mm
v
DUHOVNEM VERTU
ali
življenje
svetih mučencev Oglejskih
Kocijana, Kancija, Kocijanile in Prota,
z raznimi molitvami.
;	na svitlo dal	^
\	JANEZ GLOBOČNIK	j
kn. nadškffiflj^M, tajnik, skrivni Kaplan sv. Očeta Pija IX. s
m k mi,v G0RIC''

l
Oi KR. CES. FR. iOZà SÄfiro<lobami.
Kč- v'(6.:	, T r
»...... ,:'S
% W%z> -
V-Gorici natisnil Faternolli
1871.

-5 k \Q>
1 81-5-9-
Mg i «v
C!
J xr, fefel 'A
Preuzvišenemu, Premilostivemu in Prečastitemu Gospodu Gospodu
ki so v natis popisovanja življenja svetih Kocijanov dovolili,
ga posvečuje v spomin zlate sv, maše, ki jo imajo Prevzvišeni 29 septembra tekočega leta obhajati:
Izdatelj.

V v o d.
Že v pervih stoletjih po Kristusu so kristjani tiste sokristjane, ki so sveto živeli in v Bogu umerli, častili, in se jim v prošnje priporočevali. Posebno čast so pa skazovali mučencem; ker vedili so, da so oni gotovo pri Bogu, ker so prostovoljno svojo kri in življenje darovali zavoljo Kristusa. Y tem prepričanju so pervi kristjani na krajih, kjer so bili mučenci pokopani, oltarje postavljali, ter so mašniki na njih opravljali daritev sv. maše. Potem pa, ko je bilo kristjanom pripuščeno cerkve očitno zidati, so ostanke svetnikov vanje prenesli in jih hranovali pod oltarje, ter jim tamkaj veliko čast skazovali in se prošnji tistih svetnikov priporočevali, kterih ostanke so ondi častili.
To častenje svetnikov se je povsod vkoreninilo, ko-dar je bila vera v Kristusa oznanovana in sprejeta. In tudi ni moglo dragaci hiti, ker častenje svetnikov priporoča:
1.	že lastna naša pamet.
Svetniki so namreč časti vredni zavoljo njih sv. življenja na zemlji, skterim so Božje kraljestvo, razširjati pomagali.
Oni so pri Bogu, so z njim edino sklenjeni, gledajo ga od obličja do obličja, ter ga vživajo, tedaj tudi veliko veljajo pred njim.
Svetniki so bili polni ljubezni do svojih sokristja-nov že na zemlji; toliko večji mora njih ljubezen do nas zdaj biti, ko.so v nebesih v ljubezni popolnoma postali.
Pamet nas toraj uči, da svetniki vso čast zaslužijo, in da smemo vse zaupanje vanje staviti.
2.	Da so svetniki vse časti vredni, nas uči tudi sv. pismo. Kristus sam nam naznanja da tisti, ki njega ljubijo, bodo tam, kjer je on. „Ako kclo meni služi,“ pravi naš Odrešenik, „naj za menoj hodi, in kjer sem jez, tam ho tudi moj služabnik.“
Sv. Janez je v skrivnem razodenji že spolnjeno vi-dil to obljubo, in sicer, kadar je bil v duhu v nebesa zamaknjen; pripoveduje nam to takole: „Potem sem vidil veliko trumo, Mere nihče prešteti ni mogel, iz vsili narodov in rodov, in ljudstev in jezikov, stati pred jagnjetom; bili so oblečeni v bele oblačila in palmnve veje so bile v njih rokah; In so vpili z velikim glasom, rekoč: Čast Bogu našemu, ki sedi na sedežu, in jagnjetu ... Ti so tisti, ki so prišli iz velike nadloge, in so oprali svoje oblačila, in jih obelili v kervi jagnjeta.“ Kazod. (7, 9. 10. 14.)
In od velike časti, ki jo bodo imeli svetniki pri Kristusu v nebesih, naš Gospod sam govori pri sv. Jan. v skriv. razodenji (3, 21) „Kdor premaga, mu bom dal sedeti z menoj na svojem sedežu; kakor sim tudi jez premagal, in se usedel s svojim Očetom na njegov sedež.“
3.	Po tem takem tudi cerkveni učeniki niso mogli drugači kakor priporočevati častenje svetnikov. „Med drugimi,“ pravi sv. Ciril Aleksandrinec, „se obnašamo z veliko častjo proti mučencem in svetnikom, ker so se oni na svetu tako sereno vojskovali zoper greli, in si čisto vero ohranili. Spodobi se, da tiste neprenehoma hvalimo, ki so se s svetimi deli tako slavno obnašali na zemlji.“
Sv. Ambrož pravi, da so svetniki mnogoterim ljudem studenec milosti postali, ker pri Bogu za nas prosijo, in nas opominja, da jih častimo in da se jim priporočujmo.
Da pa svetnikov ne molimo, temuč jih le častimo kakor izveličane služabnike Božje, to vsaki katolčan dobro ve, kakor tudi to, da čast in hvala, ktero svetnikom dajemo, posebno Bogu velja, ker po besedah sv. Avguština v svetnikih občudujemo božjo vsegamogoč-nost, dobroto in milost, ktera je svetnike po čudapolnih potih vodila, dokler so še bili na zemlji.
Dalje nas uči naša cerkev, kakor pravi sv. Avguštin, da svetnike nar bolje častiti zamoremo, ako njih lepe izglede posnemamo. In sv. Bazilij nam priporoča, naj svetnike sosebno prosimo, da nam sprosijo tiste dušne dobrote, ktere nam bodo pomagale k večnemu življenju.
Zavoljo tega je pa tudi, kakor nam zgodovina pripoveduje, verno ljudstvo vsaki čas svetnike častilo. Vedili so namreč kristjani, da je Bog sam gotovost njih izveličanja s čudeži na znanje dajal, in da jih je cerkev le po natančnem preiskovanju njih življenja prištela med svetnike.
In kakor nam. zgodovina na dalje pripoveduje, so kristjani vsih stoletij obilni sad prejemali iz svoje ljubezni do svetnikov in iz molitve, s ktero so jim čast skazovali. Poboljšanje grešnega življenja, ohranitev nedolžnosti, telesno ozdravljenje, varstvo v velikih nevarnostih in pomoč v zadregah in vsaktere gnade in dobrote so kristjani po prošnji svetnikov od Boga zadobivali.
Ali nas tedaj ne spodbada vse to k ljubezni in častenju svetnikov ?
O zares, vsak kristjan naj Boga hvali in moli v svetnikih, naj njih življenje posnema, in naj se jim vsak dan v njih veljavno prošnjo priporoča.
K temu nas ho pa zlo spodbujalo življenje svetnikov, kterega moramo tedaj poznati. In med drugimi nas bo nar bolj mikalo spoznati življenje naših kerstnih pomočnikov, patronov dežele, naše domače fare i. t. d., sosebno pa se nam dobro zdi, ako vemo zgodovino mučencev, kteri so v naši domači deželi svojo drago kri prelili zavoljo Kristusa.
In ravno naša deželca se zamore hvaliti, da je nje tla močila kri tisuč in tisuč kristjanov, ki so vero v Kristusa s svojo smertjo poterdili, ter se zdaj blišče v rudeči neminljivi obleki pred sedežem Jagnje-tovim v nebesih.
V Ogleju namreč, kteri je bil nekdaj ob času Rimljanov veliko mesto, je živelo, že v pervih stoletjih po Kristusu mnogo število kristjanov. In kakor drugot so jih Rimski cesarji in poglavarji tudi tu preganjali in morili.
Med njimi so bili rimski veljaki (patriciji) brata Kocijan (Kancijan) in Kanci j, njih sestra Kočijanila, pa njih duhovni učenik Prot.
Že davno me je mikalo kaj več pozvediti iz življenja tih mučencev, toliko bolj, ker sem celih petnajst let pri mestni farni cerkve ss. Kocijana in to-varšev v Kranj i kakor duhoven služil. Te moje želje so se spolnile, ko sem dobil iz Rima popis življenja in muk imenovanih svetnikov, natisnjen v laškem jeziku.
Ta popis sem tedaj poslovenil, in zlo prenaredil, ker je popisovanje življenja omenjenih mučencev v njem obravnano po stareji šegi, brez predelkov, brez
poduka, zraven ima v sebi veliko nepotrebnih popisovanj, in bi v svoji stari obliki nikakor ne bil za rabo.
Mislim, da bo slovensko ljudstvo rado prebiralo te bukvice, že zavoljo tega, ker je sploh pobožno in zlo časti svetnike; še raji pa zavoljo tega, ker so bili omenjeni svetniki mučeni v naši domači deželi ; Oglej namreč je bil zidan poleg jadranskega morja na ilirskem primorju blizo benečijske meje in blizo Gorice.
Pa tudi zavoljo tega bo Slovenec rad bral popisovanje življenja omenjenih svetnikov, ker so naši spredniki toliko cerkva sozidali njim v čast.
Mislim, da ne bom dolgočasil bralca, ako tu naštejem kraje naše slovenske dežele, v katerih so cerkve Bs. Kocijanu in tovaršem na čast.
V	Goriški nadškofiji imajo naslednji kraji cerkve s. Kocijana: Šent-Kocijan blizo Ogleja, sozidan poleg kraja, na katerem so mučenci bili obglavljeni; Kravje blizo fare Ajello, Yiške dekanije, in Polica v Cirk-niški dekaniji, imate vikariatne cerkve naših svetnikov; podružnice, s. Kocijana ste v Šljaku v Komenski, in v Ligi v Kanalski dekaniji.
V	Ljublanski škofiji farne cerkve: V Kranji, v Sent-Kocijanu pri Turjaku, v Skoči j arm pri Dobravi, v Mirni-peči. Lokalijške cerkve : v Planini na Ipavskem, na Ježici. Podružniške cerkve sv. Kocijana imajo v poslednjih vaseh: Verh jezera fare Stari Terg pri Ložu, Breznica v Žireh; — Verzdenec v Horjulski fari; Jesenice v Šent-Ruperški fari; — Stavčja vas blizo Žužemberka; — Škod j an v Brezjah Dobovške fare; Selo na Breznici; — Podreče v Mavčičah.
Ter šaška škofija ima tri cerkve s. Kocijana: farno cerkev v Lanistju, -- farno cerkev v Trušku, in podružnico na pokopališču fare Golac.
V	Lavantinski škofiji nahajamo dve podružnici, eno v Kremnu fare Razborje, drugo v Zavški fari.
V	Kerški Škofji stoj .te tudi dve cerkve sv. Kocijana, farna cerkev v Sent-Kocijanu in podružnica Stabenjske fare.
Videmska nadškof ja ima štiri farne cerkve postavljene našim svetnikom v čast, in sicer v farah Risano, St. Cangiano di Prato, St. Cangiano di Go-rizzo, in St. Cangiano di Gonars.
Sicer, kolikor mi je znanega, je bilo nekaj cer-IvTct sv. Kocijanu in tovaršem v čast postavljenih v škofijah Treviso in Milan na Laškem, Vratislav na Pruskem in Sens na Francoskem.
Zastran verjetnosti pričujočega popisovanja življenja ss. mučencev Kocijana in tovaršev se ni nič bati, ker vse kar je v laškem od mene poslovenjenem spisu brati, je sostavljeno iz starih bukev samostanov na Francoskem in Nemškem, iz letopisov Baronija, iz očitnih cerkvenih govorov sv. Ambrožija in sv. Maksima, škofa v Turonu i. t. d.
Zastran kraja, na kterem so bili mučeni naši svetniki, sem okoli Ogleja sam vse na tanko pregledal in v ti reči, kar bilo je mogoče, gotove znam-nja poiskal in nabral.
O zadevi častenja tih mučencev in ostankov njih sv. teles sem pismeno popraševal po vsili škofijah, kte-re v mojih pričujočih bukvicah omenim in tudi dotične spisane odgovore dobil, kterih se tu poslužim.
Sosebno mi je bil postregel korar Senške škofije blizo Pariza na Francoskem, kteri mi je poslal bukvice, natisnjene v francoskem jeziku, iz kterih sem tudi posnel, nekoliko, o zadevi sv. trupelj; zgodbo čudežev pa sem spisal iz Bolandistov in jo prestavil v slovensko.
Pojdite tedaj, bukvice moje, med slovensko verno ljudstvo, in dajte čast in bvalo ss. Kocijanu, Kauciju, Kocijanih in Protu, ter povišujte med Slovenci čast večnega trojedina Boga, kteri je po svojem svetem Buhu dodelil toliko moč in stanovitnost tim mučencem !
Ti pa, o usmiljeni in dobrotljivi Bog! ohrani po prošnji sv. Kocijana in tovaršev čisto in nepokvarjeno sveto katoliško vero med našimi brati Slovenci. Teh malo pa med njimi, ki še niso Katoličani, pripelji na prošnjo ravno tih mučencev v katoliško cerkev, da bodemo imeli vsi eno vero, enega pastirja ; ter se zedinimo vsi skupaj v enem ovčnjaku Kristusovem. Amen!
Na dan sv. Kocijana in tovaršev, 31 maja 1871
Janez Globočnik.
mumm
sv. mučencev Oglejskih Kocijana, Kancija, Kocijanile in Prota.
Poslovenjeno in vravnano iz laškega.
I.	POGLAVJE.
Nekoliko o rodu in mladosti ss. Kocijana in tovaršev.
življenje znamenitih oseh popi-navadno tudi nekoliko pové o rodu.
To pa zavoljo tega, ker je njih zasluge po tem ložje presoditi. Zato se tudi nam potrebno zdi, nekoliko o rodu naših svetnikov omeniti.
Bili so sv. Kocijan, Kancij in Kocijanila imenitnega in bogatega rodu Anicijev.
Odlikoval se je ta rod po veri, bogastvu in visocih službah. Že neki sprednik naših svetnikov je bil malike popustil in se k veri v Kristusa spreobernil. On je bil starašina ali senator, pa se vendar ni sramoval očitno Kristusa spoznati. Svojo živo vero v Gospoda našega in Odrešenika je zapustil svojim naslednikom, in tako je bilo od tedaj naprej veliko kristjanov iz te rodovine; med njimi štejemo mnogo mučencev in mučenk, kakor so bile sv. žene Proba, Dometrija in Julijana, in po-
reden se suje, so njihovem
-( 9 )-
tem tudi sv. Kocijan in tovarši. Pa tudi spoznovav-cev je dosti imela rodovina Anicijev. Tako beremo da sta bila sveti in učeni mož Ordinarij, rimski konzul, in rimski veljak Manli j Severin iz te rodovine, kakor tudi še več druzih neimenovanih. Pravijo bukve svetnikov, da so bili, dokler so živeli, stebri keršanske cerkve, po smerti pa so jih vsi častili kot žive zglede nar lepših čednost: „meso umerje toda (/nada umerlih svetnikov šivi.“ (S. Ambrož od sv. raja. 9.)
Bliščoba bogastva Anicijev pa je bila tolika, da je med ljudmi v pregovor prišla. Tako piše Sekundin sv. Avguštinu, hvaleč lepoto njegovih spisov: „Priznati moram, da se marmor hiše Anicijev ne blišči tako močno, kakor zgovornost tvojih spisov.“ (Avg. tom. 6.) Zastran imenitnih služb Anicijev sv. Hieronim v pismu do Demetriade pripoveduje, da je vsak, ali pa saj skoraj vsak mož iz tega rodu dosegel imenitno službo konzula. Iu tolika je bila veljava tega rodu v Rimu, sosebno zavoljo hrabrosti in kreposti pred sovražnikom, da je enega njegovih mož rimsko ljudstvo celo na cesarski prestol povzdignilo. „Ne gre, da bi za častjo in visoko stopnjo siedila čednost, te-muč za čednostjo naj sledi čast,“ pravi sv. Avguštin; in Aristotel terdi ravno to rekoč: „čast je plačilo čednosti.“
Prišel je namreč iz rodu Anicijev na cesarski prestol Mark-Avrei Kar ob času, ko so živeli sv. Kocijan in tovarši v Rimu. Skoraj, bi rekel, je Bog to pripustil, zato, da so oni toliko veči boj imeli s svetom, in da so si potem dražji venec pred Bogom zaslužili. Ljudje so jih zdaj ko cesarske bliž-
-( io )-
nje sorodnike še bolj ko prej čislali. Ponunjale so se jim od vsacega kraja, nar bolj pa od cesarske okolice, časti in posvetne sladnosti. Bili so v toliko večji časti, ker je cesar njih sorodnik v kratkem času Sarmate, ki so Traeijo in Ilirijo nadlegovali in tudi na Italijo pritiskali, v strašnem boju zmagal, ter jim šestnajsttavžent vojakov 'pobil, dvajsettavžent pa vje-tih v Bim pripeljal; po tem pa se je obernil proti jutru, in je z vspehom Perzijane napadel s svojimi hrabrimi vojaškimi trumami.
Akoravno pa so bili naši svetniki sorodniki tako slavnega cesarja, in zavoljo njega močno čislani, vendar niso marali ne za časti, ne za veselje, temveč iskali so le tistega veselja, ki nikdar ne mine, in so si nabirali „zaklade, Merili molj ne sné in ruja ne zgrudi nikdar.“ (Mat. 6, 20, 21.) Globoko v serca zapisane so jim bile Gospodove besede: „kajpomaga človeku, ako celi svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi“ In čim bolj so jih vabili na cesarski dvor, ker bili so bratranci s cesarskimi sinovi Karinomin Kumerijanom, tim bolj so iskali drušine Gospodove, ktero so cenili čez vse, „kdor v mene veruje, prideva z Očetom k' njemu in stanujeva v njem.“ „Ako je Bog z nami, kdo je zoper nas.“
Po šegi tistih časov so imeli naši svetniki med seboj podobne imena. Tudi v družini cesarja Konstantina nahajamo enako navado. Bili so namreč njegovi otroci : Konstantin, Konstant in Konštancija. Ta edinost imen med našimi svetniki, bi rekel, jo lepo in pomenljivo znamenje njih edinosti v veri. „ Vsi so namreč imeli enega Boga, eno vero, en kerst“ (Efez. 4, 5.) Zares lepa in posnemanja vredna edinost med
-( 11 )-
udi ene de rž ine! Kakor pa je kilo vsem trem enako ime dano, tako so imeli od Boga taisti poklic: „po-ldicani so bili namreč od Boga v to, da so vsi trije ob enem trenutku venec mučencev zadobili. In to jim je Kristus po svoji posebni ljubezni podelil, da so sklenjeni bili po zaslužen ji, kakor po imenu.“ (S. Ambrož semi. 4, 5.)
Učenik in vodnik našib svetnikov je bil duhoven Prot. Učil jih je v njihovem stanovanju v Rimu, v štirnajstem oddelku mesta unkraj reke Tibere (dan današni Trastevere imenovanem), in si je čez vso prizadeval, da bi jih izredil za pobožne otroke božje, kterim je namesto časnih reči le večno življenje v skerbi.
Bili so vsi trije pokorni in ponižni učenci sv. Prota, kterega so kakor očeta spoštovali, in mu nikdar več ne privolili, da bi se ločil od njih. Ostal je toraj z njimi, kahor njih bliščeči zgled v življeuji, v terpljenji in v sraerti.
„Brez vere pa je nemogoče, Bogu dopasti. Zakaj kdor hoče k Bogu pristopisti, mora verovati, da je, in da je tistim, ki ga iščejo, plačevavec“ (Efez. 11, 6.) „Zakaj trije so, Meri pričujejo v nebesih: Oče, Beseda in sv. Buh, in ti trije so eden“ (I. Jan. 5, ?.) „Jaz prosim za nje, da bodo vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni, in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno“ (Jan. 17, 9, 21.)
Živa vera v trojnega Boga, kakor tudi ljubezen eden do druzega, kakoršno so imeli v sebi sv. Kocijan in tovarši, bodi nam v izgled, kterega vedno posnemajmo.
II.	POGLAVJE.
Sv. Kocijan in tovarši pobegnejo iz Rima.
vetnikov misli, hi le samo po večnem plačilu hrepené, dobivajo, iz nadlog novo moč, her ne dvomijo da čim
večji je vojsha, tim slamejša je zmaga. Izvoljenih želje rastejo po težavah, hahor ogenj, hi veter vanj piha: zdi se ti, da gasne, pa se le množi.“ Te besede sv. Gregorja (Moral lib. 29) so se sosebno spolnile nad našimi svetniki, kterih rodbino so pričele nesreče zaporedoma zadevati.
Njih sorodnika cesarja Marha Avrelija Kara je sredi njegovih zmag nad Perzijani dohitela grenka smert, ktera nikomur ne prizanese, bodi si še tako visoko postavljen velikaš.
Umeri je blizo reke Tigride, v kateri je nekdaj angelj Rafael Tobija iz žrela velikanske ribe otél. Njegovega sinu Nunmrijana, kterega je vse ljubilo in spoštovalo, je umoril neki častiželjen vojaški načelnik, Aper z imenom, kteri se je hotel cesarskega prestola polastiti. Yojaki pa, to zvedši postavijo na cesarski prestol Diohleza, hišnika poprejsnega cesarja. Bil je ta rojen Dalmatinec, in sin revnih staršev. Hoteč znebiti se slehernih nasprotnikov, je on z lastno roko Apra, morivca cesarskega sinu, prebodel. Karin mlaji sin cesarja Kara je bil takrat s svojimi zvestimi vojaškimi trumami v Galiji. Njega je Dioklež z vojsko napadel. Branil se je sicer Karin
-( 13 )-
kaj hrabro, in berž ko ne, hi bil on zmagal, ako bi ga ne bil eden njegovih načelnikov v, Miziji umoril. Storil je to zavoljo tega, ker mu je bil Karin, človek poln gerde poželjivosti, njegovo ženo ob poštenje pripravil. „Že veliko jih je prišlo v hude pregrehe mvoljo šen, in so poginili.“ (Ezdra 3, 4.)
Dioklež - ali kakor je sam hotel, da so ga imenovali — Dioklecijan, se ni imel zdaj nobenega več bati, kteri bi bil hrepenel po cesarskem prestolu, razun naših svetnikov, ki so bili iz Anicijevega rodil še ostali pri življenju. Toda tim je bilo tako malo mar za čast, bogastvo in imenitnost, da Dioklecijanu ni bilo treba imeti strahu pred njimi. Oni so vso svojo čast le iskali v Kristusu, ravnaje se po besedah sv. Pavla do (Mačanov (6, 14.) „Daleč naj ho od mene, se s čim družim hvaliti, kakor s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa,“ in živeli so kakor bi jih ne bilo, da se jim je reči zamoglo, „vi ste mertvi in vaše življenje je skrito s Kristusom“ (Kolos. 3, 3.).
Dioklecijan si je vzel za tovarša svoje cesarske časti in vlade Maksimi j aha. Oba sta bila edinih misli in edinih želj, in kmalo pri začetku vladanja sta razglasila povelje, po katerem je mogel vsak podložnik rimske vlade bogovom darovati; kdor se je pa tega branil, je mogel v ječo, in je bil potem umorjen. Premoženje umorjenih kristjanov se je pa ravno po tem ukazu ali za občinske potrebe rabilo, ali pa po posebnem povelji cesarjev med Rimljane delilo.
Kaši svetniki, ako ravno jim ni bilo nič za to, da je njih rodbina ob cesarski prestol prišla, po besedah: „obropanje svojih reči ste vnemamo zasij
šali“ (Hebr. 10, 34), so bili vendar le hudo razžaljeni, ko so zvedeli hudobne naklepe cesarjev zoper Kristusovo kraljestvo na zemlji. Posvetovali so se tedaj s svojim duhovnim učenikom Protom, haj da je storiti, ter so sklenili upreti se krivičnemu povelju svojih cesarjev po dolžnosti pravih kristjanov : „Zaničevaje krivična povelja višjih, so si zaslužili večno plačilo(Brev. R.) Oni so se imeli za svobodne, ne pa zavezane od cesarskih, Bogu nasprotnih povelj in sicer „v tisti svobodi, po /deri nas je Kristus rešil“ (Gal. 4, 31), to je, v svobodi, po kateri se kristjan čuti prostega verig hudobije, ktere mu naklada svet ali hudobni višji, ali lastno meso ali pa peklenska hudoba. Da bi bili torej naši svetniki manj zvezani s svetom, so se ravnali po besedah sv. pisma (Mat. 19, 31): „pojdi, prodaj, kar imaš, in daj vse revnim, imel lož tako zaklad v nebesih“ ter so prodali svoje vinograde, hiše in polja, in denar večji del razdelili med uboge. Tudi svojini tri in sedemdesetim sužnikom so podarili svobodo, prevodivši jih popred po Kristusu s kopeljo sv. kersta. Šli so potem iz Rima, kakor se je drugim zdelo, svoje posestva zunaj in v okolici mesta ogledovat; v resnici pa so se podali le v mesto Oglej.
Oglej je dan današni vas pri morji, med Ter-stom in Benetkami, štiri ure pod Gorico. Nekdaj je pa bil Oglej za Rimom nar večje in nar imenitneje mesto rimskega cesarstva, ker je imel pol milijona prebivavcev. Razdjal ga jo leta 454 po Kristusu Hunski kralj Atila, da ni kamen na kamenu ostal. Pozneje se je to mesto zopet nekoliko povzdignilo in je postalo sedež patriarhov, kterili oblast je obsegala
veliko delov Goriškega, Koroškega, Kranjskega, Istri-janskega in Laškega, dokler ni kilo v novic razzano od Benečanov. Kocijan in njegovi tovarši so tudi v Ogleju imeli mnogo posestva. Umaknili so se torej semkaj grozovitemu preganjanju Dioklecijanovemu, in so imeli zraven tega tudi ta namen, da bi tukaj kristjane podpirali, sosebno pa, da bi obiskali svojega prijatla Krizogona, ki je bil ondi zavoljo Kristusa v ječi.
Prišedši v mesto Oglej pa zvedo naši svetniki, da je preganjanje kristjanov tu še huje, kakor v Rimu. Toliko jih je bilo namreč po ječah, da za nove jetnike ni bilo niti prostora več, niti verig, in po temnicah so bili sveti spoznovavci tako nagnje-čeni, da ni bilo moč še njih števila poz vedeti. Yse to pa naših svetnikov ni ostrašilo da bi se vernili v Rim (ker lahko bi si bili mislili, da jih bo vendar le v Rimu bolj varovala imenitnost njihovega stami ko tukej v Ogleju, kjer so se znašli med tujimi ljudmi).
Ali stali so neprestrašeni in pomni vsi besedi sv. Pavla do Korinčanov (II. 4, 81.) so sklenili junaško se ustavljati vsakemu početju viših zoper njih stanovitnost v veri. Pravi pata apostelj takole: „Mi namreč, Meri živimo, smo vedno v smert izdajam zavoljo Jezusa, da se tudi Jezusovo življenje očitno pokaže na našem umerljivem mesu,.“
Bile so jim tudi globoko v serca zapisane besede sv. Pavla do Hebrejcev (13, 1. 2. 16) „Bratovska ljubezen ostani med vami, in ptujih sprejemati nikar ne pozabite ; dobrotljivosti pa, in podel j en j a nikar ne pozabite, ker taki darovi dopade-jo Bogu,“ tedaj oni niso hoteli zapustiti vernih
kristjanov, ktéri so po ječah in drugod v strašnih stiskah, v revščini in nadlogah zdihovali. Poslužili so se ponočnega časa, da so jih obiskovali in jim, kolikor je bilo mogoče, pomoč delili. O ti priložnosti so tudi skerbno popraševali po svojem prijatlu Krizogonu.	___________
„Jezus je naše grehe sam nosil v svojem telesu na lesu, da hi grehu odmerli, in pravičnosti živeli“ (I. Pet. 2, 54.) Jezus je „jagnje božje, hi grehe sveta odjemi je. “ (Jan. 1, 29) „On je sprava za naše grehe; ne samo pa za naše, ampak tudi za (grehe) vsega sveta“ (I. Jan. 2, 2.) „Meri hoče, da hi bili vsi ljudje zveličani, in hi prišli k spoznanju resnice, zakaj en Bog je, tudi en srednik med Bogom in ljudmi, človek Jezus Kristus, Meri je dal sam sebe v rešilo za vse.“ (I. Tim. 2, 4-6.)
Ljubimo tedaj Jezusa po zgledu sv. Kocijana in tovaršev, in bodimo pripravljeni, da se odpovemo vsemu, kar bi nas ločiti znalo od Njega.
-( 17 )-
III.	POGLAVJE.
Sv. Krizogon.
avoljo prijatelstva, ktero je naše svetnike na Krizogona vezalo, kakor tudi za to, ker je, kakor bomo pozneje vi-dili, Bog sam hotel, da so naši svetniki s svetim Krizogonom na enem mestu mučeni bili : se nam zdi treba, da nekoliko o življenji sv. Krizogona opomnimo.
Krizogon je bil rimski vitez.
Še bolj kot njegov rod ga je pa žlahtnilo spoznanje Kristusove vere, ktere se ni sramoval očitno na znanje dajati. Zavoljo tega je mogel v Rimu dve leti v ostri ječi tičati, kjer ves čas ni imel druge pomoči in polajšanja kakor to, ktero mu je delila sveta Anastazija, žena nekega bogatega Rimljana, Publija z imenom. Bogu je to njeno djanje zelo dopadlo, te-dej ji ga je povernil s častjo mučenstva; „pomrnil mi je Bog po moji 'pravičnosti in zavoljo mojih čistih roli pred mojim obličjem.11 (Ps. 17, 25.)
Svetemu Krizogonu pa je Bog pripravil še večji muke, kakor so bile dozdanje ; veliko je namreč mogel še prestati zavoljo Gospodovega imena „zakaj krepost se le v slabosti vterjuje“ (2. Kor. 12, 9). Pripustil je Bog, d:i se je Krizogonu vsa pomoč odtegnila. Publij namreč zve,kako da žena njegova blažega jetnika podpira. Koče je torej vkorenjineni pagan več imeti za svojo ženo; zapre jo v lastni hiši v temno ječo, iu jo napaja z vodo britkosti, in kermi s kruhom bolečin (3 kralj. 12, 27).	2
-( 18 )-
Ker že pamet uči zakonske, da naj se ne natolcujejo eden druzega, temveč da naj si prizanašajo, je sv. Anastazijo zolo bolelo, da ji je mož ljubezen z britkostjo povračal, zlasti ker je kakor kristjana poznala besede sv. Pavla : „ možje ljubite svoje šene, in ne bodite čmerni proti njimi“ (Kološ. 3, 19).
Ali bolj jo je še bolelo, da ni več mogla v podporo biti sv. Krizogonu, kteremu je dozdaj enako prijaznost in dobrotljivost skazovala, kakor Davidu Jonatan, prijate! njegov (2 Kralj. 1. 26).
Hudo ji je delo tudi to, da bi njeno bogastvo, ki ga je dozdaj v Božjo čast obračala, moglo od zdaj naprej služiti možu njenemu v nečast pravega Boga in v spolnovanje budili želj : „Je še druga nesreča, ki sem jo videl pod solncem : bogast vo, pripravljeno k hudemu, kise zgubi v nar lmjše nesreče11 (Cerkv. 5,12).
Iskala je tedej in tudi našla priložnost Krizogonu pismeno težave svoje potožiti, in mu naznaniti, kako da se ji smili, da mu pa ne more več pomoči prinesti. Odgovor, ki ga ji je sv. mučenec precej poslal, je bil ves vreden njegovega blažega serca in tako krepčaven, da je serce sv. žene navdal s polno vdanostjo v voljo in previdnost božjo. Besede, katere je ona v tem pismu brala, so jo prav dobro podučile, da je treba vse, kar pride iz Božjih rok, in ko bi bila tudi smert, s tisto poterpežljivostjo prestati, v kteri nam je Kristus s težkim križem obložen, nar lepši zgled dal. In res je ta žena v ti poterpežlji-vosti in vdanosti čez več časa in po težkih mukah srečno dokončala svoje sveto življenje.
Ko je bil Krizogon že dve leti preživel v ječi, je prišlo v Rim povelje od Dioklecijana, da naj vse
druge kristjane pomoró, Krizogona pa naj prepeljejo v Oglej, češ, da mu ko on tam z lastnim prigovarjanjem omehčal serce, ktero je dozdaj po njegovih mislih terdovratno hilo zoper vso ostrost.
Toda časti vredni in hlagi vitez je s kratkim govorom na znanje dal, da ne mara prav nič za prijaznost in okljuke cesarjeve, ter da vere v pravega Boga ne pusti, rekoč:
„Jaz raji ne le enkrat, temveč tisučkrat življenje zgubim, kakor da bi vašim lažnjivim bogovom služil, kteri ne morejo človeka obsodili, pa mu tudi nič dobrega skazati niso v stanu,“ (Bar. 6. 63), „zdaj je resnica Kristusova v meni, in te mi nebo nobeden odvzel“ (2 Kor. 11, 10); „mene Bog varuj, da bi se z drugim hvalil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa, po Merini je meni svet križan in jaz svetu“ (Gal. 6, 14). ,,0d kar sem tega Gospoda spoznal, ne morem nič več iskati sle-pitve tistih bogov, ki so jih ljudje sami izmislili. Kako ki mogel misliti, da so oni kogovi, ki so jili umenitniki naredili. Tim lažnjivim bogovom vi v svoji popačeni domišljiji pripisujete lastnosti in dela, ki jih še celo pod ljudi znižujejo. Moj jezik pa ne ko nehal častiti in hvaliti njega, kteri sam je molitve in časti vreden. Njega ni težko spoznovati, in ni hudo njegove zapovedi spol novali, ker njegov jarem je lahak, in njegovo kreme je sladko. Blizo je beseda v tvojih ustih, in v tvojem sercu, to je, beseda vere, ktero oznanujemo.“ (Rimij. 10, 8). Ako le veruješ v Gospoda Jezusa, ti je lahko, ga spoznati, oznano-vati, ljubiti čez vse. Ne iščem in ne želim druge časti, druge imenitnosti in druzega bogastva, kakor
to, ki so najdo v križu našega Gospoda Jezusa Kristusa.“
Ta sereni odgovor je neizrečeno razkačil pagan-skega cesarja, kteri nezinenivši se na dalje z njim, ga je ukazal umoriti.
Kaka pa je bila smert in kje so Krizogona u-morili, to so zvedili naši svetniki sv. Kocijan in to-varši v ječi, ko so tam zaperte keršanske jetnike obiskali in želeli tudi Krizogona viditi, da bi od njega podučenje in poterjenje v veri sprejeli. Tako je tudi sv. Pavel hrepenel suiti se z Rimljani, in to željo jim je naznanil v pismu do njih, rekoč: „ždim vas viditi, da vam kaj duhovne pomoči podelim v vaše poterjenje, pa da hi se tudi jas potolažil po vaši in po svoji veri “ (Riinlj. 1, 11).
Pravili so jim tedaj sveti jetniki oglejski, da je vže o6 dni minulo, kar se je Krizogonu glava odsekla, in sicer po povelju hudobnega cesarja, ne daleč od Ogleja, pri morskih stopnicah. (To mislimo, pomeni latinski izraz: „ad aquas gradatas“ kakor se bo bolj obširno pozneje govorilo). Pripovedovali so tudi, da se je truplo njegovo z odsekano glavo vred v morje verglo, da so pa valovi obedvoje nepoškodvano na suho vergli. Vedeli so koncema še to povedati, da je sv. duhoven Zojil truplo in glavo, obojo popolnoma nepoškodvano, našel in pokopal na tistem kraji, kjer je bil Krozogon umorjen.
„Od sv. Duha navdihnjeni so sv. možje govorili“ (II. Ptt. 1, 21.). „Ostanite v meni in jas was. Kakor
mladika ne more roditi sadu sama is sebe, ako ne ostane na terti : Tako tudi vi ne, ako v meni ne ostanete. Jas sem terta, vi mladike, kdor ostane v meni, in jest v njem, on rodi veliko sadu, ker brez mene ne morete nič storiti.“ (Jan. 15, 4-6.) „Nihče ne more reči: gospod Jezus kakor le v svetem Duhu“ (II. Kor. 12, 3.).
Iščimo tudi mi vselej gnade božje, in ko smo jo zadobili, ohranimo jo s pomočjo molitve in z dobrimi deli; potem nam bo lahko vojskovati se po zgledu sv. Krizogona in sv. Anastazije zoper vse to, kar bi nas utegnilo od Boga ločiti.
IV.	POGLAVJE.
Početje naših svetnikov v Ogleju.
so naši svetniki slišali to prigodbo častitljive smerti sv. mučenca Krizo-na iz ust keršanskih jetnikov, jih je sicer v serca užalila ločitev od svetega prijatla; toda kmalo so bili z veseljem napolnjeni spomnivši se visoke časti, ktero si je on pridobil s svojim mučen-stvom pri Bogu v nebesih ; točili so tedaj solze veselja in radosti. Družba svetih spoznovavcev v ječi jim je pa toliko dopadla, da so sklenili med njimi celo noč prebiti, kar jim je bilo tudi od straže privoljeuo.
-( 22 )-
Prečuli so tedaj vso noč med svetimi jetniki spodbudo vaje eden druzega v ljubezni Božji s svetimi pogovori po besedah sv. Pavla (do Tesal. I. 5, 11) : r,Tolažite se eden druzega in spodbujajte se.“
O jutranji zarji so bili pa prisiljeni, ločiti se od svetili spoznovavcev, ne iz strahù pred sodniki, zakaj :	Julor se Boga boji, se ne bo nobene reči na
zemlji bal, in se nikdar tresel“ (Cerkv. 34, 16.), ampak zavoljo tega, da bi ne imela straža kakih sitnost, ker je tujim ljudem ječo odperla.
Ker so naši svetniki v pretečeni noči spoznali svetost jetnikov, se z njimi zlo sprijaznili in veliko duhovne tolažbe od njih prejeli, jim je bila ta noč res po besedah Davidovih (v psalmu 138, 11.) „njih razsvetljenje in pravo veselje.“ Kaj težka jim je bila torej ločitev od svete množice, s ktero so se po sveti Bogu dopadljivi ljubezni sklenili, in s ktero so se nadjali, kmalo združiti se pred Božjim obličjem. Ko so vendar le mogli iti proč od njih, so se v Božji ljubezni tako z njimi sklenili, da so tudi oni zamogli reči S SV. Pavlom : Tzares ne smert, ne življenje, ne angelji, ne gospostva, ne oblasti, ne prihodnje, ne moč, ne ktera stvar koli nas ne bo mogla ločiti od ljubezni našega Boga, ktera je v Kristusu Gospodu našem“ Bimlj. (8, 38. 39.).
Ločivši se pa od tih jetnikov, ktere so, kakor Bogu v dar pripravljene jagnjeta v veliki časti imeli, so jim še njih verige poljubovali, in jih prosili blagoslova, ter ga tudi prejeli. In ko so jih zapustili, so sklenjeni ostali v duhu z njihovimi molitvami in hvalo Božjo, po besedah sv. Pavla (I. Kor. 5, 3.) : „odločen s telesom, sem pri vas pričujoč z duhom.“
Prepričani so bili namreč naši svetniki, da s toliko ljubeznijo božjo vneti, ti sveti jetniki, jih imajo vedno v spominu, ter da jih Bogu priporočajo. Toraj niso kar nič dvomili, da so oni po tem takem deležni njih zaslug pred Bogom, ktere so si že dozdaj pridobili s svojim serčnim in očitnim spoznavanjem vere v Kristusa, in so si jih še pridobiti imeli s svojo smertjo.
Yse to pa, kar so naši svetniki pretečeno noč slišali in Addili, jih je tako vnelo, da niso mogli Božje besede nič več pri sebi samih ohraniti, temveč pričeli so jo vsemu judstvu okoli sebe eznanovati; „ločja beseda naj ne bo privezana“ (Pav. 2. Tim. 2, 9.), torej naj se deli poslušavcem. Posebno jih je prešinila serčna želja, da bi se zveličali vsi ljudje po neskončnem za-služenji Kristusovem, kteri je svojo drago kri na lesu sv. križa za ves svet prelil.
Žalilo jih je sosebno vediti, da se še zmerom brezštevilna množica ljudstva v tanioti nevednosti in greha znajde, če tudi je naš Zveličar neizrečeno veliko preterpel, da bi ves človeški rod od greha in večnega pogubljenja odrešil.
Niso tedaj mudili oznanovati izveličanski Jezusov nauk, ki so se ga bili naučili že v mladosti, in ki jim je dozdaj vsaki čas rodil neizrekljivo veliko zno-ranjega veselja in koristi. Slušali so toraj Gospoda, Iteri ukazuje : ,Jcar vam govorim v temi, pravite na st°tlem, in tear na uho slišite, oznanujte po strehah (t. j. očitno).“ (Mat. 10, 27.)
Kakor služabniki Gospodovi so se spoznali opro-steie tistih cesarskih postav, ktere so bile Kristusovi verinasprot, in polni veselja zavoljo svobode, ki so jo
zadobili po Kristusu, so to svobodo tudi drugim ozimno vali. Pripovedovali so „kakor res prosti, ne kakor ti prostost imeli v zagrinjalo hudobije, temveč kakor hlapci Božji“ (1 Pet. 2, 16.) vsim, ktere so srečevali, kako sladak je Gospodov jarem. Hvalili so jim zno-tranji mir tistega človeka, kteri svoje meso v sužnost deva, in postane prost verig greha in strasti po Kristusovem zasluženji na križu. Oznanovali so jim nauke, ktere je Kristus iz nebes prinesel, kako da so oni tola-živni, in kako gotovo da se po njih spolnovanji pride v nebesa. Prosili so jih, da naj zavoljo neizrekljive svetosti pravega Boga „zapuste vsako hudobijo in vsako goljufijo, da naj veržejo od sete dela teme ( Rimlj. 13, 12.), naj kakor novorojeni otroci poželijo duhovnega neokuženega mleka (I. Pet. 2, 2.) Gospodovih sladkih resnic; in naj hoch j o hakor po dnevi pošteno ... in naj oblečejo Gospoda Jezusa Kristusa.“ (Rimlj. 13,14.).
Kaj čudno se je Oglejčanom to zazdevalo, da so naši svetniki, mladenči tako blagorodnega stanu in tako velicega bogastva, ime Jezusa Kristusa oznanovali, ker so vedeli, da mora našim svetnikom dobro znano biti, da vsacega, kteri cesarjevemu ukazu nasprotuje, gotova smert čaka; ni jim šlo v glavo, kako se tako bogati mladenči ne bojó umreti, med tem ko je toliko revežev navezanih na življenje, ako ravno nimajo nič zgubiti. Lahko zapopademo, da se niše nehali čuditi temu početju svetnikov, ker oni va vtopljeni v skerb za časno srečo niso poznali tise modrosti, ktera je napolnjevala sv. Kocijana in ne-gove tovarše, in od katere beremo v bukvah modre ti (7, 8. 9): „Klical sem, in dan mi je til duh modosti
in više sem jo cenil od kraljestev in prestolov; in sem spoznal bogastvo kakor nič vredno v primeri z njo; tudi dragi bisar se mi ne zdi nji enak; zakaj vse zlato jc v primeri z njo revni pesek, in kakor blato je srebro memo nje.u
Kaj jim je pa vlivalo v serca toliko serčnost? Kaj druzega kakor to, ker so vedili, da niso ved svoji ( I. Kor. 6, 20), temveč Kristusovi; ^kupljeni ste namreč s veliko ceno, poveličujte in nosite Boga v svojem telesuKi bila tedaj njih želja nobena druga kakor ta, da bi vsi ljudje pravega Boga spoznali,- častili in ljubili. Tudi jim pri takem prepričanji ni bilo mar za to, kar svet svoje imenuje: kajti vse posvetno mine, ter nima nobenega obstanka.
Bog je pa tudi očitno pokazal, da kakor oni njega za svojega spoznavajo, tako tudi on njih spozna za svoje. Obljubil je namreč po svojem Sinu pri sv. evangelistu Marku (p. 16, 18): «Meri pa verujejo, pojdejo té znamnja za njimi: v mojem imenu bodo hudiče izganjali, nove jezike govorili, kače prijemali ; in ako kaj strupenega pijejo, jim ne bo škodovalo; in na bolnike bodo roke pokladali in bodo zdravi
Ta gospodova obljuba se je spolnila nad našimi svetniki, kteri so med oznanovanjem sv. evangelija veliko čudežev storili, in z njimi pokrepčevali svoje besede; ljudstvo pa vsega oglejskega mesta se jim je močno čudilo.
■„Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen to troje, nar veči pa med temi je ljubezen,“ (I. Kor. 13, 13.)
Ko bi človeške in angeljske jezike govoril, ljubezni pa bi ne imel, bi bil, kakor bučeč bron, ali zvoneč zvo-
--( 26 ) -
nec. In ho hi gnal prerokovati, in hi veclil vse skrivnosti in imel vso učenost, in ko hi imel vso vero, tako da hi gore prestavljal, ljubezni pa hi ne imel, nič nisem. In ko hi razdal ubogim v živež vse svoje premoženje, in ko hi svoje telo dal, tako da hi gorel, ljubezni pa hi ne imel, mi nič ne pomaga.“ (I. [(or. 13, 1-3.) „In kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu,, in Bog v njem.“ (I. Jan. 4, 16.)
Po izgledu sv. Kocijana in tovaršev ljubimo Boga čez vse, in razširjajmo po svoji moči ljubezen Božjo med bližnjimi; Bog nam bo potem milostiv, odpustil nam bo naše grehe, in odperl nam bo nebeške vrata.
V.	POGLAVJE.
Oglejski sodniki in sv. device Agapa, Hijonija in Irena.
tem času je bila izročena viši sodnija v Ogleju dvema možema, prefektu Dulcidiju in sodniku Siziniju.
ti priložnosti je treba, da nekoliko govorimo od toga, da sta bila Dulcidij in Sizinij popred v Solunu na Gerškem*); povedati tudi hočemo, kako sta se tamkej obnašala.
Dulcidij je bil že več časa prefekt ali predstojnik v imenovanem mestu, in hitro ko na svitlo pride
*) Solun ali Tesalonik
cesarski ukaz zoper kristjane, je tiste grozovitno mučil in jih moril.
Ne dolgo preden je Solun zapustil, so v tem mestu živele med druzimi kristjani tri svete device, po imenu Agapa, Hijonija in Irena. One so Mie tako vterjene v veri, da se niso prav nič hale paganskih grozovitežev, ter so vero v Kristusa očitno spozno-vale, in pa ravno o tem času, kakor naši svetniki v Ogleju. Ko Dulcidij pozvé, da te device Kristusa očitno spoznavajo, jih ukaže pred se pripeljati, ter si prizadeva, njih terdno vero v pravega Boga omajati, in sicer tem Bolj, ker še je v njem vnela po-željivost po tih devicah; možje namreč, brez vere in sv. Duha, »imajo oči polne prešeštva in neprenehljivega greha* (2. Pet. 2, 14.).
Toda device, slabe po telesni moči, toliko močnejše pa po moči božji, ki jim jo je Bog sam delil, so se njegovim željam sereno uperle; „angelom svojim je Bog zapovedal, da te hranijo po vsih tvojih potili“
(Ps. 90.).
Tedaj ni mogel Dulcidij doseči svojih želj kljub vsemu priliznjenemu govorjenju iu umetnemu zalezovanju. Tudi se mu ni sponeslo jih osramotiti pred ljudstvom ; Bog namreč jih je varoval, ki so mu bile že v pervi svoji mladosti čistost svojo posvetile; on jih je obdal »s svojim vsegamogočnim Mitom* (Ps. 90. 5.). Sklenil je toraj device k smerti obsoditi; ali vendar ni mogel doveršiti svojega sklepa.
Kakor hudoben iu poželjivosti zlo vdan mož je namreč cele noči svoji nesramni hotljivosti stregel, ter po slabih potih hodil; „sichern namreč, Meri hudo
dela, sovraži luč in ne pride h luči, da niso svarjene njegove dela“ (Jan. 3, 20.).
Kavno tiste dni, ki so imele imenovane device biti obsojene, je bil Dulcidij vsled svojih ponočnih nerodnost tako nagnjusen, truden in zaspan domu prišel, da pridši v sodnišnico ni bil zmožen sodniških dèi opraviti, tedaj tudi ni bil v stanu sodbe storiti čez device. S tim pa je prišel ob vso čast pred ljudstvom in pred svojimi podložniki.
Cesar, to zvedši, je poklical imenitnega moža, Sizinija po imenu sodit keršanke device Agapo, Hio-nijo in Ireno. Ta je brez sosebnega opotavljanja svete device k smerti obsodil ter ukazal jih ob glavo djati.
Dulcidija je cesar potem kakor prefekta v Oglej poslal, toda pridružil mu je Sizinija, da je ta, mo-dreji od unega, sodnijsko službo opravljal.
Omenjene device in naši svetniki sv, Kocijan in toVarši so si zlo podobni po mnogoterih stranéh.
Kavno ta čas, ko so te svetnice v Solunu Kristusa spoznovale in oznanovale, so ravno tako delali naši svetniki v Ogleju. Kakor sta sodnika Dulcidij in Sizinij konec storila življenju svetnic, tako sta ravno ta dva grozoviteža ob življenje pripravila našo svetnike, kakor bomo slišali pozneje. Kakor so nedolžnost svojih duš in telés nepokvarjeno ohranile solunske device, tako se naši svetniki nikakor niso dali omadeževati od paganskih šeg in njih pregrešnih navad.
Cakalé so tedaj omenjene device pred Bogom naših svetnikov, kjer se z njimi zdaj sprehajajo po nebeških livadah, hodeči za Jagnjetom v leskečih
oblačilih, in prepevajo novo pesem, ki je nobeden drugi peti ne more, kakor le tisti, ki so si svoje duše in telesa neomadežovane ohranili.
„ Vi ste oprani, vi ste opravičeni v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, in v duhu živega Boga* (I. Kor. 6, 11); tedaj rßte vi tempelj živega Boga in sv. Duh v vas preliva“ (I. Kor. 3, 16), kakor govori Gospod: nP™ njih lom prebival in med njimi lom hodil, in bom njih Bog, in oni bojo mojo ljudstvo.“ (II. Kor. 6, 16.)
Spominjajmo se, dokler koli živimo, da smo se za vselej Bogu posvetili po gnadi, ki smo jo v sv. kerstu sprejeli, in jo še zmerom sprejemamo po sv. sakramentih pokore in presv. rešnjega telesa. Obvarujmo si tedaj po zgledu svetih devic Agape, Hijonije in Irene neomadeževane duše in čiste telesa, in posvečujmo se vsaki dan Bogu v njemu dopadljivi dar.
-( 30 )-
VI.	POGLAVJE.
Poročilo sodnikov do sv. Kocijana in tovaršev njih odgovor.
svetniki očitno Jezusa oznanuje-7. " jo m s čudeži poterjujejo besede svoje ter dokazujejo lažnjivost poganstva, je prišla ta novica tudi do uščs prefekta Dulcidija in sodnika Si-zinija; povedali so jima na tanko, kdo so ti bratje, kdaj so oni v Oglej prišli, in kako tu vkljub ojstri prepovedi cesarjev svojo vero oznanujejo.
Ker je šlo za pokorščino do cesarjev in njih toliko skerb za deržavno vero v bogove, se sodnika nista opotavljala, početju Kocijana in tovaršev v okom stopiti, temveč sta poslala berž berž nektere može v njihovo stanovališče s tim le poročilom :
„Kaša častitljiva cesarja prepovedujeta Častiti in moliti po cesarstvu druzega Boga zunaj teh, kterini Rimljani, spredniki naši, že toliko stoletij čast in hvalo dajejo.“
„Ker smo pa slišali, da sto se vi ločili od naših bogov, in da oznanujete tudi drugim svoje zmote, vas toraj prosimo, da nehate to svoje početje, in sicer zavoljo spoštovanja do naših cesarjev, kterima čast in hvala gre. Kikarte ne motite družili vere, temveč pokažite očitno s kakim d j an jem svojo spoštovanje do naših bogov, da tako nas umirite, in od sebe vsako nevarnost odvernete.“
vsem Ogleju jela šumeti novica,
„Dobro veste, ako ostanete pri dozdanjih mislih, bote obudili jezo cesarjev, ter bi onadva, stanovitna v svojih sklepih, utegnila z vami ojstro ravnati.“
Slišavši te besede sodnijskih poslancev so naši svetniki brez strahu z mirno vestjo povzdignili k nebu svoje oči, od kodar so po besedah Dav. (Ps. 120) pomoč pričakovali, ter so s serčnostjo navdani takole odgovorili:
„Povejte tem ki so vas poslali, da mi vaših bogov ne spoznamo; oni so le izmišljeni, ter jih v resnici ni. Prav za prav vi strežete le hudobnim duhovom, kteri so tako daleč človeka zapeljali, da on služi izmišljenim rečem ali pa stvarem, ki so menj kot človek. Ta vaša služba je hudičeva, ter prekletstva vredna; zakaj pisano je: Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi (Mat. 4, 10.). Sveto pismo nas na tanko podučuje, da vaši in vsi paganski bogovi niso nič, da pa je nasprot eden in sam Bog, hi je nar čisteji Buh, da je ta vsegamogočni stvarnih nebes in zemlje, (Ps. 22.) ki so po njegovi besedi vterjene; da je on stvaril tudi človeka in ga obdaril z nevmirajočo dušo, in ga tako ljubil, da je v njegovo odrešenje svojega edinega Sinu Jezusa Kristusa na svet poslal, kteri je zavolj našega zveličanja na križu umeri. Temu edino pravemu Bogu in njegovemu sinu streči in služiti je nar večja sreča, ta Bog je gospod in vladar vseli ljudi, in ta Bog je -naše necenljivo plačilo v nebesih. Temu nasprot pa je nar veča nesreča uklanjati se vašim izmišljenim in lažnjivim bogovom, in streči strastim, kijih oni sami podpirajo ; njih služabnik pade nedvomljivo po smerli v večno pogubljenje.“
,,0 zadevi nesreče pa, ktera bi nas znala zadeti zavoljo naše vere, povejte vasema gospodoma, da smo voljni in vselej pripravljeni svoje življenje pustiti našemu Bogu v čast, in iz ljubezni do njegovega edi-norojenega Sinu. Naznanite jima, da je naša želja edino le ta, da bi bili za vselej s Kristusom, kterega z živo vero spoznamo, v kterem živimo, se gibljemo in smo (Djau. 17, 28.). Ako nam je treba umreti zavoljo tega spoznanja, vedite, da nam je smert dobiček, ker ona nas pripelje do vednega združenja z Bogom in njegovim Sinom Kristusom. Lepa hvala predstojnikoma za njuno skerb zavoljo nas, toda ridati se njuni volji ne moremo, zakaj Mor želi umreti in s Kristusom biti, z veseljem umerje. (Avguštin in Joan.)“
Te besede naših svetnikov, sklenjene z neko posebno veličastnostjo, ki jo je notranji mir dajal obrazu sv. Kocijana in tovaršev, so poslance s tolikim stermenjem napolnile, da so oni, sicer prederzni, zdaj pa omolknili, ne da bi si bi upali čerkniti le eno besedo. Vernili so se tedaj molče k sodnikoma, ter jima osupnjeni le nekoliko zamogli dopovedati od tega, kar so slišali.
Ko Dulcidij vse to zasliši, ga zgrabi neizrečeno huda jeza; hudoba namreč in jeza ste sestre. Jame kleti in rotiti se, obnaša se v jezi nespodobno svojemu stanu, in hrepeni po kervi naših svetnikov, „ti namreč, Merili usta so polne kletve in zavidno-sti, imajo k prelivaniju kervi urne noge.“ (Ps. 13,5.)
Podoben je Dulcidij v svoji jezi morju, ktero premetovano od hudih viharjev bi rado planilo čez bregove; toda njih skalnati zid odbija valove; tedaj
se v novic vzpenja, narašča in pene kviško brizga, na zadnje pa se zopet v svoje globočine vali. (Izai. 57, 20).
Tako Dulcidij z zobmi škriplje zoper naše svetnike in njih Boga, dokler sam na se nevoljen, ne spozna, da nič ne more opraviti ne zoper Boga kristjanov, ne zoper stanovitnost naših svetnikov : „valovi“ (prevzetneža naklepi) „visoko gredo, se povzdignejo gori do nebes, in padejo doli, v brezdno, njih duh pa se je v bolečinah topili1 (Ps. 106, 25, 26).
Ne hienj ko Dulcidij je bil razdražen sodnik Sizinij. Kakor medvedka, ko je zgubila svoje mlade, je divjal in dirjal sem ter tje. Ko bi bil pri roki imel naše svetnike, bi jih bil gotovo pri ti priči ukazal raztergati, ker „jeza ne neha pred, in se ne utolaži, dokler se ne ohladi s kakim hudobnim delom. Ser-ditega ni v stanu ne ogenj ne kaj druzega strašnega ukrotiti, obnaša se kakor obsedeni od hudobnega duha, od kterega se v jezi ne razloči.“ Sv. Bazilij (hom. 10. od jeze.)
Razžaljena sta se čutila sodnika tim bolj, ker sta bila teh misel, da sta s svojo opombo in svarjenjem po poslancih našim svetnikom prijaznost ska-zala, ktero pa so oni zaničevaje od sebe pahali.
Med tim pa je prebival nebeški mir v pravičnih dušah naših svetnikov; veseli in nezinoteni so bili tolikanj popred, ko jih je ves svet spoštoval, kakor tudi zdaj, ko jih sodnika grajata in jim žugata s smertjo.
„Kristus je naš mir, kteri je iz obeh eno storil, in je poderi srednjo steno pregraje, - sovraštvo - s svojim mesom.“ (Efez. 2, 14.).	3
„Pravičnosti delo bo mir, in sad pravičnosti bo poboj in zvestoba na veke. Potem stanuje moje ljudstvo v lepoti miru, v šotorih upanja, v brezkončnem pokoju. “ (Izai. 32, 17, 18.). „ Velik mir imajo, ki ljubijo tvoje postave.“ (Ps. 118, 165.).
Tudi mi iščimo sklenitve z Bogom, kakor so jo dosegli sv. Kocijan in tovarši. Zedinjeni z njim bomo uživali vedni znotranji mir, kteri edini polajša življenja teže in je v stanu človeka voditi po potu zveličanja. Spodbadajmo pa tudi bližnje svoje, da iščejo tudi oni sladko sklenitev z Bogom ter uživajo tisti mir, ki slehernega osreči časno in večno.
VII.	POGLAVJE.
Pismo oglejskih predstojnikov do cesarjev v oziru sv. Kocijana in tovaršev.
glejski predstojnik Dulcidij in njegov tovarš Sizinij — kakor sta bila razser-dena zavoljo terdne vere sv. Kocijana in tovaršev — si vendar nič nista upala početi zoper nje zavoljo njihovega stand, in zavoljo njihovih mogočnih prijatelov v Rimu. Treba se jima je zdelo o ti reči modro ravnati, in so delati kakor prisiljena v vsim svojim početji zoper naše svetnike. Posvetovala sta se tedaj prav dobro, ter sklenila, sv. Kocijana in
-( 35 )-
tovarše za en čas pustiti v miru, med tim pa na tihem pisati cesarjema, in ju vprašati, kaj jima je v ti reči storiti. Pismo se je takole glasilo :
Premilostljivša cesarja !
„Ako ne bosta podpore dajala postavam, ktere so dozdaj vajnemu vladarstvu moč in podporo dajale, nas bo pri vsi hrabrosti, s ktero sta si toliko narodov podvergla, vendar le zaničevalo in v nemar puščalo naše ljudstvo. Bati se je namreč, da bi vama znali naši vsegamogočni bogovi svojo brambo odreči zavoljo tega, ker jih narodi premalo časte. Prosijo vaju tedaj ti bogovi, da se krepko blagovolita potegovati za njihovo čast in spoštovanje toliko bolj, ko vidijo, da veliko ljudi, bolj kot nje, časti Jezusa Kristusa, kterega je Poncij Pilat v Judeji križal. To storiti sta tim bolj dolžna, ker ne le ljudje nizkih stanov, ampak tudi nar slavnejše družine se ne sramujejo tistega znamnja na altarje staviti, na kterem je bil Iezus križan ; to znamenje oni molijo, med tem pa bogove naše zaničujejo. Zdi sc, kakor da bi postave rimskega cesarstva nič več ne veljali, ali pa, da vi dva, o cesarja! nimata dosto moči se potegniti za nje. Te je posneti sosebno iz sledeče dogodbe: Pred nekim časom sta prišla iz Rima v Oglej dva brata s svojo sestro, Kancij, Kocijan in Kocijaniia po imenu, vsi trije iz rodu cesarja Karina. Ti kar ne nehajo zaničevati vajnih zapoved, ter oznanujejo vero v križanega Kristusa po našem mestu; tudi ljudstvo zapeljujejo z besedami in s svojimi copernijami. No veva, kako usta-
viti se početju, ktero ljudi razuili stanov odvrača od vere naših očetov. Da se tedaj ne ho škoda godila ti veri, prosiva, da nama vidva, o mogočna cesarja! pripomočkov naznanita, kaj je storiti zoper to počenjanje. Bodita prepričana, da, kakor vama vajine serca napolnuje gorečnost za čast naših bogov in za srečo Rimljanov, tako sva midva pripravljena doča-kovati vajnih ukazov, ter jih precej spolniti.“
Kdor le nekoliko to pismo pregleda in premisli, ho kmalo spoznal hudobno serce pisavcev. Kakor so delali sovražniki keršanske vere vsili časov zoper kristjane, tako sta ravnala tudi obadva Oglejska sodnika.
Namesto da bi bila resnice naše svete vere preiskovala, ter se nje važnosti in potrebnosti k večnemu življenju prepričala, sta preklinjala Kristusa in njegov nauk. Spolnilo se jo tedaj, kar pravi sv. pismo ..vied krivične je bil štetu (Mark. 15, 28.) Pri vsem tem pa sta zaničljivo govorila tudi od svojih bogov ; prosila sta namreč svoja cesarja, da bi tadva pomagala bogovom k časti in spoštovanju ; prepričana sta tedaj mogla biti, da so njihovi lažnjivi bogovi nezmožni, in si ne znajo pomagati sami sebi. To tudi očita sv. Ambrož paganom, v svojem pismu do Valentinijana, rekoč: „vi iščete miru svojim bogovom pri svojih cesarjih, mi pa cesarjem miru prosimo od Kristusa.“
Skerbela sta sodnika tudi za to, da sta posebno Dioklecijana razkačila zoper naše svetnike s svojim pismom, in sicer s tim, da sta mu sorodnika Kanci -janovega, to je Karina, spomnila, s kterim sta se nekdaj vojskovala zastran cesarskega prestola. Yedela sta, da bo Dioklecijanu drago, da se mu sovražni
-( 37 )-
Karinov rod spravi spod nog. Tim možem pač še ni bila znana lepa in zveličanska zapoved Jezusova:
,,Ljubite sovražnike svoje, storite dobro tim ki vas sovražijo, molite zanje, Meri vas preganjajo in obrekujejo“ (Mat. 5, 44.).
To zapoved je Evzebij, obračaj e jo na take in enake okolstave, kakor so bile ravno omenjene mnogotero, in med druzimi tudi tako le razlagal: „Mo si visoko postavljen, nikar se več ne spominjaj so-vražtva, Mero si popred do koga imel “ (Euzeb. pri Stob.)
Zraven tega je pa tudi viditi iz tega pisma gerda hinavščina pisavcev. Prav za prav jima je bilo le na tim ležeče, da bi se naših pobožnih svetnikov znebila zavoljo njih imenitnosti, s ktero so jima bili na poti; in ni jima bilo v resnici mar ne za cesarje ne za bogove. To nam pričujejo njih slaba djanja in njih poprejšne hudobije. Da bi toraj svoj namen dosegla, se v omenjenem pismu po hinavščini kažeta pobožna, in s tim dosežeta smert naših svetnikov. Kriva sta postala s tim djanjem veliko hudobije, ktero dopolne vsaki, ki s hinavščino in prilizvanjem pri visocih gospodih doseže pogubo nedolžnega človeka — hudobija, ki jo je težko kterikrat popraviti.
Cesarja Dioklecijana in Maksimijana — obadva brez vse omike in modrosti — je to pismo Oglejskih sodnikov naglo zmotilo. Dobrega svetovavca nista imela nobednega pri sebi, zakaj : Vladnik, ki rad posluša lažnjive besede, ima veci del hudobne sve-tovavce“ (Prigov. 29,12.). Nista poznala dobrega in modrega svéta Apolinara Atenskega, ki pravi: „preden poslušaš iste, Meri ti od kacega človeka kaj
pripovedovati hočejo, premisli dobro vse njihovo življenje, prendavi njihove lastnosti, in kdo da jih je v njih mladosti vodil in učil. Leta, ki samega sebe ni varoval, bo tudi druge poškodoval.“
Posvetovala sta se tedaj cesarja med seboj, kaj storiti; in ker sta bila oba hudobna, ter sta sovražila. Anicijev rod, sta se tudi zedinila zastran tega sklepa, da morajo smert storiti naši svetniki.
Velela sta toraj pismeno, da naj še enkrat nagovorita sv. Kocijana in tovarše, bogovom darovati; in da naj jih, ako tega storiti ne bodo hoteli, brez pomude ob glavo deneta.
Pa bi pa prikrila svoj serd do Aniške rodovine, sta se zavoljo svoje krivične sodbe čez te nedolžne duše izgovorila s tim, da to njih početje tirja občna sreča cesarstva m vlade. Velja od obedveh, kar po pravici terdi sv. Gregor: „oni Meri so si bili tovar ši v pregrehah in hudobijah, ti tudi eden dražega krivico in hudobijo pokrivati skušajo.“
Hudoben duh „je lažnik in oče laži.“ (Jan. 8. 44.) Po laži je bil človek zapeljan v greh, in po enem človeku je prišel greh na svet, in po grehu smert.“ (Rimlj. 5, 12.)
