številne kon* kurze pekov v celjskem in ljub* Ijanskem okolišu, ki dokazujejo, da so bile že dotedanje cene . ne* vzdržne in nemogoče za pekovske, obrtnike. G. podhan dr. Pirkmajer je izjavil, da kalkulaciji pekov ne more ugovarjati, da pa j e kljub temu ne morevjpoštevati, češda jekončni efekt obratovanja vendarle druga* čen. Pri temi je mimogrede kazal tudi na gostilničarje. Opiral se je na kalkulacijo, ki jo je predložil zastopnik pekarne banske bolnice v Mariboru, kateri šo zastopniki pekov seveda ugovarjali!, ker ni Upoštevala režijska! postavk, s ka* tenimi morajo računati pekovski obrati. Anketa je bila zaključena z izjavo g. podbana, da se bo cena kruhu določala tako, da se k ceni moke pribije 1 Din, za ceno moke pa vzame dnevna cena rta zagreb* ški borzi. Na pripombo, da sred*, nji, osobito pa mah pdki pri teh cenah ne bodo vzdržali in da jih bode minogp (propadlo , so peki dobili Odgovor, da se bo šlo preko tega z\ etanom; bodo pa ostale samo velike pekarne, ki bo* do zmogle to ceno.
Banska uprava je izdala nato dne 23. XII. 1930 naredbo, glasom katere se določa, cena; kruhu 4.— ozarama 3.50 Din na kg. V drugem odstavku te naredbe se določa, da bodo v bodoče pri določevanju cen kruha merodajne dnevne ce*' ne moka na zagrebški borzi.
Da so se petki zaključka ankete in določevanja cen na bazi zagrebških borznih cen za moko kljub ugovo* ram držalš, da se pa po njihovem mnenju ravno oblastva niiso prila* godila izprememibam v cenah mo* ki bo razvidno iz naslednjega:
Ko so pekovske zadruge otmenje* no bansko naredbo priobčile poSa*; mezniiim pekom, so slednji znižali cene kruhu. Toda zadruge so kma* lu dobile od vseh prizadetih Šlo* nov pritožbe, da peki s temi cena* mi ne morejo izhajati, ker so se cene motki začele dvigati in prosi* jo, da zadruge ukrenejo potrebne korake za primemo zvišanje cen kruhu. Radi tega se je po sklepu odbora pekovske zadruge v Ljub* ljani podala deputacaja h g. banu in mu sporočila težko matarijelno stanje pekov, ga opotzorila na‘ iz* premembo čen molki ter obvestila
0 sklepu zadruge, da se četne kru* hu zvišajo od- 18. II. 1931 dalje rik 4.50 oziroma 3.75 Diin. G. ban je deputaciji sporočil, da bo zadevo še. proučil. Dne 18.11. 1931 so nato peki zvišali cene kruhu. Banska uprava pa ni sklicala niti ankete za 1 novo normiranje cen kruhu, niM ni izdala novega cenika, četudi so cene moki na zagrebški borzi po* skočile in bi bilo z ozirom na itz« javo g. podbana ob priliki d ec etn* brske ankete pričakovati. Ker so peki sami prilagodili cene ključu
1 Din na en kilogram moke po za* grebški borzni ceni, je kr. banska uprava smatrala to za samovoljno kršenje banske uredbe ter je vlo* žila pri sodišču ovadbo proti pri* zadetim! pekom1.
Ker sp pekovski obrtniki bili vedno lojalni in mirni državljani, se je javnost zelo čudila, da bi se naenkrat korporativno upirali vlad* ni naredbr in da mora sodišče ka* zensko postopati prot* njim. Do. tega koraka pa je peke privedla, samo skrajna sila in zavest, da go*
di v dobri veri, da banska naTedba sploh še ni piavomočna, ker so za* diuge viožile proti njej pritožbe na pristojno ministrstvo in da se jim Je zaenkrat še ni bilo treba držati.
. Razlogi, katere so obdolženi pe* Id v svoj zagovor navajali pri so* dišču, so zelo tehtni in v kratkem sledeči:
Kr. banska odredba je bila izda* na na temelju § 8. zakona o pobi* janlju draginje v zvezi s § 5. pra* vilpika k temu zakonu. Temelji pa tuidi’ na čl. 65. in 66. zaikona o no*11 tranji upravi. Ako se točno pre* gleda zakon o pobijanju draginje, ta nikjer niti z besedico ne daje Upravnim oblasftvom pravice,’ det maksimirajo cene nujnim živi j en* skita ootrebščinam. Zato je oipra* vičeno, smatrati, da je kr. banska^, uprava prekoračila svoj delokrog, ko je izdala .talko naredbo: Tudi sklicevanje na čl. 65. in 66. zakona o notranji upravi je neutemeljeno, kori določata oba člena za oblastva le splošne smernice, da so poklica* na čuvati javne interese m skrbe* ti za občo blaginjo ter mir v dr* žavii, Pekovski obrtniki so gornje informacije prejeli od znanih stro* kovnjakov — upravnih juristov —, ki so izjavljali, da smejo upravna oblastva posegati v lastnino ib v razpolago s privatno lastnino lena podlagi in V okvirju veljavnih za* kanov. Banska naredba se sicer ne sklicuje ,na § 51. obrtnega reda, po katerem! bi sicer imela pravico iria* ksimirati cene, toda ta določba ve* Ija le za izjemne priKke rt. pr. voj* no, lakoto, nemire itd.
Če bi pa tuldi bilo to stališče pe* kov nepravilno, pa so smatrale pe* kovske zadruge, da ne kršijo s po* višanjem cen kr. banske naredbe, ker so cene moki na zagrebški borzi v relaciji povišanja poskoči* le, kar naj pokaže sledeči račun:
Dne 23. XII. 1930 je veljalo 100 kg bele moke št. 0 na zagrebški borzi 290 Din, dine 18. februarja
1931	pa 320 Din, torej bi morialai biti cena belemu kruhu ' *
X = 4.42
ali približno 4.50 Din. Po istem ra* čunu bi smeli peki zvišati cene čr* nemu kruhu na 4 Din, toda so zvi* šali samjo na 3.75 Din, da se ni kr* šila skuipna relacija črnega in be* lega kruha. Peki vendar niiso mogli pričakovati, da bo kr. banlska na* redba po tem ključu sama odreja* la cene v bodoče, ker bi morala dnevno službeno iste objavljati na podlagi dnevnega kurza moke na zagrebški borzi.
