POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA
Kovačnica prijateljstva in tovarištva
9. maj prihodnjega leta naj bi bil dan, ko bomo dokončno zgradili Pot spominov in tovarištva. Tako bomo prihodnje leto kon-čali večletno prizadevanje in napore vseh nas, da zgradimo okoli Ljubljane zelen prstan, ki bo nudil tudi možnosti za kulturno in telesnokulturno sprostitev.
Pot spominov in tovarištva smo zgradili delovni ljudje in občani ne le s sredstvi ampak tudi z veliko mero prostovoljnega dela, zlasti mladine iz vse Slovenije in tudi Jugoslavije. Pot je tako postala tudi kovač-nica prijateljstva in bratstva mladih, ki se je kalilo na mnogih mladinskih delovnib>akci-
Caka nas torej še zadnji napor, da namreč Pot zgradimo do roka in dokončamo zadnje kilometre 34 kilometrov dolge Poti spomi-nov in tovarištva.
Trasa Ietos prebita
Program izgradnje za letošnje leto je bil izredno napet, saj smo morali dokončati dva odseka iz programa leta l'983 ter na novo zgraditi šest odsekov. Poleg tega pa smo do devetega maja 1984 zgradili most preko Ginščice s 150 metri dolgo povezavo s staro traso in stopnice na Ulici bratov Učakar.
Do devetega maja 1984 so bili zgrajeni odseki v izmeri 1120 metrov, do 15. septem-bra pa še odseki v izmeri 4250 metrov. V delu pa so še odseki: od Koprske ulice do Slovenija avta, od mostu na Fužinah do Litijske ceste in ob Peruzzijevi ulici. Ti od-seki pa skupaj merijo 2525 metrov. V letoš-njem letu naj bi torej zgradili skupaj 7895 metrov Poti spominov in tovarištva.
Z izgradnjo navedenih odsekov bo zeleni prstan okoli Ljubljane zaključen, razen za-časnih odsekov, ki bodo zgrajeni po izvedbi cest in objektov, ob katerih poteka PST.
Do otvoritve Poti spominov in tovarištva je potrebno pridobiti tudi uporabna dovo-ljenja za vse zgrajene odseke PST. Predho-dno je potrebno opraviti tehnične prevzeme.
Na vseh odsekih, ki smo jih letos gradili, je poleg Komunalne^a podjetja Ljubljana TOZD Komunalne gradnje in Slovenija ce-ste-Tehnika sodelovalo veliko število mla-dih iz ljubljanskih srednjih šol, JLA, kade-tov IC ONŽ, dijakov srednje gradbene šole, OK ZSMS in delavcev organiziranih preko občinskega sveta Zveze sindikatov Ljub-ljana.
Opravljenih je bilo 37446 delovnih ur, skupaj pa je sodelovalo oziroma delalo 7634
udeležencev. Ocena skupaj opravljenega prostovoljnega dela znaša do danes okoli 5.600.000 dinarjev.
In kako je s sredstvi?
Ker moramo PST dokončati do maja 1985, je bil letos najet premostitveni kredit v višini 23,000.000,00 dinarjev. Na novo je vnešena tudi postavka 4 milijone za ozeleni-tev. Tako se finančni načrt PSTza leto 1984 za ta dva zneska oziroma 70,7 odstotkov poveča in znaša 72.740,55 dinarja. Predvi-deno je tudi, da bi v leto 1985 prenesli 1,093.000,00 dinarjev.
Pri pripravi izgradnje se povečajo stroški za 73,6 odstotka. Večina sredstev iz poveča-nja finančnega načrta - posojila gre v di-rektne stroške izgradnje.
K samoupravnemu sporazumu o financi-ranju PST je v letu 1984 na novo pristopilo le 67 subjektov. Ker pa je iz različnih vzro-kov prenehalo plačevati prispevke za PST kar 60 organizacij in skupnosti, jih plačuje zdaj vsega 57 odstotkov oziroma 754 od 1320.
14. septembra je bilo zbranih vseh sred-stev za PST 52,445.970,05 dinarjev, kar je 72,1 odstotek planiranih sredstev za 1984. leto.
Tudi to leto je za odhodke značilno, da so bila sredstva trošena po isti dinamiki, kot so prihajala vplačila. To pa pomeni, da letos ne bi mogli PST dograditi brez premostitvene-ga kredita, pa čeprav je bila dinamika gradi-tve še hitrejša od 1983. leta.
Ena od sestavin PST je tudi drevored, ki bo predstavljal posebno naravno spominsko obeležje, hkrati pa bodo z njim zagotovljeni optimalni pogoji za namensko rabo PST.
Celotna načrtovana dolžina drevoreda je 25.600 metrov. Do pomladi 1984 smo zasa-dili drevored v dolžini 12.800 metrov. Skup-no je bilo zasajenih 3600 dreves. Zasadili naj bi še 2377 dreves.
Glede na omejena finančna sredstva za izgradnjo PST smo oblikovali dogovor za pristop k zasaditvi drevoreda. Ta dogovor omogoča podpisnikom, da s finančnimi ali materialnimi prispevki ali s prostovoljnim delom prispevajo k zasaditvi drevoreda. Od-ziv na ta dogovor pa je bil izredno majhen.
Prav je torej, da naši PST damo poleg vsebine tudi videz, ki si ga zasluži in zbere-mo še manjkajoči denar in fizično moč ter drevesa do 9. maja 1985 tudi zasadimo.
NINA ČOŽ