REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 KAKOVOST ZRAKA V SLOVENIJI V LETU 2003 Agencija Republike Slovenije za okolje LJUBLJANA, DECEMBER 2005 2 VSEBINA 1. ZAKONSKE OSNOVE.............................................................................................3 1.1. Slovenska zakonodaja na področju varstva zraka...............................................3 1.2. Zakonodaja Evropske skupnosti (EU) na področju varstva zraka ......................6 2. ONESNAŽEVANJE ZRAKA ...................................................................................7 2.1. Emisije snovi v zrak, razdeljene po glavnih kategorijah virov...........................7 2.2. Viri ....................................................................................................................11 3. MERILNE MREŽE AVTOMATSKIH POSTAJ....................................................12 3.1. Opis merilnih mrež ...........................................................................................12 3.1.1. Mreže avtomatskih ekološko-meteoroloških postaj...................................12 3.1.2. Merilne metode, merilna oprema in zagotavljanje kakovosti meritev.......16 3.2. Rezultati meritev in časovni trendi ...................................................................18 3.2.1. Žveplov dioksid .........................................................................................19 3.2.2. Dušikovi oksidi ..........................................................................................32 3.2.3. Ogljikov monoksid.....................................................................................39 3.2.4. Ozon...........................................................................................................42 3.2.5. Skupni lebdeči delci in delci PM10 ...........................................................51 4. AVTOMATSKE MERITVE Z MOBILNO POSTAJO..........................................58 4.1. Meritve v Kranju...............................................................................................58 4.2. Meritve v Krškem .............................................................................................59 5. ŽVEPLOVE IN DUŠIKOVE SPOJINE V NEURBANEM OKOLJU...................62 6. Kakovost padavin in prašna usedlina.......................................................................67 6.1. Rezultati meritev v državni merilni mreži ........................................................67 6.2. Vplivna območja termoelektrarn ......................................................................77 3 1. ZAKONSKE OSNOVE 1.1. Slovenska zakonodaja na področju varstva zraka Slovenski predpisi s področja varstva zraka temeljijo na Zakonu o varstvu okolja (ZVO), ki je bil sprejet junija 1993 (Ur.l RS, št 32/93). Posamezna področja varovanja okolja, tudi varstvo zraka, urejujejo podzakonski akti. V letih 2002 in 2003 so bile sprejete nekatere nove uredbe za področje varstva zraka, prilagojene uredbam Evropske Skupnosti (EU). • Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, Uradni list RS št. 2528/3.6.2002 • Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku, Uradni list RS št. 2530/14.6.2002 • Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku, Uradni list RS št. 2529/3.6.2002 • Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Ur.l.RS št. 8/2003) • Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 127/2003) • Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur.l.RS št. 52/2002) Uredbe za zunanji zrak, sprejete v letih 2002 in 2003 V navedenih uredbah so definirani naslednji pojmi, ki so novi glede na prejšnji Zakon o varstvu okolja (ZVO), ki je bil sprejet junija 1993 (Ur.l RS, št 32/93) in prejšnjo Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur. l. RS, št.73/94): Dopustna vrednost koncentracije določene snovi (DV) je vpeljana zato, da je prehod za dosego mejne vrednosti (MV) postopen. Tako je dopustna vrednost enaka mejni vrednosti, povečani za sprejemljivo preseganje (SP). Sprejemljivo preseganje mora doseči vrednost 0 do določenega datuma (1.januar 2005 oz. za nekatera onesnaževala 1.januar 2010), do takrat pa se od leta 2000 linearno zmanjšuje. Alarmna vrednost (AV) je predpisana raven onesnaženosti, pri kateri je treba zagotoviti takojšnje ukrepe za zavarovanje zdravja ljudi in okolja. Alarmna vrednost se določi pri kritični ravni onesnaženosti, nad katero že kratkotrajna izpostavljenost zaradi snovi v zraku pomeni tveganje za zdravje ljudi. Vpeljana je namesto dosedanje kritične imisijske vrednosti. Pri ozonu pa sta na novo definirana še opozorilna urna vrednost (OV) in ciljna 8-urna vrednost, ki naj bi bila dosežena do leta 2010 (CV). Po novi Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku se merijo delci s premerom do 10 µm – rečemo jim kar “delci PM10”. 4 Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maks maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 min najnižja koncentracija v µg/m3 / minimal concentration µg/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od aprila do marca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 µg/m3.h * informativni podatek / for information only 5 Mejne, alarmne in dopustne vrednosti ter sprejemljiva preseganja koncentracij v µg/m3 za leto 2003: Limit values, alert thresholds, allowed values, and margins of tolerance of concentrations in µg/m3 for 2003: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year zima / winter SO2 410 (DV) 1= 350 (MV) + 60 (SP) 500 (AV) 125 (MV)3 20 (MV) NO2 240 (DV) 2= 200 (MV) + 40 (SP) 400 (AV) 54 (DV)= 40 (MV) + 14 (SP) NOx 30 (MV) CO (mg/m3) 14 (DV)= 10 (MV) + 4 (SP) Benzen 8.5 (DV)= 5 (MV) + 3.5 (SP) O3 180(OV) 240(AV) AOT40 120 (CV)5 delci PM10 60 (DV)4= 50 (MV) + 10 (SP) 43 (DV)= 40 (MV) + 3 (SP) 1 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Vrednosti sprejemljivega preseganja (SP) : Margins of tolerance (SP): Leto: 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 SO2 SP 150 120 90 60 30 0 NO2 SP(1ura) 100 80 60 40 20 0 SP(leto) 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 CO [mg/m3] SP 6 6 6 4 2 0 delci PM10 SP(dan) 25 20 15 10 5 0 SP(leto) 8 6 5 3 2 0 benzen SP 5 4.5 4 3.5 3 2.5 2 1.5 1 0.5 0 6 1.2. Zakonodaja Evropske skupnosti (EU) na področju varstva zraka Zakonodaja Evropske skupnosti, ki se nanaša na varstvo zraka, je razdeljena v naslednje tematske sklope: Zunanji zrak • Council directive 96/62/EC of 27 September 1996 on ambient air quality assessment and management • Council directive 1999/30/EC of 22 April 1999 relating to sulphur dioxide, nitrogen dioxide and oxides of nitrogen, particulate matter and lead in ambient air • Directive 2000/69/EC of the European Parliament and of the Council of 16 November 2000 relating to limit values for benzene and carbon monoxide in ambient air • Directive 2002/3/EC of the European Parliament and of the Council of 12 February 2002 relating to ozone in ambient air • Comission Decision of 17 October 2001 amending the Annexes to Council Decision 97/101/EC establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and individual stations measuring ambient air pollution within the Member States Directive • Guidance to member states on PM10 monitoring and intercomparisons with the reference method Izmenjava informacij • Council Decision establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and individual stations measuring ambient air pollution within the Member States, 97/101/EC) • Comission Decision of 17 October 2001 amending the Annexes to Council Decision 97/101/EC establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and individual stations measuring ambient air pollution within the Member States • Guidance on the Annexes to Decision 97/101/EC on Exchange of Information as revised by Decision 2001/752/EC 7 2. ONESNAŽEVANJE ZRAKA 2.1. Emisije snovi v zrak, razdeljene po glavnih kategorijah virov Enotni evropski program in metodologija za zbiranje podatkov, izračunavanje in prikaz emisij - CORINAIR (CORe INventory of AIR emissions), je usklajena metodologija za izdelavo evidenc s pristopom od spodaj navzgor. Definirana onesnaževala (polutanti) so razdeljeni na sledeče skupine: • osnovnih osem onesnaževal (SO2, NOx, NMVOC, CH4, NH3, N2O, CO, CO2), • težke kovine, • težkorazgradljive organske spojine - POPs, • delci (PM 10). Metodologija CORINAIR ima definiranih 11 glavnih kategorij virov. To so: • termoelektrarne - toplarne in kotlovnice za daljinsko ogrevanje, • kotlovnice za ogrevanje in mala kurišča, • industrijske kotlovnice in procesi z izgorevanjem, • tehnološki procesi brez izgorevanja, • pridobivanje in distribucija fosilnih goriv, • uporaba topil, • cestni promet, • ostali promet, • ravnanje z odpadki, • kmetijstvo, gozdarstvo in živinoreja, • narava in ostalo. Podatki o emisijah za SO2, NOx in CO v Sloveniji po posameznih kategorijah virov so za leto 2003 zbrani v tabeli 2.1.(1). 8 Tabela 2.1.(1): Emisije SO2, NOx in CO v Sloveniji v letu 2003 Table 2.1.(1): Emissions of SO2, NOx, and CO in Slovenia in 2003 emisija Panoga SO2 NOx CO (t/leto) (%) (t/leto) (%) (t/leto) (%) Termoelektrarne-toplarne in daljinsko ogrevanje 51100 77.9 16522 29.6 1114 1.4 Kotlovnice za ogrevanje in mala kurišča 3293 5.0 3601 6.4 29911 37.0 Industrijske kotlovnice 6237 9.5 3894 6.9 1713 2.1 Tehnološki procesi 4323 6.6 Cestni promet 648 1.0 31500 56.2 47542 58.9 Ostali promet 12 0.0 481 0.9 496 0.6 Skupaj 65612 55997 80776 Emisija na prebivalca: 35.6 kg SO2 29.9 kg NOx 43.9 kg CO Emisija na enoto površine: 3.5 t SO2/km 2 2.9 t NOx/km 2 4.3 t CO/ km2 Na sliki 2.1.(1) je prikazana emisija SO2 v Sloveniji v obdobju od 1990 do 2003. Največji delež k celotni emisiji SO2 prispevajo termoelektrarne in toplarne (TE-TO), in sicer 78% v letu 2003. Emisija SO2 se je močno zmanjšala leta 1995 in 2001, največ zaradi delovanja odžveplovalnih naprav na bloku 4 (1995) in bloku 5 (2001) v TE - Šoštanj, pa tudi zaradi nižje vsebnosti žvepla v tekočih gorivih, kot to predpisuje UREDBA o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena /Ref. 3.-5/. Na sliki 2.1.(2) je prikazana emisija NOx v Sloveniji v obdobju od 1990 do 2003. Največji delež v celotni emisiji NOx prispevajo mobilni viri (promet z motornimi vozili), in sicer 56% v letu 2003. Po letu 1992 se je emisija NOx začela povečevati, zlasti zaradi povečane gostote prometa z motornimi vozili; naraščanje je izredno veliko kljub vedno večjemu številu vozil s katalizatorji. 9 Emisija SO2 v zrak 0 20000 40000 60000 80000 100000 120000 140000 160000 180000 200000 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 t/ L et o Termoelektrarne - toplarne in daljinsko ogrevanje Kotlovnice za ogrevanje in mala kurišča Industrijske kotlovnice Tehnološki procesi Cestni promet Ostali promet Slika 2.1.(1): Emisija SO2 v Sloveniji, 1990 - 2003 Figure 2.1.(1): SO2 emission in Slovenia, 1990 - 2003 Emisija NOx v zrak 0 10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 t/ L et o Termoelektrarne - toplarne in daljinsko ogrevanje Kotlovnice za ogrevanje in mala kurišča Industrijske kotlovnice Cestni promet Ostali promet Slika 2.1.(2): Emisija NOx v Sloveniji, 1990 – 2003 Figure 2.1.(2): NOx emission in Slovenia, 1990 – 2003 10 Na sliki 2.1.(3) je prikazana emisija CO v Sloveniji v obdobju od 1990 do 2003. Največji delež v celotni emisiji CO prispevajo mobilni viri (promet z motornimi vozili), in sicer 59 % v letu 2003. Porast deleža emisije iz kotlovnic in malih kurišč v letu 2000 glede na prejšnja leta gre na račun nove evidence, ki zagotavlja tudi podatke emisije CO pri kurjenju z lesnimi odpadki. Emisija CO v zrak 0 10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000 90000 100000 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 t/ L et o Termoelektrarne - toplarne in daljinsko ogrevanje Kotlovnice za ogrevanje in mala kurišča Industrijske kotlovnice Cestni promet Ostali promet Slika 2.1.(3): Emisija CO v Sloveniji, 1990 - 2003 Figure 2.1.(3): CO emission in Slovenia, 1990 - 2003 Promet, ki največ prispeva k povečanju emisij NOx in CO, onesnažuje ozračje tudi s svincem, ogljikovodiki in prahom, ki se dviga izpod koles. Emisijo svinca v zadnjih letih smo ocenili iz podatkov o porabi osvinčenega bencina z upoštevanjem vsebnosti svinca v gorivu. Emisije svinca v obdobju od 1990 do 2003 so prikazane na sliki 2.1.(4). Emisije svinca od leta 1994 naprej stalno upadajo zaradi vedno večje porabe neosvinčenega bencina v prometu. Late 1996 je bil delež porabe neosvinčenega bencina 60%, osvinčenega pa 40%). Zlasti leta 1995 so se emisije svinca močno zmanjšale, ker je v tem letu začela veljati UREDBA o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena /Ref. 3.-5/. 11 Emisija Pb v zrak 0 100 200 300 400 500 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 t/ L et o Termoelektrarne - toplarne in daljinsko ogrevanje Kotlovnice za ogrevanje in drobna kurišča Industrijske kotlovnice Tehnološki procesi Cestni promet Slika 2.1.(4): Emisija svinca v Sloveniji, 1990 - 2003 Figure 2.1.(4): Lead emission in Slovenia, 1990 - 2003 2.2. Viri 2.-1 Statistični letopis energetskega gospodarstva republike Slovenije 2003, Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti 2.-2 Statistični letopis 2003, Zavod republike Slovenije za statistiko, Ljubljana 2003 2.-3 CORINAIR Inventory; Default Emission Factors Handbook (second edition), January 1992 2.-4 EMEP/CORINAIR Atmospheric Emission Inventory Guidebook, Volume 1 and Volume 2, February 1996 2.-5 UREDBA o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena. Ur. list RS št. 8/95 2.-6 UREDBA o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav. Uradni list RS št. 73/94 2.