Peki so sodišču predložili točne račune glede svojih režijskih stro* škov, na podlagi katerih izhaja, da bi po banski naredbi prodajali kruh v izgubo. Zato so sm&trali, da so s kršenjem te naredbe, če je tako kršenje sploh podano, odvr* rtih samo neposredno nevarnost, ki preti nijih premoženju in gospo* danskemu obstanku. Zato so se pe* ki tudi zagovarjali, da v smislu § 25. kaz. zak. niso kaznjivi, ker ta dolloeba izrecno poudarja, da od*-pade kaznjiVost, če je kdo storil kaznjivo dejanje le zato, da oidvr* ne Od sebe in od svoje rodbine nevarnOst za življenje, čast afi imovino.
Sodišče gorenjih razlogov ni upoštevalo ter svojo razsodbo kratko utemeljuje, da ima banska uprava v smislu čl. 65. o notranji upravi pravico do izdajanj* tarif; Ker so pa peki določeno maksdmi* ran j e krušnih ceri prekoračili, so krivi in so biili pogojno obsojeni na 840 — 2400 Din, in sicer za do* bo enega lčta. Peki so proti tej sodbi vložili priziv iz gorenjih raa* logov. .	,	. ■ i ; -V.
Kdor pozna razmere v obrtni* škem stanu ve, da je zagovor pe* kovskih obrtnikov resničen jn pra* vileni. Obrtankom preti resna rte* varnost-, da ne zmorejo prodajati po odrejeni ceni in posledica tega bp, da bo veliko in sicer v prvi vr< sti majhnih in srednjih obratov morala zapreti svoje obratovalni* ce. 2e danes izjavljajo trgovci z moko, da bodo 'usta/vil vsako kre* dirtiranje, ako obvelja še nadalje omenjena banska naredba. Zato je sklicanje poinovne ankete nujno potrebno in apeliramo na pvddev* npsft oblasti ter merodajnih fak* tor jev, da. objektivrto proučijo že* Ije im1 težave pekovskih obrtnikov. Interes države ni, uničiti pekovski obrtni stan, Idi je vedno, točno iz* podnjeVa! svoje državljanske dolž* nostr. Ošobito pa je že iz' splošnih narodnogospodarskih razlogov tre* ba skrbeti, da ne propad a m a® obrtnik. Vse modeme držav?, Id so vodile pametno in modro go« spodarsko politiko, so smatrale po* liriko srednjega stanu ža najboljšo ter so skrbele in podipirale obrt* ništvo. Uverjeni smo, da bodo ptodlrla ta gospodarska; načela tu* di pri naših merodajnih činiteljih, ki se lahko na vsak ktirak prepiri* čajo, da hi bila ravno Dravska jba« novina brez obrti, dšobito srdd* njega in milega, pokrajina izse* Ijevanja in fcfflkte. ' ’ .	......
Opravili bodemo sami!
<V odgovor »Obrtniškemu /Vestniku« iz Zagreba).
Načelni borba o vprašanju sistema kamor med slovenskim obrtništvom je dala povod nekemu »C.«, da se spodti-ka nad zadržanjem »(Obrtnega Vestnika« kef rioče razpihovati strasti in širiti prepir 'V tej borbi. Dela se, kakor da bi bil on edini, pri katerem bi morali isik-ati potfKa in modroštr, fcaJtb se ndfn je-Ravnati. Dobro so nam znane take manire in mentalitete.
Je to ponekod že v krvi in zato jemljemo na račun zilobnosti, temveč bolj neke naivne megalomanije in nevednosti. Gospod »iC.« bi storil sebi samemu boljšo usilugo, ako bi ne govoril o eslovenačkim druigoviima«, ko sam — kakor rzgleda — sploh ni obrtnik. Raje naj bi se brigal za to, da bo čistejše^ pred lastnim pragom in da se preneha že enkrat z mentaliteto in navado, da je rešitev vsega samo v polemiziranju, debatiranju, hujskanju, prepiranju in ipapir-nitem rezolucijonirarou. To po našem ukusu ni, ker smo pač navajeni na stvarno in ustvarjajoče, četudi trdo delo. Trdi naša borba se ne spremlja s hreščečimi fanfarami in puhlimi besedičenjem in polemiziranjem. Tudi pri borbi smo tihi; kor jo- vzamemo resno, stvarno in gremo pač radi 'bolj globoko. Za kar pa se odločimo, to tudi držimo.
Ustvarili smo si svojo obrtniško organizacijo, ki se zaveda svoje tradicije, solidnosti in ogromne važnosti za obrtnika; «i nikakor samo na papirju iin od danes do jutri, da 'bi se smela razbiti radi spora za' Ibčetfe ali skupne komore. jrrta-rtio svoje sltafro- stanovosko glasilo; ki se zaveda svoje kvalitete in pomena in ne bO torišče neplodne polemike takrat, kadar bi to škodovalo višjim interesom obrtnega stanu. Kafko se-mu‘je ravnati'^ kritičnih časih, ko je na tehtnici velevaž->no <in usodno vprašanje za obrtništvo, katerega interese zastopa, bo vedelo samo in'bo hodilo iskat nasvetov k kakemu »C«'. Kar se pa tiče borbe zia sistem zbornic (komor) pa se sloVensko Obrtništvo dovolj zaveda dalekosežno-stls in’ resnosti tega vprašanja, da bo vrtalo to borbo izboriti na irtačin in v oni smeri, kakor bo smatralo samo za primerno,:; ,
Pustite nas zato v miru, ne sejte razdora in sovraštva m pometajte predsvp-jim -pragom! Dovolj smo zreli, da bodemo pred svojim pragom lahko pomedli Sami iiroz vas.
drug za ločene zbornice, je čislto naravno, da se mora iz itega napraviti za* ključek, da je večina za skupne zbornice. 'Ne gre, da bi se razburjali duhovi ’ ■ter -delala zdražba in razdor v zvezni organizaciji, katero smo s težkim dolgoletnim trudom in z velikimi žrtvami spravili vsi slkupaj v tako lep sklad.
Naj še pripomnim, da se je Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev iin pasarjev, katera šteje 83 članov in je bila! ustanovljena leta' 1888.;- izrekla leta 1928. in teta 1931. za skupne zbornice in to stališče sem moral tudi jaz kot načelnik dosledno zastopati.
