TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice Glasilo Obœine Moravske Toplice Sreœno novo leto 2007 UVODNIK Pravzaprav smo æe skoraj pozabili na oktober in lokalne volitve. Spomin nanje obujamo z (zapoznelo) objavo uradnih rezultatov lokalnih volitev; zapoznelo zato, ker so se medtem æe sestali obœinski svetniki, konstituirajo se odbori in komisije sveta, prav tako sveti krajevnih skupnosti oziroma vaøki odbori. Od izida zadnje redne øtevilke Lipnice v septembru so se zvrstili øtevilni dogodki; poroœamo o mnogih, a smo morali del gradiva prihraniti za naslednjo (februarsko) øtevilko. Posebej opozarjam na razpis za najboljøe øportnike 2006 na 17. strani. S prvim adventnim tednom se je zaœel prazniœni december, pribliæuje se boæiœni œas, konec leta. Dvojni œas notranje spokojnosti na eni strani in buœnega proslavljanja, potratnosti, brezumnega veseljaœenja na drugi... V novem letu Vam æelim dovolj evrov, v izobilju pa sreœe, zdravja, veselja! Drage obœanke in spoøtovani obœani! T Rad bi se Vam zahvalil za dobro sodelovanje in podporo v letu, ki se izteka. Posebna hvala velja vsem, ki ste na kakrøenkoli naœin delovali v odborih, obœinskih organih, krajevnih organih, druøtvih ali na drug naœin prispevali k razvoju naøe okrogline. Tudi v prihodnje si æelim podobnega ali øe boljøega sodelovanja z vsemi tistimi, ki jim je bil skupaj z mano zaupan novi mandat. Svojega skuøam – kot vedno doslej – razumeti kot novo spodbudo za naøo skupno rast in zadovoljstvo v prihodnje. Ob prehodu v novo leto naj bodo vaøe misli bogate, polne ljubezni in zadovoljstva. To bo najlepøe darilo, s katerim boste obdarili sebe in svoje najbliæje ob prihajajoœih boæiœnih in novoletnih praznikih. Lepe praznike in zdravo ter uspeøno leto 2007 Vam æelim! Feri Cipot, æupan Tisztelt Polgárok! Búcsút int az esztend√ és a végén megköszönöm a támogatást, az együttmΔködést. Külön köszönet illeti mindazokat, akik részt vettek a bizottságok, községi szervek, helyi közösségek szervei, az egyesületek munkájában vagy más módon hozzájárultak kis közösségΔnk fejlesztéséhez. A jöv√ben is ilyen jó, vagy még jobb együttmΔködést szeretnék kifejteni mindazokkal, akik a választásokon új mandátummal biztak meg. Mint mindig, ezt most is új ösztözésként értelmezem, hogy mindannyiuk megelégedésére megvalósíthassuk a közös célokat. Az új év küszöbén a szeretet és a megelégedés szép eszméje töltse el a szívΔket. Ez lesz a közelg√ karácsonyi és újévi ünnepek legszebb ajándéka, amellyel megajándékozhatják Önmagukat és hozzátartózóikat. Kellemes ünnepeket és sok egészséget, sikerekben gazdag 2007-es esztend√t kívánok! Ludvik Soœiœ, odgovorni urednik Feri Cipot polgármester HOTEL LIVADA PRESTIGE***** V MORAVSKIH TOPLICAH – LONŒARSKA VAS V FILOVCIH – Alojz Bojnec s sinovi je Zbrane je nagovoril predsednik Vlade RS Janez Janøa in odprtje s preselitvijo cimpranih hiø v bliæino delujoœe lonœarske delavnice hotela najviøje kategorije oznaœil kot vrhunec turistiœnega razvoja postavil Lonœarsko vas in v njej stalno razstavo lonœarstva v Moravskih Toplicah. v Filovcih. FOTO: Joæe POJBIŒ OBNOVLJEN ØOLSKI VODNJAK V PROSENJAKOVCIH – DELOÆACIJA V SREDIØKEM ART CENTRU – Konec novembra Vodnjak pri stari osnovni øoli iz leta 1936 so obnovili s sredstvi so iz Art centra izselili øtiri stanovalce. Objekt nima uporabnega Heliosovega sklada in lokalne skupnosti. Namenu sta ga predala dovoljenja in bivanje v njem zato ni mogoœe. Mar je to konec predstavnica Heliosa Andreja Ros in æupan Franc Cipot. zapletov v Srediøœu ali le zaœetek novih peripetij? MARTINOVANJE – V novembru so »Martini« mnoæiœno krstili mlado vino v øaljivih obredih krsta. V Moravskih Toplicah so bili priœe preobrazbi moøta v vino udeleæenci 7. Martinovega pohoda. Tradicionalni krst v Filovskem bregu so uprizorili œlani VTD Dobrovnik pred skrbno obnovljeno cimprano kletjo vinogradnika Ivana Malaœiœa. PRIREDITVE Z ETNOGRAFSKIM OZADJEM – V Vuœji Gomili so to jesen znova lüjpali tikvino semen, v Selu pa kukorco. Prireditve se naslanjajo na skupinska kmeœka opravila, najveœkrat jih je spremljala tudi bogato obloæena miza. Besedilo: Ludvik Soœiœ, fotografije: Geza Grabar 14. december 2006 Moravske Toplice bogatejøe za prestiæni hotel HOTEL LIVADA PRESTIGE ZABLESTEL V VSEM SVOJEM SIJAJU Po letu in pol od priœetka gradnje so v zdraviliøkem kompleksu druæbe Terme 3000 v Moravskih Toplicah, upravljalskem srediøœu Panonskih term v poslovni skupini Sava, konec septembra slovesno odprli petzvezdiœni hotel Livada Prestige. Tako je omenjena druæba edina med slovenskimi termami, ki ponuja namestitev v hotelu najviøje kategorije, hotel Livada pa je hkrati tudi prvi hotel na svetu s œrno termo-mineralno vodo v vsaki od 122 nadstandardnih sob z 221 posteljami, v katere je mogoœe namestiti tudi 95 dodatnih leæiøœ. Vsi namestitveni prostori so opremljeni s stilskim pohiøtvom, LCD televizorji in prikljuœki na internet; gostom pa je na voljo tudi 57 garaænih mest ter øest bazenov (2 notranja in 4 zunanji) s 550 m2 vodnih povrøin. Pred slavnostnim odprtjem so predsednik uprave Save Janez Bohoriœ, glavni direktor Term 3000 Duøan Bencik in direktor za marketing Tomaæ Pevec na novinarski konferenc spregovorili o 4,8 milijarde tolarjev vredni naloæbi (milijardo tolarjev je prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj), ponudbi hotela, naœinu træenja ter zaposlitvenih moænostih. V prvi fazi je v novem hotelu delo dobilo 80 ljudi, v polnem obratovanju pa jih bodo potrebovali 110. Zaposlujejo zlasti strokovne kadre z gostinsko in turistiœno izobrazbo, predvsem kuharje in natakarje. V hotelu je zaposlen tudi svetovalec za dobro poœutje skih sobah, ekoloøko œisto in urejeno okolje so nekatere od glavnih konkurenœnih prednosti hotela, s katerim bodo Terme 3000 zagotavljale vrhunsko ponudbo slovenskemu, evropskemu kot globalnemu gostu,« je poudaril Janøa in dodal, da so z izgradnjo hotela Livada Prestige v Moravskih Toplicah dosegli enega od vrhuncev svojega razvoja. Verjame, da jih bo øe veœ. Æupan je med drugim dodal, da so razvojni potenciali turizma v naøem okolju izjemni, razvoj in nove turistiœne naloæbe pa prinaøajo napredek in nova delovna mesta. »S tem, ko podpiramo prizadevanja Term 3000 kot nosilke turistiœne po- Prestiæni hotel je simboliœno odprl predsednik vlade Janez Janøa, ob njem sta direktor dejavnosti Turizem v poslovni skupini Sava Andrej Øprajc in glavni direktor druæbe Terme 3000 Duøan Bencik. gostov, kar je nov poklic. Panonske terme, kamor sodijo øe Terme Lendava, Terme Radenci, Terme Banovci in Terme Ptuj, so s temi zaposlitvami æe presegle mejo tisoœ zaposlenih. V nizu slavnostnih nagovorov na prireditvi pred simboliœnim odprtjem hotela, ki je potekala v znamenju 45. obletnice zaœetka uporabe zdravilne moravske termo-mineralne vode v turistiœne namene, izpostavljamo misli predsednika Vlade RS Janeza Janøe in æupana Franca Cipota. Predsednik vlade je prepriœan, da bodo imele v prihodnosti Terme 3000 kljuœno vlogo na trgu zdraviliøkega turizma. »Visoka kakovost storitev, dolgoletna tradicija in ugled, zdravilna termalna voda v hotel 14. december 2006 nudbe v severovzhodni Sloveniji, je odprtje Livade Prestige na svoj naœin tudi pomembna zmaga naøe lokalne skupnosti,« je poudaril. Posebnost hotela Livada Prestige je med drugim tudi drugaœen, inovativen naœin træenja, saj sezone ne bodo delili na visoko in nizko, ampak bodo ponudbo prilagodili glede na letni œas. To pomeni, da bo hotel svoje turistiœne dejavnosti aktivno razøiril œez vse leto. Poleg domaœega so kljuœni cilji novega hotela øe zlasti trgi sosednjih dræav, raœunajo pa tudi na nemøki, ruski, øvicarski, angleøki, izraelski in nizozemski trg. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar Akcija Moja deæela – lepa in gostoljubna TERME 3000 IN TADEJ GORNJEC V letoønji akciji Turistiœne zveze Slovenije Moja deæela – lepa in gostoljubna sta kar dve najviøji nagradi priromali v naøo obœino. V kategoriji veœjih zdraviliøœ je namreœ druæba Terme 3000 iz Moravskih Toplic osvojila prvo mesto, najviøja nagrada v kategoriji akvariji in vrtni ribniki pa je za morski akvarij pripadla Tadeju Gornjecu iz Martjanec. Ni nakljuœje, da so rezultate v konkurenci slovenskih zdraviliøœ ob prisotnosti najpomembnejøih osebnosti slovenskega turizma razglasili v hotelu Livada Prestige v Moravskih Toplicah. V obrazloæitvi so predlagatelji zapisali, da je Moravskim Toplicam Panonsko morje nedvomno pustilo bogato dediøœino termalnih in slatinskih vrelcev, ki so jih povsem nakljuœno odkrili pri vrtanju nafte sredi prejønjega stoletja. Po odkritju zdravilne mineralne vode so Terme 3000 doæivljale izredno hiter razvoj in se razvile v danaønje moderno zdraviliøœe, Naravi park Terme 3000 Moravske Toplice. V svoji ponudbi zdraviliøkega turizma ponujajo tudi øportno rekreacijo in ogled naravnih danosti. Terme 3000 imajo najveœ vodnih povrøin ter najøirøo ponudbo namestitev in aktivnosti. Zdraviliøko turistiœni programi temeljijo na termo mineralni »œrni« vodi z izjemnimi zdravilnimi uœinki, ki prihaja iz sedmih vrtin in ima temperaturo na vrtini 72°C. Priznanje za prvo mesto v letoønji akciji je glavnemu direktorju Term 3000 Duøanu Benciku izroœil donedavni predsednik Turistiœne zveze Slovenije dr. Marjan Roæiœ. Ponudbo Term 3000 sestavljajo: hotelske nastanitvene zmogljivosti, avtokamp, restavracijska ponudba, moderna fizioterapija, wellness center Thermalium, termalni kopaliøko-rekreacijski bazenski kompleks in øportno-rekreacijski park. V letu 2005 so Terme 3000 v kategoriji najlepøe urejenih veœjih zdraviliøœ zasedle drugo mesto. P O R O Œ I L O O IZIDU VOLITEV ZA ÆUPANA OBŒINE MORAVSKE TOPLICE Obœinska volilna komisija Obœine Moravske Toplice je skladno z 41. œlenom Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-UPB2) (Uradni list RS, øt. 22/843/06, 703006/06-odloœba US) na seji dne 23.10.2006 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za æupana na volitvah, 22. oktobra 2006, ugotovila rezultate glasovanja za æupana Obœine Moravske Toplice. I. Na lokalnih volitvah dne 22. oktobra 2006 je imelo pravico voliti 5347 volivcev, vpisanih v volilne imenike. Glasovalo je 3416 volivcev ali 63,89 % od vseh volivcev. Od 3416 oddanih glasovnic je bilo 3372 veljavnih in 44 neveljavnih. II. Posamezna kandidata za æupana sta prejela naslednje øtevilo glasov: Franc CIPOT 2291 glasov ali 67,94 % Slavko HORVAT 1081 glasov ali 32,06 % III. Obœinska volilna komisija je ugotovila, da je bil v Obœini Moravske Toplice za æupana izvoljen FRANC CIPOT, roj. 22. 10. 1954, stanujoœ Teøanovci 5. Øtevilka: OVK 30/2006 Datum: 23. 10. 