Nasprot pa je prišla resnica na svet po njem, kije „beseda, polm gnade in resnice“ (Jan. 1, 14.) po njem, ki je „pot, resnica in življenje“ Jan. 14, 6J; on tedaj deli resnico, kaže pot v večno življenje in da potrebno gnado.
-( 39 )-
Išimo tedaj le resnico, in njega, ki je resnico prinesel na svet, in išimo spoznovati pot resnice bolj in bolj. Bojmo se laži in krivice, tudi se ogibajmo njih, ki razširjajo laž in krivico; ali pa si prizadevajmo jih iz poti laži na pot resnice pripraviti.
Vlil. POGLAVJE.
Kako so se naši svetniki obnašali, dokler ni bilo od cesarjev odgovora.
im, ko sta cesarja naklepe zoper svetnike kovala, so oni težko čakali, j da se bode ločiti njih dušam od teles, da hi se vsaki iz med njih veseliti zamogel po besedah preroka : „moja duša je oteta, kakor vrabec is mrež lovcev, mreža je rastergana, in mi smo rešeni“ Ps. 123. Vedno so oni zdihovali, pričakovaje „gosinovljenja pred Bogom in rešenja is teles.“ (Rimlj. 8, 23.)
Gotovo je, da so o tem času naši svetniki Kristusa očitno oznanovati nehali, in sicer zavoljo tega, da bi se skazali pokorne postavam, ker „Boga se je treba bati in kralia v časti imeti,“ (1 Pet. 2, 17.) potem pa tudi zavoljo tega, ker se ljudstvo ni upalo jih poslušati iz strahu pred cesarjema; ni šlo tedaj, med ljudi metati božjo besedo, ko ni bilo poslušavcev.
Sosebno so se ljudje boljših stanov naših svetnikov ogibali, ako ravne so jim bili zastran njih imenit-
nega stami in ljubeznjivega obnašanja spoštovanje in prijaznost dolžni. Bali so se namreč, da bi ne prišli pri viših v zamero in tedaj znabiti tudi ob službo.
Ostali so tedaj sv. Kocijanu in tovar šem zvesti le še ubogi in bolni ljudje. Z veseljem so se naši svetniki ž njimi pečali in jim delili svoje premoženj o, ker šteli so ga le za posojeno blago. Tudi nadložniki so našli v naših svetnikih dušne in telesne pomočnike, tedaj so jih zmerom obiskovali. Bog pa je te nadložnike pozval k svoji mizi; ker spoznali so oni pri svojem občenji s Kocijanom in tovarsi čudapolno lepoto in svetost Kristusove vere; guada gospodova je zadela njih serca, ter jih omečila in jih sprena-redila v vernike. Bogatini pa in imenitniki Oglejski so ostali med tim v temoti vere, ker so vabljenje gospodovo zavergli. (Luk. 14, 16-24.) Ti o gospod „si to (svojo vero) skril modrim (prevzetnjakom) in si (jo) razodel malim“ (ponižnim). (Luk. 10, 21.) Tako je revne in ponižne Oglance družba z našimi svetniki verne storila in večno izveličala; Oglejske veljake je pa nasprot njih pečanje s pregrešnimi neverniki ob nar lepši zaklad, to je ob Kristusovo vero pripravila.
O zadevi keršanskih spoznovaveev, ki so bili po Oglejskih ječali razkropljeni, so jih naši svetniki sicer še zmerom podpirali, toda le skrivaj, vedé, da „kdor ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat njegov v potrebi, pa mu usmiljenje odreče, v takem božja ljubezen ostati ne more.“ (I. Jan. 3, 17.) Obiskovati pa jih jim keršanska modrost ni pripustila, ker bi bili s tim znali škodovati ali sebi ali pa omenjenim jetnikom.
-( 41 ) --
Imeli so namreč „modrost, Hera je od zgoraj, là je mirna, ponizim, prizanesljiva, dobrim privoli-joča, polna usmiljenja in dobrega sadu.“ (Jan. 3,17.)
„In za vse je umeri Kristus, da tudi, Meri žive, nežive več sébi, ampak njemu, Meri je za nje umeri.“ (II. Kor. 5, 15.)
Ker je Kristus za vse stojo kri prelil, in nobenega izvzel, smo tedaj vsi bratje med seboj, in moramo eden druzega z bratovsko ljubeznijo ljubiti, eden druzemu v potrebah na pomoč hiteti, si razžaljenja naglo odpustiti ; in eden za druzega vedno moliti.
Dalje smo „vsi bratje in deležniki (taistega) nebeškega poklica“, in „udeležili smo se vsi (taistega) Kristusa“ (Hebr. 3, 1. 14.), sklenjeni smo tedaj po Kristusu eden z drugim tako tesno, da naše dobra dela vsim drugim vernikom, in dobre dela vsih vernikov nam pomagajo.
Sklepajmo se toraj vselej s terpljenjem in svetimi deli svetnikov sosebno naših svetih Kocijanov kakor tudi vsih kristjanov; pa tudi naše teže, nadloge in dobre dela za naše sobrate v Kristusu, njemu darovati nikdar ne upuščajmo.
IX. POGLAVJE,
Ubeg sv. Kocijana in tovaršev.
'reden je Dulcidiju in Siziniju Dioklecijanovo povelje došlo zastran naših svetnikov, so tipo svojih, prijatlih ki sojih na cesarskem dvoru imeli, že sami zvedli, česa da jim je pričakovati. Svetovali so jim ti njih prijatli pismeno, da naj se ali udajo cesarskim poveljem, ali pa, če jim to ni po volji, da naj naglo pobegnejo. Našim svetnikom je bilo sicer to skrivno naznanilo ljubo, vendarle niso hoteli precej ubežati, vedoči, da to ni vselej duši u-godno, česar telo poželi v svoje polajšanje in ohranjenje „zakaj modrost mesa je smeri, modrost duha pa je življenje in mir.“ (Rimij. 8, 6.)
Ker so pa spoznali naši svetniki, da vsak dober svet le od zgoraj od očeta luči pride, „pri kterem je moč in modrost, Meri dobro pozna zalezovavca in za-lezovanega“ (Job. 12, 16.) so sklenili oberniti se k’ njemu, in ga prositi, da naj jim naznani, kaj da jim je storiti. Mislili so si : Bogu, ki je sejal dobro seme v nas, gre žetev stoternega pridelka, on naj nam toraj naznani, kje in kako da se bo žetev zveršila. Pokleknili so tedaj v svojem stanovališču, in goreče molili združeni vsi štirje, Kanci), Kocijan, Kocijanila in Prot, “ zakaj kjer sta dva, ali kjer so trije zbrani“ (ali njih več) v mojem imenu, tam sim jez v sredi med njimi“ (Mat. 18, 20.)

-( 43 )-
In glej ; Bog, ki vselej sluša ponižno molitev svojih zvestih otrok, jim je svojo voljo naznanil s sledečimi besedami :
„Ljubi moji otroci, mir vam lodi! Jdite naglo od tod, in podajte se na tisti kraj, kjer počiva truplo mo~ jega zvestega služabnika Krizogona. Sklenil sem vam tamkej podeliti venec mučenstva. Tam si hote zaslužili večno kraljestvo, in tam se vam bo odperlo tisto veselje, kterega ni ridilo nobeno človeško oko, kterega nobeno uho ni slišalo in nobeno serce ni občutilo (1 Kor. 2, 9.) Tam vas 'bodem pričakal kakor vas ženin in gospod. Tedaj se nič ne ustrašite tih, ki bodo prišli morit vaše trupla, duš pa vaših umoriti ne morajo. (Luk. 12, 4.) Nič se ne bojte terplenja, ki bo v kratkem čez vas prišlo, pa bo tudi hitro minulo; tem več povzdignite svoje glave in ozrite se z veseljem na žetev, t. j. na plačilo, ki vam je pripi-avljeno. (Joan. 4, 35.) Saj vam je znano, da, ako hočete priti tje, kjer sem jaz, morate vzeti križ na rame, ter ga nesti za menoj; in kdor hoče z menoj ustati k večnemu zveličanju, mora popred svetu umreti, in se z menoj po voljnem terplenju in vdani smer-ti pokopati. Venec večnega veselja gre le temu, ki se je na svetu v življenju venčati dal z vencem voljnega terplenja in prostovoljne pokore noter do zadnjega trenutka
Te besede so napolnile svetnike z veseljem, in „topile so se njih duše, ko je Gospod govoril*, (Vis. pes. 5, 6.) čutili so se tedaj popolnoma potolažene, in serčnost jih je navdušila velika. „Pripravljena so bila zdaj njih serca, zaupali so popolnoma na Boga in brez trepeta so mislili na boj, ker zmaga jim je bila gotova.* (Ps. 111, 7.) Radostno so eden druzemu zaklicali „glej ženen je blizo, pojmo mu naproti.“ (Mat. 25, 6.)
-( « )-
Sprejeli so tedaj še enkrat iz rok svojega duhovnega učenika in zvestega prijatla, Prota, nebeško popotnico, ter se podali brez pomude na pot.
Vkazali so vozniku svojemu naglo vpreči mezge, in jih peljati proti kraju, kjer je bilo pokopano truplo mučenca Krizogona.
„ Kterega (Jezusa) je Bog odločil v spravno daritev po veri v njegovo Ari.“ (Rimlj. 3,25.)
„Ado je pa kdo grešil, imamo besednika, pri Očetu, Jezusa Kristuza, Pravičnega.“ (1 Joan. 2. 1.)
Ječ us nas je z nebeškim očetom spravil, tedaj se mu lahko približamo, sosebno v molitvi.
Molimo tedaj po zgledu sv. Kocijanov, ako potrebujemo své-ta, molimo ako smo v potrebi ; molimo posebno za odpuščenja grehov, in karkolj bomo prosili nebeškega očeta v imenu Jezusovem, nam bo gotovo dal, ako nam je k zveličanju. Ako nam pa Bog tega ne da, česar ga prosimo, nam bo pa kaj druzega podaril, kar nam po njegovi previdnosti tèkne ali k dušnemu ali k telesnemu pridu.
-( 45 )-
X. POGLAVJE.
Kraj terplenja in smerti sv. Kocijana in tovaršev.
ko so naši svetniki zvedeli, kaj da cesar Dioklecijan s svojini soce-l zoper njih sklenil, sta tudi Dul-cidij in Sizinij dotično pismo prejela. Nista se še ona dva nič pomenila zastran tega, kje in kako da bo treba obsoditi naše svetnike in že jim cloide novica da so pobegnili.
Pozvé se to naglo po celem Ogleju; ljudje se posmehujejo zavoljo tolikšne pazljivosti sodnikov, in razno sodijo o ti reči. Mislijo si da sta ali sodnika z njimi zastopljena, ali pa, da so jim prijatli vbe-žati pomagali. Med tem sta pa Dulcidij in Sizinij v velikem strahu zastran svoje nepazljivosti, bojita so svojih cesarjev, in ne vesta kaj storiti.
Ta čas ko v sercih predstojnikov in Oglejanov nemir in nepokoj vlada, se polni miru in veselja približujejo sv. Kocijan in njegovi tovarši, onemu kraju, kjer se imajo bojevati še enkrat s svetom in potem doseči venec zveličanja. Ko pa jim je neznan tisti kraj, kjer so sv. Krizogona pokopali, se vozijo sem ter tje, iskaje zaželjenega kraja. Pokorni božjemu glasu in klicu gredo brez da bi vedili, kam? kakor v starodavnih časih Abraham, ki je ubogal po veri, ter šel v neznani kraj, ki ga je potem v ded-šino dobil: „še? je, in ni vedel, kam da gre." (Hebr, 11, 8.)
Šelej, ko so veliko krajev okol Ogleja prelazili, so prišli k morskim stopnicem, kjer je bil uni dan Krizogon mučen in pokopan. Čeravno pa so se že znaj-dli na Krizogonovem pokopališču, bi se bili vendarle dalje peljali; niso namreč poznali Krizogonovega pokopališča, ako bi jih ne bil Bog sam ustavil z neko čudno prigodbo, on, pravičnega pelje po pravih potih, in mu pokaže kraljestvo božje'1 (Modr. 10, 10.)
Poganjal je namreč voznik svoje mezge, kar je mogel, in tekli so res nenavadno hitro, ko se kar na celem eden izmed njih zgrudi.
Vse prizadevanje, mu na noge pomagati, je zastonj, ne gane se več, in tako ni mogoče, se dalje peljati. Svetniki so od začetka te prigodbe mislili, da so nevredni postali, na Krizogonovem pokopališču doseči venec mučenstva, „nedolžne duše namreč se dostikrat sa dolžne imajo, kadar se v resnici nič niso pregrešile* (S. Greg. premišlj. 12), vendar pa so kmalo spoznali, da se je to po božji volji zgodilo. Ko se nekoliko okol sebe ozrejo, zagledajo znamnja, po kterih se je po pripovedovanji Oglejskih jetnikov lahko sodilo, da je tu sv. Krizogon pokopan.
Očitno jim je tedaj postalo, da se je mezeg po božjem pripuščenji tukaj zgrudil, in da jim je Bog ravno ta kraj namenil v njihovo mučenje; tako se je pri njih spolnilo kar je Bog že v starem testamentu pravičnim obljubil, rekoč: i-.glej, poslal bom angelja, ki bo hodil pred teboj, te varoval na poti, in v kraj pripeljal, ktercga sem ti pripravil .“
Nezapopadljivo je bilo veselje naših svetnikov pri tem spoznanju; poljubovali so zemljo tega zaže-ljenega kraja, ter eden druzemu srečo voščili zavoljo
tolike milosti božje, „hvaleči se zavoljo vsega, Tvar jim je lil Bog naklonil.“ Radostno so zaklicali s sv. Pavlom: „zdaj smo dohiteli konec svojih skerbi. Bešeni bomo zdaj zdaj iz teles trohljivosti in dosegli prostost otrok božjih. Kmalo pojdemo noter v nepokvarljivo in vedno cvetečo dedšino nébés, ktera nam je pripravljena po veri v zveličanje. “ (I. Pet.)
„Res, tukaj jo hiša božja, posvečena s kervijo svetega mučenca, nam pa se bodo tu odperle vrata večnega raja.“ Potem so se obernili k gospodu in klicali k njemu z be-sedami :
Vsegamogočni, usmiljeni Bog, prosimo te, da nam pošlješ svojega angelja v podporo in v pomoč, ne zapusti nas sosebno zdaj, ko se bliža sovražnik v boj zoper nas. Ti veš, da zaklad milosti Tvoje nosimo le v po-zemeljski posodi, ktera se lahko potare pri vsakem malem dotikljeju. Oboroži nas s svojo močjo in lahko nam bo prestati zadnje težave. Naj se godi tebi čast po naši smerti, in naj bodo po naši stanovitnosti zmotljeni oni, ki časte lažnjive bogove. Ti vsi naj spoznajo, da óni, ki jih ti izvoliš in podpiraš, iz ljubezni do tebe vse, tudi življenje pustiti znajo, zato ker si ti edini pravi Bog in stvarnik zemlje. Naj vsi, ki nas bodo vidili umreti zavoljo vere v tvojega sinu, našega Zveličarja Jezusa, danes zvedo, da kdor veruje v njega, mu je smert sladka, zakaj po smerti njega čaka večno veselje pri Bogu v nebesih."'!!) *)
*) Nekteri, ki bolj na kratko popisujejo žirijenje naših mučencev, niso omenili tega, kar smo ravno povedali; to je, da jim je bil Bog sam ukazal pobegniti, in da so oni hoteli mučeni biti na Krizogonovem pokopališču. Nasprot pa terdijo ti pisavci, da so svetniki res pobegnili, in sicer zato, da bi se še več časa v pod-
Med tim, ko so se naši svetniki na imenovanem mestu k smer ti pripravljali, so ogleduhi, razposlaui od sodnikov, vse preiskali okoli Ogleja. Nekteri iz med njih so prišli do tistega kraja, kjer so bili svet-uiki z voza stopili; hitro so jih tedaj zagledali in spoznali. Naznanili so to bližnjim vojakom, kteri so precej na omenjeni kraj prišli, ter ga obstopili, ne vedé, da ti svetniki željno pričakujejo sveto smert mucenstva, da se toraj ni bati, da bi oni ušli. Sv. Kocijan in njegovi tovarši so vsled tega stali v sredi vojaške straže, Jcot jagneta krotka, pripravljena o klavno daritev.“ (Jerem. 11, 19.)
Zamaknjeni so bili v gorečo molitev in so brez vsega strahu čakali sodnikovega prihoda. Terdno jo bilo njih zaupanje v Gospoda, ki jo po sv. Janezu (5, 2-4.) obljubil: „resnično vam povem, da kdor mojo besedo posluša, in v njega veruje, ki me je poslal, ne bo obsojen, timvcč gre po smerti v življenje."'
„Kadar pa bo to umcrljivo obleklo ncumcrljivost, takrat se bodo spolnile besede, ktcreso pisane „ Tpožerta je smert v zmagi. Smert kje je troja zmaga, smeti kje je tvoje zelo?*“ Bogu bodi hvala, kteri nam je dal zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu* (1 Kor. 15, 54-57.)
poro kristjanov pri življenji ohranili. Toda to ni verjetno, ker so bili naši svetniki tako vneti za smert mucenstva, da soje le težko pričakovali. Gotovo pa se nam zdi to, kar smo ravno kar od njih pripovedovali, in kar tndi veći del njihovih životopiscev pripoveduje. Naj pa to že bo kakor koli hoče, je vendar prav gotovo to, da so sv. Kocijan in njegovi tovarši z veseljem na tem mestu svojo življenje zavoljo Kristusa pastili, na kterem je bil sv. Krizogon inučen in pokopan.
-( 19 )~
Po Jezusovem odrešenji nam s inert nič več hudega ni, le za malo časa se spreoberne naše telo v prah in pepel, potem pa bo ustalo, ter sklenjeno s dušo se veselilo nà veke pri Bogu v nebesih.
Ne bojmo se tedaj telesne smerti, kakor se je nič niso bali naši sv. Kocijani; bojimo pase greha, in bodimo pripravljeni vsaki čas za smert. Očistimo se grehov naših v zakramentu sv. pokore, in spokorimo se po dobrih delih, da zamoremo z veseljem zaslišati glas našega Gospoda, kadar nas pride poklicat.
XI. POGLAVJE.
Naši svetniki, pred sodnikom.
malo sta Dulcidij iu Sizinij zvedela, da so vojaki naše svetnike našli, iu da čakajo ali sodnikov samih, ali pa njunega povelja, da naj jih v Oglej pripeljejo.
Dulcidij, akoravno vesel da so bili svetniki vjeti, je vendarle sklenil doma ostati, ker si je bil svest, da bo že Sizinij sam to delo dobro opravil, ker jc bil brez mere prekanjen. Sizinij je pa res hitel s svojimi spremljevavci in borivi iz Ogleja, in kakor blisk iz srede oblakov, kakor doreč hudournik s skalnate gore v brezno prileti, tako na celem se je on prikazal med njimi, ki so ga okol naših svetnikov pričakovali.
Od začetka je Sizinij mislil naše svetnike v Oglej peljati, da bi tam očitno pokazal izgled svoje ojstrosti in grozovitosti zoper kristjane. Toda, ko vidi, da je že veliko ljudstva iz mesta na ta kraj priderlo, željuo vediti, kaj da se bo s temi imenitnimi Rimljani godilo, je sklenil Sizinij, precej tukaj soditi.
Mislil se je tudi samega sebe tu bolj zavarovanega, kot v mestu, kjer bi se bilo znalo dosto ljudi za te blagorodne mladenče potegniti.
Zdaj je bil tedaj čas prišel, da je na beli dan prišlo hinavstvo Sizinijevo, kteri je bil človek, kakor ga popiše Cerkvenik (12, 15. 16.): „trn svojih ustnah ima med, v sercu pa premišljuje, kako bi te v jamo vergei. V očeh ima tvoj sovražnik sohe, ko pa bo njegov čas prišel, se ne bo mogel nasititi tvoje ker vi.“
Sizinij je namreč, ko je, prišedši na ta kraj, pred naše svetnike stopil, tiste tako le nagovoril:
„Gospoda! mi dva s Dulcidijcui sva pretečene dni nektere može k vam poslala, vas svarit, da se vdajte cesarskim postavam. Ko bi bili vi takrat najne besede slušali, bi no bila naša cesarja nič zoper vas sklepala; zakaj ona dva vas ljubita in spoštujeta. Ko ste pa temu nasprot terdovratni ostali v svoji veri in pri svojih mislih, se nama pa zlo hudo zdi, da vam morava naznaniti veliko nevarnost, v kteri se vsled te svojo terdovratnosti znajdete. Toraj prosim vas, poslušajte me; glejte, mi moramo vsi pokorni biti cesarskim postavam, tedaj smo po tih postavah tudi dolžni, bogove rimske deržave moliti in častiti.“
„Tudi vi jih morate toraj moliti, in vidili ste danes, kako bogovi kaznujejo té, ki jih zametujejo.
-( 51 )-
Vi ste namreč hotéli ubežati, toda bogovi so se vašemu begu vstavili s tim, da se vam je vaše živinče zgrudilo. S tim so vam oni dosto očitno pokazali, da morate cesarjevemu povelju, kteremu ste se mislili odtegniti, pokoršiuo skazati. Spoznajte po tem takem slavne bogove, ktere Rimljani že od nekdaj častijo. Odpovejte se veri in naukom tistega človeka, kterega vi Jezusa imenujete, in od kterega pravite, da je bil križan; zakaj, ako tega ne storite, boste sami sebe pahnili v gotovo smert, in vaš slavni rod bo za vselej omadežovan. Le saj kakšno še tako majhno znamnje dajte od sebe, da se hočete povelju cesarja udati, ter rimske bogove častiti. In ako boste pokorni se vam bo velika čast godila pred cesarjem, in naši bogovi vas bodo zopet ljubili in osrečili.“
Tako govori našim svetnikom sodnik, ki je bil polen hinavščine. On tir ja od njih, kar sam ne stori, zakaj iz vsega je viditi in spoznati, da Rimski bogovi niso bili nič v njegovih očeh.
On ki nič bolj ne želi, kakor njihovo pogubo, se jim prijaznega skazuje v besedi.
Zahtevala sta pa on sam iu tovarš njegov, Dul-cidij, cesarjev prijaznost; tedaj sta hotela, da bi njima doßadla, Anicijeve rodbine zadnji izrastek uničiti z umorom naših svetnikov.
„Ljudem je odločeno enkrat umreti, po tem pa pride sodba.“ (Heter. 9. 27.)
„ Zakaj oče nikogar ne sodi, temuč je vso sodbo Sinu izročil;“ „in taje Jezus, ki je bil vzet v nebesa, kakor ste ga fidili iti v nebesa',“ (djatije 1, 11.)
„/deri bo sodil žice in merice po svojem prihodu in v svojem kraljestvu.“ (2 Tim. 4, 1.)
„Ne bojte se jih. Meri umoré télo, duše pa umoriti ne morejo, bojte se toliko več njega, ki zamore telo in dušo pogubiti.“ (Mat. 10, 28.)
Ne bojmo se tedaj nič ljudi in njih sodbe, temveč spominjajmo se sleherni dan tiste sodbe, ki jo bo storil čez nas nebeški sodnik. Pripravljajmo se pa na to sodbo s tim, da velikokrat premišljujemo svoje življenje, da se čistimo od svojih grehov, ter da smo po zgledu sv. Kocijana in tovaršev vselej pripravljeni stopiti pred sodniški stol Gospoda našega Jezusa Kristusa.
XII.	POGLAVJE.
Odgovor svetnikov na sodnikove besede.
ložiea ljudi, kteri so prišli iz Ogleja ledat, kaj da bo s temi kristjani, je iri Siziuijevih besedah tako omolkuila, da ni bilo čutiti no duha ne sluha od nje. Marskteri-pričujočih se je nadjal, da je Sizinij s svojim u-metnim govorom svetnike toliko ginil, da bodo oni brez premisleka spolnili to malenkino reč, ktero Sizinij cd njih tirja, in da bodo s tim sodnikovo oj-strost potolažili. Toda kako se je vsaki tako misleci zavzel, ko je zaslišal sv. Kocijana, kteri je v svojem in v imenu svojih tovaršev tako lo Siziniju odgovoril:
„Yitez ! Ko bi bila yì dva z Dulcidijem od nas kaj tacega tirjala, kar bi mi lahko storili brez škode svojih duš, bi se ne bilo treba pritožiti ne vama, ne našima cesarjema zavoljo nepokorščine naše; tema nasprot bi se mi na ravnost udali vašimu povelju. Ker pa zahtevata od nas reči, ktere nikdar ne moremo spolniti, smo prisiljeni, zoperstaviti se vašim terjatvam. Ako cesarja hočeta, daju vbogajo, naj ona dva taka povelja dajeta, ktera je mogoče spolnovati. To pa ne moreta in ne smeta ukazovati, da bi človek njihove bogove molil, ki so vsi izmišljeni, ter jih nikjer ni. Le sam hudič je službo izmišljenih bogov med ljudi zatrosil, ter vi pagani prav za prav hudiču služite. Da je temu res tako, je riditi iz strašnih strasti, ktere vera v bogove pripušča in clo priporoča, ktere so vsled tega po vsem Rimskem kraljestvu razširjene. Temu nasprot nas naša vera uči nar lepše čednosti po zgledu njegovem, kteri je kakor božji sin na svet prišel, nas podučeval, nam pot proti nebesom pokazal in verb tega v potolaženje svojega očeta zavoljo naših grehov na križu umeri. Ta naš Gospod je zdaj V nebesih, in on s svojini očetom in s sv. duhom kakor trojno-edini Bog kraljuje čez nebo in zemljo. Ta naš pravi Bog je velik, in resnično kralj čez vse bogove. „Temu kralju večnosti, neumrljivemu, nevidnemu, samemu Bogu iodi čast in slava na vse veke“ (I Tim. 1, 17.). Po njegovi podobi je stvarjena človeška duša, tedaj jo je treba greha in vsacega omadežovanja varovati. Ako duša naša temu našemu Bogu služi, bo ona enkrat sklenjena s poveličanim telesom se veselila na veke pri njem v nebesih. *
-( 54 )-
„Zdaj pa potem takem sodite vsi pričujoči, ali je bolje dušo pogubiti s tim na veke, da se služi laž-njivim Bogovom, ali pa je bolji večno zveličanje doseči s pokorščino do Jezusa odrešenika našega in z ljubeznijo do njega. Prepričani, da je to zadnje nar bolje, se tedaj nič ne bojimo v smert dati svojih teles, ktere bodo enkrat netrohljiva po vsegamogočnem Jezusu vstale od smerti; naše duše pa, ktere je Jezus s svojo kervijo opral, pojdejo precej po smerti naših teles k njemu, in od danes naprej bomo za vselej gledali njegovo presveto obličje.“
„Umorite tedaj naše telesa, saj duš naših umoriti ne morete. Vzemite nam vse premoženje; nar dražjega zaklada, to je Boga samega, ki ga v sercih naših nosimo, nam vendarle nikdar vzeli ne hote. Nobenega se ne bojimo, ako tudi nam kdo lahko telesno življenje vzeti zamore, bojmo se pa tistega, kteri dušo in telo na vekomaj pogubiti zamore. Bog, zaupanje naše in naša sladkost, nas bo proč od vas nesrečnih spremljal, ki ste zakopani v nevero in v nesrečno malikovanje, ter nas bo peljal v večne planjave, kjer je tolikšno veselje, da ga tukaj nobeden zapopadel ne bode.“
„O zadevi pa našega begu nikar ne mislite, da smo vam uiti želeli. Ne moremo vam sicer dosto razločno dopovedati, zakaj da smo se odtegnili iz Ogleja, „meseni človek namreč ne zapopade, kar je duhovnega.“ (I Kor. 2, 14.)
„Vendarle lahko spoznate, da gotovo pred vami nič strahu nismo imeli in ga tudi zdaj nimamo ; ker nasprot željno pričakujemo smerti, zdihujoči s sv. Pavlom (Rimlj. 7, 24.): „kdo nas ho vsaj enkrat re-
-( 55 )-
šil iz tega umirajočega telesa!“ Nismo se bali umreti, ker nam „je že davno Kristus naše življenje, smeri pa nam je dobiček.“ (Fil. 1, 21.)
„Da se je pa naša žival zgrudila, se je zgodilo po volji našega vsegamogočnega trojedinega Boga, kteri je hotel, da tukaj umerjemo in tu pustimo svoje trohljive telesa, ktere bo naš zveličar netroliljive obudil na poslednji dan.“
„Toraj o vitez ! nikar se ne zanašaj, da nas boš s svojimi sladkimi besedami podkupil ; mi smo in ostanemo sklenjeni za vselej s svojim trojedinim Bogom“ !
Na te tako serčne besede je Sizinij obledel od jeze in ni mogel nič več prikrivati svojega sovraštva do naših svetnikov. Z močnim glasom je zaukazal prinesti podobo Jovija, višjega lažnjivih bogov in svetnikom zapovedal, da naj tega boga precej molijo, ter mu darujejo. ¥eč se ni menil z njimi, temveč je le še gerde kletve zoper nje izusteval.
„Nočem pa bratje, da bi vi ne vedili od spi-jočih, da ne žaljujete, kakor uni, kteri upanja nimajo. Zakaj ako verujemo, da je Jezus umeri in vstal, tedaj bo Bog tudi vse tiste, ki so zaspali v Jezusu, z njim pripeljal (vnebesa).“ (I Tesal. 4,12.)
Ysi imamo toraj enkrat v ravno tem telesu, v kterem smo zdaj, ustati od smerti. Spominjajmo se tega večkrat in tedaj se tolažimo s tim da bomo s častitljivimi in netrohljivimi telesi vstali.
To resnico si v spomin pokličimo, posnemaje sv. Kocijana in tovarše sosebno takrat, kadar terpimo
-( 56 )-
telesne bolečine in nesreče, kadar nas zaničevanje in nasprotje tare in preganja. Opominja naj nas pa spomin ustajenja sosebno tudi k ohranjenju čitosti in sramožljivosti, da bodemo po tih lepih čednostih vredni postali z izveličanimi in bliščečimi telesi po vstajenju iti v večne nebesa.
XIII.	POGLAVJE.
Smert sv. Kocijana, Kancija, Kocijanile in Prota.
o služabniki sodnijski podobo Jovija postavili pred naše svetnike, jih Si-j zaroti še enkrat s temile ojstrimi
besedami :
„Glejte tu podobo, ktero morate moliti ; ali pripognite pred našimi bogovi svoje kolena, ali pa položite vsaki svoj vrat pod meč. V vaših rokah je zdaj ali življenje in sreča ali pa smert; izvolite si, kar vam bolj dopade. Ako hočete odločiti se od svojega imenitnega stami in onečastiti in osramotiti blagi rod svojih plemenitih prededov za vselej, storite po svoji dozdajni oslepljenosti. Ako pa hočete živeti in svojemu žlahtnemu rodu nove zasluge pridobiti, molite mogočnega boga Jovija in njegove tovarše. “
Obračaje se potem proti svojim spremljevavcem in njih služabnikom, jim z ojstrim obrazom zapove:
„bližajte se tini preklinjavcem naših bogov z mečem, in, ako ne ubogajo,storite ž njimi po postavi naših cesarjev“. Pri tih besedah se oberne in odide.
Cesarski častniki so še nekoliko časa sv. Kocijana in tovarše nagovarjali, da naj vsaj s kakoršnim koli, tudi naj manjšim znamenjem naznanijo, če tudi le na videz, pokorščino do cesarjev. Toda svetniki, naveličani tolikega opotavljanja in misleči, da še dvomijo nad njihovo stanovitnostjo, odgovorč:
„I zakaj toliko besedi! Poberite se še enkrat proč od nas, in bežite stran, ki delate slabo! saj je Bog že uslisal naše molitve. (Ps. 6, 9.)
Potihnite lažnjivi jeziki, sram naj vas bo zavoljo vaše neumne in hudobne nevere.
Nehajte, omotljeni namestniki hudobnega duha! nas nadlegovati, zadosto je vsega tega.u ■—
Potem oni povzdignejo svoje oči in roke k troje» dinemu Bogu, in kličejo k njemu, polni goreče ljubezni kleče tako le:
„Gospod Jezus Kristusi ki te stanovitno in brez strahu spoznavamo pred svetom, bodi nam dober in u-smiljen oče, po tvoji obljubi in uzemi nas danes k sebi kakor svoje otroke. Zapustili smo vse, kar bi nam na svetu bilo lahko ljubo, zavolj tvojega imena, in popolnoma smo se tebi darovali] tedaj spolni danes, kar si vsim svojim obljubil, ko si bil na zemlji °) in daj nam večno življenje pri sebi, pri materi tvoji, in pri tvojih svetnikih /“
„O Gospod Jezus sprejmi duše naše! (djanj. ap. *)
*) „In slehern, kteri zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mojega imena, bo stoterno prejel, in večno življenje dosegel.“ (Mat, 19, 29.)
7, 58.) ti, hiši ljubitelj čistih duš. S teboj, ki si umeri na križu zavoljo odrešenja našega, umerjemo danes-, s teboj, ki si tretji dan od smerli ustal, bomo po tvoji moči ustali poslednji dan ; s teboj, ki kraljuješ v večnih nebesih, bomo tudi mi pri tvojem očetu in sv. duhu kraljevali na veke. O srečen trenutek, zdaj pa zdaj bomo gledali od obličja do obličja tebe, ki si Bog, hvaljen čez vse, od vekomaj na vekomaj* (Rimlj. 9, 5.)
Po ti molitvi se vzdignejo, pobožno izrečejo besedo „Amen,“ s ktero so v starodavnih časih vsako molitev sklepali; so si eden drugemu dali sveti po-ljubek miru, (Rimlj. 16, 16.) terse brez strahu izročili rabeljnom v roke.
Vojaki in beriči se tedaj iz strahu pred cesarsko ojstro zapovdijo polotijo nar pred duhovnega učenika naših svetnikov, namreč Prota, in ga posilijo poklekniti, in vrat pod ojstrino mečevo ukloniti, misleči, da bo znabiti smert učenika prestrašila obadva mla-denča in deklico. Po poveljuj svojega nebeškega mojstra, rekočega : „ako hoče Mo priti za menoj, naj zataji sam sebe, in naj vzame svoj križ na rame, in naj hodi za menoj,“ (Mat. 16, 24.) se Prot možko izroči rabeljnom, poklekne prostovoljno, upogne vrat izrekši nar svetejše ime našega gospoda, in ko bi trenil, mu je glava odsekana.
Smert Prota ni mladenča Kancija in Kocijana kar nič ostrašila, temveč obadva le še bolj navdušila. Kakor krepka Gospodova vojaka se ne bojita ne psice, ki leti po zraku, ne bliskečega meča, tudi smertna bolečina, jih prestrašiti ne more — saj ona le trenutek terpi.

Položita tedaj tudi ona dva eden za drugim vsaki svojo glavo pod meč, kteri pade kakor blisk ter jo loči od telesa.
Kocijanila sama še tu stoji nežna in slabotna devica. Nič hudega še ona skusila ni na svetu, vendarle ne trepeče, viditi, ko se v smertnih bolečinah gibajo in tripajo razsekani životi Prota in njenih dveh bratov. Bog jo je bil s keršansko močjo in krepostjo navdušil, in vidi zraven tega v duhu vzdigovati se njihove duše više in više, nesene od angelov k Bogu, venčane z nar dražjimi venci. Ne more več čakati, in da bi bila berž tam, kjer so že oni, hiti pod ra-beljnov meč tudi ona, ako ravno slabotnega spola, vendarle navdušena z enako serčnostjo, s ktero so ravno kar bratje njeni ločili se iz sveta. Naglo so spolnjene njene želje, in pred, ko bi si bil kdo mislil zabliskne meč, in ji loči njegova ojstrina glavo od deviškega telesa. Duša njena čista in neomadeževana se pa vzdigne kviško k njemu, ki je bil ženin, od nje izvoljen že v pervi mladosti.
Pri ti priči, ko ljudstvo vidi naših svetnikov telesa obglavljene ležati na tleh, ni bilo med njim nobenega, tudi še tako terdnoserčnega, da bi ne bil globoko ginjen. Zdaj šele je bilo v slehernem pričujočih prav živo prepričanje, da ti kristjani niso nobenemu nič žalega storili, da so bili popolnoma nedolžni in dobri mladenči, da toraj niso zaslužili nobene kazni, nar menj sin erti ne. Rekli so nekteri: „kako škoda je bilo tako blažih mladenčev, tako nedolžne device umoriti ! zakaj pa smo to pripustili, saj bi jih bili mi lahko branili, o kakšna škoda se
-( 60 )_
je pač Ogleju ravno kar zgodila, ko so nam nar veči dobrotnike vbozih sirot in vdov umorili!“
Sosebno je jela vest tiste peči, ki so naše svetnike vojakom in sodnikom izdali. Yest namreč hu-dodelnikov se veči del po tem prav živo oglasi, kadar je hudobija spolnjena in se več popraviti ne da. Toliko huji jim je potem bilo, ko je Bog, kakor se pripoveduje, nedolžnost naših svetnikov s tim čudežem naznanil, da je namesto kervi mleko teklo iz njihovih razsekanih trupel.
Ke pa samo ti, ki so bili pri smerti svetnikov pričujoči, temveč tudi Oglejci sploh so žalovali zavoljo njih obsojenja. Kristjani, kterih je bilo že veliko v imenovanem mestu, so zgubili z njimi tolaž-nike, učenike in prijatle, ubogi in otožni so zgubili dobrotnike svoje in mesto je zgubilo bogate in mirne mestjane.
Toda, kakor velika je bila žalost ljudstva zavoljo tolike zgube, toliki in še veliko veči in lepši je bil sad, kterega je po božjem pripuščenji rodila smert sv. Kocijana in njegovih tovaršev. Veliko jih je namreč bilo, ki so zelo in zelo premišljevali njihovo smert, in prepričali so se, da je ta vera gotovo prava, zavolj ktere bogati, imenitni mladenči vse veselje in bogastvo, in še celo življenje v uje poter-jenje pusté. Med takim premišljevanjem in prepričevanjem samih sebe je milost Gospodova zadela njih serca, in oni so se Gospodu vdali, ter verovati pričeli v edinega Boga, kterega so spoznali, in zavoljo kterega so u merli sv. Kocijan in tovarši. Ysled tega so si ti Oglej Čanje poiskali ker sanskih učenikov, kteri so jih nar pred v veri dobro podučili,, potem pa jih
korstili. Mnogo tih novih kerščenikov je moglo v prihodnjih časih prestati smert zavoljo vere.
Yse to je bilo pervi sad prošnje naših svetnikov, ki so pred sedežem večnega Gospoda njemu dopadljivo čast in hvalo prepevali z angelsko pesmijo: „svet svet svet je Gospod Bog nebeških trum. Nebo in zemlja sta polna tvojega veličastva, Hozana na višavi!“ Bili so oni pred Bogom sklenjeni v sveti neminljivi ljubezni s toliki tisuči svetih duš, sosebno s svetim Krizogonom prijatlom svojim; ter z vsimi temi Bogu čast in hvalo dajo, med tim, ko njega gledajo od obličja do obličja in uživajo necenljivo veselje.
Trupla naših svetnikov so mertva ostala na tleh tistega kraja, kjer so bila obglavljena. Vse je namreč neki sveti strah tako presunil, da se jih nobeden dotakniti ni upal. Približal se je tedaj neki sveti duhoven, Ceno z imenom, potem ko je ljudstvo proti domu odšlo, je pritisnil vsacega svetnika glavo k njegovemu truplu in te trupla spravil v svoje sta-nišče. Pomazilil je tudi te svete trupla z dragimi mazili ter jih združene položil v marmeljnato rakev; dalje jih je položiti vkazal zraven trupla sv. Krizo-goua v teiste pokopališče.
S tim se je bila spolnila želja, ki so jo naši svetniki večkrat razodevali, ko so bili še pri življenji. S časoma so se posamesni udje tih svetih trupelj na prošnje vernih častivcev naših svetnikov sem ter tje razposlali.
Veliko dušnih in telesnih dobrot pa je delil Bog povsod, na prošnjo naših svetnikov, kjer jih ljudstvo časti, njih izgled posnema, in jih pomoči prosi, GO'
sebno se je paganska vera bolj in bolj zgubovala; nasprot pa se je zveličavna vera v Kristusa zmerom lepše razcvetala, in keršanskih čednost bliščeče cvetlice so lipšale vinograd Gospodov na zemlji, na prošnjo sv. Kocijana, Kancija, Kocijanile in Prota, ker „čudapolen je Bog v svojih svetnikih“ (Ps. 67, 36.)
„Jez,“ (Bog sam) bom tvoje obilno plačilo“ (Gen. 15.) „veselite se tedaj in od veselja poskakujte, ker je vaše plačilo obilno v nebesih.“ (Mat. 5, 12.)
„Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, Meri nas je zavoljo svojega veli-cega usmiljenja prerodil v živo tipanje po vstajenji Jezusa Kristusa od mertvih, v netrohljiv delež, prihranjen vam v nebesih.“ (I. Pet. 1, 3.)
Iščimo tedaj le nebesa, ne pa pozemelskega veselja, vojskujmo se zoper greh in skerbimo, da si guado božjo vedno ohranimo. To pa si ohraniti, čujmo in molimo, ter večkrat sprejemajmo sv. zakrament pokore in presv. rešnje telo. Zraven tega voljno nosimo sleherni svoj križ, naj že bo zguba zdravja, ali premoženja in prijatlov, ali kar koli si bodi.
Potem bodemo nasledovali naše svetnike, sv. Kocijana, Kancija, Kocijanilo in Prota, z njihovo pomočjo bo srečna naša smert, in stopili bomo lahko in brez strahu pred Gospodovi sodni stol s teistim prepričanjem, ki ga je imel sv. Pavel, in ga razodel z besedami : „Dobro sim se vojskoval, tek dokončal, vero ohranil; zdaj mi je prihranjena krona pravice, ktero mi bo dal Gospod pravični sodnik tisti dan, pa ne le meni, ampak tudi tistim, kteri ljubijo njegov prihod.“ (II- Tim- 4,7.8.)
XIV.	POGLAVJE.
Kraj mučenstva in smerti naših svetnikov.
smo ravnokar, da so bili naši svet-obglavljeni pri „morskih stopnicah aquas gradatas.)
Treba nam je tedaj vediti, kje da so te morske stopnice, ako hočemo odgovoriti na vprašanje, kje da so bili mučeni sv. Kocijan in tovarši.
Ako ravno je na tanko to določiti nekoliko težko, smemo vendarle za terdno reči, da „aquae grada-tae“ so bile ravno tisti kraj, kjer dan danes farna vas sv. Kocijana na Goriškem stoji; to je, pol drugo uro daleč zunaj Terziča (Monfalcone) proti Ogleju blizo kraja, kjer se reka Soča v morje isteka.
Kjer dan danes farna vas Šen-Kocijan stoji, je bila nekdaj rimska postaja (selo) blizo Ogleja, in stala je tu škerlatarija (fabbrica di purpura).
Terdo zraven tega kraja pa je bil skalnatni okraj, in poleg njega se je jadransko morje pričelo, ktero je svoje vode noter tje blizo Ogleja razširjeva-lo, Z časoma pa se je moglo morje umakniti, kjer so reka Soča, voda Auša, in hudournik Torre z Idrijo (Judri) toliko peska nanašali v morje, da si je ta pesek v stoletjih novi okraj napravil, kteri se je bolj in bolj v morje pomikoval. Valovi morja pa so ga nazaj odrivali, tedaj se je peščina tako nakopi-
čila da so zad za njo proti suhemu vode zastajale, ter močvirje napravile, kakor ga dau danes povsod od Terziča noter do Benedik nahajamo.*) Nekdaj tedaj je gospodovalo globoko morje poleg današnjega Šen-Kocijana, ali nekdajne škerlatarije, in tu je bilo lepo ladjišče v dobrem zavetju, obdanem od skalnatega okraja, ki je še dau danes viditi poleg močvirja. Rimljani so imeli v tem ladjišču precej velik del svojih vojaških ladij.
Oglejsko mesto pa je stalo na široki planjavi med rekami Soča in Ausa, kjer stoje dan danes vasi Oglej, Flumižel, Terzo i. t. d.
Bilo je mesto silno veliko in oh čašu Rimskega vladarstva so cesarji tu stanovali, imelo je več ko pol milijona prebivavcev. Iz Ogleja je peljala poleg morskega okraja lepo izdelana močna cesta proti Jutru v Ilirijo po Ipavski dolini in potem skozi Hrušico naprej.
Na vse to, kar smo zatran Ogleja in okoliščine ravnokar povedali, nam je prav lahko zpoznati, da „aquae gradatele,“ ali morske stopnice, in tedaj morišče naših svetnikov, niso kile nikjer drugod kakor tam, kjer dan danes vas Sv. Kocijana stoji. Opiramo se v tem prepričanji na te le dokaze:
1.) Ss. Kocijan in njegovi tovarši, kadar so se iz Ogleja v beg spustili, so se peljali po cesti proti jutru, kakor je viditi po vsih, tudi nar starejih podobah, na katerih vidimo upodobljeni beg tih svetnikov, tedaj so oni bežali proti kraju, ki je dan da-
*) Tako je tudi mesto Ravenna, nekdaj terdo pri morju, dan danes najti 2 uri daleč na suhem ; med mestom pa in med morjem se razširja široko in dolgo močvirje.
nes farna vas sv. Kocijana, ktera stoji na vzhodni strani nekdanjega in tudi današnjega Ogleja.
Nikjer no najdemo v Oglejski okolici sledu morskih stopnic, ko ravno in samo tam, kjer dan danes farna vas Šen-Kocijan stoji. Unkraj farne cerkve proti poldnevu je viditi skalnati okraj močvirja, kteri, dve uri širok začenja tukaj opasovati Jadransko morje, ter seže Bog ve kam, tje v Benečanske dežele. Ta skalnati okraj jo bil nekdaj okraj ladjišča, in bližnja okolica tega okraja jo od ust do ust že od starodavnih časov sem se imenovala in so med ljudstvom še imenuje „legrode“ to je „aquae gradatae“, ali morske stopnice, ktero ime ima ta kraj tudi v starih kata-stralnih bukvah. Da pa so temu kraju ime „aquae gradatae“, ali „morske stopnice“ dali, pride od tod: a) ker tukaj se je šlo iz skalnatega okraja po stopnjah dol proti morju; tedaj ime „morske stopnice“ —- „aquae gradatae“ (grode), da so zamogli blago v barke, ali pa iz njih na suho prenašati.
i) Pa tudi zavoljo tega so imenovali ta kraj „aquae gradatae“, ker je tukaj polje in vsa okolica noter do Ogleja preprečena s potoki, kteri so svoje bistro vode nekdaj v bližnje morje zlivali, zdaj pa se v bližnje močvirje zgubivajo; komaj se je popotnik čez enega tih potokov prestopil, že ima druzega pred seboj, da tedaj popotva tako rekoč po vodnih stopnicah proti Ogleju. Zavoljo tega ima tudi bližnja dekanijska vas in okolica ime Flumicello (Flumižel ali kraj, polni voda). Da bi bili znali mučeni hiti naši svetniki na bližnjem otoku Graškom (Grado) ni verjetno, kjer Grado je otok; tedaj hi bdi naši svet-
-( 66 )-
uiki v ladji bežati mogli iz Ogleja, ne pa v vozu; kakor so res storili, ko ste jih peljale dve mezgi v vozu po Ilirski cesti poleg, morskega okraja.
3. Dalje uam je tega, da so bile tu in nikjer drugod „aquae gradatae“, ter morišče sv. Kocijanov, priča tudi to, da v celi okolici Oglejski ni nobene druge farne cerkve sv. Kocijana, ko samo tukaj, in tudi vse ljudstvo tih krajev je od starodavnih časov sem prepričano, da so bili naši svetniki blizo današnjega sv. Kocijana mučeni.
To prepričanje poterjuje tudi starost farne cerkve Šen-Kocijana in nje podružnice sv. Prota.
Farna cerkev je bila zidana, kakor jo je viditi zdaj, v raznih stoletjih.
Perva cerkev, ki je današna zakristija, je gotovo že čez tisuč let stara. Ima še zdaj na vsakem štirih obzidij podobe; in sicer na pervem vidimo brate Kocijanove, ki potovajo iz Rima („discedunt Roma“); na drugem, ko pridejo v Oglej („Aquilejam ingre-diuntur“); na tretjem ko pridejo k morskim stopnicam („ad aquas gradatas“), in na četertem jih vidimo obglavljene („gladio feriuntur“) na stropu pa zagledamo naše svetnike že v nebeški slavi z Marijo („Proles Anicia inclita! Salve“!).
Ker je bila ta silno stara cerkvica noter do leta 1269 pod oblastjo Oglejskih patriarhov, ki je bila že takrat farna cerkvica,*) je mogla že davno po-pred zidana biti, tedaj že takrat nekterih stoletij starosti imeti.
*) Notizie concernenti la parrochia di S. Canziano .... Don Gius. Moinatti, Trieste.
Tedaj nam je starost cerkve in fare priča, da so bili v pervih stoletjih po smerti naših svetnikov prepričani, da tukaj in nikjer drugod so bili oni mučeni; le vsled tega prepričanja so jim tu in ne drugod cerkvi postavili. Zdajna farna cerkev je bila v šestnajstem stoletju zidana, in blagoslovljena leta 1593, 13 junija od škofa Franca Barbaro, pomočnika Oglejskega patriarha.
In da je ljudstvu v spominu ostalo v pervih stoletjih po Doklecijanu noter do časa, o kterem so cerkev postavili, da tu in ne drugod so bili sv. Kocijan in njegovi tovarši mučeni — ni težko zapopasti, ako pomislimo, da po božji previdnosti in po ustnem izročilu so tudi drugod povsod tisti kraji ljudstvu znani ostali, kjer so mučenci zavoljo Jezusa svoje življenje pustili, in sicer pri vsem tem, da so so narodi sem ter tje pomikovali in da so vojske mesta podirale. Bavno taka priča je o zgor omenjeni zadevi podružnica sv. Prota, streljaj deleč od farne cerkve postavljena, ki je gotovo še stareji od poslednjo.
4.	Sosebno znamenite priče, da tu, in nikjer drugod so bile „aquae gradatae“ morske stopnice, sta nam dva velika lepa marmeljnata sarkofaga (mert-vaške trüge), ki stojita v podružni cerkvi sv. Prota, ktera je zidana streljaj daleč od farne cerkve sv. Kocijana. Na enem iz med njih je zarezano ime:
5.	Chrisogonus M. (sv. Krizogou mučenec) ; na drugem pa beremo besede : beatissimi martyri Proto (izveličanemu mučencu Protu).*)
*) Lahko zapopademo zakaj da ni tudi sarkofagov vnili svetnikov, to je sv. Kocijana, Kancija in Kooijanile. Bili so namreč, kakor pravijo nekteri, pisavci, vsi štirje položeni v teisto rakev, ali
Precej zraven cerkve pa je polje, še dan danes Zoiljovo polje imenovano; iz kterega so kili pred starodavnim časom izkopani oni sarkofagi.
Ti sarkofagi so preveč težki, da bi jih bili od drugod semkaj prepeljali, in zraven tega nam tudi to pričuje, da so bili tu iz zemlje izkopani, ker je tu, in nikjer drugod Zoiljevo polje, ktero je ljudstvo od starodavnih časov noter do današnjega dne imenovalo „il campo di Zoilo“, to je, Zoiljevo polje. Ker tedaj vsi iz poprejšnje zgodbe vemo, da je Kri-zogona duhoven Zoil na svojem polju pokopal, nam je gotovo tudi to razvidno in očitno, da je bil on pokopan zraven današnje cerkve sv. Prota, terdo zraven vasi sv. Kocijana.
Dalje nam je znano iz popisovanja smerti sv. Kocijana in njegovih tovaršev, da so oni po vodilu božje previdnosti na pokopališu sv. Krizogona svoje življenje zavoljo Jezusa pustili, in da je njih sv. trupla duhoven Ceno*) pokopal na mestu njih mu-čenstva v teisto pokopališče s sv. Krizogonom.
Ker nam tedaj zgodovina pripoveduje, da so bili sv. Kocijan in tovarši mučeni „ad aquas gradates“, mi pa iz tega, kar smo ravnokar dokazovali, lahko spoznamo, da so bili ti mučenci umorjeni tam, kjer
v teisti sarkofag, brez dražega napisa, kakor omenjenega; to sicer zavoljo tega, da so toliko bolj paganom prikrita ostala njih trupla. Ako pa so vendarle imeli vsaki tih svetnikov svojo rakev, so jih v prihodnjih časih, ko so enkrat košiće svetnikov prenesli od tod v Oglejsko baziliko, porabili pri postavljanju oltarjev, kteri so tu vsi iz čistega, lepega marmorja. Tudi nahajamo več raarmeljnatih rakev ali sarkofagov zazidanih v obzidju cerkve sv. Kocijana.
*) Nekteri pišejo, da je bilo ime Ceno in Zoil teisto, da je bil tedaj pokopal Krizogona in sv. Kocijana teisti duhoven.
dan danes Šen-Kočijan stoji, je gotovo, da omenjene „aquae gradatae“, ali morske stopnice niso bile nikjer drugod, kakor v okolici teistega današnjega Šen-Kocijana.
„Kako strašen je ta lir a j ; tulcej ni drugega, Jcakor hiša Božja, in vrata nebeške“ (I. Mojz. bukve 28, 17.). „ Uslišal sem tvojo molitev, in tvojo prošnjo, posvetil sem ta kraj“ (III. bukve Kraljev 8, 3.). „Izvolil in posvetil sem si to mesto, da je moje ime ondi na večno, in da ostanejo moje oči in moje serce ondi vse dni“ (II. Kron. 7, 16.).
„Na mestih, kjer so bili mučenci zavoljo Jezusovega imena umorjeni, se zbirajo verni, da spomin njih mučenstva obhajajo; to pa zavoljo tega da z ljubeznijo premišljujejo njih boj, ki so ga prestali zavoljo Gospoda našega Jezusa Kristusa, kakor tudi, da se spodbujajo k posnemanju njih sprelepega zgleda.“ (S. Auguštin.)
Imajmo v časti kraje, na kterih je Bog toliko kreposti dal svojim mučencem, ali pa delil po Mariji in po svojih svetih sosebne gnade svojemu ljudstvu. Obiskujmo jih radi, toda s svetimi nameni, v duhu pokore in s sklepom resničnega poboljšanja.
XV.	POGLAVJE.
Svetinje ali ostanki trupel sv. Kocijana in tovaršev.
svetnikov nam pripoveduje pri ih, da neki sveti duhoven po oil (nekteri ga imenujejo Zeno) je trupla svetih Kocijana, Kaucija, Kocijanile in Prota z dišečimi mazili pomazilil, ter jih v marmelj-nato trugo (in marmoreo locello) položil in na svojem žemljišču pokopal,*) ter jo zraven tiste položil, v kateri je ležal sv. Krizogon.
Ko je katoliška cerkev v četertem stoletju toliko zaželjeni mir dosegla, je leta 347 p. Kr. Oglejski škof Fortunacian pervo cerkev postavil v Ogleju.
Ker je pa bila ta cerkev od marsikterih nesreč obiskana, jo je vso popravil in olipšal nadškof Oglejski Marcelin leta 503.
Popolnoma novo cerkev, baziliko, je pa postavil Oglejski patriarh Popo leta 1030, kakor še dan danes stoji. Dolga je 35 seženj, v križu 26 sež. in sploh v čolnu 16 sež. široka, visoka okoli 14°, nje zvonik je 38 sež. visok, 5 sež. širok, do verha zložen iz rezanega kamnja. Ker je bilo v Ogleju v pervih stoletjih tisuč in tisuč kristjanov mučenih, in so bile njih trupla od njih sokristjanov s častjo pokopana, in v pokopališčih skritih lepo hranjena in varovana;
*) Posnamemo iz tega, da kakor sim že v poprejšnjem oddelku opomnil, da so bili skoraj gotovo vsi štirje naši svetniki veno marmeljnato trugo položeni.
-( 71 )-
je prav gotovo, da so ostanke tih svetih trupel precej, ko je cerkev mir dosegla, v novo cerkev Oglejsko prenesli, ter jih tukaj v varnem kraju lepo shranili.
In res nam zgodovina Oglejska pripoveduje, da je bazilika tega mesta hranila silno veliko ostankov svetih trupelj mučencev, ki so tukaj svoje življenje zavoljo Kristusa pustili, da so jih vsak čas dobro varovali pred sovražniki, in da so jih Oglejski patriarhi sem ter tje kakor nar dražji zaklade in nar lepši darove papežem, kraljem in drugim imenitnjakom darovali. *)
M tedaj dvomiti, da so tudi naših svetnikov, sv. Kocijana in tovaršev trupla že precej v pervi nar stareji Oglejski cerkvi hranili in gotovo je, da, kakor je Bog čudapolno varoval trupla svojih svetnikov v Rimu in po vsih krajih sveta, da se niso pozgubila, je on tudi sveta trupla naših mučencev obvaroval, da jih niso ogenj, ali vojske ali druge nesreče vničile. In zares hvali se Oglejska cerkev, da je od nar starejih časov sem posedla, hranila in varovala svete trupla sv. mučencev Kaucija, Kocijana, Kocijanile in Prota, in le samo to ni znano, kdaj da so bili sarkofagi sv. Krizogona in naših svetnikov iz zemlje vzdignjeni, in sveta trupla v Oglejsko baziliko prenesena.
Mnogi pisavci pišejo zastran trupel naših mučencev. Ferari piše, da nar veči del njih trupel se je hranil vselej v Ogleju.
Pisatelj in menih Hizgald pripoveduje, da je kralj Robert leta 1025 precej velik del omenjenih
*) Guida storica dell’antica Aquileja compilata da Vincenzo Zandonati 1849.
-< 72 )-
svetih trupel iz Ogleja na Francozko s seboj pripeljal, ter cerkvi „Notre Dame“ ali naše gospe Marije v mestu Stampae, Senške škofije, izročil; to tudi pričajo pisatelji Dom. Fleureau (Antiquités d’ Etam-pes, Paris 1683), Mgr. Languet i. t. d. Nadškof Senški Leotenk jih je nekoliko iz Stamp v svojo stolno cerkev Sens (Sanz) prenesel.
Na Saksonskem najdemo že leta 1045 in sicer v HildeAiaimu košiće naših mučencev, kakor piše Teodor de Pletenburg. Sosebno so v Milanu častili sv. Kocijana in njegove tovarše in so že v pervih stoletjih po smerti tih svetnikov ostanke njih trupel ali njih svetinje posedli. Sv. Ambrož je bil njih znameniti častivec in je imel dva kaj lepa in obširna govora, zadevaje življenje tih mučencev. (Boninus Mombrit'us Tom. 1. vita sanctorum).
V Veroni je imela svetinje naših mučencev cerkev matere božje (Maria in Organis), kakor priča v svojih spisih tamošni škof Auguštin Valerij. In TJ-ghelin de Seriate pripoveduje da tudi mesto Bergamo je imelo nekoliko tih svetinj.
Nar veči del trupel sv. Kocijana in tovaršev pa je ostal v Oglejski baziliki, kjer je viditi pod vel-kim oltarjem kapelica, v kteri so bili te draga trupla z drugimi vred hranjena v veliki veliki železni skrinji.
Potem pa, ko je cesarica Marija Terezija z dovoljenjem papeža Benedikta XIV leta 1751 Oglejski patriarhat razdelila v dve nadškofiji, in sicer v Goriško in Videmsko, so bile tudi svetinje razdeljene, ter jih je nekaj bilo prenešenili v Gorico, nekaj v Videm, in tretji del njih je bil puščen v Ogleju.
-( )-
Y	Gorici ima metropolitanska cerkev v kapeli presv. rešnjega telesa soseben kraj za oltarjem odločen, z železnim omrežjem obdan, in tam so hranjeni ostanki mnogoterih sv. trupel.*)
In tu se hranijo ostanki trupel sv. Kocijana in tovaršev v sbrinici, dva čevlja dolgi, en čevelj visoki, in toliko široki. Svetinje obstoje iz večih mečnih kosti in celih piščal, tudi komolcev je nekoliko, per-stov in nekterih persnih košič.
Glave pa naših svetnikov so bile drugam prenesene, ter jih tukaj najti ni. Bere se, da je bila glava sv. Kocijana darovana stolni cerkvi v Yratislavi v Pruski Šleziji.
Y	Štampah na Francozkem imajo dan danes le
*) Maloktera, ali pa nobena Avstrijanskih cerkva se zamore hvaliti s tako veliko svetinj, kakor stolna nadškofijska cerkev v Gorici. V poterjenje tega naj ho dovoljeno tu našteti vse svetinjo, ki jih je najti in viditi v zgor naznanovanem kraju; one so tele:
Glave sv. Hermagora, Sigismunda kralja, Felicite, matere sedmih sv. sinov.
Glave sv. Feliksa, Larga in Dionizija; in del glave sv. Anastazije mučenke.
Fosti in celi deli trupelj svetnikov: sv. Hermagora, s. Fortunata, s. Felicite, sv. Ane, s. Andreja, s. Benedikta, ss. Hilarija in Tacijana, s. Krizancijana in njeg. tovaršev, s. Marka papeža, a. Hrizn^nnii, s. Siucijsinu in njegovih tovarìev, ss.
Eufemije, Erazme, Doroteje in Tekle, s. Valentina, s. Gereona in njeg. tovaršev, s. Agapita, s. Alberta, s. Dionizija.
Tudi dva precej velika kosčeka sv. Jezusovega križa sta tu hranjena; zraven tih je tu viditi še marsikaj znamenitega, n. p. Škofova palica, ki jo je dobil sv. Hermagor iz rok sv. ap. Petra; Portatile, ali kamen s svetinjami sv. aposteljnov Petra in Pavla, in sicer iz pervili stoletij keršanstva. Tančica mat. božje Marije, in nekoliko plajša sv. Jožefa; Škofova palica patriarha Popona.
_ Vse te svetinje stoje lepo in poredoma zverstene v treh vi-socih omarah in so obdane z dragim kinčem in umetno zdelanimi lipotijami.
Pod srednjo omaro je pa še druzih 12 skrinjic, v kterih jo veliko košic svetnikov spravljenih.
- ( 74 )-
še toliko košić naših svetnikov, kolikor jih eno perisce obseči zamore, druge košiče pa so bile oh času revolucije od Jakobinarjev sožgane.
„Nobena beseda ga (Elizeja) ni premagala, še clo njegovo mertvo truplo ga je preroka ozna-novalo; v svojem življenju je dopernašal grozne reči, in po smerti je delal čudeže“ (Sirah. 28, 14. 15). „Tempelj božji je svet, in ta ste vi“ (I. Kor. 3, 17.). „Naše prebivanje pa jev nebesih, od ko-dar tudi zveličarja čakamo Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri bo premenil naše revno telò, ker ga bo upodobil svojemu, častitljivemu telesu po moči, s Hero si tudi zamore podvreči vse reči.“ (Filiplj. 3, 20. 21.) „Častimo na truplih mučencev njih rane, ki so jih zavoljo spoznanja Jezusovega imena sprejeli; v njih pepelu spoznavajmo neumerjočnost ; častimo njih telesa, Her im je Jezus čast mučenstva podelil, in Hera bodo enkrat gospodovala s Kristusom“ (S. Augustin).
Častimo svetinje ali ostanke svetnikov, in kadar jih vidimo, ali se blizo njih znajdemo, obudimo v nas zaupanje na prošnje svetnikov za nas pri Bogu, in hrepenjenje po tistih čednostih, ki so jih oni od usmiljenega Boga prejeli.
XVI. POGLAVJE,
Koliko da sv. Kocijan in tovarši pred Bogom veljajo.
g je vsaki čas na znanje dal, da Svetiki v nebesih so mu nezrečeno dragi i da tudi veliko premorejo pred njim. Tedaj je znamenite dušne in telesne dobrote delil onim, ki so se svetnikom priporočevali. Te dobrote so bile dostokrat take, ki jih po naravnem in navadnem potu doseči nikdar nobeden ni v stanu, tedaj čudapolne; postavim, naglo ozdravljenje v boleznih, ko ni bilo nobene pomoči več mogoče; obujenje mert-vega k življenju, i. t. d.
Enako pomoč je Bog tudi delil na prošnjo sv. Kocijana in tovaršev marsikteremu tistih, ki so jih častili in jih na pomoč klicali. Vendarle nam iz naših krajev ni znano, kteri in kakšni čudeži da bi se bili zgodili na prošnjo naših svetnikov, in zgodovina nam le tako le od tega govori: „Bog se ni mudil, temuč je naglo imenu svojih svetih služabnikov sv. Kocijana in tovaršev čast dal“.
Tedaj so čudeži, ki so se godili po njih prošnji pri Bogu, slavne storili njih imena v Ogleju in v okolišini, tako da so povsod naše svetnike imenovali velike prijatle božje.
Bolj na tanko pa nam pripoveduje zgodovina Senške škofije na Francozkem, kaki čudeži da so se godili v okoliščini mesta Štampe, na prošnjo naših
svetnikov po tem, ko je bil nektere ostanke njih trupel Kralj Robert prinesel na Francozko, in jih v velki eerkvi imenovanega mesta hraniti vkazal.