Ce se bode pa zakonodaja izrekla za ■eno aili drugo vrsto zbornic, se bomo pač morali ukloniti, naj si bomo večina ali pa manjšina. Kajti v Dravski banovini nahajajoči obrtniki nismo še Jugoslavija; smo pač eh del velike obrtniške družine v Jugoslaviji.
Toda, dragi •tovariši, nekaj drugega pa drži. Po teh potih.ne smemo več hoditi naprej, kajti lahko se zgodi, da bomo radi tega prepira utrpeli še veliko škodo, kakršne se radi sistema zbornic pač ne izplača imeti.
Zato proč s to nepkttlno borbo in razdorom In podajmo sl roke k složnemu delu za velike interese obrtnega stanu, za' katere se bomo ust&Šrib mogli boriti le, če bomo složtii.
Sloga jači, nesloga tlači!
S tem sem dokazal Vam g. Lenarčič korektno postopanje tovariša Rebolja na eni strani, na drugi pa sem podučil <Jjta-telje Obrtnega vestnika o resničnosti izvajanj. Vse to pa sem hotel ih storil zato, ker smelo itrdim, da se v obrtnih problemih, za pridobitev napredka v prostosti iin samoodločbi obrtnika, tovariš Rebolj lahko meri z marsikaterim so-tovarišem, četudi ije poleg obrtnika tudi
trsoveo'	mtr umi r.
Pripomba uredništva:
Priobčili smo ta članek iz lojalnosti nespremenjen, dasi bi bil potreben popravka jezikovno, pa tudi drugače. Opozarjamo pa, da bomo odslej načeloma zavrnili vsak dopis, naj bo od te ali one strani, ako se bo proti najprimitiv-nejšim pravicam uredništva postopalo s takim terorjem. To velja osoblto onim, ki pišejo v naš list polemične prepirljive članke zaradi zbornice, ki se pa našemu vabilu niso odzvat) takrat, ko smo jih prosili, naj napišejo klij' strokovnega Ih zanimivega.
MHko Krapež-, načelnik Zadktge 'urarjev, zlatarjev in optikov" v’ Ljubljani.
Kakšne naj bodo zbornice?
Glede tega važnega vprašanja smo danes obrtniki pa nejasnem, oziroma na dvojnih potih.' Nekateri obrtniki Stojana stališču iz teta 1928., nekateri pa iše-' iz leta’ 1929.	.	..
(V let« 1908. je bil del obrtnih organizacij, ne da bi se s tem važnim vpraJ šanjern globokeje bavijo, itoratikomalo za ločene zbornice, ostale pa so se zavzele za skupne zbornice. Ko pa je prišel prvi ’ izvod novega obrtnega zakona Zvezi obrtnih zadrug itra ' vpogled in ko. je zivezrii odbor vsestransko pregledal Mf-pret^ešal vsebino, je-bilo členjeno, •da se .slkfrčfe zbor zadružnih' načelnike* iz vseh'krajev.'Ti naj bi predelali točko za itočko ter končno napravili sklepa
Zveza obrtnih zadrug je dne 24.'aprila 1930 sklicala sestanek vseh načelnikov, katerih je bilo 70, med temi tudi nekateri iz Štajerske: Obravnaval se je' točkb za tdčfco 'osniftek ndvčga ’ obrtne^ ‘-zakonaf-Mn^se “je7 ktmČno sb&rasno skteniila resolucija lz desetimi točkami, v katerih1 s® bite vsebovane' glavne zahteve obrtništva. Med temi načelnimi zahtevami je bjl tudi soglasen sklep,' da se predata vtiM vseh zastopanih zadrug ' odtočno Izrekajo za to, da naj bodo v bodoče zbornice skupne. Sklenilo se je poslaiti na konfeVenčo obrtniških ud>ru-'žehf-v Beograd dlnS 25.’ aprila 1930 gospode iRebeSa, iPičmanlai Mihelčiča, Vid-■mdrja' in K rapeža z Izrednim 'hartfčllom, da ne smejo popustiti niti za las.
To natego- smo odposlanci,-'izvršili. Danes, 'ko smo tik pred'lUveliaVljenjem novega, obrtnega zakona, so nekateri; obrtniki naenkrat' drugeža jmnenja, to se' privi ža ločene zbbnfiTce, ‘pri čemer ndCehl očitati, da bi bite' to ravno pod vpliVom >.Zaiiatske' banke;
Tovariši obrtniki! Ce smo ‘to stališče soglasno in eno dušno zavzeli dne 25. aprila •1930'!'in'če se je iedaj na ponovno vprašanje pismeno do -dne 11. aprila 1931. izreklo 48 zadrug za skuip-ne zbbrniče in’z istirii dnevom 18 za-
Prva ktanjfcka tovarna biskvitov, desertov, keksov in napolitank
A. KEItV
Itralij
Tek. rat. pri Hj-anil. in posojil: v Kranju štev. 11.693
Kranj, dne 26! 4*. 1931.
ni-
Uredništvo »Obrtnega Vestnika«
Ljubljana.
. Prosim, da takoj v . prihodnji, izdaji Obt-tafegk Vestnika objavite moj dopis, katerega prilagand,- seveda, nič ^premmiitt, temveč ravno tako, kot ga Vam pošiljam jaz.
Z odličnim spoštovanjem
A. Kern d. z o.' z.
tovarna keksov, desertov in napolitank K r a n j.
Adolf' Kern 1.. r,
Priporočeno:
Da se Vi, g. Lenarčič potegujete '%a skupne zbornice, je to gotovo Vaše lastno prepričanje, kakor je tudi slobodno naše'prepričanje, da se potegujemo za samostojne ločene zbornice. V tem pogledu ne smemo gojiti drug proti drugemu nikakega sovraštva. Da pa pišete med drugim, v postopanju našega preza-služnega večletnega izadr. načelnika, neresnico, zato pa nikakor Vašega pisanja ne moremo odobravati In hočemo tu V&m in čitateljem lista natočiti čistega in do pičice resničnega vina, ker hočemo Jriti značajn m hočemo s tem popraviti krivico g. L. Rebolju, katero ste Vi v tem članku njemu storili.
iKot soudeleženec občnega zbora potrdim, da ste Vi, g. Lenaičič stavili pismen predlog za odpravo tečajev, katere prirejajo ! razni prodajalci šivalnih strojev in s tem škodujejo mnogo šiviljskemu obrtu.
iNa ta Vaš predlog'ste’dobili'od g. načelnika iRebeka'odgoVoT, da. je zveza že pokrehila v tem potrebne korake, da se pa ne da pič napravita, ker imajo po neki naredhi prodajalci šivalnih strojev pravico prirejati take tečaje, 01} tej pri-, liki je tovariš Rebolj,' izjočil gVtRebeku( tozadevnr dopustni; odlok, katetejja, -je g. načehfik prestali' iz katerega’ pa je bfte razvidno, da Majo prodajalci šivalnih strojev prirejati omenjene tečaje že iz leta 185D. glasom cesar. naredbe drž,, zakona št, 309, in s tem je odpadel Vaš tozadevni predlog, ker je bilo ugotovljeno, da se pr^ti postavno dovoljenim tečajem, ’ četudi sp, v kvar šiviljskemu obftu,! ne1 'da nSb hap^vra.