-7 TNO-report: Technical Paper to the OSAPARCOM-HELCOM UNECE Emission Inventory of Heavy Metals and Persistant Organic Pollutants, December 1995 12 3. MERILNE MREŽE AVTOMATSKIH POSTAJ 3.1. Opis merilnih mrež Državno mrežo meritev onesnaženosti zraka v Sloveniji sestavljajo avtomatska merilna mreža ekološko-meteoroloških postaj ANAS, ki jo vodi Agencija RS za okolje (ARSO), ter dopolnilne avtomatske merilne mreže, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci (TE Šoštanj, TE Trbovlje, mestne občine Ljubljana, Maribor, Celje, Krško). Mreža je gostejša na območjih v bližini večjih virov onesnaženosti zraka. V krajih, ki niso zajeti v okviru stalnih mrež, potekajo občasne meritve onesnaženosti zraka z avtomatsko mobilno ekološko-meteorološko postajo ARSO. Na območjih, ki so oddaljena od velikih virov emisije, delujeta avtomatski postaji Iskrba in Krvavec, ki merita ozadje onesnaženosti zraka in sta vključeni v mednarodni program EMEP in GAW. Poleg omenjenih mrež avtomatskih meritev onesnaženosti zraka obstajajo v okviru ARSO, TEŠ, TET in mestne občine Ljubljana še merilne mreže za merjenje kakovosti padavin in prašnih usedlin. V prilogi je zemljevid vseh stalnih merilnih mest mreže avtomatskih ekološko-meteoroloških postaj in mreže za spremljanje kakovosti padavin in količine prašnih usedlin. 3.1.1. Mreže avtomatskih ekološko-meteoroloških postaj V Sloveniji so v letu 2003 potekale avtomatske meritve onesnaženosti zraka v sistemu ANAS (analitično nadzorni alarmni sistem) na desetih merilnih mestih. Ukinjene so bile meritve na merilnem mestu Ljubljana-Figovec, ker je merilno mesto Ljubljana- Bežigrad bolj reprezentativno za prebivalstvo območja mesta Ljubljane. Poleg tega potekajo meritve v dveh dopolnilnih mrežah, in sicer kot Ekološki informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj (EIS-TEŠ), Ekološki informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje (EIS-TET) in Ekološki informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica (EIS-TEB). Po eno postajo imajo mestni sistemi v Ljubljani, Mariboru, Celju. V Krškem občina financira meritve SO2 na merilni postaji sistema JE Krško. Poleg stalnih postaj delujeta še dve mobilni postaji, ena v sistemu ANAS in ena v EIS-TEŠ, ki pa je od leta 1998 na stalnem merilnem mestu v Škalah. Vrsta postaj je določena po uredbah EU o klasifikaciji postaj. Za vsako merilno mesto se določi tip postaje, tip območja, na katerem je postaja, in značilnost območja. Seznam merilnih mest in parametri, ki se merijo, so podani v tabelah 3.1.1(1) in 3.1.1.(2). 13 Tabela 3.1.1.(1): Merilna mesta za avtomatske meritve Table 3.1.1.(1): Monitoring sites for automatic measurements Kraj NV Geog. dolž Geog. šir. GKKy GKKx Začetek meritev Tip m. mesta Tip območja Značilnost območja Geog. opis ANAS : Ljubljana B. 298 14°31'03'' 46°03'57'' 5462673 5102490 01.1991 B U RC 16 Maribor 270 15°39'22'' 46°33'33'' 5550305 5157414 11.1990 T U RC 16 Celje 240 15°16'02'' 46°14'05'' 5520614 5121189 01.1990 B U R 16 Trbovlje 265 15°02'52'' 46°08'54'' 5503676 5111555 01.1990 T U RCI 2 Zagorje 240 15°00'03'' 46°07'53'' 5500070 5109663 08.1990 T U RCI 2 Hrastnik 290 15°05'17'' 46°08'39'' 5506805 5111089 01.1990 B S IR 32 Nova Gorica 100 13°39'25'' 45°57'21'' 5395909 5091034 2002 B S RC 32 Rakičan 188 16°11'48'' 46°39'07'' 5591591 5168196 05.1998 B R(NC) A 16 Krvavec 1710 14°32'18'' 46°17'53'' 5464440 5128291 03.1991 B R(REG) N 1 Iskrba 540 14°51'46'' 45°33'41'' 5489292 5046323 09.1996 B R(REG) N 32 MOBILNA-ANAS Kranj-Labore 385 13°39'25'' 46°13'53'' 5450481 5121019 12.2002 I S RI 16 Kranj-Valjavčeva 399 14°21'18'' 46°14'57'' 5450643 5122997 02.2003 B U R 16 KRŠKO-vrtec 160 15°29'32'' 45°57'38'' 5538530 5090818 03.2003 B S RI 32 KRŠKO-Sred.šola 158 15°29'13'' 45°56'46'' 5538116 5089209 04.2003 B S RI 16 KRŠKO-občina 162 15°29'2'' 45°58'1'' 5537874 5091539 06.2003 B U RI 2 EIS-TEŠ Šoštanj 360 15°3'31'' 46°22'38'' 5504508 5136982 I S I 2 Topolšica 390 15°1'29'' 46°24'12'' 5501901 5139882 B S IC 2 Veliki vrh 550 15°2'44'' 46°21'8'' 5503506 5134203 I R(REG) A 32 Zavodnje 770 15°0'12'' 46°25'43'' 5500256 5142691 I R(REG) A 32 Velenje 390 15°7'1'' 46°21'43'' 5508998 5135289 B U RCI 2 Graška gora 774 15°7'43'' 46°24'54'' 5509886 5141187 I R(REG) A 32 Škale 410 15°6'38'' 46°22'42'' 5508504 5137110 B S IR 32 EIS-TET Dobovec 700 15°4'35'' 46°6'21'' 5505905 5106823 I R(REG) A 32 Kovk 600 15°6'50'' 46°7'43'' 5508800 5109358 I R(REG) A 32 Ravenska vas 580 15°1'24'' 46°7'29'' 5501803 5108919 I R(REG) A 32 Kum 1210 15°4'39'' 46°5'18'' 5505993 5104878 B R(REG) I 1 Prapretno 480 15°4'54'' 46°8'12'' 5506116 5110250 I R(REG) A 32 EIS-TE-TOL Vnajnarje 630 14°40'18'' 46°3'7'' 5474596 5100884 I R(REG) A 32 EIS CELJE EIS Celje 241 15°16'16'' 46°13'55'' 5520909 5120871 T U RC 16 EIS MARIBOR Maribor-Tabor 276 15°39'0'' 46°32'24'' 5549846 5155266 B U RIC 16 Maribor-Pohorje 725 15°34'54'' 46°29'0'' 5544655 5148926 B R(REG) A 32 EIS KRŠKO EIS Krško 155 15°29'42'' 45°56'52'' 5538738 5089394 I S IA 16 14 Legenda: Legend: NV: nadmorska višina (m) NV: Elevation above sea level Tip m. mesta: B – ozadje Type of station: B - background T – promet T - traffic I - industrijsko I - industrial Tip območja: U – mestno Type of zone: U – urban S – predmestno S – suburban R - podeželsko R - rural NC - obmestno NC - near city REG - regionalno REG – regional Značilnost območja: R – stanovanjsko Characteristics of zone: R – residential C- poslovno C - commercial I - industrijsko I - industrial A - kmetijsko A - agricultural Geografska značilnost: 1 – gorsko Geographical charact.: 1 – mountain 2 - dolina 2 – valley 4 – obala 4 - seaside 16 – ravnina 16 - plain 32 – razgibano 32 - hilly 15 Tabela 3.1.1.(2): Meritve polutantov in meteoroloških parametrov na merilnih mestih v letu 2002 Table 3.1.1.(2): Measurements of air pollution and meteorological parameters on monitoring sites in 2002 Kraj SO2 O3 NOx SLD PM10 CO BTX Meteorološki parametri SS ANAS : Ljubljana B. + + + + + + + Maribor + + + + + + + Celje + + + + + + + Trbovlje + + + + + + Zagorje + + + + + Hrastnik + + + + Nova Gorica + + + + + + + Rakičan + + + + + + Krvavec + + + Iskrba + + + Mobilna ANAS + + + + + + + + EIS-TEŠ Šoštanj + + Topolšica + + Veliki vrh + + Zavodnje + + + + Velenje + + + Graška gora + + Škale + + + + EIS-TET Dobovec + + Kovk + + + + Ravenska vas + + Kum + + Prapretno + + EIS-TE-TOL Vnajnarje + + + + + EIS CELJE EIS Celje + + + + EIS MARIBOR Maribor-Tabor + Maribor-Pohorje + EIS KRŠKO EIS Krško + + Legenda: SO2 Žveplov dioksid Meteorol. parametri Temperatura zraka v okolici NOx Dušikovi oksidi Hitrost vetra CO Ogljikov monoksid Smer vetra SLD Skupni lebdeči delci Relativna vlažnost zraka O3 Ozon zračni tlak PM10 delci z aerodinamičnim premerom do 10 µm SS globalno sončno sevanje BTX benzen, toluen, ksilen 16 Legend: SO2 Sulphur Dioxide Meteorological parameters Ambient air temperature NOx Nitrogen Oxides Wind velocity CO Carbon Monoxide Wind direction SLD Total suspended particles Relative air humidity O3 Ozone Air pressure PM10 Particulate matter up to 10 µm aerodynamic diameter SS global Solar radiation BTX benzene, toluene, xilene 3.1.2. Merilne metode, merilna oprema in zagotavljanje kakovosti meritev Na avtomatskih merilnih postajah merimo ekološke in meteorološke parametre. Na vseh avtomatskih postajah merimo osnovne meteorološke parametre (temperaturo, relativno vlago, smer in hitrost vetra). V letu 2002 so bili s pomočjo programa PHARE v avtomatski merilni mreži ANAS zamenjani merilniki nekaterih ekoloških parametrov (onesnaževal), merilne metode pa se niso spremenile. Podatki o merilni opremi za avtomatske meritve v sistemu ANAS za leto 2003 so v tabeli 3.1.2.(1). Avtomatski merilniki so testirani po predpisih ameriške agencije za okolje (Environmental Protection Agency, EPA). Merilnike z istimi metodami meritev uporabljajo tudi v dopolnilni mreži sistemov EIS-TEŠ in EIS-TET ter v Mariboru, Celju in Krškem. Tabela 3.1.2.(1): Merilna oprema in metode merjenja za avtomatske meritve v osnovni mreži ANAS v letu 2003 Table 3.1.2.(1): Measuring equipment and measuring methods used in automatic monitoring in the ANAS Basic Monitoring Network in 2003 Parameter Metoda Instrument (Tip) merilna ne- gotovost (%) Območje (mg/m3) SO2 UV fluorescenca molekul SO2 MLU Model 100A Sulphur dioxide Analyzer 15 0-2.8 NOx Kemoluminiscenca molekul NO2 MLU Model 200A Nitrogen Oxides Analyzer 15 0-2 O3 UV absorpcija MLU Model 400 Ozone Analyzer 15 0-2.1 CO IR absorpcija MLU Model 300 Carbon Monoxide Analyzer 15 0-62 Delci PM10 Oscilacijsko mikrotehtanje; referenčna gravimetrična metoda TEOM 1400 A; LECKEL LVS3 25 BTX Plinska kromatografija AIRMO BTX 1000 Analyzer 25 (benzen) 0-0.3 Funkcijska kontrola merilnikov se avtomatsko izvede na vsakih 24 ur. Funkcijske kontrole izvajamo tudi ročno: a) s testnimi plini iz jeklenk b) s kalibratorjem 17 Kalibracijo merilnikov s testnimi plini iz jeklenk ali s kalibratorjem na merilni postaji napravimo najmanj dvakrat letno, ob neustreznem rezultatu avtomatske funkcijske kontrole in po takšnem posegu na merilniku, ki vpliva na njegovo občutljivost. Merilniki TEOM za delce PM10 se umerjajo z referenčnim merilnikom. Kontinuirane meritve meteoroloških parametrov (temperatura, relativna vlaga, smer in hitrost vetra) in ekoloških parametrov (SO2, NOx, O3, CO, skupni lebdeči delci) beleži avtomatska postaja in izračuna povprečne polurne vrednosti. Po prenosu podatkov v center se podatki preverijo in obdelajo, tako da so na razpolago uporabnikom. Senzorji za meteorološke parametre (hitrost in smer vetra, relativna vlažnost in temperatura zraka) so nameščeni na drogu nad merilno postajo. Smer in hitrost vetra merimo na višini okoli 6m od tal, temperaturo in relativno vlažnost zraka pa na višini 3m od tal. 18 3.2. Rezultati meritev in časovni trendi V osnovni mreži ANAS in dopolnilnih mrežah termoelektrarn Šoštanj in Trbovlje ter mestnih občin Ljubljana, Maribor in Celje potekajo meritve na tistih lokacijah, kjer se na osnovi predhodnih meritev ali ocen vplivov na okolje pričakuje večja onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom, v mestih pa zajemamo še vpliv prometa. V zadnjih letih smo na več postaj dodali še merilnike ozona in delcev PM10. V poročilu so tudi podatki avtomatskih meritev z različnih lokacij mobilne postaje ter podatki z dopolnilnih mrež elektrogospodarstva ter mestnih občin. Vse podatke elektrogospodarstva obdela in predstavi v letnih in mesečnih poročilih Elektroinštitut Milan Vidmar. V letu 2003 je začela delovati nova avtomatska postaja merilne mreže TE Šoštanj na lokaciji Pesje. Z letom 2003 začenjamo objavljati tudi podatke avtomatske merilne postaje TE Brestanica na lokaciji Sv. Mohor. Kompletni nizi podatkov iz stalne avtomatske mreže za žveplov dioksid, dušikove okside in ozon so na razpolago od leta 1992 dalje. Pri izračunih masnih koncentracij (µg/m3) iz volumskih (ppm) (izhodne vrednosti iz merilnikov) so upoštevani naslednji predpisani (Ur. l. RS, št.73/94) pretvorbeni koeficienti, ki odgovarjajo pogojem 293 K in 1013 hP: SO2 : 1 ppb = 2,66 µg/m 3 NO2 : 1 ppb = 1,91 µg/m 3 O3 : 1 ppb = 2,00 µg/m 3 NO : 1 ppb = 1,25 µg/m3 CO : 1 ppb = 1,16 µg/m3 19 3.2.1. Žveplov dioksid Največja izvora emisije žveplovega dioksida v Sloveniji sta termoelektrarni Šoštanj in Trbovlje, ki uporabljata za gorivo premog. Precej manjši izvori so kotlovnice, ki uporabljajo za gorivo predvsem kurilno olje s precej manjšo vsebnostjo žvepla kot premog. Ponekod, npr. pri proizvodnji celuloze, pa izhaja SO2 tudi iz industrije (Krško). Letni pregled parametrov, ki kažejo na onesnaženost zraka z SO2 za leto 2003, je podan v tabeli 3.2.1.(1). V uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku so za SO2 predpisani naslednji parametri s pripadajočimi dovoljenimi vrednostmi: povprečna celoletna in povprečna zimska koncentracija (za zaščito ekosistemov), maksimalna dnevna in urna koncentracija ter število dni s preseženo mejno dnevno, dopustno urno ter alarmno koncentracijo (za varovanje zdravja). Tabela 3.2.1.(1): Koncentracije SO2 v zraku (µg/m3) v letu 2003 (presežene mejne koncentracije oz. preseženo dovoljeno število preseganj mejnih oz. dopustnih koncentracij je označeno z debelim tiskom). Table 3.2.1.(1): SO2 concentrations (µg/m3) in 2003 (exceeded limit concentrations and exceeded allowed number of exceedences of limit or allowed values is in bold). Leto / Year zima / winter 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 24 ur / 24 hours Postaje % pod Cp Cp max >DV >MV >AV max >MV ANAS Ljubljana Bežigrad 95 11 14 202 0 0 0 59 0 Maribor 88 9 8 70 0 0 0 35 0 Celje 98 10 15 619 1 1 0 72 0 Trbovlje 95 16 16 758 14 28 0 100 0 Hrastnik 93 8 12 507 5 8 0 93 0 Zagorje 97 21 24 693 22 33 1 136 1 Nova Gorica 90 7 7 131 0 0 0 23 0 Murska S.-Rakičan 89 5 6 55 0 0 0 29 0 EIS TEŠ Šoštanj 98 24 22 1392 74 108 4 288 9 Topolšica 99 16 12 812 4 5 0 82 0 Veliki Vrh 98 45 49 1320 173 246 4 413 21 Zavodnje 97 15 16 947 12 23 1 182 1 Velenje 99 8 10 361 0 1 0 66 0 Graška Gora 98 10 9 824 3 7 0 88 0 Pesje 98 15 17 495 1 2 0 82 0 Škale 98 12 11 396 0 1 0 75 0 EIS TET Kovk 85 52 44 1806 212 288 12 383 39 Dobovec 94 28 34 2910 109 139 10 332 15 Kum Ravenska Vas 91 59 57 1378 146 193 11 325 47 Vnajnarje 97 10 12 232 0 0 0 51 0 EIS-Celje 86 8 8 289 0 0 0 41 0 EIS Krško 84 55 46 1427 136 224 8 356 37 EIS TEB* 65* 11* 175* 0* 0* 0* 56* 0* 20 Tabela 3.2.1.(2): Povprečne mesečne koncentracije SO2 (µg/m 3) v letu 2003 Table 3.2.1.(2): Average monthly concentrations of SO2 (µg/m 3) in 2003 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec ANAS Ljubljana B. 19 20 14 7 6 9 8 7 8 13 10 9 Maribor 12 11 11 7 6 8 6 5 10 9 9 15 Celje 25 19 13 6 5 6 5 4 7 11 10 15 Trbovlje 21 21 14 8 19 22 21 8 21 10 11 18 Hrastnik 12 13 16 7 7 3 10 3 10 8 8 8 Zagorje 23 42 32 11 13 24 19 5 28 17 12 22 Nova Gorica 7 7 7 4 7 8 6 10 8 5 6 7 Murska S.-Rakičan 7 8 6 5 6 5 4 6 4 5 5 6 EIS TEŠ Šoštanj 11 20 25 17 37 28 35 30 22 33 19 16 Topolšica 9 17 21 10 17 19 24 29 18 5 14 10 Veliki Vrh 78 64 47 28 33 36 45 59 41 22 36 51 Zavodnje 11 17 31 7 14 13 16 16 13 10 15 19 Velenje 11 12 15 7 11 14 9 3 2 4 2 5 Graška Gora 5 10 9 10 12 11 18 15 8 9 8 8 Pesje 22 27 26 6 15 12 16 18 10 7 10 16 Škale 10 13 13 15 15 18 17 9 7 6 11 14 EIS TET Kovk 44 45 78 26 59 69 36 3 43 73 72 85 Dobovec 43 48 23 13 42 32 56 3 41 12 9 21 Kum 26 6 12 13 13 6 Ravenska vas 50 82 73 45 73 82 57 14 59 55 56 77 Vnajnarje 14 21 13 8 6 9 8 3 7 13 12 10 EIS Celje 13 9 5 3 2 2 3 2 3 6 EIS Krško 42 17 75 36 90 55 56 97 54 27 57 53 EIS TEB 21 Tabela 3.2.1.(3): Maksimalne urne koncentracije SO2 v µg/m 3 po mesecih v letu 2003 Table 3.2.1.