Sosebno nam je zgodovina *) hranila popisovanje sedem čudapolnih prigodb, ki so se zgodile v mestu Štampe in v okolici, in ki so bile na tanko preiskovane, ter kakor čudeži spoznane. One_ so tele :
1.	Neki drevar se je bil blizo Stamp tako zlo v nogo vsekal, da se mu ni hotela kri vstaviti. Ker so pa ravno tisti dan svetinje sv. Kocijana in tovar-šev v neko novo lepo skrinjico prenesli, se je ta mož spominjal z zaupanjem naših mogočnih svetnikov, jih prosil pomoči z vso pobožnostjo, in naglo naglo mu je rana zacelila ; to se je godilo v pričo velike množice ljudstva.
2.	Neki fantič je bil tako mertvouden, da je komaj po vsih štirih lazil in še to med nar hujimi bolečinami. Marija Aupié, pobožna žena ga je k sebi uzela, ter ga milostljivo oskerbovala. O dnevi veli-cega praznika, med tem ko je ona v cerkev odšla; se tudi fantič odpravi, ter leze v cerkev, kjer so bile svetinje sv. Kocijana in njegovih tovaršev hranjene. Bolečine njegove so bile tolikšne, da je celo pot vpiti mogel, in priplazi se med tem vpitjem in zdihovan-jem v cerkev. Po navadi, ki jo mu je njegova dobrotnica v serce utisnila moli fantič, ko v kotičku cerkve k miru pride, našim svetnikom v čast, ne čuti nobene bolečine več, se čuti temveč zdravega in stopi
*) Notice historiqne sur le culte et les reliques đes saints mar-tyrs?Cant, Cantien et Cantianille patrons de la ville Etarapes, Versailles 18G6.
-( 77 )-
po koncu s čverstimi udi. Množica pričujoča to vide, hvali Boga in sveto mučence.
3.	Fantik sedmih let je imel tako čudno bolezen, da je bil ves z hrastami in ranami pokrit. Njegova mati, resnična častivka naših mučencev, je devet dni zaporedoma sosebno serčno molila sv. Kocijanu in njegovim tovaršem v čast, in deveti dan je bil nategoma fantik čudne bolezni oprošten.
4.	Leta 1513 je neka žena porodila inerivo dete; in že so otroka pokopati ho tli, ko ga mati vzame v naročje, ga nese v cerkev, ter ga položi na skrinjico, v kteri so bile svetinje naših svetnikov in ko bi trenil, otrok oživi.
5.	V Stampili je živela devica Sulpicija po imenu, zlo premožna, ki se je vso z vsim kar je imela darovala Bogu. Revne in bolne je obiskovala vedno, ter jim z lastnimi rokami stregla in milošno delila, cerkve je zaljšala in jim velik del svojega premoženja podarila, in kadar le ji je čas pripustil, po noči kakor po dnevi je cele ure klečala v cerkvi in Boga, prečisto devico Marijo, svetnike in angele častila; sosebno pobožno ljubezen je imela v svojem sercu do naših mučencev. Za to njeno ljubezen do njih je pa tudi [ona kaj lepo plačilo dobila, ker prikazali so se sv. Kocijan in njegovi tovarši z Marijo vred ti sveti devici nekega dne v cerkvi „Notre Dame“ v Štampih, ter so se prijazno ž njo pomenkovali o božjih rečeh.
6.	Leta 1638 je živela v Sainte -Mesme, fari ne daleč od Štamp deklica še le sedem let stara, hči Jakoba Chappe, peka. Bila je ta deklica tako zlo mertvoudna, da si sama ni mogla nič pomagati. Vsa skerb in ves trud zdravnikov je bil zastonj, in oni
-c? inso spoznali da tu ni nobena človeška učenost več v stanu, pravo zdravilo zoper bolezen najti. Sklenejo tedaj starisi, da se hočejo oberniti k sv. mučencem, h Kocijanu in njegovim tovaršem.
Deklica se ni mogla ne po koncu deržati, pa tudi ni bilo mogoče se je dotakniti, brez da bi ne bila čutila nar huji bolečine. Kaj težko je bilo tedaj jo na voz položiti, in tudi po poti ji je tresenje voza veliko bolečin storilo.
Nesli so jo tedaj v Stampili starisi z vozu noter do skrinjice svetinj naših mučencev, ter jo položili pred njo, in tam potem dolgo in goreče molili.
Vernivši se proti domu med potjo je bilo dekle bolj veselo, ni nič kazalo kakih bolečin, je šlo samo z vozu in teklo zraven svoje matere in drugo jutro je deklica vstala brez sledu kake bolezni, je veselo tekala po hišu, je zdrava ostala in rastla od takrat naprej staršem v veselje, kakor vsaka druga zdrava in čversta deklica. To se je godilo 6. aprila letal638. 31. Maja ravno tistega leta je prišla deklica v Štampe k procesiji, ki se vsako leto našim svetnikom v čast slovesno obhaja; vse ljudstvo jo je pred poznalo in milovalo, zdaj pa se je vse ljudstvo veselilo tega ču-dopolno ozdravelenega dekleta.
To čudo je bilo posebno na tanko preiskovano, poterjeno in dotični spisi so bili med očitne zgodovinske mestne spise hranjeni.*)
*) Besedna piauda, ki jo je o ti zadevi kapitelski dekan v Stampili s kraljevim namestnikom združen vodil, je najti še dan danes v Arhivi cerkve „Notre Dame" v Stampili.
-( 79 ) -
7.	Zadnje čudo, očitno znano se je zgodilo leta 1663, ko je neka žena prinesla svoje mertvo dete pred svetinje naših mučencev in oživelo je dete. Ime mu je bilo Gabriel Cordetz, kakor je brati na tablici, na cerkvenem zidu obešeni, ktera je priča, da je bilo to čudo očitno, in spoznano od vsih, ki so živeli v Štampih v tistem letu.
Na vse to lahko odgovorimo, ako bi nas kdo uprašal, zakaj da je Bog te čudeže na prošnjo naših svetnikov storiti hotel?
Bog je neskončno moder in neskončno mogočen, kakor je on po Eliju, Elizeju, in po svetih možeh stare in nove zaveze čudapolne reči in dogodbe pripustil, tako mu je tudi dopadlo, po prošnji sv. Kocijana in njegovih sv. tovaršev čudapolne reči delati.
In na uprašanje, zakaj dan danes ne vidimo enakih čudežev ? odgovorimo :
Kdo ve, ali se ne godijo ? koliko in koliko čudne pomoči dobivamo tu in tam, in kolikokrat se za-moremo z dušno ali telesno in zunanjo srečo hvaliti, ki ne vemo, od kod da je prišla. — Ali nam jo ni morebiti Bog poslal na prošnjo svetnikov, kterim smo se goreče priporočevali ?
In če nič sosebno čudnega se ne' zgodi z nami, ali more biti tega še vredni nismo, ali pa tudi Bog vidi in spozna, da nam take pomoči še treba ni!
„Bog je vse prav storil;“ „hromi hodijo, gobovi se očišujejo, morivi vstajajo,11 (Mark. 7, 37. Mat. 11, 5.) „Bela namreč, Here mi je Oče dal,
da jih delani, le dela, Mere jez delani, pričujejo od mene, da me je Oče poslal“ (Jan. 5. 36.) „Kaj hočemo storiti, ker ta človek veliko čudežev dela; oko ga tako pustimo bodo vsi vanj verovali.“ (Jan. H, 47.).
S čudež! je Jezus poterjeval svojo izveličansko vero, ki je nar dražjij bisar, nar bolji zaklad slehernemu človeku. On nas uči, iskati le samo zveličanje naših duš, in pravi, da uso drugo nam bo priver-ženo.
Išimo tedaj vedno, po dnevi in po noči, vsak čas, in povsod vdeleževati se izveličanja svojih duš. To naj bo naša edina skerb. Ako pa pridemo ne-previdoma v velike telesne ali dušne nevarnosti in zadrege, obernimo se polni zaupanja k Bogu po njegovih svetnikih, ako je njegova nar svetejši volja, nam bo on na njih prošnjo tudi čudapolno pomoč poslal.
XVII. POGLAVJE.
v
Farna cerkev v Senkocijanu blizo Ogleja.
arna cerkev v Šenkocijanu je bila zidana v raznih časih. Nar stareji del te
cerkve je današnja zakristija, ki je bila v nekdanjih časih cerkvica.
Ta cerkvica pa je mogla hiti zlo stara, ker zgodovinski spisi pripovedujejo, da je bila ona že leta 1295 farna cerkev, tedaj so jo gotovo že davno pred tem časom postavili. S časoma so ji pridjali po volji in stroških blagorodnega gospoda Barbarota, današnjo prezbiterijo, in binalo potem današnji cerkveni život. Posvetil je to cerkev cerkveni nadškof Barbaro, Iòta 1593, ki je bil namestnik ali Coadjutor Oglejskega Patriarha. Farne bukve, to je kerstne, zakonske in mertvaške, so se brez preterga ohranile pri ti fari od leta 1619 noter do današnjega dne.
Od starih neznanih časov sem noter do leta 1296 je bil Šen-Kocijan pod duhovno oblastjo Oglejskih patriarhov. Omenjenega leta pa je patriarh Rajmund della Torre to faro Teržaškemu škofu v duhovno višji oskerbništvo prepustil, ki je bil takrat Msr. Brissa di Toppo, tedaj je ostala v Teržaški škofiji celih 200 let, in sicer tako dolgo, dokler je ni Beneška republika zopet duhovni vladni ji Oglej-
-( 82 ) -
skega patriarha izročila. To se je zgodilo okol leta 1500, ter je za vselej pri tem ostalo.*)
Farna cerkev sv. Kocijana je zidana v Roma-liiški obliki, k tora je bila v dvanajstem, trinajstem in štirnajstem stoletji sploh v navadi. Dolga je 17 sežnov, 5 sež. široka, 7 sež. visoka. Ima pet oltarjev, velcega v presbiteri, štiri druge v životu ali čolnu cerkve.
Velki oltar stoji tri stopnice viši od tal presbiteri je, ki so rezane iz rodečega marmorja. Sprednji dei oltarja, to je, kar ga je pod menzo ali na strani menze (menza je kamnita ploša, na kteri mašnik presveto delo sv. maše opravlja) je ves iz belega ka-rarskega marmorja izsekan.
Vsekane vidiš tu podobe naših svetnikov v mramorju po izbuknjenem podobarstvu ali basreliefu (basrelief izreže le pol podobe iz kamna, druge pol jo pusti v kamnu, tedaj je viditi, kakor da bi bil kdo vsako podobo v kamen pritisnil). Tedaj nahajamo tu sv. Kocijane, ki gredo iz Rima, ki pridejo v Oglej, ki bežijo iz Ogleja, ki prostojó smert mučenstva in ki se znajdejo v nebeškem veličastvu pred Marijo z Jezusom. Zgornji del oltarja je zidan ; steno zidu pokrivajo sprelepe ploše mnogobarvanega mramorja, in spredej nesejo štirje visoki stebri, izrezani iz belega kararskega marmorja, lepe angelje in druge le-potije, vse izrezane iz dražega marmorja.
Sosebno lepo delo je tabernakelj, ki ima podobo majhnega tempeljua. Pokrit je z marmeljnatimi plo-šicami, ima steberce izsekane iz predrazega porfirja,
*) Notizie concernenti la Parrò eli ia di San Canziano estratte dalle cronache; ossia memorie storiche sacro profane di Trieste compiliate dal E. D. .Giuseppe Moinati Secretano a San Giusto.
in je res veselje gledati in občudovati to prekrasno delce.
Tabla ali pala, ki visi v votlini sred oltarja, je sicer majhna, toda jo lepa. Malani so na nji naši trije svetniki, sv.. Kocijan, sv. Kancijan in sv: Ko-cijanila. Svetega^ Prota ni, znabiti zavoljo tega ne, ker ima on v Šenkocijanu svojo lastno cerkev, ki stoji streljaj daleč od farne cerkve.
Velki oltar stoji na samem, ter ga sklepajo z zidom presbiterije na vsaki strani vrate, skoz katere greš lahko okoli njega. Te vrate so lepo izdelane iz belega kararskega marmorja, nad vsakimi iz med njih stoji angelj, in pod njim so v marmorju zarezane svetopisemske besede; in sicer na strani episteljna : „probet se ipsim homo et sic edat de pane et de calice bibat“ ; (naj toraj človek sam sbbe presodi ; in takò naj jè od tega kruha, in pije od kelha; Kor. 11, 28.) na strani evangelija: „Caro niea vere est cibus, sanguis mens vere est potus“ ; (moje meso je res jed, in moja kri je res pijača; Jan. 6, 56.)
Presbiterija je z obokom pokrita; ta obok kakor obzidje presbiterije je pokrito s precej lepimi malarijami.
V čolnu ali životu cerkve stojita na vsaki strani dva oltarja. Pervi oltar na evangeljski strani je posvečen v čast Marije matere božje roženkranske, in njemu nasprot stoji oltar sv. Jožefa.
Obadva sta izsekana iz belega kararskega marmorja in ima vsak po štiri stebre. Oltar matere božjč ima v sredi votlino, in tam stoji podoba matere božje z nebeškim otrokom Jezusom iz kamna izrezana. S tim oltarjem je sklenjena bratovščina sv. Po-
ženkranca, vstanovljena leta 1679. Oltar sv. Jožefa pa ima palo, in na nji namalanega sv. Jožefa z Jezusom in z Marijo.
Zadnja dva oltarja pa stojita, eden dražemu nasprot, že bližej velcih vrat, sta zidana, in pokrita z dragimi marmornatimi plošicami raznih barv in imata stebre izsekane iz černega marmorja. Oltar evangeljske strani je posvečen sv. Boštjanu v čast, ima pa na pali zraven podobe tega svetnika namakne tudi sv. Fabijana, sv. Valentina, sv. Boka in sv. Martina. Nasprotni oltar pa je posvečen svetemu Antonu Fadovanskemu v čast.
Znamenite so zunaj oltarjev tudi nektere table ali pale, ki so tu in tam po cerkvenem obzidju obešene. Na eni iz med njih vidiš namalano mučenstvo svetih Oglejskih inučenk, Eufemije, Erazme, Doroteje in Tekle; na nekem dragem nahajamo sv. Ničeta Oglejskega škofa, ko po povelju sv. očeta Leona Oglejske device podučuje, ktere so se ob času Atila, Hunskega kralja zapeljati dale v Arijansko krivoverstvo.
Nar bolj znamenita pa je zakristija, ki je bila, kakor smo že zgoraj omenili, v starodavnih časih farna cerkev tega kraja. Ona jo majhna, kakih tri se-žnov široka, štiri dolga, in ima nizek obok. Zidovje je neotesano in močno, toda brez vse oblike.
Zidana je bila skoraj gotovo ob času, ali pa kmalo po tem, ko je bil Oglej razdjan (okoli 6. ali 7. stoletja po Kr.), ki ste toraj okol in okol kraljevale poder-tija in revščina, tako da ljudstvo ni moglo postaviti kaj lepega in veliko vrednega, temveč je bilo zadovoljno, da je imelo majhno in revno cerkvico. Po tem, ko je bil enkrat ti cerkvici prizidan del današnje
-( 85 )-
cerkve, je ona brez dvoma še zmerom služila novi cerkvi, kakor presbiterija ali pa kakor kapelica. Znamnje tega ste drugi dve zakristiji, prizidani k novi cerkvi, ktere bi ne bili sozidali, ako bi se bili precej po dodelanju nove cerkve, stare majhne cerkvice poslužili kakor zakristije. Dan danes pa je ta znamenita cerkvica zakristija; kdaj da so jo tako zlo ponižali, tega ne vemo ; gotovo pa je, da bi se mogle take in enake znamenite stavbe iz starodavnih časov bolje varovati pred razpadom.
Malarije, ki jih je viditi v ti zakristiji, so lepe, še precej dobro ohranjene in morajo več stoletij starosti imeti. Tega priča nam je, da so te malarije gotovo takrat narejene bile, ko je bila ta zakristija cerkvica; od takrat pa, ko je bila dozidana nova cerkev, ona pa je bila ponižana v zakristijo, je preteklo, kakor sem zgoraj omenil, že veliko stoletij.
Koga da nam te malarije iz življenja sv. Kocijana in njegovih tovaršev pred oči stavijo, je bilo povedano že na strani 66.*)
V obzidju cerkve in sicer na nje čelu sta vzidana dva marmornata sarkofaga (mertvaški trugi), z
*) Pri ti priložnosti opomnim, da tolikor malarije kolikor v marmor rezane podobe naših sv. Kocijanov so si zlo enake z ma-larijami in kamnitnimi podobami, ki jih nahajamo v presbiteriji in pod zvonikom mestne farne cerkve v Kranji, ktera je posvečena sv. Kocijanu in njegovim tovaršem v čast. Ker je bil nekdaj velik del Kranjske dežeie pod višji duhovno oblastjo Oglejskega Patrijarhata, je bilo gotovo tudi mesto Kranj v tanjši zvezi z Oglejem. Tedaj bi znalo biti, da so Oglejski viši takrat, ko je bila zdanja velika in sprelepa farna cerkev v Kranju sozidana, (zdi se mi v petnajstem stoletju,) ti cerkvi sv. Kocijane patrone izvolili in da so ji slike in podobe iz življenja tih mučencev oskerbeli.
-( 86 )-
druzimi marmornatimi plošicami, ki imajo znamenite vrezane napise.
Streljaj daleč od farne cerkve sv. Kocijana stoji podružna cerkvica sv. Prota. Zidana je po vodilih nar starejši oblike keršanske bazilike. Ima tedaj ravne stene, leseni strop in je zlo podolgasta. V nji nahajamo rakvi s* Krizogona in sv. Prota.
Znamenite ste tedaj cerkvi sv. Kocijana in to-varšev, in sv. Prota. Tu, na tem kraju so se povzdignile iz doline solz nedolžne duše sv. Kocijana, sv. Kancija, sv. Kocijanile in Prota. Dan danes pa se tu Jezus v mašnikovih rokah daruje zavoljo naših gTehov, ter kakor veliki duhoven prosi za nas svojega Očeta, da hi tudi mi bili stanovitni ljubitelji božji, po zgledu naših sv. Kocijanov.
„Kako ljube so mi tvoje prebivališa, Gospod vojskinih trum ! Moja duša hrepeni in koperni po lopah Gospodovih. Moje serce, in moje meso se veseli v živem Bogu; vrabec si namreč najde hišo in gerlica svoje gnjezdo, kjer izvali svoje mladiče; (jez pa naj najdeni) tvoje oltarje, Gospod vojskinih trum, moj kralj in moj Bog! Blagor jim, kteri prebivajo v tvoji hiši, o Gospod ! vekomaj in vekomaj te bodo hvalili. Zakaj bolji je en dan v tvojih lopah, kakor tavžent (v hiši posvetnega veselja). Baji sem nar manjši v hiši svojega Boga, kakor da bi stanoval v šotorih grešnikov.“ (Psalm. 83.)
Sveti Kocijani so imeli nar veči veselje v tem, da so obiskali mučence, in njih pokopališa, in da so darovali s svojim duhovnim učenikom sv. Protom nar svetejši dar, Jezusa Kristusa, nebeškemu Očetu. Dan danes imamo pokopališa naših patronov v oltarjih naših cerkva, na kterib se tudi opravi nar svetejši Jezusova nekervava daritev. Iščimo tedaj nar veči veselje v tem, da obiščemo in molimo Jezusa, njegovega usmiljenega očeta in sv. duha v naših cerkvah. Tam pa se tudi preselimo v duhu na pokopališa mučencev, ter zedinimo se ž njimi v sveti ljubezni in premišljujmo njih sveto življenje.
XVIII. POGLAVJE.
V čem, da so nam naši mučenci, sv. Kocijan in njegovi tovarši izgled.
vetniki sploli so sosebno z živo vero v Kristusa križanega zamogli premagati svet, lastno meso in hudobnega duha, ter tudi toliko muk voljno iz ljubezni do njega prestati. Zraven te žive vere so pa še različni svetniki posebne čednosti nad seboj imeli, s kterimi so Bogu dopadli, keršanskemu svetu pa lepi zgled postali.
Tudi naši mučenci sv. Kocijan in tovarši so sr sosebne in lepe čednosti pridobili, s kterimi so nam lepi zgled v posnemanje dali. Pred vsem drugim
-( 88 )-
je bila njih yera stanovitna do konca, ter jim je naklonila sprelepi venec mučenstva. Če prevdarimo imenitnost njih stanu, njih bogastvo, njih imenitno rodovino, lahko zapopademo, kako težko jim je bilo stanovitnim ostati; vendarle so bili terdni v svojih sklepih, in so raji vse, svoje promoženje, svojo žlahto in vse veselja popustili, kakor pa, da bi bili svojemu novemu gospodu, Jezusu Kristusu nezvesti postali, ter so dali radi svoje življenje za svojo vero.
S tako stanovitnostjo nas oni spodbadajo k posnemanji s svetim Pavlom (do Hebr. 6, 11.) rekoč:
„Želimo pa, da bi vsak mied vas ravno to skerb skazal, da bi imel polno upanje do konca; da bi ne bili leni, ampak posnemavci tistih, Meri so po veri in poterpežljivosti obljube dosegli.“
Stanovitnost v veri pa je dalje našim svetnikom poterdila čistost njih sere, ktera se je sosebno v tem kazala, da so si vsi štirje devištvo ohranili.
Ker so bili ti blagorodni bratje s svojo sestro izrejeni v sredi lepotij, blagostanja in veselj, bi se bili prav lahko obernili k mesenemu in posvetnemu veselju, toda oni so temu nasprot raji posnemali svojega gospoda Jezusa, ter se veselju odpovedali, si deviški stan izvolili, pričakovaje nič druzega boljšega, ko večno združenje z Jezusom v nebesih. Težko je zapopasti to, da je devištvo nar lepši in nar srečniši stan, toda blagor njim ki to za stopijo, ter si ga zvo-lijo, zakaj „kdor je brez žene, skerbi za to, kar je Gospodovega, kako bi Bogu dopadel; kdor pa je oženjen, skerbi za to, kar je svetovega, kako bi ženi dopadel, in je razdeljen.“ (I. Kor. 7, 32.) Tedaj : Blagor devicam ; „ti so, ki se niso z ženami ognit-
-(89)-
siìi . ... Ti hodijo za jagnjetom kamor koli gre. Ti so odkupljeni zmed ljudi, pervine Bogu in Jagnjetu(Skr. raz. 14, 4.)
Kako lepo nam dalje svetijo z zgledom naši mučenci zavoljo svoje bratovske ljubezni, ki so jo imeli eden do druzega. Malo kje ostanejo bratje in sestre skupaj, temveč gre vsak iz med njih po svoji poti za kruhom; tudi malo kje se bratje in sestre brez samopridnosti ljubijo. Med našimi svetniki pa najdemo nar tanjši zvezo, nar serčneji ljubezen.
Skupaj najdejo studenec prave sreče, to je, gnado Gospoda našega Jezusa Kristusa; združeni zapusté Rim strasti polno mesto, združeni obiščejo v Ogleju svetnike v ječi, združeni bežč iz Ogleja, združeni v serčni ljubezni spoznavajo očitno vero v Kristusa in združeni v bratovski ljubezni dajo zavoljo tega svojega nar dražjega gospoda svoje življenje v smert, ter tudi se sklenjene njih blage duše povzdignejo k Bogu v nebesa.
Prijazno nas tedaj vabijo oni k ravno tako serčni bratovski ljubezni, opominovaje nas s svetim Pavlom, (do Efež. 4, 3.) ~z vso ponižnostjo in krot-kostjo, s poterpljenjem prenašajte eden druzega v ljubezni in skerbite ohraniti edinost didia v zvezi miru. Eno telo in en duh, kakor ste poklicani e-no upanje svojega poklica. En gospod, ena vera, en kerst, en Bog in oče vsih, kteri je čez vse, in po vsim in v nas vsih.“
Kakor so naši svetniki vse popustili zavoljo Jezusa, tako nas opominjajo, da tudi mi brate in sestre, mater in očeta imamo zapustiti takrat, kadar bi nam kdo iz med njih naše večno izveličanje ali prestop
—( 90 ) -
v kaki sveti stan opovirati hotel, zakaj Gospod Jezus Kristus pravi: „kdor očeta in mater (brate in sestre) bolj ljubi loot mene, mene ni vreden.“
Dalje je bila znamenita ljubezen tih dveh bratov in njih sestre do svojega duhovnega včenika in oskerb-nika njih duš. Sv. Prot jih je bil v veri podučil ter jim pot k večni resnici pokazal, in jim vrata nebeške odperl. Vsled tega so bili tudi tako navezani nanj, da ga nikdar več od sebe pustili niso. Po njegovem nasvetu so Rim zapustili, po njegovem nasvetu 0-glejčanom zlo velike dobrote zkazovali. Njega so vprašali za svet, preden so bežali iz Ogleja, iz njegovih ust so sprejeli zadnjo tolažbo in pokrepčanje v veri, preden so svoje življenje za Jezusa dali. Lep izgled, kako da naj verni svoje duhovne poslušajo in spoštujejo, sosebno kako da naj bodo hvaležni o-nim duhovnom, ki so perve resnice naše svete vere v mlado serce njim za vselej utiskali. S svetim Protom tedaj vam vernikom mi duhovni zakličemo: „ Tako naj nas ima vsak, ko služabnike Kristusove in delivce Božjih skrivnost“ (1 Kor. 4, 1.); in „prosimo vas bratje, spoštujte jih, kteri delajo med vami, in so vaši predpostavljeni v Gospodu in vas opominjajo; spoštujte obilniši v ljubezni zavoljo njih dela; mir imejte z njimi“ (1 Tesal. 5, 12.).
Po vsem tem, kar smo o zadevi sprelepih čednost naših mučencev premišljevali, zamoremo posneti, da so s. Kocijan in njegovi tovarši imenitni in veliki pomočniki, ali:
PATRONI NAŠI pred Bogom, in sicer:
1.	oni so Patroni duhovnov. Oni prosijo za duhovne ali mašnike, da hi ti sami pobožno in sveto živeli kakor sv. Prot, da bi z lepim zgledom svojim ovčicam pot proti nebesom kazali, da bi duhovni z gorečnostjo delali brez samopridnosti za vedno izveličanje cede njim izročene, in da bi bili pripravljeni tudi svoje življenje zavolj njenega dušnega prida pustiti.
2.	Sv. Kocijan in tovarši so Patroni staršev. Oni sprosijo staršem moč in modrost, svoje otročiče prav učiti in jim per ve resnice kerš. kat. vere globoko v njih serca vtiskati. Tudi v telesnih in zunanjih potrebah in oboista vali jim sprosijo potrebne pomoči za njih družino.
3.	Sv. Kocijan in tovarši so Patroni mladini. Oni sprosijo mladenčem in devicam ohranjenje nedolžnosti, po okolstavah in poklicu tudi nar lepši čednost vednega de-vištva; jih varvajonečimernost, in zlasti tistih nesrečnih nečednost, ktere toliko mladine časno in večno pogubó.
Ne mudimo se tedaj, temuč zvoiimo si svete mučence Kocijana, Kancija, Kocijanilo in Prota, za naše patrone.
Bog sam jih je častil, ter njih čast s čudeži poterdil, in hotel, da se je njih častenje po mnogih deželah Europe razširilo.
Tedaj priporočujmo se jim, posnemajmo njih lepe zglede, stavimo jim oltarje. Obišimo cerkve, ki so njim v čast postavljene, in veselimo se, da prebivamo v deželi, ktere tla so bile pomočene z njih drago kervijo. Prizadevajmo si pa tudi, da ta naša
slovenska zemlja, na kateri so ti sveti mučenci zavoljo Jezusove vere življenje pustili, bo vselej priča tudi naše stanovitnosti v katoliški veri, v kateri hočemo vselej živeti, in enkrat tudi umreti.
XIX. POGLAVJE.
Cvetlični venec, spleten S. Kocijanu in njegovim tovaršem v čast.
I. ('nst in livnla večnemu Hogu zavoljo
sejal. Z ravno to gnado si serca svojih sinov in hčer tako poterdil in jiin toliko moč podelil, da so se oni vselej odrešenja vdeleževali, po postavali vere živeli, in raji svoje življenje pustili, kakor pa da hi bili le zastran ene same čerke postave Tvoje, o večni Bog! nezvesti postali.
Tudi našim mučencem sv. Kocijanu in njegovim tovaršem si Ti o dobrotljivi in usmiljeni Bog, tako krepost podelil, da so oni radi svojo kri prelili v po-terjenje svoje žive vere v Kristusa in njegovo odrešenje ; tedaj si jih Ti o pravični Bog z lepim vencem mučenstva pred svojim prestolom kinčal in jim šker-
!segamogočni, večni trojedini Bog! Ti si vero v našega odrešenika med narodi cele zemlje po svoji mogočni gnadi raz-
-( 93 )-
latni plajšč ogernil, ki se sveti v kervi, zavoljo Kristusa preliti.
Ti o Bog, ki si neminljiva lepota, si tedaj tolikšne lepote deležne storil naše mučence, sv. Kocijana in njegove tovarše. Čast, hvala in večna ljubezen toraj Tebi o Bog za tolikšno dobroto in usmiljenje, ki si ga imenovanim svetnikom podelil.
Hvaljen pa bodi tudi zato, ki si nam ubogim prebivavcem zemlje po sv. Kocijanu in njegovih to-varših lep izgled pred oči postavil, da ga posnemamo, ter pridemo za njimi k Tebi v nebesa. Hvala Tebi o Gospod, ki si nam v sv. Kocijanu in tovarših, brate in sestro dal, ki nas ljubijo, iz nebes dol na nas gledajo, ter vedno nad nami čujejo in za nas prosijo., da bi mi v guadi božji ostali, in kadar grešimo, da bi se naglo poboljšali. O kako smo Ti hvaležni zavoljo tega, da smo imenovane sv. mučence varhe dobili za ves čas svojega življenja in pomočnike ob času naše smerti ! Takrat sosebno bodo oni s svojimi prošnjami tolažili Tvojo pravičnost o Bog! in tvojo milost proti nam obernili.
Zavolj tolikšne dobrote pa ti hočemo o večni, dobrotljivi, usmiljeni trojedini Bog ! vedno hvaležni biti, Te hočemo ljubiti čez vse po zgledu sv. Kocijana in tovaršev, noter do zadnjega zdihljeja svojega življenja. Amen.
■ I. Hvala Harij» zavoljo rasili iiiurencevi
Pozdravljena, počeščena bodi Marija, ti sprelepa devica, ti preblaga mati Jezusova, ti vsmiljena naša mati! Od kar je Jezus iz križa dol izročil tebi svojega prijatela Janeza rekoč: -glej, tvoj sin,“ od takrat so vsi verni Jezusovi tvoji otroci. Bes pri tebi je od takrat naprej na vse čase do konca sveta „vsa gnada življenja in resnice, in pri tebi vse upanje življenja in čednosti“ (Sir. 24, 25-27.).
Od tod naprej si toliko nevernikov v pravo cerkev pripeljala, toliko grešnikov spreobernila, toliko lepih čednost razširila po vesolnem svetu, toliko moči vlila v serca vernih, da so raji življenje pustili, kakor pa da bi bili vero v Jezusa sinu tvojega zatajili.
Tudi našim mučencem sv, Kocijanu in tovaršem si ravno to moč od Boga sprosila.
Počeščena, pozdravljena bodi tedaj o Marija, gna-depolna mati našega Jezusa, perva med vsimi mučenci, kraljica vsih mučencev in mučenk. Pohvaljena bodi po vsem svetu, spoznana od vsega človeštva, kakor naša mati!
„Vsa lepa si Ti, in madeža v tebi ni“, (velka pesem 4, 7,) toraj si tudi toliko in toliko število deviških sere stvarila s tvojo prošnjo, in si ravno tako storila, da so sv. Kocijan, Kancij in Kočijanila raji vse svoje blago in tudi to zemljo zapustili, kakor da bi se bi bili omadeževali s svetom in paganskimi šegami. Ti si na zadnje spremila neomadežovane duše imenovanih svetnikov pred sedež jagnjeta, da oni po nebeških livadah se ž njim sprehajajo, kamor gre
ono. O zares dobra mati, ljubeznjiva devica si ti o Marija ! kdo bi te ne ljubil, kdo bi ne bodil po tvojih potih, kdo bi ne čuval noter do zadnjega trenutka na pragu tvojih urat!
Da tedaj tebi dopademo in tvojo ljubezen dosežemo, hočemo po poti hoditi, ktero si ti učila sv. Kocijana in tovaršo, to je po poti žive, stanovitne vere v vse, kar nas naša sv. cerkev uči, po poti terd-nega neomahljivega zaupanja v Jezusovo odrešenje, po poti goreče ljubezni do Boga in pametne ljubezni do samih sebe.
In ti o ljuba mati, kakor si do zadnjega trenutka ostala na strani naših mučencev, tako vodi tudi nas vedno s svojo roko v življenju, bodi pri nas ob uri naše smerti, in nas po tem pelji tje gor, kjer se naši svetniki veselé v sredi mučencev, Boga gledajoči od obličja do obličja. Amen.
III. Hvala angelom zavoljo lussili mučenčev,
Angeli gospodovi, hvalimo in častimo vas; vi sto namreč mogočni : „Iter pred glasom enega angela beže narodi“ (Izai. 33, 3.), vi ste presrečni, „angeli namreč gledajo zmerom obličje očeta, ki je v nebesih„ (Mat. 18, 10.). Hvalimo, ljubimo vas o angeli božji, kakor prijatele vernih, saj je „Bog svojim angelom zapovedal, da te varujejo po tvojih potih“ (Ps. 90, 11.) in „ali niso vsi služabni duhovi razposlani v službo zavoljo njih, ki imajo po-dedvati izveličanje“ (Hebr. 1, 14.).
Vi tedaj o angeli božji ste vodili brezštevilno svetnikov, da so oni venec svetosti in izveličanja dosegli. Vi o sprelepi duhovi ste tudi sv. Kocijanu in tovaršem tisto hrabrost vdihnili, ktera jih je močne storila, smertne težave in bolečine voljno prestati iz ljubezni do križanega odrešenika.
0 kako nas to veseli, in kako hvaležni smo vam tedaj o preljubi angeli, ki ste imenovanim svetnikom k časti mučenstva, nam pa k ti sreči pripomogli, da smo v naših svetnikih tolikšne prijatle in pomočnike dobili.
0 angelji predragi ! od vas pravi gospod : „glej, pošljem ti svojega angela, da pred teboj gre, in te pelje na kraj, ki sim Ti ga pripravil ; čaj, da ga ne zaničuješ“ (II. Moz. 23, 20.); tedaj se zanesemo na vas, da nas bote pripeljali tje gor, kjer so naši mučenci sv. Kocijan in tovarši. Pridobite nam od troj -edinega Boga moč in krepost, da greh in skušnjave k grehu vselej premagamo in da nasprot vse Gospo-
dove in cerkvene postave na tanko spolnujeino. Vi, ki Božje obličje gledate zmerom, tudi zmerom govorite Gospodu zavoljo nas. Mi pa hočemo vselej, po noči in po dnevi misliti na vas, sprelepi duhovi, vas ljubiti, se vam priporočevati, in pri vaši roki popot-vati po ti dolini solz, dokler priromamo z vašo pomočjo k nebeškemu večnemu Sionu. Amen.
IV. Vsiin svetuikom livni» in čust zavoljo miših mučencev.
Hvala in čast vam vsi Svetniki! ki stojite za vselej pred sedežem nar Višega, gledajoči ga od obličja do obličja.
Hvala in čast vam, vi modri očaki in preroki, vi stanovitni aposteljni in mučenci, vi blagi in verni spoznovavci in pušavniki, in ve čiste device ! Hvalimo vas, ker vi ste, kakor vas je Jezus sam imenoval pri-jatli božji*), in Bog sam vas časti**), in vi ste teisti,
*) „Vi ste moji prijatli, ako storite, kar vam jest zapovem“ (Jan. 15, 14.).
**) „Kdor moje zapovedi ima, in jih spolnuje, tisti je, ki me ljubi. Kdor pa mene ljubi, bo ljubljen od mojega Očeta; in jest ga bom ljubil, in se mu bom sam sebe razodel“ (Jan. 14, 21.).
-( 98 )-
k turi li čast živi od veka do veka***). „Vi ste, ki ste prišli iz velikih nadlog, in ste svoja oblačila o-prali v kervi. jagnjeta ter jih obelili.“ (Raz. 7, 14.)
Postavljeni ste pa tudi zavoljo tega narodom lep ■zgled in pomoč. Tisuč in tisuč jih je toraj, ki gledajo na vas, vaše dela posnemovaje in klicaje vas na pomoč.
Sosebno vi mučenci sveti pervih stoletij ste s svojimi prošnjami in s svojimi zaslugami tolikim kristjanom venec mučenstva sprosili ; med druzimi tudi našim svetnikom sv. Kocijanu in tovaršem. Po vašem zgledu so se oni dobrotljive skazali jetnikom, bolnim in revežem ; po vašem zgledu so oni hrepenéli po terpljeuju in po smerti mučenstva zavoljo Kristusa. In zdaj se vi vsi skupej, to je, vi in naši sv. Kocijani, veselite v družbi vsih svetih angelov „oblečeni v lepih oblekah, pahne v rokah, in kličete neprenehoma čast našemu Bogu, ki sedi na sedežu in Jagnjetu.11, (Razod. 7, 9, 10.)
Hvala tedaj in čast vam vsim svetnikom v nebesih; nas pa naj vedno v življenju spremlja vaša prošnja, da podpirani od nje tudi mi pridemo tje, kjer sto vi v večni ljubezui sklenjeni z našimi svetimi Kocijani in da tudi mi z vami zedinjeni Bogu pojemo na veke: „svet, svet, svet! Gospod Bog nebeških trum; nebo in zemlja je polna tvojega veličastva, liosana na višavah“!
.***) „Hvalimo sloveče može in naše očake v n j ili rodovinah. Veliko slovečega je Gospod storil od začetka v svojem veličastvu. Oni so gospodovali po svojih deželah, bili so mogočni in z modrostjo previđeni možje, in so ko preroki čast prerokov razglaše-valii Zapovedovali so tadanjemu ljudstvu, in dajali so z močjo svoje modrosti ljudstvam nar svetejši nauke.“ (Sir. 44, 1-4.)
V. Xvvlili «S naèie aveinlho veline varile in patrone.
„Zvesti prijatel je močna hramba; in kdor ga je iiajdel, je zaklad najdel. Z zvestim prijatlom se nič ne mèri, teža zlata in srebra ni nič medna proti teni njegove zvestobe. Zvest prijatel je zdravilo življenja, in kteri se Boga boje, ga najdejo“ (Sir. 6, 14-16.).
Kdo iz med nas bi si med tisuči ne zbral pri-jatle vas, o vi v nar zvestejši ljubezni sklenjeni sv. Kocijan, Kancij, Kocijanila in Prot! Yam so bile besede sv. pisma (Ps. 132, 1.) : „kako dobro in kako prijetno je, ako bratje (v resnični ljubezni) skupaj prebivajo“, vedno pred očmi, tedaj ste se s pravo bratovsko ljubeznijo ljubili v življenji, kakor v smerti.
Ne dvomimo tedaj ! da bote tudi nas ljubili, ki se z vsim zaupanjem obernemo k vam in vas toraj prosimo, vzemite tudi nas med se, da ste nam dobri, da prosite za nas, da nas vodite, da nas nikdar do zadnjega trenutka našega življenja ne zapustite. Saj smo po Kristusu vaši bratje in vaše sestro, in poklicani priti ravno tje, ker ste vi.
Vas bomo imeli od danes naprej svoje nar boljši prijatle, vam potožili vse svoje nadloge, vas vprašali sveta v stiskah in vaš lepi zgled vselej pred očmi imeli, da ga posnemamo.
Vi ste tedaj za vselej naši zvoljeni patroni in varili, mi pa vam bomo v zvesti ljubezni služili do
konca svojega življenja. Amen.

MUfil BK
MAŠNE IN DRUGE MOLITVE
in
PESMI.

o’ö n

V i ;•/:	üHÖ
Rii

I.
Zjutranja molitev.
Ko se zbudiš, urno vstani, in med tem utegneš sledečo molitev pobožno moliti :
Tebi v čast vstanem, o trojeđini Bog, Oče, Sin in sv. Duh!
Molim in hvalim te o nar veci dobrota, o moja ljubezen! hvaljena in češena bodi, o prečjsta devica Marija, mati naša nar ljubeznivši!
Angelj varil, prijatel moj, pozdravljen bodi; invi patroni moji J. J. in patroni cerkve naše ss. Kocijan, Kancij, Kocijanila in Prot, hvaljeni bodite tudi vi !
Ko prižgeš lui, reči :
O večna luč, ki serca razsvetljuješ, daj mi, da tebe spoznam, in da hodim vedno v življenju po poti pravice pri tvojem sijanji.
Ko se oblačiš:
O Bog ohrani moje ude v čistosti in sramežljivosti in dušo mojo obleci z oblačilom nedolžnosti, in vsili svetih čednost, s kterimi hočeš da naj je olepšana.
-( 104 )-
Ko se umivaš moli:
Operi me, o Bog usmiljenja, vsih grehov z vodo izveličanja, in s svojo mogočno gnado stori mojo dušo čisto, Mo ko sneg, lepo in tebi dopadljivo.
Poljubi potem sv. križ, ali podobo Marijino in pokropi se S blagoslovljeno vodo rekoč;
Pokropi me, o dobrotljivi Gospod, z roso nebeških gnad, da spolnujem tvoje zapovdi, in obrodim sad za večno življenje.
Potem poklekni, in moli:
V imenu Boga i. t. d. Angel Gospodov je Mariji oznanil in spočela je od sv. Duha. Češem si Marija.
Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi. Češem si Marija.
In beseda se je včlovečila, in je med nami prebivala. Češena si Marija.
Oče naš. Češ. Vera. Molitve bratovšine Jezusovega in Marijnega serca.
Kadar imaš dosto časa, opravi tudi sledeče molitve:
Tebi, o večni, trojedini Bog, Oče, Sin in sv. Duh, bodi danes čast in hvala od mene in od vsih ljudi po vesoljni zemlji. Sklenem se z molitevjo Božjega Sinit, in s hvalo in častjo, ktero ti dajejo neprenehoma Marija, angeli in svetniki, ter kličem ž njimi: „svet, svet, svet Gospod Bog vojsknih trum, nebo in zemlja ste polne tvoje časti. “
Zahvalim te, o Bog, da si me stvaril, odrešil in razsvetlil; zahvalim te, da si me nocojšno noč ohranil pri življenju in zdravju. Zahvalim te pa tudi za
-( 105 )-
vse britlvosti bolečine in terpljenje, ker vem, da je tako tvoja volja.
Danes hočem storiti v vsem tvojo voljo, stori z menoj, kar koli hočeš, da le tebi dopadem. „Zgodi se v vsih rečeh, ter hodi hvaljena in vekomaj češena, nar pravičniši, naj vikši in naj ljubeznjivši volja Božja“ !
V tvojem imenu začnem svoje delo, o Bog ! blagoslovi ga. Vse moje misli, želje, besede in dela današnjega dne naj bodo tebi v čast.
Sklenem jih z vsemi dobrimi deli vsih kristjanov na zemlji, in z vso hvalo prebivavcev v nebesih. Že zanaprej se vstavim in se vprem vsacemu prostovoljnemu grehu, in zaveržem sleherni tudi odpustljivi prestop božjih zapoved.
O Marija, naša predobrotljiva mati, prosi za me, in ohrani mene in vse naše v ljubezni tvoji. Varuj me z močno roko, in naj ostanem zapisan za vselej v sercu tvojem.
„Spomni se, o premila devica Marija ! da nikoli in nikjer ni bilo slišano, da bi bil tvoj otrok, ki je pri tebi pomoč iskal, šel proč od tebe brez tolažbe in brez uslišanja. Poln tega zaupanja pribežim k tebi, o deviška mati! K tebi pridem, pri tebi stojim, k tebi kličem, jez vbogi grešnik jokaje in zdihovaje. O mati božje besede, ne zaverzi zdihljejev mojega serca, temuč slušaj in usliši me.
Oče naš. Češena si Marija.
„Angel božji, varh si moj ; po viši dobroti sem varvanec tvoj, razsvetluj in varuj me, vodi in vladaj me“ Amen. Oče mš. češena.
Usmili se, o Bog, danes duš v vicah in reši jih iz terpljenja.
Usmili se terpečih, bolnih, revežev, sirot in vdov; tolaži jih, pomagaj jim, daj jim voljno poterpljenje.
Usmili se otročičev, o Bog, da zrastejo v nedolžnosti in ohranijo kerstno gnado.
Varuj, o Bog, mladenče in device, da ostanejo danes in vselej na poti poštenosti.
Vodi može in žene, da težke dolžnosti svoje spolnujejo in prav učijo vse, ki so jim izročeni.
Daj svojo moč duhovnom, da po pravi paši pasejo svoje ovčice. Podèli modrost gosposki, da brani in varuje pravice podložnih.
Spreoberni, o Bog, grešnike, razsvetli nevernike in krivoverce, da vsi najdejo pravo pot proti nebesom. Daj, o Bog, da greh na svetu popolnoma neha, da resnica in guada kraljujete po vesoljnem svetu.
Sosebno pa prosim, podeli o Bog! mojim staršem, mojim višjim in mojim sorodnikom vse taiste gnade, ki so jim k večnemu življenju potrebne.
Amen.
Večerna Molitev
Po opravljenem delu pojdi lemalo k počitku; preden pa gres spat, ne pozabi, da se spraviš s Bogom, da stopiti zamoreš s mirno vestjo prednj, ako te pokliče to noč k sebi.
V imenu Boga Očeta i. t. d. 0 nar dobroti jivši Gospod, moj stvarnik, odrešenik in posvečevavec, hvalim, častim in molim te v svojem in v imenu vsili ljudi celega sveta.
Zahvalim se ti za vse dobrote, ki si jih danes podelil meni, in vsemu svetu. V zahvalni dar vzemi moje dušne in telesne moči, glej tvoj sem, tvoj hočem hiti danes in vselej v življenju in v smerti in na veke.
Toda, o kolikrat sem te danes razžalil, tebe svojega pravičnega Gospoda, v mislih in željah, z besedami in djanji in z opušenjem !
(Tu se spominjaj svojih današnjih grehov.)
O Bog! usmili se me, odpusti mi moje grehe zavoljo neskončnega zasluženja Sinu svojega; operi me z njegovo rešnjo kervijo, in vzemi me zopet med otroke svoje; saj veš, da mi je žal, ker sem tebe nar
-( 108 )-
ljubeznjivši dobroto, tebe nar svetejšega Gospoda svojega razžalil. Vse, kar mi primanjkuje k zadostovanju za greh, naj popravi zasluženje smorti na sv. križu; od zdaj naprej pa se hočem poboljšati in popustiti vse pregrehe, sosebno moje pregrešne navade. Oče naš. Cesena si Marija. Vera.
„0 Jezus, ki duše ljubiš, prosim te, zavoljo smertnih bolečin tvojega naj svetejšega serca, in zavoljo britkost tvoje neomadežane Matere, omij v svoji lcervi grešnike vesoljnega sveta, kteri so zdaj v smertnih težavah, in bodo nocoj umerli. Serce Jezusovo, v smertne britkosti postavljeno, usmili se umirajočih.“
Amen.
Hišni blagoslov.
V tvoje roke, o Gospod in Bog, izročim svoje telo in svojo dušo, vse svoje domače, sosebno pa reveže in bolne vesoljnega sveta.
Zročim ti tudi pohištvo svoje, hišo in vse, ki v nji prebivajo.
V. Varuj uas po augelih svojih; daj, da pri nas gospoduje božji strah in prava pobožnost, ponižnost, mir in edinost, čistost, in vsaka čednost.
Daj, da se vsi poboljšamo, da se tebe bojimo, ti zvesto služimo, te ljubimo in ti dopademo.
Odg. Varuj nas vse po svetem Kristusovem križu f in po terpljenju Sinu svojega Jezusa Kristusa. Amen.
Naj duše naših umerlih počivajo v miru. Amen.
Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica! ne zaverzi naših prošenj v naših potrebah,
-( 109 )-
teinuG reši nas vselej vsih nevarnost. O častitljiva in blažena devica; naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi; svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči.
V. Bodi moja pomočnica nocoj.
0.	Vselej in sosebno v moji smertni uri.
Moji sv. patroni J. J. in varili naše cerkve in fare ss., Kancij, Kocijan, Koeijanila in Prot! gdejte na me, iu prosite za me, da bom od zdaj naprej le po vaših stopinjah hodil, in po vašem zgdedu živel.
Angel varh, zvesti prijatel moj, ti mi nocoj na strani stoj; enkrat pa me pripelji k Jezusu v nebesa, da ga gledam in hvalim s teboj na vekomaj.
„Naj bo nocojšno noč in vselej česen in hvaljen Jezus v naj svetejšem Zakramentu !" Amen.
Daritev sv, Maše.
Kratki poduk za so. mašo.
1.	Sv. maša je daritev nove zaveze, v kteri se Kristus iz pokoršine do svojega nebeškega očeta, in iz ljubezni do človeka v dar daje taistemu očetu svojemu pod podobo kruha in vina po opravilu mašniko-vem. Kakor se je on na svetem križu, kakor veliki duhoven, samega sebe daroval s svojim terpljenjem in smertjo nebeškemu očetu, in s tim njegovo jezo zavoljo greha potolažil, pravičnosti božji pa zadostil, tako se kakor resnični in veliki duhoven daruje samega sebe Bogu Očetu v zveličevni dar za človeka pri sv. maši. Kakor je bil na sv. križu Jezus sam nar svetejši dar, tako je tudi pri sv. maši Ou sam, ki bode darovan Očetu, da nas deležne stori izveli-čanskega dani sv. križa.
Ofer na sv. križu in ofer sv. maše sta tedaj bistevno taisti ofer, samo da je bil ofer sv. križa
kervava daritev, sv. maša pa je nekervava; in na sv. križu se je daroval Jezus sam in sicer vidno; tu pri sv. maši pa se daruje skrivnostno, skrit pod podobama kruba in vina; ofer sv. križa je edini zveli-čanski ofer, dopolnjen v odrešenje človeškega rodil; sv. maša pa je ponovilo tega ofra.
2.	Ofer sv. maše je tedaj Jezus zavoljo tega ustanovil, da bi nam vidni ofer na zemlji zapustil. S tim nam je
a)	ohranil vedno živi spomin svoje brezkončne ljubezni, ki nam jo je skazoval v svojem življenju, terpljenju in smer ti;
b)	imamo po tem ofru na zemlji vedno pričujoče Jezusovo skrivnostno terpljenje in njegovo skrivnostno smert, ako ravno nekervavo;
c)	postanemo po tem ofru deležni iz veli danskega sadu Jezusovega ofra na križu.
d)	Imamo po tem ofru Jezusa vedno med nami. On v ofru sv. maše namesti nas nebeškega Očeta zadostno časti in hvali, ga namesti nas zavoljo grehov naših vtolažuje, ga namesti nas zadostno prosi, ga namesti nas zadostno zahvaluje. Tedaj je daritev sv. maše častivna, hvalivna, tolaživna in prosivna daritev.
Kdor se želi vdeležiti zvelieanskega sadu ofra sv. maše, mora biti v resnici ali pa v duhu pričujoč in sicer z živo vero, z upanjem, z ljubeznijo in z žalostjo zavoljo svojih in zavoljo grehov celega sveta; in tedaj je treba, da prejme Jezusovo sv. Kešnje telo v resnici ali vsaj v duhu. Dalje naj se 6ni, ki želi deležen biti sadu sv. maše, v duhu sklene z vsemi svetimi nameni, ki jih ima mašnik, ko gre
opravljat nar svetejši daritev, in po mašniku pa z Jezusani samim, in z vsimi njegovimi nar svetejšimi nameni, ki jih je imel na sv. križu, in j’h ima še zmerom pri sleherni sv. maši.
Zraven tega naj pa vsak kristjan po posebnem znotranjem nagibu svojem še posebni namen pred sv. mašo obudi, kteri naj bo različen, po posebnosti cerkvenih časov, in po raznosti dušnih ali telesnih potreb in po različnosti pobožnih občutljejev in dolžnosti.
4. O zadevi cerkvenih časov naj se kristjan pred sv. mašo kakor tudi med tim svetim opravilom spominja taištih verskih skrivnost, ali svetopisemskih prigodb, ktere o tem času cerkev obhaja; tedaj naj vže pred sv. mašo sv. občutljeje in čednosti ob kratkem obudi, ki se z onimi skrivnostmi in prigodbami nar bolj strinjajo.
Tako se spominjajmo v adventnem času pred sv. mašo, kako spodobno je hvaliti Boga zavoljo u-smiljenja njegovega, ktero ga je primoralo poslati na svet edinorojenega Sinu njegovega v odrešenje človeka; in s ktero je on si zbral devico nar modrejši med človeškim rodom mater Sinu svojemu, ter jo toliko z gnadami obdaroval in pripravil, da je vredna postala tolikšne sprednosti.
O božičnem času obudi namen, da hočeš hvaliti častiti in priserčno ljubiti Jezusa, Dete v jaslih, in Marijo, ljubeznjivo mater njegovo, da ju hočeš v duhu obiskati, s pastirji, s Simeonom in Ano, s tremi kralji, in da ji hočeš spremljati v Egipt, iz Egipta v Nazaret, iz Nazareta v Jeruzalem in zopet nazaj v Nazaret ; in da hočeš premišljevati skrivnostno mladost Jezusovo,
Y postnem času si je treba vsak dan izvoliti pred sv. mašo del Jezusovega terpljenja, ter si ga med sv. mašo večkrat pred oči postaviti.
O velikonočnem času se v sercu obudi pred sv. mašo veselje zavoljo Jezusovega vstajenja od smorti, s kterim nam je zagotovljenje dal, da je zmagan greh, zmagana smert in zmagan pekel; in da tudi mi bomo vstali od smerti poslednji dan.
O binkoštnem času naj obudi sleliern kristjan pred sv. mašo živo vero v tretjo božjo osebo, ki jo sv. Duh, naj ga zahvali zavoljo razsvetljenja, in naj ga prosi njegovih svetih darov.
O praznikih presvetega llešnjega telesa sbuja verni kristjan v sebi ljubezen do tega skrivnostnega nar svetejšega zakramenta, in vterjuje v sebi namen in sklep, skrivnostno pričujočega Jezusa vredno prejemati, in ponižno vselej moliti; razžaljenja pa, ki se mu gode, tu in tam po svetu, popravljati.
Ob času med binkoštimi in adventom je dobro v spominu imeniti sleherni dan tedna taiste resnice in svetopisemske dogodbe, ktere nam sv. evangelj poprejšnje nedelje pred oči stavi, ter obuditi namen pred sv. mašo, da med njo hočemo Boga zavoljo njih hvaliti, si jih v serce vtisniti, in svoje življenje po njih ravnati.
Davno tako naj stori pobožen kristjan o praznikih Marije, angelov in svetnikov ; naj tedaj že pred sv. mašo namen obudi, da jo hoče darovati Bogu v počastenje in hvalo zavoljo mnogoterih gnad in milost, kijih je podelil Mariji, ali angelom in svetnikom, in da hoče nasledvati pot taistih nebeških pri-jatlov in služabnikov božjih.	8
-( m )-_
ö. Posebne namene, s kterimi se zna pričeti sv. maša, lahko vsak kristjan obudi po svojem znotra-njem navdihovanji.
Tu le nektere omenimo v polajšanje slehernemu. Nameni počastenja :
V	nedeljo se zna darovati sv. maša v čast prosvete Trojice; v ponedeljek v čast patronov in angel jev varhov svojih; v tvorek v čast patronov domače fare, in vse dežele in škofijo, med njimi v čast sv. Jožefa, v sredo v čast vsih angelov, med njimi v čast sv. Mihela in Gabriela ; v četertek v čast presv. Bešnje-ga telesa; v petek v čast terpečega in umirajočega odrešenika našega; v saboto v čast prečiste device Marije, matere naše.
Prosivni namen bo imel slehern kristjan različnega po svojih raznih potrebah. Zavoljo reda in da se ne pozabi prositi sa vse, kterim smo molitev dolžni, in v vsih potrebah, v ktere priti zamoremo, znajo pa biti razdelitve prosivnih namenov tele:
V	nedeljo darujmo sv. mašo za svoje stariše ali njih namestnike in dobrotnike, za sv. Očeta in duhovne pastirje. V ponedeljek za brate in sestre, znance prijatle in rojake. V tvorek za nevernike, slaboverne grešnike, krivoverce. V sredo za vse reveže, in nadležne, bolnike, terpeče, in za tiste ki so blizo smerti. V četertek za vse naše brate in sestre v Gospodu, ki so v drugih delih sveta, ali v tujih deželah ; za nedolžne, in za spreobernjence. V petek za duše v vicah in sicer vsak petek za kakšno sosebno dušo ranjega umerlega; zraven pa za naše stariše, brate, sestre, znance, prijatele, dobrotnike, učenike ki so ta svet zapustili; in v saboto za vse soude naših bra-
tovščin, in za vse, ki so z nami v kaki sosebni zvezi, nar bolj pa za vse taiste, ki kakoršno pomoč potrebujejo, n. prim. za kakšnega sosebnega grešnika, da bi se spokoril, za kako sosebno nedolžno osebo, da bi ji Bog gotovo nedolžnost obvaroval, in jo iz kake nevarnosti otel, ki nanije znana.
Zastran svojih lastnih potreb bi se znali prosimi nameni zavoljo reda, in da ne pozabimo si prositi nam potrebnih gnad, po naslednjem načinu razdeliti :
Vsak dan se zna darovati dar sv. maše v za-dobljenje ene dušne in ene telesne dobrote, in sicer :
V	nedeljo, zadobiti ono čednost ki nam je po lastnem prepričanju in po nauku spovednika našega nar bolj potrebna; za blagoslov božji čez vso družino in hišo.
V	ponedeljek, zadobiti pridnost v delu in do-polnovanju dolžnost svojega stami; za ohranjenje in varstvo nesreč ognja, povodenj in kar bi znalo hiši prot iti.
V	tvorek si hočemo sprositi s sv. mašo poter-pežljivost v težavah, voljno vdanost v voljo Božjo, in v pravično voljo svojih višjih, ter prositi, da tekne vse naše delo, da Bog da srečo v vsem, kar pričnemo in dokončamo.
V	sredo darujmo sv. mašo v zadobljenje in o-hranjenje stanovitnosti v vsem dobrem, in zaupanja v Boga v vsili svojih sklepih; in o telesni zadevi za pridobijenjo premoženja, ako bo to Bogu v čast.
V	četertek si prosimo s sv. mašo dar ljubezni do sv. Rešuj, telesa in ljubezni prave do bližnjega; v časnih rečeh, prosimo za guado, prav obračati pre-
-( 116 )-
moženje, Bogu v čast, vsim svojim v dušni iu telesni prici, in bližnjemu v pomoč.
V	petek si obudimo namen, da želimo po daru sv. maše si pridobiti ljubezen do Križanega Gospoda, do njegovih sv. ran, do njegovega ljubezni polnega serca, in resnično ljubezen do sovražnikov in protivnikov ; v telesnih rečeh darujmo za svoje in druzih zdravje in za odvernitev bolezni, ki se približuje, ali pa je že pri nas.
V	saboto obudimo namen si pridobiti z ofrom sv. maše pravo ljubezen do Marije Device, čistost duše in telesa si ohraniti, in kako posebno zlo zaželeno guado doseči. V zunanjih zadevah pa si prosimo pravega mini in veselja, miru in edinosti v hiši ; čistega veselja med zakonskimi, nedolžnega veselja med mladino, in srečno Bogu dopadljivo volitev novega stami.
Sichern pobožen kristjan bo vedel in znal še posebne namene pred sv. mašo in med njo obujati po posebnosti svojih okolišin, ter si bo ž njimi ohranil veči pobožnost in paznost pri ofru sv. maše. Namen, ki si ga pri sv. maši pričujoči storil pred nje začetkom, ponovi pri darovanju, povzdigvanju in pri sv. obhajilu.
A ko se ti ne zdi, ljubi kristjan, da bi bral sv. mašo iz bukev, si prizadevaj, da bodeš dobro opazoval, kaj mašnik dela pri ofru sv. maše ter se sklepaj ž njim; spremljaj ga pa med obujenjem naslednjih čednost in premišljevanj:
Pervi del. Od začetka do darovanja. Obudi vero v to, da zdaj se bode daroval Jezus svojemu nebeškemu Očetu, obudi skesanje zavoljo storjenih gre-
-( 117 )-
hov; premišljuj Jezusovo včlovečenje, rojstvo, mladost in njegov nauk.
Drugi del. Od darovanja do Sanktusa; spominjaj se Jezusovega terpljenja; moli za žive.
Tretji del. Od Sanktusa do Obhajila; imaj pred očmi Jezusovo smert; moli Jezusa pričujočega v presv. Rešnjem telesu; spominjaj se mertvih.
Ćeterti del. Sv. Obhajilo; veseli se Jezusovega vstajenja; prosi, naj on prebiva v tvojem sercu, in naj on stori, da deležen postaneš odrešenja in večnega zveličanja.
Prizadevaj si, da bodeš vsak dan pri sv. maši. Ako ti to ni mogoče, skušaj, da saj kdo iz med domačih k sv. maši gre.
Tu, imaš, ljubi pobožni kristjan, ako se ti bolje zdi, med ofrom sv. maše brati iz bukev, trojno sv. mašo. Perva je v čast sv. Kocijana in njegovih sv. tovaršev; in to zavoljo tega, ker so bukvico, ki jih imaš v rokah, tim svetnikom v čast zložene. Dalje, ker so bili ti naši mučenci sosebni ljubitelji presv. Rešnjega telesa, in ker resnični častivci tega presv. zakramenta gotovo najdejo pot prave ljubezni do Boga: je pridjana sv. maša v čast presv. Rešnjega telesa. In ker so bili sv. Kocijani v sosebnem varstvu Marije, kteri naj slehern kristjan v goreči ljubezni daruje serce svoje, je tretja sv. maša zložena Mariji v čast.
Pobožnost pri sv, Maši v čast sv. Kocijana in tovaršev.
Daruj nar pred sv. mašo Bogu ter reci :
O Bog, verujem, da se bo po rokah mašnibovih tebi tu na oltarju daroval Jezus Kristus naš Odrešenik, za nas grešnike.
Sklenem se tedaj z mašnikom, in z vsemi njegovimi nameni; tebi, nebeški Oče! tudi jez darujem svojega Odrešenika tebi v čast, v zahvalo za prejete dobrote, v prošnjo za vse, kar mi je potrebno, v potolažen] e zavoljo vsih mojih grehov.
Sosebno pa se Jezusu Kristusu in po njem tebi, o večni Oče, pri ti sv. maši želim zahvaliti za toliko gnad, ki so jih od tebe zadobili sv. Kocijan, sv. Kami j, sv. Kocijanih in sv. Prot; ž njimi se sklenem, ki te hvalijo in castó v nebesih ; prosim pa si tudi po njih sredstvu od tebe, o večni Bog! vsih tistih gnad, ki ti o Bog veš, da so mi potrebne. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Stori zdaj svoj posebni namen in prosi si tega tar veš, da je tebi, ali kakemu drugemu zlo potrebno.
Začetek svete maše. (Introitus.)
Mašnik per spodnji stopnji začne sv. mašo.
V imenu Boga. Očeta, f in Sina f in svetega f Duha. Amen.
M. Stopil bom pred Božji altar.
Sl. Pred Boga, ki razveseljuje mojo mladost.
M. Sodi me, o Bog! in razsodi mojo reč od nesve-tega ljudstva : reši me krivičnega in zapeljivega človeka.
SL Ker ti, o Bog ! si moja moč ; zakaj si me za-vergel? in zakaj moram žalosten hoditi zatert od sovražnika ?
M. Pošlji svojo luč in resnico, da me vodite, in prepeljete na tvojo sveto goro, v tvoje prebivališe.
Sl. Stopil bom pred Božji altar, pred Boga, ki razveseljuje mojo mladost.
ilA Hvalil te bom, s citrami, Bog, moj Bog! Čemu si žalostna moja duša? in čemu me strašiš.
SL Zaupaj v Boga; še ga bom hvalil; pomoč moja, Bog moj je on.
M. Čast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu.
SL Kakor mu je bila v začetku, zdej in vselej, in vekomaj. Amen.
M. Stopil bom pred Božji altar.
SL Pred Boga, ki razveseljuje mojo mladost.
M. Kaša pomoč je v imenu Boga.
SL Eteri je vstvaril nebo in zemljo.
M. Se spovem Bogu vsegamogočnemu, sveti Marii vselej devici, svetemu Mihaelu arhangelju, svetemu Janezu kerstniku, svetima aposteljnoma Pe-
tru in Pavlu, vsim svetnikom, in vam bratje, de sim veliko grešil, v mislili, besedah, in v djanji. Kriv sim, kriv sim, silno sim kriv. Zato prosim sveto Marijo, vselej devico, svetega Mihaela arhangelja, svetega Janeza kerstnika, sveta aposteljna Petra in Pavla, vse svetnike, in vas bratje, molite zame per Gospodu našem Bogu.
Sl. Usmili naj se te vsegamogočni Bog, in ti odpusti tvoje grehe, in te pripelji v večno življenje.
M. Amen.
Sl. Se spovem Bogu vsegamogočnemu, sveti Marii, vselej devici, svetemu Mihaelu anhangelju, svetemu Janezu kerstniku, svetima aposteljnoma Petru in Pavlu, vsim svetnikom, in tebi oče, de sim veliko grešil, v mislih, besedah in v djanji. Kriv sim, kriv sim, silno sim kriv. Zato prosim sveto Marijo, vselej devico, svetega Mihaela arhangelja, svetega Janeza kerstnika, sveta aposteljna Petra in Pavla, vse svetnike, in tebe oče, molite zame per Gospodu, našem Bogu.