To in nič drugega m g> Rebplj jzavzel, Vprašani’;Vas':'g: Lenarčič, ah 'je toVaris,; L. ReboljV s tem, da iie;Jta odlok poka- ’ zal napržvfl 'kako krivico? da ga sedaj zakrlnkujete in 'mu' predbacivate nekorektnost ? in s 1em škodujete ugledu, katerega ,si je mnpgojetni z^sflužni pa-čelhik ni kot prvdboritplj.iia jGprenjskem za boljšo'bodočnost obrtništva vsesfcran-sko pridobil.
Četudi obrtnik in trgovec, in četudi je trgovec š stroji, je minulo !etp ori prvi napiavil na tuk.‘ obrtno Ablast v irrienii1 zadruge pritofebo; prOti !Ueki 'tvrdki, ka-ter^ take tečaje že mnogo let prireja, ter je na to naša zadruga dobili od %m 'pa-
foVor, da zadruga ni legitimirana pote-ovati se za pdšaniteno' šiviljstvo.
Konzorciju »Obrtnega Vestnika«.
Ni nam vseeno, ako se je zadnji čas zabelo zopet skoro po nepotrebhfem izigravati malega obrtnika, kakor, vedno v borbi,- Tako je pa pričelo sodobno s tem' izkoriščanjem tudi neko nepričakovano zavzemanje od strani* oseTj, katerim — vsaj kakor smo že, večkrat ču-li na tem mestu — ni bil blagor malega obrtnika največ mar. Saj sirio čuli večkrat izraize ravno od onih, ki se sedaj postavljajo ob pje stran, da so oni tisti, ki de spadajo v našo sredo in na Čelo mest. ki jili zavzemajo. Zato, obrtnik, nfe pusti se vloviti niti sedaj, niti kdaj pozneje. Dosti je, če si se dal do danes izigravati, dasiravno si imel po velikein 6. januarju veliko zaupanje, da se dela res v smislu tega velikega dne. Alji danes stojiš razočaran, ker moraš slišati in čitati izjavi tistih tvojih vodilnih mož. ki si jim vse zaupal, da delajo proti tebi, ker kršijo s tem. da hočejo ločiti tebe od ostalih sotova-,;rišev v državi, ta veliki dan, katerega so tako ponosno s povzdignjenimi prsi rabili za lepotičenje sedaj razkrinkanega delovanja. Ti veš, da je bilo veliko tega početja v škodo nam vsem m zato zaupaj danes v sebe in v našo skupno veliko jugoslovensko moč obrtništva. One pa vprašaj, če jim je blagor samo to, »ampak zmagal, potolkel seiA ga pa le«; nas vse pa tolčejo le opi, ki se danes za nas zavzemajo. Take primere bom navedel v prihodnji izdaji, ako bom videl, da, je naše stanovsko glasilo nam vsem na razpolago. V’ nasprotnem pa se, dragi tovariš, vprašaj sam, kdo si ti obrtnik.
Ivan Gogala, krojač itd. na Jesenicah.
Beogradu poudarjal našim zastopnikom, da je mnenje to: Ce se ustanovijo samostojne obrtniške zbornice' popolnoma avtonomno za jfesamezn^ ba-novike, bi bilo na' vsak. nž&in bolje za obrtništvo iz razloga, Ic^r se v skupnih1 zbornicah večkrat kmjflp interesi nied obrtnikom in trgove«Mri ali* med obrtnikom in industrijcem.
I. L- 1928 je izdala Zveza obrtni^ zadrug okrožnico nž^pofeameznfe zadnige, da naj se izjavijo, če so za skupne aU ločene zbornice. Takrat se je izjavila naša zadruga, t. j. zadruga elektrotehnikov, za ločene zbornice. Letos je ponovno razposlala Zveza okrožnico na zadruge, da naj se zopet izjavijo o skupnih ali ločenih zbornicah, na katero je naša zadruga podala enako
.izjavo. .	v..........
Nimam namena delati kakšno propagando za skupne ali ločene zbornice.. Poudarjam pa samo eno: Če se dela v naši državi za izenačenje zakonov, bodo v vsej državi ali skupne ali pa lo-; čenfe' zbornice. Sigurno'se ne bo napravil poseben zakon samo za Dravsko banovino. H,pje zasebno mnenje je, da 1 imamo Veliko vel? važnejših vprašanj, katere nkj bi reševali ; kajti vprašanje skupnih ali ločenih zbornic se bo re-
- y^,Vrr i* 4%	«>1,\ >< •	- •	. ,i.
silo im drugem mestu. .	v
Tovariši - obrtniki! Opozarjam vas, da nikar ne razdirajmo naših obrtni-
! ških . organizacij radi skupnih ali lo-čedih' zbornic.
!	-»iS / ct j«i •-	•- —t -J » •
Dimnikarski mojstn m i	zbornice
, Ljubljanska .o.brtna strokovna lista sta prinesla stvarno’ ugototy|tev posa-t niezhih izjav obrtnih zadrug o zborni-i cah. , ' i '	\'	:
1 Ljubijanška dnevnika sta pred časom prinesla kritiko o postopanju dimnikarske zadruge za ,ali proti skupnim zbornicam. Oba strokovna obrtna lista v Ljubljani zopet ugotavljat^, da je zadruga dii^|ikarjey za, ločene zbornice, Objavljena na prvemj mestu.