2006 Predsednik Obœinske volilne komisije Obœine Moravske Toplice: EMIL VUŒKIŒ, univ. dipl. prav., l. r. P O R O Œ I L O O IZIDU VOLITEV ŒLANOV OBŒINSKEGA SVETA OBŒINE MORAVSKE TOPLICE Obœinska volilna komisija Obœine Moravske Toplice je skladno z 41. œlenom Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-UPB2) (Uradni list RS, øt. 22/843/06, 70-3006/06-odloœba US) na seji dne 23.10.2006 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve œlanov obœinskega sveta na volitvah, 22. oktobra 2006, ugotovila rezultate glasovanja ter izid volitev za œlane obœinskega sveta Obœine Moravske Toplice. I. Na lokalnih volitvah dne 22. oktobra 2006 je imelo pravico voliti 5347 volivcev, vpisanih v volilne imenike. Glasovalo je skupaj 3416 volivcev ali 63,89 % od vseh volivcev, oddanih je bilo 3416 glasovnic. Veljavnih je bilo 3284, neveljavnih pa 132 glasovnic. II. Posamezne liste kandidatov so dobile naslednje øtevilo glasov: 1. AS – AKTIVNA SLOVENIJA 56 glasov in 6 pref. glasov 2. SMS – STRANKA MLADIH SLOVENIJE 212 glasov in 91 pref. glasov 3. SEG – STRANKA EKOLOØKIH GIBANJ SLOVENIJE 140 glasov in 71 pref. glasov 4. SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 511 glasov in 327 pref. glasov 5. SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 710 glasov in 402 pref. glasov 6. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 652 glasov in 281 pref. glasov 7. SD – SOCIALNI DEMOKRATI 312 glasov in 201 pref. glasov 8. N.Si NOVA SLOVENIJA KRØŒANSKA LJUDSKA STRANKA 252 glasov in 137 pref. glasov 9. NEODVISNA LISTA ZA ENAKOMEREN RAZVOJ VSEH NASELIJ V OBŒINI 439 glasov in 312 pref. glasov III. Na podlagi d,Hondtovega sistema so mandati dodeljeni naslednjim listam kandidatov: 1. SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 3 mandate 2. LDS – LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 3 mandate 3. SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2 mandata 4. NEODVISNA LISTA ZA ENAKOMEREN RAZVOJ VSEH NASELIJ V OBŒINI 2 mandata 5. SMS – STRANKA MLADIH SLOVENIJE 1 mandat 6. SD – SOCIALNI DEMOKRATI 1 mandat 7. N.Si NOVA SLOVENIJA KRØŒANSKA LJUDSKA STRANKA 1 mandat IV. Obœinska volilna komisija je ugotovila, da so v Obœinski svet Obœine Moravske Toplice izvoljeni: a) po vrstnem redu na listi LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Geza DÆUBAN, roj. 06.11.1943, Moravske Toplice, Dolga ul. 78 Joæef MATIS, roj. 28.02.1943, Sebeborci 70 A Vida ØAVEL, roj. 30.03.1951, Bogojina 59 14. december 2006 SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Alojz GLAVAŒ, roj. 20.10.1960, Sebeborci 84 Andrej BENKOVIŒ, roj. 20.09.1972, Bogojina 77 C SD – SOCIALNI DEMOKRATI Viktor ŒASAR, roj. 07.03.1952, Mlajtinci 37 SMS STRANKA MLADIH SLOVENIJE Øtefan KODILA, roj. 03.11.1974, Selo 61 b) na podlagi øtevila preferenœnih glasov SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Tibor VÖRÖØ, roj. 03.11.1983, Srediøœe 23 (ki je prejel 95 preferenœnih glasov) Martin HORVAT, roj. 30.10.1940, Ivanci 44 (ki je prejel 119 preferenœnih glasov) SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Andrej BALIGAŒ, roj. 25.10.1969, Filovci 150 A (ki je prejel 133 preferenœnih glasov) N.Si NOVA SLOVENIJA KRØŒANSKA LJUDSKA STRANKA Ivan FARKAØ, roj. 23.08.1957, Bogojina 13 (ki je prejel 32 preferenœnih glasov) NEODVISNA LISTA ZA ENAKOMEREN RAZVOJ VSEH NASELIJ V OBŒINI Franc KODILA, roj. 12.09.1966, Martjanci 93 A (ki je prejel 63 preferenœnih glasov) Øtefan FERENCEK, roj. 28.05.1953, Vuœja Gomila 24 (ki je prejel 94 preferenœnih glasov) Øtevilka: OVK 31/2006 Datum: 23. 10. 2006 Predsednik Obœinske volilne komisije Obœine Moravske Toplice: EMIL VUŒKIŒ, univ. dipl. prav., l. r. POSEBNA OBŒINSKA VOLILNA KOMISIJA Obœine Moravske Toplice Kranjœeva ulica 3, Moravske Toplice 9226 Moravske Toplice Datum: 24.10.2006 Na lokalnih volitvah 22.10.2006 sta bila izvoljena v obœinski svet obœine Moravske Toplice kot predstavnika madæarske narodne skupnosti obœine Moravske Toplice: 1. Tibor VÖRÖØ, roj. 29.04.1961, stanujoœ Srediøœe 23, 9207 Prosenjakovci in 2. Øtefan BOGDAN, roj. 24.04.1959, stanujoœ Motvarjevci 2/b, 9207 Prosenjakovci. Predsednik POVK LUDVIK RITUPER, uni. dipl. pravnik KÖSÉGI KÜLÖN VÁLASZTÁSI BIZOTTSÁG Moravske Toplice Község Kranjœeva ulica 3, Moravske Toplice 9226 Moravske Toplice Dátum: 2006.10.24-én Az 2006. 10. 22-ki helyhatósági választásokon a Moravske Top-lice Község tanácsába a Moravske Toplice Község magyar nemzeti közösség tagjaként megválasztatott: 1. VÖRÖS Tibor, szül. 1961.04.29-én. Szerdahely 23. sz. alatti lakos, 9207 Pártosfa és 2. BOGDÁN István, szül. 1959.04. 4-én, Szentlászló 2/b sz. alatti lakos, 9207 Pártosfa A KKVB elnöke LUDVIK RITUPER egy. ol. jogász VOLILNA KOMISIJA Madæarske narodne samoupravne skupnosti Obœine Moravske Toplice Kranjœeva ulica 3, Moravske Toplice 9226 Moravske Toplice Datum: 24.10.2006 Na lokalnih volitvah dne 22.10.2006 v Svet madæarske narodne samoupravne skupnosti obœine Moravske Toplice so bili izvoljeni: 1. Anton PUHAN, roj. 19.09.1967, stanujoœ Œikeœka vas 7, 9207 Prosenjakovci, 2. Milan LENARŒIŒ, roj. 25.11.1954, stanujoœ Motvarjevci 35/a, 9207 Prosenjakovci, 3. Atila HORVAT, roj. 07.11.1971, stanujoœ Motvarjevci 34, 9207 Prosenjakovci, 4. Ladislav BALER, roj. 06.11.1972, stanujoœ Pordaøinci 17, 9207 Prosenjakovci, 5. Viljem ŒAHUK, roj. 29.01.1950, stanujoœ Prosenjakovci 42, 9207 Prosenjakovci, 6. Joæe KUHAR, roj. 01.12.1977, stanujoœ Prosenjakovci 95, 9207 Prosenjakovci, 7. Zsuzsi VUGRINEC, roj. 17.08.1971, stanujoœa Srediøœe 53, 9207 Prosenjakovci. Po funkciji sta œlana Sveta madæarske narodne samoupravne skupnosti obœine Moravske Toplice øe obœinska svetnika – predstavnika madæarske narodne skupnosti obœine Moravske Toplice, ki sta: 1. Tibor VÖRÖØ, roj. 29.04.1961, stanujoœ Srediøœe 23, 9207 Prosenjakovci in 2. Øtefan BOGDAN, roj. 24.04.1959, stanujoœ Motvarjevci 2/b, 9207 Prosenjakovci. Predsednik VK MNSS: LUDVIK RITUPER, uni. dipl. pravnik VÁLASZTÁSI BIZOTTSÁG Magyar Nemzetiségi Önigazgatói Közösség Moravske Toplice Község Kranjœeva ulica 3, Moravske Toplice 92226 Moravske Toplice Dátum: 2006.10.24-én A 2006. 10. 22-ki helyhatósági választásokon a Moravske Toplice Község Magyar Nemzeti Önigazgatói Közösség tanácsába a következ√ személyeket választották: 1. PUHAN Anton, szül. 1967. 09. 19-én, Csekefa 7 sz. alatti lakos, 9207 Pártosfa, 2. LENARŒIŒ Milan, szül, 1954. 11. 25-én, Szentlászló 35/a sz. alatti lakos, 9207 Pártosfa, 3. HORVÁT Attila, szül. 1971. 11. 07-én, Szentlászló 34 sz. alatti lakos, 9207 Pártosfa, 4. BALER László, szül. 1972. 11.06-én, Kisfalu 17 sz. alatti lakos, 9207 Pártosfa, 5. CSAHUK Vilmos, sz#ul. 1950. 01. 29-én, Pártosfa 42 sz. alatti lakos, 9207 Pártosfa, 6. KUHAR József, szül. 1977.12. 01-én, Pártosfa 95 sz. alatti lakos, 9207 Pártosfa, 7. VUGRINEC Zsuzsi, szül. 1971. 08. 17-én, Szerdahely 53 sz. alatti lakos, 9207 Pártosfa Mandátumuk alapján a Moravske Toplice Község tanácsába megválasztott két magyar nemzetiségi képvisel√ is tagja a Magyar Nemzeti Önigazgatói Közösségi tanácsának, ezek pedig: 1. VÖRÖS Tibor, szül. 1961. 04. 29-én. Szerdahely 23. sz. alatti lakos, 9207 Pártosfa és 2. BOGDÁN István, szül. 1959. 04. 24-én, Szentlászló 2/b sz. alatti lakos, 9207 Pártosfa A KKVB elnöke LUDVIK RITUPER egy. ol. jogász 14. december 2006 P O R O Œ I L O O IZIDU VOLITEV ŒLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBŒINE MORAVSKE TOPLICE NA VOLITVAH DNE 22. 10. 2006 Obœinska volilna komisija Obœine Moravske Toplice je skladno z 41. œlenom Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-UPB2) (Uradni list RS, øt. 22/843/06, 70-3006/06-odloœba US) na seji dne 24. 10. 2006 na podlagi zapisnikov volilnih komisij krajevnih skupnosti o ugotovitvi izida glasovanja za Svete KS ugotovila naslednje rezultate glasovanja ter izid volitev za œlane Svetov KS v Obœini Moravske Toplice. 1. KRAJEVNA SKUPNOST ANDREJCI Pravico glasovati je imelo 188 volilcev. Glasovalo je 101 volilcev. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: Øtefan GUMILAR, roj. 1952, Andrejci 17 A Zdenka BOLTIÆAR, roj. 1960, Andrejci 13 Stanislav KARDOØ, roj. 1959, Andrejci 4 Ludvik LUTAR, roj. 1943, Andrejci 56 Andrej NOVAK, roj. 1967, Andrejci 43 2. KRAJEVNA SKUPNOST BOGOJINA 1. VOLILNA ENOTA – BOGOJINA Pravico glasovati je imelo 487 volilcev. Glasovalo je 315 volilcev. Izvoljen je bil naslednji kandidat: Igor BENKOVIŒ, roj. 1963, Bogojina 62 2. VOLILNA ENOTA – BUKOVNICA Ni bilo kandidatov. 3. VOLILNA ENOTA – IVANCI Ni bilo kandidatov. 3. KRAJEVNA SKUPNOST FILOVCI Pravico glasovati je imelo 420 volilcev. Glasovalo je 280 volilcev. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: Andrej BALIGAŒ, roj. 1969, Filovci 150 A Manica BARBARIŒ, roj. 1970, Filovci 2 Joæef GUTMAN, roj. 1954, Filovci 15 Ivan MALAŒIŒ, roj. 1961, Filovci 112 Joæef HORVAT, roj. 1935, Filovci 110 4. KRAJEVNA SKUPNOST IVANOVCI Pravico glasovati je imelo 124 volilcev. Glasovalo je 69 volilcev. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: Slavko HORVAT, roj. 1965, Ivanovci 21 Rudolf ŒARNI, roj. 1946, Ivanovci 25 B Andrej HALAS, roj. 1963, Ivanovci 55 B Boris ØVEC, roj. 1962, Ivanovci 16 Slavko NOVAK, roj. 1965, Ivanovci 37 5. KRAJEVNA SKUPNOST KRNCI Pravico glasovati je imelo 46 volilcev. Glasovalo je 43 volilcev. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: Øtefan HUL, roj. 1977, Krnci 14 Franc HUL, roj. 1959, Krnci 14 Zlata HUL, roj. 1953, Krnci 14 Joæef HORVAT, roj. 1965, Krnci 3 Ivan BRUS, roj. 1948, Krnci 20 B 6. KRAJEVNA SKUPNOST MARTJANCI Pravico glasovati je imelo 472 volilcev. Glasovalo je 307 volilcev. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: Joæef LIPAJ, roj. 1950, Martjanci 37 Suzana ØTEFANEC KODILA, roj. 1968, Martjanci 93 A Øtefan KRANJEC, roj. 1974, Martjanci 77 Koloman PINTARIŒ, roj. 1952, Martjanci 91 A Goran KLEMENŒIŒ, roj. 1961, Martjanci 16 C Marijan LOVRENŒEC, roj. 1961, Martjanci 97 H Ana ŒASAR, roj. 1963, Martjanci 86 7. KRAJEVNA SKUPNOST MORAVSKE TOPLICE 1. VOLILNA ENOTA – MORAVSKE TOPLICE Pravico glasovati je imelo 201 volilcev. Glasovalo je 123 volilcev. Izvoljena sta bila naslednja kandidata: Cvetka DAVIDOVSKI, roj. 1951, Moravske Toplice, Levstikova ul. 47 Bojan PLOHL, roj. 1957, Moravske Toplice, Levstikova ul. 51 2. VOLILNA ENOTA – MORAVSKE TOPLICE Pravico glasovati je imelo 325 volilcev. Glasovalo je 181 volilcev. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: Boøtjan ÆELEZEN, roj. 1977, Moravske Toplice, Dolga ul. 98 Slavica BENCE, roj. 1960, Moravske Toplice, Leøœe 27 Dejan HARI, roj. 1985, Moravske Toplice, Dolga ul. 92 3. VOLILNA ENOTA – MORAVSKE TOPLICE Pravico glasovati je imelo 112 volilcev. Glasovalo je 74 volilcev. Izvoljena sta bila naslednja kandidata: Jolanka HORVAT, roj. 1965, Moravske Toplice, Dolga ul. 206 Øtefan KUŒAN, roj. 1944, Moravske Toplice, Dolga ul. 218 8. KRAJEVNA SKUPNOST MOTVARJEVCI Pravico glasovati je imelo 161 volilcev. Glasovalo je 113 volilcev. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: Geza PUHAN, roj. 1950, Motvarjevci 34 Viljem HORVAT, roj. 1973, Motvarjevci 10 Milan LENARŒIŒ, roj. 1954, Motvarjevci 35 A 14. december 2006 Ladislav TOTH, roj. 1966, Motvarjevci 6 Slava KALMAN, roj. 1972, Motvarjevci 39 Atila HORVAT, roj. 1971, Motvarjevci 34 Olga GYÖREK, roj. 1971, Motvarjevci 50 9. KRAJEVNA SKUPNOST NORØINCI Pravico glasovati je imelo 200 volilcev. Glasovalo je 137 volilcev. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: Franc MARIŒ, roj. 1941, Norøinci 9 A Marija CIGÜT, roj. 1961, Norøinci 62 Øtefan PANKER, roj. 1973, Norøinci 36 Bernarda CÖR, roj. 1963, Norøinci 40 Joæe PINTARIŒ, roj. 1944, Norøinci 31 10. KRAJEVNA SKUPNOST PROSENJAKOVCI 1. VOLILNA ENOTA – PROSENJAKOVCI Pravico glasovati je imelo 153 volilcev. Glasovalo je 100 volilcev. Izvoljena sta bila naslednja kandidata: Øtefan KOVAŒ, roj. 1957, Prosenjakovci 62 Rajko JANJIÅ, roj. 1942, Prosenjakovci 71 2. VOLILNA ENOTA – BERKOVCI Pravico glasovati je imelo 48 volilcev. Glasovalo je 43 volilcev. Izvoljena je bila naslednja kandidatka: Angela BERDEN, roj. 1946, Berkovci 12 3. VOLILNA ENOTA – ŒIKEŒKA VAS Ni bilo kandidatov. 4. VOLILNA ENOTA – IVANJØEVCI Pravico glasovati je imelo 37 volilcev. Glasovalo je 18 volilcev. Izvoljen je bil kandidat: Koloman KOZIC, roj. 1961, Ivanjøevci 11 5. VOLILNA ENOTA – PORDAØINCI Pravico glasovati je imelo 50 volilcev. Glasovalo je 34 volilcev. Izvoljen je bil kandidat: Viljem KÖRMENDI, roj. 1957, Pordaøinci 21 6. VOLILNA ENOTA – SREDIØŒE Pravico glasovati je imelo 51 volilcev. Glasovalo je 38 volilcev. Izvoljen je bil kandidat: Zoltan PAP, roj. 1958, Srediøœe 27 11. KRAJEVNA SKUPNOST RATKOVCI 1. VOLILNA ENOTA – RATKOVCI Ni bilo kandidatov. 2. VOLILNA ENOTA – KANŒEVCI Ni bilo kandidatov. 3. VOLILNA ENOTA – LONŒAROVCI Ni bilo kandidatov. 12. KRAJEVNA SKUPNOST SEBEBORCI Pravico glasovati je imelo 443 volilcev. Glasovalo je 259 volilcev. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: Marjan MARIŒ, roj. 1959, Sebeborci 62 D Vlado GROF, roj. 1952, Sebeborci 109 A Brigita BARBARIŒ, roj. 1979, Sebeborci 51 B Slavko ØKERLAK, roj. 1961, Sebeborci 24 Franc CIFER, roj. 1945, Sebeborci 70 Drago DERVARIŒ, roj. 1950, Sebeborci 63 B Joæef MATIS, roj. 1943, Sebeborci 70 A 13. KRAJEVNA SKUPNOST SELO-FOKOVCI 1. VOLILNA ENOTA – SELO Pravico glasovati je imelo 267 volilcev. Glasovalo je 146 volilcev. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: Vlado VUŒKIŒ, roj. 1959, Selo 80 A Ludvik GRABAR, roj. 1973, Selo 15 Slavica ØEBÖK, roj. 1968, Selo 135 2. VOLILNA ENOTA – FOKOVCI Ni bilo kandidatov. 14. KRAJEVNA SKUPNOST TEØANOVCI 1. VOLILNA ENOTA – TEØANOVCI Pravico glasovati je imelo 331 volilcev. Glasovalo je 230 volilcev. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: Nikolaj CIPOT, roj. 1964, Teøanovci 14 A Franc KÜŒAN, roj. 1959, Teøanovci 60 Øtefan SAMBT, roj. 1947, Teøanovci 71 2. VOLILNA ENOTA – LUKAŒEVCI Pravico glasovati je imelo 46 volilcev. Glasovalo je 36 volilcev. Izvoljen je bil naslednji kandidat: Andrej ØTEVANŒEC, roj. 1975, Lukaœevci 2 A 3. VOLILNA ENOTA – MLAJTINCI Ni bilo kandidatov. 4. VOLILNA ENOTA – SUHI VRH Pravico glasovati je imelo 90 volilcev. Glasovalo je 59 volilcev. Izvoljena sta bila kandidata: Melita PRELIŒ, roj. 1980, Suhi Vrh 15 Andrej OVSENJAK, roj. 1965, Suhi Vrh 11 B 5. VOLILNA ENOTA – VUŒJA GOMILA Pravico glasovati je imelo 250 volilcev. Glasovalo je 156 volilcev. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: Øtefan FERENCEK, roj. 1953, Vuœja Gomila 24 Stojan HORVAT, roj. 1967, Vuœja Gomila 89 Øtevilka: OVK 32/2006 Datum: 23.10.2006 Predsednik Obœinske volilne komisije Obœine Moravske Toplice: EMIL VUŒKIŒ, univ. dipl. prav., l. r. 14. december 2006 VIZIJA IN SMER RAZVOJA OBŒINE Odloœitev, da ponovno kandidiram na lokalnih volitvah za æe œetrti æupanski mandat, ni bila enostavna in lahka. Sedaj, ko poznamo rezultate letoønjih volitev, pa lahko mirno zapiøem, da je bila moja odloœitev dobra in pravilna, nenazadnje tudi zaradi tega, ker bi z izstopom iz delovanja v lokalni skupnosti, glede na Vaøe veliko zaupanje v moje delo, gotovo razoœaral mnoge, ki verjamete v dobronamernost politike in mojega delovanja v tej lokalni skupnosti. Ugotavljam sicer, da je podpora mojemu æupanovanju, œe se lahko tako izrazim, ves œas enaka, pribliæno 70 %, kar je z vidika demokratiœnosti in potrebne kritiœnosti do mojega dela razumljivo in dobrodoølo. Ne glede na rezultate volitev v posameznih naseljih, moram ponovno zapisati, da bo moje delo in odnos popolnoma enak do vseh, œeprav so me rezultati na posameznih voliøœih presenetili, tako pozitivno kot negativno. O volitvah in predvolilnem dogajanju ne bi rad dajal ocen, saj si jih sleherni od Vas ustvarja sam in po svoje, kar je tudi popolnoma razumljivo. Vesel pa sem, da ni prihajalo do stvari, ki bi tudi po koncu volitev pri posameznikih ohranjale grenak priokus. V tem smislu sem zadovoljen tudi s korektnim odnosom protikandidata na æupanskih volitvah in sem hkrati vesel, da se je odloœil za kandidaturo, s œimer so volitve dobile smisel in demokratiœnost. Volitve za œlane obœinskega sveta so pokazale, da je zanimanje za delovanje v lokalni skupnosti izjemno veliko, saj je bilo za eno svetniøko mesto kar 8 kandidatov oziroma se je 97 kandidatov potegovalo za 13 svetniøkih mest (in le 3 kandidati za 2 svetniøki mesti na listi narodnostnih svetnikov). Izidov volitev za obœinske svetnike v bistvu po sedanjem sistemu, ko veljajo preferenœni glasovi, ni moæno napovedovati, øe posebej pa ne vnaprej predvideti, kdo bo izvoljen v obœinski svet. Tudi na tokratnih volitvah veliko kandidatov, ki so bili na prvih mestih posameznih list, ni bilo izvoljenih prav zaradi preferenœnih glasov. Po prvi seji obœinskega sveta v novi sestavi lahko sicer zapiøem, da so moji obœutki dobri in da ne priœakujem teæav pri dogovarjanju o pomembnih zadevah za razvoj naøe obœine. Obœinski svet bo na eni od prihodnjih sej imenoval tudi œlane delovnih teles, odborov in komisij, in predstavnike v razliœnih organih, kjer ima lokalna skupnost posredni ali neposredni vpliv. Prepriœan sem, da bo veliko obœanov æelelo sodelovati pri soustvarjanju politike na obœinski ravni in da bodo imeli priloænost, da se vkljuœijo v delovanje naøe obœine. Vsekakor moram ob tej priloænosti izpostaviti tudi volitve v svete krajevnih skupnosti in ob tem ugotoviti, da so bile volitve uspeøno izvedene le v tistih krajevnih skupnostih, kjer je posamezno naselje hkrati tudi krajevna skupnost. V vseh krajevnih skupnostih, kjer krajevno skupnost sestavlja veœ naselij, pa ugotavljam – tako kot sem napovedoval æe v obdobju pred volitvami –, da ni dovolj zanimanja za delovanje v teh organih in da je nujna sprememba statuta obœine glede organiziranosti na najniæji lokalni ravni. V krajevnih skupnostih, kjer sveti krajevnih skupnosti niso v celoti izvoljeni, bodo v tem mandatu delovali krajevni odbori, v katere bodo krajani na zborih obœanov poleg æe izvoljenih predstavnikov izvolili øe preostale œlane odborov. V delovanju naøe obœine sicer v tem mandatu ne predvidevam veœjih odstopanj od dosedanje prakse v delu vseh organov obœine in pri izvajanju politike razvoja na vseh segmentih druæbenega æivljenja, ki je tako ali drugaœe povezano z delovanjem obœine. Je pa æe v tem trenutku moæno zapisati, da se kljub omenjenim predpostavkam priœakuje precejønja sprememba zaradi uvedbe evra na eni strani, predvsem pa zaradi drugaœnega financiranja razvojnih in investicijskih projektov, ki bodo vezani na sredstva iz evropskih skladov. Predvsem se bomo morali tudi na lokalni ravni navaditi na to, da bo potrebno pripraviti dobra izhodiøœa za projekte, ki naj bi dobili podporo iz evropskih virov, in zagotoviti strokovno in tehniœno vodenje posameznih izvedb na takøni ravni, ki bo zadostilo ostrim kontrolam iz evropskih inøtitucij. Prav zaradi tega bomo veliko pozornosti namenjali pripravi projektov, pri œemer velja osnovna ugotovitev, da so pri pripravi projektov zelo pomembni vizija in z njo povezani cilji. Vizijo in smer razvoja obœine s posameznimi cilji sem sam predstavil v eni od prejønjih øtevilk Lipnice in tudi na svojem predvolilnem letaku, zato jih ne æelim ponavljati in naøtevati øe enkrat. Lahko pa na kratko zapiøem, da gre za t.i. program Oaza zdravja, ki vkljuœuje zelo øiroko podroœje dejavnosti, od øportno-rekreativnega centra prek projekta Rimska œarda, okoljskega centra in razvoja doæivljajske in eko turistiœne ponudbe, mreæe malih specializiranih klinik do projekta Prekmurska vas. Te zamisli niso vezane izkljuœno le na obmoœje naøe obœine, temveœ so regionalnega pomena in jih æelimo kot takøne ponuditi kot prioriteto pri naboru regionalnih projektov, ki bodo financirani iz evropskih skladov v programskem obdobju 20072013. Skupaj z infrastrukturnimi objekti, ki zajemajo kanalizacijo, vodovod in ceste ter nadaljevanje vlaganj v posodobitev øol, vrtcev, kulturnih in øportnih objektov na ravni obœine, je predraœunska vrednost vsega tega veœ kot 60 milijonov evrov. Seveda pri tem ne gre za zamisli in projektno vsebino, ki bi jih zmogla obœina sama, œetudi bi bila deleæna sredstev iz evropskih skladov, temveœ v veliki meri raœunamo na sodelovanje zainteresiranih partnerjev, predvsem s podroœja gospodarstva, in na javno zasebno partnerstvo. Cilj vsega tega je, da bi naøe okolje postalo prepoznavno kot Oaza zdravja, kar je pomenljiv naslov naøega razvojnega programa, predvsem po ohranjeni krajini in naravi ter domaœi, ekoloøko pridelani hrani, kar bo k nam privabljalo vse veœ ljudi, ki se zavedajo, da je naøe æivljenje ob vsem tehnoloøkem napredku øe vedno najbolj odvisno od œistega okolja, v katerem æivimo, in seveda od nas samih, ki smo eden od najpomembnejøih œlenov v tem okolju. Zahvaljujem se vam, drage obœanke in spoøtovani obœani, za podporo in zaupanje Ob koncu dovolite, da zapiøem, da so zmagovalci tekme vedno le zadovoljni ljudje, pri œemer se misel na prihodnost vedno zaœne doma in se ne konœa niti na koncu sveta. S to mislijo in predvsem z æeljo, da tudi sami pomagate s svojimi dejanji ohranjati lepoto naøe okrogline, Vas vabim, da skupaj pogumno prestopimo v evro svet. Franc Cipot, æupan 14. december 2006 Turistiœno-informativni center Moravske Toplice CARPE DIEM – S KOLESOM SKOZI DVE DOLINI TIC Moravske Toplice je kot nosilec projekta v sodelovanju z Obœino Verica na Madæarskem pridobil znatna finanœna sredstva na razpisu Sosedskega programa Slovenija – Madæarska – Hrvaøka 2004–2006 v okviru pobude INTERREG IIIA. Œezmejni projekt Carpe Diem – S kolesom skozi dve dolini bo pomagal razvijati skupni turistiœni in kulturni prostor na obmoœju obœin Moravske Toplice in Verica. Partnerji v projektu so tudi Obœina Moravske Toplice, Madæarska narodna samoupravna skupnost Obœine Moravske Toplice in Zveza Slovencev na Madæarskem, kar pomeni, da bo projekt prviœ povezal tudi obe narodni manjøini – slovensko na Madæarskem in madæarsko v Sloveniji. Glavna cilja projekta sta izboljøanje œez-Turizem se je zaradi neokrnjene naramejnega sodelovanja in kulturno-turisti-ve æe uveljavil kot ena redkih perspekœne infrastrukture na obmoœju obeh ob-tivnih panog obmoœja. Po vzpostavitvi œin. Za uresniœitev ciljev je predvidena trideæelnega parka »Goriœko / Raab / Orség« øiroka paleta aktivnosti, kot so: vzpo-je v porastu øtevilo obiskovalcev, zato nastavitev kulturno-turistiœnih