M. Usmili se vas vsigamogočni Bog, odpusti vam vaše grehe, in vas pripelji v večno življenje.
Sl. Amen.
M. Milost, odvezo in odpušenje naših grehov nam dodeli vsegamočni Bog.
Sl. Amen.
M. Bog! obernil se boš na nas in nas oživil.
Sl. In veselilo se bo v tebi tvoje ljudstvo.
M. Bog! skaži nam svojo milost.
Sl. In dodeli nam svoje zveličanje.
M. Bog! usliši mojo molitev.
Sl. In moje vpitje naj do tebe pride.
M. Gospod z Tami!
Sl. In s tvojim duhom.
Mašnik gre k altarju in rede:
Molimo.
Odvzemi nam, prosimo, o Gospod ! naše pregrehe, de homo vredni, stopiti s čistim sercem v tvoje svetiše. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.
Mašnik v sredi altarja perklonjen moli:
Prosimo te, o Gospod, po zaslnženji tvojih svetnikov, kterih svetinje se tü znajdejo, in po zaslu-ženji vsih svetnikov, de mi odpustiš milostljivo vse moje grehe. Amen.
Mašnik na strani episteljna prične brati iz mašnih bukov, se prekriža, ter molio velikonočnem času: Psalm:
Sveti tvoji te bodo poveličevali, slavo bodo peli tvojega kraljestva ; aleluja, aleluja. Poviševal te bom Bog, kralj moj, in slavil ime tvoje na veke vsih vekov. čast hodi Bogu Očetu in Sinu in sv. duhu. Sveti tvoji te bodo poveličevali, slavo bodo peli tvojega kraljestva; aleluja, aleluja.
V sredi altarja:
M.	Gospod,	usmili	se	nas !
Sl.	Gospod,	usmili	se	nas!
M.	Gospod,	usmili	se	nas!
Sl.	Kriste,	usmili	se	nas !
M.	Kriste,	usmili	se	nas!
Sl.	Kriste,	usmili	se	nas!
-( 122 )-
M.	G-ospod,	usmili	se	nas!
Sl.	Gospod,	usmili	se	nas!
M.	Gospod,	usmili	se	nas!
M. čast Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji, Meri so prave volje. Hvalimo te, častimo te, molimo te, povišujemo te. Zahvalimo se ti, zavoljo tvoje velike časti. Gospod Bog, nebeški kralj! Bog vsegamogočni Oče! Gospod edinorojeni Sin, Jezus Kristus ! Gospod Bog ! Jagnje Božje, Sin Boga Očeta, ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas! Meri odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo prošnjo, ki sediš na desnici Boga Očeta, usmili se nas ! Zakaj sam ti si svet, sam ti Gospod ; ti sam si nar višji Jezus Kristus, s svetim Duhom v časti Boga Očeta. Amen.
Mašnik se proti ljudem obeme in reče:
M. Gospod z vami!
Sl. In s tvojim duhom.
Mašnik se oberne na levo stran altarja ter moli:
Molimo.
Dodeli, prosimo te vsegamogočni Bog, da ljudstvo tvoje po mučenstvu in smerti svetih Kocijanov doseže popolne občutljeje pobožnosti, in da ono zadobi po zasluženju njih prošnje in njih posredovanja pom-noženje zveličanskih gnad. Po gospodu našem Jezusu Kristusu, ki s teboj in s sv. Duhom živi in kraljuje pravi Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.
Berilo sv. Petra aposteljna iz njegovega pervega pisma od 1—7 verste:
Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, Meri nas je zavoljo svojega velicega usmiljenja prerodil v živo upanje po vstajenji Jezusa Kristusa od mertvih, v nestrohljiv in neognušen in nezvenljiv delež, prihranjen vam v nebesih ; Meri ste v Božji moči ohranjeni po veri za zveličanje, Mero ima razodeto biti poslednji čas. Y Merem se bote veselili, če morete zdaj malo žalovati v mnogoterih skušnjavah, da se skušnja vaše vere veliko drajši ko zlató, Mero se v ognju skuša, pokaže v hvalo in slavo, in čast v razodetji Jezusa Kristusa Gospoda našega. Aleluja, aleluja.
Sl. Hvala Bogu !
M. Sveti tvoji, o Gospod, bojo cveteli kakor liinbar,
in bojo pred teboj kakor dišeči balzam, Aleluja.
V. Psalm 115. Draga je pred Gospodovim obličjem smert njegovih svetih. Aleluja.
V sredi altarja:
Očisti moje serce in moje usta, vsegamogočni Bog ! ki si usta preroka Izaija očistil z živim oglam: tako me očisti s svojo nezasluženo milostjo, de tvoj sveti evangeli vredno oznanujem; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Blagoslovi me, Gospod! Gospod bodi v mojem sercu in v mojih ustih, da vredno in spodobno oznanujem njegov evangeli. Amen.
-( 124 )-
Mašnik gre na evangeljsko stran ter reče:
M. Gospod z vami.
St. In s tvojim duhom.
Potem prekriža mašnik sv. evangeli in tudi sebe rekoč:
M. Besede svetega evangelija, M ga je popisal sv. Janez (15, 5.J.
Tisti čaš je rekel Jezus svojim učencem: Jez sem terta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in jez v njem, on rodi veliko sadit; ker hrez mene ne morete nič storiti. Ako kdo v meni ne ostane, ho venkej verzen, kakor mladika; in ho usahnila, in jo hodo pobrali in v ogenj ver gli, in zgori. Ako ostanete v meni, in moje besede v vas ostanejo, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličan moj Oče, da veliko sadu obrodite, in da ste moji u-čenci. Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jez vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni. Ako moje zapovedi spolnujete, bote ostali v moji ljubezni; kakor sem tudi jez zapovedi svojega Očeta spolnil, in ostanem v njegovi ljubezni. To sem vam govoril, da moje veselje v vas ostane, in da se vaše veselje dopolni.
Mašnik poljubi sv. evangeli in reče:
M. Z evangeljskimi besedami naj bodo sbrisane naše pregrehe.
Sl. Hvala tebi, Kriste !
Mašnik v sredi altarja vero moli rekoč:
Verujem v enega Boga, Očeta vsegamogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vsih vidnih in nevidnih
-( 125 )-
reči, in v enega Gospoda Jezusa Kristusa, Sinu Božjega, edinorojenega, ki je rojen iz Očeta od vekomej, ki je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga, ki je rojen in ne storjen, ki je z Očetom enega bitja, po kterim je vse stvarjeno, ki je zavoljo nas ljudi in zavoljo našega sveličauja z nebes prišel, (tukej se pripogne desno koleno,) in je meso na-Se Vzel po svetem Duhu iz Marije device, ter se včlovečil. Tudi križan bil za nas pod Poncjem Pilatom, terpel, in bil v grob položen. Tretji dan pa je vstal od smerti po besedah pisem. Je šel v nebesa. Sedi na desnici Očeta, in bo spet prišel s častjo sodit žive in mertve; kraljestva njegovega ne bo konca. Verujem v svetega Duha, Gospoda, in oživljavca, ki iz Očeta in Sina izhaja, ki ga z Očetom in Sinom vred enako molimo in častimo : ki je po prerokih govoril. Verujem eno, sveto, katoliško in apostoljsko cerkev. Spoznam en kerst v odpušenje grehov. Verujem vstajenje inert-vih in prihodnjo življenje. Amen.
M. Gospod z vami!
Sl. In s tvojim duhom.
Darovanje. Psalm. 31. Veselite se v Gospodu, in radujte se pravični in veselja poskakujte, ki ste ravnega serca. Aleluja.
Mašnik daruje hostijo.
Vzemi, sveti Oče vsegamogoeni večni Bog! čisti dar, kterega ti jes, tvoj nevredni služabnik, svojemu živemu in pravemu Bogu darujem za svoje brezštevilne grehe, zamere in zanikernosti, in za vse pričujoče, pa tudi za vse verne kristjane, žive in mertve, da bo meni in njim v zveličanje in večno življenje. Amen,
-( 126 )-
Mašnik vlije nekaj kapljic vode v vino :
Bog, ki si prečudno stvaril človeka v blagem stanu, in (ko je grešil) ga še bolj čudno prenovil : daj nam po skrivnosti te vode in tega vina združenim biti s Božjo natoro, tistega ki se je vrednega storil naše človeške natore biti deležen, Jezus Kristus, tvoj Sin, naš Gospod, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duba Bog vekomej. Amen.
Per darovanji kelha:
Darujemo ti, Gospod ! kelih zveličanja na tvojo milost klicaje, da gre pred obličje tvojega Božjega veličastva, v prijeten dar za naše in za zveličanje vsega sveta. Amen.
Mašnik moli s sklenjenimi rokami:
V duhu ponižnosti in v skesanosti serca nas sprejmi o Gospod ! in naj bo pred tvojim obličjem danas naša daritev taka, da ti bo dopadla, o Gospod Bog!
Pridi, posvečevavec, vsegamogočni večni Bog, iu posveti ta dar, ki je pripravljen tvojemu svetemu imenu.
Mašnik umije perste in moli iz 25. psalma:
Z nedolžnimi bom umival svoje roke, in obdajal tvoj altar, o Bog ! da bom slišal glas tvoje hvale, in oznanoval vse čudeže tvoje. O Bog! jes ljubim lepoto tvoje hiše in prebivališe tvojega veličastva. Ne pogubi moje duše s hudobnimi, o Bog ! in ne umori me z željnimi kervi, ki je krivica v njih rokah, in njih desnica polna podkupšine: jest pa hočem v svoji nedolžnosti živeti. Reši me in usmili se me : na pra-
-( 127 )-
vim stoji moja noga; v zbirališih te bom hvalil, o Bog' ! čast bodi Očetu i. t. d.
Mašnik v srodi altar j a moli:
Vzemi, sveta Trojica! daritev milosti, ki ti jo darujemo v spomin terpljenja, vstajenja in vnebohoda Jezusa Kristusa, Gospoda našega, in v čast Marije vselej device, svetega Janeza kerstnika, svetih aposteljnov Petra in Pavla, njih in vsili druzih svetnikov: naj jim bo v čast, nam pa v zveličanje, in prosijo naj v nebesih za nas, ki obhajamo njih spomin na zemlji. Po ravno tem Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Proti ljudem:
M. Molite bratje, de bo moja in vaša daritev prijetna Bogu, vsegamogočnemu Očetu.
Sl. Naj vzame Gospod ta dar iz tvojih rok v hvalo in čast svojega imena, tudi v naš prid in v prid vse svoje svete cerkve.
M. Amen.
Tiha molitev.
Ozri se milostivo, o Bog, na darove svojega ljudstva, ktere daruje tvojemu Veličastvu o praznovanji spomina mučencev tvojih, sv. Kocijana, Kancija, Ko-cijanile in Prota. Po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.
Mašnik zdaj povzdigne glas in moli.
Predglasje :
M. Od vekomej do vekomej.
Sl. Amen.
M. Gospod z vami!
Sl. In s tvojim duhom .
-( 128 )-M. Povzdignite serca.
Sl. Imamo jih pri Bogu.
M. Hvalimo Gospoda svojega Boga.
Sl. Vredno in prav je.
Zares, spodobno in pravično, dobro in zveličavno je, da ti vselej in povsod zahvalo dajemo, sveti Gospod, vsegamogočiii Oče večni Bog! po Kristusu Gospodu našem. Po kterem tvoje veličastvo hvalijo angeli, molijo gospostva, trepečejo pred njim oblasti ; nebesa in moči nebeške, ter ga blaženi serafi z združenim veseljevanjem preslavjajo. Ž njimi, prosimo, zapovej zediniti tudi naše glasove, ki te ponižno spoznavamo in kličemo : Svet, svet, svet Gospod Bog vojenstva! Nebo in zemlja je polno tvoje slave, ho-sana na višavah ! Hvaljen bodi, Meri pride v imenu Gospodovem; hosana na višavah!
Mašnik se priklone in moli :
Ponižno te tedej prosimo, neizmerno usmiljeni Oče, po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, Gospodu našem, vzemi in posveti te ponudbe, te prečiste svete darove, ki ti jih darujemo za tvojo sveto katoliško cerkev, da ji mir daš, jo varuješ, jo ohraniš v edinosti in vladaš po vsem svetu: pa tudi za tvojega služabnika našega papeža I., in našega škofa I., in za našega cesarja I. in za vse, ki so v pravi katoliški in apostolski veri.
Spomin za žive:
Spomni se, o Bog ! svojih služabnikov in služabnic, (tukaj se spomin stori za tiste, za ktere hočemo darovati)
in vsili pričujočih, kterih vero poznaš in vidiš njih
-( m )-
pobožnost, - za ^preriti; darujemo, ali ^ sami darujejo ta dar hvala za-se, iu za. vse svoje, za odrešenje svojih duš, za upanje svojega zveličanja in varnosti, in ti pošiljajo svoje želje večnemu, živemu in pravemu Bogu.
Zedinjeni tedaj vài. spomin Obhajamo'sosehno Častite vselej device Marije, matere liašega Boga in Go-spOda Jezusa Kristusa, pa tudi tvojih aposteljnov in mučencev, Petra, m Pavla, Andreja, Jakoba, Janeza, Tomaža, Jakoba, Filipa, Jerneja, Matevža, Simona in Tadeja, Lina, Kleta, Klemena, Esista, Kornelija, Ciprijana* Lorenca* Janeza in Pavla, Kozina in Damjana, Krizogona, Kocijana, Kaucija, Kocijanile iu Prota in vsili tvojih svetnikov; daj nam po njih za-služenji in prošnjah, da bomo v zavetji tvoje pomoči ohvàtovàni per vsih rečeh, po ravno tistem Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Mašnik derži roke nad krahom'in kolkom, in moli:
Prosimo te tedej, o Bog! vzemi potolažen ta dar, ki ti ga darujemo^ tvoji hlapci iu z nami vred vsa tvoja družina, 'daj nam preživeti v tvojim miru svoje dni, reši naš večnega pogubljenja, in daj nam prištetim hiti, med tvoje izvoljene. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Daj, prosimo te, o Bog! da bo ta dar ves posvečen, sprejet, poterjen, resničen in prijeten; da nam ho spremenjen v telo in kri tvojega preljubega Sina, Gospoda našega, Jezusa Kristusa, ki je vzel pred svojim terpljenjem ta dan kruli v svoje svete roke, iu je vzdignil oči proti nebu k tebi, svojemu vsegamogočneinu Očetu, te zahvali!, ga
• ( i 30 )-=
posvetil, razlonüh ' in dal svojim mčeheern, rekoč : „Vzemite, in jejte vsi oci teìja, zàkaj to jè moje
ciurmi-/ s,i ^tòltevi iK%o'W ojtrßqi/ j;x ,èi/b dij, lìieYi.-Tq ni nnmix .mnoiióov eiM sfoya ohsiiiéo«}
Mršnik povzdigne Ejveto bostjq, tq$ .jo, ljudem poj^ie, da jo j ..jpqljjo, in‘ natoje^: ^ ^ ^ j _ ,
Ravno tako je vnel po večerji tudi prečudni kolih v svòje svetè ih častito roke, té spet .'zahvalil, ga posvetil, in dal svojim učencem,, rekoč: » Vzemi* tè‘m pite ‘ mi iz njega; Im to je kelih moje kervi, nove in vemć zaveze> skrivnost vere, ktera bo za vas in za njih veliko prelita■ v odpušenje grehov. Kolikor krčit hote to storili, storite v< moj spomin.“
Mašnik povzdigne kelih, s sveto kervjo, da jo ljudje molijo,
in nato feée:	t' - rrfwWTPnO
Zavolj tega tedej obhajamo, o Gospod ! mi tvoji hlapci in tvoje sveto ljudstvo, spomin presvetega terpljenja, od smorti vstajenja, in častitega vnebohoda ravno tega Kristusa, Sina tvojega, Gospoda našega, in darujemo tvojemu prečudnemu veličastvu od tvojih daril in dobrot ta čisti dar, ta sveti dar, ta brezmadežni dar, sveti kruh večnega r življenja, in kelih večnega zveličanja.
Ponižaj se pogledati na te darove s potolaženim in milostljivim obličjem in jih sprejeti; kakor si se bil ponižal vzeti darove svojega hlapca, pravičnega Abelj-na, daritve našega očeta Abrahama, in sveto in brezmadežno daritev, ki ti jo je daroval Melkizedek, tvoj veliki duhoven.
Ponižuo te prosimo, vseganiogočni Bog! reci prinesti te dari po rokah svojega svetega an golja
na tvoj vikši altar, pred tvoje Božje veličastvo,, da bomo vsi, kar nas bo deležnih tega altarja, in nas zavžilo presveto telo in presveto kri tvojega Sina, napolnjeni z vso dobroto in gnado. Po ravno tem Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Spom'n za me Ive :
; Spomni se, o Gospod! tudi'svojih služabnikov in služabnic I. I. ("tukaj se spomin stori za mertve, za ktere hočemo moliti), ki so prišli pred nami z znamnjem vere, in ki so v miru zaspali. Dodeli jim, o Gospod ! te prosimo, in vsim, ki so v Kristusu zaspali, kraj počitka, luči in miru. Po ravno tem Kristusu, Gospodu našem. Amen.
Mašnik te na persi udari in moli:
Tudi nam grešnikom, svojim služabnikom, zaupajočim v tvojo yeliko usmiljenje, daj delež in družbo s svojimi svetimi aposteljni in mučenci, z Janežem, Štefanom, Matijem, Barnabom, Ignacjem, Aleksandrom, Marcelinom, Petrom, s Felicito, Perpetvo, Agato, Lucijo, Nežo, Cecilijo, Anastazijo, s svetim Kocijanom, Kancijanom, Kocijanilo in Protom in z vsilili svojimi svetniki; prosimo te, ne po našim zasluženji, ampak po svoji prizanesljivosti nam daj priti v njih družbo. Po Kristusu, Gospodu našem; po kterem o Gospod, vselej vse te dobrote stvariš, jih posvetiš, blagosloviš in jih nam podeliš. Po njem, z njim in v njem bodi tebi, Bogu Očetu vsegamogoč-nemu v edinosti svetega Duha vsa čast in hvala.
-( m )-
M a šui k povzdigne kelih S sv. hostijo in potem reče na glas,: _
M. Od vekomej do vekomej. SL Amen.	' '
M. Molimo.
Z zveličarjevo zapovedjo opominjani, iu podučeni z njegovim božjim naukom si upamo reči:
Oče joas^ kteri si v nebesih! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi so tvoja volja, kakor v nebesih,, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruli.; In odpusti nam naše dolge, kakor tudi .mi odpušamo svojim dolžnikom. In nas ne vpelji ,s\f skušnjavo.
Sl. Temuč reši nas hudega. .neink . : -r v'-«.. M. Amen.
Keši nas prosimo, o Gospod! vsega hudega, preteklega, sadanjega in prihodnjega, in na prošnjo svete častite, vselej deviee Božje matere Matije, svojih svetili aposteljiiov Petra in Pavla in Andreja, in vsili svetnikov, daj nain mir v naših dnevih, da bbino s pomočjo tvoje milosti podpirani Vselej greha prosti, in Vse zmoto obvarovani. Po ravno teni Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomej do vekomej.
SL Amen.
Mašiiik stori s skosčikom sv. hostije trikrat križ čez kelih in reče :
M. Mir Gospodov hodi vedno z vami.
Sl. In s tvojim duhom.
H( T33 ) -
»nomA .pmioioi ob [piiioMo ) f)o goti , n o Ta zmes in posvečenje telesa in kervi Gospoda našega Jezusa Kristusa kodi nam, ki jo prejmemo, v večno življenje.
tik Amen. fooii.-l mi mnmi ' ....,■ :-m■ n,, ,;f
•Mašnik se trikrat na persi v Jari rekoč:
Jagnje Božje, M grehe sveta odjemi ješ, usmili sftmasAwj-ggag d> jofmj mima IboqebO O
JagnjeiBožje, ki grehe svetil odjemlješ, usmili se nas!
Jagnje Božje, ki grehe svetit odjmlješ, daj
namf.mirJ;|f8i'j)j	#0.^.ßft ßfeoaeoB ofeT
O Gospod Jezus Kristus! ki, si rekel svojini aposteljnom: mir vam zapustim, svoj mir vam dam, ne glej mojih grehov, ampak vero svoje cerkve, in daj; ji po svoji volji mir im, edinost, ki živiš im kraljuješ,. Bog od vekomaj do vekomej. Amen.
O Gospod Jezus Kristus! Sin živega Boga, ki si po ocètovi volji s svetim Buhom vred svet s svojo smertjo v življenje obudil, reši me s svojim presvetim telesom in s svojo presveto kervjo od vsili mojih pregreh in vsega hudega. Daj, da se vselej tvojih zapoved deržim in ne dopusti, da bi se kdaj ločil od tebe, ki živiš in kraljuješ z ravno tem Bogom Očetom in svetim Duhom od vekomej do vekomej. Amen.	,, ,	. ,
O Gospod Jezus Kristus ! vžiti tvoje telo, ki ga prejeti se jest nevredni človek prederznem, mi rii kar ne hodi v sodbo in pogubo, temuč naj mi bo po tvoji dobroti hramba in zdravje duše in telesa. Ki živiš
-{m )-
in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog od vekomej do vekomej. Àmen.
ßitogao-u inoj m jsaaloj égieóaveoq ai mix «T 1 •'	nnnsoh nge-iisri
.ft? /r M [ > ‘a UiÌ‘?'7?
Kruh nebeški bom prejel in klical v Gospodovo ime.
Mašnik se trikrat na persi vdari in reče trikrat :
-'llL- ! . i	: 1 j 1*
O Gospod ! nisim vreden, da greš pod mojo streho, temuč reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša.
Mašnik stori križ čez.se s sveto hostijo in reče:
Telo Gospoda našega Jezusa Kristusa ohrani mojo dušor1 V* i^né>izivljenje.>1AMé&K J50?80« ^ ' '
Mašnik prime kelih rekoč:
Kaj bom povernil Gospodu za vse, kar mr je dal? Zveličavni kelih bom prejel in klical v Gospodovo ime. Klical bom va-nj in njegovo hvalo ozna-noval, in v zavetji bom pred svojimi sovražniki.
Mašnik vzame kelih v desno roko, in stori znjim križ čez-se rekoč:
Kri Gospoda našega Jezusa Kristusa ohrani mojo dušo v večno življenje. Amen.
Molitev po mvživanji.
Kar smo z ustrni prejeli, o Gospod! naj bo s čistim sercem zavžito; in ta časni dar nam bodi večno zdravilo.
-( m >-
Telo tvoje, o Gospod! ki sim ga zavžil, in kri tvoja, ki sini jo pil, naj se z mojim sercem sklene, jn daj, ^ ne ko nič pregrešjiega madeža v meni, ker sim s čistimi in svetimiskrivnostmi pokrepčan; ki živiš in kraljuješ od vekomej do vekomej. Amen.
Ji-rmcjo oyißs o[ mi?. i>f ,mo?y ui iuom .«atei Mašnih na desni strani moli:
Psalm 32. Radujte se pravični v Gospoda, Aleluja ; poštenim se spodobi hvalno petje. Aleluja.
Mašrilk se v sredi alt ar j a obevne proti ljudstvu in roje:
M. Gospod z vami !
Sl. In s tvojim duhom.
Molitev po obhajilu na epistcljsjki tirani.
Molimo. ■ lu'jtrVJ' .
Klicaje v tvoje presveto ime, o Gospod, prosijo tebe, ki. si naše svetni^ &■. Kocijane, ki so v taisto prečudno ime zaupali, z angeljsko jedjo in pijačo poživil,, da tudi nas po prošnji taistih mučencev s skrivnostnim živežem poživiš in posvetiš, ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom in svetim Duhom, pravi Bog na vekomaj. Amen,
. Mašnik stopi v sredo altarja so oberne proti ljudštni in reče:
M. Gospod z vami.
Sl. In s tvojim duhom.
M. Idite, minula, je maša.
Sl. Hvala Bogu.
ìaé jf-
iii	iru fu;ri i/i ![><f<j8''O o ,o[pvi f
'jMSäailö'Ti isredi »ltarja priklonjeni inoli:;
•ßLOVJ
Naj ti,- o.' sveta trojica, opravilo 'moje sSftlž^ dopade, in . daj, da bo daritev, ki sim jo nevredni Človek ptecf očmi tvojega včličaštVk dafótal1, tebi prijetna, meni pa, in vsem, ki sim jo zanje opravil, spravna po. milosti tvoji. Bo KristusiphGospodu našem. Amen. ...
- A7. jibdqaoö 7 roči 8 eJpffiifl .S8 rnM
Mašnik poljubvnltar, sc proti ljudem oberne injbvblageslovjV rekoč :
Blagoslovi vas.- vsegamogočni Bog f Oče in f Sin in f sveti Duh.
Sl. Amen.
Mašnik stopi na desno stran altarja in reče:
M. Gospod z vanit i Y' m H'O«W0 <«£ aivvkm Sl. In s tvojim duhom.
M. Začetek svetega evangelija po spisu svetega Janeza. Sl. Cast tebi, o Gospmt!.. ‘.'j f)toyi J hyotH M. Y začetku je bila Beseda, in Beseda je bila per Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila v w četku per Bogu. Yse je po nji storjeno in brez nje ni nič storjenega. Y nji je bilo življenje, in življenje je bilo lue ljudi. In luč v temi sveti, tema je ni zapopadla. Bil je človek poslan od Boga, ki mu je . bilo ime Janez. Ta je prišel v spričevanje, da je spričeval od luči, da bi vsi verovali po njem. On ni bil luč, tenmč, de bi pričeval od luči. Bila je prava luč, ki razsvetli vsacega človeka, kterr pride nai 'svet; Na;svetu je bil, in svet je po njem storjen, ib svet ga
. -( )- , . ni spoznal. V Svojo last je prižel in njegoviga niso sprejeli. Kolikor pa jih ga je -sprejelo', jim je dal oblast Božjim otrokom biti, in njim, ki . verujejo v njegovo ime, ki niso iz ker.v.i,rne iz ^’l-pVplje presa, ne .iz volje moža, ampak, iz . Boga . ; rojeni,.; In Beseda .jtukej se z desnim kolenojn.pripogne) je meso postala in je med nami, prebivala, in smo vidili njeno čast, kot čast edinorojenega od .iifq>0četa, jrolnega milosti in resnice.
‘Šl. Bogu bodi hvala.	'
Kadar se We sv. maša v čast sv. Kocijanov zunaj velikonočnega časa, kadar koli si bodi, se premeni : Introitus, list, graduale, sv. evangelij in poob-imjilni psalmkakov je brati tu sledeče:
Introit, ali začetek sv. maše. '
(Cerkvenik 44.) Modrost svetnikov ijudstva pripovedujejo, .in-njih slavo srenja oznanuje; njih ime pa živi od rodu‘do rodu. Eadujte se pravični v Gospodu, pošteniih se spodobi hvalno petje. Čast bodi Bogu Očetu . . . . Modrost svetnikov ljudstva pripovedujejo in njih slavo srenja oznanuje, njih ime pa živi od rodu do rodu. ;	d' j	T;	I;°i<li-i
■	List.
' Bukve modrosti p. 5. Pravični pa bodo vekomaj Siveli, in pri Gospodu je njih plačilo, in skerb za nje pri Najvišem. Zato bodo prejeli častitljivo kraljestvo in lepo krono iz Gospodove roke ; ker S'svojo desnico jih je pokrival, in s svojo sveto roko, jih bo branil. Prijel bo orožje njegov seni, in oborožil bo stvari v maševanje nad sovražniki. Oblekel bo namesti oklepa pravico, in vzel
-( m >. -
namesti ćelaiie pravačno sodbo. Vzel si bo pravico takor. nezpiagdjivA.škjith f0>[f{oX .ibsi/rnp* oaia G. «mn,if m o Graduale. '
Psuhn 123. Naša duša je bila oteta, kakor vrabec iz zaderge lovcev, zaderga je preterga-na, ili mi smo rešeni. Naša pomoč je v imenu Gospoda, ki je nebo in zemljo vstvaril. Aleluja, aleluja.
Psalm 67. Pravični naj’ se gostujejo in radu-jejo vpričo Boga ; ter naj se razveseljujejo v vesolji, Aleluja.	'	:
Po nedelji Septuagesima pa namesti obojih. Aleluja in poslednjih Verstie pvideni:
Psalm 125. Kteri sejejo s solzami,, bojo želi z veseljem; bodili so jokaje in sejali svoje semena (na zemlji so veliko terpeli in delali za večnost); prišli pa bodo z veseljem,, ter nesli svoje snope (prišli bodo veseli v nebesa s svojimi zaslugami).
Evangeli sv. Lukeža p. 6, 17-23
Tisti čas : Je šel Jezus doli z njimi, in je stal na ravnem polji, in truma njegovih učencev, in velika množica ljudi iz vso Judeje, in iz Jeruzalema, in od primorja in od Tira in Sidona, kteri so bili prišli, da bi ga poslušali, in ozdravljeni bili od svojih bolečin. In ktere so nadlegovali nečisti duhovi, so bili ozdravljeni. In vsa množica se ga je iskala dotakniti, ker je moč šla iz njega, in je vse ozdravila. In on je oči obernil v svoje licence, in je rekel: Blagor vam ubogim, ker vaše je božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, ker boto nasiteni. Blagor vam, ki zdaj jokate, ker se bote smejali. Blagor vam, ko vas bodo ljudje
sovražili, in ko vas bodo odloéovali, in zasramovali, in zametovàli vaše ime, kakor hudo, zavoljo Sinu človekovega. Veselite se tisti dan, in poskakujte, ker glejte! vaše plačilo je veliko v nebesih.
parovìmj e ali offerwrium. Psalm 149. Svetniki se bodo razvali v slavi, veselili se bodo na svojih ležiših (v nebeškem pokoju).’’Poviševanje Boga je v njih gerlih (Boga hvalijo na veke). Aleluja.
Poobhajilno branje. Luk. 12. Povem pa vam svojim prijatlom : Ne bojte se jih, ki vas preganjajo.
Molitev po sv. maši.
Dodeli nam, o usmiljeni, večni Bog, da gnade ki smo si jih sprosili po daritvi sv. maše, ki je bila ravnokar dopernesena, ohranimo v nas vselej žive. Sosebno želimo, in prosimo, da ti o Jezus zmerom, živiš v nas, da ostaneš med nami, in da nas vodiš po taisti poti zatajevanja samega sebe in ljubezni do tebe, po kteri so hodili sv. Kocijan, Kancij, Kocijanila in Prot, da živimo in vmerjemo v ljubezni do tebe, in ž njimi vred tebe o večna ljubezen! gledamo in uživamo v nebesih. Amen. (Ako imaš čas, moli litanije vsili svetnikov.)
)
,.......Namen, in molitev pred sv. mašo,
. Ti o Bog si se nam v presvetem Rešnjem telesu samega sebe zapustil, da te imamo vedno med Seboj, in da tebe v svoje serce sprejemamo. To jè neizrečeno velika dobrota in naša nar Veči sreča, zavoljo katere tebi, o Jezus, nikdar zadostno hvaležni ne moremo biti; to je skrivnostni, nar slajši živež, po. kterem naše duše nikdar zadostno hrepeneti no morejo, kterega nikdar z zadostno gorečnostjo sprejemati nismo v stanu.
Naj ljubeznjivši, nar drajši nar lepši Gospod Jezus! ti si tedaj vedno med nami. Kdo bi te ne ljubil, kdo bi te ne obiskoval, kdo bi ne bil s teboj vedno sklenjen?
Da bi se tedaj to tolikanj spodobniši zgodilo, hočem danes tebi o večni Bog Oče ! v ta namen darovati vs. mašo, v čast presvetega Rešnjega telesa.
~( Hl )-
Najdbo ta sv. maša tolaživm daritev zavoljo vsega razžaljemja, zavoljo vse nečasti, ki sein jo kdaj storil presv. Rešnjemu telesu, ali ki so jo storili drugi. Naj l)o ta sv. maša daritev ljubezni moje do Jezusa V presv. Rešnjem telesu, ktera Po od dne dor dne veči od danes naprej. Z nar veči ljubeznijo hočem tebe, o Jezus ! vselej v svojem življenju obiskovati in prejemati v sv. Itešnjem telesu; to mojo obljubo naj poterdi ta sv. maša.
Pa tudi zedinjati se hočem vedno z vsimi po vesoljnem svetu, ki ljubijo, obiskujejo in sprejemajo vredno tai preš V; zakrament; k tornii zedinjenju ih k ti sklenitvi naj mi pripomore ta sv. maša. In vsi katoličani naj vedno bolj gord v ljubezni do presv. Rešnjega telesa, med krivoverci in neverci pa naj se živo, močno in naglo razširja vera v ta presv. zakrament. Tudi k temu naj pomaga pričujoča daritev sv. maše. Amen.
... :(0d začetka . sv, maše do darovanja se spominjaj : Jezusa, kteri 'je aposteljnom noge umival, rekoč: ste sicer čisti, pa ne vsi, tako je njim in tudi nam z zunanjim umivanjem nog, na znanje dal, ako hočejo vredni in deležni biti njegove nar svetejši in skrivnostne večerje, da morajo biti tudi od znotraj čisti, ter se čistiti z obujenjem grevenge, ponižnosti in vere.)
Začeteh sv. maše.
O Jezus ! ti si neskončna resnica, in ti učiš pravo pot življenja; tedaj terdno verujem, da si resnično pričujoč kakor Bog in človek v zakramentu sv. Rešnjega telesa, kteri se ponavlja v daritvi sv. maše, kakor si ti sam govoril: Vzemite in jejte, to je moje telo; in ravno to storiti ukazal z besedami: to delajte v moj spomin. Daj mi tedaj, o Gospod j
da me vera v ta skrivnostni zakrament tako napolni in serca inoje tako presune, da bom v dubu gledal pričujoče tvoje božje veličastvo.
Podeli mi pa dalje, o nar zvestejši Gošpod, stanovitno zaupanje, doseči vse čednosti in vse darove, ki se prejeti zamorejo s tem sv, zakramentoiiio
-Sosebno pa naj kraljuje v meni ljubezen, kterd naj bolj in bolj vžiga v mojem sercu tvoja pričujoč-nost v presvetem zakramentu. In kako bi te ne ljubil o Jezus ! ki si slajši od vsih sladkost sveta, prijet-niši ko vse veselja svetà skupaj, drajši, ko vse draginje svetit. Kaj prijazne ji je tvoj duh, ki seje k nam? ponižal iz ljubezni do nas, ter se sklenil z človeško natoro; nar boljši je tvoj duh, ktcri s svojo sladko pričujočnostjo nasituje nje, ki so lačnega duha, in jih napaja z nebeškimi tolažbami.	n
O Bog! daj, data dar, v kterem bo tvoj lastni Sin, resnično pričujoč kakor Bog in človek sam sebe daroval, spremljam z živo vero, s terdnim zaupanjem, z gorečo ljubeznijo in s čistim sercem!
Introit, ali začetek sv. maše.
V. Gospod je svoje ljudstvo nasitei s svojo pšenico, in jih krepčal z medom.
0.	Radujte se v Gospodu, pomočniku našem ; poveličujte Boga Jakopovega.
V. Očetu in Sinu in sv. duhu bodi čast in hvala na veke.
Obujen je ponižnosti in skesan ja. O gospod nezmerno veličasten, o Bog vsili nebes, vesoljnega sveta in vsih stvari ! ti, ki te angeli molijo s strahom
-C IMBO.ì-
in tl-opetom! ti, klečiš pred učenci svojimi, in jim noge umivaš, : tedaj pričneš vstano vijanje presv. zakramenta s tolikošnim. ponižanjem.	■
Podeli mi zavoljo tega svojega ponižanja dar ponižnosti, da jez, revna stvar, prah in pepel, spoznam revšino in uboštvo svoje sam pred seboj, pred teboj, kakor tudi pred drugim : Daj mi spoznati da kar nič ne premorem brez tebe, da vsak trenutek življenja in vse kar sem in imam, je zastavljeno samo na tebe, o moj Bog !
O moj naj svetejši Jezus! spoznam pa tudi pred teboj krivičnost in pregrešnost svojo. V greli ili sem spočet in rojen ; ti pa si me v usmiljenju svojem očistil in opravičil. Toda zopet sem se omadeževal z grehi, in hudobije moje so se narasle čez mojo glavo in so mi postale ko težko breme. O Gospod, kteremu je edino se usmiliti in odpušati, ako me ne bo obderžala tvoja roka,1 se bom pogreznil v brezdno. Tedaj oberai se k meni, in otmi me zavoljo usmiljenja svojega.
F. Nikar ne pojdi v sodbo s hlapcem svojim.
O. Temuč po velikosti usmiljenja svojega, izbriši moje hudobije. Bolj in bolj me operi moje hudobije, in očisti me mojih grehov.
Molimo.
Vsegamogočni, večni Bog ! ti, kterega duh vlada in vodi vso cerkev, usliši našo molitev! ktero ti danes za vse stanove opravljamo; daj svoj blagoslov pastirjem in čedi, da vsi skupej tebi zvesto služijo v tvoji gnadi. O Gospod! ti si nas zbral k svoji sv. večerji
-( IM ) r—
okoli svojega altar ja,; dodeli tedej, da tvoji duhovni tvoj sv. dar s,čistim sercem iu s čistimi rokami opravljajo ; nam pa, da komo pri ti skrivnostni daritvi s sereno ljubeznijo vneti do presv. telesa Jezusovega-in do njegove kervi; da zajemamo vedno novih.milost in dobrot iz tega prečudnega naj svetejšega zakramenta, in da nas ta duhovna jed in pijača tudi v smortni uri poživlja in krepča k večnemu življenju. Po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.	•:
Evangéli.
Obujenje žive vere. „Moje telo je resnično jéd in moja kri je resnično pijača;' kdor je moje telo m pije mojo kri, bo živel vekomaj in jez ga bom obudil poslednji dan.“ Te he-sede si govoril ti, ki si večna resnica. In kako da se bo to godilo, si ti o Jezus pokazal pri zadnji večerji, ki si kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri; rekoč; „vzemite in jejte, tó je moje telo“ in „uzemite in pite, to je moja kri.“ In da se to zamore zmerom goditi, si zapovedal aposteljnom z besedami ,,to delajte v moj spomin.“ Od takrat pa do današnjega dné si bil tedaj ti sam v vsakem ofru sv. maše resnično pričujoč s telesom in z dušo, kakor Bog in človek, in boš ravno tako še za naprej resnično pričujoč v vsaki sv. maši tje do konca sveta. Tako si tudi pričujoč v sv. 'Rešujem telesu, vselej po noči in po dnevi,. ker se presveta hostija hrani v tabernakelnu, potem ko se je Kristus pri sv. maši ponižal, in se je skril pod to podobo hostije ali pod podobo kruha. O Bog ! ohrani nam vselej to vero prav živo v naših sercih, da ga pričujočega molimo,
da ga tu sprejemamo, in da se od tod nosi k bolnikom ; daj, da se ta. vera razširi po vsem svetu, da vsi: tebe tu pričujočega molijo, hvalijo in časte. Daj, <ta se svet veseli zavoljo te prečudne in skrivnostne prieujočnosti tvojega Sinu med nami. Ti o Jezus tu pričujoči! si nas učil nar lepši resnice, ki nam pot odpirajo k. večnemu življenju, tedaj obudim v sobi vero v te resnice, rekoč: Daj o Bog, da v ti veri mm.ìprgUngerjélìfj.glm^i.[n	j{,w'r .ronom
Vera.
Verujem v enega Boga, Očeta vsegamogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vsih vidnih in nevidnih reči, in v enega-Gospoda Jezusa Kristusa, Sinu Božjega, edinorojenega, ki je rojen iz Očeta od veko mej, ki je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga, ki je rojen in ne storjen, ki je z Očetom enega bitja, po kterem je vse st varjeno, ki jo zavoljo nas ljudi in zavoljo našega zveličanja z nebes prišel,
(tukej se pripogne desno koleno,) in je meso na-Se vzel po
svetem Duhu iz Marije Device, ter se včlovečil. Tudi križan bil za nas pod Poncjem Pilatom, terpel, in bil v grob položen. Tretji dan pa je vstal od smorti po besedah pisem. Je šel v nebesa. Sedi na desnici Očeta, in bo spet prišel s častjo sodit žive in mertvo; kraljestva njegovega ne bo konca. Verujem v svetega Duha, Gospoda, in oživljavca, ki iz Očeta iu Sina izhaja, ki ga z Očetom in Sinom vred enako molimo in častimo: ki je po prerokih govoril. Verujem eno, sveto, katoliško in apostoljsko cerkev. Spoznam en kerst v odpušenje grehov. Verujem vstajenje inert-, vih in prihodnjo življenje. Amen.	10
Darovanje.	'■	■■
Obujènje polcoršim. Preden si se pri zadnji Večerji tis o Jezus samega1 šebe po • skrivnostno uničil in si se vsega z božjo in človeško natoro skril pod podobo kruha in vina, si tirjal poicorsi no od svojih učencev, kakor si ppsebiio Petru zaterdil, rekoč: ako ti ne bom nog umil, he boš imel deleža z menoj. Tudi drugod si ti, o Jeziis ! pò 1 svr. pismu govoril, da je Bogu, tvojemu Očetu, dražji pokor-šina kakor ofer. In le samo pokoršina tvoja je vzrok-vala naše izveličanje, ker si bil ti, o Jezus ! pokoren Očetu svojemu, in sicer pokoren do smétti na križu.
O moj Jezus, zakaj pa bi tudi jez ne bil tebi pokoren, po teni ko vem, da le pokoršina moja zamete tebe poklicati v Serce, mojo?
Posvečujem tebi toraj, o Jezus? sebe vsega z dušo in s telesom, z mislimi, željami, besedami, z deli in z vsim, kar imam in posedem. V vsili oko-lišinah življenja naj se godi z menoj tvoja volja. Po poti tvojih postav bom hodil vse svoje žive dni, in prizadeval si bom, da tudi vsi, ki so moji skerbi izročeni, živijo vedno po tvojih zapovdih. Vselej bodi hvaljeno, češeno tvoje sveto ime, in naj se godi vselej in po vsem svetu čast taistemu imenu. Amen.
Povzdigne naj se ta naš dar pred sedež tvoje milosti o večni Bog! kakor dišeče kadilo, in sprejmi ga z dopadajehjem.
V. Kaj bom poverini Gospodu za vse, kar mi je dal? Zveličavni kelih bom prejel in klical v Gospodovo ime. O. Klical bom vanj, in njegovo hvalo ozuanoval, in v zavetju bom pred svojimi sovražniki.
-( Ì47 )—
; : Pred vsilil ljudstvom ga bom zahvalil; obvaro* y^l me bo ’tudi na dalje. .
Bìagor meni, o Gospod!^hlapcu tvojemu, ti si raztrgal verige moje.
Tebi bom opravil hvalno daritev pred vsilil ljudstvom v tvoji hiši.
Čast bodi Bogu Očetu
Očf ili fiičf otóov oj, M fho öl
P red glas je,
Od predglasja do mašnikovega obhajila si postavi pred oči zadnjo večerjo, in v duhu glej Jezusa, ti povzdigne oči k nebeškemu Očetu, ga zahvali in moli. vzame kruh, ga blagoslovi, ter govori: Vzemite in jejte, to. je moje telo, i. t. d.
Z nar veči ljubeznijo se; oziraj na oltar, kjer je pričujoč ravno ta Jezus, in prosi ga blagoslova za vso cerkev in za vse ljudi.
Hvala in čast Bogu. Pri zadnji večerji so a-posteljni tebe, o Jezus, hindi med seboj, so te lju-beznjivo gledali, govorili s teboj, in bili pripravljeni tvojo slavo in čast oznanovati slehernemu človeku. Njih serce se je topilo ljubezni do tebe, njih jezik je govoril tvojo hvalo; vse to, kakor je njih serce čutilo. Z njimi vred in z vsimi ki so te Spoznali, častili in hvalili, te tudi mi s sereno ljubeznijo hvalimo, rekoč:
Zares,pristojno in pravično je, modro in zveličavno, da tebe, o Gospod ! vselej hvalimo, te častimo, in se ti zahvaljujemo. Saj vemo, da skrivnostno se ja včlovečila beseda ib se našim dušnim očem v vsem sijanji prave luči prikazala. In ta Beseda, ko jo pričujočo spoznamo, nas pelje k ljubezni nevidnih in večnih dobrót. Hvalimo in poveličujemo te tedaj, o čez vso Usmiljeni! z angeli in arhangeli, s troni
-( HS )-
iu gospostvi ; zares te hvalimo z vsimi _ nebeškimi vojenstvi zveličanih duhov, klicaje rž njimi,;; . i!f \rf
Svet, svet, svet, si ti, naš Bog in naš Gospod! nebo in zemlja je poind tvojega veličastva!
Hosana v višavah ! Poveličan bodi, M prides v iiiienu Gospodovehr! hosana v višavi!
Svet, svet, svet! .. .G ; uu a:id.)
Je on, ki je večno bil, in bo Ki ga slavi zemlja in nobd,
Neizrekljivo svet !
. Svet, svet, svet Je Sin, od Boga poslan,
V zveličanje za nas dar van,
Neizrekljivo svet!
Kanon, ati tiha maša pred povzdigovanjem.
Potolažiti našega v sv. zakramenta pričujočega, pa tolikokrat razžaljenega Gospoda, naj nam bo sosebno v skerbi pred povzdigovanjem; tedaj molimo molitve, ki jih ima zložene, v ta namen Tom. Kempčan v IV. bukvah 0. pogl.
O Gospod ! vse je tvoje, kar je na nebu ili na zemlji. Iz celega serca želim, se tebi kakor prostovoljen dar darovati, in vselej tvoj biti. Ker druzega ne želim, kakor tebi dopasti, o Gospod ! se ti danes izročim vednega služabnika, dam se ti v službo tvojo in v dar tvoje neminljive hvale. Sprejmi me danes z daritvijo presvetega Kešnjega telesa vred, ktero ti danes darujem v pričo angeljev, kteri ti tukaj nevidno strežejo ; da bode meni in vsemu tvojemu ljudstvu v zveličanje.
— ( 145 )-
*ri	mà War-'tvMè^spràW^'èi
l'Ožim Vsé'svoje1 grehe in hudobije, Mere sem steril pred .tabo intvojimi angelji od dne, kadar senr'pèt“ Vič grešil, pa do zdanje ' iure ;! požgi ‘Svsè^J uniči jih z ognjem svoje ljubezni, zbriši vse madeže mojih grehov; očisti mojo vest sleherne'hudobije, in dodeli rtii v novic svojo guadò; odpusti nii; popolhoma -fse, in vzemi me med svoje Otroke,1 nad kterimi svoje ‘deb padajbnje imaš.
Kaj morem zavoljo' svojih grehov "dVuzega storiti, kakor da jih ponižno spozuiahi, milo objokujem, in tebe brez prenehanja odpusénja » prosim 1
'Usliši me, te prosim, bodi milostiv'im prizanesljiv meni, ki klečim 1 tukaj pred. teboj;'pVsi ; moji grehi še 'mi zdaj studijo; Serce nie boli Via vol jouijihj spominjal se jih bom vselej z britkostjo ; no- bom Več gi‘ešil, in ves čaš življenja ?se bom pokeril, ter š' tvojo pomočjo tebi o pravični Bog ! po moči zadostoval.	■
' Odpusti mi moje hudobije zavoljo izveličanskega imena sVójègapohrani dušo mojo, ki si jo' rešil z-driàgò svojo kervjo ; položim jo v tvoje presvete in predo-brotljive roke, ravnaj ž njo po milosti in dobroti svoji.
Odpusti pa tudi vsim drugim njih grehe, so-sehno J. J., za ktere moliti, sem sosebuo dolžan.
Darujem' ti tudi vse Svoje dobre dela; ako šo ravno majhne in pomanjkljive, ti jih popravi in posveti; imej jih za ljubo in sprejmi jih z dopadaje-njem; vodi me zmiraj k boljšemu, da me ubozega grešnika pripelješ k Srečnemu in častitljivemu koncu.
Še ti darujem vse svete želje pobožnih dhš, vse potrebe, kakor tudi dobre misli, želje in dela starišev,
-( m )-
prijatlov, bratov, sester, in vsili svojih ljubih, in vsih tistili, • iteri' go meni ali dr^fi^^zavöljp J$jb kuj dobrega storili, in kteri so sebe in svoje, brate moji molitvi in mojemu jspoMTOx pij jtjf. maši priporočili, in mo prosili, da naj jih Bogu priporočim Ij fiko so še pri življenju, ali so se že iz tega sveta ločili ; da vsi pomoč tvoje amide, tolažbo .tvojeg^ <y|[ veseljenja, tvoje varstvo v nevarnostih, in, oprostpn^ kazen občutijo, in da rešeni vsega hudpga te])i:.p;re-
pnyajo y-r^elji,.^	mo;iom ia)I
Prosim tudi, ponižno, sprejmi milostljivo moje molitve in dar sprave, posebno za tiste, ki so>' me kdaj žalili, ali zani evali in opravljali, ali so mi kaj druzega hudega in neprijetnega storili. Dalje te prosim za taiste, ki sem jih jez kdaj žalil, zapeljeval, nadlegoval, ali z besedo, z djanjem, iz hudobije, ali iz neumnosti pohnjšal; odpusti nam vsim vse, kar smo- ali pregrešnega ali eden drugemu hudega storili,.
O Gospod, vzemi od nas vse krivo domišljevanje zoper našega bližnjega.; vso. nevpljo, serd in prepiranje, in vse, kar zamore bratovsko ljubezen'razdirati in kaliti. ,čy!.r ■ r r j N •	,
Usmili se, o Gospodi čez vsej kteri y tvojo milost kličejo; daj nam vsih potrebnih gnad; in dodeli nam tako živeti, da bomo vredni, tvoje usmiljenje vživati in večno življenje doseči. Amen.
Pri in po povzdigovanji.
O Jezus, ti nar svetejši. včliki duhoven, ti si tu pričujoč. Naš pastir, naš učenik, naš kralj ! ti se ravno zdaj na altarjn daruješ pod podobo kruha
-c m >-
in vina, in dopolnuješ nekervavi dar za nas« Častimo iitó’'hvalimo te z angeli 'Vred!;' djukežgn'nip * jpokor-šino ti skazujemo zedinjeni z Marijo; vdani in pohlevni te molimo sv vselili svetniki. Tvoji smo’v življenju in v smorti-. Čast in hvala in ljubezen hodi tehi Ö Jezus!- V ptesvetem Rešnjem telesu od mene/ od vsih ftiojihj od vsih ljudi na -zemlji; od vsih svetih v nebesih in od vsih duš v vicah. Anten. '1
(juMUig n ioti "oj -ii R oykj/lè -ear or eh ni
in
me
'^alivatjen hodi, Stvarnik in Odrešenik, vsih ljudi, ker ti si napravil ; veliko večerjo, pri kteri nam ne daješ jagnjeta stare zaveze, temuč nam na altar postavljaš ,in v.Živež;daješ svoje par sveteje telo :in kri. Pri'ti sveti gostiji nasitujès cliiše k večnemu življen nju in jih napajaš v odpušenje grehov ; pri ti gostiji nam' pripravljaš mar veči. razveseljevanje; naš pridružuješ angeljem, ki so tu pričujoči, in-tébe pre-slavljàjeji prepevajo east in hvalo.
Ž njimi klečimo pred teboj tudi mi, z Marijo Magdaleno poljubujemo tvoje sv. rane, s sv. Tomažem pokladamo, ’’'ne^švojili perstov, ampak svojo’ dušo v' odperto ratio tvojega presvetega serca; z učenci in aposteljni se prijazno s teboj pogovarjamo in te prosimo: „o Gospod, ostani pri nas, mrači se!“ Zahvaljujemo in molimo te pa dalje z vsirni svetniki in svetnicami, sosèhnò s svojimi pomočniki .s patroni naše farè in cerkve, S sv: Kocijanom, Kanci)em, Kancijanilo ih Protoni, s sv. Cecilijo, Mežo, Lucijo, Klaro, s sv. Alojzijem, s sv. Jožefom . . . in pa z
-( 152 )-
vsémi pobožnimi ha zemlji, sosebno pa z dušo ran-
jegai'lr. lili rame «' .'pr •ftomibos omoinsmia il otiiš 0 kako velika, in .časti; vredna je slnžhammaš-r nikov, kterim je oblast dana, Gospoda božjega veličastva s svetimi besedami z nebes doji poklicati*, z ustmi posvečevati, v poke vzeti* v serce ga prejeti, z rokami drugim deliti !
O Bog! naj jim pride na pomoč tvoja guada, da, ki si jih izbral v službo svojo, ti služijo s čistim telesom, z neomadežoVanim sercem, in da so vselej sklenjeni v pravi, ljubezni s teboj. Daj, da živijo v potrebnem zatajevanji in nosijo vóijnó teško bpeme imehitne svoje nebeške službe. Daj nam pa, ó Jezus, Vedno učene, svete in pobožne maŠnike, da , nas
vse njih zgledi stofijo pokorne in štete služabnike bòkfèl^ lüVr ;i ösöb «pimeifin ifJaog -uo a u til
V. Ohrani, o Gospod, v nas pravo vero, in z vero vred ohrani med nami to presveto daritev iin obderži nam duhovski stan s cerkvami in oltarji. bul p 1 : "P; v -.■■!■:	b
O. Iz te daritve in s tih altarjev naj se razliva vselej tvoj, blagoslov o predobro,tljivi Gospod I na našega,,svetega očeta Papeža I; na našega nadškofa I; škofa.I; in na naše in vse .duhovne, na našega cesarja X. na deželne poglavarje, ce? sarje in kralje, na vse ljudstvo, na naše hiše. p družine, na polja in vse posestvo, na pravične in grešnike, na žive in mertve. Amen. Oče mš\ Češeria si Jßgralg. ;^Gft>jnoHsioIA .re ?, ntclVT
-Öd' zdaj naprej,"to'jo, pri Agnus Dei, H sc mašnik k sv. obhajilu pripravlja, in med mašnikoViftr obhajilom; si živo pred oči stavljaj, s kako .nezmerno .Ijube^nij,o se je Jezus pri zadnji veöorji samega Sebe . apdst.feljpom ' vziti dah in z kakó sereno ljubeznijo so ga učenci spregiali- Ako; isi pripravljen;!tudi ti ž njimi sklenjen .sprejmi Jezusa; nko;pa tpga .v resnici, storiti ne moreš, prosi prav pobožno, Gpspoda, ift'kaj sVojiijoi guadami milostno'pride v tvoje serce.
‘MSI
k
Obhajilo.

RTi
Vsegamogočni večni Bog! pristopim k zakramentu tvojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa; pridem bolnik k zdravniku življenja; „ omadeževan k studencu usmiljenja, slep k luči večne svitlobe, revež in ubog k Gospodu nebes in zemlje. Zdihujem tedaj !k nezmerni dobroti tvoji, da ozdravi moje bolezni* dh zbriše moje madeže, inojo revšino obdaruje, mojo Uagoto 1 pökHje, vse to pà zavoljo tega, da kruh angeljev, kralja kraljev, in Gospoda gospodov spre-jètì' premorem s taisto ponižnostjo in škesanjem, s taisto čistostjo in ljubeznijo, s tajstim sklepom in namenom, kteri se spodobi tako imenitnemu Gospodu m1 duši moji zveličanje obrodi. Dodeli mi, da ne sprejmem le samo presvetega zakraménta Jezusovega rešnjega telesa, temuč tudi vso moč in vse gnade tega zakramenta.
O usmiljeni in nar dobrotljivši Bog! daj, da telo edinorojenega Sind tvojega Gospoda našega Je-žiiM Kristusa, ki ga je sprejel od prečiste Device Marije, sprejmem tako, da vreden postanem prištet biti. ndpm njegovega, duhovnega skrivnostnega telesa. Kaj mi 'bode pripuŠeno, db poljubim v duhu Jezusa pričujočega présvetò rané, naj pribežim v njegovo presv. Serce, ter da sem jez v njem in on v meni.
134 >-
Ker pa, tega .sprelegega. Jezusa, čigar lepoto aggeli in vsi nebeški duhovi občudujejo, zdaj s telesnimi očmi viditi de morem, temuč ga le samo skritega in nevidnega sprejmem: te prosim, o. nar Jjubeznjivši Oče nebeških daj da Jezusa .«prelepega ženina moje duše gledam kdaj vidnega od obličja do obličja v tvojem večnem kraljestvu, ki s teboj ins svetim Duhom kraljuje pravi in resnični Bog, od vekomaj do
TB&lPJk &Wlhncr ! vrnil Inlm kAonom/nmaV ;	mn 8 tß'gofl&joiQinbo	jjjìT9ìti
'A n/‘7nisnL/; no */>lrr9iIviš uiiavjriijK x iiulocf nioLrur ,'jfrliMjeji ljubezni k Jesmu v sv. Bešnjem telesu.
ffloinjEÜbS .ojinios ui eedon ftboqaoD i godu ai sev Kar ljubßznjiysi Jezus! prosim te, zavoljo itane
sorca.ftvpjòga ragi s psico ljubezni,,serce:moje, da ia njega,.jvse posvetno' zgine, in le sagte ;moč, ljubezgi
.id'	.Oicv? %>i.fugiiß
Spoznam,..o Gospod! da po svojem zaslužegju gisem vreden od tebe tudi nar manji dobroto sprejeti. Toraj tc prosim, naj mojo slabost domestujejo pobožni in sveti občutki vsih svetnikov, vsih pobožnih duš in sosebno onih, ki so tu pričujoče,o rter se ozri na-me, in presuni z ognjem svoje, ljubezni moje serce. O duša moja, glej svojega Jezusa! Pojdi mu naproti, objemi ga, skleni se z gjim, da te napoji z vsimi milostmi in z nebeško radostjo.
O moj Jezus ! tvoje zveličavno teio in tvoja predraga kri ohrani dušo mojo k večnemu življenju.
Amen.	^«nvndrrh	urnim Srd
O ti moj. Zveličar nar ljubši med vsimiT Objftr gii ti mehe, in jez objamem tebe z vso močjo svoje 'guM, v	igmXf v set in98 «h toj ' vgom
riljz.
;^e pustim te. nikdar,; ne ločim se pd tebe;, dokler nie ne blagosloviš.-Pa tudi po tem ne gnem .^d Hočem biti edino s teboj. Ti si v meni; in jez v tebi. O da bi jez enkrat gledal tvoje veličastvo, pa tudi, da bi vidil veličastvo svoje, ki ga imam prejeti
PO: tebi.,	r ?)r - jk	.
Psalru,-Trnj)1 Zveličar .bodi večna Irv^^za, dvoj trud in tvojo siliert na križu iz ljubezni do mene.
S,inert si premagal, odperl v življenje vrata meni ! Hod rodu izroča to novico, ter tudi jez ime Gospodovo hvalim : usmiljen si, Gospod, Zveličar
JMDujfiBÜjki Lj ; j 'jk“	n .vrkk', p I gg f: ' J'p, I- nr
vodah bistrili : Pod varstvom tvojim nič mi manjkalo ne bode, povsod obilnost me obdaja.
In ako ttid pö dragah smertne sence hodim, veselo hodim brez trepeta; ker ti na strani .si, mi
Jlfe/ifL .pfflbga,	TOlpsitor e\m orte
Ob roki tvojij ne zaidem, ti si mi paVa. mgl k nebesom : Ti varuješ jih, ki tebe ljubijo, in jim
daš kraljestvo večno.	.Jhlikd ‘čmr Vboi j'jom
H koncu sv. maše„:si misli, da z uče.nci..Jezusovimi,jjo zadnji večerji nebeškega Učenika našega zahvaljuješ, ih ž njimi'žali.Valno poješ.	■ ' ' '	-	■	■ ■ ,: l‘ ■
Po sv. obhajilu.
O presladki Gospod Jezus! prèsimi mojo dušo z naj ljubeznjivši in naj bolj zveličavno rano svoje •ljubezni, s pravo, jasno in naj svetejši, ljubeznivostjo, . da bo vedno koperpela in se topila moja duša v sami ljubezni in hrepenenju' po tebi, Tebe
naj" poželi, in Imperili naj po'tvoji veži ; želi naj tesiti se in s teboj, prebivati. Daj, da bo mojo 'dušo žejalo po tebi, angelskem Kruhu, živeža svetih duš, našem vsakdanjem 'čeznatornem kruhu,, ki ima vso šladkdšt, “in ljubeznivost, ih ‘veselje ih vse prijetnosti. Tebe, kterega. angeli Mé gledati,, naj vednò zaželi in vživa moje serce, in 's tvojo preljubèznjivo sladkostjo naj se napolnuje vse znotranje; moje Ä Po tebi naj me vedno žeja, ki si stüdehec1 pojenja, vir modrosti in večnosti, izvir večne Inči, reka veselja, Obilnost Božje Kiše. Za teboj naj zmiraj hodi to šerpe moje, tebe naj iše, tebe najde, za teboj hiti, k tebi pride, tebe naj premišljuje, od tebe govori,, in vse naj dela v čast in hvalo' tvojega imena, s ponižnostjo in razumnostjo, z ljubeznijo in razveseljevanjem, 'z lahkoto in priserčnbštjo, s stanovitnostjo ’ do “konca. In ti sam 'bodi riioje1 ujpanjè, Vsa moja zanesljivost, bogastvo moje, veselje moje, radost moja, moja prijetnost, moja dopadljivost, J moj počitek in pokoj moj,, moj mir, moja ljubeznjivost, moj lepi duh, moja sladkost, moja jed, moje hladilo, moje pribežal iše, moja pomoč, moja modrost, moj delež, moje posestvo, in moj zaklad, v kterem naj bo moja misel in moje serce zmiraj stanovitno in vterjeno in vkoreninjeno. Amen.
Hvalna pesem treh mladenčev ,v• ognjeni peči.
Česen bodi, Gospod Bog naših očetov,' kteri si hvale vreden, in . častitljiv, in nad vse povišan na vekoma p in češeno hodi tvoje častljivo sveto ime, ter
157 )-
hvale j vredno je in nadvse povišano na vse večne čase.	,
Česen bodi v svetem tempeljnu svojega, veličanstva; čez vse hvale vreden si, in nad. vse povišan na vekoma.
Česen bodi na sedežu svojega kraljestva; čez vse hvale vreden si, in nad vse povišan na vekoma.
česen bodi, kteri globočine pregleduješ, in nad kerubini sediš ; hvale vreden si, in nad vse povišan na vekoma.
Česen, bodi na terdnjavi neba ; hvale vreden si, in častit na vekoma.
Častite Gospoda, vse dela Gospodove; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma.
Častite Gospoda, angelji Gospodovi ; hvalite iu povišujte ga čez vse na vekoma.
častite Gospoda, nebesa ; hvalite in povišujte ga čež vse na vekoma.
Častite Gospoda, vse vode, ktere ste nad nebom; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma.
Častite Gospoda, vse moči Gospodove..; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma.
Častite Gospoda, solnco in luna ; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma.
Častite Gospoda, zvezde na nebu ; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma.
Častita Gospoda, ves dež in rosa ; hvalita in povišujta ga čez vse na vekoma.
Častite Gospoda, vsi vetrovi Božji ; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma.
..	....... -(158)-	(
Častita' Gospoda, ogenj in vročina ; 'hvalita' ili povišujta ga čez vse na vekoma.
Častita Gospoda, mräz in vročina; hvanta in povišujta ga čez vse na vekoma.
Častite Gospoda, rosa in slana ; Hvalite in povišujte ga Čez vse na vekoma. :	:	’’
Častita Gospoda, srez in ivje ; hvalita in povišujta ga čez vse na vekoma.
Častita Gospoda, led in sneg; hvalita in povišujta ga čez vse na vekoma.
Častite Gospoda, noči in dnevi ; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma.
Častite Gospoda,, svetloba in tema ; , hvalite in povišujte, ga čez vse na vekoma.
Častite Gospoda,, bliski in oblaki; hvalite, in povišujte ga čez vse na vekoma.
časti Gospođa, zemlja ; hvali in povišuj ga čez vse na vekoma.
častite Gospoda, gorè in hribi ; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma.
Častite Gospoda, vse rastline na zemlji ; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma.
Častite Gospoda, studenci ; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma.
Častite Gospoda, morja in reke; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma.
Častite Gospoda, somi in vse, kar se giblje v vodah j hvalite in povišujte ga čez vse ha vekoma.
Častite Gospoda, vse ptice pod nebom ; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma.
. Častite Gospoda, vse zverine in. zijJgj, ; hvalile in povišujte ga čez vse na vekoma. 'J . ; /'» „ Častite. Gospoda, človeški otroci ; hvalite in por
višujtje, ga čez na0(y|^^a&;oy| ogy '^osob- Afo» Časti Gospoda, Izrael ; hvali Jn povišuj ga
č^asivsp/na: vekoma. .	■ ■ ■ ■
Častite Gospoda, duhovni Gospodovi. ; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma. ; ;
Častite Gospoda, služabniki Gospodovi ; hvalite in: povišujte ga čez vse na vekoma.
Častite Gospoda, duhovi in duše pravičnih; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma.
Častite Gospoda, sveti iu ponižni v sercu; hva: lite in povišujte ga čez vse na vekoma.
Častite Gospoda, Ananija, Azarija, Misael; hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma, ker nas je iziekel iz pekla, in nas rešil smerti iz roke, in nas otèl iz srede gorečega plamena, in nas izderi iz srede ognja.