Na'zadhj!. odborovi seji se'je o tem vprašanju razpravljalo. Od strani načelstva nam je bila podana izjava, da je,bila pač njihova izjava <sa ločene zbornice pač formelnega značaja in sa-inolastna. ker ni o tein sklepal niti odbor in^np] redni ob^ni zbor. Sl^ienilo.se je soglaš|io, da bo o tem važnem vprašanju odločeval le redni občni zbOr, ki se bo vršil v najkrajšem času. Apeliramo na načelstvo in na zadružne ila-ne, da proučijo to velevažno vprašanje preden se odločijo.
Rogel in Lipnik, 1. r. dimnikarska mojstra.
Ivan Mihelčič st., Ljubljana.
Skupite ali ločene zbornice.
Kot sedanji1 upravnik »Obrtnega vestnika« se oglašam tudi jaz o tem , oprašanju. Nimam namena razburjati duhov; povedati hočem le nekaj dej-'
'St^V., ,.
Kot načelnik Strokovne zadruge koncesijoniranih elektrotehnikov za ‘Dravsko banovino in odbornik Zveze obrtnih zadrug sem bil pozvan, naj se udeležim kongresa obrtniških korporacij, ki se je vršil v novembru 1929. ,v Slavonskem Brodu, na katerem se je razpravijalo glede noVega obrtnega zagona in tudi glede vprašanja samostojnih obrtniških zbornic. Na tem kongresu je bilo zastopano obrtništvo iz, vse države, po številu 66, iz Slovenije nas je bilo 5. Poudarjati moram, da so bili vsi, zastopniki za samostojne obrtniške zbornice, razen nas Slovencev.^. .
Slični kongres se je vršil aprila meseca 1930 v Beogradu, na katerem naš je bil'6 okrog 80. Tudi na tem kongresu se je razpravljalo o samostojnih obrtniških' zbornicah in smo zopet Slo-' venci zagovarjali, stalisče za skupne zbtfrtiicie. Omeniti pa moram, da šem že v Slavonskehi Brodu, kakor pozneje v
Hai je nwega7
Borzno' poročilo. V prošlem tednu so veljale tuje valute v dinarjih in sicer: Berlin (nemška marka) 13.54, Budimpešta (madžarski pengb) 9.92, Cu-ri;h (švicarski, frank) 10.95, Dunaj (avstrijski šiling) 7,99, London (angleški fi^nt) 276.35, Newyork (dolar) 66.76,, Pariz-' (francoski franic) 2.^2, : Pra^a (češkpslovaška krona) 1.68,' Trst (ita-' lijafeka lira) 2.97-
Ljubljanska 1$po^r užnica ZanatsKe. banke je začela' poslovali v prostorip znane Zid^jeVe hiže na Dunajski cesti ( poleg Bavarskega dvora), vendaif bo — kakor čujemo — svečano otvor-jena šele v maju:}
O novem ' obrtnem' zakonu bo po vesteh, ki smo jih prejeli, razpravljal vrhovni zakonodajni svet v ponede* ljek, ko se bo vršila prva seja.
Železnica Št. Janž—Sevnica se bo
gradila že v najkrajšem času, ker je ministrstva za promet že razpisalo gradnjo te 12;kilome.terske proge, za kamero je treba vložiti gradbene ponudbe do ’lo. junija.
400Q delnic. Ba«ke za izravnavo mednarodnih . plačil, (reparacijska banka) do}ji naša Narodna .banka ppd pogojem, , da se zakonsko stabilizira jugosloven-ska'valuta.
Izpreineinba^ predpisov o plačilu prometnega davka' pri postnih pošiljkah.' ki se je izkiuzal za daleko previsok. se namerava po poročilih iz Beo- ; grada-izvršiti že v najkrajšem času ter so gospodarske .zbornice tozadevno1 stavile predloge finančnemu ministrstvu.
Tvrdka »BaVa« d. Kaz~ nitvahkl
- Taizvidino iz poročila v »Obrtnem vestniku« z dne 10. apri* la t. L štev. 15, so čevljarji mesta in oikolice Maribora na svojem sestan* *.u dne 7. aprila sklenili napraviti »a obrtno ohlastvo I. stopnje (mestno naloefctvo) v Mariboru pri* tožbo proti tvrdki »Baita« d d!. v Mariboru radi prestopka po § 32. zakona o pobijanju nelojalne kon* . urence, ker je tvrdka »Bat’aw d. d. tadala; teir med občinstvom mesta jn okolice razdelila na tisoče leta* *°V z besedilom: »Popravljamo pe* te danes in jutri zastonj, tudi ta; čevljev, ki niso pri nas kuplije* Izkoristite to našo uslugo! Gbi* ^»te nas! Bat’a«.
Dne 8. aprila je iposebna na se* ftankiu izvoljena deputacija, obsto* ječa iz načelnika zadruge g. Kraj* cerja im odbornika g. Suliča pod vodstvom tajnika Zbornice TOI g.
ja izročila županu mesta r ri'bora g. dir. Julvanu pritožbo, v ^fteri je opisala1 nelojalno pošto* Panje omenjene tvrdke. Dne 14. aPnla pa je prejela zadruga Od mestnega načelstva sporočilo, da
kfl	,_ji...	J:
turence na Din 2500.— dtenatne gtebe,' oziroma 5 dni zapora i ,,S tem so čevljarji.mesta. % ok<>* lice Maribora dobili zadoščenje 'v>zHc temu, da kazen ni tako iz* Podila, kakor svoječasno v Zemunu. "" tpl&o. m ostrog ec se posebno za princip, da emska tvrdka »Bata«, ki hoče domaSftia ‘vždi .tlk tudi neuJmni jamski,, čevliairji razumejo. £ter ,si ne jboa^ ptitejftli z ian/
ka.
! so ijil
%
-j: ^ ’   J ,—   —   ”—J«
kaizali so s tem tuldi, da tvridka »Ba-ta«,ne sme il^^e moi^e,napravi^ y. r.ai£i državi kaf hoče in kar si po* kakor da bi bila v kaki koflpis
Mer
'UD
do jSkrajno^ti, č^^podairsko oslalblje* ni cjevtjarslki stan. '
Čevljarji mesta in okolice Mari* "" ki so z ustanovitvijo Bat’ine in popravijalnlce (kipar*
 e* se BGpriieti ivs#*
kejga! sredstva in rešilne bilke, ker SO danes Jv. etn alkam ^btypftč?n polo*
»$^*a« ne Tx"?de na ;tela samo v Mariboru ono na* 'itstvo, na upravičen odipor in Jbo v sili, opozarjamo v na* kakor tuidi^v interesu vseh
tudi vse čevljarske, oblačilne e zadruge, da se ščiti pra*
in
Vf.