interaktivnih raøœajo tudi potrebe po novih infrastrukcentrov, razvoj novih skupnih produktov, turnih pridobitvah ter turistiœnih in kulorganizacija tradicionalnih sreœanj, skup-turnih storitvah, ne le v izrazitem turisna promocija. Glavne ciljne skupine so tiœnem centru Moravske Toplice, temveœ lokalni ponudniki turistiœnih in drugih tudi v goriœkem delu obœine. storitev na obeh straneh meje, pripadniki Projekt Carpe Diem predstavlja nadobeh manjøin in seveda gostje-turisti, za-gradnjo dveh uspeønih projektov Doæivetja to je realno priœakovati poveœanje turis-panonske gostoljubnosti in Raj za koletiœnega potenciala celotnega obmoœja, sarje, ki ju je TIC Moravske Toplice prav razøiritev turistiœne ponudbe s kvalitetni-tako realiziral s sredstvi Evropske unije. mi elementi, kar bi naj ustvarilo boljøe Skupna vrednost novega projekta je nekaj razvojne moænosti zapostavljenih obmoœij veœ kot 300.000 evrov, zakljuœili pa naj bi z obeh strani meje. ga konec prihodnjega leta. (L.S.) PREKMURSKI KONZORCIJ ZA NATURO 2000 Kar 37 partnerjev je podpisalo pogodbo za ustanovitev Prekmurskega konzorcija za Naturo 2000, enega od treh sestavin Pharovega projekta Vzpostavitev mehanizmov varstva biodiverzitete na obmoœju Prekmurja. Poleg veœine pomurskih lokalnih skupnosti – tudi Obœine Moravske Toplice – so partnerji v projektu tudi Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota, Srednja kmetijska øola Rakiœan, Krajinski park Goriœko in drugi, nosilec je Razvojni center (RC) Lendava. Pod Naturo 2000 je od aprila leta 2004, bi prostora, vkljuœili v odprt in demokratiko je bilo razglaøeno omreæje omenjenih œen dialog o iskanju najbolj sprejemljivih obmoœij, pribliæno tretjina vsega ozemlja v reøitev na podroœju poseganja v prostor Sloveniji. Mnogi projekt vidijo kot omeje-na obmoœju Nature 2000 v Prekmurju. valni faktor razvoja, z inovativnim pristo-Zato so cilji konzorcija tudi promocija okopom – in ustanovitev prekmurskega kon-lju prijaznega naœina kmetovanja, pospeøezorcija za Naturo 2000 je eden od kora-vanje prestrukturiranja kmetijstva v skladu kov v tej smeri – pa bi to lahko bila tudi s SKOP, uporaba alternativnih virov enerrazvojna priloænost. Konzorcij, prvi te vrste gije, zavzemanje za ohranitev in zaøœito v Sloveniji, pomeni poskus, da bi vse zain-naravnih danosti, biotske pestrosti ter trateresirane, zlasti pa tiste, ki odloœajo o ra-dicionalne kulturne krajine in drugo. (G. G.) Tradicionalni ugled prekmurske gibanice PODELILI 28 CERTIFIKATOV Druøtvo za promocijo in zaøœito prekmurskih dobrot je v sodelovanju z Razvojno zadrugo Granar podelilo prve nacionalne certifikate kakovosti za zaøœito tradicionalnega ugleda prekmurske gibanice in tudi formalno zakljuœilo veœ kot 8-letni projekt zaøœite tega tradicionalnega prehrambnega izdelka iz Prekmurja. Slavnostne podelitve v hotelu Livada v Moravskih Toplicah se je udeleæila tudi kmetijska ministrica Marija Lukaœiœ. Janko Kodila, predsednik Druøtva za promocijo in zaøœito prekmurskih dobrot, je pred slavnostno podelitvijo certifikatov povedal, da so v druøtvu zaøœitili dva izdelka. Æe leta 2000 so pod geografskim poreklom zaøœitili prekmursko øunko, pred dvema letoma je bil izpeljan øe postopek registracije prekmurske gibanice kot æivila z zaøœito tradicionalnega ugleda. Z opredeljenimi tehnoloøkimi osnovami in registracijo obeh izdelkov so bili zagotovljeni pogoji, da se v ustanovljene sheme viøje kakovosti vkljuœujejo øe posamezni proizvajalci. »Da olajøamo povezovanje proizvajalcev, smo pri kmetijskem ministrstvu leta 2005 registrirali tudi skupino proizvajalcev prekmurske gibanice in zaœeli postopke certificiranja proizvajalcev prekmurske gibanice in prekmurske øunke. Postopki so se nadaljevali tudi v letu 2006, ko smo zakljuœili prvo fazo in pridobili oba certifikata viøje kakovosti.« (G. G.) FOTO: Geza GRABAR Pogodbo o ustanovitvi Prekmurskega konzorcija za Naturo 2000 je podpisal tudi æupan Franc Cipot. 14. december 2006 Med dobitniki nacionalnih certifikatov jih je osem iz naøe obœine: Naravni park Terme 3000, Moravske Toplice; Gostiøœepenzion Øinjor, Martjanci; Gostilna Mariœ, Sebeborci; Turistiœna kmetija Flisar, Moravske Toplice; Izletniøka kmetija Sever, Suhi Vrh; Turistiœna kmetija Puhan, Bogojina; Vinotoœ Lipiœ-Passero, Suhi Vrh, in Proizvodnja peciva Figaro, Andrejci. FOTO: Geza GRABAR Filovci LONŒARSKA VAS S STALNO ZBIRKO O FILOVSKIH LONŒARJIH Prekmurska staroæitnost v novi podobi, si je zagotovo mislila mnoæica obiskovalcev od blizu in daleœ ob odprtju edinstvene Lonœarske vasi, etnoloøkega spomenika v naravi. Bojnecovi, zadnja druæina, ki nadaljuje tradicijo lonœarstva v vasi – nekoœ so jih v Filovcih naøteli kar 74 – so obrt izdelovanja uporabne posode iz gline skuøali predstaviti v prvotni podobi, ki naj bi kar najbolj spominjala na œase, ko so bile v kraju cimprane hiøe z lesenimi brvni in ometane z ilovico ter pokrite s slamo. In œase, ko so pri skoraj vsaki hiøi s pomoœjo lesenega vretena, ki so ga poganjali z boso nogo, izdelovali œrno ægano posodo. Prav s tem namenom so Bojnecovi æe lani ustanovili javni zavod. Alojz Bojnec, sin zadnjega filovskega lonœarja, se je s svojimi tremi sinovi, øtudentom arhitekture Tomijem, gimnazijcem Vidom in osnovnoøolcem Grego, lotil edinstvenega podviga: na zajetnem zemljiøœu v bliæini njihove domaœije, kjer øe pridno lonœarijo, so v podobi tipiœne panonske arhitekture izkljuœno z lastnim denarjem postavili pravcato lonœarsko vas. Sestavljata jo dve vaøki cimpraœi, ki so ju razstavili in ju ob strokovni pomoœi mariborskega zavoda za kulturno dediøœino ponovno sestavili. V prostorih z ilovnatimi tlemi je zanimiv tudi pogled na staro pohiøtvo, œrno kuhinjo ... Lonœarsko vas dopolnjuje øe nekaj prvotnih, vendar obnovljenih starih objektov iz opeke. Vuœja Gomila ŒARI LUØŒENJA BUŒNEGA SEMENA S prireditvijo Lüjpanje tikvinoga semena (luøœenje buœnega semena) so si v KUD Avgust Gaøpariœ iz Vuœje Go-mile tudi letos prizadevali obuditi mikavnosti in œare tega starega kmeœkega opravila, ki je vselej priølo na vrsto pozimi, ko so bili dolgi zimski veœeri kot nalaøœ za dolgotrajno in zamudno opravilo. Kljub temu ljudem takrat ni bil teæko ure in ure presedeti za veliko leseno mizo v izbi in luøœiti seme buœnic iz debele bele lupine. Iz semena so v oljarnah po praæenju iztisnili diøeœe buœno olje. Œas tega opravila, predvsem pa øegave pripetljaje, ki so popestrili veœere pri luøœenju, so tudi letos odliœno prikazali domaœini, ki so to prireditev prviœ pripravili lansko leto. Program pred prepolno dvorano obiskovalcev od blizu in daleœ so ob gostiteljih popestrile pevke iz KTD Dolina, selanski pevci in uœenci OØ Fokovci. V Vuœji Gomili so æe krepko zavihali rokave za organizacijo 2. Øtefanovega pohoda, ki bo v torek, 26. decembra. Ob tem za prekmursko lonœarstvo in staro arhitekturo zelo pomembnem dogodku so v eni od cimpraœ, v Lonœarjevi hiøi, odprli stalno razstavo o lonœarstvu v Filovcih. Razstavljeni so izdelki, ki so jih darovali sorodniki lonœarjev: püjtre za vodo, dugi piskri za kisanje mleka, bidraœe za peko potic, kropnjaœe za kuho ... Zbrani so podatki o vseh 74 lonœarjih, ki so delovali v kraju. V drugi cimpraœi so odprli stalno razstavo izdelkov Druøtva keramikov in lonœarjev Slovenije. Razstavo o filovskih lonœarjih s prikazom æganja œrne posode v lonœarski peœi je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo RS. Selo LÜPANJE KUKORCE Liœkanje koruze ali po domaœe lüpanje kukorce je bilo nekoœ tipiœno poznojesensko kmeœko opravilo. V gumni ga je skupina ljudi ponavadi opravljala pozno v noœ med pogovorom, ki se je ponavadi dotaknil zanimivih reœi, manjkalo pa ni niti opravljanja. Da je œas hitreje minil in je de-lo ølo øe hitreje od rok, so pogovor zabelili s øaljivimi pripovedmi, ki so bile mladim øe posebej po godu. Vsi pa so bili na koncu veseli okrepœila. Da bi priœarali delœek dogajanja v ne tako davni preteklosti, so selanski pevci pripravili tretje Lüpanje kukorce, druæabno-etnoloøko prireditev. Øotor pri znameniti romanski rotundi je bil skorajda pretesen za øtevilne obiskovalce prireditve. Organizatorji so bili øe posebej veseli œlanov turistiœnega druøtva iz Banøice pri Novi Gorici, ki so jim tako vrnili obisk julijske koønje trave. Dvoje stvari so gostitelji, ki sta jih v vlogi gospodinje in gospodarja predstavljala Dragica Kianec in Koloman Novak, tisti veœer posebej izpostavili: bogato ponudbo peciva za vse obiskovalce ter ogromno gomilo neoliœkane koruze. Mnoæica gostov in obiskovalcev je liœkanje hit- Pripravil: Geza Grabar Prosenjakovci ØOLSKI VODNJAK V NOVI PODOBI Øolski vodnjak pri stari osnovni øoli v Prosenjakovcih iz leta 1936 je bil obnovljen v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje œistih slovenskih voda in je v osmih letih æe 44. po vrsti v akciji ohranjanja slovenskih krajevnih vodnjakov kot dragocene kulturne in naravne dediøœine, ki jo druæba Helios iz Domæal uresniœuje v sodelovanju z okoljskim ministrstvom in lokalnimi skupnostmi. Vodnjak so izpraznili ter oœistili, obnovili so njegov kovinski mehanizem z ohiøjem, sanirali betonski del in uredili okolico. Obnova je trajala dva meseca, izvajalo pa jo je obœinsko komunalno podjetje podjetje Œista narava. Kot vedo povedati domaœini, je vodnjak v preteklosti je sluæil predvsem za oskrbo s œisto pitno vodo, pri pranju perila ter œiøœenju kmeœkega orodja. Ne smemo zanemariti vzgojnega pomena akcije: z obnovljenim vodnjakom in trasirano novo vodno uœno potjo uœenci tamkajønje devetletke in malœki iz vrtca, ki imajo pros-tore v stari øoli, dobivajo predstavo o rabi vode kot enega izmed najpomembnejøih naravnih virov, se seznanijo s tem, kako so vodo pridobivali nekoœ, kako danes z njo œim bolj varœno gospodariti. Obnovljeni vodnjak bo nedvomno prispeval k oæivitvi kraja in bo sœasoma postal prijetna izletniøka toœka, predvsem kolesarjev, pohodnikov in drugih turistov. Ti se bodo lahko ob njem spoœili, okrepœali in uæivali v tihi, neokrnjeni naravi. Mimo vodnjaka namreœ vodijo oznaœene kolesarske poti v okviru projekta Raj za kolesarje. Ob zakljuœku obnove so uœenci Dvojeziœne osnovne øole (DOØ) Prosenjakovci pripravili zanimivo predstavitev vodne uœne poti, ki je dolga tri kilometre ter se priœne in konœa pri njihovi øoli. Po zagotovilih predstavnikov TIC in Obœine Moravske Toplice, ki sta sodelovala pri projektu obnove, bo vodnjak vkljuœen tudi v turistiœne namene obœine in Krajinskega parka Goriœko. Izdali so zloæenko kraja s predstavitvijo druøtev, øole, kulturne dediøœine in vodne uœne poti. ro konœala ob nastopih pevcev KUD Avgusta Gaøpariœa iz Vuœje Gomile, uœencev DOØ Prosenjakovci in OØ Fokovci, ljudskih pevk TD Vrtnica Beznovci, KUD Øalovci in seveda selanskih pevcev, druæenje pa se je po stari navadi nadaljevalo dolgo v noœ. 14. december 2006 NA KRATKO MARTINOVANJA V NAØI OBŒINI FOKOVCI: SREŒANJE KRAJANOV – Domaœe gasilsko druøtvo je tudi letos v septembru pripravilo tradicionalno sreœanje krajanov in krajank