Slavite Gospoda, ker je dober; ker vekoma terpl njegova milost.
Častite vsi bogaboječi Gospoda, Boga bogov, hvalite in slovite ; ker terpl vse vèke njegova milost.
Molitev po sv, maši.
O Gospod, ti si nevidne darove pripravil njim, ki te ljubijo ; prosim tedaj, ki se prištevam tudi jez ljubivcem tvojim, vlij v moje serce ljubezen do tvo-
-( ICO )--
jega imena, in podeli, da bo vez ljubezni me. vedno vessala s teboj v presv. zakramentu tvojega presv. Rešnjega telesa. Moč tega sv. zakramenta naj izruje vse hudo iz mene, naj ohrani v meni vse dobro, da tako dosežem vso tvoje obljube. Ta sv. zakrament naj nas po prošnji presv. Device Marije očišuje, reši kazen, naj nam bo moč v skušnjavah in Varstvo zoper zapeljivi svet. Amen.
Zahvalim se ti za to presveto daritev, ki si jo doprinesel danes v novic tu na altarju za človeštvo. Naj bode le-ta daritev presveti Trojici v večno slavo; Mariji, vsim angeljem in svetnikom v čast; vsem ljudem na zemlji v izveličanje, dušam v vicah ,pa v rešenje. Amen.
Sv. maša in obhajilo v čast prečiste device Marije.
Daruj sv. mašo večnemu Bogu v zalivalo za velike dobrote in prečudne gnade, ki jih je podelil prečisti Devici Mariji, spominjaj se nezmernih spredkov in sprelepih čednost, s kterimi je bila ozaljšana njena presveta duša, in imej pred očmi, njeno veliko čast, njeno ljubeznjivost, njeno lepoto, njeno usmiljenje in dobrotljivost. Vnemaj v sebi nar pohlevniši, nar čisteji čutila ljubezni do Device vsili devic, do sprelepe veličastne in mogočne Kraljice vsili angeljev.
Priprava li sveti maši.
V prahu svoje revšine in nizkosti tebo, o večni Bog!-molim v veličastvu tvojem. Svojo slabo molitev pa sklenem s taisto daritevjo, ki jo je daroval tvoj edinorojeni Sin in naš Odrešenik Jezus Kristus od takrat naprej, ko se je iz večnega naročja tvojega, o Bog Oče! ponižal v naročje precisto Device
S tim svetim ofrom sv. maše se hočem zahvalili večnemu Bogu zavoljo tega, da si je izbral Marijo med vsimi ženami Mater svojega Sinu, da jo je oldnčal z nar lepšimi spredki in guadami in da jo je nam dal usmiljeno Mater in pomočnico. Pa tudi izvoliti si hočem v novic tebe o ljubeznjiva Devica iii Mati! svojo patrono in prijatlico, in obljubil ti bom ljubezen in nasledovanje tvojega nar svetejšega življenja, s kterim si celemu svetu postala nar lepši zgled. Bogu in tebi o Marija! služiti, božji in tvoj otrok biti, to želim, po ti dvojni in edini sreči hrepenim; Jezusov biti in tvoj o Marija! to naj bo moje prizadevanje noter do zadnjega zdihljeja življenja mojega. Naj bo od zdaj naprej naj lepši vez med menoj in med vama o Jezus in Marija, in naj edino ta sklenitev ostane; ki me veže, med tim ko bodo nehale vse druge vezi, ki so me dozdaj vezale na stvari in na svet. In k temu naj mi pomaga pričujoča daritev sv. maše, v kteri se bo Jezus daroval ravnokar za nas vboge grešnike nebeškemu očetu.
V. Naj bo ta sv. ofer, ki ga Mariji v čast darujem, celi cerkvi koristen, in naj pripomore k izveli-Čanju sosebno osebi J. J. (Tu imenuj osebo, ki jo Mariji sosebno priporočiti hočeš).
O. Naj nam Bog po tem ofru podeli odpušenje grehov in kazen,; varstvo in pomoč na duši in telesu, sosebno pa gnado, ki je toliko zaželim ....
prosi gnade, ki je tebi ali kteremu drugemu sosebno potrebna'.
Naj nas zavoljo tega sv. ofra Marija varuje časne sramote in večne nesreče, in naj bo ta daritev po Marijini prošnji vsim živim in vsim vernim dušam v vicah v pomoč in v izveličanje. Amen.
K začetku sv. maše.
Spominjaj še svete mladosti prečiste devico'Marije, njeno dušite. lepote, in njene tako veliko ljubezni do Boga že v njenih nar mlajših letih, da jo ž njo vredna postala izvoljena biti, Mati Zveličarja.
Bodi pozdravljena in podešena sv. Mati, ki si porodila kralja nebes in zemlje, ki je nar ljubeznjivši gospod vsili ljudi in vsili stvari.
V. Moje serce se raduje v Gospodu kralju mojem ; njemu darujem sebe in vse svoje dela in njegovi presveti Materi.
0. Cast bodi Bogu Očetu, Sinu in sv. Duhu ; kakor je bila od začetka zdaj in na vekomaj. Amen.
Cesena si Marija, o sveta Mati, ki si rodila kralja, ki je Gospod nebes in zemlje na vekomaj. Tesela beseda pride iz serca mojega; vse moje dela darujem kralju svojemu.
O Marija, ti Devica nar modrejši, nar častit-Ijivši, nar Volj'vredna, pozdravljena, počešena in hvaljena bodi od mene in od ■vsili ljudi! O Marija ti sprelepa Devica vsih devic, ti jutranja " zarja, ti neomadeževana Devica, ti nar bolj dišeča cvetlica, ti si nar drajši zaklad serca mojega za vselej! O ti mogočna usmiljena in zvesta Devica, ti si prijatlica moja izvoljena, na te se zanesem! Ti si moja gospa, jez sem varvanec tvoj noter do smerli.
Od začetka sv. maše do darovanja spominjaj se to skrivnostne resnice, da je Marija, božja Mati postala, Jezusa v Betlehemskem hlevu porodila, ž njim v Egipt bežala, ga v Jeruzalemu zgubila in zopet naj dia, tedaj ž njim živčla' v presveti veseli ob-hoji iu družbi do njegovega tridesetega leta. Prosi Marijpj ,da bi ona hotela biti vsèlej s svojim nar Ijubeznivšim Jezusom tòvarsicà tvoja na poti v Večnost.
Sveti občutljeji o učlovečenju Božjega Sinu. O kako nezapopadljiva je skrivnost učlovečenja Jezusovega v naročju nar čisteji Device, Mero se je zgodilo po vsegamogočnosti, tretje božje osebe, sv. Duha takrat, ko je ta nar ponižniši Devica izustila sprelepe besede:, „glej, jez sem dekla Gospodova, meni se zgódi po tvoji besedi“. V teistem trenutku jó „beseda meso postala in med nami prebivala“; tedaj je beseda se učlovečila, to je, Božji Sin je prebival med nami, in je prinesel nam vbogim Adamovim Sinovom spravo z Bogom Očetom, znotranji mir in večno življenje. O kolikšna sreča nam je prisijala s tim, da je bila nar svetejši duša skvarjena, ter se je sklenila s telesom v naročju Marije, in z božjo naturo druge božje osebe, kteraje tedaj postala človek tako, da je bil Bog in človek v taisti osebi zedinjen, in to zavoljo tega, da je ta Bog in človek s terpljenjem in s smertjo svojo človeka odrešil in ga večno izveličal. O skrivnost ! o čudo! o veselje! On je človek postal, ki ima polnost Boga v sebi! in sicer za nas vboge grešnike. O kolika ljubezen do nas! in pa kolika čast! kolika sreča za te o precista devica Marija ! o kako srečna si ti ! Srečo ti vosi m, blagrujem te zavoljo, tolicega povišanja, hvalim, častim te, in veselim se s teboj in z vsemi angelji zavoljo tvojega toliko nezmernega povišanja !
F. Zahvala bodi tebi o Gospod! zavoljo tega, da si nam skrivnost učlovečenja svojega Sina razodel, ki je bilo tebi znano in v tvojih nezapopadljivih sklepih skrito že od vekomaj.
O. Daj nam, da v današni daritvi sv. maše zavoljo tega učlovečenja deležni postanemo tvojih obilnih
-( 165 )-
gnad, da živimo na zemlji po zgledu tvojega Sinu, ter pridemo po smerti v njegovo presveto kraljestvo.
Molitev. O Bog, ki si hotel, da je tvoja večna Beseda po angeljevem oznanjenju v prečisti Devici meso postala, in od nje rojena bila, dodeli nam, ki ponižno prosimo, da jo kakor božjo porodnico verno častimo, in da po nje prošnji pomoč od tebe zado-bimo. Po ravno taistem Jezusu Kristusu, ki s teboj o Bog Oče in s tvojim sv. Duhom, pravi Bog žiyi in kraljuje od vekov na veke. Amen.
Sveti občutijeji pri berilu lista. (Po Strahu 24.)
Besede veselja in radosti mi izvirajo iz serca mojega o Devica, kadar premišljujem tvoje veličastvo, v kterega te je kralj vsih kraljev tako zlo povzdignil, da te vsi z voljeni nebeški in vsi verni na zemlji blagrujejo.
Do tebe je poslal stvarnik svojega nebeškega poslanca, v tvoji utici je stanoval, ki te je stvaril. Obdal te je nebeški Oče tvoj, kakor svojo nar bolj ljubljeno hčer, z nar veči lepoto, ker od vekomaj si bila zbrana iz med vsih človeških stvari; te je vko-reninil sred Izraelskega ljudstva kakor nar zaljši, nar prijetniši dišečo cvetko, kakor zvoljeno Jeruzalemsko hčer, polno nar lepših čednost, nar čisteje svetosti. Ker je nar viši te obsenčil, si rodila nar slajši sad, nar bolj dišeči sad, (Božjega sinu), tedaj si postala nar veči tisa na Libami (kraljica vsih angelov), nar viši palma v Kadezu (kraljica vsega ljudstva) in nar
H 166 )-
bolj blišeča roža v Jerihi (nar pervi zgled vernim). O blagor nam, ki si nam dala kakor nar bolj zala oljka zdravilo nar boljšega olja (očišenje greha po Sinu tvojem).	ia »i čzM _0
O blagor tebi Marija! naša ljubljena Devica, kako pač tebe Bòg ljubi, ki si mu od takrat, ko si se Bogu vdala z besedo : »glej dekla sem gospodova“ dišala kakor nar drajši cimet; ti si mu dajala prijeten duh nar bolj izbrane mire, in nar čistejega balzama, in sicer to vse s svojo ponižnostjo, pokor-šino, ljubeznijo, in neomadeževano čistostjo.
O Marija! ti si Mati Jezusova postala, in od takrat si na vse veke Mati lepe ljubezni in strahu in spoznanja in svetega upanja.
Pri tebi je od tod naprej najti vsa gnada življenja in resnice, pri tebi je vse upanje življenja in čednosti. O da bi bil jez pač vreden, k tebi priti, in od tebe slišan in uslišan biti! toda kaj dvomim, saj me vabiš rekoč: pridite k meni vsi, kteri me želite, in nasitite se mojega Sadu; tedaj se ne bojim nič več, hitim k tebi, in pokleknem pred tebe spre-lepa prečista Devica, ter te prosim daj mi spoznati, ljubiti in slušati Sinu tvojega, daj mi nasledovati vselej tebe o, sladka Devica! Tvoj duh je božji duh, slajši od medu.
V. Tvoj spomin bo na veke in večen; kdor tebe sluša, ne bo osramoten, kdor s teboj dela, ne bo grešil.
O. Kdor tebe najde, najde življenje in bo zveličanje našel od Boga.
Češem, postavljena, blagrovana bodi o Mati prečista, Mati bres madeža, Mati nedolžna! hva-
-( 1G7 )-
l j em, častena od mene in od celega sveta bodi, o Mati presveta, o Mati Ijubeznjim, o Mati prečudna! Ljubljena in na pomoč vselej klicana bodi ti Mati prave milosti, Mati Jezusa? Stvarnika in Odrešenika našega!
Počešena, pozdravljena bodi ti, o Mati Najvišega! Gospodje s teboj, žegnana si med ženami, ti Mati taistega, ki je luč. in življenje Ysega človeškega rodu ; in žegnanje sad tvojega telesa : Jezus, kteremu bodi čast in hvala od vekomaj na vekomaj! Amen.
Sveti občutljeji pri sr. evangeli/.
O blagrovana porodnica božja, kako srečna si ti ! Yéselim se tvojih občutljejev, ki si jih imela, ko si vidila majhno dete Jezusa pred seboj v jaslih položeno in s plenicami povito. Kako veliko in resnično je bilo tvojo spoštovanje do tega deteta, kadar si slišala iz ust pastircev, da so angeli njemu slavo prepevali, in ko si videla te pastirce ponižno moliti to tvoje dete. S kolikšno radostjo si ti poživljala to dete, ga povijala in v jasli polagala. Takrat ko je zvezda iz daljnih krajev modre pripeljala molit dete tvoje, o takrat si ti s sveto ponosnostjo gledala na to sprelepo dete, na čegar ramah je gospodarstvo, ktero deto je čudapolno, svetovavec, Bog, kralj miru. O srečno si.se štela, in Bogu se zahvaljevala, da si smela to dete voditi, ga previditi z vsim potrebnim, in vi-diti kako da ono raste pod tvojim varstvom, postaja mladenček, in raste kakor v letih, tako tudi v modrosti pred Bogom in pred ljudmi. Le tebi je bilo dano
spoznati veličastvo in nebeško slavo tega Sinu tvojega, kteri je bil v očeh ljudstva sin revnega tesarja. Kte^ remu jeziku bi bilo mogoče, dopovedati zadostno, koliko zatajevanja in premagovanja si ti prestala iz ljubezni do svojega Sina, kteremu si stregla in mu preskerbovala s tiho pobožnostjo in ljubeznijo vse potrebno, pri vsem tem, da je bila tolikšna tvoja revšina v tvoji nepoznani utici Nacarenski.
Tam v taisti utici si Ti o Mati Božja v tihi samoti zivéla z Jezusom in Jožefom, nam prevzetnim Adamovim sinovom v zgled, kako da naj sleherni v delavnosti in zadovoljnosti in vdanosti v voljo božjo živi vse dni svojega življenja!
Tam v Nacarenski utici si bila ti o prečista deviška Mati tako srečna, toliko let živeti v vedni ob-hoji ž njim, ki nam ga je nebeški Oče v odrešenje naše poslal; tedaj si iz njegovih presvetih ust zaslišala in po moči tvojih maternih pravic pozvedila vso skrivnost njegovega nebeškega poslanstva; tvoja vednost in nebeška učenost se je poviševala od dne do dne, ker si vse, kar si slišala od njega, hranila v sercu svojem in skerbno premišljevala. Soznanila si se tako z božjimi sklepi, in gospodovimi skrivnostmi, ktere zapopasti in spoznati nobenemu ni bilo dano, zunaj tebi o Mati presveta!
V. Žegnana si med vsimi ženami.
O.	Žegnan je sad tvojega telesa Jezus, kteremu naj bo čast in hvala od vekov na veke. Amen.
O Marija podoba pravice, pozdravljena bodi! ti sedež modrosti božje, ti uzrok veselja našega, hvaljena počastena nam bodi! Ti o Marija si spočela in rodila nar slajši sad, Jezusa Kristusa, od-
rešen je naših duš! tedaj si ti Posoda duhovna, Posoda nar veci časti vredna, Posoda naše svetosti; tedaj hlagrovana, hvaljena češem nam hodi Ti, o naše veselje, o naša lepota o naša sladkost!
Molitev. O mogočna in milostiva devica Marija! sprosi nam taisto nebeško modrost, da verujemo vse skrivnosti svetega evangelija tvojega sinu ; daj nam spoznati vse njegove nauke; sprosi nam moč jih ob-deržati v spominu, in živeti po njih vodilu. Verujem v Boga Očeta i. t. d.
Sveti ohčutljeji k veri.
Sredi temne noči je prišla doli iz večnih nebes in iz kraljevega sedeža vsegamogočna beseda tvoja, o Oče nebeški ! razpodit noč zmote in hudobije. Ljudstvu, ki je prebivalo v čemi noči in v smertni senci, je vzhajala luč sprelepa. Dan se je napočil, ker ti o Bog si odrešenje poslal svojemu ljudstvu. Judeja, Samarija in Galileja so bile priče tvojih čudežev. Ti o Bog Oče! si pomazilil in poslal svojega Sinu, revnim sv. Evangelij oznanovat, ozdravit njih, ki so skesanega serca, in oznanovat, jetnikom rešenje, slepim razsvetljenje, bolnim zdravje in vsim skupaj iz-veličanje. O nezapopadljiva ljubezen, ti si dala v smert Sinu, da si revnega hlapca rešila!
V. Daj, da to skrivnost obhajamo s hvaležnostjo.
O. In da tudi mi odrešenje, gnado in večno usmiljenje zadobimo.
Darovanje,
Ko mašnik kruh in vino, ki bo kmalo potem spremenjeno v Jezusovo telo in njegovo resno kri, daruje nebeškemu Očetu, tudi ti z mašnikom sklenjen Bogu v dar prinesi ravno ta kruh in vino. Zraven pa se skleni z Marijo, njo na pomoč kliči in sosebno jo prosi taiste gnadc, ki si jo sebi ali pa kaki osebi (imenuj nje imej želiš,
O prečista Devica Marija ! kako srečna si kila ti ! Ti si kakor Mati Jezusova, smela ob času, ko je on potoval po Judovski deželi, in po mestih in vaseh učil ljudstvo svojo zveličansko vero, njega spremlje-vati, ti si smela priča biti, ko je on tolažil žalostne, bolne ozdravljal, in ljudem v vsakterih zadregah pomagal. Ti o Marija ! si že takrat, ko je pri ženitvanju v Kani Galilejski vina zmankalo, pomočnica postala tem, ki so bili v zadregi in sprosila pomoč njim, ki so bili v pomankanju : tedaj, o presveta srednica med Bogom in med nami revnimi grešniki, stoj nam na strani, in pomagaj nam, da vredno darujemo nebeškemu Očetu njegovega lastnega Sinu v pričujočem opravilu svete maše ; in da, kakor se bota kruh in vino spremenila v Jezusovo telo in njegovo presveto rešnjo kri, tako tudi mi se spremenimo popolnoma; tedaj, da pustimo vsako pregrešnost in podobni postanemo njemu, ki se je iz ljubezni do nas svojemu Očetu v nebesih daroval skoz smert na svetem križu. Sprosi nam, da težave, nadloge in križe svojega življenja voljno prestanemo, in jih kakor Bogu dopadljiv dar vselej njemu in njegovemu nebeškemu Očetu do-prinašamo.
F. Daj, o Bog, da nam pričujoča daritev po tvoji
milosti prinese dušni mir in večno zveličanje.
-( ni )-
O. Naj nam to sprosi prečista Devica Marija po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.
Predglasje.
Od predglasja noter do povzdigovanja ue spominjaj nezmernih bolečin, ki jih je Marija občutila v svojem sercu, kadar je vidila Sinu svojega terpeti in umreti. Spominjaj se, da sicer je dovolila v Smert svojega Sinu, ter imela svoj delež pri odrešenju Človeškega rodu; vendarle ji je ljubezen do terpečega in umirajočega Sina uzrokovala nezmerne znotranje bolečine, zavoljo kterih jo ona postala perva iz med vsili mučencev in mučenk, tedaj kraljica vsih mučencev, in si je s temi bolečinami nezmerno zaslužen j e pred Bogom prislužila.
Zares, spodotmo in pravično, dobro in zveličavno je, da ti vselej o Bog! zahvalo dajemo po Jezusu Kristusu, Gospodu našem, kteri je, da bi človeka odrešil, po posebnem čudežu svoje ljubezni človek postal, ter prišel v kraj bolečin in smerti, kakor da bi bil z grehi obložen: da je človeka z Bogom spravil, grešni dolg zbrisal, in namesto naših bridkost,' ki si jih je on sam naložil, nam dal svoj mir, svojo moč in svoje zveličanje.
Po njem tvoje veličastvo o Bog hvalijo vsi Angeli, Arhangeli, vsi Kerubini in Serafini in vsi nebeški duhovi, s kterimi sklenemo tudi mi svoj glas, ter zakličemo: Svet, svet, svet je Gospod Bog vojnih trum. Nebo in zemlja je polna tvoje slave, ho-sana na višavah! Hvaljen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem, hosana na višavah!
Sveti občutljeji do terpeče in Mostne Matere Božje.
Zares naj te hvali ves človeški rod, in oči vsih ljudi naj se obernejo na te o Marija! Po tvoji po-
koršini, po: tvoji ponižni vdanosti je Jezus na svét prišel. Pa tudi potem si bila vsega, kar je prišlo čez Sinu tvojega, deležna; ker gotovo bolečine sina vselej zadevajo tudi mater.
Kako ojster meč bolečine te je presunil, kadar ti je Simeon v tempeljnu prerokoval od Sinu tvojega rekoč: tvoj Sin bo mnogim v padec in tvojo dušo bo meč bolečin presunil ! Kako hudo ti je moglo biti pri sercu, kakar si mogla bežati s svojim Sinom tako daleč; v Egipt! In s kakim velikim strahom si se vernila iskat svojega dvanajstletnega Sinu, ko. vernivši se iz Jeruzalema, ga med sorodniki nisi videla.
O ko bi mi bilo dano zapopasti velikost tvojih serčnih in dušnih bolečin! da bi te miloval, da bi se vedno s teboj o žalostna Mati v bolečini sklepal! To pač spoznam, da ker je bila veči tvoja ljubezen do Jezusa, od ljubezni vsake človeške matere do svojih otrok, je gotovo tudi tvoja bolečina, pri terplenju tvojega Sinu bila veči od vsake bolečine, bodi si kterega človeka koli, kteri je živel tu na zemlji.
Videla si Sina svojega prodanega za ceno suž-njega, vidiki si ga izdanega, zapušenega od učencev, ki jih je on tolikanj ljubil; slišala si ljudstvo s strašnim upitjem tipjati smert njegovo; vidila si ga raz-terganegaod bičanja; kronanega s ternjem; kervavega, razmesarjenega, zaslišala si obsojenje njegovo k smorti: vse to je bilo toliko ostrih mečev, ki so prebadali dušo tvojo in ti uzrokovali nezapopadljive, nezmerne bolečine!
Še huji rane pa so te čakale na poti, po kateri je šel Jezus v smert na goro Kalvarijo. Ko-
lika sramota je bila v očeh grozovitega ljudstva za te, kakor Mater k smorti obsojenega Jezusa, ki je bil takrat nar bolj zaničevan; in od vseh nar bolj zaveržen; o koliko sramota v očeh ljudstva za te o Marija! za njim iti na Kalvarijo, in pri njegovem križu stati.
Kič menj zavoljo tega si pa ti o Mati nar zvestejši za svojim Sinom hodila tudi na zadnji nar strašneji nar zaničljivih njegovi poti, med tem, ko je tvoje serce tolikokrat bolečina žalosti in tuge prebadala, kolikokrat je bilo prebodeno telo Sinu tvojega in kolikor curkov kervi je teklo iz njih.
O kako hude so bile za te zadnje ure Sinu tvojega, in kako ojstra poskušnja vere tvoje in tvojega zaupanja, ko si slišala zaklicati Jezusa: moj Bog, moj Bog ! zakaj si ti mene zapustil !
Vendarle nič. ui bilo v stanu tudi takrat, ko je cel svet Sinu. tvojega zapustil, premakniti, ne tvoje stanovitne vere v to, da je tvoj Sin Božji Sin, ne tvojega zaupanja v to, da on bo svet odrešil, ne tvoje ljubezni, ktera je gorela za Sinu tvojega, toliko v njegovem nar večera povišanju, kolikor tudi zdaj v njegovem nar strašuejem ponižanju.
Pri vsi tvoji stanovitosti, pa o kako strašan je bil meč, ki je presumi dušo tvojo, ko vidiš Božjega Sinu v tolikšni zapušenosti, v tolikih nezmernih bolečinah, v toliki nezapopadljivi žalosti!
Tedaj te pa tudi milovamo v tvojih bolečinah, in te hvalimo in častimo v tvojem poterpljenju in v tvoji stanovitnosti z vsemi svetniki, z našimi patroni, z našimi angeli, in te prosimo, nesi naše
-( 174 )-
molitve pred Gospoda Jezusa Kristusa, kteri si je tu na oltarju sedež svoje milosti postavil.
Prosimo te, sprosi nam danes pri tem tvojem Gospodu to le guado... (povej Mariji, kaj da sosebno si želiš zadobiti).
Ti o Marija si mogočna postala pred Bogom ; zamoreš nam vse pri njem pridobiti.
Počešena tedaj bodi ti, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Skrinja miru in sprave!
Ti si nam vrata nebeške, ti naše zdravje", tedaj hvaljena, počešena blagrovana nam bodi!
Pred povzdigovanjem.
O Marija! zavoljo žalosti tvoje velike, presuni naše duše z mečem žive vere, zaupanja in ljubezni, da tudi mi le Gospodu našemu Jezusu Kristusu živimo kakor ti, svetu pa in mesu odmerjemo. Meč greha pa naj nas po tvoji prošnji neha prebadati, in meč kazni naj po ravno ti tvoji prošnji in po inilo-losti Gospoda, ki bo ravno kar tu na altarju pričujoč, se odverno za vselej od nas.
Med povzdigovanjem.
Počešeno, pozdravljeno, moljeno in hvaljeno bodi o presveto Jezusovo rešnje telo; ki si tu pričujoče, teisto, ki si bilo rojeno od Marije Device, ki; si resnično terpelo in bilo na križu darovano in umorjeno za nas! O hvala in zahvala večna tebi o Jezus! od mene in od vsili ljudi, ki so bili, ki so, in ki bodo na svetu!
-( 175 )--
Počešena, moljena in hvaljena hodi, o presveta rešnja Kri, kisi tekla iz tolikih ran Jezusovih, kisi z vodo vred tekla iz njegove presvete strani, in ki si ravno taista tu na oltarju pričujoča! v življenju hodi moja krepost, v smerti moja pomoč in moje izveličanje !
O Jezus! ki te tu z živo vero gledam pričujočega pod podoho kruha, daj da gledam tebe z. telesnimi očmi na dan sodbe z zaupanjem, in od takrat na vse večne čase z veseljem v tvojem nebeškem veličastvu.
Fo Fovzdigovanji.
Ö Jezus! ti	si tu	na	altarju	skrit pod	revno
podobo kruha in	vina!	Ti	si se ob	času, ki	si bil
vidno na žemlji pričujoč, skril v revno človeško podobo in na zadnje si šel. v temoto	smerti, v temolo
groba; Vse to si	storil	iz	ljubezni	do mene	in do
vsega človeškega rodu. Toda pri vsem tem, da si bil v revni človeški podobi na zemlji skrit, da se zdaj pa skrivaš pod podobami kruha in vina, ven-darie tonino verujemo, da si ti, tu pričujoči ! pravi Bog iu človek, da si prava luč sveta, ki razsvetljuje temoto nevednosti, da si solnce pravice in usmiljenja, ki išeš zveličanje naše.
Ker si tedaj ti, o prava luč vse resnice, med nami, ne pripusti, o Jezus! da bi jez še kdaj po poti pregrehe in ternote hodil, temuč daj meni, pa tudi vsem drugim, da mi vsi po poti tvojih zveli-čanskih postav in nasvetov živimo. Ti si iskal le samo naše zveličanje, daj da tudi mi odmerjemo po-
SYotnim željam, in da išemo le nebeske sladkosti, le liubezen do tebe, do tvojega Očeta, do sv. tvojega Duha, in do vsih nebeščanov. Daj mi po ti tvoji luči spoznati, da je nar bolje ljubiti tebe, o Jezus ! in vse to, kar pelje k tebi; sosebno, da je pot križev in težav, pot terpljenja, prava pot proti nebesom.
Ker si pa ti, o pričujoči Jezus 1 vsa pravica in usmiljenje, prosim te, opraviči mene in vse ljudi; vzemi proč od nas težo pregreh, in usmili se naš zavoljo tvojega terpljenja in tvoje smerti. Naj borito očisteni, ki se vdeležujemo tvoje svete kervave daritve na križu s pobožno pričujočnostjo pri ti neker-vavi daritvi sv. maše. Saj smo po Mariji, Materi tvoji in Materi naši, bratje tvoji, tedaj né žaverzi nas, temveč reši nas od greha in od vsega hudega. Naj pa bodo tudi čiste duše naših umerlih očišene po zašluženju tvoje kervave smerti na sv. križu in tvoje nekervave daritve tu na al tar ju. Vzemi jih po ti sv. maši v nebesa, da se veselé pri tebi na veke.
Imenuj svoje ranje, ki so ti sosebno pri sercu, po imenu.
V. Tudi oni so živi udje Sinu tvojega, o Gospod!
O. Naj oni kmalo zadobijo dedšino, ktero jim je tvoj Sin s svojo kervijo in s svojo smertjo pridobil. Oče naš.
Kmalo po povzdigovanji prični, in do konca Sv. maše premišljuj, M arij no terpljenje pod križem pri Jezusovi smerti-in pri njegovem pokopu; spominjaj se tega,, da je umirajoči Jezus tebe po svojem ljubljencu sv. Janezu, svoji Materi izročil. Skleni za terdno, da kakor je Marija vedno bila sklenjena s tvojim Sinom, tuđi ti hočeš, vedno Jezusa v sercu s seboj imeti, ž njim živeti in ž njim umreti.
Sveti občutijeji do Marije po povzdigovanji.
O srečni mi na zemlji, ki smo tako dobro Mater zadobili. Ti si zares naša Mati o Marija! Božji Sin je na svet prišel, ter po Mariji človek, s tem pa tudi naš brat postal. Tedaj s j ti tudi naša Mati, Id si Mati našega brata Jezusa.
Ko si ti o Marija pod križem stala, in si ridila, da ti bo kmalo odvzet tvoj Sin, ki si ga po tolikšnem čudežu božjem spočela in rodila, si ti vedela, da se to mora zgoditi, zavoljo odrešenja in izveliča-nja človeškega rodü.
Tedaj si ti voljno življenje Sinu tvojega nebeškemu. Očetu darovala in si svoj velik dar sklenila z darom, ki ga je tvoj Sin sam na križu nebeškemu svojemu Očetu dopernesel, nam v odrešenje. S tim pa si se vdeležila djanja odrešenja Jezusovega, si pripomogla k odrešenju naših duš, ter si nas po duhovno porodila v sinove svojé, in pripomogla k naščmu prerojenji, k oživljenji naših duš! Ti si tedaj s tem Mati živih postala; med tem, ko je bila Eva mati vsih mertvih, zakaj vsi, ki šo iz rodu Evenèga, so otroci greha, tedaj morivi, dokler jih Marija s svojo prošnjo ne porodi v svoje otroke in jih Jezus ne prerodi k življenju, in k gnadi.
Tedaj pozdravljena, počešena bodi o Marija! Mati vsih živih. Ti si nam prinesla na svet s tein, da si nam Jezusa porodila, pravi živi kruh, ki nas poživlja k večnemu življenju. Sprosi nam, o ti «preljuba Mati živih, ker se po duhovno slehern dan Jezus sam, nar svetejši angeljski kruh, živež naših d š,
12 • -
na altarju v novic porodi: da ga vselej vredno vži-vanio, in sicer tako, da on vedno v nas ostane in mi v njem, in da po tem nar svetejšem zakramentu živimo na. večno, j \	. •> ,f
Tvoje usmiljeno serce o Marija naj lo naša Hiša zlata! Ti si naš mp, tedaj naša sprelepa zgodnja Banica! Ti si pomočnica nam vbogim grešnikom, tedaj Pribešališe in Tolažba naša; o pozdravljena, počešena bodi ti sladka naša Marija !
Pri obhajilu.
O Jezus! daj mi počivati na tvoji strani. Daj skleniti se t ojo kri z mojo kervijo, da vse strasti v meni potihnejo in se vmiri vse znotranje. moje.
Prevzetnost in napuh, lakomnost in samo-pridnost naj nehajo v meni kraljevati; hudobna poželjivost naj nikdar več prostora v meni ne najde ! Po tem nar svetejšem zakramentu naj se moja volja s tvojo,-voljo, o Jezus ! popolnoma zedini, da bom le hotel, kar ti hočeš. Vlij v mene studenec tvoje milosti in tvoje gnade, in naj se ona slehern dan razodeva v meni z dobrimi deli, in naj me ona vodi noter do zadnjega. Naj. po ti sklenitvi s teboj, o Jezus ! postanem, za vselej tvoj ljubljenec, in Marije Matere'-tvoje sin. Bodi ti, o Jezus! inoj brat, varuj moje telo, mojo dušo, uterjuj v meni vero, krepčaj zaupanje moje, in vžigaj zmerom v novič ljubezen v meni. Stori s svojo vsegamogočnostjo, da se grehu vselej odpovem,' nedolžno živim in v tvoji ljubezni umerjeni.
F. O Jezus ! naj se povišuje slehern dan po tem nar
-( m )-
svetejem zakramentu število tvojih bratov in Marijinih sinov.
O. O Marija ! stori, da brezštevilna množica tvojih sinov in tvojih hčer vsak dan bode nasitena in napojena k večnemu življenju pri Gospodovi mizi.
O Marija sladka Devica ! ti si Mati Jezusova, tedaj te tudi vse, kar je v nebesih, in kar je na zemlji nar bolj časti Za Bogom. Ker je Jezus kralj nebes in zemlje, ti pa si Mati njegova, si gotovo ti Kraljica nebes in zemlje ; tedaj pozdravljena, počešenabodi ti ' Kraljica vbili angelov vsili očakov, vsili prerokov ! Magrovana bodi ti Kraljica vsili aposteljnov, mučen-cèv in spoznovavcev ! ■ Pohvaljena si vselej ti Kraljica vsili' svetnikov, vsili devic, ljubljena, poslati jena poveličevana bodi ti Kraljica Vsili živih, vsili duš v vicah in vbili nebeščanov!
Hvala in zahvala tebi o Kraljica serca mojega na reke! Amen.	t»» jmsm
F o svetem Obhajilu.
V. Sveta Mati, studenec gnad in ljubezni, daj, da občutim s teboj bolečine tvoje, in da občutim nad ’ seboj sad terpljenjk Sinu tvojega.
O. Sprosi da kakor je tvoj Sin umeri, pokopan bil in od inertvih ustal, tako tudi jez terpiih, umerjem -n/iin Ostanem od mertvih:
Molitev,
O Mati Izveličarjeva! Ti si žegnana in nar sreč-niši med vsemi ženami! ti ši v svojem nar čistejem naročji spočela Sinu božjega, si ga na svojih ramah nosila, ga z neizrekljivo ljubeznijo preskerbovala, in
mu vedno z nar veci in nar zvesteji ljubeznijo vdana bila. Ti si po smerti sicer z veliko bolečino v sercu, Vendarle z voljno poterpežljivostjo njegovo mertvo, prebodeno truplo vzela v svoje naročje in si ga s tiho. vdanostjo položila v pokopališe : tedaj zavoljo vsih, tih tvojih zaslug te prosim: daj mi, da postanem Jezusov ljubljeni učenec, ki mu bom vselej vdan 'S sercem in z dušo, in ki mp bom vselej služil z deli ljubezni božje. Daj mi, da Jezusa v sercu nosim in nič dpuzega, in da ga ne zapustim nikdar, temveč sklenjen ostanem ž njim za vselej. Mati lepe ljubezni, vžgi v,meni in v vsih, pravo ljubezen, da nas ona ogreva k svetemu življenju; da nas zbuja k zatajevanju samega sebe, in da nas seréne dela k razširjenju vsega resnično dobrega med našimi bližnjimi. Nar zvesteji Devica! ti si po Jezusovem vnebohodu postala vesoljnemu svetu sveto-vävka nar modreji; tolažnica žalostnih nar slajši; ‘pomočnica kristjanov nar ljubeznjivši, in pribežališe grešnikov nar bolj gotovo : tedaj stoj meni in vsem nam na strani v vseh okolišnah življenja, stori nam sladko vsako terpljenje s svojo pričujočnostjo, obvaruj nas vsih skušnjav in nevarnost, da zamore-mo tako svoje in druzih zveličanje zagotoviti; tedaj smemo zaupati, da bomo gor vzeti v kraljestvo, v kterem ti kakor Kraljica se veseliš z Jezusom Kristusom, kteri je z Očetom svojini in s sv. Duhom Bog, od vekomaj na vekomaj. Amen.
Priporočilo Mariji konec 's-V. maše.
Tebi se izročim o preblaga sprelepa in usmiljena Devica Marija ! z vsem, kar sem in kar imam.
In zares, kdo bi se ; pač ne izročil vsega tebi, ki si nar bolj mogočnega Gospoda, stvarnika vsili stvari, spočela, ga vsa vredna v sebi nosila, ga porodila, m ž njim v nar veči ljubezni sklenjena živela. Tebe, o devic Devica! prosim, da vložiš tvojo sladko in toliko vredno besedico pri taistem Sinu j ; da mi odpusti vse raztrešenja in pomankljivosti, ki- sèm se jim prepustil v pričo tako nezrečeno svetega zakramenta. Ti, ki si po spočetju tega nar svetejšega Sinu svojega še bolj čista, še bolj nedolžna in še bolj svéta postala, ti stori s svojo prošnjo, da ta nar sveteji svi zakrament mi oduzame vso nepopolnomast in me svetega prenaredi. O'Marija! prosim te, naj me ta sv. zakrament po tvoji prošnji pri Sinu tvojem na duši in telesu tako posvečuje, da vse moje želje, moje djanje in nehanje tebi, o Bog ! depade; da, z eno besedo, ostanem otrok nebeškega Očeta.
Ti, o moja Mati preljuba! si potem, ko si bila spočela Sinu Božjega, veselje in radost svojo na znanje dala z navdušeno sledečo pesmijo :
Moja duša poveličuje Gospoda, in moj duh se veseli v Bogu mojem Zveličarju;
Ker se je ozerl na nizkost svoje dekle; zakaj glej! odsihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi.
Zakaj velike reči mi je storil on, ki je mogo-' Čen, in sveto njegovo imč.	!	:	u
In njegovo usmiljenje jim je od roda do roda, kteri se njega bojé.
Moč je skazal s svojo rokó, in razkropil je: na-puhnjene v misli njih sercd.
Mogočne je s sedeža vergei, in ponižne povzdignil.
Lačne je z dobrim napolnil, in bogate prazne spustil.	: .i. - . ko
Sprejel jé Izraela svojega služabnika, in se je spomnil svojega usmiljenja.	; :	:
Kakor je obljubil našim očakom, Abrahamu in njegovemu zaródu na vekomaj.
O s kakim občudenjem si tedaj ti o deviška Mati premišljevala srečo svojo nezmerno in nezapo-padljivo !
O dobrotljiva, o usmiljena Mati moja! o ko bi pač tudi jez zamogel po prošnji tvoji gnado doseči, da bi ta sv. zakrament, to sv. obhajilo, (ato si ga prejel) v mojem sercu užgalo taisto ljubezen, taisto gorečnost v dobrem, ki je tebe in po tebi svetnike večnemu Bogu dopadljive storila! Naj po tvoji pomoči o Marija ! hvaležnost do Sinu tvojega, ki je zdaj pri meni kakor gost, v meni za vselej .ostane živa, dà ga ta moja hvaležnost ohrani v sercu mojem, kakor v sercu zvestega služabnika, od zdaj noter do smerti moje. Amen.	.e! uh
Prošnja blagoslova.
Gospod moj in Bog ! ti si me s svojim nar svetejšim zakramentom očistil in posvetil; obvaruj-v meni ti sam o Bog ! neprecenljive darova svoje ; vre-duj ti sam moje življenje in zaderžanje moje; varuj me zmot, vodi moje stopinje in ohrani me na poti zveličanja in vterdi dušo mojo na poti tvoje ljubezni.;: zdaj pa me pusti iti v miru, o trojedini Bog Oče, Šin in sv. Duh! Amen.	; t ^ odv ;
! Greh je prostovoljno preloniljenje božje zapovdi. Greha nasledki so strašni. Človek zgubi po grehu gnado božjo, duša njegova postane niertvd; greh ga loči od Boga, greh človeku nakoplje večne, dostokrat pa tudi časne nesreče.	-	;	■
O človek! tvoja duša je.stvarjena zavoljo Boga, da bi bil ž njim sklenjen, in da-bi se pri-njem .veselil na veke. In glej ! po grehu zgubiš pravico do obojega!
O ljuba moja duša! ali zamoreš le en sam trenutek živeti v prostovoljnem grehu, v prostovoljni ločitvi od Boga! v strašni nevarnosti, pogubljena biti, ako te neprevidoma smert prehiti, in te najde v grehu!
Po koncu tedaj,. ljuba duša moja ! verzi proč od sebe greh, poiši si v novic sprelepo obleko gnade, življenje dušno, ki ti ga usmiljeni Bog prav rad podeli, in sklenitev ž njim, ki je naš Oče., naš prijatel, ženin naših duš, in naša zgol dobrota.
Ker pa te. vera uči, da vse to zadobiti zainores z vredno sprejemo zakramenta sv. pokore, hiti. ga ; sprejeti, ne odlašaj spoved, naglo, urno si poiši spovednika in odkritoserčno-mu potoži vse svoje dušne rane in bolezni.
Ker pa je sprejema zakramenta, sv. pokore kaj sveto in imenitno opravilo, poklekni najpredin moli nekoliko očenašev in češenamarij na čast sv. Duhu, da bi mogel vse. svoje grehe spoznati, se jih prav skesati, terden sklep poboljšanja storiti, se čisto . spovedati, in pokoro vredno dostati. Tudi Mariji Devici, angelu varhu in svojemu patronu se priporoči za pomoč, da bi mogel spoved vredno opraviti. Vsakemu teh na čast utegneš inoliti en očenaš in eno češenarmrijo.
O če, Sin, sv. Duh, trojedini Bog ! prosim te, dodeli mi milost, da bom mogel ,syofje grehe in njih Število prav spoznati, se jih sereno kesati, prav spovedati in resnično poboljšati. Pomagaj mi milostno, dà se spomnim, kar sem te razžalil z mislimi, z željami, z govorjenjem, z gledanjem, s poslušanjem, z djanjem ali z zamudo dobrih del.
O usmiljena Mati Marija, pribežališe grešnikov ! pomagaj mi zdaj, ko sem pomoči nar bolj potreben'; Moj kerstni, birmski in drugi pomočniki, vsi 'svetniki in svetnice, prosite za-me, da ta presveti veliki zakra--ment vredno prejmem. In ti moj zvesti angel varh, spomni me vseh grehov, ki sem jih storil v tvoji pri-čujočnosti. Sprosi mi pri Bogu moč, da se jih Bom brez napčne boječnosti čisto in odkritoserčno spovedal Božjemu namestniku. Teh milost prosim' po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.
*«; "■ An m.' A w .nv'Av.' i Voku;
\	Spraševanje vesti.
Spominjaj se nar pèrvie tega, ali nimaš na svoji duši kaj pozabljenega ali prikritega ali zamolčanega greha. Spomni še, svojega dozdanjega skesanja in žalosti zavoljo greha, ali nisi zna-biti dozdaj pre malo svoje.grehe obžaloval, ali se jih. še celo ver selil, jih drugim pripovedoval in s tem jih v enake grehe zapeljeval. Spominjaj se, ali si po dozdanjih spovedih vse storil, kar ti je bilo od spovednika naloženega, ali ne?
Grehi zoper deset Božjih zapoved.
I.	Veruj v enega Boga.
Zoper to zapoved greši: kdor ne veruje, da. je le- en sam Bog, gospodar sveta, življenja m smerti; kdor dvomi radovoljno nad resnicami naše svote vere ; kdor Boga ne moli, ali pa da se sramuje, Bogu čast skažati ; kdor Si ne prizadeva spoznati zveli-čanske resnice naše vere; kdor govori zoper spoved, post, cerkvene $ege, zoper sv. Očeta, škofe in duhovne.; kdor obupa nad božjo milostjo; kdor ne moli zjutrej, opoldne in zvečer, pred jedjo in po jedi; kdor Boga ne ljubi, ali si ne prizadeva si pridobiti ljubezen božjo. i. t. d.
II.	Božjega imena nepridno ne imenuj.
Zoper to zapoved greši : kdor brez potrebe imenuje Božjega, Jezusovega in Marijnega imena; kdor koinè, se roti ali druge draži, da kolnejo ; kdor storjene obljube prelomi ; kdor po kritem priseže; kdor se besedi svetega pisma ali katoliške cerkve v nespodobnih norčijah po nemarnem posluži; i. t. d.
III.	Posvečuj praznili.
Zoper to zapoved greši: kdor ob nedeljah in praznikih ne-potpeboma ali brez privoljenja duhovne gosposke hlapčevske opravila^ dpla ali delati ukaže ; da po tem morda še clo očitno službo božjo zamuja in druge pohujšuje — kdor v dnevih Bogu posvečenih v zgolj, veseiji živi — kdor zamudi službo božjo, sv. mašo ip pridigo, kdor odvrača druge od službe božje in kdor ostaja med službo božjo zunej cerkve.
IV.	Spoštuj očeta in mater, de boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji.
Starisi greše: če se med seboj ne zastopijo, ali pa nasprot če je med njimi le posvetna, namesti božje in čiste ljubezni; ako ne skerbe nič. ali malo za dušno izrejo svojih otrok; ako zanemarjajo njih časno srečo; ako zapravljajo premoženje; ako ne dajejo lep izgled otrokom in družini v spolnovanji dolžnost, ki jim jih katoliška cerkev naklada zastran molitve, obiskovanja cerkve, sprejemanja sv. zakramentov, posta, delitve milovšine ; ako otrokom pripuste, neyarne družbe, veselja, glediše, ples, igre,.obhojo z drugim spolom, nečimernost i. t. d; ako prosto brez premislika pred otroci govore to in uno, kar jim v glavo pade, tudi nesramožljive reči; ako branijo otrokom sprejemo sv. zakramentov, duhovne vaje, ali še celo prestop v duhovski stan i. t. d; ako svoje otroke ne opominjajo, kadar jih vidijo na napčni poti i. t. d., ako za svoje otroke ne molijo.
Otroci greše: če svojim staršem ne skazujejo pokoršine, ki jim gre, spodobnega zaderžanja in ljubezni — če jim gerde primke dajejo — če jih z gerdim zaderžanjem žalijo in jeze — če jih zasramujejo in zaničujejo, če se jih sramujejo — čo kaj hudega od njih govore — če jih v revsini in bolezni brez pomoči pušajo — če njih zadnje volje natanko ne spolnijo — če zanje ne molijo.
Bratje in sestre greše: če se ne ljubijo, če eden čez druze-ga tožijo, opravljajo eden druzega; če se pohujšujejo, se v greh zapeljujejo; če se eden druzega ne podučujejo, in ne opominjajo, kadar je kdo iz med njih na napčni poti; če si ne_pomagajo eden druzemu v zadregi; če eden za druzega ne molijo i. t. d.
Podložni sploh greše; če svojim vikšim dolžnega spoštovanja, zvestobe in podložnosti né skazujéjo — od njih slabo govore, in njih napake razglasujejo — če jim z zanikernostjo škodo delajo — če še svojim vikšim v grešne reči. vdajo — če njih po-veljj iiarOdh ne spolnujejo.
V.	Ne ubijaj.
Zoper to zapoved greši : kdor bližnjemu ali sam sebi življenje vzame, ali sklene, da bo to storil, in take misli v glavi ima
—	kdor . sam sebi ali. drugim življenje krati in na zdpavji škoduje, z nezmernostjo, s hndo jezo, z dolgim žalovanjem, ž neusmiljenim strahovanjem, s /škodljivimi jedmi in pijačami, s . preobilnim, delom, z nespodobnostjo, — kdor hudobno sebi ali drugim smèrt ali veliko nesrečo želi — kdor ima sovraštvo s svojim bližnjim — kdor jje rad jezen, se v jezi roti — kdor s pohujšanjem dušo, bližnjega umori.
VI.	Ne delaj nečistosti.
Zoper to zapoved greši: kdor nespodobno'govori, ali take pogovore z dopadajenjein posluša — kdor se prostovoljno v nevarnost poda, da v sebi skušnjavo k nečistosti obudi — kdor ponoči okrog roji, v nevarne tovaršije hodi — kdor nesramne poglede ima, in nespodobne dotika ali drugim kaj tačega do sehe dovoli — kdor si priderzne dt> sebe ali do družili kaj nesramnega storiti •— kdor'pregrešno znanje dela, in sé z osebami druzega spola nesramno'obnaša.
. ;	1 , vil m h-aii.
Zoper to zapoved groši: kdor skrivej ali s silo vzame, kar je bližnjega — kdor najdéilih ali ukradenih reči nazaj ne da —-ukradeho blago kupi, spravi ali vzame — kdor prevelike obresti ali čimže jemlje, si' kaj sposodi ali proda, dobro vedoč, da ne more verniti ali plačati — kdor druge poškoduje — kdor pokažem.« reči z vèdnostjò za dobre prodaja — kdor na polji, na travnikih, ^ hpsti, na vertih,. ali per pohištvih škodo dela — kdor goljfa per kupéii, mèri ali vagi — kdor kupi, kar se mu zdi, da je ukradeno,
VIII.	Ne pričaj po krivem zoper .svojega bližnjega.
Zoper to. zapoved greši: kdor krivico zoper koga govori — kdor z lažmi bližnjemu dobro ime odvzame, ali ga v škodo pripravi — kdor krivo- pričuje, kdor rad od grehov svojega bližnjega govori — kdor druge opravlja, morebiti celo sosesko in duhovne
—	kdor se iz potuhe prilizuje — kdor druge podpihuje, s tem zdražbo dela — kdor odvzete časti bližnjemu nazaj ne da. -
-( m )-
IX.	Ne zeli svojega bližnjega žene.
.ii I fs o 'fj f) I	r-5 Q I
Zoper to zapoved greši: kdor v nečistih mislih, željah in občutkih z dopadaj enjem ostane ali vanje res dovoli, ali kdor nespodobne sanje in misli radovoljno, z dopadajenjem premišljuje
..,,f I	. i. t. d. ,	- ;; mj f\ .A
X.	Ne želi svojega bližnjega blaga.
Zoper to zapoved greši: kdor ima misli in poželenje v sebi, da bi se po krivici kaj ptujega polastil, koga prekanil ali mu ne dal plačila — kdor'je drugim zavoljo njih sreče ali .premoženja nevošljiv i, t. d-
Pet cerkvenih zapoved.
I.	Posvečuj zapovedane,.praznike. . ' .	, ....Vo v' ì.v w
II.	Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnost jo-per sveti maši.
Ferva in drugà cerkvena zapoved — Glej spredaj v tretji božji
Jovis «S1 noW tsoatovW Vt su
III.	Posti se' òb zapovedanih postnih dneh i. t. d.
Ob postnih dneh ni le zapovedano se mesnih jedi zderžati, temuč prepovedano je tudi se več ko 'enkrat do sitega na dan najesti.
, Pregreši se:, kdor post prelomi, druge k temu napeljuje, post zaničuje i/ t. d.
IV.	Spovej se svojih grehov svojemu spovedniku nar manj enkrat v letu i. t. d.
Ali sim opravil ob velikonočnem času spoved in sveto obhajilo? — Ali se'hisìm pomankljivo in ‘nevredno spovedoval? — Sjm vselej vest natanko spraševal? — Ali sim vselej imel resnično in preserčno grevengo čez svoje grehe? — ali sim povernil, kar so mi spovednik ukazali? •— Ali sim naloženo pokoro, vselej natanko in zvesto opravil.
V.	Ne obhajaj ženitve v prepovedanem času. ■
Prepovedani čas je : od adventa do svetih treh kraljev, in od pepelnice do perve nedelje po veliki noči. Tudi so drugi dnevi pokore in molitve, v ktérih je prepovedan posvetni hrup, krat-kočašnice in šumeče veselice.
-( m >~
P o mnogih grehih.
Poglavitni grehi so:
1. Napuh, 2. lakomnost, 3. nečistost, 4. nevošlji-vost, 5. požrešnost, 6. jem, 7. lenoba.
Grehi v svetega duha so:
1. Prederzno v božjo milost grešiti, 2. nad božjo milostjo obupati, 3. spoznani keršanski resnici Se ustavljati, 4. svojemu bližnjemu zavolj gnade božje nevošljiv biti, 5. do lepega opominjevanja oterpnjeno serce imeti, 6. v nespokornosti terdovruten ostati.
V nebo upijoči grehi so:
1. liadovoljni uboj, 2. mutasti ali sodomni greh,
3.	zatiranje ubožcev, vdov in sirot, 4. delavcem in najemnikom zaslužek zaderževati ali utergpvati.
Ptuji grehi so:
1. V greh svetovati, 2. grešiti vdevati, 3. v drugih greh privoliti, 4. druge v greh napeljevati, 5. drugih greh hvaliti, 6. k grehu molčati, 7. greh pregledati, 8. greha se vdeležiti, 9. greh zagovarjati.
Sedem telesnih del usmiljenja:
1. Lačne nasititi. Tu se je treba sosebno dobro spominjati, kako da smo po svojem premoženju ubožcem sirotam in vdovam pomagali, ker je eden nar večih grehov ta, ako premožen svojemu revnemu bližnjemu ne pomaga,- 2. Žejne napojiti, 3. popotnike sprejemati,
4.	nage obleči, 5. bolnike obiskati ; bolnikom streči, jim zdravnika, zdravila, dobro hrano, posteljsko Odejo i, t. d. preskerbeti, je eden nar lepših in Bogu nar bolj dopadljivih del; 6. jetnike rešiti, 7. merliče pokopovati.
Sedem duhovnih del usmiljenja:
1. Grešnike svariti, 2. nevedne učiti, 3. jim prav svetovati, Meri svetovanja potrebujejo. Zlo do se pre1 g rese, Meri vidijo bližnjega, sosebno mladeniča ali deklico v kaki hudi pregrešni nevarnosti, in jih iz strahu ali da bi se komu ne zamerili, s dobrim svetom in opo-minjevanjem nočijo rešiti is nevarnosti greha, ter so jim uzrok njih dušne pogube ; 4. žalostne tolažiti, 5. krivico voljno terpeti, 6. jim iz serca odpustiti, Meri lias žalijo, 7. za žive in mertve Boga prositi.
Kesanje ali obžalovanje.
Potepi ko si spoznal svoj 'greh in svoj dušni stan, si pred oči postavi nezmerno svetost in lepoto našega Boga, zavoljo kterega si stvar jen, in primeri k ti svetosti svojo pregrešnost. Bri tem se tudi spominjaj neizrekljive dobrotljivosti in usmiljenja Božjega, zraven pa si pred oči stavi svojo nehvaležnost, v kteri si Boga razžalil s svojimi grešnimi djanji. Ves, z vsemi svojimi ■dušnimi in telesnimi močmi, si viseč le od Boga, in vendarle si ga žalil! In zraven tega pomisli, kaj za eno ■nezmerno škodo da ti je greh nakopal-, vzel ti je guado, vso dušno lepoto, in te večnega življenja pri Bogu nevrednega storil!
0 toda, še se da 'vse popraviti, hiti nazaj k Očetu, in ž žalostjo zavoljo greha storjenega kliči k njemu rekoč:	•'
O moj Bog, vsi moji storjeni grehi so mi iz gerca žal, ker sem z njimi razžalil tebe svojega preljubeznji-vega Boga, neskončho: svetost iti dobroto, ki te' iz celega serca ljubim. Terdno sklenem, s tvojo gnado svoje življenje poboljšati in rajši, vse pre terpeti,. tudi celo smert, kakor da bi še s kakim grehom več razžalil tebe svojega preljubeznjivega Boga, ki si vsa svetost ill
neskončna dobrota. Daj :mi, gnado, da bom mogel ta svoj sklep spolnòvatr, prosim ste po neskončnem zaslu-ženji tvojega Božjega Sina, našega Gospoda . in Zveli-čarja Jezusa Kristusa. Amen.
O preljubežnjivi Jezus, moj Odrešenik, prijate! in dobrotnik naoje duše, ki si zanjo svojo predrago kri prelil ; ozri se milostno name in omeči moje serce, da .se v njem obudi resnično Obžalovanje, vsih . mojih, grehov.* Glej! jest sem tisti zgubljeni sin, ki sem zapravi jjal,tvpje premoženje; toda zdaj mi je. iz serca,žal za vso mojo nehvaležnost, s 'kte.ro sem te tako silno,žalil. Oh usmili se me še enkrat, pelje naj me tvoj angel k tvojemu namestniku, kteri bode ozdravil v tvojem imenu mojo bolno dušo in govoril besede hladila, mira in tolažbe nad menoj. ;
Akotee še ča», moli nektere očenaše za, pravo obžalovanje, priporočil j se tudi Marii in svetnikom ,y ravno ta' namen.
Sklep.	'
Da bo spoved veljav'na, moraš terdno skleniti,. da se res v greh ne boš. več povernil. Se posebno moraš Skleniti se večih grehov' varovati, zakaj kolikor. veči<So grehi, toliko veći je razžaljenje Božje. K temu je ravno tako potrebno prav za stanovitno se odločiti; da se. boš ogibal tistih ljudi, hiš ali krajev, kratkočasov itd., kjer bi zopet v greh zabredel, ako bi se jih ne. varoval, pa da se boš hudemu nagnjenju ustavljal, storjeno škodo popravil, sovražnikom odpustil, dobro ime povèrhìl. K temu pa je čez vse potreba Božje milosti, za ktero mor raš. ponižno prositi. V ta namen ti utegne tudi ta-le molitvica nekoliko služiti:
Na: novo spoznam, o Bog! kako nesrečnega‘so me moji grebi storili, iz celega serca mi je žal, da sem tako nepremišljeno, pa tudi liudovoljno tebe žalil. S tvojo pomočjo in milostjo prav za terdno sklenein, nikoli več od tebe še ne ločiti, rajši vse . hudo terpeti,
-( 191 )-
kakor še kterikrat v greh privoliti ali pa v nevarno priložnost greha se podati. Še zdaj mi pomagaj, o moj usmiljeni Odrešenik ! da se čisto skesano spovem in odv vezo : svojih grehov dosežem. Podpirajte pri Bogu to mojo ponižno prošnjo, Marija, moj, angel ■ varh, in : vri svetniki Božji, posebno pa vi imenitni spokorniki: Sv, Peter, sv. Marija Magdalena, sv. Auguštin; pa tudi vi prijatli nedolžnosti in mladosti : Sv. Alojzij, sv. Stanislav, sv. Katarina, sv. Barbara, sv. Neža, S. Ivancij, Kocijan, Kocijanila in Prot. Oh prosite zame, ker zdaj se bo godila moja sodba pred namestnikom Božjim.
Spoved.
Ako ti je treba na spoved čakati, se tačas zvesto .pripravljaj. Dog ne daj pri spovednici žlobodrati, nespametno se posmehovati, ali kaj enacega nespodobnega. Kdor kaj tacega počenja, n.i ve, kaj je spoved, in njemu se bo taka prederznost grenko povračevata. Ce si pa vse že opravil in se dobro pripravil, utegneš med tim molili druge molitve, kake litanije, rožni venec itd. Kdar prideš na versto, reci kleče:
Prosim, duhovni Oče, svetega blagoslova, da hi se mogel svojih grehov prav in čisto spovedati. (Tisti čas, ko te blagoslovljujejo, se pokrižaj in moli precej' očitno spoved:)
Jest ubogi grešnik se spovem Bogu. Očetu, vsega-mogočnemu, Marii Materi Božji, vsilil ljubim svetnikom in Vam častitljivi mašnik, namestnik Božji, da sem' po svoji zadnji spovedi, ki sèm jo opravil (povej tukaj kdaj), velikokrat in obilno grešil z mislimi, z željami, z besedami, z djanjem, z zamudo dobrih del; posebno se pa obtožim, da sem—(zdaj se razločno in brez pomade spovej svojih grehov).
a)	Vselej moraš pristaviti: 1. kdaj si bil zadnjič pri spovedi; 2. če šibil tudi odvezan in pri sv. Obhajilu.
b)	Tiste grehe najprej povej, ki se ti naj hujši zdč in ne pozabi tudi števila grehov pristaviti, - Hujših gre-
hov ne pravi tje po verhu, ampak razloči po okolišnah, kjer je treba. Manjih reči ni treba na dolgo razkladati, s tem se le čas zgubi.
c)	Spovednika se nikar tie boj, in ne zamolči nikoli nobenega greha, ko bi tudi naj veći in naj hujši Ml! zakaj s tem bi sv. zakrament oskrunil in troje zadol-ženje bi bilo silno hudo, tvoja nesreča grozno velika. Ko bi te skušnjave motile kaj zamolčati, prosi sv. Duha za serčnost in ne hodi k spovednici, dokler nisi prav terdno sklenil čisto se spovedati.
d)	Ako te spovednik kaj praša, moraš ob kratkem in razločno odgovoriti. Varuj se lagati, da boš to in to spolnil, ako v sercu drugac misliš, sicer bi bila tvoja spoved nevredna..
e)	Dobro poslušaj, kar ti spovednik naloži, da boš spolnil, zakaj k temu 'te rezna dolžnost veže.
f)	Kadar spovednik odvezo moli, obudi obžalovanje ali gr evengo, čez vse svoje grehe,'in kadar mašnik križ čez tebe stori, pokrižaj še tudi ti.
g)	Ako nisi odvezan, Dog ne daj k sv. Obhajilu hoditi, storil bi rop Božji. Opravljaj na tanko pokoro in gotovo moraš zopet ravno tisti čas k spovedi iti, ki ti ga je spovednik odkazal.
h)	Po spovedi ne smeš nikoli naravnost iz cerkve iti: tako delajo le nar bolj prederzni nehvaležniki ih divjaki. Poklekni na stran, zahvali s celim sercem Boga, ki ti je grehe odpustil, opravi molitve po spovedi, začni opravljati naloženo pokoro, ako je primerno.
Po spovedi.
Morebiti bo naj bolj primerno precej po spovedi moliti nektere očenaše in češenaniarije; na čast sv. Trojici za zahvalo; na čast Kristusovemu terpljenju za nadomestovanje, ako bi bilo po človeški slabosti kaj pomanjkljivega; na-čast Materi Božji za pravo poboljšan-
je; na čast angelu varim, da te varuje nevarnosti greha; na cast svojeinu lierstnemu pomočniku za stanovitnost itd.; naloženo pokoro.
Molitev.
Hvali moja duša Gospoda, in vse, kar je v meni, naj poviSnje njegovo sveto ime. Hvali moja duša Gospoda, in ne pozabi njegovega usmiljenja! Ori ti je milostno odpustil tvoje grehe, ozdravil te je tvojih slabost; tvoje življenje je otél pogube, skazal ti je svojo milost in usmiljenje. O Gospod, kako si ti prizanašljiv, milostljiv in usmiljen! Nisi z menoj delal po mojih grehih, nisi mi povračal po moji hudobii; temuč rešil si me zopet mojih grehov. Kakor se oče usmili svojih otrok, tako si seti, o moj Bog! usmilil mene ubozega, skesanega grešnika. Iz ljubezni do tebe, o predobrot-ljivi Bog! se bom zanaprej vsili grehov varoval, zares sem pripravljen rajši umreti, kakor tebe še s kakim grehom več razžaliti. Podeli mi k temu sklepu potrebno moč po Jezusu Kristusu, Gospodu in Zveličarju našem. Amen.
Sveta Marija, Mati Božja! ki si tolikim grešnikom sprosila spreobernjenje, pokoro, pa tudi stanovitnost do konca: ozri se tudi name z milostnim očesom in sprosj mi to neprecenljivo milost od Jezusa Kristusa, našega Gospoda.
Sveti angel varil! vari me po vsili mojih potih; vsi svetniki in izvoljeni Božji! prosite za-me, da nikdar več ne zgrešim steze čednosti in zveličanja. Amen.
Glej! kako srečen si zdaj; Jezusovo zaslužen je na sv. križu te je očistilo greha, ti je prineslo guado, te je spravilo z večnim Očetom; in odperte so ti v nović nebesa! O kako srečen si; zdaj si opravičen, z Bogom zopet sklenjen zopet, njegov otrok.
O varuj se novega greha, boj se ga, kakor nar hujega strupa, nar veci nesreče. 0 blagor tebi! kako
13
lepa jé tvoja duša, kako veseli so te angeli, s kako veliko ljubeznijo te v novic objame Kristus nebeški ženin naših duš. !
Da pa se boš zamogel ohraniti v zdanjem presrečnem stanu, sprejmi večkrat zakrament sv. pokore, vsaki mesec, in ako moreš še pogosteje. Bolj ko se očiščuješ, bolj bodeš spoznal svoje motranje rane in bolezni. Večkrat ko se uredno spoveš, bolj boš uterjen v dobrem, manji bodo nevarnosti, ki spravljajo dušo s prave poti, in bolj in bolj bo sklenjena duša tvoja s Bogom (Sv. Laurenz Just., Sv. Krizostom, kralj sv. Ludovik IX; sv. Alfonz Liguori; sv. Korel Baromej; sv. Frano Salezij i. t. d.). 2ie boj se v ti reči nobenega, ne imej ozir na nobenega ; in vedi, da v ti reči imaš slušati le zapovedi in nasvete naše- katoliške cerkve in da v dušnih rečeh imajo govoriti le modri dušni pastirji in cerkveni višji.
Sveto Obhajilo.