“ tfr ~v «•
Geca;i predavani*.
Ljudska univerza za obrtniške vajence ,	,	^
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 27. aprila 1934 ob pol 7. uri zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje det lavcev (na IMiklošičevi pesti št. 20, XViIIl. vajensko predavanje. — Pre* dava gospod prof^gor Janko Izlakar, o temi: »Naše planine« s skaoptičnkni slikami. — Vstopnina je prosta. —* Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. — To predaivanje, ki bi se moralo vjšitt.M ,dne 20. t.,.nas.j?..bilo vsled tehničnih ovir preloženo na 27. t. m.
.Tečaj za aytogensko varjenje v Celju. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI namerava prirediti V Celju tečaj za avto«snsjso, vairenjs, Vjr$j* bi «e; 14 dni celodnevno v maju, to pa le pon pogojem, ako bo zadostno število udeležencev. Tečaj bi bil iza žačetnike, ako pa se prijavi zadostno ‘število že izurjenih varilcev, se bo, vrčil mesito začetniškega dopolnilni tečaj, v katerem sc. bode, p.oučAva]o; w. SttMl ,samp £gm| pliciranejše varenje osobito varenje s plemenitejšimi kovinami. Obrtnike, obrtniške pomočnike in tovarniške kovinarske profesijoniste, ki bi se želeli udeležili tečaja, vabdmo, da se nemudoma prijavijo {er navedejo, ali so začetniki, ali pa so že izvežbami v varenju, kje so se iz-vežbali in koliko časa vare. Prijave Je poslati Obrtnemu društvu v Celja najkasneje do 28. aprila 1.1. V primeru, da bi ne bik> zadostnega števila udeležencev za celjski tečaj, se bo vršil mesto tega tečaj za že izvežbane varilce v Mariboru. Prijavlljenci naj zato tudi navedejo, ali bi 'hili pripravljeni v tem primeru obiskovati mariborski tečaj.
i,
.bene zbore Imajo te-le zadrug«: Jo. april*; Zadruga krojačev in kro-;a<3c v Ribnici ob L,.uri popoldne v občinski dvorani v (Ribnica.
— . -------  'T?j^rr	u	26.	aprila: Kolektivna obrtna za-
cini breapravnei drugu na Jesenicah, ob 3,. uri popoldne -rs&fp že itaik V’ salonu restavracije iMesacr na Jeseni-
cah.
One 26. aprila:
Zadruge rokodelsk
občine Trata,
- zftj Oslica, Poljane in Ja-* J—.J“-® Gorenji vasi.'
banska upirava z odlokom z dne 15. VII. 1930. St. Vili. No 2579*1 razvelja* vla »iBatV obrtni list za čevljarsko stroko in pa pritožbo je upravno so« jdišče v Celju potrdilo z razsodbo z dne 1930 uazveljavljenje. Mestni ma« gietrat ljubljanski pa je izdaj dne 13. XI.-. 1930 nov obrtni last, nakar je za* djuga vložila, dne 29- XI. 1930 ponov* no pritožbo na bansk oupravo in oseb* no po deputaciji vložila pri mestnem magistratu pritožbo, ki pa še ni re* šena; . ..;., :v , k.	> >■ - iv,. ,in
fijagajnik g. Kralj je podal Magajni* ško poročillo, iz katerega je razvidno, da znašajo dohodki Din -22.838.10, iz* datki Din 22.654.—; gotovina v blaga j* ni dne 31. XII. 1930 Din 184.10. Oisto zadružno premoženje znaša 43.819 Din ;67 ^>ar. Sprejeto., .i . -	... . . ,
Proračun dohodkov in izdatkov v znesku Din 24.000.-— za leto 1931. je bil, sprejet soglasno. Na predlog go* spoda Perdana 'ostane ista zadružna doklada,, kakor, lansko;. :leto in sicer:' 35 jDin* 60 Din, 110 Din, 160 Ddn in 260 Din.	• > /a, :. .5 i k
Breskvar predlaga občnemu zbo* ru, resoluoijo, . kj.je bila soglasno spre* jeti; in ki se glasi:	,c n\
Občni zbor se je bavil z gospodar* skim in brezposelnim problemom čev* ljarske stroke in sklenil sledeče: Obrt na in Produktivna zadrega sta intere sirani na razvoju brezposelnosti, toda: ne samo delojemalcev, temveč tudi delodajalcev, t. . j, mojstrov samih. Nujnp je potrebno, da se zdnužiiita obe organizaciji hi se skupno borita, da se odpomore pretečemu šušmaristvu in konkurenci v čevljarski stroki. Potreb* no jfe:
1. ^Pospešitev in uveljavljenje obrt* nega zakona, da se zamore uspešno .zašloitiiti .čevljarska obrt........
2. Ustanovitev posebnega gospodar* skega sveta, ki bo zasledoval umaza* no konkurenco ter izdelke, ki jih vr* žejo, na trg nestrokovnjaki z vara* njen} javnega mnenja, v veliko škodo .ja^i obrti in občinstvu. Uresniči. naj se namerg, da se ustanovi neobhodno
potrebna skupna delavnica, -Jci se bo bavila tudi s trgovino, čevijeVj m vseh V to stroko spadajočh del. To vpraša* nje j(e izredno važno, ker bi se dala y najkrajšem času, omiliti brezposelnost. Ni potrebno, da odjemalec kupuje iz« delke, ki niso ročno ddlo in so slabši. Pri kt>nkyfenci so tako kakor čevljar*, ska stroka tudi. vse druge obrti ved ali -roanj prizadete, k^r občinstvo ni zapostno gospodarsko vzgojeno.
j ?'	vlogo	igra današnji sistem
oržavnih licitacij. Državnih dobav, sploh ni mogoče dobiti. Tako'je n. pr. Produktivna zadruga čevljarskih moj* ■** .-»..Tvi J steov letos oferiraia za dobavo 800 pa> i«f V MpMiaii na,,j! rov čevljev pri PoSt™ direkciji, dS itomj .da se W vršila , bavo pa je dob| neki jud h Beograd
pomočniška izkušnja dne 3. maja t
mne 2$,t m. kak^ je bijo .prvotnp
ker jp stavil ceno 139>Din za en par čevljev, ^ t. j. za 7 Din ceneje, kakor ’jehia r1*	*	m s -a- «• Tjcr	m,» "».jamčimo z ročnim delom. Pri
družni stvo.