Fokovec, æe 5. po vrsti. Pred vaøko-gasilskim domom so se zbrali domaœini, tisti, ki so se iz kraja izselili, in oni, ki so se v Fokovcih stalno naselili. Vsako od fokovskih sreœanj ima rdeœo nit: v preteklosti so organizirali pohod, pripravili øaljive igre ali kako drugaœe tekmovali. Letos je bilo na sporedu tekmovanje v kuhanju bograœa, Bograœ feøta. V kuhanju bograœa v loncih na odprtem ognju se je pomerilo øest 3-œlanskih ekip, øtiri domaœe, Hajbaøovi, Brovnjakov brejg, Veseli Øtajerci in Dobri pajdaøi, ter dve ekipi gostov iz Vuœje Gomile: KUD Avgust Gaøpariœ in Frizerski salon Jelka. Komisija, ki so jo sestavljali dva profesionalna kuharja, Zoran Vukan in Robert Lainøœek, ter ravnateljica fokovske devetletke, Suzana Deutsch, je odloœila, da so najbolj pristno jed skuhali œlani ekipe frizerstva Jelka, sledili so jim tekmovalci Brovnjakovoga brejga in Hajbaøovi. Sicer pa fokovski gasilci skrbijo tudi za druge oblike druæabnega æivljenja v kraju, ki se med drugim ponaøa tudi z nazivom geometriœnega srediøœa obœine. Æe nekaj let poteka maøkarada s pustno povorko, posebno prireditev pa organizirajo tudi ob dnevu æena. SEBEBORCI: III. MEMORIAL ÆELEZEN – PGD Sebeborci je tudi letos pripravilo tradicionalno memorialno tekmovanje v spomin na uglednega domaœega gasilca Ludvika Æelezna. V dveh œlanskih kategorijah je nastopilo manj moøkih in æenskih enot kot prejønja leta. V vaji z motorno brizgalno, kjer se je upoøteval seøtevek vaj na dveh razliœnih orodjih, so bili pri œlanih najboljøi gasilci PGD Krnci, pri œlanicah pa enota PGD Odranci. V Sebeborcih si æe veœ let prizadevajo, da bi omenjeno in podobna memorialna tekmovanja v obœini podprlo tudi vodstvo OGZ Moravske Toplice. SEBEBORCI: NA 5. MESTU V DRÆAVNI LIGI – Enota œlanov A iz PGD Sebeborci se je tudi letos vkljuœila v ligaøko tekmovanje Gasilske zveze Slovenije. Tretje leto tekmovanja na dræavnem nivoju je mladi sebeborski ekipi, ki v povpreœju øteje 24 let, prineslo najveœji uspeh doslej, saj so po petih tekmovanjih v Kamencih, Hajdoøah, Øtrekljevcu, Kamniku in Økofji vasi pristali na zelo dobrem 5. mestu. Spomnimo: lani so konœali na 6., leta 2004 pa na 10. mestu. Tekmovalna desetina se æe pripravlja za novo sezono, saj je njihova velika æelja, da bi se uvrstili med tri najboljøe enote v dræavi, s œimer bi si priborili pravico do sodelovanja na gasilski olimpiadi oziroma gasilskem svetovnem prvenstvu (predvidoma leta 2008). Nabavili so tudi nekaj nove tekmovalne opreme. TEØANOVCI: MANJ STRESA – VEŒ ZDRAVJA – V Teøanovcih, kjer so letos spomladi uspeøno zakljuœili projekt Æivimo zdravo Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota, so po majskem preizkusu telesne pripravljenosti oziroma testu hoje na dva kilometra pozno jeseni pripravili øe delavnico pod naslovom Manj stresa – veœ zdravja. Delavnico je vodila regijska koordinatorka projekta Æivimo zdravo Ema Mesariœ. TEØANOVCI: KOSTANJ ZA TURISTE – Folklorna skupina KTD Teøanovci je veœ vikendov v oktobru poskrbela, da so se lahko gostje zdraviliøœa in drugi obiskovalci posladkali s peœenim kostanjem. Iznajdljivi folkloristi so poleg v œasopisni papir zavitega peœenega kostanja brezplaœno ponujali tudi mlado vino. Kako malo je potrebno za popestritev turistiœne ponudbe! MARTJANCI: KOSTANJEV PIKNIK – Turistiœno druøtvo Martin iz Martjanec je pri nogometnem igriøœu pripravilo I. kostanjev piknik. Prijetno popoldansko dogajanje so si najmlajøi popestrili tudi z izrezovanjem buœ. Organizatorji so medse povabili tudi malœke iz bliænjega otroøkega vrtca, kjer so kostanjeve piknike prirejali æe doslej. Moravske Toplice 7. MARTINOV POHOD SE JE KONŒAL Z MARTINOVANJEM VII. Martinov pohod v organizaciji Obœinske øportne zveze, Turistiœno-informativnega centra in druøtev v obœini je bil tudi letos protiuteæ klasiœnim prireditvam ob martinovem, saj je veselo rajanje ob æivi glasbi z mladim vinom, peœenimi kostanji in tradicionalnim prekmurskim bograœem sledilo øele, ko so udeleæenci pohoda z lonœarskimi kozarci okrog vratu s koraki premerili veœ kot deset kilometrov poti. Øtartno mesto pohoda se vsako leto pomakne za nekaj kilometrov bolj proti zahodu obœine. Tokrat se je zgodilo celo, da je rekordno øtevilo pohodnikov, veœ kot 500 naj bi jih bilo, pot zaœelo v sosednji, murskosoboøki obœini. Razlog za øtart pri nemœavskem øportno-rekreacijskem centru je bilo odprtje novega de-la kolesarske steze med Nemœavci v Mestni obœini Murska Sobota in Martjanci. Za razliko od dosedanjih øestih zakljuœkov na Jelovøkovem bregu je bil cilj z osrednjo toœko – krstom moøta prestavljen pod øotor pri lovskemu domu v Moravskih Toplicah. Na stojnicah so se pohodnikom in drugim obiskovalcem v obliki vaøke trænice s svojo ponudbo predstavili bliænji vinotoœi in turistiœne kmetije. Najveœ je bilo domaœih jedi in vin, po zaslugi mediœarja in lonœarja pa je bilo tudi nekaj izdelkov domaœe obrti. Filovski Gaj BLAGOSLOVITEV MLADEGA VINA Vinogradniøko turistiœno druøtvo Gaj Filovci je tudi letos poskrbelo, da so na enem od treh krajevnih vinorodnih griœev – v Gaju, pri kapelici Marije Kraljice Druæine, pripravili blagoslovitev mladega vina. Krajøi verski obred z blagoslovom vin veœine vinogradnikov z Gaja je tudi letos opravil bogojinski farni æupnik dr. Stanislav Zver, ki je nadrobil nekaj misli o sv. Martinu kot velikem dobrotniku. Œeprav ne premoremo niti enega njegovega zapisa, sta se njegov lik in dobrota moœno vtisnila v srca ljudi, je dejal. Med mladimi vini je na krstu posebno mesto tudi letos zavzelo vino iz druøtvenega vinograda Vitis vitae (trta æivljenja), kjer so v okviru projekta PHARE skupaj z madæarskimi in avstrijskimi kolegi æe leta 2002 zasadili ampelografski vrt z veœ kot 50 razliœnimi vinskimi trtami. Pridelek grozdja ob trgatvi vsako leto stehtajo in doloœijo sladkorno stopnjo, iz grozdja razliœnih sort pa nastane zanimivo meøano vino. Po tretji trgatvi ga je bilo æe 165 litrov. Z martinovanjem pa so v Gaju opravili tudi blagoslovitev 14 temeljnih kamnov, ob katerih naj bi bile vmesne postaje Kalvarije Kriæevega pota. Joæe Gutman st., pobudnik za postavitev Kriæevega pota, je prepriœan, da bo pot z vsemi svojimi podobami zaæivela æe prihodnje leto pred veliko noœjo. Filovski breg ØALJIVI OBREDNI KRST Na Martinovo je uigrana ekipa Vinogradniøko-turistiœnega druøtva iz Dobrovnika obredno krstila mlado vino tudi v Filovskih goricah. Tradicionalno prireditev na tem obmoœju je tudi letos pripravilo Vinogradniøko-sadjarsko druøtvo Filovci. Dobro obiskani prireditvi martinovanja niso prisostvovali samo œlani druøtva, paœ pa tudi domaœini in drugi obiskovalci. Gostitelj letoønjega krsta je bil znani ljubiteljski vinogradnik Ivan Malaœiœ. Sama prireditev je potekala pred letos obnovljeno vinsko kletjo – cimpraœo na Filovskem bregu, kjer je v prijetnem vremenu potekal tudi druæabni del martinovanja. 14. december 2006 Pripravil: Geza Grabar TISZTELT POLGÁRTÁRSAM! ADVENTI GONDOLATOK El√deink misztikus decemberi regölését a jókivánságok sz√tték át, s bár az évútó havának kezdetén messzire elkerΔlt bennΔnket a havas tél, a légben mégis érz√dik az elmúlás, de egyben az új eljövetele is: a számvátés és a remények ideje. MögöttΔnk egy év: olyan esztend√, amire bΔszkék lehetΔnk, de nem elégedettek, hiszen itt a határ tövében még sokban adós nekΔnk, mint nagyapánik mondani szokták, az Isten és a császár. De nem várunk csodákat, mert mi goriœkói magyarok már régen rájöttΔnk, hogy a társadalom tartozik nekΔnk, azonban csak lassan, aprópénzben törleszti az adóságát és ha lépni akarunk, akkor els√sorban a saját er√nkre, rátermettségΔnkre, az itteni ember nagy életakaró kedvére számíthatunk. Kibírtuk mi földindulást, tatárt, törököt, plundrás németet, refomációkat, határhúzást, égszakadást, sok sok rendszert, s becsΔletΔnkre legyen mondva, minden megpróbáltatásból, harcból er√sebben, gyarapodva jöttΔnk ki. Mert volt összetartás, nem az apró parciális, félrehuzó érdekek uralkodtak. Ma száz meg száz veszély leselkedik ránk, könnyen mások eszközzévé válhatunk, s akkor nem leszΔnk magunk úra. Múltunk, jelenΔnk, emberi mivoltunk meg megköveteli, hogy nem hajthatunk alázatosan a fejet, hiszen bármilyen agyagos, keservesen megmΔvelhet√ is ez az dombos táj, mégis ide köt bennΔket gazdag erdeivel, lápos réteivel, domhátakon, völgyekben elterΔl√ szántóval. Mint ahogyan ide kötötte ezt a népet több mind ezer éven át, s mint ahogyan a magyar kitartott nyelvében, szokásaiban, hítében. S mint ahogyan az életben sem minden ideális, igy vannak surlódások a közösségΔnkben, de a Moravske Toplice Község keretein bel√l egyel√re megtaláljuk a számításunkat: a választás évében ezt az itteni lakosság ki is nyílvánította. Tudjuk értékelni a száz és több esztend√s tΔzoltóegyleteinket, kultúregyesΔleteinket, a központ létesítményt, amely Pártosfalván helyet adott a magyar közösség székházának, az orvosi rendel√nek, az anyakönyvi hivatalnak, a postának... Szólhatnánk a csekefai vízvezetékr√l, a ger√házi, szerdahelyi felújított faluotthonokról és tovább folytahatnánk a sorolást, de ennél még hosszabb lenne a szΔkségletek, az óhajok listája, amelyben els√ helyen a munkahelyek állnak, folytatódik az agrárberuházásokkal, a földmΔvel√k, állattenyész√k termékei értékesítésével, a közmΔvesítési érdekekkel, s befejezhetnénk a reménnyel, hogy ha meglesznek a méltó élet gazdasági és társadalmi feltételei, akkor a határmenti falvaink újra benépesednek, s a kétnyelvΔ iskolánkhoz, óvodánkhoz új tantermeket kell építeni... Ha letΔn√ évben eltökéljΔk, akkkor talán 2007-ben ezekb√l valamit valóra válthatunk. Kívánom a régi rege szerint minden polgártársamnak: »Aggyon isten ami nincsen ez új esztend√ben, tejet, búzát, bort, egészséget, megelégedést és sok békességet...« V prihajajoœem letu strnimo naøe vrste, saj le tako bomo uresniœili naøe zastavljene cilje in æelje: Vesele boæiœne praznike in sreœno, uspeha polno, strpno novo leto! Vörös Tibor MTK Magyar Nemzeti Önkörmányzat elnöke Tegnap harangoztak, holnap harangoznak, holnapután az angyalok gyémánt-havat hoznak. Én is mennék, mennék, énekelni mennék. Nagyok között kis Jézusért minden szépet tennék. Új csizmám a sárban szászszor bepiszkolnám, csak az Urnak a szerelmemet szépen igazolnám. Igy dudoltam én gyermek-hittel, Bátran 1883 csúf karácsonyában... És mi mit, hogyan dudolunk az a 21-ik század hatodik karácsonyában? Gyermekhittel? Kiábrándulva? Betegen, fázósan? Aggódva azokért, akiket a 21-ik század átkos pestise, a drogg, az aids kerített hatalmába, vagy aggodunk azokért, akiket kiΔztek otthonaikból, vagy azokért, akik menetelnek, mert hontalanok? Aggodunk, hogy szép vagy csúf a karácsonyunk lesz? Megannyi kérd√jel, vargabetΔ, amit az élet ró. De vajon ki irányítja az élet ceruzáját, amikor a sok mellésíkeredett betΔ, szó, mondat, élettörténet megíródik? Csupa kétely, csupa kérd√jel az életünk könyve. Megígérjük önmagunknak, házastársunknak, szüleinknek, élettársunknak, gyermekΔnknek, barátunknak, hogy holnap jobbak leszΔnk. Hányszor tettΔk már ugyanezt és mindig csak az üres szavakból menekültünk, újabb üres szavak felé. Most sem hívatkozzunk arra, hogy elmúlik a karácsony, aztán betelik a bΔvös kör. Utána már nem kell jónak lenni, azokra gondolni, akiket elítéltΔnk, és most csak az ünnepi ösztönzésére, látszat miatt szánjuk √ket. FélΔnk: bepiszkolódunk, sáros lesz a lábunk. Pedig, ha nem tudunk szeretni, másokért áldozatot hozni, akkor már nem csak a cip√nk, hanem a lelkΔnk is sáros lesz. El√ttünk ís éltek, velünk és utánnak is élnek jó és rossz emberek, mint ahogyan tegnap harangoztak, holnap harangoznak ... S ne hígyjük, hogy mi vagyunk a vég és a kezdet. Nem. Csak egy a sok közül. De mégis minden t√lünk függ: az is, hogy kiben hísszünk és kivel osztjuk meg a szeretetet: »De jó volna mindent, mindent elfeledni, de jó volna játszadozó gyermek lenni. Igaz hittel, gyermekszívvel a világgal kíbékülni, szerettetben üdvözölni – ez új esztend√ben...