Ljubi kristjan, vse svoje moči dobro zberi, da se vselej vredno in skerbno k sveti večerji Gospodovi pripraviš. Bati se je, da jih je zato tako malo stanovitnih, ker v mladosti preveč nepremišljeno k sv. Obhajilu, hodijo. Skerbno se pripravi k tej preimenitni nebeški gostiji, da se vredno skleneš z večnim Ženinom svoje duše, kteri ima veselje sedež imeti v tvojem sercu, ako je čisto. Premisli preobilne dobrote, ki bo z njimi tvojo dušo obogatil. On ti bo 1. pomnožil posvečujočo milost ali guado Božjo; 2- odpustil tiho vse male grehe; 3. razsvetlil ti bo um ; 4. volji tvoji moč dal, da se boš ložej Imdc-ga varoval ; 5. oslabil in poteri tvoje hude nagnjenja in .strasti; vterdil tvojo stanovitnost v milosti Božji; 7. dal ti bo zastavo večnega življenja.
-( 19Ó ) -
Vari se pa pred vsim nar bolj nevrednega Obhajila, kterega se tisti deležen stori, Meri z zamolčanim smertnim grehom to angelsko jed vžije, ali pa je sploh terdovraten in brez vsega poboljšanja — v smertnem grehu. Tak nesrečen človek stori s samim nevrednim Obhajilom nov smertni greh, ki je veči, kakor vsi drugi, in on sam sebi sodbo in pogubljenje je, kakor apostelj pravi. Bog tbvari vsakterega tolike nesreče!
Ne pozabi pred šv. Obhajilom opraviti, kar si se Učil v ker sanskem nauku. 1. Obudi vero, upanje in ljubezen-, 2. moli ponižno preso. Bcšnje telo; hvaležno premišljuj Jezusovo icrpljenje in smert; 4. obuduj 'v sercu ponižnost, poterpežljivost, čistost in druge čednosti, posebno pa glej, da nisi s kom v sovraštvu, kadar imaš iti k večerji pohlevnega Božjega Jagnjeta. V tacili djanjih imaš zlasti priložnost vaditi se o večerih, kadar greš drugi dan k sv. Obhajilu.
Djanje vére.
Moj Bog! verujem v tebe pravega živega Boga, edinega v natori in trojnega v osebah: Očeta, Sina in svetega Dulia; verujem, da je Sin Božji, druga oseba v sveti Trojici, za nas človek postal, ter pel in umeri ; da je tretji dan od smerli vstal, in da po svojem v nebohodu sedi ob desnici Boga Očeta in bo prišel sodit žive in mertve; verujem, da je Jezus Kristus svete zakramente postavil, da nobeden brez vere in kersta, in po tem, kadar v greh pade, brez pokore zveličan ne bode; verujem, da je gnada Božja vsem potrebna, verujem tudi, da ti, moj Bog! vse dobro z dobrim in vse hudo s hudim plačuješ, da nam naše zasluženje samo po tvojem zasluženji pomaga; verujem neuiner-jočnost človeške duše; verujem zadnjič tudi vse, kar si ti po svoji sveti katoliški cerkvi zapovedal verovati, in da zunaj taiste nobeden zveličan ne bode. Vso to ..pa za to vérujem, ker si ti to razodel, kteri si \ ečna mo-
-( 196 )—
drost in resnica. V ti in za to katoliško vero I želim živeti in umreti. 0 moj Bog! poterdi me s svojo gna-do v ti sveti veri.
Djanje upanja.
Moj Bog! terdno upam po zasluženji, terpljenji in smerti svojega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa zadobiti odpušenje vsih svojih grehov ; zaupam s tvojo gnado in pomočjo tvojo voljo dopolniti, greha s@ varovati, in tako večno veselje in zveličanje doseči. In vse to upam zato, ker si ti, moj Bog, to obljubil, ki si vsegamogočen, neskončno dober in zvest v svojih obljubah, kteri ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti. Moj Bog in Gospod, stori še veči to moje upanje.
Djanje ljubezni.
Ljubim tebe, moj Bog, iz celega serca in čez vse, za to, ker si ti sam v sebi naj veči, vse ljubezni in časti vredna dobrota in lepota. Iz te ljubezni do tebe je meni močno žal zavoljo vsih grehov mojega celega življenja, ker sem z njimi tebe, svojega Boga, razžalil, in sklenem od zdaj na daljej tebe, svojega Boga, nikoli več ne razžaliti ; tebi samemu želim služiti, tebi v vsih rečeh dopasti, svojega bližnjega hočem zavoljo tebe kakor sam sebe ljubiti, in tako želim v ti ljubezni živeti in umreti. O Bog! vžgi v meni ogenj svoje ljubezni, da bom v sercu gorečo ljubezen do tvoje dobrote vedno ohranil. Amen.
Poceševanje.
0 naj vikši Gospod nebes in zemlje! Tebe vse nebesa molijo in trume nebeških duhov ti neprenehoma pojejo: Svet, svet, svet! Tudi jest te molim, trojedini Bog! molim te, o Gospod Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek! in spoznam, da si ti moj Odrešenik in
Zveličar, moj poslednji cilj in konec. Ker je pa moja molitev in po.češevanje vse preslabo in nevredno, torej darujem v molitev in češenje neskončnemu Bogu Jezusovo- naj svetejši Serce, njegove . rane in terpljenje, in sicer tako, kakor se to presveto Serce v tahernakeljnu samo neprenehoma, daruje. Darujem ti tudi, o moj Bog.! če.senje preblažehe Marije Device, vsili angelov, svetnikov in izvoljenih v nebesih in vsili vernih kristjanov na zemlji. Česen in hvaljen bodi, Bog Oce, ki si me stvaril; Bog Sin, ki si me odrešil in . si iz ljubezni do nas v naj svetejšem zakramentu pričujoč; Bog sveti Duh, ki me v sv. zakramentih posvečuješ: cesena moljena, hvaljena bodi presveta Trojica, edini Bog, od kterega je vse, kar koli sem in kar koli imam. Amen.
Obžalovanje in hrepenenje.
Bojim se, o Jezus !.. te k sebi vabiti, ker spoznam svojo silno slabost in nestevilne zanikarnosti. Žal mi .je iz celega serca in iz cele duše zavoljo moje tolike mer/.lote, neobčutljivosti, nehvaležnosti in tolikih vsak-. danjih razmišljenost in pkegreškov, s kterimi sem tvojo nezmerno ljubezen žalil, in strah me je pred te se približati. Ker si pa sam razodel, da je tvoje veselje biti s človeškimi otroci; zato te ponižno prosim, nikar tudi mene ne zaverzi, ki skesan in poboljšan k tebi pridem in se želim skleniti s teboj, s svojim pravim živim Bogom. Pridi tedaj k meni, kakor k Caheju in prinesi mi zveličanje; ozri se name, kakor na Petra, in odpusti mi ; oberili se k meni, kakor k razbojniku na križu, in bodi mi milostljiv!
Prošnja.
Prosim te, o usmiljeni Jezus! nadomesti v meni, kar je pomanjkljivega, odpusti kar je grešnega; stori močno, kar je slabega; razsvetli kar je temnega ; očisti, kar je premalo čistega; povzdigni, kar je nezaupnega,
in stori; da Se z dobro vestjo in z veselim sercem s teboj sklenem in na vekomaj tvoj ostanem. Amen.
0 Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo strèko ampak reci le z besedo, in Ozdravljena bo moja duša. (Eeci trikrat.)
Sveto obhajilo daruj presvi Trojici v čast in v hvdlò in v zahvalo za prejete dobrote ; in daruj ravno Sprejetega Jesusa nebeškemu Očetu v prosimi dar zd vse dušne in telesne dobrote, v tolažimi dar zavolio štor je* nih grehov. Skleni se v duhu z Marijo, z angeli An. Svet* tlim, z vsemi kristjani, ki danes tudi sv. obhajilo sprejmejo. Sosebno Boga prosi, da naj teči ali pa drugim kakšno posebno guado podeli zavoljo tega sv. obhajila in ne pozabi nikdar darovati sv. obhajilo za duše "v vicah.
Po sv. Obhajilu.
Čas po sv. Obhajilu je silno imeniten, torej še. vari razmišlfenja . in te le. imenitne reči opravi :	1. Zahvali
Jezusa p 2. inoli ga v tvojem sercu pričujočega; 3. prosi ga, z,a pomoč, da bi saj v noben smertni greh nikoli ne padel-, 4. obljubi mu zvestobo do smerti, ko bi te imelo še. toliko, premagovanja stati; 5. obudi vero, upanje in ljubezen; 0. prosi ga pomoči tudi v telesnih težavah in potrebah,
IVIoliiev sv. Ignacija.*)
Duša Kristusova posveti me; Telo Kristusovo reši me; Kri Kristusova napoji me; voda iz strani očisti me. 0 dobrotljivi Jezus, usliši me ; v svoje svete rane
*) S to molitvijo je sklenjeno 300 dni odpustkov, kolikorkrat se skesano moli; duhovni po maši in verniki po sv. Obhajilu pa zadohé z njo vsakrat 7 lét odpustkov; in kteri jo vsak dan pobožno molijo, zamorejo enkrat na mesec z navadnimi pogodbami popolnoma odpustek zadobiti (Pij IX. pros. 1854.)
skrij mo; ne dopusti mi ločiti se od tebe, pred hudobnim sovražnikom brani me; ob smertni uri moji pokliči me; in zraven sebe posadi me, da z angeli bom hvalil te — vse večne čase. Amen.
Občutljeji vselja in zadovoljnosti po sv. obhajilu.
Naj del sem, kterega ljubi duša -moja, sklenjen sem ž njim, deržim se ga, in ne pustim ga nikdar več. Jezus, ki sem ga ravnokar sprejel v serce svoje, in ki ga je za vselej objela duša moja, je tedaj popolnoma moj ! O sreča nezapopadljva ta: O veselje prečudno in čez vse sladko to! O in zakaj bi se jez ne štel cez vse srečnega : Ali ni Jezus veči, bòlji, mogöeneji od vsaeega pózemeljskega očeta, ali ni on skèrbneji, mileji, ljubezniv-ši od vsake matere na zemlji! Kje so stariši, da bi toliko storili za otroke svoje, kakor stori Jezus za nas, ki sem ga ravno kar sprejel? A ko nimam mater, nimam Očeta, imam pa tebe o moj Jezus! ti o nar boljši Gospod, od danes naprej si mi oče, si mi mati. Oe pa tudi še imam stariše, in če tudi so ini še tako dobri, ti o Jezus! si še bolji, ti si viši od njih; ti si tudi mojim starišem več ko oče, več ko mati, ti si jim vse, ti si in bodi tudi njim nar drajši zaklad.
Dalje, ali ne boš veselja kopernela -duša' moja, ali se ne boš radovala zavoljo pričujočnosti Jezusa samega pri tebi? Iše si slehern'človek koga, da bi ga ljubil: ženin iše neveste, nevesta ženina, prijktel prijatlà, brat brata, sestra sestro ; in glej duša moja, ti si najdla ravno kar več; ko so vsi ti !
Jezus je tebi Več, ko vsak žčnin te zemlje, ko vsaka nevesta. On je ne le nar lepši iz mèd vsili Človeških otrok, temveč je lepši od vsik angeljev; ne kerubini, ne serafini. Celo tudi Marija ne doseže lepote, prijaznosti, ljubeznjivosti tega ženina. Zvesti so si bratje, sestre v ljubezni, si pomagajo v nadlogah in britkostih, toda od njih zvesteji jo Jezus,' ki si ga ravno zdaj
sprejela, o ti presrečna duša moja! - In ali ni zares zvest, ali ni zares dober, ki vsak dan, po vsih krajih, samega sebe: z vsemi svojimi zakladi se slehernemu daje, da ga obiše, da se ž njim pogovarja, da mu vse potoži in da ga sprejme, ter da se edino ž njim sklene, kadar koli le hoče! Ako tedaj tudi nimam na svetu nobenega, da bi me ljubil ; ako sem sam na svetu, sem zapušena srota, ali zapušena udova, samoten revež, ako mi je cel svet nezvest postal, sem zaničvan, preganjan, nič ne de, tebe o Jezus imam vselej, ki si nar bolji ženin, nar bolji brat, nar bolji in ljubši, ko . .vsaka sestra, zvesteji od vsacega prijatla. Nasprot pa, če . tudi imam dosto dobrih prijatlov na svetu, brate in sestre, in ljudi, ki me sereno ljubijo, ti o Jezus ! ki te imam v sebi, me ljubiš še bolj, ti me ljubiš nezmerno, tvoja ljubezen si ostane zmerom enaka in nikdar ne mine, ti se mi daš samega sebe z vsemi svojimi dobrotami popolnoma v. last! vishnra onvm ns nog id »»»
Svet ljubi bogastvo, poželi denar, si zida palače, si kupuje dragine, si zaljša in kinča svoje stanovanja.
Jez pa sem v tih rečeh revež, ne posedem tega. Toda pri vsem tem, o ;ali nisem bogateji od vsega sveta zdaj, ko imam Tebe o Jezus v sebi! Ti sam v sebi si nar bolj popolnoma .bitje, nar bolj zveličani, nar svetejši Gospod! v tebi je nar večji bogastvo vsega tega, kar mora vsakemu človeku nar drajšega nar bolj za-željenega biti. Ti si naš cilj in konec, ti si Gospod, ki samega sebe užiti, gledati daješ izvoljenim na veke ; tedaj si ti nar veči in nar pervo bogastvo slehernemu človeku, ti si naš neprecenljivi zaklad, ti naš biser, ki več velja ko vsa zemlja, več ko vse zvezde, več ko solnce in luna in več ko vse nebesa. In, osreča za-me! tebe imam, ti si moj, ti si me objel, in si se mi popolnoma v last dal, kaj mi še manjka! Kaj mi bo tedaj mar za bogastvo pozemeljsko? In ako ga tudi po božji previdnosti dosto imam, o prav hip nimam serca vezanega nanj, poslužiti se ga hočem le tebi v čast in
v hvalo, bližnjemu v prid, in duši moji v zveličanje; pravo bogastvo pa išem le v tebi, o Jezus! ti moj zar klad, moja sreča, moje vse !
Sem bil nesreeeip. sem doživel veliko zgubo, ali me znabiti v prihodnje kaj tacega še čaka!
O nič ne de; ako je tako tebi o Jezus! ušeč. Kaj mi more biti mar za časne nesreče, za časno zgubo, ako tebe o Jezus! posedem. Ti si v meni, jez sem v tebi, mi dva sva sklenjena edino, in kadar sem tako edino sklenjen s teboj, v tebi imam vse, tedaj mi nič né manjka. .Zraven tega najdem v tebi zopet vse kar sem znabiti zgubik
V tebi počivajo starši moji, prijatli, bratje, sestre, ljubljeni moji; tedaj ako posedem tebe, o Jezus! najdem v tebi tudi vse taiste, ki sem jih nekdaj imel, pa potem zopet zgubil.
. , Hvala in zalivala toraj tebi, o Jezus ! zavoljo milosti in dobrotljivosti tvoje, s ktero si samega? sebe meni podelil! Čast, veličastvo, ljubezén, vdanost, bodi tebi, o Jezus ! v .presvetem zakramentu Rešnjega telesa tvojega od rvsih nebeščanov, od mene, od vsih mojih od vsili ljudi, od vsih vernih duš v vicah. Amon.
Razni občutki po sv. Obhajilu.
.0 Jezus, večna moja dobrota, večno moje veselje'! zdaj si moja posest, zdaj živiš v meni in jest v tebi. Yekomaj moljen, česen in hvaljen hodi za to nezmerno čast, ljubezen in dobroto! Ker se pa sam ne morem vredno zahvaliti, torej ti darujem v naj prisereniši, zahvalo tvoje lastno serce z vsim tvojim neskončnim zà-sliiženjem. Kličem tudi Marijo, vse angele, svetnike in izvoljene Božje, sklenite svojo ljubezen in zahvalo s slabo zahvalo mojega grešnega serca, in v edinosti z njimi te hočem vse večne čase v mislih, željah, besedah, in djanjih poveličevati, ljubiti in hvaliti za tvojo nezmerno dobroto. Oh zavoljo svojega preobilnega zasluženja sprejmi mojo zahvalo!
Iz ravno tega namena se ti zdaj in za vselej, o Jezus! popolnoma vdam, podveržem in izročim z vsim, kar sem in kar imam. Tebi hočem služiti, tebi delati, tebi počivati, tebi živeti, tebi umreti, tvoj na vekomaj biti. Daj mi, o Jezus ! zares rajši umreti, kakor z grehom se od tebe ločiti. Dodeli mi, o usmiljeni Odrešenik ! tako močno pomoč, da bom vsaki čas pripravljen, rajši življenje dati, kakor pa tebe razžaliti. Poterjuj me v skušnjavah, tolaži me v britkostib, podpiraj in povzdiguj me v obupljivosti, vari v sreči, vodi me v nesreči, bodi z menoj v bolezni, zveličaj me v smerti.
Obudi vero,. upanje, ljubezen.
(Glej stran 195).
Ljubezen k sercu Jezusovemu.
0 naj slajši in naj svetejši moj Gospod Jezus! iz globočine svojega serca te ljubim, in iz serčne ljubezni do tebe poljubim rano tvojega Serca. Vse svoje dni si ti mene ljubil, me v svojem Ijiibijočem Sercu nosil, in na pripomočke mislil, kako bi me k svoji Božji ljubezni pripeljal in zveličal. O dodeli, dodeli, mi moj Jezus, da bo ta tvoja močna ljubezen tudi mene nase potegnila in me z naj priserčniši ljubeznijo do tebe Vnela. O da bi te zamogel jest le saj nekoliko malo po spodobnosti in vrednosti ljubiti! Le za eno samo kapljico iz morja tvoje neskončne ljubezni te prosim, naj ona kane v moje merzlo serce, in vnel se bo v njem ogenj prave, goreče in delavne ljubezni do tebe in do mojega bližnjega. O sladko Serce Jezusovo, ti Serce mojega serca, ti zaklad moje duše, ti tolažilo mojega duha! tisuč in tisučkrat se ti zahvalim zasilno veliko ljubezen, ktero imaš do mene, in želim in hrepenim jo poverniti s tem, da tudi jest tebe s hvaležnim in ravnim sercem ljubim. Torej seréno ljubezen vnovič obudim do tebe; ljubim, ljubim te, o Jezus! le samega tebe želim ljubiti, v znamnje te svete ljubezni te
v svoje revno serce zaprem. Posveti, o posveti ga, in napolni ga s pravo, resnično in gorečo ljubeznijo. Amen.
Priporočenje v Serce Jezusovo.
Molim te, o Serce Jezusovo, iz cele moči svoje duše, in ti skazujem pravo božjo čast in poniževanje pred tvojim neskončnim veličastvom. Ker ti si naj imeiiit-niši zaklad, ki ga spoznam. Ti si prava skrinja miru in sprave, v kteri Božja natóra počiva. Tebi posvečujem in darujem svoje serce z vsimi mislimi, željami; besedami in deli, in naj bodo vse po tvojem božjem Sercu v večno čast ravno tega tvojega naj svetejšega Serca doprinašane. 0 ti prebodeno Serce Jezusovo ! v tvojo globoko rano zaklenem jest svoje serce, da ga nobena sila več iztergati ne bo mogla, da bo moje serce tvojo ljubezen in moč iz tvojega Serca, o Jezus ! zadobilo, in vse, svoje želje po volji tvojega Serca ravnalo. Amen.
Po svetem obhajilu tisti dan imaj v Bogu zbrane misli. Varuj se greha; ako se nekoliko pregrešiš vslcd človeške slabosti, se hitro in s skesanim sercem oberni k Jezusu, in ga prosi, da naj te nikdar ne zapusti. Vsako jutro, ali se že zamoreš s tel.sno pričujočnostjo ali le z duhom vdeležiti sv. maše, ponovi sklenitev z Jezusom v duhovnem obhajilu. Kadar te slmšnjavec moti, in te zapeljuje v poprešnje pregrehe, samega sebe opominjaj rekoč: o kako bi mogel zopet prostovoljno v tako nesrečo zabresti, da bi grešil, ter Jezusa zgubil, ki sem ga ne damo sprejel! o nikdar več ne bom grešil; beži proč od mene skušnjavec, zapusti me za vselej o nesrečni, o gerdi greh, beži od mene proč, vzrok mojega greha! Ti pa o Jezus ostani pri meni in ne zapusti me!
Potem naj bo tvoja. nar veči skerb ta, da se po slehernem sv. obhajilu sosebno v eni čednosti vadiš; tedaj boš vselej k prihodnjem sv. obhajilu z novo čednostjo olepšan priti, in s tem Jezusu dopadljiv dar hvaležnosti na oltar položiti zamogel.
Že iz tega 'lahko posnameš, koliko ti bodo svete obhajila koristile, in kako dobro da je, se pogosto' z Jezusom v sv. obhajilu skleniti.
Ta še od druge strani bodeš hjbko spoznal korist vrednega in sicer pogostega sv: obhajila.
Vera namreč nas uči, da smo. po Jezusu Kristusu edino sklenjeni s svetniki v nebesih, z vernimi dušami v vicah, in z verniki na zemlji:	Vse svoje dobra dela
tedaj doprinašamo svetnikom v čast, dušam v vicah v rešenje iz vic, in vernikom na zemlji v pomoč. Nar lepši, nar sveteji, nar bolj zveličgnsko opravilo naše pa je sv. obhajilo. Tedaj sveto obhajilo sprejemamo, da svetnikom čast skazemo, da dušam v vicah pomoč donaša-mo, in da vernike, brate in sestre svoje v Kristusu podpiramo po poti proti večnosti.
Darujmo tedaj sv. obhajilo vsakibart za enega ali za več iz med svojih, bližnjih, sosebno za taiste, ki bi radi sv. obhajilo sprejeli, pa ga ne morejo, kakor so delavci, posli, bolni, vojaki, kupčevavci, mornarji, verni prebivavci gord, picšav in dežela po drugih delih sveta, kamor duhovni malokrat pridejo; — kakor tudi Za taiste, ki vsted poniahkljimgd spoznanja sv. obhajilo sprejemati nočejo; - ti so, n. pr. nekteri ljudje viših, ime-nitiiijih stanov; bogatini, prebivavci mest i. t. d. kterim so veselja in kratkočasi ljubši, ko gospod Jezus v presv. Eešnjem telesu.-Da se pa v ti reči'kaj več storiti za* more, je treba pogosto in vselej prav vredno prejeti Jezusa v sv. Eešnjem telesu; in kteremu je dana sreča pogostega sv. obhajila, naj gd sosebno tudi za duše v vicah Sprejema, da jim pomoč in rešen j« prinese.
Kdor je ud ene ali več bratovšm, in tedaj večkrat popolnoma odpustkov deležen postane, naj po sv. obhajilu moli pet očenašev in pet češenaniarij v prid lieršanske in katoliške cerkve, za . sv. Očeta, za škofe in duhovne ; ža razširjenje vere in cerkve, za spreobernjenje grešnikov, krivovercev in nevernikov..
-( 205 ) -
Potem pa naj našteje taiste duše rangih umerlih, ki so mu sosebno pri sercu, in naj za nje daruje popolnoma odpustih. Pri tem naj se spominja večkrat tudi umerlih revežev, sirot, udov in družili tacili, ki nimajo znabiti nobenega, da bi sosebno za nje molil,, ki nimajo na grobu nobenega znamnja, hi se morabiti še nobeden-hrat kaka sv. maša za nje brala ni.
Nar bolji bo, si darovanje sv. obhajila vrediti, da se kaka oseba ne pozabi, kteri smo hvaležnost in ljubezen dolžni. Tedaj daruj Bogu eno obhajilo za svoje stariše, žive ali mertve; drugo za taiste, ki so te izre-jcvali, pođućevali, ti pomagali k boljšemu stanu, ki so še živi, ati pia že inerivi ; tretjo obhajilo za brate in sestre in taiste, s Menimi si s posebnimi vezmi božje ljubezni zvezan, naj bojo ali še živi ali že mertvi\ i. t. d.
Tako bodo tvoje sv. obhajila živini in merivim v prid in v pomoč, tebi pa bodo prinesle ne le zveličanje, temveč ti bodo v nebeški venec ' nar lepši, nar drajši biser uložile,
Molitev pred pridigo.
Moje serce je pripravljeno in željno slišati tvojo besedo; tvoj uk in tvoje opominovanje hočem ponižno sprejeti. O Jezus! luč sveta! razsvetli moj um, očisti in pripravi moje serce. Sveti Duh, kteri nas s svojo sveto gnado razsvetljuješ, vžgi v mojem sercu ogenj Božje ljubezni, da po Jezusovih naukih zvesto živim in večno srečo dosežem. Amen.
Molitev po pridigi.
Zahvaljen hodi, o Gospod! da si mojo dušo s svojo božjo besedo nasitil. Jezus Kristus! ker si tako žlaht’ no seme svetega nebeškega nauka na njivo mojega serca vsejal, prosim te, dodeli mi gnado, da Božja beseda? ki sim jo slišal, obilni sad dobrih del obrodi, da g
njimi večno življenje zaslužim. Prosim te, o Jezus! dodeli mi gnado, da vselej po tvojih naukih zvesto živim, in se nikdar več od tebe ne ločim. Amen.
Ko je pridigar svoj govor sklenil, povzemi vse taisto iz njega, Iver je nar bolj ganilo tvoje serce. Ponovi v sercu večkrat čez dan slišani poduk, spominjaj se ga vsak dan tedna, in vravnaj življenje svoje po njem. Tudi druge udeleži slišanega podučevanja, in jih prosi, da naj živijo po njem. Ako znaš pisati, si ta navh z malimi besedami zapiši, da ga ne pozabiš.
Sosebno dobro bo, v družini, govoriti od naukov, lei jih duhovni v nedeljah oznanujejo v hiši božji, na-mest da bi družba opravljala in obrekovala druge, in sc udeleževala pokoarjenja dobrega imena.
Pred vsem pa se varuj pridigarje oponašati, zaničevati njih govore ali zavoljo deklamacije, to je obna-- še pri oznanovanju božje besede, ali pa zavoljo zapo-padka njih govora, ki ti, bodi si iz kterega uzroka koli, ne dopacle. Ne glej na njih veliko in lepo, edi pa majhno in slabo zgovornost in učenost, ne na njih zunanjo postavo, tudi ne na njih okolišne
Spominjaj se pa vselej tega, da pridigar oznanuje narnest Kristusa božjo besedo; poslušaj tedaj cerkvene govore duhovnov vselej z dobrim namenom, se kaj svetega naučiti.
Iz vsake tudi še tako slabo vravnane pridige, se lahko kaj naučiš; in ako bi ne bilo clruzega, kakor da slišiš oznanovati iz ust božjega namestnika preso, ime Jezus, zadosto naj ti bo, že samo to nar slajši ime „Jezus'-1 naj vžiga serce tvoje k zmerom veči ljubezni.
Litanije
od svetega Rešnjega telesa.
{jospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!
Kriste, usliši nas!
Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
Sin, vsega sveta rešnji Bog!
Sveti Duh, resnični Bog,
Sveta Trojica, en sami Bog,
Jezus, kteri si pri zadnji večerji samega sebe svojim učencem zavžiti dal,
Jezus, kteri si v presvetem Zakramentu resnično pričujoč, z dušo in s telesom, s kervjo in z mesom, po Božji in človeški natori,
Jezus, živi kruh, kteri si z nebes prišel,
Jezus, kruh angeljev,
Jezus, kruh izvoljenih,
Jezus, kruh močnih,
Jezus, kruh čeznatorni,
Jezus, skriti Bog in Zveličar,
Jezus, studenec vsih milost,
Jezus, večini in naj čistejši dar,
Jezus, nekervavi dar nove zaveze,
Jezus, nedolžno Jagnje Božje,
Jezus, skrita mana,
Jezus, Beseda, ktera je meso postala in vedno med nami prebiva,
O naj svetejši Zakrament,
Naj veči skrivnost Božja,
usmili se nas!
Spomin naj večik čudežev Božjih,	\
Prečudno znamnje naj veži ljubezni Božje, Zakrament večne ljubezni,
Skrivnost vere,
Dar sprave za žive in mertve,
Naj veči moč v skušnjavah,
Naj močnejši orožje zoper hudobnega sovražnika, Naj imenitnejši vsih darov Božjih,
Presveti spomin Gospodovega terpljenja in njegove smerti,	-
Presveta Gospodova večerja, pri kteri angelji strežejo, Naj veči veselje pobožnim dušam,
Naj veči dobrota vernim kristjanom,
Naj slajši živež našim dušam,
Moč slabim,
Tolažba žalostnim,
Pomoč zapušenim,
Popotnica vsim, ki v večnost gredo,
Zastava večnega življenja,
Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus!
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!
Vsega hudega,
Vsega greha,
Nevrednega prejemanjatega presvetega zakramenta, Poželjenja mesa,
Poželjenja oči,
Prevzetnosti življenja,
Vseh pregrešnih priložnost in nevarnost,
Skrivnih skušnjav in zalezovanja hudobnega duba, Vseh nesreč,
Nagle in neprevidene smerti,
Večne smerti,
Z ljubeznijo, s ktero si ta zakrament postavil,
Z ljubeznijo, s ktero si pri zadnji večerji svoje aposteljne obhajal,
Z ljubeznijo, s ktero tudi nas s svojim presvetim Rešnjim telesom poživljaš.
reši nas, o Jezus!	usmili se nas!
Z ljubeznijo, s Mero se v tem presv. zakramentu za nas daruješ,
Z ljubeznijo, s ktero v tem daru Božji pravici zadostuješ,
Z ljubeznijo, s ktero nevrednim kristjanom zanašaš,
Z ljubeznijo, s ktero v tem zakramentu tolikanj nefasti terpiš,	^
Z ljubeznijo, s ktero s stola svoje milosti tako ' usmiljeno na nas'gledaš,
Z ljubeznijo/ s ktero nas tako dobrotljivo poslušaš,
Z ljubeznijo, s ktero v tem presvetem zakramentu tolikanj milost skazuješ,	ij
Z ljubeznijo s ktero v tem presvetem zakramentu !
do konca sveta pri nas ostaneš,	j
Mi ubogi grešniki,	,
Da nam zaneseš,
Da nam vse naše grebe odpustiš,
Da nas v živi veri v ta presveti zakrament po-terdiš in obderžiš,
Da v naših sercih terdno zaupanje v ta naj svetejši zakrament obudiš,
Da v naših sercih gorečo ljubezen do tega naj svetejšega zakramenta pomnožiš,'
Da naše češenje' in našo pobožnost k temu presvetemu zakramentu pomnožiš in ohraniš,
Da nam gnado daš, vselej z dobro pripravo k f tvoji Božji mizi pristopiti,
Da nam sad tega presvetega zakramenta obilno dodeliš,	: *
Da resnično češenje tega naj častitljivšega zakramenta med nami pomnožiš,	,
Da vso nečast od te naj častitljivši skrivnosti Božje j zavaruješ in odverneš,	|
Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš,
Da vsim nevernikom luč prave vere dodeliš,	j
Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš, J
im
prosimo te, usliši nas, o Jezus!	reši nas, o Jezus!
>co
I 3
s NI
cp >-s
Da naše serca s svojim milostljivim obiskovanjem
razveseliš in očistiš,
Da nam vselej veselje nad tim presvetim zakramentom daš,
Dal vedno v nas ostaneš in mi v tebi,
JDa nas konec našega življenja s to nebeško popotnico previdiš in oveseliš,
Da nas poslednji dan k večnemu življenju obudiš,
Da vsim dušam večni mir in pokoj dodeliš,
Da nas na sedežu svoje milosti dobrotno uslišiš,
Jezus, Sin Božji,
Jagnje Božje, ki grebe sveta odjemlješ, zanesi nam, Jezus !
Jagnje Božje, ki grebe sveta odjemlješ, usliši Jezus J
Jagnje Božje, ki grebe sveta odjemlješ, usmili se nas, o Jezus !
Cfi
O
u
o«
nas. o
Kriste, sliši nas!
Kriste, usliši nas!
Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oceniš. Češena si Marija.
V. Dobrotljivi in usmiljeni Gospod je spomin svojih čudežev storil.
0.	Dal je brano njim, ki se ga boje.
V. Kruh z nebes si nam dodelil.
0. j Ki vse razveseljenje v sebi ima.
V. S tvojega altarja, o Gospod, prejemamo Kristusa. O. Kad kterim se razveseljujete naša duša in naše telo. V. Gospod, usliši mojo molitev.
O. In moje vpitje naj do tebe pride.
Molimo.
0 Bog, kteri si nam v prečudnem zakramentu spomin svojega terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega Telesa in tvoje Kervi tako častiti, dasadtvo-
jega odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.
Gospod Jezus Kristus, Sin Božji, ki si po volji Očetovi s pripomočjo sv. Duha svet poživil, reši nas po strahoviti skrivnosti svojega Telesa in svoje Keryi vsili naših pregreh in vsakterega zlega; dodeli nam, da se bomo vselej tvojih zapoved deržali, in ne dopusti, da bi se kdaj od tebe ločili.
Bog, ki si njim, ki te ljubijo, nevidne dobrote pripravil ; vlij v naše serca ogenj svoje ljubezni, da bomo tebe v vsem in čez vse ljubili, in tvoje obljube, ki vsake želje presežejo; srečno dosegli. Po Jezusu Kristusu,-Gospodu našem, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog vekomaj. Amen.
Obiskovanje sv. Rešnjega telesa.
„Moje veselje jc, prebivati med človeškimi otroci.“ Tako si govoril ti o nar ljubeznjivši Jesus ! O čudapol-ne besede! O besede polne sreče in veselja za nas zapu-šene in revne Evene otroke v ti dolini solz! Bog sam je izustil te besede, On, ki vso zveličanje, vso zadovoljnost najde že sam v sebi', On, ki je večni, nezmerni, brezkončni Bog, hoće prebivati med nami, ter se je skril v revno podobo kruha, in ostane tam iz ljubezni do nas. 0 čudo, o neizrečeno, nezapopadljivo čudo! \
Pa zraven tega je drugo čudo to, da on prebivati, hoče v kraju, v kterem je zapušen, zanemarjen, skoraj popolnoma pozabljen. Kako malo namreč je kristjanov, ki se približujejo Jezusu, ki vedno prebiva med nami! da bi ga hvalili in molili. Prizadujmo si tedaj mi, popravljati toliko nehvaležnost, in v ta namen hodimo vsak
dan presv. Beštije telo obiskat; kadar pa nam je lo nemogoče, pojme k Jezusu v presv. Rešnjem telesu v duhu.
Naše obiskovanje pa naj bo tako le vravnano:
1.	Obudimo, ko se odpravimo od doma Jezusa obiskat, namen obiska nja, ki naj bo čista ljubezen. Recimo tedaj sami pri Sebi’: „O Jezus grem k tebi, ki si moja edina ljubezen na zemlji, zavoljo tega, da ti ljubezen skačem, da se ta ljubezen poviša, da ogenj te ljubezni sožge v meni vse korenike pregrehe, in obudi v duši moji vse lceršanske čednosti.“
2.	Ro poti do cerkve naj te žene želja po Jezusu, in kterega koli srečaš, mu želi v sercu Jezusovo ljubezen, in skleni tudi zanj darovati tvoje obiskanje.
3.	Ko v cerkev stopiš, prozdravi svetnike, kterim v cast so posvečeni oltarji te cerkve; potem počasti angele, Kerubine in Serafine, ki tu obličje Jezusa gledajo in ga molijo. Prosi jih, da ti pripuste, da med nje stopiš, in se jim pridružiš; tedaj ž njimi sklenjen pojdi pred oltar presv. Rešnjega telesa.
4.	Tu padi na kotena in s sereno ljubeznijo reci: „Ilvaljcn, česen, poveličevan bodi o Jezus moj! v presvetem Rešnjem telesu od Marije, od vsih angelov, od vsili svetnikov, od meiie vbozega grešnika, in od vsih ljudi!'1 Spoznaj svojo nevrednost, obudi kesanje zavoljo svojih grehov, in prosi, da naj te Jezus s svojim usmiljenjem vrednega stori, se ž njim pogovarjati.
5.	Pozdravi in moli v kratkem zdililjeju po Jezusu Kristusu njegovega večnega Očeta, in svetega Duha, ter obudi vero, upanje in ljubezen do presvete Trojice.
6.	Zdaj premišluj nekoliko in sicer kolikor ti čas pripusti, življenje Jezusa Kristusa, ki je tu v presv. Rešnjem telesu resnično pričujoč. Kdor hodi Jezusa vsak dan obiskat, si zna petnajst delov svetega rožnega venca tako razdeliti, da sichern dan enega tih delov premišljuje.
To premišljevanje naj■ obstoji v obujenju vere v to resnico, Mero nam del rožnega venca pred oči stavi, v
zahvali večnemu Bogu zavoljo spoznanja te skrivnostne resnice, v veselju zavoljo dušnih dobrot, hi se iz Jezusovega življenja in djanja za nas izhajajo, in v prošnji, da bi mi po ti resnici svoje življenje vravnali. Potem naj obiskavec deset češenamarij, čast Bogu, in oče naš moli. V petnajstih dnevih je premišljeval celi rožni venec, tedaj naj na šestnajsti dan prične od začetka-, tako se bo to premišljevanje doveršilo dvakrat v mescu.
Zavoljo spremena sepa znajo zvoliti v premišljevanje pred sv. Rešujem telesom drugi mesecštaeijoni Jezusovega terpljenja.
Kdor pa menjkrat Jezusa v presv, Bešnjem telesu obiše, zna premišljevati, klečijoč pred njim:	- -
Enkrat, da je Jezus naš Bog. Jezus je očitno s čudeži, z besedami lastnimi, s prerokvanjem dokazal svojo Božjo natoro. Molili so ga sv.'Peter, Marta, apo-steljni in od takrat vsi verni, skoz vsa stoletja noter do današnih dni po vsih krajih sveta. Molijo ga angeli in svetniki v nebesih.
Drugikrat premišljuj Jezusa, kakor nar višega Duhovnega, ki je dal samega sebe v dar na križu zavoljo naših grehov, in se daruje še sichern dan svojemu Očetu za človeštvo v sv, maši, in v pričujočnosti v presv. Rešujem telesu.
Tretjibart Jezusa premišljuj svojega nar zvestejega Prijatla, kteri je vse popustil, vse zgubiti hotel, samega sebe uničil, da je tebe ovčico svojo, prijatla svojega, otél iz brezna večnega pogubljenja.
Četertibart premišljuj Jezusa svojega nar boljega Voditelja, ki ti je pot pokazal, in ti jo še kaže, ki pelje gotovo v nebesa; on sam gre pred teboj spaličo sv. križa, in ž njim te varuje sovražnikov, nesreč, pudica ; in ako Vendarle padeš, te zopet vzdigne,
Peiibart premišljuj Jezusa Tolažnika nar slajšega. V vsih nadlogah tevabik sebi, ti daje samega sebe, ti naznanja veliko plačilo zavoljo tvojih križev, in, ti po svoji previdnosti, pomaga venkaj iz- srede težav in križev.
-( 214 )-
Sestibart premišljuj Jezusa svojega, Gospoda. On te je otet iz.sužnosti greha in hudobnega duha, je pripravil na zemlji pravo pašo duši tvoji, ti daje svoje telo v. šivaš, svojo hri v pijačo, in ti je pripravil v nebesih neminljivo dedšino.
Sedmibart premišljuj Jezusa, nar lepši Zgled vsa-cega kristjana. V vsih okolišinah življenja nam on ponižnost, pohlevnost, poterpežljivost in ljubezen svojo pred oči stavi, in lahko je s ter dno voljo in stanovitnimi sklepi hoditi po poti, po Meri je hodil on, naš nar Iju-beznjivši Jezus.
To sedmero premišljevanje je lahko tudi razdeliti med sedem dni tedna.
7.	Ko si premišljevanje doveršil, prični ga darovati za se in za druge; sosebno se tu spominjaj grešnikov, nevernikov in krivovercev, da bi zpoznali katoliške vere sprelepe in edino zveličavne resnice, da bi se spreobernili ih se poboljšali, da bi tedaj verovali v pričujočnost Jezusa v presv. Bešnjem telesu in ga vsled tega ljubili, molili in sprejemali. Ene krati v mescu, postavim v petkih obiši sv. Rešuje telo dušam v vicah v prid.
8.	V žalostnih in nemirnih časih vso svoje obiskovanje daruj za nje, ki so od nesreč nar bolj prizadeti. Tako n. pr. v zdanjih časih, ki so sv. Oče, s cerkev jo vred, preganjani, naj ljubitelj presv. Rešnjega telesa -in to mora biti vsak katoličan - enkrat ali dvakrat v tednu, n. pr. v četertkih in nedeljah sv. Bešnje telo obiše v pomoč našemu ljubljenemu Očetu papežu Biju IX.
V vojsknih časih, kakor jih imamo tudi zdaj, obi-šimo presv Rešuje télo večkrat našim vbogim bratom v pomoč, Mere strašna kazen vojske in nemiru, punta in revolucije nar bolj prizadeva.
Obišimo pa tudi večkrat presv. Rešuje telo njim v pomoč, ki so jo nar bolj potrebni; ti so naši duhovni in deželjski vladarji. Vse dan danes na naše višji pastirje gleda, od Merili modrostnega vladanja toliko duhovne sreče, duhovnega napredovanja njihove cede visi; tedaj
obišimo presv. Bešnje telo za naše Nadškofe in Škofe in za vse naše dušne voditelje; kakor tudi za deželske poglavarje sosebno za svojega ljubljenega Cesarja, ki nam ga je Bog postavil, da naj modro in po poti sreče vlada ljudstva, ter jim mir ohrani, cerkev pa in nje pastirje da naj jih varuje sovražnikov.
9.	Ob koncu svojega obiskanja skleni, da ves čas, dokler, ne prideš zopet tu sem, hočeš služiti Bogu v ljubezni, v pridnem delu, v dopolnjenju dolžnost svojega stanu in da se hočeš vaditi sosebno v čednosti... (tu jo imenuj), tedaj da ž njo ozaljšan hočeš biti, kadar prideš zopet Jezusa obiskat.
Skleni se v novič z angeli in svetniki, položi serce svoje na oltar, pusti ga tu; prosi Jezusovega blagoslova, ter pojdi proti donni.
10.	Med delom, ali po poti, sosebno, ko vidiš od daleč cerkev, ali greš memo nje, pozdravljaj večkrat čez dan presv. Bešnje telo z besedami: vPočešeno, pozdravljeno, hvaljeno in moljeno bodi presv. Bešnje telo od mene, od vsili nebeščanov, od vsili ljudi in od psih. vernih duš v vicah.'1
Kdor pa hoče raji brati pri obiskanju presv. Ne-, šnjega telesa, se mu tu ponudijo nektere premišljevanja povzete iz starega rokopisa.
I.
Spoznaj veliko srečo, da imaš priložnost vsak dan s svojim Jezusom pod podobo kruha se pogovarjati. Po-prašaj na poti, preden v cerkev prideš, samega sebe, in reci: Kdo na tebe čaka v cerkvi? C govori si sum sebi: Na me čaka v tabernakeljnu Stvarnik nebes in zemlje; pred njim se pripogujeio vse kolena v nebesih in na zemlji. On je zadosti mogočen me varovati; on me hoče poslušati, on me hoče uslišati, on me hoče ; za svojega dediča sprejeti, on me hoče v nebesih pri sebi imeti; torej se spodobi, da ga tudi jest na zemlji obiskujem. Oh sreča nad vse. sreče ! Ako ti iz ljubezni: k
njemu popotvaš, ti bodo vse stopinje iz tvoje hiše do cerkve povernjene ; angel varh jih šteje, in jih bo zadnjo uro v tvoje tolažilo prinesel.
Zdihovanje pred tabernakeljdom.
1.	0 častitljivi, nikoli ne zadosti prehvaljeni Jezus! kdo sem jest, in kdo si ti? Jest sem nehvaležna, nevredna tvoja stvar; ti pa si Najvikši, pred kterim se angeli tresejo. 0 kolikošno ljubezen sem ti dolžari, da ti, moj Bog, Gospod večne slave, noč in dan med nami prebivaš!
2.	O ljubi, o poterpežljivi Jezus ! kako'daleč te je
ljubezen prignala. Eno samo lučico za ljubo imaš, ena svetilka ti je zadosti, z. lesenim tabernakeljnom si zadovoljen. Noč in dan na altarju prebivaš, nàj bò kdo pri tebi, ali nobeden. O ljubezen čez vse ljubezni! Ti ne išeš tukaj nič sam za-se; mene išeš, zavoljo mene tukaj prebivaš.	'•
3.	Zavoljo tvoje preobilne ljubezni hočem in moram po pravici tudi jest le tebe samega čez vse ljubiti. Iz serca vošim, da bi ti, ljubi Ženin moje duše! bil tolikanj ljubljen in tolikrat preljubljen, kolikor je kapljic v morju, kolikor cvetlic po zemlji, kolikor je zvezd na nebu, kolikor vseh stvari na svetu; želim imeti vse serca tvojih služabnikov in vsih angelov, in tebe ž njimi ljubiti.
4.	Oh ljubeznjivi Jezus! od kod vendar izhaja, da ti ljudje, kteri imajo um in pamet in znajo vse reči preceniti, vedo od vsih reči govoriti ; vendar tebe ne spoznajo, tebe ne ljubijo, na te ne mislijo, od tebe ne znajo govoriti. Vse reči imajo prostor v njih sèrcih, tudi ljubezen do prijatlov ima v njih mesto ; le Samo ti in ljubezen tvoja nimata v njih prostora! Pa, kaj od drugih ljudi govorim, ker imam sam tako merzlo, tako neobčutljivo, tako terdo; tako nehvaležno serce do tebe! O Jezus! omeči nas, ö Jezus, poboljšaj nas!
5.	Vse mojé misli, želje in nagnjenja, se imajo v tebi sniti, tebe častiti, tebi služiti. Srečni So bili sVeti trije Kralji, ki so te novorojenega obiskali, spoznali, ljubili in molili, ko so te v človeški natoli vietili; pa srečen šem tudi jest, ker dasiravno te s telesnimi očmi ne vidim, té: Vendar z močjo svete vere vidim, v duhu govoriti slišim, ker te pred seboj pričujočega imam in z angeli častim in molim.
6.	Sveti Avguštin govori: „Kjer je ‘ljubezen, tam je vse lahko, nič ni težko.“ Zdàj urnem besede svetega očeta: kako z velikim veseljem si ti, moj Jezus! tekel in pri studencu Siharji čakal na samarij ansko ženo, da bi ž njo govoril, ter jo k pokori pripeljal in ji proti nebesom pot pokazal. Kavno zato tudi tukaj na mene čakaš, da bi se z menoj pogovoril, me k pokori obudil, ljubezen v mene vnel in me v nebesa pripeljal.
7.	Oh, naj svet ljubi, kar hoče; naj hlepi po blagu, po časti; naj se svet veseli pri gostarijah, pri godbi, plesu ali petju: jest se hočem samo v tebi veseliti, o moj Bog! vse nevarne posvetnosti pa'se varovati in samemu tebi služiti, tebe, naj boljšega prijatla, v taber-nakeljnu večkrat obiskovati. Meni je več, le pol ure pri tebi v premišljevanju biti, k tebi zdihovati, kakor celi dan pri gostarijah in posvetnih kratkočasili s svetom se veseliti.
8.	Kdo ho meni pomagal tebe po vrednosti ljubiti, se pred teboj prav poniževati, te prositi, moliti in častiti! Vi letukaj pričujoči angeli ! pomagajte mi k pravi ljubezni, posodite mi goreče želje za pravo ljubezen. Sveti Janez Krizostom govori: „Kjer se znajde naj své-tejši zakrament, tam je veliko tisuč čistih angelov“. O vi tisučere trume čistili angelov, sprosite mi očišenje mojega grešnega serca, da bom z njim zamogel čisto Jagnje Božje v tabernakeljnu vredno moliti in ponižno častiti in poveličevati.
9.	O da bi zamogel jest vselej na le-tem kraju ostati, te tukaj s tvojimi angeli vživati, ljubiti in moliti! Da bi pač mogel, kakor sveta Marta, tebi streči, ti v svojem sercu prijetno in ljubeznjivo gostovanje napraviti. O da bi mogel, kakor Marija, vselej pri tvojih svetih nogah 'sedeti in tvoj sveti glas poslušati : vse ure bi mi bile vesele in kratke, ker ti sam si pravo tolažilo in resnično veselje na svetu; o bodi tudi meni razveseljevanje in tolažnik. Ljubezen želi ljubljenega viditi, posesti in njegov glas poslušati: jest tebe ljubim, ali ne vidim te, ne slišim te; zato mi je težko in britko pri sercu, dokler te v nebesih ne bom vidil, o moj ljubi Oče! Ali je pa mogoče, da bi moje oci — tako pregrešne — enkrat gledale tvojo neizmerno lepoto da bi moje ušesa poslušale angeljsko petje, da bi jest, ki sem prah in pepél, smel pred tvoje sveto obličje priti? Ti, o Ježus, dobri Pastir, večna milost in dobrota, mi boš k tenni pomagal; v tebe upam. Amen.
El.
Kdo calca noč in dan na tebe v cerkvi? Odgovor. Na-me čaka naj lepši, naj blagši, naj svetejši Ženin moje duše. Le-ta je za-me umeri; leta se hoče z mano pogovoriti ; le td mi ponuja perstan svoje prijaznosti : k njemu, pojdem in svoje zdihovanje mu hočem naznaniti.
Zdihovanje.
1.	V ti Božji veži, kjer te nebeški angelci časte in molijo, te tudi jest z njimi vred molim. Ko bi ti pač mogel vso čast poverniti, ktero ti odjemljejo grešniki po vesoljnem svetu, ko bi pač mogel vse krivice in oskrunovanja odverniti in ustaviti, ktere grešniki delajo. Ali da bi zamogel vso čast poverniti, ktero sem ti odvzél in vse krivice popraviti, ktere sem ti storil. Veliko krivic in zasramovanja so ti storili ob času tvojega britkega terpljenja tvoji sovražniki, veliko zlega
si preterpel v Kajfovi hiši ; še več hudega se ti zgodi sedanje čase.
2.	Ako pomislim nehvaležnost in pregrehe sveta, in pa nezmerjeno lepoto in svetost tvojega obličja, se mi zares milo dela, ker ti, naj veči lepota, nisi ljubljen, ampak še zaničevan.
3. Iz serca želim vso čast in hvalo, vso ljubezen, moj Bog! tebi dati, kakoršno so ti od začetka sveta skazovali angeli in bogoljubni; ponovim vso ljubezen, ktero je prečista, brez vsega madeža vselej ohranjena Mati in Devica obudovala od perve minute svojega svetega življenja do svoje poslednje ure. Z le-to ljubeznijo te želim ljubiti, moj Bog ! O da bi jo zamogel res imeti, o da bi mogel nadomestiti čast, ktero ti greh odjemlje!
4.	Izbriši mi iz serca, moj Bog ! vse prazne, nepotrebne hude in nevarne misli, ker pred teboj klečim, pred solncem pravice, pred prihodnjim sodnikom. Vse kar je tvojim svetim očem zopernega, vse kar je tvojim svetim očem žalivega, vse kar je hudega, preženi iz mojega serca, da te bom zamogel ljubiti s celim sercem,
5.	Ti, o Bog! si me stvaril k temu cilju in koncu, da bi te spoznal, te ljubil, tvojo čast povikševal. O kako vesel, kako’ srečen bi bil, ako bi mogel vse to prav dopolnovati, ako bi mogel samega sebe in vse druge čisto od greha zderžati in vse k ljubezni obuditi! Torej želim in hočem tvoje češenj e in poveličevanje ponoviti. Kolikorkrat mi serce klépne, žilice trépnejo, oči mignejo, kolikor je na nébu zvezd, angelcev v nebesih: toliko milijonkrat bodi ti, moj Bog! pohvaljen, počešen, moljen in poveličevan v naj svetejšem zakramentu.
6.	Ti, moj Bog! si me od vekomaj v svoji modrosti previdil, izvolil, me od vekomaj ljubil ; in da bi mogel jest še bolj tvojo ljubezen umeti, spoznati, in si jo k sercu gnati, si se včlovečil, terpel, bil z ranami obdan, in si umeri. Znamnja teh svetih ran tudi pod
podobo truba v presvetem zakramentu obraniš : o kdaj bom mogel zadosti častiti tvoje svete rane, kedaj ti bom mogel poverniti tvoje bolečine, ktere si za-me prestal ?
7.	Ako premislim še enkrat tvoje svete rane na rokah, nogah, v sercu, — o kako se moram sramovati ! Sramovati se moram zavoljo svojih rok, nog in serca, ker sem te počutke in moči tolikrat v greh obračal; nisem te stanovitno ljubil, kakor je bila moja dolžnost. 0 da bi mogel vse minute svojega življenja nazaj priklicati, da bi tiste mogel drugač in boljši oberniti,
8.	O vi čisti angeli Božji, vi sveti duhovi! nikar ne menite, da je Kristus Jezus zavoljo vas pod podobo kruha; on je tukaj zavoljo mene, mene čaka, mene k sebi vabi; vendar, vi čisti duhovi, nikar ne nehajte mojega Boga častiti, ker moje češenje je omadežano, moje serce je grešno, moj glas velikrat s hudim govorjenjem zoper bližnjega okaljen; jest ne morem vedno na tem kraju biti, pa tudi vreden nisem, neomadežano Jagnje v tabernakeljnu častiti in poviševati, Vendar ti, o preusmiljeni Jezus ! stori tudi mene vrednega, se v tvojo hvalo k angelskim trumam pridružiti.
9.	Ker si ti tedaj, o dobrotljivi Jezus ! zavoljo mene v tabernakeljnu, se meni ponujaš, ki si zgolj tolažilo in pomoč, se meni dati hočeš; kaj ti bom jest revna stvar za to ljubezen mogel dati? Sveti Avguštin je zdihoval: rMoj Bog! vse sem tebi dolžan, ker ti si me stvaril“. Kaj ti bom dal jest zato, ker si me stva-ril, ker si me odrešil? Ne vem, kaj ti naj dam, ker nimam serca svetega ; hvalite ga noč in dan vi sveti angeli; noč in dan mu s čistim glasom pojte: svet, svet, svet Gospod Bog sabaot! Tukaj pred tvojim ta-bernakeljnom so zares nebeški preobčutki, o Jezus! O, ko bi se zdaj tabernakelj odperl, in bi se razgernile in zginile bele podobe kruha, ih se ti, o Kralj večne časti, razodel, da bi jest vidil in vžival nezmerno lepoto Božjo, kakor jo vidite in vživate, vi angeli! ker vaša jed je: gledati in ljubiti Boga.
'IBS.
■ Kdo čaka v cerkvi noč in dan na tebe? Odgovor. Nu-me čaka Jezus,' dobri Pastir moje duše ; tri in trideset let me je iskal, zdaj me vabi k sebi in ine želi zveličati.
Zdihovanje.
L 0 moj ljubi, v tabernakeljnu pričujoči, vendar pa od ljudi, od kristjanov tako pozabljeni Bog in Oče ! kaj i si ;ti kristjanom storil, kaj si se tajistim zameril, da se tako malo na-te spominjajo, da tako malo k tebi zdihujejo? In ako že tudi v cerkev pridejo, ne mislijo na-te, da si vpričo, ne povzdigujejo k tebi sere. To mene žali, me grozno teži, da ti, večna lepota, nisi spoznan in ljubljen. O, da bi imel jest vsili budi serca v svoji oblasti, da bi jib mogel v ljubezni Božji vžgati, in z njimi tebe samega ljubiti! Ali kaj druge tožim, ker je moje lastno serce tako merzlo, tako vnemamo in nehvaležno, da me groza obhaja, kadar to nekoliko bolj spremislim! O, da bi mogel saj svoje lastno serce k pravi ljubezni do tebe vneti !
2.	O ljubeznjivi Pastir moje duše! pripusti, da te za-se in za vse nehvaležne in vnémarne kristjane počastim in ponižno molim. Spoznam za veliko srečo, da te morem in smém tukaj obiskati in počastiti. Sprejmi dobrotno mojo slabo pobožnost, mojo majhno in merzlo ljubezen.
3.	Sveti Bog, neskončni Bog! moja ljubezen je v resnici, celò nie proti tvojemu veličanstvu. Ako kaplja v morje pade, vendar toliko zdä, da je ena kaplja vedi; ako pa jest tebe počastim, ne morem k tvoji svetosti nič pridjati, ta čast in hvala tebi nič ne pomaga, ampak se k meni poverne in je meni v prid. Zato se moja duša razveseljuje nad tvojo nezapopadljivo popol-namostjo, ker si tako neizmerjeno svet, lep in mogočen, in ne moreš od nikogar po vrednosti hvaljen h\ ljubi
Ijen biti. Celo angeli se te ne morejo nagledati zavoljo tvoje neizmerne lepote.
4.	Verujem, da te tvoji angeli na tem svetem kraju noč in dan časte, te hvalijo in ti slavo Ženo. O, da bi imel jest le samo nekoliko malo tega angeljskega občutka za tvoje češenje, molitev in poveličevanje! Vo-šil bi si slišati petje, kakor ga je sv. Nikolaj Tolen-tinski slišal, morebiti bi se moje kamenitno serce saj začelo tajati in bi ti z angeli vred vredno hvalo pél.
5.	Kako se vendar ponižaš, o zvesti Pastir naših duš! pod podobo kruha tukaj prebivati,' ker vidiš tolikanj hudobnih ljudi pred seboj, kteri na te ne mislijo, od tebe govoriti nočejo, kteri namesti molitve v cerkvi govore, drugam misli obračajo, se posmehujejo, ali še tudi nespodobne misli imajo? Ti pa vendar molčiš, prizanašaš in terpiš, kakor da bi za vse to ne vedil.
6.	O poterpežljivi Jezus, kaj ti vendar dopade, da v ti sveti veži stanuješ! Koliko ur tega dneva si ti sam, in te nobeden v tvoji hiši ne moli in ne časti! Ti vse rediš in vse živiš, vendar le malo kdo pride v cerkev, se ti za-to zahvalit, tebe častit in z angeli vred molit.
7.	O Zveličar, moj zaklad! Ti si moje bogastvo; nobeden mi ne more serca vzeti, nobeden ga zderžati, da bi k tebi ne puhtelo. Moje serce ima tje liitéti in tam prebivati, kjer je moj zaklad; moj zaklad pa je neomadežano Jagnje v svetem tabernakeljnu. TöPaj, kadar bom jest doma pri delu, pri jedi, pri potrebnem govorjenji; hočem na tebe misliti, kakor da bi pred teboj v cerkvi klečal in molil. Perva misel zjutraj ima biti tebi zročena, in vse čez dan hočem tebi v čast delati in opravljati; nobena tebi nasprotna misel, nobena grešna beseda ali djanje ne smé prostora v mojem sercu imeti.
8.	O moj ljubeznjivi Oče! moj Odrešenik. Ti si bil zvezan z vervmi, v vezeh vlečen pred sodnike; kakor nedolžno jagnje, in si se dal peljati od sodniša do
sodniša; prosim te, zveži tudi mene s temi vervmi in vkleni me v té okove, da ne bom mogel več od tebe bežati, se ne več od tebe ločiti. Ako ravno se podam v hišo, ako grem na delo, ima moje serce pri tebi biti, in ti me vselej lahko nazaj potegneš ; zakaj meni nikjer ni dobro, kakor le pri tebi v cerkvi, tam sem pred zmotami najbolj varen.
9.	Oh, kako pozno sem le spoznal, kako vse prepozno sem za to tvoje prebivališe zvedil. Oh, kolikrat sem bil v cerkvi, in si nisem do serea gnal, da ti v tabernakeljnu prebivaš; sem prišel v cerkev morebiti med smehom, norčijami s tovarši, in sem zopet iz cerkve šel v šumu, v gnječi, brez vsih svetih misel. Dodeli mi milost, da bom zamujeno češenje in molitev nado-mestoval in vso svojo zanikarnost z grenkimi solzami izmival.
iv.
Kdo na te čaka v cerkvi, kdo te k sebe vabi ? Mene čaka in k sebi vabi moj Jesus, moj ljubi Oče, on mi hoče moje solzne oči obrisati, hoče mene žalostnega potolažiti.
Zdihovanje.
1.	O Bog vse ljubezni! Spoznam dobro, da ti mene dobrotljivo k sebi vabiš, naj gredo drugi za veseljem tega sveta ; naj si gredo zveseljevat ušesa, oči, roke in noge; meni nikjer ni všeč, kakor pri tebi ostati, moj Gospod! pri tvojih nogah klečati, se s teboj v molitvi in premišljevanji pogovarjati in tvojo prijaznost vživati. 0 Gospod, stori me vrednega.
2.	Želim slišati tvoj glas, zvediti tvojo voljo, kar ti meni govoriš, kar ti želiš od mene. Vém, da ti celo moje serce hočeš imeti, in ti ga tudi rad dam; v mojem sercu ne smé nič prebivati, kakor le sam ti in tvoja ljubezen.
3.	Zatorej jest tvoje sveto prebodeno in od ljubezni ranjeno serce pod podobo kruha počastim, in te ponižno
zahvalim za tajisto ljubezen, ktera je izvirala iz tvojega serca, in bo na vekomaj tekla za vse izvoljene. O, da bi bil jest . z Magdaleno pod križem stal, kjer je bilo tvoje serce iz ljubezni proti meni prebodeno, kako bi se moglo moje kamenitno serce omečiti! S to rano svojega serca si ti hotel hudobne misli iž mojega serca pregnati ter zamoriti.
4.	Zdaj pa se hočem oberniti k tvoji desni roki. Spominjam se, s koliko silo je, bila tvoja desna roka na križ pribijana. Ako se jest le z iglo zbodem, kako me, zaboli, kako se hitro umaknem ; kakšna je mogla še le tvoja bolečina v tem terpljenji biti ! Za .to bodi ponižno zahvaljen, in sereno častim sveto rano tvoje desne roke, iz ktere prejemam vse dobrote na duši.
5.	Od desne roke se obernem k tvoji levi roki, in počastim tvojo sveto rano, ki ti je bila usekana, ko je bila tvoja leva roka na križ pribijana. Bodi mi zahvaljen za vso pomoč, za vse polajšanje in tolažilo, ki ga v nadlogah iz tvojih dobrotnih rdk prejemam.
6.	častim in htalim tudi rano tvoje desne noge, in se ti zahvalim za veliko gorečnost in trud, ki si ga imel za moje zveličanje. To si pokazal, kadär si v opoldanski vročini govoril pri siharskem vodnjaku s samarijansko ženo, ji pregrehe očital, ter jo k pokori napravil, kakor nam sveti evangelij o nekem postnem petku pripoveduje.
7.	Ako. pa še dalje premišljujem sveto rano tvoje leve noge, me svet strah obide, ker ne putim dosti moči, te hvaliti, in ti ne morem po verniti tvojih svetih, trudnih stopinj, ktere si na svetu storil skoz tri in trideset let zavoljo mojega zveličanja. Kplikrat si padel, ko so t.e judje vlekli iz Getsemana in čez potok Cedron, pa zopet pod križem na potu na Kalvarijo, ter si si sveto svoje kolena razbil in ranil.
8. Pred teboj klečim, o Jezus! in častim tvoje svete noge, ktere so bile na križ pribite. Oh, ko bi jest mogel prav spoznati, zakaj si bil ti tako ranjen
na nogah in na rokah, kako bi se zaredil dolžnega, da naj svoje noge krotim, jih žderžujem grešnih potov, dolgo klečim, jih z zatajevanjem vežem, kakor sv. Frančišek Ksaxerjan, kteri si je terdo noge zvezal in tolikanj milj daieč v takem zatajevanji popotval zavoljo nekega plesa.
9.	Zdaj tedaj jest z zdihovanjem svojega serca pribežim k tvojim peterim ranam, pri njih pomoči išem, in se vanje skrijem, da naj mi bodo poslednji dan v tolažilo in zveličanje, in ne v sramoto in pogubo, kakor hudobnim.
v.
Kdo čaka na te c cerkvi? Mo te ždi pred seboj imeti? Na nie čaka Jesus, moj prihodnji sodnih. V njcijovih rokah je moja večna sreča, ali pa večna nesreča; on sum mó samore s dobrotami nasititi na tem in na unem sveta.
Zdihovanje.
1.	O ljubi Oče! Oče ljubezni! Oče lepe ljubezni! ti si od Vekomaj previdil, da boš mene stvari! in me na svetu pustil. Ti si tudi previdil, kako nehvaležen bom jest proti tebi. Vendar si si v presvetem zakramentu tukaj prebivališe zvölil. da bi mene poživljal s svojim svetim telesom. Akoravno je moja nehvaležnost velika, je vendar tvoja ljubezen še veci, ker pregleduješ mojo nehvaležnost, ter išeš le mojega zveličanja, kakor govoriš pri preroku Ečehielu r „Nočem smorti grešnika, temuč da se' sjiokori in živi.“
2.	Ako bi ti meni angela poslal, me potolažit in razveselit, mi na serce govorit in me učit; koliko čast, ljubezen in hvalo bi ti bil za to dolžan. Ker pa ti sam iz nebes prideš; ki si stvarnik nebes in zemlje, moj prihodnji sodnik in ojstri in pravični povračnik, in v Svetem zakramentu pred me stopiš, se mene načrtovati ponižaš, je to zares velika nezapopadljiva Iju-
15
bežen, ki je ttè morem nikoli prehvaliti, še manj poverini i.
3: Veliko milost j.e imela sveta Ana, ker je tebe v človeški rìatóri in podobi violila, ali ona ni dočakala, da bi tebe pod podobo kruha v presvetem zakramenta prejela in. v svoje serce hranila. O, koliko veliko sèna pà jest tebi dolžan, ker tebe vidim z očmi svete vere, tebe molim; tebe, svojega prihodnjega sodnika, celo prejmem in’v svojem serai ohraniti zamorem.