(3): Maximum 1-hour concentrations of SO2 in µg /m 3 in 2003 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII ANAS Ljubljana B. 73 81 75 34 59 85 49 26 42 202 86 52 202 Maribor 37* 46 39 37 33 70 25 23 44* 24* 44 59 70 Celje 197 167 116 69 67 78 56 48 135 618 177 168 619 Trbovlje 151 439 460 206 383 758 495 172 727 559 382 363 758 Hrastnik 171 130* 473 313 401 94 264 58 416 507 326 209 507 Zagorje 304 651 553 226 415 521 340 38 554 613 403 693 693 Nova Gorica 22 31 43 126 72 62 108 131 60 47 56 36 131 Murska S.-Rakičan 55 35 31 17 39 33 15 15 26* 16 25 20 55 EIS TEŠ Šoštanj 256 987 829 814 1379 1102 825 1392 726 856 481 469 1392 Topolšica 69 704 812 124 197 204 266 405 337 150 182 234 812 Veliki Vrh 1006 1002 1190 797 890 787 746 1051 1320 653 815 682 1320 Zavodnje 371 486 947 231 732 237 219 361 691 179 194 102 947 Velenje 361 88 96 79 66 84 93 131 84 172 96 221 361 Graška Gora 141 132 205 410 407 229 439 242 226 824 168 123 824 Pesje 394 149 495 174 187 133 184 229 99 60 239 182 495 Škale 191 253 229 111 265 154 349 207 396 167 309 128 396 EIS TET Kovk 686 583 969 954 1429 981 394 90 1806 1173 853 1716 1806 Dobovec 2197 1806 992 617 2910 1370 1246 158 1864 883 357 1334 2910 Kum 286 1538 29 918 83 85 103 Ravenska vas 407 972 836 676 1378 1205 1010 203 999 744 680 1190 1378 Vnajnarje 80 130 169 187 210 149 160 23 123 232 182 128 232 EIS Celje 94 72 66 38 39 45 47 27 289 67 289 EIS Krško 781 211 1002 596 1010 587 1051 785 681 938 880 1427 1427 EIS TEB 22 Tabela 3.2.1.(4): Maksimalne dnevne koncentracije SO2 v µg/m 3 po mesecih v letu 2003 Table 3.2.1.(4): Maximum 24-hour concentrations of SO2 in µg /m 3 in 2003 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Max ANAS Ljubljana B. 35 35 30 14 10 15 17 12 15 59 26* 24 59 Maribor 15* 30 25 12 12 21 12 13 19* 13* 18 35 35 Celje 72 29 23 13 13 12 11 9 29 63 34 49 72 Trbovlje 46 57 79 37 79 100 69 25 95 46 55 66 100 Hrastnik 41 21* 93 41 37 9 57 9 44 56 49 42 93 Zagorje 77 136 102 52 44 63 74 10 112 99 68 113 136 Nova Gorica 12* 16 14 20* 21 19 15 23 11 10 10 13 23 Murska S.-Rakičan 29 19* 9 8 10 10 8 8 11* 8 9 13 29 EIS TEŠ Šoštanj 32 167 105 103 288 151 131 136 90 184 175 106 288 Topolšica 25 68 82 26 44 30 50 75 45 24 36 50 82 Veliki Vrh 249 179 130 113 161 116 155 210 108 76 222 413 413 Zavodnje 47 78 182 28 92 57 51 62 81 37 50 43 182 Velenje 66 25 26 20 21 19 26 10 10 22 15 32 66 Graška Gora 24 41 38 34 59 25 88 49 32 73 45 43 88 Pesje 82 40 47 10 30 30 32 32 33 19 38 63 82 Škale 51 37 33 28 37 33 75 41 17 28 41 40 75 EIS TET Kovk 170 192 383 227 298 205 152 9 170 282 321 328* 383 Dobovec 332 141 250 77 224 91 149 8 262 148 57 121 332 Kum 156 120 14 94 38 43 41 Ravenska vas 204 215 279 132 197 201 180 37 135 199 266 325 325 Vnajnarje 37 46 47 28 32 24 19 7 18 49 46 51 51 EIS Celje 38 15 14 7 7 7 5 4 30 16 41 EIS Krško 193 39 266 113 175* 166 152 205* 138 81 236 338 338 EIS TEB 23 0 10 20 30 40 50 60 Lj ub lja na B . M ar ib or C el je T rb ov lje H ra st ni k Z ag or je N ov a G or ic a M ur sk a S .R ak ič an Š oš ta nj T op ol ši ca V el ik i V rh Z av od nj e V el en je G ra šk a G or a P es je Š ka le K ov k D ob ov ec K um * R av en sk a V as V na jn ar je E IS -C el je E IS K rš ko µ g /m 3 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 št .p ri m er o v Cp-leto (µg/m3) DV-1ura (št.primerov) MV-24 ur (št.primerov) Slika 3.2.1.(1): Povprečne letne koncentracije (Cp) in število prekoračitev dopustne urne in mejne dnevne vrednosti koncentracij SO2 v letu 2003 (DV-1ura, MV-24ur). Mejna letna koncentracija je 20 µg/m3 (modra črta), dovoljeno število prekoračitev dopustne urne koncentracije v enem letu je 24 (rdeča črta), mejne dnevne pa 3 (prekinjena rdeča črta). Figure 3.2.1.(1): Average annual concentrations (Cp) and exceedences of 1-hour allowed value and 24-hour limit value of SO2 concentrations in 2003 (DV-1ura, MV- 24ur). Annual limit value is 20µg/m3 (blue line), annual allowed number of exceedences of allowed 1-hour and limit 24-hour concentrations is 24 (red line), and 3 (dashed red line). 24 Slika 3.2.1.(2): Povprečne mesečne koncentracije SO2 na merilnih mestih ANAS in na merilnih mestih EIS Celje in EIS Krško v letu 2003 Figure 3.2.1.(2): Average monthly concentrations of SO2 at ANAS monitoring sites and at the EIS Celje and EIS Krško monitoring sites in 2003 I III V VII IX XI Pesje Škale Velenje Topolšica Graška Gora Šoštanj Veliki Vrh Zavodnje 0 20 40 60 80 100 120 140 K on ce nt ra ci je v µ g/ m 3 Mesec Slika 3.2.1.(3): Povprečne mesečne koncentracije SO2 na merilnih mestih EIS TEŠ v letu 2003 Figure 3.2.1.(3): Average monthly concentrations of SO2 at EIS TEŠ monitoring sites in 2003 I IV VII X Maribor Celje Hrastnik EIS Celje Nova Gorica M.S.- Rakičan Ljubljana B. Zagorje Trbovlje EIS Krško 0 20 40 60 80 100 120 K on ce nt ra ci je v ( g/ m 3 Mesec 25 Slika 3.2.1.(4): Povprečne mesečne koncentracije SO2 na merilnih mestih EIS TET v letu 2003 Figure 3.2.1.(4): Average monthly concentrations of SO2 at EIS TET monitoring sites in 2003 Večja mesta Koncentracije SO2 so bile v letu 2003 nekoliko nižje kot leta 2002 in - tako kot že nekaj zadnjih let – v glavnem pod dovoljenimi mejami. Bolj onesnažena so mesta v Zasavju, ki imajo – kar se tiče disperzije onesnaževal - zelo neugodno lego, saj ležijo v ozkih dolinah, poleg lokalnih virov emisije pa vpliva na kakovost zraka tudi TE Trbovlje. Tako sta v Zagorju povprečna letna in zimska koncentracija presegli mejno vrednost 20 µg/m3. Drugih prekoračitev dovoljenih vrednosti v letu 2003 ni bilo. Vplivno območje TE Šoštanj Emisija TE Šoštanj je v letu 2003 – tako kot že nekaj prejšnjih let – najbolj vplivala na merilni mesti Veliki vrh in Šoštanj, medtem ko je zlasti v ravninskih krajih (Velenje, Škale) ta vpliv zelo majhen. Merilno mesto Šoštanj je izpostavljeno emisiji iz nižjih dimnikov TEŠ ob jugozahodnem vetru, pri čemer ima močan vpliv na zračni tok gorski greben južno od TEŠ. Ker je lokacija postaje na vzhodnem obrobju naseljenega območja, izmerjene koncentracije niso reprezentativne za sam Šoštanj. V samem mestu so koncentracije nižje zaradi redkejše jugovzhodne smeri vetra, pa tudi efekt omenjenega gorskega grebena je zaradi drugačnega kota glede na smer zračnega toka v tem primeru zmanjšan. V letu 2003 je začela poskusno delovati čistilna naprava tudi na nižjem dimniku TEŠ, zato so bile koncentracije na merilnem mestu Šoštanj precej nižje kot leto poprej. I IV VII X Vnajnarje Kovk Dobovec Kum Ravenska vas 0 20 40 60 80 100 120 K on ce nt ra ci je v µ g/ m 3 Mesec 26 Na Velikem vrhu sta bili izmerjeni najvišja povprečna letna in zimska koncentracija 45 in 49 µg/m3 ter največ prekoračitev dopustne urne in mejne 24-urne koncentracije. Tu je bilo doseženo tudi najvišje dnevno povprečje koncentracije v Sloveniji za leto 2003, in sicer 413 µg/m3, medtem ko je bila najvišja urna vrednost 1392 µg/m3 izmerjena na merilnem mestu Šoštanj. Vplivno območje TE Trbovlje Na merilnih mestih, na katere vpliva TE Trbovlje, so bile – razen na Kumu - v letu 2003 izmerjene visoke koncentracije. Tako sta bila letno povprečje 59 µg/m3 in zimsko 59 µg/m3 ter število prekoračitev mejne 24-urne vrednosti v Ravenski vasi najvišji Sloveniji. Na Dobovcu je bila – kot skoraj vsako leto - izmerjena najvišja urna koncentracija v Sloveniji 2910 µg/m3, na Kovku pa največ prekoračitev urne dopustne vrednosti. Vplivno območje tovarne celuloze VIPAP Emisija SO2 iz proizvodnega procesa tovarne celuloze VIPAP vpliva na merilno mesto v Krškem, ki je izven naselja na robu sadovnjaka v bližini reke Save približno 1 km v smeri SSE od tovarne. Najvišje koncentracije se zaradi nizkega izpusta emisije pojavljajo v nočnem in jutranjem času, ko se ob jasnem in mirnem vremenu steka hladen zrak ob Savi navzdol. Povprečna letna koncentracija v letu 2003 je dosegla 55 µg/m3, najvišja urna pa 1427 µg/m3, bilo pa je tudi veliko prekoračitev urne in 24- urne dovoljene vrednosti. Onesnaženost zraka na gosteje naseljenem območju Vidma in Krškega, kjer ni stalnih meritev, je manjša kot na opisanem merilnem mestu, čeprav je vpliv emisije iz tovarne VIPAP marsikje zaznaven (glej rezultate meritev mobilne postaje ANAS v poglavju 4.3.2). Letni hod V zimskih mesecih so ob stabilnem vremenu pogoji za disperzijo snovi v zraku najslabši. V ravninah, kotlinah in dolinah nastajajo ob jasnem vremenu zaradi dolgih noči in šibkega sončnega obsevanja jezera hladnega zraka. To ima dva različna učinka. Na eni strani se lahko zaradi povečane emisije zaradi večje potrebe po ogrevanju, zaradi slabega mešanja zraka in zaradi nizkih lokalnih virov emisije koncentracije povečajo. Na drugi strani pa na kakovost zraka v takih primerih ne vplivajo emisije iz velikih virov emisije z visokimi dimniki, če le-ti segajo nad plast temperaturne inverzije. V takih primerih imamo zato na mestih, ki sicer pridejo ob vetrovnem vremenu pod vpliv emisij iz velikih in visokih virov, čistejši zrak (npr. merilno mesto Šoštanj). V letu 2003 se je dokaj hladno vendar tudi precej vetrovno vreme zavleklo v marec. Sledilo je vroče in dolgo poletje in tudi zadnja dva meseca sta bila nadpovprečno topla. Zrak je bil v večini večjih mest najbolj onesnažen z SO2 v času od januarja do marca. 27 Letni hod koncentracij na merilnih mestih ni izrazit, ker gre pri le-teh za bolj neposreden vpliv transporta iz velikih virov emisije z vetrom. Dnevni hod Koncentracije SO2 v večjih mestih imajo slabo izražen dnevni hod z nekoliko višjimi vrednostmi podnevi kot ponoči. Merilno mesto v Krškem pa ima zaradi vpliva emisije tovarne celuloze in lokalnega nočnega vetra po dolini Save navzdol najvišje koncentracije ponoči in zjutraj, najnižje pa čez dan. Slika 3.2.1.(5): Dnevni hod koncentracij SO2 na štirih merilnih mestih za čas oktober- december 2003 Picture 3.2.1.(5): Daily variation of SO2 at four monitoring sites for the period October-December 2003 Časovni trend Iz analize večletnih vrednosti (slike 3.2.1.(6-8), tabeli 3.2.1.(5-6)) sledi: • Povprečna letna onesnaženost zraka z SO2 v letu 2003 ne kaže bistvenih sprememb glede na leto poprej. Opazno nižje vrednosti so bile izmerjene na merilnem mestu Šoštanj zaradi poskusnega delovanja čistilne naprave na nižjem dimniku TEŠ. • V večjih mestih so razen merilnih mest v Krškem, Šoštanju in Zagorju koncentracije ostale pod mejno letno vrednostjo 20 µg/m3, medtem ko so nad njo na tistih merilnih mestih v okolici termoelektrarn Šoštanj in Trbovlje, ki pridejo ob določenem vetru pod direktni vpliv dimnih plinov iz dimnikov. • Najvišje urne koncentracije so bile v glavnem nižje kot leta 2002 - na ravni leta 2001. V mestih, ki niso pod neposrednim vplivom velikih virov emisije, so bile precej pod dopustno vrednostjo 410 µg/m3 , drugod, kot npr. v Zasavju, pa to vrednost še presegajo. Na vplivnih območjih obeh termoelektrarn, še zlasti TET, najvišje urne vrednosti v zadnjih letih ostajajo visoke in precej presegajo mejno vrednost. 0 20 40 60 80 100 120 1: 00 3: 00 5: 00 7: 00 9: 00 11 :0 0 13 :0 0 15 :0 0 17 :0 0 19 :0 0 21 :0 0 23 :0 0 ura µ g /m 3 Krško Trbovlje Celje Ljubljana-Bežigrad meseci: oktober, november, december 28 Slika 3.2.1.(6): Povprečne letne koncentracije SO2 na merilnih mestih ANAS in v Krškem Figure 3.2.1.(6): Average annual concentrations of SO2 at ANAS and Krško monitoring sites Slika 3.2.1.(7): Povprečne letne koncentracije SO2 na merilnih mestih TEŠ Figure 3.2.1.(7): Average annual concentrations of SO2 at TEŠ monitoring sites 0 10 20 30 40 50 60 70 80 ko n c. ( µ g /m 3) Ljubljana-Fig. 51 39 27 23 25 24 22 15 10 9 Ljubljana-Bež. 38 45 33 21 33 34 27 15 10 11 9 11 Maribor 47 42 30 28 24 23 18 17 13 10 8 9 Celje 57 54 49 32 24 27 23 19 17 15 10 10 Trbovlje 69 71 49 48 37 40 32 23 18 14 15 16 Hrastnik 62 51 32 29 24 27 25 21 23 17 22 8 Zagorje 71 60 48 41 34 31 27 21 18 18 16 21 EIS Krško 51 42 33 51 46 46 55 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 0 10 20 30 40 50 60 70 80 ko n c. ( µ g /m 3) Šoštanj 49 48 38 29 34 29 44 42 52 51 43 24 Topolščica 54 51 32 20 20 18 20 17 18 11 15 18 Veliki Vrh 71 54 49 49 57 53 63 72 56 52 56 45 Zavodnje 51 44 46 26 33 42 43 42 31 21 23 15 Velenje 19 19 12 6 10 11 10 10 7 5 8 8 Graška Gora 39 42 47 27 28 36 32 32 34 15 21 10 Škale 16 19 10 14 12 mejna vred. 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 29 Slika 3.2.1.(8): Povprečne letne koncentracije SO2 na merilnih mestih TET Figure 3.2.1.(8): Average annual concentrations of SO2 at TET monitoring sites 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 ko n c. ( µ g /m 3) Kovk 73 59 70 58 35 76 55 57 53 40 10 52 Dobovec 30 50 29 36 41 66 54 41 35 39 40 28 Kum 17 13 11 13 18 25 16 14 10 18 Ravenska Vas 56 34 34 50 51 82 82 57 45 51 67 59 mejna vred. 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 30 Tabela 3.2.1.(5): Povprečne letne vrednosti koncentracij SO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami Table 3.2.1.(5): Mean annual SO2 concentrations, measured by automatic monitoring stations Povprečne letne koncentracije SO2 (µg/m 3) 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Ljubljana-Fig. 51 39 27 23 25 24 22 15 10 9 Ljubljana-Bež. 38 45 33 21 33 34 27 15 10 11 9 11 Maribor 47 42 30 28 24 23 18 17 13 10 8 9 Celje 57 54 49 32 24 27 23 19 17 15 10 10 Trbovlje 69 71 49 48 37 40 32 23 18 14 15 16 Hrastnik 62 51 32 29 24 27 25 21 23 17 22 8 Zagorje 71 60 48 41 34 31 27 21 18 18 16 21 Nova Gorica 6 7 M.S..Rakičan 5 5 Šoštanj 49 48 38 29 34 29 44 42 52 51 43 24 Topolščica 54 51 32 20 20 18 20 17 18 11 15 16 Veliki Vrh 71 54 49 49 57 53 63 72 56 52 56 45 Zavodnje 51 44 46 26 33 42 43 42 31 21 23 15 Velenje 19 19 12 6 10 11 10 10 7 5 8 8 Graška Gora 39 42 47 27 28 36 32 32 34 15 21 10 Škale 16 19 10 14 12 Kovk 73 59 70 58 35 76 55 57 53 40 10 52 Dobovec 30 50 29 36 41 66 54 41 35 39 40 28 Kum 17 13 11 13 18 25 16 14 10 18 Ravenska Vas 56 34 34 50 51 82 82 57 45 51 67 59 Vnajnarje 19 19 18 14 6 7 8 10 EIS Celje 26 24 28 27 22 20 6 8 EIS Krško 51 42 33 51 46 46 55 31 Tabela 3.2.1.(6): Najvišje urne vrednosti koncentracij SO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami Table 3.2.1.