Vabilo ha !.fWd4____________
niškega drulštva v Ljubljani«, ki se bo Tfi vr^l v soboto, dne 25. aprila 1931 k*klh k
nol 'S Irff	-v	T»nčfArll,.w»U
o.ugotovlie*. it j a niso bi«
 	—	„	pv^^iitov tehtalo
občni zbor »Obrt-.	toliko	kakor	naša 2 podplata,
j.jur:—•'	taki	štpdoji	pač	ni pričakovati ni*
rti ols
jan ju
je bil k lek
alašč i
aproša, da na priziv poislioviadlje
»Bat’a« v Mariboru da temu
čelnika. 2. Citanje zapisnika ustanovne* ga občnega abora/ 3: Poročite-tajhiki 4. Poročita blagaijnika (računski zaklju ček). 5. Poročik) preglednikov računom 6. Določitev članarine za leto 1931. Vc^tev odbora, 8. Raznoterosti. -
f r\ >	V,.;*	- . *sr> A •	.>r.
OBČNI ZBOR ZADRUGE ČEVLJARJEV V LJUBLJANI
t .^Ia.c!IPU^a čevlj^jdv za sodni okra Ljubljana je imela svoj redrii letr & ' '
udeležbi lS "članov' ' ter zastopnil g, d/. Bn^ari^^ea
Urada za pospeševanje ohrti g. . Steinmana.
,Večja produktivnost je v naši stro*
-“"ega gospodarskega programa. A to seči je zelo težko, ker malega obrt* a zakon še vedno premalo ščiti', o se na pr. dovoljuje industrijcem
anavljati	—	s-	—	-li*!
navila (J eliko :^rina. To
n. pr. t obuvalni Pri nj o tem koslova 1931. je tori ljubljena
jalnice in vršati lati dela po meri. pri uvozu ►hlem. Ba* je on reši* iapra* bi se 1 med leto rjje ob*
in tudi omenjenim organizacijam. Pri* šel bo čas, ko bomo stopili pred jav«> nosfs krivicami, ki se nam gode in šele tedaj, bomo videli ali je boljša skupna ali. ločena zbornica.
Kaj rado se govori, da nas vzdržu* * je kapital. To- se vidi od velekapitali* s*a »Bat’e«, kj nam je odvzel s popra*
:vili še zadnji kos kruha kljub vsem prizadevanjem1 organizacije. Zato j« nujno potrebno, da se vse stroke or* ganizirajo za končni cdlj* ker bo i? te*' ga prišla gotovo boijša bodočnost za malle obrtnike. Ni še zamujen čas. |Treba je le duševno dvigniti narOd in posvetiti tuda v malo kajžo, iz katere ,tudi lahko zrase kaj velikega.
Po sprejetju resoluaij se je oglasil ^ besedi g. Mulko Krapež, ki je po* udarjal predvsem potrebo izobrazbe naraščaja. Dalje je omenjal nelojalno konkurenco, kd je kaznjiva ter tujo konkurenco, proti kateri se je zolo tei* kO 'boriti: Zato predlaga članstvu so* udarnost, jo slogo.
Za predsednika je hH pri nato sle* doaih volitvah izvoljen g. Jernej Par* dan, za podpredsednika g. Jos. Brc* -jskvar.' V odbor so izvoljeni gg. Sterie . [Fr., Kralj M., Rozman Iv., Mencej Ivi, [ Škraba Fr., Zaplotnik Andrej, Zalo«
to*	Andrej,	Kramar	Ivan,'
bacnik Ivan. Kurent Fr. in Starič Fr.
Zastopnik' Zbornice TOI g. ‘ dr. Pret* ar je omenjal težkoče obrtnika i na ležeffi in pripomnil, da se je posrečilo ■ doseči, da bo čevljar prost davka na poslovni promet. Dalje je podal razna pojasnila iz novega obrtnega zakona in priporočal, naj bi pričeli akcijo, da bo v vsaki delavnici razobešen napis .1 »Spoštuj domač ročni izdelek, — proč s tujim blagom/«
G. Steinman je poročal o praktič*: hem pouku na obrtni*nadaljevalni šoli in pozival člane, da vajence redno po* šil ja jo v šolo. Predlagali je, naj zadru* ga ne oprosti nobenega vajenca, ki ne,-bi imel odhodnega izpričevala o obrt* ni »nadaljevalni ždi. (Sprejeto.)
Sledile so še razne debate in je go*- : fepod predsednik grajal umazano konr. kureneo med člani. Občni zbor je tra* jal do 13. ure.
:ei::
Važna konferenca O sit mizaci ji pnstamse na Suša-ku, v Martmšdci in
-Po odredbi prometnega ministrstva^ ee bodo 16. t. m. n« Siišaku; ^estaii za«^a stopniki prometnega >in trgovinskega! ministrstva, trgovskih zbornic v Ljubljani in v, Zagrebu^ ki teži pfoti gop-j, 'njemu ^elu ,pa|ega Primorja.; Konfe- . renca bo imela značaj ankete ip bo tra*i iala več dni. Razpravljali bodo o zgra-V vi celokupnega kompleksa Ink ti :ornjem delu Primoža, in sicer;'Suša-; a, Martinščice in Bakra. Sestali se bodo v konferenčni dvorani nove občinske zcra$>e m Snfiaku dne 16- t- “• ob Ufi t popoldne. «**(.	.vinivii	:1
•Na prvem sestanku bodo‘raizpfavljah i
o vseh predlogih, ki se nanašajo na f ppraišftnje lulaCV Martinčiči v zvezi , * usty.aafitvij^, načjrilA za-sistemizacijo ) pristaniškega kompleksa v gornjem .5 delp Primorja. Naslednjega dne bodo odžli ha lice m^ta, da v Martinščici,
OQumna in »tirava1
g. Josip
Državne in privatne organizacije so n p|ecej odgovorne za današnji razvoj |l male obrti Zbornica TOI je sestavlje*
'TVOKNKA <IK0MJ(
9**
se bo naučili spoštovati jugoslovan sil^e zakone; fcaljtt pfeprlčaMi smo, da s^ iskuša ptrestj, ka,zni in —^ Ij^vatl svojo nekjiiilno t^ko	d» imKl z^jega (i
Jjfrjar. kaKoir se je to z^ddlTo že^ V lafeitni donnovind Češkoslovaški.