4.	Zatorej ponižno pred teboj klečim, in odpuše-nj a prosim zavoljo svojih pogreškov in vnemarnost v prejemanji svetega zakramenta. Sveti angeli, čisti duhovi nebeški, trepečejo pred tvojim obličjem; zakrivajo si obličja; zavoljo tvoje, neizmerne svetosti in mogočnosti, ker vendar tebe nikoli razžalili niso; jest pa, nevredna, nehvaležna stvar, sem se tolikrat zoper tebe speri.
5.	Zdaj ti v tem svetem zakramentu prebivaš, molčiš, kakor da bi za moje pregrehe ne vedil, kakor da bi ti moja hudoba ne bila očitna. Tako me z ljubeznijo in s pohlevnostjo k sebi vabiš in se mi še celo vrivati daješ; ali prišel bo čas, da boš ti svojo pravico razodel, me po vsili mojih delili na tanko sodil, in ti bom mogel čist odgovor dati, kaj sem tebe od začetka tvojega življenja stal, in kako sem tvoje velike darove obračal. Komaj si bil rojen, si že terpel, — oh, koliko zaničevanja, tepenja, zasramovanja — v bičanji, v kronanji si ti prestal zavoljo mene.
Ko si na svetu živel, si imel občutljivo človeško natóro, si občutil vse terpljenje in bolečine tako silno, da bi bil mogel umreti, ako bi te božja natura ne bila zderževala; zdaj se pa tukaj v podobi kruha z ravno tistim, presvitljenim in častitljivim telesom znajdeš, da opominjaš, kaj in koliko si zame storil in preterpel. O, da bi zamogel tvoje sveto terpljenje v resnici tudi jest v svojem sercu prav čutiti, kar si prestal na svoji sveti glavi, na očeh, na persili, na svoji sveti duši.
Sveti Frančišek je iz živega premišljevanja tvojega ter-pljenja in iz ljubeznjivosti proti tebi zadobil pet , ran, na rokah, na nogah in na strani ; kdo tudi meni da enako ljubezen, kdo me vname z ognjem te gorečnosti!
1. Oh, ljubi Oče moj! jest sem tajiš ti, zavoljo kto-rega si prestal toliko terpljenja, toliko ran. Ò kako grenko mi bo pri sodbi zavoljo mojih oči, zavoljo toliko! rado,vidnih pogledov, zavoljo poslušanja nečimernih pesem, zavoljo nespodobnega govorjenja, zavoljo mojega nezderžnega jezika! Kako bi bil srečen, ko bi bil ve-likrat raji molčal, ali lemalo govoril! Ob, ko bi zdaj noč in dan zamogel biti pri tebi, s svetimi angeli tvojo čast peti, in objokovati svoje, grehe! Nikoli ni zadosti greh objokan, nikoli zadosti moj Bog ljubljen!
v*.
Kdo čaka na te v certai n Na-me čaka moj dobrotljivi Zveličar. On kaše pravo življenje; daje mi spoznati, kako prazno je vse časno, dopoveduje mi, koliko in krij je na njegovi milosti ali guadi ležeče. '■
Zdihcvanje.
1.	O dobrotljivi Jezus,, ti edino tolažilo, ti veselje angelov, ti popolnoma plačilo izvoljenih v nehčsih ; o da bi te smel jest prašati, ali bom tebe kdaj obličje v obličje gledal, ki te ne vidim in nisem vreden te gledati ?
2.	Sveta Mehtilda je velikonočno sredo pri sveti maši slišala besede, kakor se tudi sveta maša začne : „Pridite vi izvoljeni, posedite kraljestvo mojega Očeta“. Na to je zdihovala: O da hi jest tako srečna bila in enkrat te zveličavne besede slišala : pridite izvoljeni k meni! In ti, o Zveličar, ki si ji take želje obudil, si jo v prikazni srečno imenoval, ji svoje serce zastavil, in ji tudi res o smerti, kakor je v življenji ždela,
sladke besede slišati dal :	„Pridi, ti izvoljena mojega
Očeta!“ Dodeli, o moj Zveličar! da se tudi moja serena želja enkrat spolni, ter pridem v kraljestvo svojega Očeta.
3.	Ali kako daleč'sem jest še od te tvoje velike prijatlice, kako nevreden sem tèga, kar si ti pripravil tistim, kteri tebi služijo in tebe ljubijo, ker ti sam si govoril, da se bodo pravični svetili kakor solare. O kako drago ti plačuj eš svoje služabniki za njih službo !
4.	O sreča presreča, ako jest, moj ljubi Jèziis! po tvoji milosti v nebesa pridem. Svetil se bom kakor lepo, "svitlo, čisto sol nòe ; svetile se bodo moje oči, moje ušesa, moje lica, in vse moje truplo. Ako bom med izvoljenimi, ‘ne bo nobene skušnjave več, ne bo ne mraza ne vročine, in tudi nobene tè’zàte na sercu, se ne bom bal ne smerti, ne pekla; temno vekomaj bom srečen.
5.	Ti si zvest v svojem govorjenji,, stanoviten v obljubah; desnemu razbojniku si bil sveti raj obljubil, in si ga mu res.dal: „Resnično ti povem, Sè dans boš z menoj v raju“, si mu rekel, in zgodilo se je. O moj dobrotljivi Jezus! kako močno tvoje veliko usmiljenje poterjuje moje upanje; tudi jest sem s svojimi grebi zaslužil od tebe ločen biti, pa ker zdaj s celim svojim sercem greli sovražim, in : želim vse hudo popraviti, se zanesem na tvoje besede;,, kakor hitro bo grešnik pokoro storil, ga hočem sprejeti. Bodi hvaljen vekomaj za to veliko usmiljenje, s spokornimi grešniki ! —
Lavretanske litanije.
Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas!
Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsegamogočni Bo
Sveta Marija,
Sveta Mati Božja,
Sveta devic Devica,
Mati Kristusova,
Mati milosti Božje,
Mati prečista,
Mati brez madeža,
Mati nedolžna,
Mati presveta,
Mati Ijubeznjiva,
Mati prečudna,
Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika, Devica modra,
Devica častitljiva,
Devica hvale vredna, Devica mogočna,
Devica usmiljena,
Devica verna,
Podoba pravice,
Sedež modrosti božje. Začetek našega veselja, Posoda duhovna,
usmili se naši;
Sin vsega sveta rešnji Bog, Seti duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sami Bog,
za nas Boga prosi!
Posoda casti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,
Turn kralja Davida',
Turno slonokosteni,
Hiša zlata,
Srinja mini in sprave,
Vrata nebeške,
Zgodja danica,
Zdravje bolnikov,
Pribežališč grešnikov,
Položnica žalostnih,
Pomoč kristjanov.
Kraljica angelov.
Kraljica očakov,
Kraljica prerokov,
Kraljica aposteljnov,
Kraljica, maternikov,
Kraljica spoznovavcev,
Kraljica devic,
Kraljica vsili svetnikov,
Kraljica brez madeža izvirnega grelia spočeta, za nas Boga prosi !
Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi’ nam o Gospod !
Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ ; usliši nas o Gospod !
Jagnje Božje, ki grebe sveta odjemlješ: usmili se nas, o Gospod !
Kriste, sliši nas !
Kriste, psliši nas!
Očenaš .	. Češenasimarija .	.
za nas Boga prosi !
-•“( 231 )-
MOLITVE.
1. Ii presvetemu Rešnjemu telesu.
(Kadar je izpostavljeno.)1
V. Kruh iz nebes si jim dodelil,
0. Eteri ima'vso sladkost v sebi.
Molimo.
O Bog, kteri si nam v prečudnem Zakramentu spomin svojega terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega Telesa in tvoje Kervi take častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo.
3. Ii sveti Devici, materi Mariji.
Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja poro-nica! ne zavem naših prošenj v naših potrebah, temuč reši nas vselej vsih nevarnost. 0 častitljiva in blažena devica; naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi ; svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči.
F. Prosi za nas, sveta božja Porodnica!
Ö. Da bomo. vredni obljub Kristusovih.
Molimo.
Dodeli nam, svojim služabnikom, prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje na duši in na telesu vživamo; in da bomo po cestitili prošnjah presvete device Marije vselej sedanje žalosti rešeni, in 'večnega veselja deležni,
3. Si sveti Devici, materi Mariji.
Od I. adventne nedelje do Božiča,
Usmiljena Mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeške in zgodnja danical pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati: ti ki si svojega Stvarnika prečudno ro-
- ( 232 >-
dila, devica pred in potlej ostala ko si iz Gabrielovih ust prejela češenje, .UsMill saJgieŠhikov.
V. A.ngelj (jospodov ,je oznanil Mariji.
O. In je spočela od svetega Dulia.
Molimo.
Svojo milost, prosimo Gospod! v, naše. serca vlij, da, ki smo po angelovem oznanjenju velo večerij e Kristusa, tvojega Sina, spoznali, po njega terpljenju in križu častitljivo vstajenje dosežemo.
Od Božiča do Svečnice.
Usmiljena Mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeške in zgodnja danica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati: ti, ki si svojega Stvarnika prečudno rodila, devica pred in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust prejela češenje, usmili se grešnikov.
F. Po porodu si Devica čista ostala.
O. Prosi za nas, Božja porodnica.
Molimo.
Bog, kteri si po rodovitnem devištvu svete Marije človeškemu rodu dar večnega zveličanja dodelil; daj, prosimo, da njo za nas prositi občutimo, po kteri nam je sreča došla prejeti življenja začetnika, Gospoda našega Jezusa Kristusa, Sina tvojega.
Od Svečnice do velikega četertka.
Bodi cesena, nebes Kraljica, češena angelov gospa ; češena korenina; češena ti, ki si svetu pravo luč rodila! Bodi pozdravljena, Devica častita, memo vsili lepa; bodi pozdravljena, preljubeznjiva, in prosi za nas Kristusa !
F. Naj te hvalimo, Devica presveta !
O. Daj nam moč zoper sovražnike svoje.
-( m )-
Molimo.
Dodeli, milostljivi Bog! hrambo naši slabosti, da, ki svete Božje porodnice spomin obhajamo, s pomočjo njenih prošenj od svojih grehov vstanemo.
Od velike sabote do I. nedelje po Binkoštih.
Veseli se„ Kraljica. nebeška, aleluja! Kterega si zaslužila nositi, aleluja! je vstal do smerti, kakor je rekel, aleluja ! Prosi za nas Boga, aleluja !
V. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja!
O. Ker je res vstal Gospod ! aleluja!
Molimo.
O Bog! ki si po vstajenju svojega Sina, Gospoda našega Jezusa Kristusa, svet razveselil ; dodeli, prosimo, da po njegovi - Materi Devici Mariji dosežemo večnega življenja veselje.
Od I. nedelje po Binkoštih do I. adventne nedelje.
češena hodi Kraljica, mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, hodi češena! K tebi vpijemo za-pušehi Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej dolini sólz. Oli oberai tedaj, naša pomočnica ! svoje milostljive Oči v nas; in pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa, blaženi sad svojega telesa! o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!
V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!
O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.
Molitev.
Vsčgamogpčni, večni Bog! ki si dušo in telo častite Device Matere Marije, da bi vredno prebivališč tvojega Sina biti zaslužila, s pripomočjo svetega Duha pripravil, daj, da bomo, ki se njenega spomina veselimo, po njenih milostljivih prošnjah prihodnjih zlegov in večne smerti rešeni.
4. li svelenili Jožefu.
Glejte, zvesti in modri hlapec, k ter ega je postavil Gospod čez svojo družino.
F. Prosi za nas, sveti Jožef!
O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.
.riiteojlnia oq ajlabsn .1 ob slodse stilov bO Molimo.
Naj rikm, prosimo, Gospod! zasluženje žčnina tvoje presvete Matere Marije pomaga, da, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno.
». SKa vse potrebe.
Ponižno, Gospod! te prosimo, razveži po svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani po prošnjah svoje izvoljene Matere, ljube Device Marije in vsih svojih svetnikov nas, svoje služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsi svetosti; tudi očisti vso našo rodovino in naše prijatle od hudobe in grehov, in napolni jih z lepimi čednostmi; dodeli nam mir in zdravje; odverni od nas vidne in nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje, daj nam zdravo vreme m dobro letino; skaži milost našim prijatlom in neprijatlom, in obvaruj to faro z vsimi, kteri v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji, in dodeli milostljivo vsim vernim keršenikom, živim in mertvim, v nebeškem kraljestvu večno življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega papeža L, našega škofa. L, našega svetlega cesarja I. in vso našo duhovsko in deželsko posposko, in vse ker-šansko ljudstvo vsih nadlog in vsega zlega. In tvoj blagoslov pridi iz nebes doli na nas, in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog vekomej. Amen.
V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.
O., Amen.
Očenaš . . . Cešenasimarija . . . (petkratJ
MOLITEV,
I "I*	J
Mero sé'Marija v fnater fim>li
Q
m
i -lis
rhrsfed ~čistosti.
O Marija, Kraljica devic, preljuba moja Mati! glej, predobrotljivi tvoj deviški Sin je deviškega Janeza, in mene prenevrednega, tebi Devici za sina izročil. Prosim te tedaj pri ljubezni, kervi in smerti, njegovi, sprejmi me za sina, ker tvojega Sina in tebe iz vsega serca ljubim in te v Mater izvolim; in še vpč, ako je tebi dopadljivo, izvolim te z Bernardinom in Ednpmdom za nevesto svoje duše. Hočem namreč rajši umreti, kakor pa se z mislijo, z besedo ali v djanji kakoršne ko}i nedopušene ljubezni oskruniti. jTebe kopernim nasled-vati, in Jezusa Jagnje, kamor koli pojde, na vekomaj ; v družbi svojega angela varna želim angelsko čistost po svojem stanu obraniti na veke. Sprejmi in obrani mene, o presladka Mati! moje serce, mojo dušo in moje telo, kar ti iz vsega serca posvetim na vekomaj. Amen.
Molitev sv. Bernarda ali Memorare.
Spomni se^ o' preusmiljena Devica Marija! še nikdar ni bilo slišati, da bi kdo zapušen bil, kdorkoli je pod tvojo obrambo pribežal, tebe pomoči prosil, in so tvoji prošnji pri Bogu priporočal. S tim zaupanjem navdan hitim k tebi, o devic Devica, kraljica angelov, in Mati našega Gospoda Jezusa Kristusa! K tebi, o zvezda na morju! zdihujem; k tebi pritečem, k tebi pribežim, pred teboj grešnik zdihovaje klečim: ne za-verzi mojih besedi, o mati večne Besede; temveč milostno me sliši in usliši. Amen.
Očenaš . . . Češenasimarija ...
Litanije vsih svetnikov.
&o
Pospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas !
Gospod, usmili se nas !
Kriste, sliši nas !
Kriste, usliši nas!
Oče nebeški, vsegamogočni Bog.
Sin vsega sveta rešnji Bog,
Sveti Duh, resnični Bog,
Sveta Trojica, en sami Bog;. ' ' .
Sveta Marija,
Sveta Mati Božja,
Sveta devic Devica,
Sveti Mihael,	Hi|s
Sveti Gabriel,	\
Sveti Bafael,
Ysi sveti angelji in verhangelji, j Vse svete verste zveličanih duhov, i Sveti Janez Kerstnik,	i	r.
Sveti Jožef,	! za na9 B°8'a Proai !
Vsi sveti očaki in preroki za nas Boga prosite ! Sveti Peter,	,
Sveti Pavel,
Sveti Andrej,
Sveti Jakob,
Sveti Janez,
Sveti Tomaž,
Sveti Jakob,
Sveti Filip,
Sveti Jernej,
Sveti Matevž,
Sveti Simon,
usmili še nas!
Boga prosi !
za nas
Boga prosite !
za nas Boga prosi!
zä nas Boga prosi !
za nas Boga prosita!
za nas Boga prosi !
Sveti Tadej,
Sveti Matija,
Sveti Barnaba,
Sveti Lukež,
Sveti Marka,
Vzi sveti aposteljniin evangelisti, za nas Boga prosite Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite !
Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite !
Sveta Fabijan in Sebastijan, 1 Sveta Janez in Pavel,
Sveta Kozina in Damijan,
Sveta Gervazij in Protazij, !
Vsi sveti materniki, za nas Boga prosite,!
Sveti Silvester, za nas Boga prosi !
Sveti Gregor,	j
Sveti Ambrož,	j
Sveti Auguštin.
Sveti Hieronim,
Sveti Martin,	\
Sveti Nikolavž,	/
Vsi sveti škofje in zpoznovavci, za nas Boga prosite! Vsi sveti učeniki,	za	nas	Boga	prosite !
Sveti Anton,	j
Sveti Benedikt,	(
Sveti Bernard,	j	za	nas	Boga	prosi!
Sveti Dominik,
Sveti Frančišk,
Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite !
Vsi sveti menihi in pušavniki, za nas Boga prosite ! Sveta Marija Magdalena,
Sveta Agata,
Sveta Lucija,
Sveta Neža,
Sveta Cecilija,
Sveta Katarina,
Sveta Anastazija,
Vse svete device in vdove,
za nas Boga prosi !
za nas Boga prosite!
ii«
'1

—X tà )-
.	.n hi i .n •
Vsi svetniki in svetnice Božje, ža nas Boga prosite ! Bodi nam mitetljiv.gjzanesi nam, o Gospod i ■
Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Gospod!
Vsega hudega,	:
‘^v.oji' jeze, ,	:	i	:	^ [
Nagle in neprevidene smprti,
Skušnjav hudičevih,
Jeze, sovraštva in vse hude,.volje,
Duha nečitosti,	.
Treska in krutega vremena,
Šibe potresa,	,
Kuge, lakote in vojske,..
Večne smerti,
Zavoljo skrivnosti svojega svetega včlovečoijja, > Zavoljo svojega prihoda,
Zavoljo svojega rojstva,
Zavoljo svojega ker sta in svetega posta, ..
Zavoljo svojega križa in terpljeuja,
Zavoljo svoje smerti in svojega pokopa,
Zavoljo .svojega svetega vstajenja,
Zavolje svojega čudovitega, vnebohoda.
Zavoljo prihoda Tolažnika svetega Duha,
V dau sodbe,
Mi grešniki,
Da nam zaneseš, ’	/	j;, ,f..»i
Da nam odpustiš,
Da nas k pravi pokori pripelješ,
Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš, ,•.
Da pastirja apostoljskega in vse, cerkvene stanete v svoji sveti veri ohranišj	■!
Da sovražnike svete cerkve ponižaš,
Da kersanskim kraljem iu oblastnikom mir in pravo eno voljnost daruješ, ,
Da vsemu keršanskemu ljudstvu mir in, edinost daš,	1	-■••••
Danas1 vse v svoji sveti službi poterdiš in Obdenžiš,;
Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš,
v H
v 3

prosimo te, usliši nas!	, . reši nas, o Gospod
- ( 289 ) -
Da vsim našim dobrotnikom večne dari dodeliš, i>»
Da duše naše in naših bratov, bližnjih in dobrot- Ile nikov večnega pogubljenja rešiš,	f 0-
Da sad zemlji daš in ohraniš,	/3
Da vsim vernim dušam večni pokoj dodeliš, I g Da nas uslišiš,
Sin Božji!	•
Jagnje Božje, ki grólle šteta odjemlješ ;' zanesi napi, ;o Gospod !
Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ ; usliši nas, o Gospod !
Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas o Gospod!
Kriste, sliši nas!
Kriste, usliši nas !
Gospod, usmili se nas !
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!:
Očenaš , . . i. t. d.
V. In nas ne vpelji v skušnjavo.
0. Temuč reši nas hudega. Amen.
Molitve po Litanijah
69 Psalm.
0 Bog! hiti me otet;
Gospod! teci mi pomagat,
Omoteni in osramoteni naj hodo, kteri. mi strežejo po življenji.
Odstopijo naj, in sram jili bodi, kteri mi hočejo hudo. Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravijo : balia! balia !
Vsi pa, kteri tebe išejo, naj se vesele in radujejo. Vedno naj reko: Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo tvoje odrešenje.
Jest pa sem revež in siromak, o Bogi kiti k meni/
Moj' pomočnik in moj odrešenik, o Bog ! nikar se ne mudi.	•---
čast bodi Bogu Očetu i. t. el.
F. Pomagaj svojim služabnikom,
O. Ki v te zaupajo, moj Bog!
F. Bodi nam, Gospod! močen turu,.
O. Pred sovražnikom.
F. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas,
O. In otrok krivice naj’se ne loti nam škodovali. '
F. Gospod! ne ravnaj, z nami po naših greblji.
O. In nè'po Vračil j nani po naših hudobijah.
F. Molimo za našega papeža I.
O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov.
F. Molimo za svoje dobrotnike.
O. Poverni, Gospod! milostivo zavoljo svojega imena večno življenje’ vsim, kteri nam kaj dobrega store. F. Molimo za verne mertve.
0. Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti.
F. Naj počivajo v miru.
O. Amen.
F. Molimo za svoje brate,, kterik ni tukaj.
O. Pomagaj svojim služabnikom, ki v te zaupajo, moj Bog!
F. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetiša,
O. In vari jih iz Siona.
F. Gospod, usliši mojo molitev.
O. In mojo vpitje naj do tebe pride!
Molimo.
O Bog ! ki ti je lastno, usmiliti se vselej in prir zanesti, usliši naše pohlevne' prošnje, da naš in vse tvoje služabnike, ktere grehov ketina veže, milost tvoje
dobrote 'odveže. /Usliši, : te prositi]©, o Bog i našo pohlevno .molitev,! in odpusti uam greli®, ki sef ti jih obtožimo/ dà, mam dobrotljivo s svojim odpušenjem vred mir dodeliš.	.nam/ Dsmoilov go<! .niinU
Skaži nam dobrotljivo, o Gospod,! svojo neizrečeno milost, ter nas od vsili grehov odveži, in od. šib, ktere.00tBgeEzaslpžimay;ireStoi_!iin«n ni jpoogouiKgoaV! .' \
Bog, ki te greli razžali in pokora potolaži, ozri so milostljivo np> prošnje k tebi kličejočega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, od nas odverni.
Vsegamogočni, večni Bog ! usmili se svojega služabnika I., našega pjpplfež?, aqj vadi ga po potu večnega zveličanja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi dopadljivo, ŽfeMj ‘iti ž'1 Vso' močjo 'storil.
O Bog! od kterega pi’ihajäjo svete želje, dobre misli in pravičiT^,(l^a,^aj,;svojira služabnikom tak mir, ki ga svet ne more dati, età bodo naše serca tvojim zapovedim vdane, in po zkterteiii strahu sovražnikov časi s tvojo pomočjo! varni in mirni.'
0 Bog! vžgi n’aše seifca z bghjeni ■ 'Ovčjega svetega Duha, da ti bomo s čistim jtelepom služili, in z očiše-nim sercem dopadli.
Bog-, stvarnik in odrešenik vsili vernili! dodéli dušam švojih služabiiikov in služabnic odpušeflje vsili gre-hdv, da milobddjivo: odpušenje, kterega'so vselej želeli, po bogaboječih prošnjah dosežejo.
Začni, prosimo, Gospod ! s svojim Dubom naše djanje, in spremljaj' ga s s^ejo sveto pomočjo, da se vse naše molitve in dela vselej iz tebe začno, in iz tebe začete tudi v tebi končajo.
Vsegamogočni, • večni; Bog! ki gospoduješ čez žive in hiettve, in sé usmiliš všlh, ktero iz vehe in dobrih del'Za 'Svoje bpoznsdš, 'prosimo te pohlevno, naj vsi, za které smo se liitinenili moliti, kteri So še pri življenji, ali pà so se že: iž sPeta1 ločili, po prošnjah vsili tvojih !‘l :i	'i: ' -u'-i-.s	- -.ms
svetnikov od tvoje' dobrote odptršenje vsih svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našem Jezusu; Kristusu, Sinu' tvojem, k.teri s tebojMživi in kraljuje v edinosti svetega
Duha, Bog vekomaj Amen,	.-?[>!>• i: * : u<
V. Bog, usliši mojo molitev, 'oj ''-'d'I ; -u.:
OhTib'moje vpitje najddortdbe-’ pfcidemn 10 Ugolini po V. Vsegamogočni in usmiljeni Bog najt nas usliši.
O;uì:\ntè<iloto<j ji'[od<K| • jti iiuNNK-t datg &i pl ,§o£t H In vernih duše naj po milosti Bo^ji počivajo v miru.
fcfcUiltteifefHišnf^ns o/Itrig ploy? ja pij. id .osoi blote udi«
V. Kruh z nebes si jim dodelil,, O, Kteri ima vso sladkost v sebi.
iO Bog ! kteri si nam v prečudnem zakramentu spomin svojega, tbrpljènja zapustil ; daj nam, te prosimo, svete skrivnosti, tvojega telesa in tvoje kervi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo.
Vsegamogočni, večni Bog, .nebeški Oče! poglej z otmi.vsvoje.meskončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se vsdi vernih kristjanov, za ktere se je tvoj edino rojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljno grešnikom v roke dal, in je tudi svojo drago kri na lesu svetega križa prelil. Po tem Gospodu od-verui, milostljivi Oče! zaslužene šibe, sedanje in pri-
' iclot '»i. -invi jbjpofnpb 'Proti8 mi ab ^rmPilsvs po litanijah pri popoldan ji službi Božji, ob nedeljah, in praznikih,
t Urnom ! *o<! moot
MOLITVE
Molimo.
Za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost.
-(2U3)-
hodnje nevarnosti, punte; vojsko, kugo, kkoto, dragino in žalostne revne ease.
Vsegamogočni večni Bog ! usmili se, svojega služabnika, našega papeža !, i» vodi ga po potu večnega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, želel, jn z vso močjo storil.
O Bog, pastir in vladar vsili vernikov! glej milostljivo na srojega služabnika, našega nadškofa!, ki siga pastirja.naši škofiji postavil; dodeli mu, prosimo, da tistim, čez ktere je postavljen, ž besedo in z djanjem k dobremu služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže.
Bog, varh vsili kraljestev, dodeli svojemu služabniku, našemu cesarju I. spoznati in častiti tvojo moč, s ktero sei,sovražnik premaga, da, ker je po tvoji volji cesar postal, bode tudi v tvojem varstvu vselej mogočen.
Bazsvitli in poterdi v vsem dobrem duhovske in deželske oblastnike in gosposke, da nas bodo na vse to napeljevali, kar zamore k tvoji božji časti, k našemu zveličanju, in k miru in sreči vsega keršaustva pripomoči.
Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je prositi, za svoje prijatle in neprijatle, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mertve.
Vsegamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsili, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš: pohlevno te prosimo, da vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenju, ali pa so se že iz sveta ločili, po prošnjah vsili tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpušenje vsili svojih grehov dosežejo.
Dodeli nam, o Bog mirri! pravo edinost v veri brez vsega razdertja in ločitve. Preoberni naša serca k pravi pokori in k poboljšanju našega življenja. Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po
vuk pravičnosti,1 da tB lx>mtfwkaktir tvoji ’pòkorìii otroci ‘ v življenju in v sraerti prijetni in'-dopadljivi.
: Tebi bodi VedncV priporočeno, o Gospod ! vse naše d janje;-in nehanje/Ua^e delo -ii opravilo, naše življenje in naša- sriiert. Daj napi’ dvojo milost tukaj vzidati,, in tamkej z vsimi izvoljenimi doseči, da te bomo V •več’-nem''veselju in zveličanju hvalili in molili.
To mlin dodeli, o Gospod nebeški Oče! po Jezusu Kristusu, svojent ljuliein Šinit, Gospodu našem in Odre-; Seniku;' ktcri s1,teboj živi in kraljuje v edinosti svetega1 Duha' Bog vekomaj. Àmen.	: ' :	>f
V. Božja pompe ostani vselej pri nas! 1
' ,	'•'*! .j	nir / urn/ p^Ovl ^
ijlov ito7®oorpš3j .isd CelenasimMija^.	o'iotsi e
i
irr
Ido
r
»k
i,«1
l.«'<>nui<Iu Porlo-JHavritkrgu,
.efoq ßD9V9sii)J Mi oinevoieQ
Opombe zastran opravljanja križevega pota.*)
1.	Bistvena ree- jev tej 'pobožnosti, det si pred hi šem in podobami, hi so bile'v ta namen' blagoslovljene, in premišljuješ nekoliko topljenje šfceMa Kristusa. Zadosti je öberniti še proti podobam, aliò-se nie Prore prostor spremeniti.‘ìoiA oq £toq
2.	ZatiiOieš tudi premišljevali eno shmo ' bkoVišinb tèr-pljenja, ‘poStavijn, britkošti Zveličarja na : 'Oljski go-
r • 31	|(l° 'w
3.	Vender 'pa, če te ne mika posebno pri eni resnici 'oštdti, jé, bolje, da vse premišljuješ,
4.	Za odpustke ni ravno potrebno, da bi molitve , s besedami molil, htere se po bukvah najdejo, ki so iz navade in pobožnosti, vpeljane ; vender pa šo koristne, zlajšajo molitev križevega pota in nas zagotovijo, sadu. Dobro je sc jih posluževati.
5.	Smé se molitev, križevega potai pretergai% samo da
v>fn'/«0i MsUtiddfr.-dgverši.itc
6.	Z obiskovanjem ' križevega pota se dobijo vsi tisti popolnoma odpustki, hi so: sldegjmi z obiskovanjem križevega pota v Jeruzalemu.
7.	Odpustki se zamorejo .zad obiti Večkrat na dan, aho se večkrat križev pot moli.
8.	Dobi'0 je, da obiskovavec križevega pota obrani en odpustek za-se, druge daruje dušam v vicah.
Le Chemin de la Croix; Einsiedcln, New-York itd.
-i 2£8 ) -
9. Ako se sa duše v vicah dbernejo odpustki, i ih jim zamore obiskavec zadobiti^ ako bi ènei fytfli nesrečo, da je v smertnem grehu; ne pa za-se è takem stanu. Dobro je pred obiskanjem križevega pota obuditi popolnoma skesanjc, da bi se mogel obilniše odpustkov vdelešiti.	<	-	■■	■■	?
Darovanje sv. križevega pota.
0 moj dobrotljivi Jezus! ljubim te čeZi vse, ker Si večna dobrota in neskončna milost. Zal mi je iz vsega serca, da sem kdej tebe, o naj veči dobrota ! razžalil. Darujem ta sveti križey pot tebi v čast, v spomin tistega težavnega pota, po kterem si zavoljo mene.ubozega grešnika hodil. Vsih odpustkov se želim vdeležjti, kteri so za sveti križev pot podeljeni ; torej tudi želim tako vse opraviti, kar in kakor je v zadpbljepje odpustkov storiti potreba. Prosim te, o Jezus! dodeli mi guado in moč, da bi s svetim križevim potom v tem življenji tvojo milost, v prihodnjem pa večno veselje mogel zaslužiti. Amen.	:,< i ; ' ™ •*'
(Zdaj daruj Bogu odpustke za tiste, za ktere' mn jih 'darovati želiš, da bi jim v prid bili.
Pri nekterih postajah se zadobč popolnoma ddpustki ; ker pa nobeden ne more zase več kot en popolnoma odpustek zadobiti, torej pervi popolnoma odpustek sebi v prid oberni, druge pa ža duše v vicah Bogu daruj; ali za dušo ranjcega očeta ali ranjce matere, brata, sestre, prijatla ali kterega druzega.)
Oh, pridite stvari!
Kaj, glejte, se godi !
On, ki nas vse živi,	,
Strašno za nas terpi.
8tS9dM “	■ '{^
pnlojdo ! iIO 'Jttednl»«:-:v')»im«rt ìAìwlaidtjKiii'i A s-ml 9'fOitt V. Molimo te, o Kriste! in té1 liVälimo'.’i" ' O. Ker si s svojini križem svet odrešil.
“ :{ premisli prečudno: ponižnost svip^egp^,.Nedolžnega Jezusa, s ktero je krivično sodbo brez vsega ugovarjanja poslušal in, sprejel. Tvoji grehi so tiste, lažnjive in krivične priče, ktere so sodbo podpisale. Hudobnost tvojega j ezika, s, Kte^mfi 31 s§ j jVepla’ajtj, ; zoper : Boga;, ijp bližnjega pregrešil, je sodnika oslepila, da je nedolžnega* Jezusa v smert, obsodil,	^pjlaj kj
jokaj in zdümi bolj s sercem, kakor z usimi:
O moj’ ljubežrijivi Jeižus! kako nezmerna je tvoja ljubezen proti liieni, ubogemu grešniku! Boš li tedaj za nevredno, hudobno stvar ječo;, verige, tepenje ter-pel? in v tako grozovito smert obsojen? Oh! to je zadosti, da mi rani moje serce; da objokujem vse pregrehe, ktere sem s svojim jezikom storil. Tedaj jih obžalujem in kličem k tebi: O Jezus! usmiljenje; prosim te, usmiljenje in rnilpst. o. Jezus !
Oče naš. Češetia si Marija. Cast bodi.
Usmili se, nas, o. Gospod,! . usmili ,se;; nas ! Raztepen, zapljevan,
In kronan, zasräin’yan,
Pred simtjo je peljan,
Nedolžno v smert izdan.
2. Postaja.
Jpziiti vzame križ na rtiifap*
% Molimo te, o Kriste! in,To hvalimo.	'f
O. Ker'si s svojim križem' svet odrešil'.
Premisli, s kakšnim veseljem in. radovpl jnim sercem objame dobrotljivi Jezus sveti križ, in kako potrpežljivo prenaša tepenje in suvanje malopridnega
-( 2«S )-
ljudstva! Ti pa poln nevolje..m n^poterpežljivosti bežiš pred križem, kar je'lé mogoče! Kaj ne veš, da se ne more brez križa mebečkos veselje. zadobitS? Ob ! objokuj svojo slepoto, obejrni s? 'k} .pvpjopm 0>9?fiC>$P> «dihni
in reci:	Stariho Vu* riiošrtj miiöiv a ra -fo}[ .0
Ne tebi, o Jezus ! ampak meni se spodobi križ. O težki križih fö jso ^^'^'rKoil!'^^! naložili?1 O lju-beznjivi Jezus! dodeli mi £nadò::iri moč, da‘ borir hbjä. vse križe'jktel'e. seift s: svojimi grebi'zrišlvižid. SpH da bom voljno objel svoj 'križ, iri šrijtaktitt/šiT od sveta; daj mi tako‘ljubezen do križa, da bom vselej s tvojo služabnico, sv. Terezijo, vošil in želel:
'ritri'r'étJ; rkmrietVriUj’	,r . ,fi^on
... ,..rOèe,pa,ì.	’
Usmili se. nas, o Gospodi usmili še nas! >Jujl Glej, križ Sliv nalože ’inni .onO-mr-a •j o J ! dt) . V nejuaSa mnjcne laftfcpsOT^ oJni v ni ?ftkj Oli,; Jagnje Božje.grò,
r-• ■ j ...	'j. c In ngše vsih dolge! r r ,	+u' x . -
.. , , ;.7 3. P o's t à j a.	18
Jezus pade pervie pod križem;
V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križbni\ éjvèt odrešil
Poglej in premisli, kako tvoj Jezus zavoljo tolikanj prelite kervi ves oslabljen perirò na zemljo pade. Oh! kako ga s pestmi bijejo, z nogami taptajo in su-jejo! Vender ni pritoževanja ali nabolje iz njegovih ust slišati. Ti pa tarnaš in tožiš, če le majhen križ občutiš, ali zoperno besedo slišiš. Ob! sovraži svojo nepoterpežljivost, svoj napuh, in svojo necimernost. Z dihni k Jezusu:	fojbah? minžJaJ -g-
O ljubeznjivi Jezus! poglej me preubozega grešnika pred tvojimi nogami. Oh, kolikrat in v kako včlike
-( 249 )~
pre£r.éhe : sem piadell ; Kolikokrat sem'.sev globočine pregreh pogreznil! 0 Jezus ! stegni in podaj mi svoje
roke! Pomoči, o Jezus! pomoči pri.;itebi< išemj da. bi ves čas svojega življenja..nikoli;nikoli smertnega greha ne storil,: in bi :fcaJsQ, v svoji /zadnji uri zveji^nja upati zamogel!
Očo naš. plenil, si Marija. jßaat bodi.
Usmili se nas/ o Gospod! usmili se nas!
.itiaiin vin
-■mmi-jo
Opešal je,v mcpehfi Podre'ga krizna
.11«
ig r
aaš greli;
i	4olg<jh mai!')
beži potcrt na
libi v lf ‘>i n: ! •itevi
ribo l1*/? moxnJ ;ofd .iiouiiB ijait
tleh.
o
muli)
ioq3
.iiubv sav 7oJin‘jotj4. d^lPS tèi j? «J‘M* m ßtore Maori 'ivJ .ol jlnipna ,o«(lovofm eiaon ou vošrid nipivs ia ■fi ■ :	Jezus sreèft svojo žalostno Mater. iii(, '
-do oi«t. ngojova 98 iihurU iti smog brni do oš i« ii»
P. Molimo te., o Kriste! in te hvalimo.
o libisi 1&W	.križem svet' qdrt$ik .! agolhaa
Oh, bako veliko žalost in bolečino je občutilo’s^ce Jezusovo ! Oh, s kakšno grenkostjo in žalostjo je bilo napolnjeno Marijno serce, ko sta se srečala! Poslušaj, o nehvaležna...Ji, j e storil moj Sin* ti kliče J^rij^ij	nuangà tj.jehyxbrbfj,
ti?“ te vpraša Jezus. Oh! zapusti že enkrat svoje grehe, zavoljo kterili midva toliko žalost in britkost terpiya. 0 grešnik! kaj praviš na to? Iteci tedaj in zdmhi VijSVoiem kprejj ,	‘. '	hj i i, ,
O Božji Sin Malije! o presveta Mati mojega lju-beznjivega Jezusa! veš raztert in ponižan klečim pri vajnih nogah. Jaz sem tisti izdajavec, s svojimi grehi sem brusil meč, kteri je vajno serce ranil. Oh ! iz serca mi je žal. Prosim vaji, odpustita mi! Milost, o Jezus! milost, o Marija! Po svoji veliki milosti mi
dopustita, da nikdar več ne bom grešil, temuč da bom vajno grenko terpljenje in žalost nóS in dan premišljeval in objokoval. ;	i '>oan»'J -»io-,
Oče naš. Cešena si Marija. Cast bodi.
Usmili se mas, o Gospod! usmili 'se naš1!
Oh, žalosten spomin!
Ker sreča Mater Sin,	(.
Nji ‘gte iifteč bolečin
jop- „„	Sjen^^lohočin.j,„ft „„ ;r:,(!^TT
5. Postaja.
Simon f'irentvjski pomaga Jezusu križ nositi.
V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.
Spomni se, da si ti tisti Simon, kteri si nečimer-nosti sveta in sladjiostjir} svojih počutkov ves vdan, ki svojih križev ne nosiš radovoljno, ampak le, ker se jih braniti ne» moreš,- z veliko nevoljo. Oh! zbudi si že enkrat serce, in usmili se svojega tako obloženega Zveličarja. Sprejmi radovoljno vse križe in nadloge, ktere ti bo poslal tvoj ljubežnjivi Oče. Terdno skleni, .ne samo vse zopernosti, s poterpežljivostjo prenašati, ampak tudi svojemu Bogu zanje hfhležhega se skazovati. Prosi ga takole:
O ljubežnjivi Jezusi hvalim te za toliko priložnost, ktero mi daješ, da bi za-te terpeti in za-se kaj zaslužiti mogel. Oh, moj Bog! daj mi, da bom vse, kar se mi bo v tem življenji težkega prigòdilo, s poterpežlji-vim sercem prinašal, in potem večnega veselja se vde-ležil. Stori, o Jezus! da bom tukaj s teboj jokal in terpel, potlej pa s teboj v nebesih gospodoval.
Oče naš. Cesena si Maiija. Cast bodi.
Usmili se nas, o Gospod! usmili sé nas!
Omagal Jezus je Od težč križeve ;
O Simon, prosim te,
Ne brani križa se!
t'f'
-( M )—
”6. i P ostaja.
Veronika poda Jezusu potni pert. > >
'S*	loJmi
MMÌP«ara mioq Poglej in preudari v tem pertu sreto obličje Zve-ličarjevo! Ljubi Jezusa! in po tej ljubezni! si njegov obhaz v serce vtisni. 0 kako srečen boš, ako boš živel z Jezusovim obrazom v svojem sercu, in ž lijirn v večnost šel. Da bi tedaj to gnado zadobit, prosi svojega Boga in.rpei;,> .,.mf i-Utf.l
O moj žalostni Jezus ! prosim jte, vtisni v moje serce sveti obraz svojega .obličja, da bom brez nehanja na-te mislil, noč in dan tvoje grenko-terpljenje premišljeval in svoje grehe objokoval. O Jezus! s kruhom tvojega terpljenja hočem nasitovati svojo dušo, in moje oči bodo vselej solze točile nad mojimi pregrehami.
Oče naš. Cešena si Matija. Cast bodi.
Usmili se nas, o Gospod ! . usmili se nas !
S pertom Veronika
Obriše Jezusa,	\{
Spomin zato ji da Terpljenja britkega.
7. Postaja.
Jezus pade drugič pud križem.
V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s Svojim križem svet odrešil.
Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in tvoj Gospod, zopet na zemlji leži, vse oslabljen od velike bolečine, utrujen in zaničevan od sovražnikov. Premisli, da je tvoja prevzetnost Jezusa poterla, in ga ha zemljo vergla,
-- ( m ) -
ker je prenesti ne more. Oh, zapusti svojo ošabnost, ne bodi več tako napphnjqn. cßpolfori se in skleni po-nižnejši biti. Reci s ‘skesanim sercem :
O prüfst iti ji vi Jezusi takoeavnO vkliift, da na zemlji pod težo križa ležiš, vender te molim in častim, Kakor svojé^'Wòwóénéga,/Večnega‘0o§&!"0»c®m te, poteri moj 'trajittb; vž'enii iz mójtegà sei-cä Vso ogabnost, da boj^: Spoznal, svojo neóimernòst, da bom vse zasramovanja prejemal ? tolikanj tebi. ljubo ponižnostjo, da boni, ipotefli tudi s teboj povikšan, v /nebeškem. kra-S ni jmoi n»t«7« t »nw.odo mivoBBsal s lav Oče naš. Obšeim si Marija. Cast biodi.
Usmili se nas, o Gospod !. usmili se nas !
otom v inašfcv ;ài .nt'wriq reossl inJatìtes foni () olii bosti vos prevzet
ZffuuvMi snio	v ... '	*
e^flapfpisio (jJmJäJägSöSP éftn\ nj 5on Jihmn oi-nn iUo.'fìjtà a tens .f*otavli4t’ grdi.prekid	Involi
‘ifont ni ,ožnb oj/r/a itovoPnmn aioùoiI .ujnijhpoj n.-cjjpvj .fmmfov^o'iq inrijpui ban olióot esina pisav obod no
8. Postaja.
Jez us tolaži jeruzalemske žene.
V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojini križem svet odrešil.
Premisli v svojem sercu, kolikanj ti je vender treba jokati in žalavati. Pervič, ker tvoj ljubeznjivi Jezus toliko zavoljo tebe terpi ; drugič, - sam nad seboj, ker si tako nehvaležen in ga ne nehaš žaliti. Kako moreš, premišljevaje -njegove grozovite bolečin«', še'terdovraten ostati! Poglej, kako milostljivega se Jezus revnim jeruzalemskim Žgnam skazuje ! Zaupaj tedaj' vanj in zdihni s sercem:
0 ljubeznjivi Jezus! Oh! kako je to, da se moje serce, ne raztepi v solzah velike, žalosti ? Solze, oh Jezus! prosim, solze prave pokore in ser enega obžalovanja mi daj, da bom z objokanimi očmi in skesanim
-( 25a ) -
sercem ssadobil listo milost, ktero si ubogim 'ženam skazal. Oh, JeduiP ne obračdj' od métte sVójih milost« ljivih oči. Poglej mft iibozega: grešnika, da bom tudi jaz ves potolaženim zadnjo uro te vjdjti mpgej.
Oče naš. Cesena si Marija. Cast bodi.
Usmili se nas:, o Gospod! usmili se nas.
tlfemiljèné ziiiéf Ne jokajte za me!
Točite za se lé Spflkjprniji sere šol?fi S
š>«<|	«viri «si oboril» »»>it\')9i
.omHiivjf of ni ! .‘»ten31 o ,oi oiiitloM .'f .fišrribo 9. P O S t a jiiipvs > i« -n A .0
... -jo/.- Oti oi, id ,pausai, odml ! o .ifeinm'ì
|>ade trcljle |nxl Kiiieiii.
V. Molimo te,, o Kriste! in te hvalimo.	..
O. Ker $i' s svojim križem, svet. ;odrešil.
Oh! s kako velilco
križem padel !, Prepósti: Jezusa, krotko, pedplžno/jovči-co, Judje, neverniki kakor stekli volkovi tepi),, sujejo, ses ter tje po tendili kamnih vlačijo, J, [djVmpsr^cni ^gröln ki samega 'Simi Božjega tako grozovito, terpinčiš! . Q grešnik! ni morebiti tvoj vos poterti in kervavi včlo-vedepi Bog vreden tvojih spk?. Oh!. repi, tetlaj ves/ ol}?
jokan; t t }.,YV diru pi&omtk tnotf nb. ,&n9qos O vsegamogočni Jiogj ki nebo.jii^ zemljo ^^eji.ipi
perstom deržiš, kdo te je tako neusmiljeno vergai / Oh ! nobeden drugi ne, kakpr moja pregreha, v ktèro sem tolikrat zopet padel. Moja hudoba ni jenjala ; grešiti, in zato se je množilo tvojè terpljenje. Toda poglej, o Jezus! pred teboj zdaj klečim s kéSanim sercem, in terdno sklenem, svoji hudobiji kon.ee storiti. Z objo-
- ( m )-
kanimi očmi ti terdno in zvesta obljubim: ^Nikdar več nočem gi'ešiti; o Bogi nikdar več, nikdar več ne.’
''Oče' naš. Češena si 'Marija- Gast torli, ijsinili se nas, o Gospod ! usmili se' nas!
Oh, Jezus omedli,
Ita<l križem spet leži; .
Naj'vender se zbudi,’
Kdor še v. pregrehah spi.
10. Postaj a.
Jezusu sleèejo in mu žolča piti ilajo«
V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem -svet odrešil.
Premisli, o duša! kako Jezusu, ki je po svojem životu ves-’ranjeii ':in stepèiì, še ’gteftfcegš* žolca piti dajo. Poglej, kako on tvojo nesramežljivost, nespodob-no obnašanje in nečimertiost v obleki s Švčjo nagoto plačuje, z žolčem pa tvojo požrešnost. Ali moreš svojega Jezusa brez milovanja pogledati! Ob, verzi se k nogam svojemu‘Jezusu in recti’ i'j: '	1
O žalostni Jezus ! kako velik razloček je hičd teboj in med menoj ! Ti si ves ranjen, poln gre'nk'osti, in ves s kervjo oblit ; jaz pa fes1 nččimern. poln šlad-nosti in‘ veselja, ali saj tak želim biti. Ob! jaz' nišeni na pravem potu. 0 Jezus! pelji me ti na pravo stezo. Stori, 'da ini bodo vse sladnosti tega sveta grenke in zoperne, da bom namesto pjili želel tvoje terpljénje občutiti, in dà tako vreden postanem s tčboj večno veselje vživati. .............	*’f. '>i oJm	niemoq
Odo naš. Češčina si Mariji. Čast'‘bodi. ■	;
. Usmili,se iias, o Gospod! usmili se' nàs!:
Ko pride na goto.
Ga slečejo gerdo,1 Pijačo riiu dajo,
Ostudno in grenko.
V. Molimo te, o Kriste ! in te. hvalimo, O. Ker si s svojim križem svet, odre,šil.
.ovfug	. s	/;<{ m je
Jezusa na križ pribijajo.
II.']?. o s t a j a.
Premisli neizrečeno bolečino, ktero jo občutil dobrotljivi Jezus, kadar , so muirabeljni ude, kite in žile z žeblji prebodli. O, kako je to, da tvoje serce kar. žalosti ne poči, ker vidiš, da tvoji grehi tako neusmiljeno more tvojega Zveličarja? Saj zdaj toči solze, obžaluj svoje grehe in reci:1- 1	j.-j h..h:,!
0 dobrotljivi, zavoljo mene križani Jezus! vlij v mojfe serce strah in ljubezen clo tebe;! In, ker, so moji grehi tisti žeblji, ki so tebe na križ pribili, Stori s svojo guado, da bodo vse moje hude želje in občutki na tvoj križ nabiti in tamkaj umorjeni, da bonj, v žit* ljenji in ob smerti s .teboj križan, tudi s teboj v nebeh sih večno kraljevati zamogel.	\
V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
0. Ker si . s svojim križem svet odrešil.
Odpri tukaj oči in premišljuj svojega na križ pribitega Jezusa. Poglej vse bledo obličje-Božje. Poslušaj, kako prosi odpušenja tistim, kteri ga križajo in žalijo.
Oče naš. ..Cesena si Marija. Čast bodi,
Usmili se nas, p Gospod! usmili se nas!
Na križ ga polože, Kazphó roke, noge,} Žeblji mu zdaj nove,'' Še rane naredè.
12, Postaja.
Jezus linieri« na Križi.
■	.	: .Vi ' 11 ( I !1
Razbojniku obljubi nebeško kraljestvo, svojo Mater izroči Janezu, svojo du? o jpsipo^oči: nebeškemu Očetu; poslednjič pa umerje z' nagnjeno glavo. Tedaj je moj Jezus umeri! d$as;tuiftead je ‘imokciži .in;zavoljo mene. 0 duša moja! kaj boš zdaj počela? Ob, ne hodi proč, ako ne s ponižnim lif skes&him-‘ sterceih. ‘Objemi' križ in zdihni k'^uShf' 78	iaij,o/8 k k ia« . J
O moj ljubeznjivi Zveličar !■ vem d*i spoznani, da so moji grebi tisti rubeljni, kteri so tdbe tako faeusuillje-no umorili. Nobene; gnade mišem vreden; ker sem'tebe križal. Pa kako veliko veselje ' in Upinje občuti’moja dhša, kadar te slišim tudi za tisteN prositi,1 kterlsotb križali. Kaj hočem tedaj za-te storiti, ko si ti toliko za-niè storil? Poglej; o Jezus ! pripravljen stelli in volja»/ tmm '6dpufetfti;' kteni «so'mej kdaj' irtì^aliB}^ moj Bog! zavoljo tvoje ljubezni odpustim vsim, iz serca jih; objamem, in jim'želim vse dobro.' In tak o »tudi upam ob' svoji smertni uri slišati; vesele'btestede tvoje :	„Š>e
dime»’ {pfifft i !&dn ö|j i v>! itaij'i.^ Äoma do ni ijriojl Oče liaš. Cesena si Marijah- fitöt feMl.i >'f d'" Usmili se nas, o Gospod! usmili ste' nas!
■	'■ Na križi itaiti’ vi«,-	’ dis«* <
Oli, sveta teče Kri j ,
Za grehe vsili ljudi Zveličar sniert stopi /
13. Postaja.
•Vtizitf» s križ» mi « moj o in gn liiirii v
naročje poluže!
V. Molimo te* o Krislè I in te hvalimo.
O. Ker si .s svojim križem, .svet odrešil; : . i
Premisli, kako oster je bil ihteč, ki je7 prebodel serce žalostne Matere, ko je svojega mertVega; Sina v naročje'Vzela:	Vadila ga;je vsega ranjenega''in kerva-j
vega. O kakšno žalost in bolečino je ona takrat v
svojem sercu čutila! Kteri meč pa je bil tako oster, ki je prebodel njeuo serce! Ob, greh je bil, kteri je Jezusu življenje vzel in Marijino serce tako močno ranil. Objokuj tedaj ta grozoviti greb. Skleni svoje solze s solzami svoje žalostne Matere, in zdihni k nji tako: O Kraljica vsib mučenikov! kdaj bom vreden, da bi prav zapopadel tvojo žalost in bolečino? Kdaj bom zadobil gnado, tvojo žalost v svojem sercu nositi in s teboj terpeti? O velika Gospa! sprosi mi, da bom noč in dan žaloval nad svojimi grebi, kteri so tebi tako žalost napravili, da bom ves skesan in spokorjen v zaupanji in ljubezni do tebe umeri, in po smerti s teboj večno živel.
Oče naš. Cesena si Marija. Cast bodi.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!
Marija! k teb’ bitim,
Tvoj'ga Simi častim;
Z vama, dokler živim.
Kad jokanj in terpim.
14. Postaja.
Jezila» v grob polože.
V. Molimo te, o Kriste! iu te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.
Premisli tukaj žalovanje, zdiliovanje in jokanje Magdalene, Janeza in družili pobožnih duš, ko jim je bil Jezus odvzet in v grob položen. Zlasti pa si v serce vtisni težavo in grenko žalost Marije, njegove Matere, ko je iz svojega naročja ljubeznjivega Sina dala. Premišljevaje njeno tedanjo žalost in njeno terpljenje se moraš res sramovati, da si pri obiskovanji tega križevega pota tako malo milovanja občutil. Oh, zbudi svoje serce saj zdaj pri zadnji postaji. Poljubi s častjo kamen svetega groba; položi v duhu vanj serce, in reci svojemu mertvemu Jezusu:
* ! usmiljeni Jezus! kteri si po takem kervavem potu šel iz ljubezni do meue, častim te v grob polože*
17
nega in te molim. Oh, v svojem sercu te sereno želim zapertega imeti, da bi, s teboj sklenjen, po tem križevem potu k novemu življenju vstal, in se v tvoji guadi iz tega sveta ločiti mogel! Po zasluženji tvojega ter-pljenja, ktero sem premišljeval, mi dodeli, da bo na zadnjo uro tvoje sv. Rešuje Telo moja popotnica, da bodo moje zadnje besede:	Jezus! Marija! Jožef! in
da svoje zadnje zdihovanje sklenem s tistim zdiliovan-jem, s kterim si ti na svetem križi svojo sveto dušo izdihnil. Daj mi z živo vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo s teboj in zavoljo tebe umreti, in potlej s teboj na večne čase živeti. Amen.
Oče naš. Cesena si Marija, čast bodi.
Usmili se na», o Gospod ! usmili se nas !
Za naš greli mertvega Molilno Jezusa ln položimo ga V grob svojega serca!
Molitev.
Nebeški Oče, večni Bog! po tisti ljubezni, s ktero si svojega Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene na svet poslal, in s ktero je on pio svojem britkem terpljenji in grenki smerti mene odrešil, ti darujem ta sveti križev pot, kterega sem s svojo guado opravil. Vzemi to pobožno opravilo k povikšanju svoje časti, v zahvalo za vse, meni in drugim podeljene gnade, za odpušenje grehov vsega sveta, za pomoč revnim dušam v vicali; zlasti pa, za ktere sem v začetku prosil. O milostljivi nebeški Oče! poglej na obličje Kristusa svojega Sina, usliši glas njegove svete Kervi, in bodi milostljiv meni ubogemu grešniku. Amen.
Hvaljen bodi naš križani Zveličar Jezus Kristus, iu njegova žalostna Mati Marija !
O Jezus ! livala zdoj Ti bodi iu vselej :
Po svoji smerti daj !
Te ljubit’ vekomaj!
naših patronov sv. Kocijana, Kancija, Kocijanile in Prota nam ki smo njih varovanci.
Sv. Prot,
Misli si, da slišiš svetega mašnika Prota govoriti, poslušaj njegovo besede pazilo, in vtisni si jih v serce.
Jezus naš Zveličar je na zemlji družbo ustanovil, v ktero vabi vse ljudi celega sveta in vsili časov.' \ ti družbi so vsi teisti, ki verujejo v Jezusa in v njegovi nauk. Cela družba ima taisto vero, taiste zakramente, ki so vernim pripomočki k večnemu življenju, taistega poglavarja Rimskega papeža, nezmotljivega učenika. Ta družba je keršanska katoliška Rimska cerkev, zunaj katere izveličanja ni.
Y ti družbi, ali v katoliški cerkvi je dukovstvu izročeno varstvo vere; nar višji duhoven in pastir cele cede so sv. Oče, pastirji posamesnili čed so škofje, in njih namestniki in delavci v vinogradu gospodovem so vsi drugi duhovni. Vsi ti oznanujejo in razlagajo Jezusovo vero, dele zakramente in vodijo vernike od njih mladih nog. noter do njih smerti.
Duhovni, od svetega očeta in škofov, noter do zadnjega duhovnega pomočnika vsak dan Jezusa samega nebeškemu Očetu darujejo in ga sprejemajo, ter so v nar bolj edini sklenitvi ž njim. 0 čudapolna sreča du-
hoviiov ! ktera jih vendarle s strahom in trepetom napolni zavoljo skrivnostne pričujočnosti vsegamogočnega Gospoda nebes in zemlje, pravičnega Sodnika živih in mertvik.
Tedaj more biti njih 'prizadenje gotovo zmerom le to, da so njih serca vselej proste smertnega greha, da gore ljubezni do svojega nebeškega učenika, s kterim so vedno in vedno v nar tanji zvezi.
Duhovni so varhi vere, ki jo je prinesel Božji Sin iz večnih nebes. Beseda, ki jo oznanujejo oni, je Božja beseda, ali naj jo že oznanjajo v cerkvi iz lece, iz pred oltarja, v spovednici, ali pri bolniku ali spl oli v domači obhoji. Njih učenost je obširna, sveta, in brez prenehanja si jo oni povišujejo z branjem, premišljevanjem in z molitvijo. Duhovni so skerbni pastirji cede; oni nedolžne otročiče z ljubeznijo podučujejo v veri, mla-denče in device varujejo v nedolžnosti, jih poterjujejo v dobrem; in jih vabijo k pogostni sprejemi sv. zakramentov ; grešnike nevtrudljivo kličejo na pot pravičnosti; stariše podpirajo v skerbni izreji njih otrok; bolnike tolažijo, in jih spremljajo, z nebeškimi tolažbami iz tega na uni svet. Duhovni so zgled molitve, zatajevanja, poterpežljivosti, usmiljenja, in čiste božje ljubezni.
Glejte, ljubi moji varovanci! tudi jez, vaš patron, sem svoje duhovne otroke Kocijana, Kaucija, in Kocija-nilo v veri podučeval, in z božjo pomočjo jih stanovitne ohranil noter do njih mučenstva, s kterim so si nar dražji venec, in nar imenitniji prostor pri Bogu pridobili.
O ljubi moji izročenci, tudi vam so duhovni nar bolji, nar zvesteji prijat li, ki vam oskerbljujejo nar imenitniji reč, to je, vašo večno srečo. Ljubite jih tedaj, skazite jim čast in zahvalo, molite za nje in hodite po poti, ktero vam s svojini uavkom, s svojim nasvetom in s svojim zgledom kažejo. Potegovajte se za nje, iu zagovarjajte jih povsod, kjer se govori zoper njih.
-( 261 )-
Nekterim pa iz med vas, ki duhovne zaničujejo, zasmehujejo, opravljajo, in ljudstvo zoper njih šuntajo, zakličem: nehajte od tega početja; in vprašam vas: kaj so vam storili duhovni? ali ne darujejo slehern danza vas nekervavo daritev? ali niso pripravljeni zavoljo vas iti tudi v smert ? Tedaj, nehajte od vašega početja ter se spominjajte žuganja, ki ga Bog Sam izusti zoper zaničevavce duhovnov, rekoč: gorje njemu, ki se pregreši zoper posvečenika mojega, on se dotakne punčice mojih očes. Večni in nar pravičniji Bog ne pusti brez kazni razžaljenja duhovskega stanu.
Ko ste pa čast, spoštovanje in hvaležnost dolžni slehernemu iz med svojih duhovnih pastirjev ; koliko veči počastenje, pokoršino in vdanost morate skazati svojemu nar višemu pastirju svetemu Očetu in svojim škofom.
Sv. Oče varujejo vero, se vstavljajo v svoji od Boga jim podeljeni nezmotljivosti vsaki krivoveri, razsodijo slehern nauk, ali je katoliški ali ne ; oni volijo in poterdijo škofe, in v sklenitvi ž njimi vladajo celo keršansko katoliško čedo. Ljubite tedaj sv. očeta, molite za nje, ne pripustite, da bi se kjer koli zoper njih govorilo, pridobite jim serca svojih bližnjih ; ako so v sili, tolažite jih in pridite jim na pomoč, kakor smo ravno tako delali v pervih stoletjih keršanstva, tedaj višjega pastirja v svoje varstvo vzeli, in jim vse potrebno oskerbeli, da so tako oni mirno in brez sker-bi se le Samo z vladanjem svoje čede pečati smeli.
Spoštujte dalje in vbogajte svoje Škofe; v njih vodstvo je izročil gospod Jezus Kristus kardelce cele cede, v kterem živite vi. Oni, so resnični namestniki Kristusovi, bodite jim tedaj pokorni ; oni vam pošljejo duhovne, oni so vam darove sv. duha s podeljenjem sv. birme sprosili, tedaj, bodite jim hvaležni.
Duhovne pa, ki živite z njimi, seréno ljubite; oni so bili v vaši mladosti vaši učeniki, so vam zakramente sv. pokore in sv. rešnjega telesa pervikrat, in potem
tolikokrat podelili, oui so vaiši pridigarji, spovedniki, sredniki pred Bogom, ljubite jih, poslušajte jih, podpirajte jih, molite za nje, in sklepajte se vselej z njihovimi dobrimi deli.
V taki edini sklenitvi s sv. Očetom, s svojim škofom in z duhovni se tedaj, moj varovanec! vedno vadi v vsili potrebnih keršanskih čednostih, in da jih dosežeš, ti nasvetujem sledeče zdihljeje:
1.	Prosi Boga, da ti podeli božjo čednost terdne vere, rekoč:
„O moj nebeški Oče, moj učenik in Gospod! prosim te, da zavoljo brezkončnega zasluženja smerti tvojega Sina Jezusa Kristusa prižgeš v moji duši svetlo luč vere, da mi jo povišuješ, in mi jo ohraniš čisto in nepokvarjeno do zadnjega trenutka mojega življenja. Vse tedaj verujem terdno, in za vselej, in brez dvoma, kar si nas ti, o Bog! po Sinu svojem učil, kar so aposteljni učili in kar nas verovati uči naša Rimska, sveta katoliška in apostoljska cerkev."
2.	Prosi, zadobiti božjo čednost terdnega zaupanja :
„O Gospod Bog: prosim, ustanovi v meni stanovitno zaupanje, da se zanesem na tvojo milost, na zaslu-ž.enje Sinu tvojega, in na tvojo brezkončno dobroto, v življenji, kakor v smerti. Tebi se izročim z vsem, kar sem in kar imam."
3.	Zdihuj po božji čednosti goreče ljubezni :
„O Bog! prosim te, naj tvoja večna ljubezen vžge a meni ljubezen do tebe, da te ljubim iz vsega serca, iz vse duše, z vsemi močmi, da te ljubim zavoljo tega, ki si zgolj ljubezen in dobrota in sam v sebi nar bolj popolnoma bitje; bližnjega pa naj ljubim, kakor sam sebe."
4.	Ker človeku ni mogoče iz veličanje doseči brez Jezusovega odrešenja, se ga vedno vdeležuj. To pa se bo zgodilo po vredni prejemi sv. zakramentov, z vredno pričujočnostjo pri sv. maši, z pobožno molitevjo in z življenjem, polnim čednost in strahu božjega. Tedaj zdihuj k Bogu in si vsega tega velikokrat prosi rekoč:
„O Bog, nebeški Oče ! prosim te, da ne bo zyubijena za me Kri Jezusa Kristusa, odrešenika mojega. O saj ti o Bog, duše ljubiš, in nočeš, da se ti ktera pogubi. Tedaj, prosim, ohrani me v gnadi sv. kersta, povišuj v meni darove sv. duha, ki sem jili prejel pri sv. birmi; daj po zaslužen ju smerti svojega Sinu, da bo posvečujoča gnada ponovljena v meni po odvezi od grehov pri spovedi, in da se vedno v novic in edino sklepam z Jezusom v zakramentu presvetega Ilešnjega telesa. Naj pa tudi po tvoji milosti vselej deležen postanem sadu odrešenja po vredni in pobožni pričujoč-nosti pri sv. maši. Tvoja ljubezen o Gospod! naj me žene obiskat Sinu tvojega pričujočega v sv. Rešnjem telesu. Tvoja sladka pričujočnost v cerkvi, doma in po vsih krajih, in vsaki čas, naj me vabi vsak dan k serčni molitvi, da z molitevjo dan pričnem in ga neham in tudi med dopolnjenjem svojih dolžnost se tebe, o nar ljubeznjivši Gospod serca mojega! z ljubeznijo spominjam“.
Potem ko si se, ljubi varvanec moj ! Bogu izročil v nar imenitnijili zadevah svoje duše, po okolišinah svojega življenja in kolikor ti čas pripusti, premišljuj večkrat nar važniši resnice naše vere.
Tedaj spominjaj se n. pr. ob nedeljah sosebne skrivnosti trojedinega Boga, in skleni, da hočeš vse pričeti v imenu Boga Očeta, Sina in sv. Duha, Amen; in da boš vse dokončal v čast Bogu Očetu, Sinu in sv. Duhu, Amen.