« Pivar Ella Juhász Gyula: Karácsony felé Szép Tündérország támad fel szívemben Ilyenkor decemberben. A szeretetnek csillagára nézek, Megszáll egy titkos, gyönyörΔ igézet, Ilyenkor decemberben. ... Bizalmas szívvel járom a világot, S mit az élet vágott, Behegesztem a sebet a szívemben, És hiszek újra égi szeretetben, Ilyenkor decemberben. ... És valahol csak kétked√ beszédet Hallok, szomorúan nézek, A kis Jézuska itt van a közelben, Legyünk hát jobbak, s higgyünk rendületlen, S ne csak így decemberben. * * * E verssel kíván kellemes karácsonyi ünnepeket, békés, boldog új esztend√t a Lipnica magyar nyelvΔ szerkeszt√sége... Pripravlja in ureja/Készíti és szerkeszti: Pivar Ella 2006. december 14. ≈ SZELLEMIDÉZ≈ UTÓN SZENTLÁSZLÓTÓL SZERDAHELYIG OSZI TALÁLKOZÁS A GORIŒKOI KÚTFUKKEL SzürkeszemΔ, piszkos es√ csurgott alá a mohás zsindelyfedélen, olyan volt a goriœkói ég, mint a mosatlan vászonyponyva, amelybe mélységesen beleette magát a szΔrkeség. Bóbískoló tyúkhadat riasztva a mester felráncigálta az elárvúlt mΔhely ajtaját: »Ez a legínyszoba vót« – veti oda huncutól: – »Estínként még mesterköttem, a falu legényei ide gyöttek, majd lassan innen szálíngúztak el a lányos házok felí.« Egy pillanatra fellobban szemében messzí ifjúságának tΔze, majd Horvát Imre, az utolsó csekefai söükfa csinyálú mesterségér√l beszél. Hogy mi az a ki nem mondható valami? A söügfa, sövegfa, a reformtus sírok egykori fejfája. Mondja, már régen nem rendeltek nála, ma a vállalkozók készen hoznak mindent, a reformátusság sem az, ami régen volt. Az id√s ember a mΔhely mélyén elbujtatott préss gerendáján mutatja, hogyan tudott báni annó tiz-húsz évvel ezel√tt a faragókéssel, s ha máskor nem ilyen hirtelenjében érkeznék, tudna √ még más mestermΔvet is mutatni, mert a szomszédban az öreg Jakosa mesternél leste el az asztalosság csínyát-bínyát. Jól jött a kis mellékereset, édesanya egyedΔl nevelte. Igérem jövök, hiszen egyre fogynak a goriœkói magyar falvak kútf√i, azok a biztos források, mint például Nemes Gyula, Zsohár Jen√, Vilma néni Szentlászlón. Most már csak egyszerΔen bekoppogok hozzájuk, mind ezen a novemberi es√s vasárnapon. El√ször Gyula bácsi, a földmΔves, molnár, amolyan mindenhez ért√ remek presbiter, hosszú évek során gyülekezeti gyámolító, hittanoktató, hétnél is több keresztje ellenére napra pontosan számol be az eseményekr√l. Nem azokról, amelyek tegnap, ma történtek, hanem öt, hat évtizeddel ezel√tt vele, száz és több évvel ezel√tt el√deivel. Ha tollat venne a kezébe, s ha még Zsohár bácsi, aki a nyolcvanat is túllépte, – a két ember gyerekeik, közös unokák révén sógorságban vannak –, némileg kiegészítené, remek 20-ik századi honi krónikává kerekedne memoárjuk. Kisfaluban Kolosa Sándor a forrásom. Erd√k mez√k, családfák, helyi események jó ismer√je. Mint megannyi kortanú gyakran támasztja alá az adatokat, mondván édesanyámtól, öregapámtól hallottam. Akárcsak Pártosfalván a Csahuk nagymama, Szerdahelyen Károlyi Elza, aki a családi hagyományokat síratja el, hiszen az egykori gerencsér nagyapa hagyatékát egy rossz pillanatban felszámolták. Itt-ott papirra vet néhány emléket. Néha betegen is fogad abban a reményben, hogy talán valamit síkerΔl megmentenΔnk az utókornak. Aztán ki a következ√? Tovább akarom vonultatni a névsort, de rádöbbenek, hiába koppogok néhány háznál, az én meséskedvΔ öregeim helyett fiatalok nyitnak ajtó. »Hát nem tudja? Nem régen temettΔk el...« A falu felett szürke ködös es√ben az aszfaltos út szája sáros kerékvágásba ásit. A kocsim fékje nyikorog, megállj parancsol a szokás, hiszen tízenöt évvel ezel√tt a határfelé nem volt kivánatos irányt venni. Az ülésbe süppedve leltározok: ki, melyik tanú mondana még tényeket a söügfákról? Talán Zakáll Pali bácsi, akinek a lábai megrogytak az élet súlya alatt, de még mesél√ kedvében van? Vagy Vilma néni a századik évéhez közelel√ örökfürge asszony? Vösös Albin bácsi? Tudom, ezekre még mind számíthatok, √k az én múltba tekint√ szemeim, forrásaim. Megannyi szívós református útód. A nemzedékeiket ötszáz éven át a tatárt, török, az ellenreformáció meg a számtalán súrlódás sem veszejtette el, hagyományaikat átmentették tíz-húsz generáción és most a megritkult kútf√knek elvágták a gyökerΔket. Közössen mentjΔk a menthet√t, de... A szürke ég újból megnyílt: az es√ nagy cseppekben visszaver√dik a kocsi tetejér√l. Az ilyen id√ kétballábbassá tesz minden vándort: vissza a faluba Nemes Gyulához. Mesélem, hogy feltérképeztem mind a 24 táblás söükgfát a temet√ben. Rámcsodálkozik. »Hát szép munka vót!« – dicsér meg. Egy kútf√ szájából ez felért három diplomával. Hallgatunk. Majd megtöri a csendet: »Közeledik a karácsony, az meséték a régi öregek, hogy a falu feletti ótemplom romjainál, szenteste éjfélben megszólalnak a kútba elásott harangok...« Pivar Tomøiœ Ella KEDVES LENDVAJI SÓGÓR MEG A TÖBBIEK! El√szö is fogagyátok üdvözletömet Goricskuru, ahun má készülünk a télre meg a karácsonyra. A zasszony, a ti ángyotok meg a gyerökök is szépön tisztölnek bennetöket. Mongygyák, írgyam meg, van egy kis szároz vorgánya, ami rátok vár, bár minálunk a zídín nem vót ollan jó gombatermís, mind tifelítök a sz√l√be, de mi gondutunk rátok, tuggyok mi a zillem, meg a tesféröm mégiscsag goricskúji vót, neki megjár jús jogán a vorgánya. Má régön nem levelesztΔnk, de tudom ti, akárcsag mi is, evótatok foglavo a birú meg a kisbirúk választásáve, na meg a nemzetiségi követökke. Bizisten, mind a ringispin, forog tovább a kerek, tinálotok meg minálunk is, úgy láccik, a régi mókusok futnak körbe – mindahogyan mondanyi szoktyok Goricskun. Bízisten, emút egy év. Vót benne rossz meg jó is. Jó, hogy egy kicsinyt összemelegΔtΔnk veletök lendvajijake, de úgy néz kΔ a nagy púszibaráccság egy kicsinyt lelankadott, de hogy hogyan lesz tovább a za zisten kezíbö van. Na, de az a f√, hogy tudunk szót értenyi, ha akarunk, bá mas se vattok nagy tisztölette erántunk. De kedves Sógor, nem is errΔ akartam írnya, hanem hogy van két nagy disznú, a zasszony terve szörínt még karácsony el√tt tort kö tartanyi mind a kettΔnek, ezér Te meg a tesvéröm hivatalossak vattok a levágásro. Ha hozú abbú a Mártonyko föszentΔt borodbú, akko mi is fövággyok a tisztöletötökre egyiket abbú a két ISO GORICKU sunkából, amit a zünnepökre tartogatunk. EgyΔn a kercaszomori rokony is, persze, ha nem éppen a parlament elΔtt tΔntet, deha √ nem is ér rá, a menyecske biztos átgyΔn. Itt a feleségöm lököd, hogy má illenyöket ne írgyak, mer ide semmi fehírszöméllök se gyöhetnek a zurik nékΔ. Mer ezután vigyázni kö a zerkölcsre, mer neaggy isten, ha más asszonya kétmájárra kezd híznyi, akko meg kΔ fΔzeti a kormánynak a zabortuszt. Száz ezöret. A békebeli ΔdΔkbe a zangyalcsinyáluk bére errefelí egy liter tejföl meg egy tík vót. Máma mindön máskíbb van, bizony Sógor, maga is vigyázzon ott a sz√l√be, mer még valami cicázásra rámehet a nyugdijja. Má megint ekalandozok a fijatalságomba. Ötfen évve ezelΔtt illenko tollat fosztottunk, meg tökmagot köpesztöttΔnk, sósnyátom körΔ a faluba éfílig, mas meg a feleségöm még a kocsmábo is egyΔn utánam. Hát kérdöm Sógor, nem csoda, hogy nem születík gyerök. Kedves rokony, szép jövΔ elΔtt állunk, mer Ljubljanábo osztat igérik, hogyha nem csinyálunk angyalt, akko megmarad a százezör. Nahát bizza, sokat spóruhatunk. De nem is erΔ akartam írnyo, hanem hogy mΔ Goricskún szépön gyarapodunk, igaz lefeli, de az is valami. BeléptΔnk a Zeurópába, monták lesz itt mindön, kosárre hozzák a zevrut, építΔnk mi öt gyárt, mas meg kisüstös pálinkaf√zΔre kinágatnak segélt. Ollanra, amit mi má tiz éve majnem mindön házná lerburítottunk, me senki se iszik szilvóriumot, csak fizkit. Keves Sógor, várunk bennetöket a disznútorra, az ollan régijes lesz, hogy le lehetne filmöznyi, mind a lakodalmat. Kécce is megnéztem, de tégöd sehún se láttolak, pedig mindön lendvavidíki magyar szerepüt benne. Ha nagy hó esne, te meg nem gyöhetni el, akko kíványok kellemes karácsonyt, boldog új évet, sok egíszségöt a jó borod efogyasztásho. Ha menök Lendvára gyΔlísbe, benézök hozzátok, me egyelΔre úgy döntöttΔnk, hogy megpróbálok veletök. Eviszöm a vorgányát. A zenyimek is üdvözlik a tiedeket. Kuruc Pétör Sógorod Goricskurú Obœinska gasilska zveza Moravske Toplice SEDMO SREŒANJE VETERANK IN VETERANOV Tudi 7. tradicionalno sreœanje veterank in veteranov Obœinske gasilske zveze (OGZ) Moravske Toplice – bilo je zadnjo soboto novembra v Andrejcih – je s øtevilœno udeleæbo potrdilo izjemno pripadnost jubilantov iz domala vseh 27 druøtev obœine gasilskim vrstam. Œeprav ti 70-, 80- ali celo 90-letniki (najstarejøi med njimi je bil tudi letos Koloman Sabotin iz PGD Vuœja Gomila, ki øteje æe 93 let) niso veœ fiziœno aktivni v svojih druøtvih, øe vedno œutijo, da jim pripadajo. Øe veœ, zanimajo se za aktivnosti, pobarajo o trenutnih razmerah delovanja, uspehih, teæavah ... OGZ Moravske Toplice je s sreœanji veteranov zaœela na prelomu tisoœletja, leta 2000, prav v Andrejcih. V tem œasu so se gasilski veterani sreœali øe v Bogojini, Prosenjakovcih, Teøanovcih, Fokovcih in Selu. Dosedanja sreœanja – prav tako tudi letoønje – so potrdila pravilno odloœitev takratnega vodstva zveze, da se starejøim œlanom vsaj enkrat v letu zahvalijo za aktivno operativno, organizacijsko in drugo vlogo v gasilstvu. Po tradiciji s podelitvijo plaket veterana vsako leto sprejmejo nove œlane. Tokratno sreœanje je bilo v znamenju veterank, saj je kar øest gasilk dobilo omenjeno plaketo. Veteranske vrste so letos okrepili: Anica Berden, Angela Neæiœ, Rozalija Oølaj, Terezija Lovrenœec in Agnezija Török (vse iz PGD Filovci), Ibolka Kutoø (PGD Srediøœe), Avgust Klar (PGD Ivanci), Friderik Cerovøek in Joæe Lovrenœec (PGD Bogojina), Geza Ozvatiœ (PGD Ratkovci), Joæe Bernjak in Franc Cipot (PGD Mlajtinci), Øtefan Lipai (PGD Motvarjevci) in Ludvik Lutar (PGD Andrejci). V pozdravnem nagovoru se je predsednik OGZ Moravske Toplice Øtefan Kuhar vsem dolgoletnim in prizadevnim œlanom gasilskih druøtev zahvalil za njihovo poslanstvo oziroma njihovo veœ desetletij trajajoœe delovanje na podroœju gasilstva. »S svojim