(6): Maximum 1-hour SO2 concentrations, measured by automatic monitoring stations najvišje urne koncentracije SO2 (µg/m 3) POSTAJA LETO 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Ljubljana-Fig. 1328 1194 744 718 1009 919 796 520 128 468 Ljubljana-Bež. 1257 1380 532 843 1198 1593 936 786 184 273 157 202 Maribor 928 396 304 286 223 211 161 157 117 180 89 70 Celje 719 797 733 993 263 975 623 228 379 666 224 619 Trbovlje 1456 943 765 797 785 1806 693 849 634 552 811 758 Hrastnik 1430 638 663 844 1162 1930 978 963 720 731 2168 507 Zagorje 1701 1000 716 606 605 914 1092 952 653 1111 788 693 Nova Gorica 64 131 M.S..Rakičan 58 55 Šoštanj 2383 2272 2739 1945 1412 1536 1495 2466 2855 2099 2000 1392 Topolščica 2021 2265 1482 878 1107 1050 1245 1345 987 835 1350 812 Veliki Vrh 1052 988 1142 1493 1543 1720 1530 2257 1678 1569 1450 1320 Zavodnje 1364 3272 2265 1242 1131 2154 2255 1963 1187 954 1536 947 Velenje 735 1169 764 261 578 672 1316 709 563 187 725 361 Graška Gora 1791 1904 2313 990 1270 1579 1076 1844 1505 990 1024 824 Škale 522 396 Kovk 2084 1309 1917 1630 1622 3000 1916 2167 1237 1451 702 1806 Dobovec 2507 3613 2429 4308 6021 6072 4548 3761 4073 3978 4043 2910 Kum 530 539 776 2324 1114 3640 1344 2020 1131 685 Ravenska Vas 1412 869 1103 1111 1078 2578 1846 1021 1471 1397 2093 1378 Vnajnarje 374 248 232 EIS Celje 873 283 947 603 339 356 355 289 EIS Krško 2687 1012 732 868 1473 1404 1427 32 3.2.2. Dušikovi oksidi Največji vir dušikovih oksidov je promet. Meritve dušikovih oksidov so v letu 2003 potekale na 11 merilnih mestih. Letne rezultate podajamo za vsa merilna mesta, kjer meritve redno potekajo. Z zvezdico smo označili podatke z lokacij, ki so zaradi premajhnega deleža dobrih podatkov (manj kot 75 %) le informativni. Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku predpisuje za varovanje zdravja dovoljene vrednosti koncentracije za dušikov dioksid in za zaščito vegetacije NOx. V izpušnih plinih znaša delež NO med 80 in 90 %, v zraku pa NO oksidira v NO2. Zato podajamo tudi skupne koncentracije NOx, ker so le tako med sabo primerljivi podatki z merilnih mest, ki so različno oddaljena od izvora (prometnic) in je zaradi tega stopnja oksidacije različna. Stopnja oksidacije dušikovega monoksida, emitiranega iz prometa, v višje okside, raste z oddaljenostjo od izvora (koncentracija zaradi razredčenja pada). Odvisna je tudi od meteoroloških razmer, predvsem sončnega sevanja in temperature, letnega obdobja in seveda lokacije. Urne koncentracije NO2 so bile povsod še pod dopustno vrednostjo 240 µg/m 3 – največ so dosegle okrog 80% le-te. Če pa upoštevamo mejno vrednost 200 µg/m3, ki naj bi začela veljati leta 2005, je pa ta že skoraj dosežena. Povprečne letne koncentracije NO2 (tabela 3.2.2.(1)) so dosegle na prometnem merilnem mestu Maribor največ 70% dopustne letne vrednosti 54 µg/m3 oziroma 90% mejne vrednosti 40 µg/m3, ki naj bi začela veljati leta 2010. Letno povprečje NOx pa je višje od mejne vrednosti 30 µg/m3 na vseh mestnih lokacijah – največ jo presega za 100% na merilnem mestu Maribor (tabela 3.2.2.(1), slika 3.2.2.(1)). Najvišje povprečne mesečne koncentracije so bile skoraj povsod dosežene v zimskih mesecih januar in februar, ko so pogoji za disperzijo najslabši. Letni hod koncentracij dušikovih oksidov (sliki 3.2.2.(2) in 3.2.2.(3)) v letu 2003 je večinoma dobro izražen. Grafični prikazi koncentracij NO2 in NOx so na slikah 3.2.2.(1-5) 33 Tabela 3.2.2.(1): Koncentracije NO2 in NOx v zraku (µg/m 3) v letu 2003 (presežene mejne oz. dopustne koncentracije ter preseženo dovoljeno število preseganj dopustnih oz. mejnih koncentracij je označeno z debelim tiskom) Table 3.2.2.(1): NO2 and NOx concentrations (µg/m 3) in 2003 (exceeded limit or allowed concentrations and exceeded allowed number of exceedences of allowed or limit values is in bold) Leto / Year NO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Postaje % pod Cp % pod Cp max >DV >MV >AV Ljubljana Bežigrad 95 32 95 49 192 0 0 0 Maribor 92 37 92 61 157 0 0 0 Celje 96 27 95 44 143 0 0 0 Trbovlje 97 32 97 54 128 0 0 0 Nova Gorica 95 27 96 43 125 0 0 0 Murska S.-Rakičan 92 15 92 20 112 0 0 0 Zavodnje 98 6 98 7 122 0 0 0 Škale 97 8 97 11 97 0 0 0 Kovk 88 3 92 5 207 0 1 0 Vnajnarje 96 5 96 6 72 0 0 0 EIS-Celje 77 22 103 0 0 0 Tabela 3.2.2.(2): Povprečne mesečne koncentracije NO2 (µg/m 3) v letu 2003 Table 3.2.2.(2): Average monthly concentrations of NO2 (µg/m 3) in 2003 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana B. 57 50 39 26 25 21 20 25 33 29 30 37 Maribor 50 52 47 34 36 36 29 28 32 34 36 36 Celje 44 48 33 22 19 18 16 20 26 23 24 32 Trbovlje 38 44 39 34 33 29 29 32 31 27 23 31 Nova Gorica 34 32 34 26 24 20 17 19 26 29 30 36 Murska S.-Rakičan 27 24 18 11 12 12 12 13 13 11 11 13 Zavodnje 3 7 12 3 7 7 4 4 6 3 4 6 Škale 17 13 12 8 5 4 4 5 5 7 10 13 Kovk 3 3 3 2 2 2 4 5 8 Vnajnarje 10 6 6 5 4 4 3 3 4 5 6 9 EIS Celje Tabela 3.2.2.(3): Povprečne mesečne koncentracije NOx (µg/m 3) v letu 2003 Table 3.2.2.(3): Average monthly concentrations of NOx (µg/m 3) in 2003 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana B. 107 73 50 32 30 23 23 29 44 45 58 75 Maribor 98 79 70 46 48 41 37 36 48 61 84 85 Celje 85 69 48 33 24 22 20 25 37 38 52 71 Trbovlje 72 69 58 53 47 39 41 44 52 51 52 72 Nova Gorica 64 51 47 34 30 24 21 23 36 50 59 78 Murska S.-Rakičan 39 29 22 13 14 13 14 15 17 17 22 26 Zavodnje 5 8 13 4 9 8 5 4 7 4 8 10 Škale 18 14 13 10 7 7 6 7 8 9 12 17 Kovk 5 4 4 2 2 2 2 2 5 7 14 Vnajnarje 11 7 7 5 4 4 3 4 5 7 8 10 EIS Celje 34 Tabela 3.2.2.(4): Maksimalne dnevne koncentracije NO2 (µg/m 3) v letu 2003 Table 3.2.2.(4): Maximal daily NO2 concentrations in µg/m 3 in 2003 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana B. 111.6 97.5 68.2 45.4 41.8 32.6 40.3 39.5 52.6 45.7 52.7 65 111.6 Maribor 76.8 97.1 86.2 62.4 63.2 53.5 45.2 43.4 51.2 47.2 51.3 52.6 97.1 Celje 86.3 77.2 56.4 39.8 33.7 27.7 26 30.6 41 37 37.9 51.4 86.3 Trbovlje 71.5 62.1 59.4 53 45.4 37.9 45 49.1 41.1 32.7 32.3 39.7 71.5 Nova Gorica 65.4 50.6 57.4 39.8 38.5 30.4 25.9 24.3 37.8 43.5 44.1 55.4 65.4 Murska S.-Rakičan 67.6 38.3 25.5 18.6 20.6 16.6 16.9 22.1 21 18.2 18.5 17.3 67.6 Zavodnje 23 27 31 12 14 15 10 15 28 18 29 26 31 Škale 41 22 27 32 24 23 15 22 10 16 22 23 41 Kovk 83 11 8 5 4 5 6 3 5 10 14 49 83 Vnajnarje 28 11 14 9 7 8 5 7 11 15 18 20 28 EIS Celje Tabela 3.2.2.(5): Maksimalne urne koncentracije NO2 (µg/m 3) v letu 2003 Table 3.2.2.(5): Maximum 1-hour concentrations of NO2 (µg/m 3) in 2003 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana B. 192 136 130 92 91 84 69 85 108 77 76 99 192 Maribor 140 136 157 109 124 124 102 90 92 81 104 89 157 Celje 143 118 107 88 99 66 68 102 82 66 65 90 143 Trbovlje 124 128 118 88 87 68 76 77 80 65 56 75 128 Nova Gorica 115 100 125 111 87 71 63 68 114 69 63 97 125 Murska S.-Rakičan 112 91 80* 57 56 46 55 56 64 49 44 39 112 Zavodnje 62 110 121 69 112 71 40 66 113 68 63 62 121 Škale 75 82 81 77 94 97 44 81 37 38 59 48 97 Kovk 207 22 31 22 28 21 22 18 21 34 49 199 207 Vnajnarje 72 27 52 32 18 33 17 22 44 35 39 40 72 EIS Celje 35 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 Lj ub lja na B ež ig ra d M ar ib or C el je T rb ov lje N ov a G or ic a M ur sk a S .- R ak ič an Z av od nj e Š ka le * K ov k V na jn ar je E IS -C el je µ g /m 3 Cp-NO2 Cp-NOx Cmax-NO2 Slika 3.2.2.(1): Povprečne letne koncentracije NO2 in NOx ter maksimalne urne koncentracije NO2 v letu 2003. Dopustna letna koncentracija NO2 je 54 (modra črta), NOx 30µg/m3 (modra prekinjena črta), dopustna urna koncentracija NO2 pa 260 µg/m3. Figure 3.2.2.(1): Average annual NO2 and NOx concentrations, and maximal 1-hour NO2 concentrations in 2003. Annual allowed concentration for NO2 is 54 (blue line), for NOx is 30 µg/m3 (dashed blue line), and 1-hour allowed value is 260µg/m3. 36 I IV VII X Ljubljana B.Maribor Celje Trbovlje Nova GoricaMurska S.- RakičanZavodnje Škale Kovk Vnajnarje EIS Celje 0 20 40 60 80 100 Mesec µg/m3 Slika 3.2.2.(2): Povprečne mesečne koncentracije NO2 v letu 2003 Figure 3.2.2.(2): Average monthly concentrations of NO2 in 2003 I V IX Ljubljana B.Maribor Celje Trbovlje Nova GoricaMurska S.- RakičanZavodnje Škale Kovk Vnajnarje EIS Celje 0 20 40 60 80 100 120 140 Mesec µg/m3 Slika 3.2.2.(3): Povprečne mesečne koncentracije NOx v letu 2003 Figure 3.2.2.(3): Average monthly concentrations of NOx in 2003 37 Dnevni hod Koncentracije NO2 so zaradi prevladujočega vpliva emisij iz prometa najvišje v jutranjih in večernih urah (slika 3.2.2.(4)). Slika 3.2.2.(4): Dnevni hod koncentracije NO2 na merilnem mestu Celje v letu 2003 Figure 3.2.2.(4): Daily variation of NO2 concentration at Celje site in 2003 Časovni trend Povprečna letna onesnaženost zraka z NO2 v letu 2003 je bila v mestih nekoliko višja kot v letu 2002, vendar je bila povsod pod dopustno vrednostjo. 0 5 10 15 20 25 30 35 40 1: 00 3: 00 5: 00 7: 00 9: 00 11 :0 0 13 :0 0 15 :0 0 17 :0 0 19 :0 0 21 :0 0 23 :0 0 ura µg /m 3 38 Slika 3.2.2.(5): Povprečne letne koncentracije NO2 Figure 3.2.2.(5): Average annual concentrations of NO2 Tabela 3.2.2.(7): Povprečne letne vrednosti koncentracij NO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami Table 3.2.2.(7): Mean annual NO2 concentrations, measured by automatic monitoring stations povprečne letne koncentracije NO2 (µg/m 3) POSTAJA LETO 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Ljubljana-Fig. 49 47 41 38 39 36 42 49 38 36 Ljubljana-Bež. 29 32 Maribor 50 53 45 39 39 38 39 39 44 38 36 37 Celje 32 37 37 35 33 29 28 30 26 24 27 Trbovlje 29 29 26 28 28 32 Nova Gorica 27 27 Murska S.-Rakičan 14 15 Zavodnje 3 5 11 9 5 7 7 6 7 6 6 Škale 8 8 8 6 16* 8 Kovk 10 8 8 11 2 4 7 9 7 6 6 3 Sv.Mohor Vnajnarje 4 3 5 4 5 6 5 EIS Celje 43* 47* 46* 53* 38* 30 22 0 10 20 30 40 50 60 70 leto µg /m 3 Ljubljana -Fig. 49 47 41 38 39 36 42 49 38 36 Maribor 50 53 45 39 39 38 39 39 44 38 36 37 Celje 32 37 37 35 33 23 28 30 26 24 27 Zavodnje 3 5 11 9 5 7 7 6 7 6 6 Kovk 10 8 8 11 2 4 7 9 7 6 6 3 Trbovlje 29 29 26 28 28 32 dopustna vred. 60 60 60 60 60 60 60 60 60 58 56 54 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 39 3.2.3. Ogljikov monoksid Po novi uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku so aktualne le 8-urne koncentracije za varovanje zdravja. Zrak je bil z ogljikovim monoksidom malo onesnažen (tabeli 3.2.3.(1-2). 8-urna dopustna oz. mejna vrednost nista bili v letu 2003 nikjer preseženi. Najvišje maksimalne dnevne 8-urne koncentracije so dosegle tretjino dopustne vrednosti 14 mg/m3 oz. polovico mejne vrednosti 10 mg/m3, ki začne veljati leta 2005. Višje koncentracije se pojavljajo v hladnem delu leta. Za merilno mesto EIS Celje je bilo v letu 2003 zaradi okvare merilnika bolj malo podatkov, zato jih ne objavljamo. Največji vir CO je promet, kar kaže slika dnevnega hoda koncentracij na lokaciji Ljubljana- Bežigrad (slika 3.2.3.(2)), na kateri se dobro vidi jutranja in popoldanska prometna konica, ki je zaradi odmaknjenosti lokacije od cest premaknjena na večerni čas. Tabela 3.2.3.(1): Koncentracije CO v zraku (mg/m3) v letu 2003 Table 3.2.3.(1): CO concentrations (mg/m3) in 2003 Leto 8 ur Postaje % pod Cp max >DV >MV Ljubljana Bežigrad 98 0.9 5 0 0 Maribor* 83 0.9 3.7* 0* 0* Celje 97 0.7 5 0 0 Nova Gorica* 81 0.7 3.1* 0* 0* Tabela 3.2.3.(2): Povprečne mesečne koncentracije CO (mg/m3) v letu 2003 Table 3.2.3.(2): Average monthly concentrations of CO (mg/m3) in 2003 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad 1.9 1.4 1.1 0.8 0.7 0.5 0.5 0.5 0.5 0.7 1 1.3 Maribor 1.5 1.3* 0.9 0.6 0.6 0.7 0.6 0.6 0.9 1.1 1.4 1.3 Celje 1.6 1.4 1 0.6 0.3 0.2 0.3 0.3 0.5 0.6 0.8 1.3 Nova Gorica 1.1* 1.5* 0.7 0.5 0.4 0.4 0.6 0.4 0.6 0.7 0.7 1 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data 40 Tabela 3.2.3.(3): Maksimalne 8-urne koncentracije CO (mg/m3) v letu 2003 Table 3.2.3.(3): Maximum 8-hour concentrations of CO (mg/m3) in 2003 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana B. 5 3.7 2.7 1.5 1.1 1 0.9 0.9 1.2 2.1 3.3 3.9 5 Maribor 3.1 2.4* 2.1 1.1* 1.3* 1.2 1.1 1 1.7 2.1 3.2 3.7 3.7* Celje 5 2.7 2.5 1.3 0.8 0.6 0.5 0.6 0.9 1.6 2.4 3.5 5 Nova Gorica 2.9* 2.5* 1.9* 1.5 1.1 1 1.1 0.9 1.2 1.9 1.5 3.1 3.1* LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data 0 2 4 6 8 10 12 14 16 Ljubljana Bežigrad Maribor* Celje Nova Gorica* m g /m 3 Cp Cmax-8ur Slika 3.2.3.(1): Povprečne letne in maksimalne 8-urne koncentracije CO v letu 2003 v mg/m3. Dopustna oz. mejna 8-urna koncentracija sta 16 oz. 10 mg/m3 (rdeči črti). Dnevni hod Slika 3.2.3.(2): Dnevni hod koncentracije CO na merilnem mestu Ljubljana-Bežigrad v letu 2003 Figure 3.2.3.(2): Daily variation of CO concentration at the Ljubljana-Bežigrad monitoring site in 2003 Figure 3.2.3.(1): Average annual and maximal 8-hour concentrations of CO (mg/m3) in 2003. 8-hour allowed and limit values are 10 and 16 mg/m3 (red lines). 0 0.2 0.4 0.6 0.8 1 1.2 1.4 1: 00 3: 00 5: 00 7: 00 9: 00 11 :0 0 13 :0 0 15 :0 0 17 :0 0 19 :0 0 21 :0 0 23 :0 0 ura m g /m 3 41 Časovni trend Onesnaženost zraka s CO-jem na merilnem mestu Ljubljana-Bežigrad je večja kot v prejšnjih treh letih . Slika 3.2.3.(3): Povprečna letna koncentracija CO Picture 3.2.3.(3): Mean annual CO concentration 0 0.2 0.4 0.6 0.8 1 1.2 1.4 1.6 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 LETO m g /m 3 EIS Celje Ljubljana-B. Maribor Celje Nova gorica 42 3.2.4. Ozon V letnem pregledu v tabeli 3.2.4.(1) so podane povprečne letne koncentracije ter najvišje urne in najvišje dnevne 8-urne koncentracije s številom preseganj mejnih vrednosti. Prikazan parameter AOT40 je vsota v vegetacijskem obdobju april-september (AOT40 je parameter, ki se izraža v (mikrogram/m3).h in se za določeno obdobje izračuna kot vsota razlike med urno koncentracijo in vrednostjo 80 mikrogramov/m3 urnih koncentracij, ki presegajo 80 mikrogramov/m3 in so izmerjene med 8. in 20. uro). Z debelim tiskom so označene prekoračitve mejnih vrednosti. V tabeli je navedena tudi nadmorska višina merilnega mesta, ki močno vpliva na koncentracije ozona. V tabeli 3.2.4.(2) so prikazane povprečne mesečne koncentracije ozona. Najvišje povprečne koncentracije so bile dosežene povsod v avgustu, ko je bilo tudi največ prekoračitev mejnih vrednosti. Koncentracije ozona v poletnem času pogosto presegajo urno in 8-urno mejno vrednost. Urna opozorilna koncentracija je bila v letu 2003 daleč največkrat presežena na merilnem mestu v Novi Gorici. Tudi parameter AOT40 je v vegetacijskem obdobju leta 2003 dosegel najvišjo vrednost v Novi Gorici. Povprečne koncentracije za daljši čas (npr. letno povprečje in mesečna povprečja) so najvišje na višje ležečih merilnih mestih, kot je npr. Krvavec, kjer je tudi ciljna 8-urna vrednost največkrat presežena. Ozona je najmanj na merilnem mestu v Mariboru, ki je tik ob prometni cesti. Zaradi emisij iz prometa tam namreč potekajo reakcije med ozonom in ogljikovodiki in dušikovimi oksidi. 