V pondelik naj ti bo pred očmi, veselja polno učlovečenje in rojstvo Jezusa Kristusa, ter vse daruj nedolžnemu detetu v čast in iz ljubezni do njega. V tvorek se oziraj na Jezusa sprelepcga mladenča in mu priporočaj rastvo tvoje duše v modrosti in v dobrih delih, da dopadeš Bogu in ljudem. V sredo poslušaj v duhu Jezusa učenika, ki je cele tri leta svoj nebeški nauk oznanoval in zaupaj v njega, ki se je skazal Gospoda nebes in zemlje, vsih natornih in čeznatornih
moči. V četertik zalivali Jezusa za ustanovljenje presv. Bešnjega telesa-, v petik se priporočaj v Jezusove rane, in sicer prosi odpušenja pri rani leve roke zavoljo vsili napčnih del, pri rani leve noge zavoljo vsili pregrešnih potov, in pregrešne lenobe ; pri desni nogi si sprosi od zdaj naprej gnado hoje po poti pravičnosti in pri rani desne roke si iši Jezusovega blagoslova: pri rani serca njegovega pa obstoj, ter zapri dušo svojo vanjo, da tam ostane za vselej. Y saboto naj ti bodo žive v spominu Marijine žalosti-, spremijo v duhu, kodar je hodila ona, milo-vaj jo, in prosi jo pomoči zavoljo tih sedmerih žalost. Poslušaj tedaj besede Simeona, ki so ji prebodle kakor meč njeno serce; pojdi ž njo po daljni poti v Egipt, in strezi ž njo Jezusu Sinu njenemu ; iši ž njo Jezusa dvanajstletnega; hodi ž njo za Jezusom po njegovi strašni, križevi poti; obžaljuj greh, ki je uzrokoval Božjemu Sinu tako grenko srnert ; priporočuj se v rane Jezusa mertvega v Marijinem naročju ; položi svoje serce v grob, kamor so Jezusa položili.
Marijo častiti s svetim rožnim vencem, ako ti je le mogoče vsak dan, naj bo tvoja vedna skerb. Sv. rožni venec obudi v tebi ljubezen do Jezusa in do Marije in ti gotovo uzrokuje veliko gnad, sosebno spokor-jenje in srečno zadnjo uro.
Ne pozabi pa tudi resnice, da bo Jezus tvoj pravični sodnik, in da neveš ne ure ne dneva, o kterem te pride poklicat iz tega sveta.
Naj bo tedaj tvoje življenje ljubi moj varovanec ! čas vedne obhoje z Bogom. Bodi si imenitnega ali niškega stanu, bogat ali reven, mlad ali star, vselej nosi prepričanje s seboj, da si otr k božji in ud keršanske katoliške cerkve. Ne sramuj se tega nikdar in nikjer, pokaži to spoznanje očitno, kadar je tega treba ; tako boš že na zemlji eden iz med izvoljenih, in z veseljem te bomo sprejeli, kadar prideš v nebesa.
Sv. Kocijan in Kancij.
Ta dva blaga mladenča sicer vsim vernikom, sosebno pa mladim ljudem dajeta naslednja podučevanja. Slušaj jih in utisni si njih nauk globoko v serce.
vMoj jarm je sladak, moja butara je lahka.''' Tako govori naš Gospod Jezus Kristus od dolžnost, ki jih njegova sveta vera naloži slehernemu verniku. Slad-koto Jezusove vere je nam dvema bratoma in naj ni sestri že v naši pervi mladosti vtisnil v naša mehka serca naš sveti učenik in mašnik Prot. Gnade sv. kersta, per-ve spovedi, pervega sv. obhajila smo skerbno varovali v sebi, ter je bilo naše veselje, svojo mladost popolnoma Bogu posvečevati. Gnada pa se je toliko poviševala v nas, da nam je bila k zadnjemu naša edina sreča, naša edina želja, umreti zavoljo Kristusa.
O varovanci naši spreljubi ! kako vas mi ljubimo, kako veliko je naše veselje to, da zamoremo vas varovati, za vas prositi pri večnemu ženinu naših duš, in vam pomagati, da pridete tudi vi tje, kjer smo mi vže davno.
Toda tvoja lastna skerb, ljubi naš varovanec ! naj bo vedno ta, da se ravnaš po nauku svojih dobrih sta-rišev, duhovnih učenikov in vernih oskerbnikov.
Da ti bodo pa njih nauki toliko bolj pred očmi, in da ti sveta zveza ž njimi bolj gotovo tekne k tvojemu dušnemu pridu, moli za nje, in sicer:
1.	Za svoje stariše, rekoč: „0 Bog! zahvalim te, da si mi dal tako dobrega očeta, tako dobro mater. Daj da njih svete, in njih katoliške nauke spolnujem, in se po njih keršanskem zgledu ravnam. Daj jim dolgo življenje in srečo, sosebno pa gnado, ohrani jih v nji; naj oni v gnadi živč, v nji umerjejo in večno življenje v raju dosežejo.“
— ( 26G ) —
2.	Za svoje duhovne učenike. „O usmiljeni Jezus! zahvalim te, da si mi duhovne učenike namestnike svoje podelil. V spominu bom obderžal vse, kar so me učili pred pervo spovedjo, pred pervim obhajilom, v šoli, v spovednici, ali v obhoji ž njimi. Daj o Jezus zavoljo svojega nezmernega zasluženja na sv. križu, da obljube, ki sem jih storil pri sv. kerstu, pri pervi spovedi, pri sv. birmi, in pri pervem sv. obhajilu, vse spolnim; v ta namen vse te obljube v kratkem zdaj le ponovim. (Ponovi jih v svojem sercu, kakor imaš gotovo navado jih ponavljati ob času sv. obhajila, na svojega godu dan in vsak velik praznik; spominjaj se tudi srečnih časov svoje mladosti, svoje takratne bogoljub-nosti, obudi jo v novic in ohrani si jo.) Prosim te pa tudi o Gospod! razlij svoj obilni blagoslov čez vse, ki so imeli v tih svetih zadevah z menoj opraviti, čez škofa ki so me birmovali, čez duhovne, ki so me podu-čeviili, mi sv. zakramente delili in me varovali po poti nedolžnosti in čednosti. Ako pa so se že ločili iz tega sveta, jim daj, veseliti se pred tvojim obličjem o pravični Bog; poverni jim tam v večnosti obilno vse dušne dobrote, ki so mi jih tu na zemlji skazali.“
3.	za vse druge dobrotnike in oskcrbnike svoje. „O Bog! poverni tisuč in tisučkrat vse, kar so mi moji dobrotniki in oskerbniki na poti zveličanja dobrega storili ; hvaležen sem jim, in sosebno bo moja skerb ta, da se ohranim na poti svetosti, ki so mi jo vselej kazali, in me po nji vodili.“
Ko si, ljubi varvanec moj! s takimi in enakimi zdihljeji v sebi obudil v novic vse storjene obljube in se spominjal vsili lepih navkov, ki si ti jih stariši, u-čeniki in dobrotniki dajali, tedaj se bodeš gotovo pokrepčanega čutil v dobrem; ako bi bil pa že nekoliko zašel iz poti nedolžnosti, se urno verni na pravo pot, ter za vselej ostani na nji.
Dalje pa sosebno bratovsko ljubezen zbujaj v sebi do svojih bratov in sester. Svetovaj jim dobro, varuj
-( ni ) -
jih dušnih nevarnost, opominjaj jih, ako se zgubljevati pričenjajo, in sklepaj se ž njimi v dobrem ; kakor smo to vselej storili mi trije, Kancij in Kocijan in najina sestra Kocijanila. Nar bolji je, da bratje in sestre molijo vedno eden za vse, in vsi za enèga,' zakaj molitev jih 1)0 sklepala v sereno in pravo edinost. Tedaj moli :
4.	Za svoje brate in sestre rekoč: „O nebeški Oče! zahvalim te, ki si mi v previdnosti svoji podaril brate in sestre. Ozri se milostivo na nje, in daj jim obilnost svoje gnade. Med nami pa ohrani taisto ljubezen, ki je tebi, o Bog ljubezni! dopadljiva. Stori, da smo tu na zemlji sklenjeni tebi v čast, drugim v izgled, in da tudi v nebesih sklenjeni, te hvaliti in vživati zamo-remo na veke.“
Ako so ti poinerli, oče, mati,učeniki, bratje, sestre ali drugi, ki si jim hvaležnost in ljubezen dolžan, se jih večkrat spominjaj, kakor zrno mi vedno v spominu imeli svoje ljube stariše in svojega dražega duhovnega prijatla, mašnika sv. Krizogona, ki je pred nami krono mučenstva zadobil.
5.	Moli toraj za rajno drago osebo, rekoč: O Bog usmiljenja! izročim ti dušo ranjega očeta J. — ranje matere J. -— ranjega duhovnega učenika J. •— ranjega dobrotnika J. — ranjega prijatla J. — Zavoljo nezmernega zasluženja sv. križa stori to dušo popolnoma čisto, ako se še ne znajde v večjem veselju. V sercu bom obderžal nauke in lepe zglede te duše in živel vselej po njih. Nikdar nočem nezvest biti obljubam, ki sem jih pred to rajno osebo storil. Deležno jo želim vsega svojega terpljenja in zasluženja po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Pa tudi jez hočem po ravno tem Gospodu deležen biti častenja, molitve in hvale, ktero duša mojega ranjega J. - že daruje tebi, o* Bog! v srečni večnosti.“
Sploh pa te opomnimo, da za duše rajnih moliti, milošno deliti in druge dobra dela doprinašati, jo do-
bra misel, in to, kar za verne duše rajnih storiš, ti bo prineslo veliko pospeha na poti zveličanja. Tedaj mnogokrat moli za duše v vicah psalm: Iz globočine vpijem k tebi. . . i. t. d. ali rožni venec, ali litanije, in sosebno terpljenje, žalost, bolečine in nesreče daruj Bogu za duše v vicah vselej, kadar te kaj nezgodnega zadene.
Dalje se spominjaj, da smo mi trije imeli dosto premoženja; pa tudi veš, kako da smo ga obračali. Velik del našega bogastva je bil šel med revne in med preganjane in ujete kristjane. Le samo to, kar je k življenju in obleki potrebnega, smo prihranili za se.
Tudi tebi bodi skerb, da ne potrosiš denarja in premoženja svojega v gostarije, preobilno jed in pijačo, v nečimerne in drage obleke, v kupovanje nepotrebnega kinča in lišpa. Temveč napravi, oskerbi si to potrebno, in kar ti gre po tvojem stanu ; nekoliko pa si prihrani za stare dni svoje in taistih ki so ti izročeni v skerb; to drugo pa, kar ti ostane, in kar imaš od več, oberili za revne vboge, nadložne. nezmožne sobrate, sosestre in sokristjane sploh. Na vse, kar njim daš, se bo Jezus tako ozerl, kakor da bi bil ti njemu dal. Milovšina bo pokrila obilnost tvojih grehov, mi-lovšina te bo varovala večnega ognja in ti bo odperla vrata nebeške. Milovšino pa tudi zamoreš deliti z mo-litevjo, s tolažbo, z obiskanjem bolnih, ali, da ki si sam nezmožen, serce bogatega omečiš, da on revnemu pomaga. Da ti pa Bog da milostno serce, moli :
0.	Za revne in vboge sokristjane, rekoč: O Bog! tvoja nezapopadljiva modrost pripusti, da je mnogo ljudi revnih! O kako hudo je človeku, ako mu nar potrebnijih reči, to je živeža, obleke in stanovanja manjka. O usmiljeni Bog! pomagaj ti revežem s svojo vsega-inogočnostjo. Daj pa tudi meni usmiljeno serce, da lomim z lačnimi kruh, da napojim žejnega z zdravo pijačo, da podelim potrebne obleke ali ako mi je mogoče tudi clenara vbogemu sokristjanu, ki je odrešen
po Jezusovi Kervi kakor jez, ki je odločen k večnemu zveličanju kakor jez. O Bog! daj mi dobro in usmiljeno serce, in ohrani ga vselej v meni*.
Pri vsem tem pa, da smo mi trije vedno dobro storili tu in tam po vsem Ogleju, vendarle so nas preganjali in nam smert želeli. Mi pa, sicer to vede, nismo liudo s budim plačevali, temveč smo molili za svoje so -vražnike in smo govorili lepo od njih, ter jih zagovarjali. Tudi ti, ljubi naš varovanec, si v serce vtisni to resnico, da nar bolj gotovo nasledva taisti Jezusovi zgled, kateri svojemu sovražniku iz serca odpusti. Da pa ti bo to mogoče, moli
7. Za svoje sovražnike, rekoč: .,0 usmiljeni in nar svetejši Jezus! ti si na križu med nar hujimi bolečinami molil za svoje sovražnike ! Daj mi gnado, da te na-sledvam, in da jim odpustim, ki so me razžalili in ki mi liudo hočejo. Daj mi nasprot, da vsem dobro hočem, da nobenemu ne škodovam z opravljanjem, z obrekovanjem, temveč, da slehernega čast in dobro ime vselej varujem. Stori, da od danes naprej nobenemu več ne storim kaj hudega, ne z jezikom ne v djanju, temuč da vse ljubim, za vse molim, in vsem po moči dobrote skazujem. Naj se to zgodi po tvoji mogočni guadi, ktero pričakujem od tebe, o moj križani Jezus“ !
Ljubezen do bližnjega bo tebe, o varovanec naš! nar bolj podobnega storila Jezusu, nebeškemu Gospodu našemu. Da jo dosežeš, bo naša prošnja neprenehoma se vzdigovala k Bogu Očetu našemu, ki ga gledamo od obličja do obličja v nebesih. Ti pa, varovanec naš! si je tudi sam iši po naznanjenem potu, tedaj te bo obilna gnada božja spremljevala in vedno bolj in bolj vterjevala v dobrem, dokler da dosežeš tudi ti venec večnega zveličanja v presrečnem kraju, kjer smo mj,
Sveta Kocijanila.
Poslušaj naposled šo prijazno besedo to srete device, ki je s tolikšno serčnostjo svet zaničevala in ako ravno slabotnega spola, vendarle brez vsega strahu si izvolila venec mučenstva!
,Blagor jim, ki so čistega serca, oni bodo Boga gledali te besede Jezusa, Gospoda mojega sem si jez še kakor mlada deklica, tako globoko v serce vtisnila, da jih nikdar nisem pozabiti mogla.
Brez vsake zveze sem hotela ostati na svetu, tedaj sem se popolnoma oklenila Jezusa Gospoda angelov, Sinu nar lepši Device, Gospoda in kralja večnih nebes. Obljubila sem Bogu nar svetejši, to je deviški stan; kterega Jezus sam nar bolj povzdigne, kteri mu tedaj brez dvoma naj bolj dopade. Storila sta to po mojem zgledu in po nasvetu našega učenika Prota tudi brata moja, Kocijan in Kancij. O ko bi vidva, o mladeneč in deklica! vedela, kako ta stan, ako ga zvesto ohranita, že na zemlji veliko dušno srečo prinaša! kako mirno da je serce, kako lahko da se ono k Bogu povzdiguje v tem stanu. In o koliko še veči je sreča duše, ki se je popolnoma Bogu darovala, na vnem svetu. Tu v nebesih hodijo čiste duše vedno za Jagnjetom, ter so nar bliži njega in vživajo njegovo nar veči ljubezen.
Blagor tedaj tebi, o varovanec moj, ako te je guada božja poklicala v presrečni deviški stan. Dosegel si nar imenitniji srečo, ktere sprednost boš popolnoma spregledal še le v večnosti. Ker pa je deviški stan toliko zaničevan na žemlji, in mu dostokrat tudi dobri ljudje nasprotujejo, moli k Bogu da ti hoče spoznanje dati zastran volitve tvojega stanti. Tedaj prosi nar mo.drejšega Gospoda.
1.	za modrost pri colitoi stanu, rekoč; .,0 Gospod Bog! ti si v svoji neskončni modrosti vsakemu človeku že po rojstvu odločil, v kteremu stanu da ti ima siti-
žiti. Spoznam, da so duhovni stanovi, v kterih človek v devištvu živi, in se z božjo službo peča, nar imenit-niji in tebi nar dopadljivši. Služi se pa lahko tebi o Gospod v vsacemu poštenemu stanu. Ker si pa človek-, zapeljan ali od lastnega nagnjenja, ali pa od tovaršev, lahko voli stan, ki je zoper tvojo voljo, te prosim o Bog ! vodi mene ti, da si zvolim taisti stan, v kateremu bom nar več dobrega storil, in tebi nar bolji dopasti zamogel. Ne zapusti me tedaj o Bog, temveč stoj mi na strani s svojim svetim navdihovanjem, in vse okoli-šine mojega življenja tako oberai, da lahko dosežem stan, ki si ga toliko želim, in v kterem bom zamogel tebe nar bolj častiti, bližnjemu pa nar več dobrega storiti.“
Naši starisi, dokler so živeli, se niso kar nič ustavljali našim svetim željam, ktere nam je vtisnil v serce Prot, naš duhovni učenik. Zdaj pa so starisi na svetu, kteri nič druzega ne žele, kakor da bi svoje otroke časno srečne, bogate in imenitne videli ; tedaj sinove in hčere puste v družine, k veselicam in jih še sami leje peljejo, kjer jih mislijo soznaniti z osebami, ktere bodo zna biti njih otroke časno osrečile. S tem pa veči del ne dosežejo druzega, kakor da njih otroci nedolžnost in keršanskega duha zgube. Namest v cerkev, k spovedi, k svetemu obhajilu nekteri starisi peljejo svoje otroke v glediše, na plesiše, in druge kraje, kjer se njih mlade duše pokvarijo, tedaj se lahko zgubi v njih sveti poklic, ako jih je Bog k njemu namenil. Ker si pa s takim napčnim ravnanjem starisi velik dolg na svojo vest napravijo, in bodo po tem težko odgovor pred Bogom dajali, naj oni molijo večkrat:
2.	za guado prave voditve svojih otrok, rekoči: ,0 Bog, Oče nebeški ! ti si mi izročil družino, sinove in hčere, da jih izredim tebi v čast, in njih dušam v izve-ličanje. Ker je pa težko otroke prav voditi, daj mi potrebne modrosti, da pri izreji išem ne toliko njih časne, kolikor njih večne sreče. Vodi ti o Bog moje otroke,
................— ( 272 )—
da oni ljubijo tebe, in si izvolijo tebe, svoj nar draj-ši zaklad.
Naj oni živijo v taistem stanu, v katerem jih hočeš ti imeti, in v katerem bodo nar bolji gotovo živeli in delali sebi v zveličanje, drugim pa v srečo. Blagoslovi ti o sveti Duh ! nas stariše, da prav svetujemo svojim otrokom v vsili okolišinah in ob vsakem času njih življenja.“
Da pa ne hoš sam sebi uzrok napone volitve svojega stanu, se moraš varovati nepotrebne tovaršije, znanja, prepovedane obhoje z drugim spolom. Sosebno varuj nepokvarjeno telesno in dušno čistost, ker Bog le čistim dušam daje pravo modrost in krepost. Ker pa, kakor vsak drugi, tako tudi ta dar pride le od zgorej, prosi :
3.	Za gnado čistosti, rekoč: „O nar sveteji Gospod Jezus Kristus! ti si ljubitelj čistih duš: tedaj te prosim, daj mi pomoč, ohraniti si čisto dušo in čisto telo. Naj se vedno spominjam, da udje mojega telesa so tvoji udje, ker sem tempelj tvoj, prebivališe tvoje. Duša moja pa je nevesta tvoja, kakor si jo izbral vže pri svetem kerstu. Blagoslovi moje misli, moje želje, moje dela, mojo obhojo, mene vsega, da nikdar nič ne želim, ne storim zoper sveto čistost. V tvoje roke se izročim popolnoma, o Jezus ! bodi ti moj varh s svojimi sv. angelji, tedaj sem si zvest, da ti bom služil vselej s čisto dušo in s čistim telesom.“
Bodi si pa že v kterern koli stanu hočeš, prizaduj si, Boga ljubiti; ljubezen božjo uči vse, ki jih imaš okoli sebe, in vse, ki so tvoji znanci in prijatli. V Bogu iši svojo srečo, svojo tolažbo, svoje bogastvo. Tedaj se ti nič ni bati, Bog bo vselej s teboj, in ako je Bog s teboj, kdo more biti zoper tebe. Z Bogom bodeš živel, z Bogom sklenjen uinei'1, in z Bogom boš sklenjen na veke v nebesih,
Variance
svojim patronom svetemu Kocijanu,
Kanciju, Kocijanili in Protu.
Hvaljeni bodite in zahvaljeni moji sveti patroni sv. Kanci}, Kocijan, Kooijanila in Prot, toliko zavoljo vaše prošnje pri Bogu za me, kolikor zavoljo vašega prijaznega poduka. Hodil bom, ravnal se bom po vsili vaših nasvetih vselej v svojem življenju. Ljubil vas bom, priporočal se vam bom, obiskoval oltarje, Bogu in vam v čast posvečene, imel vas bom vedno v spominu. Vi pa me nikdar ne zapustite, spremljajte me v življenju, sosebno v bolezni, nar bolj pa mi stojite na strani v moji zadnji uri. Takrat prosite Boga goreče za me, da se v gnadi njegovi ločim iz tega sveta in da me večni sodnik milostivo sodi. Tedaj se bom preselil v vašo veselo in srečno družbo, ter bom z vami sklenjen hvalil trojedinega Boga na veke. Amen.
Pred svetim Rešnjim telesom.
Prert blagoslovom.	l’o blagoslovu.
Častimo te, živi kruli angelski!
O pravi človek skup ino Bog nebeški! Sveto, sveto, sveto,
Sveto, čez vse sveto Jezusa rešuje telò V svetemu zakramentu !
Nikdar nas ne zapusti,
O Jezus vse sladkosti!
Sosebno na zadnji čas Bodi, Jezus, ti pri nas! Častito vsak čas bodi Presladko ime Jezus,
Ino ime Marija!
Tantum ergo.
Pri pcrveiu blagoslovu.
Tantum ergo sacramentum Veneremur cernui:
Et antiquum documentimi Novo cedat ritui :
Praestet fides supplementum Sensuum defectui.
Pri zadnjem blagoslovu.
Genitori, genitoque Laus et jubilatio,
Salus honor, virtus quoque Sit et benedictio :
Procedenti ab utroque Compar sit laudatio.
-( 275 )-
MASNE.
U i rie.
Pred Bogom pokleknimo, Povzdignimo serce :
V nebesa zdaj pošljimo Vse misli in želje.
Ta dar presvete maše Sprejmi od nas, o Bog ! Naj zbriše grehe naše,
Naj var’je nas nadlog.
Mi_ grešniki spoznamo, Žalili smo Boga,
O težko vest imamo, Pokoja nam ne da, Marija, vsi svetniki, Pomoči pros’mo vas ; Smo grešniki veliki,
O Kriste, usinil’ se nas!
fft lo rij 11.
Bogu bod’ čast in hvala!
Na zemlji mir ljudem, K’ je milost Božja dala Bešenje vsem stvarem. Bog! hvalo ti pojemo, Prišel si greh odvzet:
Ti slavo, čast dajemo ;
Ti sam, o Bog! si svet.
Evangeli.
Bog sam nam oznanuje V življenje srečno pot, Temoto razsvetljuje,
Nas var’je grešnih zmot. Kristjani, poslušajmo,
Kaj Jezus nas uči :
Po njem se vsi ravnajmo, On zglede nam deli!
I.
Ilaruvnnji'.
Sprejmi Bog, Oče večni !
Za nas prečisti dar,
Ga grešniki nesrečni Damo na tvoj altar Za svoje hudobije,
In celega sveta ;
Naj nam jih čisto zmije,
Nam tvojo milost da.
V ponižnosti pošljimo Ta sveti dar v nebo Gospod Boga prosimo,
Da mu prijeten bo.
Da naj mu bo češcnje,
V zahvalo ino čast,
Nam vernim pa v življenje, In sveti cerkvi v rast.
Smilil us.
Svet, svet, svet Bog nebeški, Nezmčrjena oblast!
Nebo in rod človeški Ti daje hvalo, čast.
Naj vedno hvaljen bode, Česen, povikševan,
Odrešit vse narode Od Boga nam poslan !
8*0 puvzd’go Vil nji.
O angelji, hitite,
In pridite z nebes!
Z nam’ sveti kruh molite,
Ni več kruh, Bog je res. Počutkom vsim telesa Je Jezus tukaj skrit,
Da prišli hi v nebesa Ga gledat in častit!
Kavki vanje.
Moj Jezus ! tebe vžiti Iz serca zaželim;
Pa k teb' bojim se priti, Ker toljkokrat grešim. Obisti serce moje,
Zedini me seboj,
Da vselej bitje tvoje Bo sklenjeno z menoj.
Hcncc,
Svet dar smo dokončali, Odpeli čast Bogu ;
Očetu darovali Njegovega Sinil. Mertvim in živim sprava Za grobe naj bo to ;
Naj nam bo vsim zastava, Da pridemo v nebo.
II.
Pred stolom tvoje milosti Tvoj verni ljud kleči:
In tebe, Bog, v ponižnosti Svoj’ga serca časti.
Štor’ milost vsim, ki zaželć
V	solzah oprati vse dolge. Odpusti Oče grešnikam
In skaži se dobrotljiv nam, Dobrot — ljiv — nam, Dobrotljiv skaži se nam.
Glorija.
Čast bodi v visokosti Bogu na vekomej,
In mir po širokosti Na zemlji nam vselej.
V	ponižnosti pojemo
Ti hvalo, trojni Bog!
Od tebe le prejmemo Eešcnje iz nadlog.
g<lvaii"eli.
Iz Božjih ust izvira Nam sveti evangeli ;
Na to se dno opira Namen keršanskih del.
On naše pota viža,
Resnico nas uči :
Kdor se pod njó poniža,
Ta srečno, prav živi.
lircdn.
Gospod, pred tabo s trepetanjem Te tvoja verna stvar spozna! In ver’je z živim spoštovanjem Na tebe pravega Boga:
Tud ver’je v tvoj’ga ljub’ga Sina, Spoèet’ga od svetega Duha,
Ko Jesova ga korenina
V deviškem cvetju je scvetla.
Darovanje,
Tvoj mašnik zdaj daruje, Gospod, le-té dari:
Z njim tud’ tvoj ljud zdihuje, Serce kviško puhti.
Bel kruh pri čistem vinu Za grehe, to je dar.
K tvoj’ga Sina spominu Je obložen altar.
Sprejmi to darovanje, Dobrotljiv’ Oče naš!
Omeči zdihovanje,
Da nam spet milost daš.
Le smert in kri presveta Simi preljubega
Nam daje up, da vzeta Do naša prošnja tä.
Sasiktus.
Obhajilu.
Poj : Sveti, sveti, sveti Je Bog in naš Gospod,
Vsak z angelji poj: Sveti Si ti, Bog Sabaot !
V nebesih in na zemlji Vso hvalo, čast vselej Stvari, Bog! svojih jemlji Zdaj, in na vekomej.
Po povzdigovanji.
Poglej, naš Oče, z visokosti Ves milostljiv na ta altar!
Ti na-nj postavano po dolžnosti Zdaj tebi dopadljivi dar;
Ta dar je sam tvoj Sin edini, Iz zgolj ljubezni darovan:
Za nas prisojen umornini, Strašno na križu bil saklan.
Gospod, jest nisem vreden, Da tebe bi zavžil,
Al’ reci, da bom vreden,
In vrednost bom dobil.
Saj v duhu te prejeti 'iz serca kopernim;
Daj, ženin naš presveti!
Da milost to dobim.
Konec.
Daritev smo končali,
Ta dar je, Bog, tvoj Sin:
Mi vsi skup smo spoznali Tvojih darov spomin.
Po njem smo vsi prejeli Rešenje ’z naših vez;
Zato tud zdaj dodeli Nam blagoslov z nebes.
Miri?.
Pred tabo na kolenih,
O Bog, te molimo,
In polni želj ognjenih IC tebi zdihujemo. Daritev svete maše Si daj, o Bog, dopast’, In zdihovanje naše Povikšaj tvojo čast!
Telo je to, vzemite!
Telo in moja Kri ; Nikdar ne pozabite,
Kaj Jezus vam stori. Za vas on hoče umreti (O človek, pomni to), Da da ljudem živeti,
Da jim odpre nebo.
III.
(»lorija.
Cast, hvala, slava, slava Je tvoja bla in bo:
Nepokoj in težava,
O Bog! odverni jo.
Daj najti mir v tebi,
O Bog! nam vsaki čas,
Služiti teb’, ne sebi, Častiti te na glas.
Evangeli.
’Z ust Božjih se iz-haja Svet evangelijnm,.
V serce se nam vsaja, Nam razsvet.juje um.
Bog govori, Bog večin, Pri Bogu ni laži;
O srečin, trikrat srečin, Kater se ga dem.
-( 278 )-
l*o povzdigovanji.
Kredo.
Bog Oče, mi spoznamo,
Da vse je tvoja stvar, Kar je in kar imamo, Dobrote tvoje dar;
Od tebe, Oče! ide Sin rojstva večnega, Spočetje njega pride Od duha svetega.
Sosesko keršenikov Al cerkev verjemo, Občestvo tud svetnikov,
Le éno vsih telo.
Tud grehov odpušenje Na svetu vernim zdaj, Života res vstajenje,
Po tem pa sveti raj.
Darovanje.
Naj, Bog, dopade tebi,
Kar ti darujemo;
Scer krnil je sam na sebi In vino zgolj samo;
Pa ’z kruha in iz vina Bo kmalo, kar zdaj ni : Edinega ti Sina Telo in prava Kri.
To naše je darivanje O Bog! ne zverzi ga;
Vse misli in vse djanje Vse serca, v dar jih na! O daj, da bomo zvesti Ti, Oče, v vsih rečeh, Vzemi z naše vesti Težilo vsih pregreh.
Kanktus.
Povzdignimo, kristjani,
Vsi svojo pesem zdaj, Zapojmo skupej zbrani : Svet, svet, svet vekomej ! V nebesih in na zemlji,
Se vidi tvoja moč ; Nevercem zmoto jemlji,
O Bog! in uma noč!
Molilno klečijoči Boga zakritega,
Oko ga ne razloči:
Ga vera znati da.
Zdaj tukaj brez pogleda O Bog! te vidimo, Zadosti je beseda,
Da tebe ver’jemo.
SEavživnnje.
VePk čudež se odkriva, VeTk čudež se godi, Gospod se zdaj vživa,
Tud vera ima oči. Podoba je scer vina, Podoba kruha vsa,
Ne vid’ se nič spremina, Telo in Kri je pa.
O srečin, kdor verjame,
/ Da tukaj Jagnje je. Katero odvzame Vsih grehov butare.
Le to je jčd, to véra Kristjane poduči, Ljubezni je brezméra,
Od ktere duh živi.
(te .tli ssa est.
Ker smo zdaj mašo sveto Spodobno slišali, Povz’mimo čast odpeto In hvalo z angelji. Dopade naj mu djanje Opravljen’ga dani,
Vir gnade bod’ darivanje, In dolžna čast Bogu.
Deržimo vselej Božje Pomoči se terdno,
Le-ta naj nam orožje Pred vso hudobo bo. Brez greha daj nam stati Pred sodbo zadnji dan ; Po angeljih nas zbrati ; Na svojo desno stran.
Pred pridigo.
Živo ver'jem, terdno upam, Sereno ljubit’ te želim.
Daj mi, Bog, tvoj glas sprejeti, Zmotam pa serce zapreti;
Saj iz rok ljubezni tvoje Je" prišlo življenje moje.
Vero, upanje povikšaj,
Da v ljubezni ves gorim.
Živo ver’jem, i. t. d.
Tri osebe so v skrivnosti, Le cn Bog v svoji svetosti, V bistvu so moči enako, Čudne dela so od vsake. Vero, upanje i. t. d.
Živo ver’jem, i. t. d.
V tebe, Oče na višavah! Bom zaupal v težavah; Tvoja roka me podpira, Če me svet, pekel zatira. Vero, upanje i. t. d.
Živo ver’jem i. t. d.
Jezus, tvoje odrešenje Naj me viir’je v pogubljenje ; je nebesa odklenilo,
Upanje nam uterdilo.
Vero, upanje i. t. d.
Živo ver’jem, i. t. d.
Ti me, sveti Duh, podpiraj, Strah v sercu mi zatiraj ;
Da sc vterjen ne preganem, Živ ud Jezusov ostanem. Vero, upanje i. t. d.
Živo ver’jem, i. t. d.
Tebi hočem zvest ostati,
Svet naj žuga me končati,
Le do tebe čem hiteti In z veselim sercem peti: Ljubi Oče! tebe ljubim,
Tebe ljubit’ hrepenim.
Živo ver’jem, i. t. d.
Kedar ura mi odbije,
In me temni grob zakrije,
Ko trohnost život razdere, Naj se v mojem sercu bere: Ljubi Oče. tebe ljubim,
Tebe ljubit’ hrepenim.
Pred sv. Obhajilom.
Moj Zveličar, tebe vžiti Moja duša zdaj želi,
Terdno se s teboj skleniti Od ljubezni lirepeni;
O da b’ vreden in pripravljen Te pod svojo streho vzel! Da bi očišen in ozdravljen, Dansi, Jezus, te prejel!
I.
Ce svetost premislim tvojo, Trepetam in se bojim,
Ker spoznam nevrednost svojo Ves ostrašen ostermim ;
Ti si pod podobo kruha, Stvarnik, moj Odrešenik! Ver’jem z lučjo svet’ga Duha, Da boš tudi moj sodnik.
Ljubi Jezus, nisem vreden, Da pod mojo streho greš ; Ti, moj Bog, si vsegaveden, Vse slabosti moje veš ;
Daj mi, Jezus, to zdihujem, Predno k tvoji mizi grem, Da jih seréno obžalujem,
Da očišen te prejmem.
Po sv. Obhajilu.
I.
Duša moja! poj veselje, Spolnjene so tvoje želje;
Jezus, Bog, Zveličar tvoj,
Se je sklenil sam s teboj.
V mojem sercu zdaj prebiva, Mir, sladkost po njem razliva; Slab, ubog bi jaz bil sam,
V njem življenje, vse imam.
Vedno hočem ga ljubiti,
V sercu Ljub’ga ohraniti; Toraj prosim: Jezus moj Bodi vedno ti z menoj !
Kedar pride čas ločenja, Kon'c popotnega življenja, Jezus tvoje naj Telò Mi takrat popotnja bo.
-( 281 )-
IL
Zdaj, o duša moja, pevaj ;
Jezus tvoj Je s teboj.
Zdaj zročuj,
Zdaj zdihuj,
In v ljubezni se ogrevaj !
In tak’ dolgo bom prosila: Jezus moj !
Bod’ z menoj !
Da s teboj,
Ljubi moj !
Po nebesih bom hodila.
Zdaj veselja glas zaženi:
Jezus moj!
Res si moj !
In kot zdaj,
Vekomaj,
Prosim — moraš biti v meni!
Pred svetim Rešnjim telesom.
Pridi molit, o kristjan,
Od ljubezni svete vžgan,
Kjer je Jezus v Zakramentu Iz ljubezni dan.
Tukaj so svete reči:
Jezusa Telo in Kri;
Duša, ktera njega vživa,
Se ne pogubi.
Bod’ česen, Odrešenik!
V nadlogah pomočnik,
Svojim vernim, tebi zvestim, Varh in učenik.
Posvečuj nas ti zares, Cudapolni kruh z nebes!
Ti otmi nas vseh nevarnost Duš ino teles.
Spokorjenja daj solze,
Grehov zbriši nam dolge ; Vera, upanje, ljubezen Naj v nas gore.
Kadar umerje telo,
Vzemi dušo ti v nebo,
Da so bomo veselili Vekomaj s tebo.
Za Advent,
I.
Vi, oblaki, ga rosite!
Ali zemlja naj ga da;
Ve, nebesa, ga pošljite Skor’ Zveličarja sveta! Milo so ljudje zdih’vali,
V grehih in temi ječali; Bog je bil zemljo preklel, Greh nebo človeku, vzel.
Oče se nebeški vsmili, Vidi toljko bolečin;
Da bi se ljudje rešili,
Se ponudi božji Sin ; D’vico Gabriel pozdravi, In Marija čista pravi;
Lej pokorno je serce, Kar Gospod mi zapove.
Zgodba sveta in vesela Nam odklene vsem nebo: Lej, Devica je spočela,
In Beseda je meso!
Pred Gospoda pokleknimo, Njega milost zahvalimo. Blagor tebi, grešni svet! Jezus pride greh odvzet.
Bratje ! dosti je že spanja, Glas nebeški kliče nas, Dan se bliža, noč odganja, Zdaj prihaja srečni čas. Odverzimo vso hudobo Oblecimo pa svetlobo,
Da preide grehov noč,
In nas vodi Božja moč.
Nq živimo več pregrešno,
Svet apostel nas uči.
Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj beži;
Naj se vsak pred njim poniža, Cegar prihod se nam bliža,
Da bo s čistim sercem vsak Le Zveličarju enak.
O Zveličar! pridi skorej,
Da se spolni, kar želim,
O prinesi moč od zgorej,
Da se čisto spokorim,
Ti prinesi mir nebeški,
Da ga vživa duh človeški;
Daj, da pridem sodnji dan Med ovce, na desno stran.
Božična.
I.
O Pastirci, zdaj vstanite!
Pojte Sinu božjemu,
K jaslim v Betlehem tecite, K njemu zdaj rojenemu. Svet je znal iz nič storiti, Hočemo ga počastiti ;
K nam on pride iz ljubezni, Zdravit grešnikov bolezni S trona večnega Sin Najvišega.
V večni moči in oblasti Njega vse nebo časti ; Vendar hoče v reve pasti,
V jaslih zanič’van leži.
Kliče k seb' pastirce uboge, Ker pozna vse njih nadloge. Sam’ga sebe je postavil,
Da bi grešne z Bogom spravil, Je prišel terpet,
Da b’ odrešil svet.
Srednik naš on hoče biti,
Iz nesreče rešit’ nas,
Da bi mùgli k njemu priti, Tam ga ljubit’ večni čas. Ljubi Jezus! za dobrote, Hvalimo te grešne srote. K tvojim jaslim pritečemo, ln svoj dar ti prinesemo: Naj prijetno bo Serce potertó.
- ( 283 )-
Sladko imé Jezus.
Vsi ponižno pokleknimo,
Z vernim sercem počastimo Sveto ime nad vse imena ;
Se klone mu vse kolena, ln ga vse stvari časte: Jezusa sladko ime.
Iz nebes nam je poslano Nam v 'zveličanje je dano; Drugo ime na oelern sveti Nas ne more več oteti;
Le kdor Jezusa časti,
On nebesa zadobi.
Kedar grešnik prežalujc,
In pod grehi omaguje, Zdravja dušnim ranam ile, Jezus mu dolgove zbriše; Grešnik! le zdihuj serenò, Jezus te ozdravil bó.
Kedar nas na pot svetosti Zaderžujfjo slabosti,
Kedar pridejo skušnjave,
In sovražnikov zmotnjave,
Vsak premaga srečno vse, Komur Jezus moč daje,
Jezus, tvoje odrešenje,
Naj nas pelje vse v življenje, Jezus, naš’ga serca želje,
Bodi žalostnim veselje,
Bod’ v britkostih nam sladkost, In v slabosti nam krepost.
Kedar zadnja ura pride,
Se življenja pot izide,
Stoj nam Jezus ti na strani,
V svoji gnadi nas ohrani ;
Klicalo bo v nas serce :
Jezus, Jezus, sladko ime.
II.
O Jezus presladko ime,
Ki vlivaš radost nam v serce;, Pa bolj ko med in bolj ko vse Nazočnost Tvoja sladka j e.
Ne poje jezik lepšega,
Za liho ni milejega,
Ne misli človek slajega,
Ko Tebe, Sina Božjega,
Spokorni v Tebe upajo;
Kak mil si tem, k' Te prosijo; Kak dober tem, k’ Te iščejo;
Kaj tistim celò, k’ Te najdejo !
Jeziku moč odkriti ni,
In čerki ne oznaniti,
Človeka skušnja le uči,
Kak sladek Ti ljubljencem si.
Naj Jezus bo veselje nam,
Ki zvestim bo plačilo tam ! Naj slava naša mu doni Na večne čase večnosti.
-( 284 )-
Postna.
Tam na vertu Oljske gore Izveličar naš kleči,
Smertna žalost ga premore, Oh, kervavi pot poti!
In le hujše so težave,
Vidi strašno Golgato!
ge učencev trudne glave V terdnem spanj’ počivajo.
Že sovražni trop prihruje, Iškarjot ga sam pelja ;
Jezusa on poljubuje In sovražnikom izda.
„Koga išite,“ — jim reče, Straha vsi popadajo ;
On se jim pa hranit, neče: Rabeljni ga zvežejo.
Iz ljubezni do Očeta,
In do grešnih nas ljudi,
Za dolgove vsega sveta Božje Jagnje v smert hiti Togote se trinogavci,
Jezus pa terpi molče;
Ljudstvo šuntajo hinavci:
Križaj, križaj ga! kriče.
Nejevernik na sodniši,
Ga nedožnega spozna..
Judovstvo pa na dvoriši Se vtolažiti ne da.
„Jaz ne najdem" — Ponči vpije,— ,,Da bi smerti vreden bil.“ — „Naj nad nas pa se razlije“ — Kliče ljudstvo, — Njega kri!
Velikonočna.
Zveličar gre iz groba,
Ob moč je smert, trohnoba! Velikonočno jagnje bil,
Je zame drago kri prelil.
Aleluja.
Otet je človek, rešen!
In v brezno satan trešen!
Smert nima svoj’ga žela več, Odpert jo grob in kamen preč!
Aleluja.
Odrešil je očete Veliko časa vjete;
Častito jih pelji sabo V zapcrto z grehom pred nebo!
Aleluja.
O, kak so svet’jo rane Neusmiljeno mu dane !
Veselje angelsko doni,
Da smert je mertva nas uči.
Aleluja.
Je terdna naša vera,
Resnica jo podpera,
Zveličar je od smerti vstal; Tud nas ne bode giob končal.
Aleluja.
-( 285 )-
Binkoštna.
Veni Sande Spiritus.
Pridi sv. Dull!
I.
Pridi sv. Dull, Vladar,
Pošlji svojo luči žar Iz nebeških visočih!
Pridi Oče revežev,
Darovavec vsili darov,
Pridi ogenj svitli sere!
O Tolažnik naš krepak,
Dušam našim gost sladak,
O hladilo presladkó!
Vtrujenim počitek, mir,
Vročim mili hlada vir, Jokajočim Tolažnik!
Luč bliščeča, blažena,
Oj napolni jim serca,
Kteri v Tebe verjejo!
Brez Božanstva Tvojega Nič v človeku ne velja,
Nič v njem ni dobrega.
Ti izmij nečisto vse,
In operi madeže,
In ozdravi ranjeno!
Vse okorno pripogni,
Kav je merzlega ogrej,
Vodi, kar zgrešilo pot!
Daj jim, ki v Te vérjejo,
Ki v Te terdno upajo,
Sedem blaženih darov !
Čednosti zaslugo daj,
Sprejmi nas v presrečni kraj, V večnega veselja raj ! Amen,
II.
Pridi, sv. Duh! aposteljnom dan, Ker si bil danes vanje poslan, Da čuda božje pravijo, Sovražnikom se vstavijo.
Pridi, sv. Duh! te prosi kristjan:
Pridi, sv. Duh ! daj svoje dari, In jih med svojo verne razlij ; Besnico da poslušajo,
In nje sladkosti okušajo.
Pridi sv. Duh! razsvetli nas ti.
Pridi, sv. Duh ! omeči serce, Zažgi nam v sercih želje,. Ljubiti kar je pravičnega,
Se varovati krivičnega,
Pridi, sv. Duh ! ljubezni svete.
Pridi, sv. Duh ! podpiraj slabost. Poterdi v sercih pravo svetost; Daj. da se ne spotaknemo,
V ljubezni ne premaknemo. Pridi sv. Duh ! ti naša krepost
Pridi, sv. Duh ! ti zvesti vodnik, Veselje naše, naš pomočnik!
O, vodi nas do večnosti, Pripelji nas do srečnosti. Pridi, sv. Duh ! ti naš poterdnik,
Sveto Rešnje Telo.
Sion hvali rošenika,
Svoj’ga kralja, učenika,
V	veselih pesmih hval'.
Kar ga moreš, hvali vedno, Jezus je vse hvale vreden ; — Tvoje hvale bo premal.
Danes, Sion, čast napravi,
Ker se tu pred nas postavi, Živi kruh, ki nas živi,
Kter’ ga bratje dvanajsteri, Vžili pri zadnji večerji,
V	tega ver'jemo tud’mi.
Praznika svetega Dans veselimo se,
Prav iz unetega
Serca naj hvala gre.
Staro preide naj,
Vse novo bodi zdaj,
Misli, djanje vsak prenavljaj.
Dansi praznujemo Zadnje noči spomin,
Ker se spomnujemo,
Kako je božji Sin Svoje pnjatle zbral,
Jagnje jim jesti dal,
S tem zapoved j udov dostal.
Včenci zavživajo Velikonočno jed,
Zadnjič dobivajo Rešnje telo prejet’.
Jesti jim ga daje.
Pa razdeli se ne,
Vsak posebej cel’ ga prejme.
Z enim glasom ga častimo, Vsem ljudem ga oznanimo, Duh vesel naj gor puhti. Jezus pervič svoje obhaja, Cerkev to naznanje daje, Danes hvalo ponovi.
Na to mizo nov’ ga kralja Novo Jagnje se postavlja, Staro jagnje gre na stran. Jezus pride, staro mine, Spred resnice, senca zgine, Dolga noč odžene dan.
II.
Kadar prejamejo Slabi njega telo,
Se ga navzamejo,
Moč jim je prava to; Kelih jim tud zreči,
Na jim ga, in veli :
Vsi ga pite, moja je kri.
Tak je postavljeno Njega telo za dar ;
Dušam pripravljeno,
Da ga zavživa stvar, Mašniki to store,
Da od njega žive,
In ga vrednim vernim delo.
Zdaj od nebeškega Kruha naš duh živi,
Z kruha človeškega
Se nam prav’ Bog stori. Čudi se, o kristjan !
Jezus je vsem jed dan,
Bod' si reven in zanić’vau.
Dansi Te prosimo,
Trojni edini Bog !
V sercih te nosimo,
Vari nas vseli nadlog. Živi nas slabe zdaj,
K Tebi nam priti daj, in Te vživat’ na vekomaj.
“Ave mariš stella/
t/Ailrarn uionlia «venia“
Zdrava morska zvezda, Božja mati sveta,
Ino zmeraj deva,
Blage rajsko vrata.
Si pozdrav sprejela Iz ust Gabriela Mir nam daj in Evi Nam ime spremeni.
Grešnim vzem’ okove, Slepim daj svitlobo, Slabega nas reši, Dobro vse nam sprosi.
Mater nam se skaži; Prošnje naj usliši,
Ki za nas včlovečen Tvoj je hotel biti.
Deva Ti prečudna, Deva preponižna, Stori greha proste, Ciste in ponižne.
Daj življenje čisto, Pot pripravi varno, Da na veke vidTuo Jezusa veseli.
Slava hod’ Očetu Slava bodi Sinu,
Z Duhom trikrat svetim: Slava trem enaka,
Amen.
Čisto spočetje Marije Device.
Daj mi vredno počastiti Tvoje čisto početje,
Kjer si ti začela biti
Božja stvar čez drugo vse: O Marija ponesena!
Ti kraljica angelov !
Ti človeštvu dodeljena.
Vir rešenja grešnikov.
Od začetka bila zbrana V Mater sveto usmiljeno, V spočetji že obdar vana Z božjih gnad obilnostjo : Hči Boga Očeta zvesta,
D’vica čistega rodò, Svetega Duhà nevesta,
Mati božjega Simi.
Kakor jutranja danica Zveza svetiobo zatemni, Tvoja čistost, o Devica!
Zmaga vrednost vseh stvari. Kakor limbar sred osata Te je vsadil večni Bog ; Sama čista, gnad bogata Si zmed Evinili otrok.
Kakor solnco v zarji zlati V svetlem tronu prisija,
T tebi, sveta, čista mati!
Bog častitljiv tron ima.
V tronu tvojega telesa,
Je prisvetil Jezus sam,
Da bi kazal pot v nebesa, Nam zugbljenim grešnikam.
O devica čista, sveta!
Mati ti brez madeža ! Bodi tebi hvala peta Vedna, neprenehana : Naša tukej, v solz dolini, Od nevrednih grešnikov, Tam v nebeški visočini,
Od zveličanih duhov.
Vnebovzetje.
Za Bogom častimo Marijo narprej,
Iz serca zdihnimo,
K svoj’ Materi zdej,
K’ je danes iz sveta Nje duša lepo Od angeljev vzeta,
Nesena v nebo.
Tud kor apostoljski Je bil na ta dan U veliki britkosti K tej Materi zbran.
Njih jok in zdih’ vanje — Kdo zrckel ga bo ?
Njih silno žal’vanje,
Ker jemlje slovo.
Čimu je jok taki?
Jim odgovori,
Moj duh, kot vsaki,
V nebesa želi ;
Bom svet zapustila,
In pojdem od vas:
Pa gori prosila Bom Sina za vas.
Na to jc molila,
In dušo zroči ;
Je glavo nagnila, Zaperla oči.
Učenci žal’vali,
Zakrili obraz, Usmili, so djali,
Se Mati ti nas !
Duhovi šumejo,
Ti gredo naprot',
In tebe nesejo
Med petjem od tod. Mi bomo zdih’ vali Za tabo britko ;
Uči povzdig’vali Do tebe v nebo.
Tam gori vživala Boš krono zares, Kraljica postala Si zemlje, nebes.
Cio angeljski kori So v tvoji oblast’, In zvoljeuili dvori Razlegajo čast.
Mi tudi recimo : Cesena naj bo.
Se priporočimo Mariji zvesto ;
Ce bomo le vredno Marijo častil’,
Tud’ bomo potrebno, Pomoč zadobil’.
Pogledaj, o Mati !
Vse voljno serce,
Ti hvalo dajati Od dneva do dne.
O stoj nam na strani V dolini solza,
Nas grehom ubrani Zavoljo Boga.
Pomagaj, Marija!
In sprosi pomoč,
Ko ura odbija,
Da duša se loč: Pomagaj, da srečno Končamo ta svet; Da bodemo v večno Veselje sprejet’.
Molitev.
Bog! milostiv bodi;
Zavolj hudobij Del naših ne sodi,
Ker cene v njih ni. Sej pros’ za nas Mati, Le na-njo poglej : Kar nočeš nam dati, Naš’ Materi daj.
Materi milosti.
(Za Šmarnice.)
Prišel majnik je cveteči ;
Čas Marijnih milosti;
Vsak zamore jih doseči ;
Kdor preserčno jo časti.
Zbud’ se torej, rod človeški Eve zapušenih srčt!
Poj visoko čast nebeški Mater’ mili vsih dobrot.
Vsi veselo jo častimo Mater;—Bog nam dal jo je; Cista serca ji darilno: — Grešnik, urno zbudi se !
Glej, narava prenovila Si obličje je celò :
Al Marija omečila Serca tvojega ne bo V
Ves skesan se k nji zateci J n poklekni pred altar;
O Marija! upno reci,
Glej, na mene. revno stvar Nisem vreden tolažila,
Vender upanje imam,
Da dobrotna ti prosila Boš za me pred Jezusam.
O presrečen, ako čuje Tvoja Mati prošnje tč; Slišal boš, kak obdaruje Ona vdano ji serce,
Torej prosi; ne obupaj,
Ak Marija je steboj ; Veruj, upaj, ljubi skupaj,
In po smerti raj bo tvoj.
Žalostna Mati.
(Stabat Mater.)
Mati žalostna je stala Zraven križa — se jokala,
Ko na njem je visel Sin.
Dušo njeno, ki zdihuje,
V	britki žalosti tuguje,
Meč prebada bolečin.
O kak žalostna je bila Tista blažena in mila Mati Edinega Sinu!
Kak žal’vala, kak zdih’vala, Kak je tresla so, jokala, Kadar strašno je terpel!
Kje je človek, da solzica Britka mu ne zmoči lica,
Ko bi vidil Mater to?
O koga ne bi ganilo,
Ko bi vidil Mater milo S Sinom, ki terpi grozno ?
Za pregrehe svoj’ga roda Vidi Jezusa Gospoda V bolečinah bičan’ga.
V	Sina ljub’ ga gled upira, Ki v britkosti grozni umira
In življenja tek konča.
O Devica, vir ljubezni,
Daj, da čutim moč bolezni, Da se s Tabo posolzim.
Daj da serce bo goreče, Kristusa Boga ljubeče, —
Da dopasti mu želim.
Sveta Mati! to dodeli, liane Kristusa preseli,
Vtisni živo v serce mi!
Muke Sina, ki v rešeuje Moje — je dar’val življenje, Mati deli z mano Ti.
Daj, da s Tabo jaz žalujem, Da nad križanim tugujem Vedno doklerkoli živim.
Zraven križa s Tabo stati, Združen s Tabo žalovati,
S Tabo jokati želim.
Blažena Devjo Devica,
Meni sladka pomočnica,
Daj, da s Tabo jokam se !
Daj, da Kristusa terpljenje, Nosim celo to življenje,
Rane vtisni mi v serce.
Rane mi v telò utisni,
Križ na rame mi pritisni Za ljubezen Sinovo.
Ogenj ta naj me ogreva,
Brani Ti me, čista Deva,
Kadar strašna sodba bo.
Naj me sveti križ tolaži,
Smert naj Kristusa mo blaži, Milost me obdaja naj.
Ko pa truplo smert uzame,
Daj. da dušo mi objame Siave večne—srečni kraj. Amen.
Marijo hvalite.
(Iz laškega.)
Marijo hvalite Vsi verni jeziki, Na nebu svetniki Ji hvalo glasite ! Hvalite Marijo, Hvalite, hvalite; Hvalite Marijo, Hvalite! (Popavlj.)
Marija cvetlica,
Si lil’ja prebela, Vse serca si vnela K’ si Božja Rodnica. Hvalite i. t. d.
Uklanja na nebi, Marija predraga! Luč lunina blaga
O Iložija Mati,
O rožica skrivna, Svet’ raj. Milostivim! Nam sprosi vživati, Hvalite i. t, d.
41	/v/i:jul ■< f! '"1 ill i|a* iT
O SV, Jožefu
(Coelitum Joseph.)
Jožef, nebčščanom ponos in slava,
Našega up življenja, zemlje steber;
Pesine, ki ti prepevamo veseli,
Sprejmi prijazno.
Stvarnik te je izvolil čisti devi Ženina, hotel je ime da nosiš:
Oče Besede, storil te je sredstvo Sreče človeške.
In solnce se tebi. Hvalite i. t. d.
Ti sebi v slavo Zastarani kači, In njeni zvijači Zaterla si glavo. Hvalite i. t. d.
Ti, Dvica prečista ! Preblago rodila In milo hranila Si nam Jezu-Krista. Hvalite i, t. d.
Kraljuj, o Cesena!
Ki v angelskih glasih V vsili krajih in časih, Si péta, blagrčna.
Hvalite i. t. d.
Nebo Ti je dalo Vsili milost dražčico, Pletejo zvezdice Ti krono prezalo. Hvalite i. t. d.
Ti si sveta Odrešenika v hlevu,
Kterega prihod so preroki peli,
Gledal vesel; Božanstvo si ponižen Molil v prahu.
Bog, o vladarjev Kralj, Gospod vsi zemlji, Kteremu trese se na migljej pekel, Kteremu služi vse nebo, jo tebi,
Jožef, pokoren.
Večna naj slava Trojstvu se razlega ;
Ono, ki tebi rajsko čast je podelilo,
Naj nam daruje po zaslugah Tvojih Večno življenje. — Amen.
Angel var h.
Angel Božji, ki me vodiš, Da so sam ne pogubim, Ki zvesto pred mano hodiš, Tebi se priporočim!
Tebe mi je Bog odločil, Tebi mojo dušo zročil. Angel varh prijate! moj! Vselej mi na strani stoj!
Ce opeša moja duša,
Z grehom ranjena medli, Satan jo končati skuša,
In ji večno amert želi ;
Ti sovražnika preženi, Milost božjo sprosi meni. Angel varh, prijatel moj ! Grešnemu na strani stoj !
O prijatel moj nebeški!
Meni varh mogočen dan, Da v nezmožnosti človeški Nisem v hudo zapeljan.
Ti preženi vse zmotnjave,
In sovražnikov skušnjave! Angel varh, prijatel moj ! Slabemu na strani stoj !
Uči me Boga ljubiti,
Kakor Jezus zapove; Njega voljo dopolniti, Njemu vdati vse sercé; Da se vedno posvečujem, Vedno k Bogu približujem. Angel varh, prijatel moj ! Mlačnemu na strani stoj!
Ko približa se ločenje,
Zadnje vojske huda noč, Preden sklenem to življenje, Bod mi hramba in pomoč! Zroči mo Odrešeniku,
Meni milemu sodniku.
Angel varh, prijatel moj!
V smorti mi na strani stoj !
Vernih duš dan.
(Dies irae.)
Strašen dan bo dan plačila, Zemlja se bo v prah zdrobila, Priča David in Šibila.
Kakšen strah bo svet obdajal, Kadar bo sodnik prihajal,
K ojstri sodbi človek vstajal.
Čudno bo trobenta pela. Mertvim po grobeh donela, Pred sodnika jim velela.
Smert, natura trepetala,
Bode, ko bo stvar vstajala,
In Sodniku odgovarjala.
Bukve bodo prinesene,
V kterih dela so storjene Dobre vse in nepoštene.
Vse, karkolj zdaj zakrito,
Pred Sodnikom bo očito, Kaznoval bo vse serdito.
Revež, kam še čem podati,
Kje prijatelja iskati,
Komaj dobrim bo obstati.
Kralj nezmerne visokosti,
Ki odrešiš vse, oprosti Meni milostno slabosti!
Spomni se, o Jezus mili,
Da so zame te umorili. Prosim, takrat se me usmili!
Hotel truden si hoditi,
Dal si se na križ pribiti,
Daj mi v blagor trud svoj biti.
Kralj pravični maščevanja! Prosim grehov odpuščanja, Preden sodiš naše djanja.
Da sem kriv. to sam spričujem, Grehov svojih se sramujem, „Prizanesi Bog!“ zdihujem,
Nisem vreden odpuščanja, Vendar ognja maščevanja Vari me, Bog milovanja!
Den’me, prosim' med ovčice, Kozlov se bojim levice,
Naj deležen bom desnice!
Ko zavcržene preklete
V	ogenj pahnil boš ujeto,
Vzemi takrat me med sveto.
V	prahu k tebi, Bog zdihujem, Serce storto Ti darujem,
Konec Ti priporočujem.
Dan solza, o ura straha,
Ko bo človek vstal iz praha,
K ojstri sodbi vstal krivični!
Prizanesi, Bog pravični!
Mili Jezus Ti jim daj Večnega počitka kraj ! Amen.
Zahvalna.
Hvala bod’ Gospod Bogù!
Vse stvari ga zdaj molite! Stvarnika, dobrotnika In Očeta ga častite ! Kerub, Seraf mu pojo,
Hvali zemlja in nebo.
Sveti, sveti, svet’ Gospod!
Vse je polno tvoje hvale; Trume zvoljeuih, o Bog!
Večno čast ti bodo gnale; Vsi svetniki te častč,
Vsi pravični te slave.
Ceščen bodi, trojni Bog!
Oče, Sin in ti Duh sveti! Cerkve tvoje nauk ves Moramo zvesto verjeti; Jezus Kristus, božji Sin,
Je zapustil ga v spomin,
O preljub’ Zveličar naš ! Koljka je ljubezen tvoja!
V grehe bil sem zakopan, ßevna b’la jo duša moja,
Ti pa prideš k nam na svet, Smert, pekel in greh zatret.
Večni Bog in kralj nebes,
Se poniža brat nam biti ;
Nam živi in nam vmerje,
Nam nebesa zaslužiti;
Njega sveta Bešnja kri Nas očisti vse ljudi.
Svojo ljudstvo srečno štor’, Zdaj in vselej nas obvari;
Obdaruj in povikšuj In zveličaj svoje stvari;
Hvalo bomo peli ti Tukaj in v večnosti.
Milostiv nam bodi dans,
Pota v grehe nam zagradi; Sveti in preljubi Bog!
Daj, da štor’mo dobro radi. V tebe upamo vsak čas,
Da no boš zavergel nas.
Hymnus Ambrosianus ali Te Deum.
(Za vsako zahvalo.)
Te Deum laudamus: te Dominum confitemur.
Te aeternum Patrem omnis terra venerata.
Tibi omnes Angeli, tibi coeli et universae potestates,
Tibi Cherubim et Seraphim incessabili voce proclamant: Sanctus, Sanctus, Sanctus, Dominus Deus Sabaoth :
Pieni sunt coeli et terra majestatis gloriae tuae.
To gloriosus Apostolorum chorus,
Tc Martyrum candidatus laudat exercitus.
Te per orbem terrarum sancta confìtetur Ecclesia:
Patrem immensae majestatis,
Vencrandum tuum verum et unicum Filiura,
Sanctum quoque Paraclitum Spiritum.
Tu Rex gloriae Christe:
Tu Patris sempiternus es Filius.
Tu, ad liberandum suscepturus hominem, non horuisti Virginis uterum.
Tu, devicto mortis aculeo, aperuisti credentibus regna coelorum.
Tu ad dexteram Dei sedes in gloria Patris.
Iudex crederis esse venturus.
Te ergo quaesumus, tuis famulis subveni, quos pretioso sanguine redemisti.
Aeterna fac cum sanctis tuis in gloria numerari.
Salvum fac populum tuum, Domine: et benedic haereditati tuae.
Ft rege eos: et extolle illos usque in aeternum.
Per singulos dies, benedicimus te:
Et laudamus nomen tuum in saeculum, et in saeculum saeculi. Dignare, Domine, die isto sine peccato nos custodire.
Miserere nostri, Domine, miserere nostri.
Fiat misericordia tua Domine super nos: quemadmodum speravi-mus in te.
In te, Domine, speravi: non confundar in aeternum.
V. Benedicamus Patrem et Filium cum sancto Špiritu.
R. Laudemus et superexaltemus eum in saecula.
V. Domine exaudi orationem meam.
R. Et clamor meus ad te veniat.
V. Dominus vobiscum.
R. Et cum špiritu tuo.
Oremus.
Deus, cujus misericordiae non est numerus et bonitatis in-finitus est thesaurus: piisime majostati tuae pro collatis donis gratias agimus, tuam semper clementiam exorantes, ut, qui peten-tibus postulata concedis, eosdem non desorens ad pracmia futura disponas; per Christum Dominum nostrum. Amen.
V. Divinum auxilium maneat semper nobiscum.
R. Amen.
KAZALO;
Vvod.
Življenje sv. mučencev Oglejskih, Kocijana, Kancija, Kocijaniie in Prota.
I.	Poglavje.	stran
Nekoliko o rodu in mladosti sv. Kocijana
in tovaršev.................* : . . .	8
II.	Poglavje, sv. Kocijan in tovarši pobegnejo iz Rima	12
III.	Poglavje. Sv. Krizogon...............17
IV.	Poglavje. Početje naših svetnikov	v Ogleju	21
V.	Poglavje. Oglejski sodnik in sv. device
Agapa, Hijonija, in Jrena.............26
VI.	Poglavje. Poročilo sodnikov do sv. Kocijana in tovaršev in njih odgovor ...	30
VIL Poglavje. Pismo oglejskih predstojnikov
do cesarja v oziru sv. Kocijana in tovaršev. 34
VIII.	Poglavje. Kako so se naši svetniki obnašali, dokler ni bilo od cesarjev	odgovora	39
IX.	Poglavje Ubeg sv. Kocijana in	tovaršev.	42
X.	Poglavje. Kraj terplenja in smerti sv. Kocijana in tovaršev.......................45
XI.	Poglavje. Naši svetniki pred sodnikom.	49
XII.	Poglavje. Odgovor svetnikov na sodnikove
besede................................52
XIII.	Poglavje. Smert sv. Kocijana, Kancija,
Kocijaniie in Prota...................... .	56
XIV.	Poglavje. Kraj mučenstva in smerti naših svetniicov..............................63
XV.	Poglavje. Svetinje ali ostanki trupel sv.
Kocijana in tovaršev..................... .	70
XVI.	Poglavje. Koliko da sv. Kocijan in tovar-
ši pred Bogom- veljajo...................75
XVII.	Poglavje. Farna cerkev v Šenkocijanu blizo Ogleja..................................... 81
XVIII.	Poglavje. V čem, da so nam naši mučenci, sv. Kocijan in njegovi tovarši izgled. 87
XIX.	Poglavje. Cvetlični venec, spleten sv. Kocijanu in njegovim tovaršem v čast .	.	92
. H
Drugi del, Mašne in druge Molitve in Pesmi.
stran
Z jutranja molitev ........... 103
Večerna molitev.................................107
Daritev sv. maše . .	.	  110
Pobožnost pri sv. Maši v čast sv. Kocijana in
tovaršev ................................118
Sv. Maša v čast presv. Rešnjega telesa .	.	.	140
Sv. Maša in obhajilo v čast prečiste devicé Marije 161
Spovedna pobožnost.........................  .	183
Sveto Obhajilo..................................194
Molitev pred pridigo............................205
Litanije od svetega Rešnjega telesa.............207
Obiskovanje sv. Rešnjega telesa.................211
Lavretanske litanije..........................  229
Litanije vsili svetnikov...................  .	236
Sveti križev pot................................245
Prijazni opomini in zakliči naših patronov, sv. Kocijana, Kancija, Kocijanile in Prota nam,
ki smo njih varovanci....................259
Svete Pesmi............................... I	.	274