humanim delom ste reøevali æivljenja in imetja. Organiziranost, opremljenost in usposobljenost je bila vaøa naloga in sedaj to s pridom prenaøate na svoje naslednike, za kar smo vam sedanji œlani zelo hvaleæni. Ponosni smo na vas,« je med Gasilskim veteranom – v vseh 27 PGD jih je veœ kot 200 – se je letos pridruæilo 14 novih œlanov, med njimi kar øest gasilk. PGD Filovci MLADI ROD GASILCEV drugim povedal predsednik in spomnil na nevarnost vse bolj odklonilnega odnosa sedanje druæbe do gasilstva. Tak odnos bo lahko imel hude posledice, je posvaril. Tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Ernest Eöry, ki kljub øtevilnim obveznostim ni izpustil druæenja z gasilciveterani, je veteranom izrekel javno zahvalo, saj so prav oni negovali in øirili idejo prostovoljnosti in humanosti vse do svojih naslednikov. Ker danaønje razmere prostovoljnosti niso naklonjene, je GZS prek mednarodnega gasilskega zdruæenja (CTIF) sproæila pobudo, naj organi Evropske unije vplivajo na evropski pravni red, da bo uvrstil prostovoljnost in humanitarnost med najveœje œlovekove vrednote. Neumorni predsednik slovenskih gasilcev je dejal, da je 10. novembra delegacija srednjeevropskih gasilskih organizacij æe obiskala vodstvo EU. Æupan Obœine Moravske Toplice Franc Cipot je zagotovil, da kljub nekaterim æe napovedanim spremembam na podroœju operativne organiziranosti delovanje gasilskih druøtev v prihodnje ne bo ogroæeno. Pred druæabnim delom je vodstvo OGZ Moravske Toplice skupaj s predsednikom GZS podelilo odlikovanja, priznanja in diplome o opravljenih izpitih specialnosti; PGD Suhi Vrh in PGD Berkovci pa sta ob tej priloænosti dobili plamenici GZS za minuli 70-letni jubilej. Program sreœanja so s øtevilnimi kulturnimi toœkami popestrili uœenci OØ Fokovci. Œeprav se gasilsko druøtvo Filovci ne uvrøœa med najstarejøa druøtva v OGZ Moravske Toplice, pa zagotovo sodi med najbolj delovna. Dokaz za to je tudi delo z mladimi, ki poteka æe vrsto let konstantno in naœrtno z vedno novimi generacijami. Vodstvo druøtva s predsednikom Joæefom Kulœarjem in poveljnikom Ivanom Malaœiœem na œelu se øe kako dobro zaveda, da brez podmladka ni kadrovskega izpopolnjevanja vrst operativcev, pa tudi vodstva druøtva samega. Na mlade gasilske naraøœajnike, ki so v tej sestavi letos tekmovali prviœ, smo postali pozorni na obœinskem gasilskem tekmovanju v Bogojini. Opazili smo jih zaradi njihove mladosti, ko so se nekateri le malo veœji od brentaœe pogumno lotili izvajanja gasilskih veøœin. Njihova mentorica Valerija Horvat, ki na nivoju OGZ vodi komisijo za gasilsko mladino, nam je povedala, da je to prvi korak na poti, da bodo imeli v Filovcih z leti ponovni øtiri ali veœ tekmovalnih enot, kot so jih imeli v preteklosti. Kaj veœ kot œastne udeleæbe na obœinskem tekmovanju niso mogli priœakovati, kljub vsemu pa jih minimalni zaostanek za najboljøimi ohrabruje, da bodo prihodnje leto øe bolj zavzeto vadili in dosegali øe veœje uspehe. Njihova povpreœna starost je namreœ øele 9 let. Mladi gasilski naraøœajniki PGD Filovci z mentorico Valerijo Horvat. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 14. december 2006 Tekmovanje OGZ Moravske Toplice LETOS PRVIŒ TAKTIŒNA MOKRA VAJA Obœinska gasilska zveza (OGZ) Moravske Toplice je bila izvajalec, gasilci iz Bogojine pa na tamkajønjem nogometnem igriøœu pri zadevni gostitelji letoønjega obœinskega tekmovanja. Udeleæilo se ga je 15 enot iz 12 prostovoljnih gasilskih druøtev. Sicer pa se je vsaj dvoje dejstev zadnjih let na najveœjem tekmovanju na obœinskem nivoju potrdilo tudi tokrat: precej skrom na udeleæba enot, ki so se na tekmovanje uvrstile po predhodnih tekmovanjih sektorjev Martjanci, Prosenjakovci in Bogojina, ter konstantno dobra pripravljenost tistih, ki se tekmovanj redno udeleæujejo vsako leto. V tem smislu je bil v krajøem razgovoru ta-Tudi letoønje tekmovanje je potrdilo, da Moravskih Toplic, Sela in Filovec. Med sedkoj po konœanem tekmovanju (ne)zadovoljen z vsemi kategorijami dobro delajo v central-mimi enotami œlanov A so uspeh iz lansketudi predsednik OGZ Øtefan Kuhar. Udele-nem obœinskem gasilskem druøtvu, v Morav-ga leta ponovili gasilci iz Krnec, ki so jim s æba na obœinskem tekmovanju ni bila takø-skih Toplicah, saj so se na tekmovanju poja-precejønjim zaostankom sledili gasilci iz na, kot bi morala biti, saj so manjkale øtiri vili s tremi enotami, veliko ne zaostajajo niti Kanœevec na drugem in Prosenjakovec na enote ali skoraj œetrtina vseh, ki so si na v obœinskem gasilskem centru Prosenjakov-tretjem mestu. Za njimi so se uvrstile enote sektorskih tekmovanjih izborile pravico ci. Pohvalno pa je, da primat najboljøega v iz Moravskih Toplic, Andrejec, Ivanec in Bunastopa. So pa œlanske enote ob testiranju œlanski vrsti æe nekaj let dræijo druøtva iz kovnice. Pri mladincih so tekmovali samo letos prviœ izvajale novo disciplino: taktiœno najmanjøih krajev. Andrejci, pri œlanih B pa Moravske Toplice. mokro vajo z vstopanjem v objekt na viøini. Med øtirimi enotami pionirjev (dve enoti, Z izvedbo in potekom tekmovanja so bi-Mladi so tekmovali v vaji z vedrovko in v Bogojina in Prosenjakovci, sta zaradi preko-li zadovoljni regijski poveljnik Anton Ranœiøtafeti s prenosom vode. raœitve starostne meje nastopili izven konku-gaj, poveljnik OGZ Joæe Œarni in æupan Po Kuharjevem prepriœanju je potrebno rence) so bili najboljøi mladi iz Martjanec, za Franc Cipot. Geza Grabar zaradi novih vsebin poæarne ogroæenosti to njimi so se uvrstili mladi naraøœajniki iz vajo nadaljevati in jo nadgrajevati v prihodnjih letih. Za izvajanje omenjene vaje se kljub zahtevi Gasilske zveze Slovenije (GZS) lani niso odloœili, saj za to niso imeli materialnih pogojev. Za dobavo omejevalcev tlakov vsem druøtvom v obœini je poskrbela OGZ, Predstavniki druøtva so poskrbela za 20-metrske tlaœne najboljøih cevi in osebno zaøœitno opremo z izolirnimi enot na dihalnimi aparati. S tem so se pribliæali predpisani opremljenosti. Sicer pa æupan, obœinskem svari Kuhar, z druøtvi, ki ne bodo izpolnje-tekmovanju vala predpisanih standardov opremljenosti in z vodstvom usposobljenosti, ne bo podpisal pogodbe o tekmovanja izvajanju javne gasilske sluæbe. in gosti. 80 let PGD Lonœarovci TUDI V LONŒAROVCIH SMO PRAZNOVALI Prelep avgustovski dan se je bleøœal v soncu in vsej svoji lepoti vabil goste od blizu in daleœ, da skupaj z nami proslavijo praznik naøega malega prostovoljnega gasilskega druøtva. Œeprav nas je malo, smo trmasti, kar smo tudi dokazali s svojim delom in marljivostjo, ki smo ju vloæili v naø gasilski dom in delovanje druøtva. Da bi lahko s ponosom pokazali rezultate naøega dela, smo pripravili sveœanost ob 80. obletnici ustanovitve druøtva. Kulturni program so pripravili domaœi vaøki øolarji, ki obiskujejo OØ Fokovci, pod vodstvom mentorice Monike Makari, v sveœanem delu pa so nas ogovorili in podelili nagrade zasluænim œlanom naøega druøtva Ernest Eöry, predsednik GZS, Øtefan Kuhar, predsednik OGZ Moravske Toplice, æupan Obœine Moravske Toplice Franc Cipot in predstavnik Zavarovalnice Triglav. Sveœanosti so prisostvovali tudi Joæe Œarni, poveljnik OGZ Moravske Toplice, gasilci sektorja Prosenjakovci, gasilci iz Kriæevec in Beznovec, predstavniki pokroviteljev in drugi. V kroniki o delovanju druøtva smo posebej omenili sodelovanje gasilcev in vseh krajanov Lonœarovec, saj smo glede na naøo majhnost tesno povezani med seboj. Tako je bilo æe od nekdaj in upamo, da bo tako tudi naprej. Tudi naøe druøtvo se je skozi œas delovanja sreœevalo z organizacijskimi ali finanœnimi teæavami, vendar smo z nesebiœnim, humanitarnim, veœkrat tudi s prostovoljnim delom uspeli premagovati teæave. Utrjujemo pomen gasilstva, humanitarne pomoœi in prijateljstva, vœasih pa tudi gole tekmovalnosti, da lahko praznujemo tako visok jubilej obstoja. V pripravah na praznovanje smo æe predlani zaœeli obnovo gasilskega doma, saj ga je æe precej naœel zob œasa. Z zbiranjem prostovoljnih prispevkov od naøih vaøœanov smo uspeli urediti notranjost: zamenjali smo okna, namestili police, uredili tlake, poloæili keramiœne ploøœice, zidove obloæili z ladijskim podom, uredili centralno kurjavo, na novo opremili kuhinjo ter prepleskali celoten gasilski dom. Za prelepo zunanjo podobo gasilskega doma in vaøkega zvonika, ki krasi osrœje vasi, se moramo zahvaliti za pomoœ Obœini Moravske Toplice. PGD Lonœarovci øteje 20 œlanov, pridno pa nam pomagajo vsi krajani, kakor tudi vsi naøi mladi, saj vemo, da se s solidarnostjo in skupnim delom da doseœi marsikaj. Srœno upamo, da bo tudi v bodoœe tako, da bomo gasilci lahko nadaljevali poslanstvo, ki nam je bilo zaupano æe ob ustanovitvi: pomagati vsakomur ob nesreœi, saj nikoli ne veø, kdaj bo nesreœa prizadela tebe. Suzana Koltai, PGD Lonœarovci 14. december 2006 Moravske Toplice ZAKON O ØPORTU Pripravlja se sprememba zakona o øportu. Koordinacijo ene izmed øestih regijskih razprav po Sloveniji za pomursko regijo v Moravskih Toplicah je prevzela regijska pisarna za øport. Veljavni zakon o øportu je bil sprejet pred osmimi leti. Predstavniki ministrstva za øolstvo in øport, ki so predstavili vsebino novele zakona o øportu, so se spraøevali, ali veljavna zakonodaja omogoœa uresniœevanje ciljev na podroœju øporta do leta 2010. V razpravi so se øportni delavci iz Pomurja zavzeli za nujno upoøtevanje øportnega minimuma v lokalni skupnosti, bolje kot doslej pa bi moralo biti opredeljeno tudi delovanje in pristojnosti obœinskih øportnih zvez. Vse bolj postaja vpraøljiv amaterizem v øportu, saj je vse manj posameznikov, ki so pripravljeni delati v øportu brez nadomestila. Z novelo Zakona o øportu bo oœitno potrebno doseœi partnerski odnos med tistimi, ki imajo javni interes na podroœju øporta – od organiziranega øportnega delovanja do poklicnega udejstvovanja v øportu, seveda pa bodo pri tem uspeøni, œe bo priølo do sodelovanja med lokalno skupnostjo, prisoten bo podjetniøki interes in, nenazadnje, interes koristnikov øporta. Pomurski pokal v tekih ZMAGOVALKA JE SIMONA GOMBOC Od konca aprila do sredine oktobra je potekalo tekmovanje v tekih za 5. Pomurski pokal (POM-P) v koordinaciji OØZ Moravske Toplice oziroma regijske pisarne za øport pri OKS. Na 19 tekmah je nastopilo blizu pet tisoœ tekaœev, glavnina seveda na Maratonu Treh src v Radencih. Na preostalih tekih so jih naøteli 2.740. V skupnem seøtevku vseh tekov je bila v æenski konkurenci daleœ najboljøa Simona Gomboc iz Ivanovec. Nastopila je na 13 tekih, zmagala pa na devetih, enkrat je bila druga in enkrat tretja. NOVI ZAKON O DRUØTVIH Dne 28.6.2006 je priœel veljati novi Zakon o druøtvih (Uradni list RS, øt. 61/2006), ki vsebuje naslednje pomembnejøe novosti: · Za zakonito poslovanje druøtva odgovarja tako druøtvo kot tudi njegova odgo vorna oseba (6. œlen). · Zakon omogoœa tudi pravnim osebam (najmanj tri), da ustanavljajo druøtva (8. œlen). · Naslov sedeæa druøtva ni veœ sestavni del sedeæa druøtva (9. œlen). Sedeæ druøtva predstavlja naselje, ki ga druøtvo doloœi kot