43 Tabela 3.2.4.(1): Koncentracije ozona v zraku (µg/m3) v letu 2003 (presežena mejna vrednost AOT40 in preseženo dovoljeno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti koncentracije sta označena z debelim tiskom). Table 3.2.4.(1): Ozone concentrations (µg/m3) in 2003 (exceeded limit value of AOT40 and exceeded allowed number of exceedences of 8-hours target value is in bold). Leto / Year 1 ura / 1 hour 8 ure / 8 hours Postaje n.v. (m) % pod Cp max >OV >AV AOT40 max >CV Krvavec 1710 100 103 187 8 0 88071 174 145 Iskrba* 540 92 60 210 11 0 67231* 194* 94* Ljubljana B. 298 96 48 196 18 0 59178 175 81 Maribor 270 95 44 160 0 0 23830 146 19 Celje 240 97 50 189 2 0 58848 170 78 Trbovlje 265 95 48 193 7 0 41534 167 65 Hrastnik 290 95 52 181 1 0 46158 158 63 Zagorje 240 94 41 175 0 0 30951 149 35 Nova Gorica 100 98 58 244 102 1 77134 221 105 Zavodnje 770 98 78 173 0 0 50837 159 84 Velenje 390 99 55 191 5 0 56553 172 87 Kovk 600 95 78 185 7 0 67059 181 112 Vnajnarje 630 97 73 175 0 0 40585 161 57 Maribor Pohorje* 725 88 88 185* 2* 0* 172* 107* Rakičan 188 98 58 202 6 0 66786 187 101 Tabela 3.2.4.(2): Povprečne mesečne koncentracije ozona (µg/m3) v letu 2003 Table 3.2.4.(2):Average monthly concentrations of ozone (µg/m3) in 2003 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Krvavec 78 91 108 113 119 128 121 136 104* 81 77 80 Iskrba 49 68 72 78 72 67 76 78 50 37* 34 40 Ljubljana B. 17 38 55 65 68 82 81 82 42 14 4 15 Maribor 15 37 44 58 62 69 71 77 39 21 11 11 Celje 18 36 48 62 74 84 83 85 43 32 18 10 Trbovlje 21* 41 53 59 65 71 69 73 36 33 29 17 Hrastnik 30 54 65 64 66 72 66 72 39 33 26 24 Zagorje 18 38 44 54 58 62 62 64 32 23 19 15 Nova Gorica 27 51 57 69 78 91 92 96 62 30 19 21 Zavodnje 48 73 83 93 101 101 101 110 82 55 42 45 Velenje 25 49 55 72 78 83 82 86 50 34 23 23 Kovk 52 75 87 90 104 111 106 124 85 38 28 46 Vnajnarje 42 74 86 87 99 90 90 100 73 51 43 42 Maribor Pohorje 62 82 87 107 111 118 105 122 86 62 53 57 Rakičan 33 60 62 75 76 84 81 87 55 35 26 25 44 Tab. 3.2.4.(3): Število prekoračitev urne opozorilne koncentracije ozona 180 µg/m3 Table 3.2.4.(3): Number of exceedances of 1-hour information threshold 180 µg/m3 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Krvavec 0 0 0 0 0 1 3 4 0* 0 0 0 8 Iskrba 0 0 0* 0 0 0 2* 9 0 0* 0* 0 11 Ljubljana B. 0 0 0 0 0 3 4 11 0 0 0 0 18 Maribor 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 Celje 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0* 0 0 2 Trbovlje 0* 0* 0 0 0 0 3 4 0 0 0 0 7 Hrastnik 0* 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0* 1 Zagorje 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0* 0 Nova Gorica 0 0 0 0 0 28 20 36 18 0 0 0* 102 Zavodnje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Velenje 0 0 0 0 1 0 0 4 0 0 0 0 5 Kovk 0 0 0 0 0 0 1 6 0 0 0 0 7 Vnajnarje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor Pohorje 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 Rakičan 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 6 Tabela 3.2.4.(4): Število prekoračitev 8-urne ciljne koncentracije ozona 120 µg/m3 v letu 2003 Table 3.2.4.(4): Number of exceedances of 8-hour ozone target value of 120 µg/m3 in 2003 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Krvavec 0 2 13 14 23 28 26 28 11* 0 0 0 145 Iskrba 0 1 9* 9* 13 16 18* 25* 3 0* 0* 0 94* Ljubljana B. 0* 0 5 5 8* 20 17 23 3 0 0* 0* 81 Maribor 0 0 0 2 1 2 5 9 0 0 0 0* 19 Celje 0 1 3 5 10 19* 14 24 2 0* 0 0 78 Trbovlje 0* 1* 5 5 6 15 11 20 2 0 0 0 65 Hrastnik 0* 0 8 7 5 14 9 18 2* 0 0 0* 63 Zagorje 0* 0 4 2 3* 6 5 15 0 0 0* 0* 35 Nova Gorica 0 0 4* 7 14 25 22 25 8 0 0 0* 105 Zavodnje 0 0 5 9 11 17 14 22 6 0 0 0 84 Velenje 0 0 5 7 12 20 17 23 3 0 0 0 87 Kovk 0 0 6 11 13 24 21 29 8 0 0 0 112 Vnajnarje 0 0 9 4 8 7 7 18 3 0 0 0 57 Maribor Pohorje 0 17 3 13 20 28 13 26 0 0 0 0 107 Rakičan 0* 2 6 8 14 24 16 26 5 0 0 0 101 45 Tabela 3.2.4.(5): Maksimalne 1-urne koncentracije ozona (µg/m3) v letu 2003 Table 3.2.4.(5): Maximum 1-hour ozone concentrations (µg/m3) in 2003 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Krvavec 104 134 177 157 169 187 183 181 168* 134 106 126 187 Iskrba 94 138 165* 161 163 160 188* 210 133 103* 90* 89 210 Ljubljana B. 68* 118 161 154 162 187 190 196 163 99 18 78* 196 Maribor 64 106 135 151 132 137 148 160 131 87 67 58* 160 Celje 76 128 169 160 178 170 187 189 166 104* 77 64 189 Trbovlje 72* 132* 179 168 176 170 193 193 167 99 91 72 193 Hrastnik 83* 131 176 146 154 160 181 169 152 91 83 73* 181 Zagorje 71 118 149 146 149* 150 165 175 128 93 71 66* 175 Nova Gorica 81 114 174 151 175 244 196 204 219 93 75 79* 244 Zavodnje 83 128 157 147 161 150 173 173 146 97 79 86 173 Velenje 77 120 164 158 181 157 179 191 156 94 75 76 191 Kovk 105 129 146 146 151 174 181 185 171 98 64 94 185 Vnajnarje 95 132 158 141 158 155 159 175 158 90 90 78 175 Maribor Pohorje 93 134 138 163 185 172 178 179 118 99 87 94 185 Rakičan 90 157 171 157 175 171 173 202 162 95 77 75 202 46 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 Lj ub lja na B . M ar ib or C el je T rb ov lje H ra st ni k Z ag or je V el en je N ov a G or ic a K rv av ec Is kr ba * Z av od nj e K ov k V na jn ar je M ar ib or P oh or je * R ak ič an µg /m 3 0 20 40 60 80 100 120 140 160 št .p ri m er o v AOT40 (x1000 µg/m3) OV-1ura (št.primerov) CV-8ur (št.primerov) S Slika 3.2.4.(1): Povprečne letne koncentracije (Cp) in število prekoračitev opozorilne urne in ciljne 8- urne vrednosti koncentracij ozona v letu 2003 (OV-1ura, CV-8ur). Dovoljeno število prekoračitev 8- urne koncentracije v enem letu je 25 (črtkana rdeča črta). Figure 3.2.4.(1): Average annual concentrations (Cp), and exceedences of 1-hour information threshold and 8-hour target value of ozone concentrations in 2003 (OV-1ura, CV-24ur). Annual allowed number of exceedences of 8-hour target concentrations is 25 (dashed red line). 47 0 20 40 60 80 100 120 140 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec mesec µ g/ m 3 Krvavec* Iskrba* Maribor Pohorje Zavodnje Kovk Vnajnarje Rakičan Slika 3.2.4.(2): Povprečne mesečne koncentracije ozona v letu 2003 Figure 3.2.4.(2): Average monthly ozone concentrations in 2003 48 0 20 40 60 80 100 120 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec mesec µ g/ m 3 Ljubljana B. Maribor Celje Trbovlje* Hrastnik Zagorje Nova Gorica Velenje Slika 3.2.4.(3): Povprečne mesečne koncentracije ozona v letu 2003 Figure 3.2.4.(3): Average monthly ozone concentrations in 2003 Dnevni hod Dnevni hod ozona je odvisen od lokacije merilnega mesta. Povprečni dnevni hod v letu 2003 prikazuje slika 3.2.4.(4). V naseljenih področjih ima dnevni hod koncentracij dobro izražen maksimum. Maksimum je v zgodnjih popoldanskih urah in minimum pred sončnim vzhodom. Vzrok je v razmerju koncentracij predhodnikov ozona, ki so antropogenega izvora (dušikovi oksidi, ogljikovodiki, ogljikov monoksid), v intenziteti sončnega sevanja in v višini dnevne temperature. Podoben je dnevni hod v podeželskih krajih. V krajih z višjo nadmorsko višino, ki niso pod vplivom primarnih polutantov, je dnevni hod ozona neizrazit (slika 3.2.4.(4) – merilno mesto Krvavec). Na merilnih mestih v bližini emisije dušikovih oksidov pa NO reagira z ozonom v NO2 in kisik, zato so tam koncentracije ozona nižje (npr. Maribor- prometna ulica) /ref. 4.-18/. 49 Slika 3.2.4.(4): Dnevni hod ozona na štirih merilnih mestih v letu 2003 Figure 3.2.4.(4): Daily variation of ozone in four measuring sites in 2003 Časovni trend Povprečne letne koncentracije ozona v letu 2003 so bile na račun dolgega in vročega poletja višje kot leta 2002. Slika 3.2.4.(5): Povprečne letne koncentracije ozona Figure 3.2.4.(5): Average annual ozone concentrations 0 20 40 60 80 100 120 1: 00 2: 00 3: 00 4: 00 5: 00 6: 00 7: 00 8: 00 9: 00 10 :0 0 11 :0 0 12 :0 0 13 :0 0 14 :0 0 15 :0 0 16 :0 0 17 :0 0 18 :0 0 19 :0 0 20 :0 0 21 :0 0 22 :0 0 23 :0 0 0: 00 ura µ g /m 3 Krvavec Ljubljana Bez. Iskrba Maribor N.Gorica 0 20 40 60 80 100 120 Krvavec 89 83 83 89 99 98 100 99 99 98 96 103 Ljubljana –Bež. 40 38 34 27 36 40 40 36 42 43 41 48 Zavodnje 79 73 73 71 66 72 72 64 58 75 66 78 Kovk 70 68 69 75 69 68 61 70 76 71 65 78 Celje 36 41 34 41 44 46 50 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 50 Tabela 3.2.4.(6): Povprečne letne vrednosti koncentracij O3, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami Table 3.2.4.(6): Mean annual O3 concentrations, measured by automatic monitoring stations Povprečne letne koncentracije O3 (µg/m 3) POSTAJA LET O 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Krvavec 89 83 83 89 99 98 100 99 99 98 96 103 Iskrba 56 57 58 61 58 53 60 Ljubljana B.. 40 38 34 27 36 40 40 36 42 44 41 48 Maribor 36 39 35 36 33 37 44 Celje 36 41 34 41 44 46 50 Trbovlje 41 36 37 40 48 Hrastnik 37 43 39 46 37 46 52 Zagorje 34 41 Rakičan 53 46 54 52 58 Nova Gorica 45 58 Zavodnje 79 73 73 71 66 72 72 64 58 75 66 78 Velenje 35 43 41 38 40 54 55 Kovk 70 68 69 75 69 68 61 70 76 71 65 78 Sv.Mohor Vnajnarje 72 77 64 77 63 67 73 Maribor Pohorje 86 86 88 51 3.2.5. Skupni lebdeči delci in delci PM10 Skupni lebdeči delci Skupni lebdeči delci se merijo le še v merilnih mrežah TET (Prapretno) in TE-TO Ljubljana (Vnajnarje). V merilnih mrežah ANAS in TEŠ se v skladu z zahtevami EU merijo delci PM10 (delci z aerodinamičnim premerom, manjšim od 10 µ). Podatki so obdelani enako kot prejšnja leta, t.j. glede na staro uredbo, ker za koncentracije skupnih lebdečih delcev ni nobenih novih uredb, Odjem vzorcev poteka preko separatorja po metodi VDI 2463, postopek 11. Žal je bilo v letu 2003 premalo razpoložljivih podatkov za skupne lebdeče delce na merilnem mestu Prapretno. Tabela 3.2.5.(1): Onesnaženost zraka s skupnimi lebdečimi delci v letu 2003 Table 3.2.5.(1): Air pollution with total suspended particles in 2003 Postaja % Cp C98 Cm/24 Cm/1 d>175 u>300 Prapretno Vnajnarje 94 21 40 90 0 0 Legenda: % odstotek veljavnih urnih podatkov Cp povprečna letna koncentracija (µg/m 3), MIV -70µg/m3 C98 98-percentil za urne vrednosti v enem letu, MIV- 250µg/m 3 Cm/24 maksimalna 24-urna koncentracija (µg/m 3) Cm/1 maksimalna urna koncentracija (µg/m 3) MIV mejna imisijska vrednost d>175 število prekoračitev dnevne MIV 175 µg/m3 v letu u>300 število ur v letu s preseženo 1-urno MIV 300 µg/m3 * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov Legend: % percentage of valid hourly data Cp average annual concentration (µg/m3), MIV -70µg/m3 C98 98-percentile value for hourly values annually , MIV - 250 µg/m 3 Cm/24 maximum 24- hour concentration (µg/m 3) Cm/1 maximum 1- hour concentration (µg/m 3) MIV limit value (LV) d>175 number of exceedances of 24-hour LV of 175 µg/m3 annually u>300 number of hours in a year with exceeded 1- hour LV of 300 µg/m3 * for information only, due to insufficient percentage of valid data 52 Tabela 3.2.5.(2): Povprečne mesečne koncentracije skupnih lebdečih delcev (µg/m3) v letu 2003 Table 3.2.5.(2): Average monthly concentrations of total suspended particles (µg/m3) in 2003 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Prapretno Vnajnarje 20 23 22 20 22 21 19 22 19 18 18 17 Tabela 3.2.5.(3): Maksimalne dnevne koncentracije skupnih lebdečih delcev (µg/m3) v letu 2003 Table 3.2.5.(3): Maximum 24-hour concentrations of total suspended particles in (µg/m3) in 2003 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Prapretno Vnajnarje 40 39 40 39 34 30 27 31 30 33 36 31 40 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov LEGEND: * for information only, due to insufficient percentage of valid data 0 50 100 150 200 250 300 350 Prapretno Vnajnarje µ g /m 3 Cp Cmax-24 Cmax-1 C98 MIV-1 MIV98 MIV-24 MIV-leto Slika 3.2.5.(1): Povprečna letna koncentracija (Cp), 98-percentil (C98) ter maksimalne urne (Cm/1) in dnevne (Cm/24) koncentracije skupnih lebdečih delcev v letu 2002; MIV- mejna vrednost Figure 3.2.5.(1): Average annual concentration (Cp), 98-percentile value (C98), maximum 1- hour (Cm/1) and maximum 24-hour concentrations of total suspended particles (Cm/24) in 2002; MIV- limit value 53 Slika 3.2.5.(2): Povprečne mesečne koncentracije skupnih lebdečih delcev v letu 2003 Figure 3.2.5.(2): Average monthly concentrations of total suspended particles in 2003 Časovni trend Na osnovi niza podatkov za merilno postajo Vnajnarje lahko rečemo, da je onesnaženost zraka s skupnimi lebdečimi delci zadnja tri leta približno enaka in je nižja kot leta prej. Slika 3.2.5.(3): Povprečna letna konccntracija skupnih lebdečih delcev na treh merilnih mestih Picture 3.2.5.(3): Average annual concentration of total suspended particles at three measuring sites 0 2 0 4 0 6 0 le to µ g /m 3 Š ka le 3 9 4 5 4 1 3 6 2 0 2 2 P ra p re tn o 2 7 4 0 5 3 5 4 4 7 4 8 2 3 2 6 V n a jn a rje 2 7 2 9 2 6 2 7 3 4 3 2 2 0 2 3 2 1 1 9 9 5 1 9 9 6 1 9 9 7 1 9 9 8 1 9 9 9 2 0 0 0 2 0 0 1 2 0 0 2 2 0 0 3 Jan Mar Maj Jul Sep Nov Prapretno Vnajnarje 0 20 40 60 80 100 K on ce nt ra ci je v g/ m 3 Mesec 54 Delci PM10 Onesnaženje zraka z delci PM10 prikazujejo tabele 3.2.5.(4)-(6) in slike 3.2.5.(4)-(6). Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku predpisuje dovoljene vrednosti koncentracij za varovanje zdravja. Koncentracije delcev PM10 so izračunane z upoštevanjem korekcijskih faktorjev za merilnike TEOM, dobljenih iz primerjalnih meritev z referenčnim merilnikom, kot to določa navodilo EU (glej poglavje 1.2). Ti faktorji se določijo posebej za hladno polovico leta (januar-marec, oktober-december) in za toplo polovico (april-september) za vsako merilno mesto posebej, če pa teh primerjalnih meritev ni, se upošteva enoten korekcijski faktor 1.30. Dopustna dnevna vrednost 60 µg/m3 je bila v letu 2003 presežena povsod razen v Škalah. V enem letu je dovoljenih 35 prekoračitev dopustne oz. mejne dnevne vrednosti. Če upoštevamo dopustno vrednost za leto 2003, je bilo število prekoračitev večje od 35 na nekaterih mestnih lokacijah, če pa upoštevamo mejno vrednost 50 µg/m3, ki bo začela veljati leta 2005, vidimo, da je bilo število prekoračitev večje od 35 na vseh urbanih merilnih mestih in v Rakičanu. Dopustna letna vrednost 43 µg/m3 je bila presežena na merilnem mestu Maribor, ki je pod močnim vplivom cestnega prometa. Če upoštevamo mejno vrednost 40 µg/m3, ki začne veljati z letom 2005, se pa le-tej zelo približamo na vseh mestnih lokacijah. Najvišje koncentracije so bile izmerjene na mestnih lokacijah v mesecu januarju. Tabela 3.2.5.