Krafcer Anton!
Pridobivajte našemu listv vedno noVe naročnike !
ni^^^^ra^n^jvzo^^^l kSeBa - poROTa. -
™Wdn6 in se predvsem spomnil f ««bw ojir-fci ne mttrejo preneha«,
umrhh danov gg. Franca Szantnerja, j dokler bo obrtnik tako malo zaveden. {S..0*?#« J" Viiktoija. ^6ni^na.%Cw,e|sej^da s#|rbsWf’^rtniki *a k)
imela vpisanih 155 pomočnikov in 85 ; nice, za katere se poganjajo. Se dolgo
zsz	zs&t	&&>
poročal tudi o -u-au —! 1- —•	•	« «	•	•	•	■
zborovanjih proti
če pa
je ali
triki
pov«
*	  J	~	I	— — J	»Ulil	Itv	IAJ	LSI IZilia'
številnih protestnih j la avtori^ta jyi d^vni upravi sami ■* ustanovitvi tovarne . Vsaka stroka se sme organizirati za*
►p^dat«kw: Polju,,,,
v Jugoslaviji in o vlo^enih.prj* j sg,, osobito n« tožbah proti podelitva obrtnega lista 1 Potem šele bo iz omenjeni tvrdlcl. DoisegH je', ‘da ja ! ctfa. To bi’bilo
Jtolinsȫ
Bakru in .pri Sy. Anj, p-jiperjajo. predloge z ^ejii^kirn stanjbm. Na-pdsled-i ii^m -SRgftnto, krsebovršil drugi dan > na Sušaku, bo&>. kontno skopali o vaeh i stavljenih predlogih. Ker je železniška ; zveza med bak^Tsko pčšstajo iri^luko že • dograjena in je prvi vlak že preizku-. sil progo od' pt#4taj£ do morja, je od-‘ stan jena zadnja, zapreka, da se tudi Ba-kar pfridrttži: pijista^kemfl kompleksu gornjega dela Primorja. Na anketi bodo poleg drugega tudi ugotovili, kaj je še Vjge potrebno,, da se dovrši, gradil ja . bakarske • luke, brez katere n’e bo mogoča. organizacija pristaniške manipu-. lacije. ,	,	,
r'	ZAHVALA	'	—
Gospod Kajo Delič, zlatarski moj?. ster v Ljubljani, je praznoval dne 19. aprila t. 1L 604etnico rojstva. Ob tej priliki je daroval v podporni fond Za? druge urarjev, zlatarjev, optikov, gra-|verjev in pasarjev v Ljubljani, znesek ’ 100 Dan. Zavednemu in agilnemu od? bomiku zadruge, izreka zadružno na? čeJstvo za, veMfcodušfio darilo najtop?. lejšo zahvalo.
i*k&'
Dobave. Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne S. maja 't: l. pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave medenine in bakrenega materijala; prd Komandi mornarice ^ v 'Zemunu pa glede dobave 300 komadov odej. — (Predmetni oglasi e natančnejšimi podatki so'v pisarni Zbornice'ža TOI v Ljubljani interesentom«na vpogled).	.t'-	Z	b
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na Postali Pragersko se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 4. maja t. l.; prl Direkcitii državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TiOd v Ljubljani, ipogoji pa pri isti direkciji).	?,
Prodala raznega blaga ise bo vršila dne 20* aprila t. L >ob 9. uR dopoldne pri Glavni ‘carinarnici v lilrubljaoi. ~ «(Oglas ije na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)	r
Oddaja del pri razširjenju zgradbe ■se bo vršila' pofbm ofertalne lidtecife dne 5. maja t., 1. pri inženjerskem oddel-
ku KoniandevSavske divizijske- ojjlaštP v Zagrebu.i(Oglas jena vpogled vpisar-ni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri igteni oddelku).
Ze v S4 arah
kemično snaži, plisira in barva obledele obleke, plaSče, klobuke itd. — škrobiin svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, siiši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
tn^nohiStveho mizarstvo
-t«
Trink
Ljubljana, Linhartova ul. 8
. r'.	TELEFON	28—56
Točna postrežba!
Cene solidne!
iVIi Mednarodni sejem r Solunu se
vfši i od	3?T~«eptembra	P*?'
'jave dobijo interesenti v pisarni Zbornice TIČI v Ljuftljai.
DNfeVN o sveže pražena
KAVA
— VODNIK "
QE3r
aisiMiaiaiaiaraiaia a
 .....................  mm
[ KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE:;
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem J; računu všem kredita zmožnim osebam in tvrdkam f\ [
•■er
TVOMICAIIMJI •n.MKIMmnMIlUramUlIM
N. .	»RUlB*	I.OZ.LJUBLJANA	y	^
ORIENT
TERPENTinJ
0UNA3SKA
VRSTNI
AL-NIZK
IVAN JAX in sin
Ljubljana, Oosposvetsku eesta 3B.
‘	:	J	A-	n	‘t\	■	;
Šfoahti afroft
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lašthe tovarne.
15 letna gararmia — Vezenje se po-
"to.
m
letna garancija — Vezenje ae pčuje pri nakupu brezplačne
(KcaM mšroit mamfi« -Adlmr*
Kolosa 1* pnrJh tovarn. Dflrkopp, Styrla, K*yser-N«a. Plotilni stroji vodno v saioffL PomuhobiI doli kolos la Šivalnih strojev. — Dajo tudi na obroke. — Cenike timsko in amtonj
Tvornica ZA DUŠIK D. D
AGA-RUSE
uraleu innies Mctiin« ls •k*l|«as 4.1.
r; ;: ;	/v	\	'	'	'
n4«T*l|a)ct« a ar«|isai >rr*w»tal*l
•nliTMli t
acetilensko luč
i
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA t KONGRESNI TRG 4
PODRUŽNICA: LJUTOMER
TOetea »t »OB
▼ I4bM|swI a. ULW1
TeleCon M. 2906
D4e kredite t obrtne arrbe, p<w{»eteje ustaiuirljaiije obrtaUi la indortrtjakih podjetij," faiirriuie m baafee tranaakdje naj-kulaptMOje. Vloge m k^Oiee Ib m teko« raftu ae obreatajejo kar aajsRodiM^e, nsume rloge po degerof primerno Tifee
-IM« H I i