(4): Koncentracije delcev PM10 v zraku µg/m 3) v letu 2003 (presežena dopustna koncentracija oz. preseženo dovoljeno število preseganj dopustne oz. mejne koncentracije je označeno z debelim tiskom). Table 3.2.5.(4): Concentrations of PM10 particles (µg/m 3) in 2003 (exceeded allowed concentration and exceeded allowed number of exceedences of allowed or limit value is in bold) Leto dan Postaje % pod Cp max >DV >MV korekcijski faktor Ljubljana Bež. 91 46 149 63 116 1.3 Maribor 91 58 155 130 185 1.3 Celje 93 53 148 103 146 1.3 Trbovlje 92 52 151 90 139 1.3 Zagorje 91 51 128 81 140 1.3 Nova Gorica 91 37 94 21 50 1.3 Murska S.-Rakičan 90 43 168 59 86 1.3 EIS-Celje 84 51 118 1.3 MO Maribor 86 42 114 42 76 1.3 Pesje 97 31 100 17 45 1.3 Škale 97 27 72 4 23 1.3 55 Tabela 3.2.5.(5): Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 (µg/m 3) v letu 2003 Table 3.2.5.(5):Average monthly concentrations of PM10 particles in (µg/m 3) in 2003 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bež. 68 58 59 39 41 44 34 45 38 36 43 49 Maribor 65 95 77 53 51 53 41 50 47 45 63 56 Celje 76 81 71 46 45 43 36 45 42 40 48 55 Trbovlje 58 64 93 61 48 44 34 44 39 39 43 48 Zagorje 64 71 76 48 45 47 37 43 44 39 43 58 Nova Gorica 38 39 51 36 37 36 33 40 33 29 34 36 Murska S.-Rakičan 70 62 54 43 34 36 30 37 37 31 38 46 EIS-Celje MO Maribor 53 66 53 42 42 38 30 31 35 36 36 42 Pesje 30 40 48 33 33 27 25 29 26 25 26 25 Škale 27 38 36 27 26 23 20 27 23 21 23 23 * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov * for information only, due to insufficient percentage of valid data Tabela 3.2.5.(6): Maksimalne 24-urne koncentracije delcev PM10 (µg/m 3) v letu 2003 Table 3.2.5.(6): Maximum 24-hour concentrations of PM10 particles in (µg/m 3) in 2003 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec I-XII Ljubljana Bež. 149 109 94 67 68 68 53 66 58 65 104 102 149 Maribor 153 155 138 93 101 77 71 97 77 77 124 136 155 Celje 148 143 109 86 87 69 57 75 65 73 110 108 148 Trbovlje 121 106 135 151 68 93 53 66 54 74 84 124 151 Zagorje 128 122 119 77 63 72 60 57 75 58 76 87 128 Nova Gorica 82 66 94 59 65 53 57 64 63 45 71 77 94 Murska S.-Rakičan 168 101 103 83 71 47 63 56 69 42 99 116 168 EIS-Celje MO Maribor 114 111 96 73 77 59 53 48 60 60 77 109 114 Pesje 72 75 100 60 65 51 48 40 53 43 64 52 100 Škale 68 72 65 57 52 42 42 42 43 40 55 52 72 * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov * for information only, due to insufficient percentage of valid data 56 0 10 20 30 40 50 60 Lj ub lja na B ež . M ar ib or C el je T rb ov lje Z ag or je N ov a G or ic a M ur sk a S .- R ak i č an E IS -C el je * M O M ar ib or P es je Š ka le µ g /m 3 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 št .p ri m er o v Cp-leto (µg/m3) DV-24ur (št.primerov) MV-24 ur (št.primerov) Slika 3.2.5.(4): Povprečna letna koncentracija (Cp) in število prekoračitev dopustne oz. mejne dnevne koncentracije delcev PM10 v letu 2003 (DV-24ur, MV-24). Dovoljena oz. mejna letna koncentracija sta 43 oz. 40 µg/m3 (modri črti), dovoljeno število prekoračitev dopustne oz. mejne dnevne koncentracije v enem letu je 35 (rdeča črta). Figure 3.2.5.(4): Average annual concentration (Cp) and the number of exceedences of 24- hour allowed and limit value of PM10 concentrations in 2003 (DV-24ur, MV-24ur). Annual allowed and limit concentration are 43 and 40 µg/m3, allowed annual number of 24-hour exceedences is 35. 57 Slika 3.2.5.(5): Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v letu 2003 Figure 3.2.5.(5): Average monthly concentrations of PM10 particles in 2003 Slika 3.2.5.(6): Dnevni hod koncentracij SO2, O3, NO2, CO in delcev PM10 za leto 2003 v Ljubljani Figure 3.2.5.(6): Daily variation of SO2, O3, NO2, CO, and PM10 concentrations for 2003 in Ljubljana 0 20 40 60 80 100 1: 00 2: 00 3: 00 4: 00 5: 00 6: 00 7: 00 8: 00 9: 00 10 :0 0 11 :0 0 12 :0 0 13 :0 0 14 :0 0 15 :0 0 16 :0 0 17 :0 0 18 :0 0 19 :0 0 20 :0 0 21 :0 0 22 :0 0 23 :0 0 0: 00 ura µ g /m 3 Lj.Bez.SO2 Lj.Bež.NO2 Lj.Bez.O3 Lj.Bež.PM10 Lj.Bez.CO(x10) I V IX L ju bl ja na B ež . M ar ib or C el je T rb ov lj e Z ag or je N ov a G or ic a M .S .- R ak ič an E IS -C el je M O M ar ib or P es je Š ka le 0 20 40 60 K on ce nt ra ci ja (  g/ m 3 ) Mesec 58 4. AVTOMATSKE MERITVE Z MOBILNO POSTAJO Namen avtomatske mobilne ekološko-meteorološke postaje je dobiti podatke o kakovosti zraka na območjih, kjer ni meritev s stalnimi postajami. Deluje enako in meri iste ekološke in meteorološke parametre kot vse ostale stalne postaje v avtomatski merilni mreži. Vse postaje so bile prenovljene in prilagojene novim zahtevam varstva zraka v skladu s slovenskimi predpisi in z zakonodajo EU po programu PHARE. Podatki so obdelani po predpisanih postopkih evropske okoljske agencije in v skladu s predpisi nedavno sprejetih zakonskih uredb v republiki Sloveniji na področju kakovosti zraka za ogljikovodike, SO2, dušikove okside, CO, delce PM10 in ozon (glej poglavje 1). Pri koncentracijah delcev PM10 korekcijski faktor iz primerjalnih meritev ni upoštevan. 4.1. Meritve v Kranju Od decembra 2002 do začetka marca 2003 je bila mobilna postaja postavljena v Kranju in sicer najprej dva meseca ob Ljubljanski in Škofjeloški cesti na Laborah in nato na zelenici med stolpnicami v bližini Valjavčeve in Oldhamske ceste. Obe merilni mesti sta tipično mestni z vplivom prometa. Vpliv individualnih kurišč oziroma kotlovnic je majhen. Zato lahko računamo predvsem na snovi, ki izvirajo iz prometa, na prvi lokaciji pa je poleg tega treba upoštevati tudi občasen vpliv emisije toluena iz ventilacijskih naprav bližnje tovarne Sava-Goodyear. Ker so meritve potekale v zimskem času, je bilo sončno obsevanje šibko, zato je bilo tudi malo ozona, ki v poletnih mesecih sestavlja skupaj s svojimi predhodniki (ogljikovodiki in dušikovi oksidi) fotokemični smog. Rezultati meritev kažejo na povišane koncentracije snovi, ki izvirajo iz prometa. V primerjavi z merilnimi mesti v Sloveniji sta bili omenjeni lokaciji v Kranju med najbolj onesnaženimi z dušikovimi oksidi in ogljikovim monoksidom. Koncentracije so bile sicer še pod dopustnimi vrednostmi, čeprav so bile predvsem pri NOx občasno zelo visoke. Prav tako je bilo – podobno kot na stalnih postajah - v zraku preveč suspendiranih inhalabilnih delcev PM10. Vpliv prometa na koncentracije je opazen tudi pri dnevnem hodu, ki skoraj pri vseh onesnaževalih kaže na višje koncentracije podnevi kot ponoči. Bolj ali manj sta opazna maksimuma, ki sta posledica jutranje in popoldanske prometne konice. Roža onesnaženja oziroma razmerje med toluenom in benzenom kaže na nekoliko povišane koncentracije toluena ob vetru iz jugozahodne smeri, to je iz smeri tovarne Sava-Goodyear. Glede na to, da so bile meritve v zimskem času, ko so pogoji za disperzijo slabi, lahko k večji onesnaženosti zraka prispeva le ozon v poletnih mesecih. Sicer pa iz meritev lahko sklepamo, da je kakovost zraka podobna tisti v drugih mestih, le da je na Laborah nekaj več toluena zaradi bližine tovarne Sava-Goodyear. 59 4.2. Meritve v Krškem Od 7. marca do 20. julija je bila mobilna merilna postaja postavljena v Krškem. Do 16. aprila so meritve potekale na dvorišču vrtca in osnovne šole na Prešernovi ulici 14. Okolica je pozidana z individualnimi hišami. V neposredni bližini ni prometnih poti in tudi ne industrije. Na občasno povečano onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom vpliva emisija iz tovarne celuloze približno 1 km južno odtod. Drugih snovi je v zraku manj kot na urbanih lokacijah v večini drugih mest v Sloveniji. Od 18. aprila do 5. junija je bila mobilna postaja postavljena ob precej prometni Cesti krških žrtev na robu parkirnega prostora Srednje šole. Na onesnaženost zraka vpliva promet, zato je v zraku več dušikovih oksidov, ogljikovodikov, ogljikovega monoksida in delcev PM10, poleg tega pa je zaznaven tudi vpliv tovarne celuloze z občasno povišano koncentracijo žveplovega dioksida. Zaradi bližine merilnega mesta EIS Krško in ugotavljanja vpliva tovarne celuloze so za navedeno obdobje za žveplov dioksid obdelani tudi podatki s te postaje na enak način kot za mobilno postajo. Od 7. junija do 20. julija je bila mobilna postaja postavljena na dvorišču manjše hiše v bližini Občine Krško. V bližini je občinska stavba in nekaj manjših hiš, ni pa prometnih poti, zato je onesnaženost zraka manjša kot na večini mestnih lokacij v Sloveniji. Čeprav koncentracija žveplovega dioksida ni visoka, je tudi tu opazen manjši vpliv tovarne celuloze. Meritve so potekale v topli polovici leta, ko so pogoji za disperzijo škodljivih snovi ugodnejši. Zato bodo v hladni polovici leta – tako kot drugod po Sloveniji - koncentracije vseh onesnaževal razen ozona, ki ima maksimum poleti, precej višje od zdaj izmerjenih. Vpliv prometa na onesnaženost z dušikovimi oksidi, ogljikovim monoksidom, delci PM10 in lahkohlapnimi ogljikovodiki je opazen pri dnevnih hodih koncentracij na vseh treh merilnih mestih, zlasti še ob Cesti krških žrtev. Višje so koncentracije podnevi kot ponoči, bolj ali manj sta opazna maksimuma, ki sta posledica jutranje in popoldanske prometne konice. Preglednica 4.(1). Koncentracije SO2 na lokacijah mobilne postaje v letu 2003 1 ura / 1 hour Dan / 24 hours 3 ure / 3 hours Čas meritev Postaja % pod Cp Maks >DV >AV maks >MV Dec. 2002-jan.2003 KRANJ-Labore 92 11 78 0 0 30 0 Februar 2003 KRANJ-Valjavčeva 93 15 66 0 0 24 0 Marec-april 2003 KRŠKO-vrtec 93 19 733 4 0 110 0 April-maj 2003 KRŠKO-Sred.šola 88 18 370 0 0 39 0 Junij-julij 2003 KRŠKO-občina 92 9 174 0 0 32 0 60 Preglednica 4.(2). Koncentracije NO2 izračunane na lokacijah mobilne postaje v letu 2003 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Čas meritev Postaja % pod Cp maks >DV >AV Dec. 2002-jan.2003 KRANJ-Labore 93 49 139 0 0 Februar 2003 KRANJ-Valjavčeva 93 54 153 0 0 Marec-april 2003 KRŠKO-vrtec 92 23 80 0 0 April-maj 2003 KRŠKO-Sred.šola 83 31 112 0 0 Junij-julij 2003 KRŠKO-občina 87 15 51 0 0 Preglednica 4.(3). Koncentracije ozona na lokacijah mobilne postaje v letu 2003 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours Čas meritev Postaja % pod Cp Maks >OV >AV Maks >CV Dec. 2002-jan.2003 KRANJ-Labore 92 18 70 0 0 62 0 Februar 2003 KRANJ-Valjavčeva 92 40 126 0 0 105 0 Marec-april 2003 KRŠKO-vrtec 94 77 175 0 0 161 9 April-maj 2003 KRŠKO-Sred.šola 83 77 174 0 0 162 11 Junij-julij 2003 KRŠKO-občina 94 83 173 0 0 148 24 Preglednica 4.(4). Koncentracije CO v mg/m3 na lokacijah mobilne postaje v letu 2003 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV Dec. 2002-jan.2003 KRANJ-Labore 61 1.7 3.9 0 Februar 2003 KRANJ-Valjavčeva 92 1.2 2.7 0 Marec-april 2003 KRŠKO-vrtec 88 0,6 1,5 0 April-maj 2003 KRŠKO-Sred.šola 72 0.4 0.9 0 Preglednica 4.(5). Koncentracije delcev PM10, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj – korekcijski faktor iz primerjalnih meritev ni upoštevan. Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV Dec. 2002-jan.2003 KRANJ-Labore 98 41 100 13 Februar 2003 KRANJ-Valjavčeva 97 44 67 5 Marec-april 2003 KRŠKO-vrtec 98 31 76 1 April-maj 2003 KRŠKO-Sred.šola 91 32 63 1 Junij-julij 2003 KRŠKO-občina 98 24 46 0 61 Lahkohlapni ogljikovodiki Tabela 4.(6).a: Povprečne mesečne, maksimalne urne in maksimalne dnevne koncentracije na merilnem mestu Kranj-Labore za obdobje december 2002 – januar 2003 Benzen toluen m-, p-ksilen % pod 92% 93% 93% Cp 6.9 18.8 9.3 Cm1 24.7 81.5 50.6 Cm24 14.8 41.9 18.4 Tabela 4.(6).b: Povprečne mesečne, maksimalne urne in maksimalne dnevne koncentracije na merilnem mestu Kranj-Valjavčeva za februar 2003 Benzen Toluen m-, p-ksilen % pod 95% 96% 96% Cp 5.1 9.4 4.9 Cm1 17.3 57.1 29.2 Cm24 8.7 20.9 12.1 Tabela 4.(6).c: Povprečne mesečne, maksimalne urne in maksimalne dnevne koncentracije lahkohlapnih ogljikovodikov na merilnem mestu Krško-vrtec za čas marec-april 2003 Benzen toluen m-, p-ksilen % pod 96% 92% 69% Cp 1.6 2.1 1.5 Cm1 8.0 28.6 17.3 Cm24 3.0 4.1 3.2 Tabela 4.(6).d: Povprečne mesečne, maksimalne urne in maksimalne dnevne koncentracije lahkohlapnih ogljikovodikov na merilnem mestu Krško-srednja šola za čas april-maj 2003 Benzen toluen m-, p-ksilen % pod 61% 81% 69% Cp 1.6 3.9 3.2 Cm1 14.4 41.0 38.1 Cm24 2.7 7.5 6.1 Podrobnejši rezultati meritev z mobilno postajo v Kranju so v poročilu MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V KRANJU V OBDOBJU DECEMBER 2002 – FEBRUAR 2003 (ARSO, Ljubljana 2003), v Krškem pa v poročilu MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V KRŠKEM V OBDOBJU MAREC – JULIJ 2003 (ARSO, Ljubljana 2003). 62 5. ŽVEPLOVE IN DUŠIKOVE SPOJINE V NEURBANEM OKOLJU Nekaj osnovnih pojmov, opis metode za meritve žveplovih (S) in dušikovih (N) spojin v neurbanem okolju in postopek kemijske analize je podan v prejšnjih poročilih. Naj ponovimo le nekaj bistvenih stvari. Meritve potekajo na neurbani merilni postaji Iskrba po metodi EMEP z impregniranimi filtri. Vzorčenje je 24-urno s pretokom zraka okrog 14 l/min skozi tri zaporedne filtre. Pred kemijsko analizo vzorce ekstrahiramo tako, da jih potopimo v točno določen volumen raztopine in stresamo v ultrazvočni kopeli pol ure. Ekstrakte prefiltriramo skozi membranske filtre in jih analiziramo na ionskem kromatografu Waters. V tabeli 5.(1) navajamo metodologijo kemijskih meritev in spodnje meje detekcije žveplovih in dušikovih spojin po vzorčenju na impregniranih filtrih v letu 2003. Tabela 5.(1): Merilni principi in spodnje meje detekcije žveplovih in dušikovih spojin po vzorčenju na impregniranih filtrih (µg/m3 oz. µg/ml) v letu 2003 parameter merilni princip spodnja meja detekcije NH4 +-N (teflonski filter) ionska kromatografija 0.020 µg/m3 NO3 --N (teflonski filter) ionska kromatografija 0.013 µg/m3 SO4 2--S (teflonski filter) ionska kromatografija 0.028 µg/ml HNO3-N (KOH filter) ionska kromatografija 0.006 µg/ml SO2-S (KOH filter) ionska kromatografija 0.053 µg/m3 NH3-N (oksalni filter) ionska kromatografija 0.040 µg/m3 V tem poglavju so rezultati meritev oksidiranega žvepla (SO2, SO4 2-), oksidiranega dušika (HNO3 in NH3) in reduciranega dušika (NO3 - in NH4 +), ki dajejo informacijo o kislo-alkalnih komponentah v zraku in se spremljajo za mednarodni program EMEP. Koncentracije so izražene v enotah µg S/m3 oziroma µg N/m3. V tabeli 5.(2) so podane povprečne koncentracije, minimumi, maksimumi in percentili za nekurilno sezono (april – september), kurilno sezono (oktober – marec) ter za celo leto 2003, na slikah 5.(1)- 5.(4) pa je prikazan letni potek 24-urnih in mesečnih koncentracij za vse komponente. 63 Tabela 5.(2): Povprečne koncentracije, minimumi, maksimumi in percentili za žveplo in dušik v zraku na Iskrbi za kurilno sezono, nekurilno sezono ter za celo leto 2003 Snov Statistična količina Okt.-mar. (µg/m3) Apr.-sep. (µg/m3) Jan.-dec. (µg/m3) c-povprečna 0.86 0.81 0.84 SO4 2--S 50-percentil 0.58 0.75 0.68 98-percentil 3.34 2.07 2.75 c-maksimalna 4.21 2.45 4.21 c-povprečna 1.14 0.63 0.89 SO2-S 50-percentil 0.62 0.42 0.48 98-percentil 5.87 2.57 4.46 c-maksimalna 8.28 3.97 8.28 c-povprečna 0.39 0.25 0.32 (HNO3+NO3 -)-N 50-percentil 0.26 0.17 0.21 98-percentil 1.72 0.94 1.46 c-maksimalna 2.43 1.31 2.43 c-povprečna 0.94 1.15 1.05 (NH3+NH4 +)-N 50-percentil 0.66 1.09 0.92 98-percentil 3.05 2.21 2.69 c-maksimalna 4.46 2.72 4.46 Povprečna letna koncentracija SO2-S 0,89 µg/m 3 je za velikostni razred nižja od koncentracij v urbanem okolju. V kurilni sezoni so bile koncentracije SO2 skoraj dvakrat višje kot v nekurilni sezoni. Konice so izmerjene januarja in februarja. Maksimalna 24-urna koncentracija SO2-S je bila 8,28 µg/m3. Povprečna letna koncentracija SO2-S se je v letu 2003 glede na leto poprej zvišala za okoli 25%. Meritve v letu 2003 kažejo, da so koncentracije SO2 na Iskrbi, tako kot v preteklih letih, nizke. Sulfatni aerosol ima daljši zadrževalni čas v zraku (4-5 dni) kot SO2 (2-3 dni) in koncentracije SO4 2- v zraku, ki izvirajo iz emisij SO2, se prostorsko manj spreminjajo kot koncentracije SO2. Ob konicah SO4 2-, ki so bile izmerjene tako v kurilni kot v nekurilni sezoni, se ne pojavijo nujno konice SO2, kar kaže na starejšo zračno maso ter možen daljinski transport sulfatnega delca v zraku (npr. konica SO4 2- 10. junija). 64 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on ce nt ra ci ja S O 2- S (µ g/ m 3 ) 0 1 2 3 4 5 K on ce nt ra ci ja S O 42 - -S ( µ g/ m 3 ) koncentracija SO2-S koncentracija SO4-S Slika 5.(1): 24-urne koncentracije SO2 in sulfatnega aerosola SO4 2- v zraku (izraženo kot žveplo) na Iskrbi v letu 2003 0.0 0.4 0.8 1.2 1.6 2.0 2.4 2.8 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on ce nt ra ci ja ( H N O 3+ N O 3- )- N ( µ g/ m 3 ) 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 4.5 5.0 K on ce nt ra ci ja ( N H 3+ N H 4+ )- N ( µ g/ m 3 ) koncentracija (HNO3+NO3)-N koncentracija (NH3+NH4)-N Slika 5.(2): 24-urne koncentracije oksidiranega dušika (HNO3+NO3 -) in reduciranega dušika (NH3+NH4 +) v zraku (izraženo kot dušik) na Iskrbi v letu 2003 65 0.0 0.4 0.8 1.2 1.6 2.0 2.4 2.8 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on ce nt ra ci ja ( µ g/ m 3 ) koncentracija SO2-S koncentracija SO4-S Slika 5.(3): Povprečne mesečne koncentracije SO2 in sulfatnega aerosola SO4 2- v zraku (izraženo kot žveplo) na Iskrbi v letu 2003 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1.6 1.8 2.0 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Mesec K on ce nt ra ci ja ( µ g/ m 3 ) koncentracija (HNO3+NO3)-N koncentracija (NH3+NH4)-N Slika 5.(4): Povprečne mesečne koncentracije oksidiranega dušika (HNO3+NO3 -) in reduciranega dušika (NH3+NH4 +) v zraku (izraženo kot dušik) na Iskrbi v letu 2003 66 HNO3 in NO3 - imata podobno kot SO2 zadrževalni čas v zraku 1 dan (aerosol NO3 -) oziroma 2 dni (plin HNO3), zato se odražajo na koncentracijah na merilni postaji spremembe kakovosti zraka v geografsko manjši domeni kot v primeru sulfata. 24-urne konice nitrata in sulfata večinoma dobro sovpadajo, npr. marca in aprila, kar kaže na skupni vir onesnaženosti zraka. Podobno kot pri sulfatu letni potek mesečnih povprečnih koncentracij nima značilnega poteka glede na kurilno-nekurilno sezono. Amoniak ima kratek zadrževalni čas v zraku (10-20 ur). Na koncentracijah na merilni postaji se odražajo spremembe emisij v okolici (s časom potovanja zračnih mas do enega dne). Glavna emisijska vira amoniaka sta kmetijstvo (gnojenje) in živinoreja in povečane emisije so v času od pomladi do jeseni. Področje Iskrbe je pretežno gozdnato, vendar so na širšem področju tudi kmetijsko-živinorejske aktivnosti, kar se odraža na povišanih 24-urnih in povprečnih mesečnih koncentracijah predvsem spomladi in zgodaj poleti. V zimskem času pa so koncentracije nizke. 67 6. Kakovost padavin in prašna usedlina 6.1. Rezultati meritev v državni merilni mreži Za razumevanje rezultatov meritev podajamo na kratko razlago osnovnih pojmov in lastnosti v zvezi s kemijsko sestavo padavin. Škodljive snovi iz zraka padejo na zemljo kot suhe ali pa kot mokre usedline. Suhe usedline so plini (SO2, NOX, CO, HCl) ali trdni delci (sulfati, nitrati, karbonati, kloridi), mokre usedline pa so kapljice padavin (dež, sneg, aerosoli v megli), ki vsebujejo raztopljene disociirane soli (sulfate, nitrate, karbonate, kloride). Kisli dež je torej mokra kisla usedlina in je le ena od komponent kislih usedlin. Kemijska sestava padavin je merilo za stopnjo onesnaženosti zraka. Glavne sestavine padavin so namreč produkti oksidacije najpogostejših onesnaževal v zraku (SO2, NOX, CO, ogljikovodiki). Le-ti so v obliki disociiranih kislin (SO4 2-, NO3 -, CO3 2-, Cl-) povzročitelji kislosti padavin. H kislosti padavin prispevajo deloma tudi specifična onesnaževala (fluoridi, fosfati, organske kisline) vendar v manjši meri, ker se pojavljajo v manjšem obsegu v onesnaženem zraku v primerjavi z žveplovimi in dušikovimi spojinami. Po mednarodnem dogovoru so kisle padavine tiste, katerih pH (negativni logaritem koncentracije vodikovih ionov) je manjši od 5,6. Kislost padavin je odvisna od razmerja anionov disociiranih kislin in kationov, ki izvirajo iz topnih soli. Anioni kislin povečujejo kislost padavin, medtem ko jih kationi (Na+, K+, Mg2+, Ca2+), ki so prisotni v delcih naravnega prahu, ter amonijev ion (NH4 +) nevtralizirajo ali naredijo celo alkalne. Ker se prenašata glavna povzročitelja kislosti padavin SO2 in NOX v obliki plinov ali aerosolov tudi na velike razdalje, odražajo padavine ne le lokalno in regionalno temveč deloma tudi globalno onesnaženost zraka. V Sloveniji imamo eno merilno postajo, t.j. Iskrbo pri Kočevski Reki, ki je vključena v evropsko merilno mrežo EMEP, v okviru katere se spremlja transport onesnaženosti zraka na velike razdalje preko meja. V tem poglavju podajamo rezultate meritev kakovosti padavin iz osnovne (meritve Agencije Republike Slovenije za okolje - ARSO) in dopolnilne merilne mreže (meritve Elektroinštituta Milan Vidmar - EIMV). V letu 2003 smo vzpostavili novo osnovno merilno mrežo za meritve kakovosti padavin v Sloveniji s krajšim časovnim intervalom vzorčenja. Pri izbiri novih merilnih mest smo upoštevali več meril, predvsem pa strokovnega o namenu meritev in reprezentativnosti merilnega mesta. Za lažjo interpretacijo podatkov so zaželeni tudi podatki o meteorologiji. Do konca leta 2002 je na merilnih mestih v Sloveniji potekalo mesečno vzorčenje padavin, z letom 2003 pa smo na novih merilnih mestih vpeljali dnevno vzorčenje padavin. Znano je namreč, da pri zbiranju mesečnih vzorcev potekajo fizikalno-kemijske spremembe v vzorcih zaradi raztapljanja delcev prahu. Pri tem se koncentracije nekaterih ionov in pH spremenijo (običajno povečajo). Ustrezno višji so tudi izračuni mokre letne depozicije iz mesečnih vzorcev v primerjavi z dnevnimi vzorci. Rezultati dnevnih in mesečnih vzorcev zato niso direktno primerljivi, kar je razvidno tudi iz niza večletnih vzporednih dnevnih in mesečnih meritev kakovosti padavin na merilnem mestu Ljubljana – Bežigrad. Dnevno oziroma tedensko vzorčenje padavin predpisuje tudi program EMEP, zato je večina evropskih držav že prešla z mesečnega na dnevno oziroma tedensko vzorčenje padavin. Program EMEP tudi priporoča uporabo avtomatskega vzorčevalnika suho/mokro, ki prepreči usedanje prahu v vzorec. Na vseh merilnih mestih v Sloveniji smo z letom 2003 uvedli dnevno vzorčenje padavin z avtomatskim vzorčevalnikom suho/mokro, zato nimamo več podatkov o količini prašnih usedlin. 68 Za vsa merilna mesta, razen za Iskrbo pri Kočevski Reki in Ljubljano – Bežigrad, smo posamezne vzorce (dnevni vzorci padavin od ponedeljka do nedelje iste serije) združili v tedenskega in ga kemijsko analizirali. Z merilnih mest Iskrba pri Kočevski Reki in Ljubljana – Bežigrad smo analizirali dnevne vzorce padavin. V dnevnih in tedenskih vzorcih padavin smo določili osnovne anione in katione ter pH vrednost in električno prevodnost padavin. Pri majhnih količinah padavin v vzorcih ni bilo mogoče določiti vseh naštetih parametrov. V letu 2003 je vzorčenje padavin potekalo na devetih merilnih mestih iz osnovne merilne mreže. Vzorčenje padavin je na vseh merilnih mestih potekalo neprekinjeno vse leto vsak dan, razen na merilnem mestu Ljubljana – Bežigrad, kjer smo z vzorčenjem dnevnih padavin začeli v začetku meseca februarja. V tabeli 3.3.4.1.(1) je podan opis merilnih mest za meritve kakovosti padavin. Merilna mesta lahko razdelimo na taka, ki so v relativno čistem, podeželskem okolju (Bilje pri Novi Gorici, Iskrba pri Kočevski Reki, Maribor – letališče, Portorož – letališče, Rakičan pri Murski Soboti, Rateče – Planica, Šmartno pri Slovenj Gradcu), ter na tista, ki so v urbanem območju (Ljubljana, Novo mesto). Na merilnem mestu Iskrba pri Kočevski Reki se v okviru programa EMEP spremlja transport onesnaženosti zraka na velike razdalje preko meja. Iskrba se nahaja v neobremenjenem okolju, proč od lokalnih virov onesnaženosti zraka in je namenjena spremljanju tako imenovanega ozadja onesnaženosti zraka. Tabela 6.1.(1): Opis merilnih mest za meritve kakovosti padavin. Merilno mesto Nadmorska višina (m) Zemljepisna širina (° ´ ˝) Zemljepisna dolžina (° ´ ˝) GKKx GKKy Bilje pri Novi Gorici 55 45 53 45 13 37 44 5084389 5393617 Iskrba pri Kočevski Reki 540 45 33 41 14 51 46 5046336 5489290 Ljubljana - Bežigrad 299 46 03 57 14 31 02 5102486 5462645 Maribor – letališče 264 46 28 48 15 41 13 5148632 5552739 Novo mesto 220 45 48 07 15 10 55 5073066 5514163 Portorož – letališče 2 45 28 32 13 37 14 5037700 5392175 Rakičan pri Murski Soboti 188 46 39 09 16 11 46 5168258 5591549 Rateče – Planica 864 46 29 51 13 43 03 5151142 5401574 Šmartno pri Slovenj Gradcu 452 46 29 24 15 06 58 5149509 5508908 69 V tabeli 6.1.(2) so podane koncentracije ionov v padavinah, pH vrednost in električna prevodnost padavin za leto 2003 iz osnovne merilne mreže. Tabela 6.1.(2): Koncentracije ionov, pH in električna prevodnost padavin v letu 2003. Podani so povprečna letna vrednost (povp.), minimalna vrednost (min.), maksimalna vrednost (maks.) in standardna deviacija (st.d.). Osnovna merilna mreža, dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih oziroma tedenskih vzorcev padavin. Merilno mesto El. prev. pri 250C Koncentracija ionov (mg/l) (µS/cm) pH Na+ K+ Mg2+ Ca2+ NH4 + NO3 - SO4 2- Cl- povp. 20 4,83 0,48 0,05 0,09 0,45 0,86 2,46 1,91 0,83 min. 5 4,27 0,03 0,01 0,02 0,07 0,22 0,56 0,48 0,05 maks. 109 6,11 3,56 0,33 0,48 8,49 5,77 21,10 11,51 5,53 Bilje pri Novi Gorici st.d. 21 0,55 0,65 0,08 0,12 1,51 1,04 3,91 2,11 1,00 povp. 16 4,78 0,25 0,04 0,06 0,25 0,43 1,50 1,34 0,43 min. 4 3,79 0,01 0,01 0,01 0,01 0,02 0,13 0,15 0,01 maks. 94 6,88 3,97 0,63 0,57 3,60 2,64 15,61 14,69 10,16 Iskrba pri Kočevski Reki st. d. 20 0,59 0,63 0,11 0,11 0,70 0,62 2,78 2,94 1,32 povp. 17 4,88 0,30 0,04 0,08 0,51 0,62 1,72 1,80 0,52 min. 4 4,17 0,01 0,01 0,01 0,04 0,04 0,11 0,21 0,01 maks. 121 7,63 5,45 0,48 0,79 7,13 5,35 16,79 13,69 9,15 Ljubljana- Bežigrad st. d. 18 0,63 1,06 0,08 0,16 1,36 0,84 2,39 2,42 1,62 povp. 15 4,95 0,14 0,04 0,06 0,34 0,74 1,77 1,72 0,24 min. 5 3,79 0,01 0,01 0,01 0,07 0,14 0,40 0,19 0,04 maks. 119 6,30 0,59 0,22 0,42 2,20 5,74 14,43 13,64 1,41 Maribor- letališče st. d. 23 0,59 0,13 0,05 0,08 0,44 1,18 2,91 3,12 0,29 povp. 15 4,98 0,12 0,04 0,07 0,38 0,62 1,70 1,61 0,25 min. 6 3,98 0,01 0,01 0,01 0,04 0,08 0,52 0,34 0,05 maks. 73 6,65 0,71 0,24 0,42 4,03 3,83 11,34 7,48 1,15 Novo mesto st. d. 17 0,68 0,14 0,07 0,11 0,81 0,96 2,84 1,81 0,24 povp. 22 4,96 0,91 0,07 0,14 0,96 0,56 2,04 1,64 1,54 min. 10 3,86 0,09 0,01 0,02 0,12 0,08 0,66 0,67 0,16 maks. 105 7,64 9,57 0,79 1,19 5,45 6,91 25,62 8,10 16,07 Portorož- letališče st. d. 22 0,75 2,20 0,15 0,27 1,30 1,29 4,70 1,88 3,45 povp. 14 5,04 0,13 0,06 0,06 0,41 0,76 1,72 1,62 0,23 min. 6 4,18 0,01 0,01 0,02 0,07 0,16 0,60 0,37 0,03 maks. 52 6,43 1,39 1,18 0,52 2,67 4,96 8,77 11,52 2,12 Rakičan pri Murski Soboti st. d. 11 0,58 0,25 0,20 0,09 0,62 1,04 2,26 2,20 0,38 povp. 11 5,17 0,13 0,04 0,05 0,34 0,52 1,39 1,11 0,24 min. 3 4,51 0,01 0,01 0,01 0,03 0,07 0,29 0,28 0,02 maks. 23 6,31 0,72 0,96 0,40 4,67 1,72 5,09 5,62 1,42 Rateče- Planica st. d. 5 0,54 0,17 0,15 0,07 0,78 0,46 1,03 0,99 0,31 povp. 14 5,15 0,18 0,04 0,08 0,41 0,67 1,55 1,67 0,32 min. 4 3,89 0,01 0,01 0,01 0,09 0,19 0,29 0,36 0,04 maks. 104 6,29 0,96 0,30 0,36 2,34 3,52 11,92 10,12 1,36 Šmartno pri Slovenj Gradcu st. d. 17 0,54 0,20 0,06 0,09 0,45 0,65 2,13 1,78 0,30 70 Najbolj kisle padavine so bile na merilnem mestu Iskrba. Od 86 dnevnih vzorcev padavin z izmerjeno pH vrednostjo na tem merilnem mestu, je bilo zabeleženih kar 75 vzorcev s pH pod 5,6, volumski delež kislih padavin pa je kar 88% od celotne količine padavin z izmerjeno pH vrednostjo v letu 2003 (tabela 6.1.(3)). Sledijo Bilje pri Novi Gorici s 85- in Ljubljana – Bežigrad z 81% volumskim deležem kislih padavin. Na merilnih mestih Maribor – letališče, Novo mesto in Portorož – letališče je volumski delež kislih padavin podoben in se giblje med 75- in 79%. Na ostalih treh podeželskih merilnih mestih (Rakičan pri Murski Soboti, Rateče – Planica in Šmartno pri Slovenj Gradcu) je volumski delež kislih padavin nekoliko manjši in se giblje med 53% in 62%. Kisle padavine so se pojavljale v Sloveniji preko celega leta (slike 6.1.(1) – 6.1.(3)), na večini merilnih mest pa so se zaradi povečane emisije žveplovega dioksida pogosteje pojavljale nižje pH vrednosti v kurilni sezoni. V dnevnih vzorcih je bil izmerjen najnižji pH 3,79 v kurilni sezoni (11. februar) na Iskrbi. Na merilnem mestu Maribor – letališče pa je bil izmerjen najnižji pH v tedenskem vzorcu padavin 3,79 prav tako v kurilni sezoni (vzorec padavine od 10. do 16. februarja). Visoke koncentracije vodikovih ionov v padavinah na Iskrbi so povzročile visoko kumulativno letno depozicijo teh ionov. Najnižja kumulativna letna depozicija vodikovih ionov pa je bila izmerjena v Rakičanu pri Murski Soboti (tabela 6.1.(4)), kjer je bil izmerjen tudi najmanjši delež kislih padavin. Tabela 6.1.(3): Kisle padavine v Sloveniji v letu 2003. Osnovna merilna mreža, dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih oziroma tedenskih vzorcev padavin. Merilno mesto Vrsta vzorca za kemijsko analizo Št. vseh vzorcev Št. vzorcev z izmerjenim pH Št. vzorcev s pH<5,6 * Vol. delež (%) s pH<5,6 Delež kislih vzorcev (%) pHmin Bilje pri Novi Gorici tedenski 43 36 28 85 78 4,27 Iskrba pri Kočevski Reki dnevni 134 86 75 88 87 3,79 Ljubljana - Bežigrad dnevni 101 71 56 81 79 4,17 Maribor – letališče tedenski 42 34 25 79 74 3,79 Novo mesto tedenski 43 36 24 74 67 3,98 Portorož – letališče tedenski 41 32 22 75 69 3,86 Rakičan pri Murski Soboti tedenski 43 32 18 53 56 4,18 Rateče – Planica tedenski 45 34 19 54 56 4,51 Šmartno pri Slovenj Gradcu tedenski 46 39 25 62 64 3,89 Opomba: * Pri izračunu volumskega deleža kislih padavin (%) so upoštevani le vzorci z izmerjeno pH vrednostjo. 71 Tabela 6.1.(4): Kumulativna letna mokra depozicija ionov v letu 2003. Osnovna merilna mreža. Merilno mesto Količina padavin Kumulativna depozicija (g/m2.leto) (mm) * H+ Na+ K+ Mg2+ Ca2+ NH4 +-N NO3 --N SO4 2--S Cl- Bilje pri NG 859 12,0 · 10-3 0,39 0,04 0,08 0,37 0,54 0,45 0,52 0,67 Iskrba pri Koč. R. 955 15,7 · 10-3 0,24 0,04 0,05 0,24 0,32 0,32 0,43 0,41 Ljubljana – Bež. 915 12,0 · 10-3 0,27 0,04 0,08 0,46 0,44 0,36 0,55 0,48 Maribor -let. 623 6,7 · 10-3 0,08 0,03 0,04 0,21 0,35 0,24 0,35 0,14 Novo mesto 683 7,0 · 10-3 0,08 0,03 0,05 0,25 0,32 0,26 0,36 0,16 Portorož – let. 667 7,0 · 10-3 0,58 0,04 0,09 0,61 0,28 0,29 0,35 0,98 Rakičan pri MS 479 4,2 · 10-3 0,06 0,03 0,03 0,19 0,28 0,18 0,25 0,11 Rateče - Planica 1225 8,2 · 10-3 0,16 0,04 0,06 0,41 0,49 0,38 0,44 0,28 Šmartno pri SG 871 6,0 · 10-3 0,15 0,04 0,07 0,35 0,44 0,30 0,47 0,27 Opomba: * Depozicija H+ je izračunana iz izmerjene pH vrednosti. 2 3 4 5 6 7 8 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Mesec pH v re dn os t Iskrba Ljubljana - Bežigrad Slika 6.1.(1): pH vrednost padavin v letu 2003. Osnovna merilna mreža, dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih vzorcev. 72 2 3 4 5 6 7 8 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Mesec pH v re dn os t Bilje Maribor - let. Portorož - let. Novo mesto Slika 6.1.(2): pH vrednost padavin v letu 2003. Osnovna merilna mreža, dnevno vzorčenje, kemijska analiza tedenskih vzorcev. 2 3 4 5 6 7 8 jan feb ma apr maj jun jul avg sep okt nov dec Mesec pH v re dn os t Rakičan Rateče Šmartno Slika 6.1.(3): pH vrednost padavin v letu 2003. Osnovna merilna mreža, dnevno vzorčenje, kemijska 73 analiza tedenskih vzorcev. Med anioni prevladujeta v naših padavinah nitrat in sulfat. Med kationi v padavinah prevladuje amonij, sledita kalcijev in natrijev ion. Poleg kislosti padavin sta pomembna podatka o obremenitvi okolja s škodljivimi snovmi še usedanje žvepla in dušika. Oba prispevata k zakisljevanju, presežek dušika pa še k evtrofikaciji. Količinsko se določi del te usedline, tako imenovani mokri depozit, iz meritev kakovosti padavin. Pri nas se je v letu 2003 mokra depozicija žvepla gibala med 0,3 in 0,6 g/m2, depozicija dušika v obliki NH4 + in NO3 - ionov pa je bila med 0,2 do 0,6 g/m2. Kaj pomenijo te vrednosti za okolje, navajamo za primerjavo vrednosti kritičnih depozicij. Skandinavski strokovnjaki so izračunali, da je za gozdno zemljo kritična obremenitev za žveplo 0,3-0,8 g/m2 na leto (za granitno, gnajsno in kvarcitno podlago) oziroma 1,6-3,2 g/m2 na leto (za bazaltno in apnenčasto podlago), za dušik pa je kritična obremenitev za večino ekosistemov 0,3-1,5 g/m2 na leto /ref. 4.3.-11/. Kritična obremenitev je po UN ECE definirana kot “kvantitativna ocena za izpostavljenost ekosistema eni ali več škodljivim snovem v zraku, ki jo po dosedanjih spoznanjih izbrani občutljivi element v okolju še prenese brez škodljivih učinkov" /ref. 4.3.-10/. Zgoraj navedene vrednosti kritičnih obremenitev veljajo za določen tip ekosistema v neurbanem okolju in zato je primerjava z izmerjenimi vrednostmi usedline iz zraka na bolj podeželskih merilnih lokacijah v Sloveniji lahko le orientacijska. Glede koncentracij in depozicije posameznih ionov s padavinami veljajo za merilna mesta naslednje značilnosti. Portorož izstopa glede visoke vsebnosti kloridnih in natrijevih ionov zaradi prisotnosti morskih aerosolov v zraku. Zaradi bližine morja je nekoliko večja vsebnost natrijevega klorida tudi v padavinah v Biljah pri Novi Gorici in na Iskrbi. V Biljah pri Novi Gorici in v Rakičanu pri Murski Soboti so zaradi kmetijstva (gnojenje), ki je glavni vir amoniaka, v padavinah nekoliko višje povprečne letne koncentracije amonija kot na ostalih merilnih mestih v Sloveniji. Iskrba pri Kočevski Reki se od vseh merilnih mest v Sloveniji nahaja v relativno najbolj čistem okolju, zato so tam koncentracije ionov nekoliko nižje kot na ostalih merilnih mestih. Koncentracija ionov v padavinah in njihova depozicija sta odvisni od količine padavin. Depozicija ionov se s količino padavin veča. Koncentracija ionov v padavinah pa lahko s količino padavin narašča ali pa upada, odvisno od tega, ali gre za proces spiranja snovi, ki so v obliki plinov in aerosolov, iz oblakov ali iz zračne plasti pod oblaki. Na slikah 6.1.(4) - 6.1.(9) so podane odvisnosti koncentracije in depozicije nitrata in sulfata ter pH vrednosti v dnevnih vzorcih padavin od količine padavin za merilni mesti Iskrba in Ljubljana – Bežigrad. Kot smo že predhodno omenili, z uporabo avtomatskega vzorčevalnika suho/mokro, ki prepreči usedanje prahu v vzorec, nimamo več podatkov o količini prašne usedline. Še vedno pa imamo podatke o omenjenih meritvah iz dopolnilne merilne mreže. 74 3 4 5 6 7 8 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Količina padavin (mm) pH v re dn os t Slika 6.1.(4): Odvisnost pH od količine padavin na Iskrbi pri Kočevski Reki. Dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih vzorcev. 3 4 5 6 7 8 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Količina padavin (mm) pH v re dn os t Slika 6.1.(5): Odvisnost pH od količine padavin v Ljubljani – Bežigrad. Dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih vzorcev. 75 0 2 4 6 8 10 12 14 16 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Količina padavin (mm) K on ce nt ra ci ja ( m g/ l) nitrat sulfat Slika 6.1.(6): Odvisnost koncentracije nitratnih in sulfatnih ionov od količine padavin na Iskrbi pri Kočevski Reki. Dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih vzorcev. 0 2 4 6 8 10 12 14 16 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Količina padavin (mm) K on ce nt ra ci ja ( m g/ l) nitrat sulfat Slika 6.1.(7): Odvisnost koncentracije nitratnih in sulfatnih ionov od količine padavin v Ljubljani – Bežigrad. Dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih vzorcev. 76 0 10 20 30 40 50 60 70 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Količina padavin (mm) D ep oz ic ij a (m g/ m 2 ) nitrat sulfat Slika 6.1.(8): Odvisnost depozicije nitratnih in sulfatnih ionov od količine padavin na Iskrbi pri Kočevski Reki. Dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih vzorcev. 0 20 40 60 80 100 120 140 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Količina padavin (mm) D ep oz ic ij a (m g/ m 2 ) nitrat sulfat Slika 6.1.(9): Odvisnost depozicije nitratnih in sulfatnih ionov od količine padavin v Ljubljani - Bežigrad. Dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih vzorcev. 77 6.2. Vplivna območja termoelektrarn Na vplivnih področjih termoelektrarn Šoštanj (TEŠ), Trbovlje (TET), Ljubljana (TE-TOL, JPE Ljubljana) in Brestanica (TEB), spremlja Elektroinštitut Milan Vidmar kakovost padavin in koncentracijo prašnih usedlin na 27 merilnih mestih, v poročilu pa so podani podatki za 21 merilnih mest, ki delujejo kot stalne postaje v okviru imisijskih monitoringov posameznih termoelektrarn. Na vseh 27 merilnih mestih zbira Elektroinštitut Milan Vidmar vzorce padavin in jih analizira v kemijskem laboratoriju Elektroinštituta Milan Vidmar po metodologiji, ki jo določa svetovna meteorološka organizacija. Glavne ugotovitve iz rezultatov meritev koncentracij prašnih usedlin in kakovosti padavin za leto 2003 so: - Koncentracije prašnih usedlin niso nikjer presegale mejnih vrednosti. Najvišja mesečna koncentracija prašnih usedlin 124 mg/m2.dan je bila dosežena na merilnem mestu Topolšica, kar je le malo več kot tretjina mejne vrednosti, ki znaša 350 mg/m2.dan. Tudi povprečne letne koncentracije prašnih usedlin niso na nobenem mestu presegale letne mejne vrednosti, ki znaša 200 mg/m2.dan. Povprečne letne vrednosti prašnih usedlin so se gibale med najnižjo povprečno letno vrednostjo 19 mg/m2.dan in najvišjo povprečno letno vrednostjo 47 mg/m2.dan. Najnižja povprečna letna vrednost je bila dosežena na merilnem mestu Vnajnarje, najvišja pa na merilnem mestu Topolšica. Na večini vzorčevalnih mest so bile koncentracije prašnih usedlin na ravni leta 2002. - Za padavine na vplivnih področjih termoelektrarn je značilno, da niso tako kisle kot padavine s področij, ki so od termoelektrarn bolj oddaljene. Vzrok za to so fini delci pepela in prahu, ki se nahajajo v zraku v bližini termoelektrarn, poleg tega so ti delci alkalnega značaja in tako nevtralizirajo padavine. Število kislih vzorcev je tako v bližini termoelektrarn nižje kot na področjih, ki so od termoelektrarn bolj oddaljene. V letu 2003 je bilo v primerjavi z letom 2002 število kislih vzorcev padavin na vplivnih področjih termoelektrarn skoraj enako. - V letu 2003 se je depozicija žvepla na območju termoelektrarn znižala glede na leto 2002. 78 Tabela 6.2.(1) Koncentracije ionov v padavinah in kumulativna depozicija v letu 2003 Table 6.2.(1) Concentration of ions in precipitation and cumulative deposition in 2003 postaja kol. pad. koncentracija ionov mg/l kumulativna depozicija g/m2.leto (mm) pH Ca2+ NH4 + NO3 - SO4 2- **HCO3 - *H+ Ca2+ NH4 +-N NO3 —N SO4 2—S **HCO3 - EIS-TE[ Šoštanj 864 5,74 2,75 0,16 4,05 4,44 0,13 1,57E-03 2,38 0,11 0,06 1,28 7,04 Topolšica 921 5,62 1,41 0,49 2,45 4,23 0,22 2,19E-03 1,30 0,35 0,05 1,30 12,33 Zavodnje 979 5,53 1,27 1,07 2,68 3,92 0,09 2,86E-03 1,25 0,81 0,05 1,28 5,64 Graška gora 819 5,84 2,07 0,11 4,00 4,33 0,14 1,18E-03 1,69 0,07 0,06 1,18 7,07 Velenje 810 5,82 1,55 0,37 3,45 3,65 0,19 1,24E-03 1,26 0,23 0,05 0,98 9,30 Veliki vrh 839 5,54 1,81 1,30 2,02 4,08 0,12 2,42E-03 1,52 0,85 0,03 1,14 6,02 Stara vas 797 6,15 2,72 0,69 3,60 4,55 0,19 5,59E-04 2,17 0,43 0,05 1,21 9,32 Škale 905 5,54 1,91 0,62 2,21 3,87 0,15 2,62E-03 1,73 0,43 0,04 1,17 8,19 Pesje 832 5,53 1,44 0,28 3,50 4,99 0,10 2,44E-03 1,19 0,18 0,05 1,38 5,08 EIS-TET Kovk 918 5,64 2,07 0,89 1,96 4,65 0,16 2,10E-03 1,90 0,64 0,03 1,42 8,81 Dobovec 1007 5,16 1,71 0,73 1,80 5,13 0,13 6,90E-03 1,72 0,57 0,04 1,72 8,00 Kum 842 6,15 2,55 0,74 2,05 5,19 0,18 5,97E-04 2,14 0,49 0,03 1,46 9,44 Ravenska vas 901 5,54 1,89 0,61 2,14 4,95 0,14 2,60E-03 1,70 0,43 0,04 1,49 7,52 Lakonca 837 5,60 2,48 0,51 1,95 5,69 0,17 2,11E-03 2,07 0,33 0,03 1,59 8,89 Prapretno 878 5,39 1,83 0,32 3,09 4,53 0,12 3,55E-03 1,60 0,22 0,05 1,33 6,66 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 838 5,44 2,21 0,81 2,19 4,17 0,17 3,01E-03 1,85 0,53 0,03 1,16 8,87 Deponija 938 5,69 2,04 0,81 3,21 6,80 0,15 1,92E-03 1,91 0,59 0,06 2,13 8,31 Partizanska 977 6,04 2,91 0,67 2,35 5,25 0,19 9,00E-04 2,84 0,51 0,05 1,71 11,55 Toplarniška 945 6,21 4,40 0,83 2,63 5,05 0,29 5,88E-04 4,16 0,61 0,06 1,59 16,85 JP Energetika 950 6,19 2,78 0,50 2,83 4,93 0,19 6,11E-04 2,64 0,37 0,06 1,56 10,96 EIMV 1034 6,11 2,21 0,61 2,51 5,94 0,16 7,94E-04 2,29 0,49 0,06 2,05 10,00 Opombe: * Izra~unano iz izmerjenih pH vrednosti ** [ibke kisline (alkaliteta), izra`ene kot HCO3 - Note: * Derived from measured pH ** Weak acids (alcalinity), expressed as HCO3 - 79 Tabela 6.2.(2) Prašna usedlina in PH padavin v letu 2003 Table 6.2.(2) Monthly maximal and annual deposited matter and pH in precipitation in 2003 Prašna usedlina (mg/m2.dan) pH padavin postaja 1 mesec (max) 1 leto št. vzorcev št. pr. pH>5.6 pHmin EIS-TEŠ Šoštanj 77,67 39,82 12 11 5,00 Topolšica 124,00 46,76 12 9 5,10 Zavodnje 76,00 31,71 12 7 4,80 Graška gora 74,67 24,69 12 10 5,00 Velenje 66,67 36,44 12 10 5,00 Veliki vrh 68,33 27,51 12 8 4,80 Škale 60,00 28,33 12 9 4,90 Stara vas 89,33 42,53 12 12 5,72 Pesje 64,33 27,32 12 11 4,80 EIS-TET Kovk 69,67 22,90 12 9 5,00 Dobovec 51,00 23,48 12 5 4,50 Kum 65,33 26,66 12 12 5,80 Ravenska vas 54,53 25,29 12 8 4,90 Lakonca 91,67 44,15 12 8 5,20 Prapretno 82,67 28,43 12 6 4,85 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 49,33 18,54 11 8 4,65 Deponija 60,67 32,51 11 9 5,00 Partizanska 120,00 43,53 11 11 5,72 Toplarniška 66,00 38,14 11 11 5,80 JP Energetika 73,00 33,48 12 11 5,50 EIMV 84,67 28,90 12 11 5,00 3 3.5 4 4.5 5 5.5 6 6.5 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Šoštanj Velenje Zavodnje Dobovec Vnajnarje Lj.Toplarniška Slika 6.2.(1): Minimalni mesečni pH padavin v letih 1997-2003. Figure 6.2.(1): Minimum monthly pH of precipitation for the years 1997- 2003 80 0 0.5 1 1.5 2 2.5 3 3.5 4 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 g /m 2. le to Šoštanj Velenje Zavodnje Dobovec Vnajnarje Lj.-Toplarniška Tabela 6.2.(2): Kumulativna letna mokra depozicija sulfata v letih 1997- 2003 (mesečno vzorčenje padavin) Table 6.2.(2): Cumulative annual wet sulphate deposition in the years 1997- 2003 (monthly sampling of precipitation) 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 m g /m 2. d an Šoštanj Velenje Zavodnje Dobovec Vnajnarje Lj.-Toplarniška mejna vrednost / limit value Slika 6.2.(3): Povprečna letna količina prašne usedline v letih 1997-2003 Figure 6.2.(3): Average annual amount of deposited matter in the years 1997-2003