izbrani kraj poslovanja. · Ime druøtva mora biti v slovenøœini (10. œlen). · Pri ustanovitvi zveze druøtev (najmanj 2 druøtvi) ne bo veœ potrebno sklepati pogodbe o ustanovitvi, temveœ bodo ustanovitelji vsa vpraøanja uredili v temeljnem aktu (16. œlen). · Opuøœena je obveznost overjanja podpisov ustanoviteljev, potrebno je priloæiti le seznam ustanoviteljev z njihovimi podatki in lastnoroœnimi podpisi (najmanj tri poslovno sposobne fiziœne osebe) (18. œlen). · Sprememba naslova sedeæa druøtva ne bo veœ zahtevala spremembe temeljnega akta (20. œlen). · Predpisana je obveznost revizije raœunovodskih izkazov za druøtva, katerih prihodki presegajo 200 miljonov tolarjev (27. œlen). · Nad druøtvom bo mogoœe opraviti steœaj, druøtvo pa lahko upnikom predlaga prisilno poravnavo (40. œlen). · Sodiøœe lahko izreœe prepoved delovanja druøtva za najhujøe krøitve ustave ali pa druøtvu, ki opravlja izkljuœno pridobitno dejavnost (41. œlen). Vsa druøtva pa bodo morala v skladu s 57. œlenom novega Zakona o druøtvih do 28.12.2006, to je v roku 6 mesecev od uveljavitve zakona, posredovati upravni enoti, na obmoœju katere je sedeæ druøtva, osebne podatke o zastopniku druøtva in sicer: · osebno ime, · EMØO oz. datum rojstva in spol, · dræavljanstvo, · naslov stalnega oziroma zaœasnega prebivaliøœa zastopnika druøtva, œe v Repu bliki Sloveniji nima stalnega prebivaliøœa. Upravna enota bo posredovane podatke vpisala v register druøtev. Branko Recek, predsednik OØZ Moravske Toplice Od tekaœev iz naøe obœine velja omeniti øe 16-letnega Roka Øeböka iz Sela, ki je s precejønjo prednostjo zmagal v konkurenci deœkov do 19 let. (Geza Grabar) OBŒINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA MORAVSKE TOPLICE LESTVICA po jesenskem delu tekmovanja 2006/2007 TRNJE 11 10 0 1 81 : 23 30 TEØANOVCI 11 9 1 1 69 : 29 28 ŒARDA 11 8 1 2 58 : 36 25 MOR. TOPLICE 11 8 0 3 52 : 29 24 MLAJTINCI 11 6 2 3 56 : 40 20 VUŒJA GOMILA 11 4 2 5 30 : 40 14 IVANCI 11 3 2 6 35 : 47 11 SEBEBORCI 11 2 3 6 33 : 39 9 FILOVCI 11 2 2 7 26 : 46 8 MOTVARJEVCI 11 2 1 8 26 : 56 7 NORØINCI 11 2 1 8 29 : 61 7 PROSENJAKOVCI 11 2 1 8 31 : 80 7 OBVESTILO Lovska druæina Moravci v skladu s 56. œlenom Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, øt. 16 z dne 20. 02. 2004) obveøœa imetnike kmetijskih in gozdnih kultur na obmoœju lovske druæine Moravci, da so imenovani pooblaøœenci upravljavca loviøœa za ocenjevanje økode na kmetijskih in gozdnih kulturah za dobo øtirih let in sicer za k. o. Martjanci, Moravci, Teøanovci, Vuœja Gomila, Fokovci in Suhi Vrh: JOÆE KREGAR, stanuje Œernelavci, Tavœarjeva 22, 9000 Murska Sobota Telefon: 525 11 98; GSM 031 398 946 FRANC BRUNER ml., stanuje Dolga ulica 84, 9226 Moravske Toplice Telefon: 548 18 79, GSM 041 260 910 ØTEFAN MAKOTER ml., stanuje Dolga ulica 46, 9226 Moravske Toplice Telefon: 548 12 13, GSM 031 559 871 Oøkodovanec je dolæan po 56. œlenu zakona o divjadi in lovstvu økodo prijaviti na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je økodo opazil in to pisno pooblaøœencu upravljalca. Øtefan MAKOTER, stareøina LD Moravci 14. december 2006 Nenavadne strasti navadnih ljudi BOØTJAN GROF POTUJE NA SVETOVNO PRVENSTVO Med znanimi øportnimi obrazi v naøi obœini je vsaj desetletje prisoten tudi Boøtjan Grof iz Sebeborec. Je œlan tamkajønjega strelskega druøtva, odliœne rezultate pa dosega zlasti v streljanju s standardno in serijsko zraœno puøko. Mnogim pa ni poznan njegov drugi, prav tako vztrajnostni øport – ribolov. Kot dolgoletni œlan Ribiøkega druøtva Murska Sobota je nam reœ tudi izvrsten tekmovalec v lovu na krapa z obteænikom. Kot nam je razloæil, je to najteæavnejøa in tudi finanœno daleœ najzahtevnejøa kategorija ribiøkega tekmovanja, ki se sicer deli na lov s plovcev, z umetno muho, casting ... Tekmovanje na krapa z obteænikom je zelo nenavadno, saj tekmovanje v ograjenem in za gibanje omejenem prostoru 8 x 8 metrov za vsakega tekmovalca traja nepretrgoma kar 48 ur. To pomeni, da tekmovalci na tekmovaliøœu v svojih postavljenih øotorih tudi prenoœijo, ulovljeni plen, ki mora tehtati veœ kot 1,5 kg, sproti prijavljajo komisiji, ki ga stehta in izpusti nazaj v vodo. Pri pripravi ribiøkih palic, vab in podobnem tekmovalcem lahko pomagajo prijatelji, ne smejo pa poseœi na podroœje dela v vodi. Boøtjan Grof z eno od svojih trofej. Za Boøtjanom je izjemno uspeøna ribiøka tekmovalna sezona, saj je v ekipnem nastopu s Stankom Æiækom in Miøelom Zadravcem na øtirih tekmah za dræavno prvenstvo v tej kategoriji zasedel odliœno 3. mesto in se uvrstil v dræavno reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto. Dræava gostiteljica tekmovanja øe ni znana, med kandidati pa sta Srbija in Juænoafriøka republika. Boøtjan ima za sabo tudi 100-urno mednarodno tekmovanje na Madæarskem, v tej kategoriji ribiøtva je pa tudi dræavni sodnik. Podobno kot v strelstvu sta tudi tu potrebni vztrajnost in dobra psihiœna pripravljenost, da si sposoben preæiveti dva dni in dve noœi na enem mestu. (G. G.) Na podlagi 21. œlena Statuta Obœinske øportne zveze Moravske Toplice in Pravilnika o proglasitvi najboljøega øportnika, øportnice, øportnega druøtva in øportnega delavca v Obœini Moravske Toplice komisija za izbor øportnika objavlja RAZPIS ZA IZBOR ØPORTNIKA, ØPORTNICE, DRUØTVA IN ØPORTNEGA DELAVCA OBŒINE MORAVSKE TOPLICE V LETU 2006 I. Razglasili bomo najboljøega, najboljøo ali najboljøe: – øportnika – øportnico – øportno druøtvo – perspektivnega øportnika do 16 let – perspektivno øportnico do 16 let – øportnika-co invalida – podelili priznanje øportnemu delavcu za dolgoletno delo v druøtvih II. Vsi predlogi morajo biti pisno utemeljeni in morajo vsebovati: ime predlagatelja, ime in priimek kandidata za izbor, rojstne podatke, kraj bivanja, naziv druøtva, za katerega posameznik tekmuje, vrsta in kraj tekmovanj ter doseæeni rezultati v letu 2006. Kandidati morajo imeti stalno prebivaliøœe v obœini Moravske Toplice. Predloge lahko posredujejo vsa druøtva, øportna druøtva, klubi, sekcije in øole v obœini oziroma izven nje, kjer posameznik tekmuje oziroma deluje in razpolagajo z rezultati, ter obœani obœine Moravske Toplice. Pisne predloge je potrebno posredovati najpozneje do 20. januarja 2007 na naslov: OBŒINSKA ØPORTNA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice S pripisom »Komisija za izbor øportnika leta« OØZ Moravske Toplice Komisija za izbor øportnika GLASOVNICA – PREDLOG za izbor øportnika, øportnice, øportnega druøtva ... leta 2006 v Obœini Moravske Toplice öö ö ö Kategorije øportnikov Ime in primek Naslov Vrsta øporta Øportnik Øportnica Øportno druøtvo Perspektivni øportnik do 16 let Perspektivna øportnica do 16 let Øportnik-ca invalid Dolgoletni øportni delavec S to glasovnico lahko kandidate predlagajo vsi obœani Obœine Moravske Toplice. Glasovnico predlaga / Ime in priimek: Naslov: Podpis: 14. december 2006 Øege in verovanja naøih prednikov ŒAS OD LÍCIJE DO TREH KRALOV KO SONCE UMIRA IN SE SPET RODI V zgodovinskih œasih je dogajanje v naravi pripomoglo, da so nastale ob zimskem kresu, solsticiju, svojevrstne predstave o vraœanju rajnih, oæivljanju neøtetih œarov in mogoœe je bilo gledati v prihodnost. To je bil œas, ko je bil svet odprt – mundus patet – vsemu zlu in tudi dobremu. Po verovanju mnogih civilizacij se nevidni nadnaravni svet odpre na kratke trenutke in mogoœe je pogledati v prihodnost, dognati svojo usodo in jo z magijo tudi spremeniti. Ta œarni œas je æe od pradavnine poln mistiœnega priœakovanja in krøœanstvo ga je z nekaterimi prikritimi poganskimi øegami in verovanji z boæiœem preneslo tudi v novi vek, v naøe obiœaje od dneva sv. Lucije do sv. Treh kraljev, ko se skleneta oba boæiœna kroga. Lucijino, Lícinje (12. december). Pred uvedbo gregorijanskega koledarja 1582. leta je bil to najkrajøi dan v letu, zato so ga obdali s œarom, ki ga ima danes sveti post. Na ta dan so zaœeli opazovati vreme in do boæiœa delali lícinjin kalendar: vreme teh dni naj bi kazalo na mesece v naslednjem letu. Ljudje so obdobju od Lucije do boæiœa pripisovali œaroben vpliv, ko imajo prepovedana dejanja namen odganjanja zlih duhov, zlasti œarovnic. Skrivaj so zaœeli iz sedem vrst lesa brez æebljev rediti lícijin stoul, ki ga je izdelovalec na sveto noœ prinesel v cerkev, da bi med povzdigovanjem videl veøke cumprnice, vendar je moral takoj zbeæati, ker bi ga raztrgale. Obranil se jih je tako, da je po poti trosil mak in zamotil preganjalke. V kriæiøœu je okrog sebe z leskovo øibo narisal rís, in hudobe ga niso veœ dosegle. Podobno kot na Barbarinje so tudi na Lícinje polaæeniki hodili po kokodákanji, æenska ni smela peœi kruha, øivati ali prati, saj bi Lícija perico odplaknila. Prav tako æenska ni smela prva priti k hiøi, ker bi prinesla nesreœo. Vsiljivko so odgnali z brezovo met-lo. Na ta dan so pekli licijinske pogaœe, za vsakega druæinskega œlana po eno. Œe se je katera razpoœila ali osmodila, je njen lastnik øe tisto leto zbolel ali celo umrl. Drugod so te pogaœe shranili in dajali predvsem besni æivini. Na veœer tega dne so zle Luce (poganske oznanjalke teme) straøile otroke: ovite v belo rjuho so na kroæniku nosile iztaknjeno oko, ki je ostalo od kolin. Sveti post (24. december). Dan pred boæiœem imenujejo sveti post, ko se kristjani odreœejo hrani, se pripravljajo na sveti veœer, na polnoœnico. S tem dnem se priœenjajo koledni svetki, dvanajsteri dnevi ali vouœje noœi, ki trajajo do sv. Treh kraljev. Na sveti post pride najbolj do veljave osrednji pomen druæinske mize. Na njo in pod njo so dolga stoletja polagali vse, kar je imelo namen priœarati, bajati rodovitnost. Mizo so pokrili z dvema prtoma, na vogale so poloæili sol, œesen, œebulo, tudi kolaœ kruha, ponekod tudi valék in bankaø ter pokrili s prtom. Pod mizo so dali poljedelsko orodje: lemeæ, œrtalo, koso, biœ, v koøari ali v piskru pa vsakovrstno semenje in zrnje, seno in slamo. Œez praznike so jedli s te mize. Na sveti post zjutraj navadno niso niœesar zauæili; nekoœ so se na ta dan postili tudi evangeliœani. Za kosilo so navadno imeli mleœen graj, makove gibice, øklojce, graj na süjon, krompir na ajdovoj kaøi, peœene tikvi, bilicino preægano juho, ajdovo kaøo, bibe ali gibanice krapce, makovice, v Mlajtincih pa makove krapce z medom, v Bogojini repnjáœe. Od krapcev, bib, gibic, repnjaœ ali makovic je vsakdo moral pustiti krajœke prvih kosov, da jih je gospodinja shranila in jih na Øtevanje pred polaganjem dala æivini, da bi imela veœ mleka. Drobtine z mize so v œasu svetkov zbirali in gospodinja jih je na Janoøovo zmetala na sadna drevesa z upanjem za boljøo rodnost. V Norøincih so na sveti post v dvoriøœna vrata zabodli trnje, da ne bi mogle œarovnice k hiøi. V Filovcih so med potjo k polnoœnici opazovali, na katerem plotu se suøi perilo, ker so tam prebivale œarovnice. Dekle pa je pred odhodom v cerkev zlilo vodo na cesto in prvi mimoidoœi fant naj bi postal njen moæ. Vsi so øli k polnoœnici, saj so v Bogojini pravili, da na sveti veœer nihœe ne sme spati, ker bo sicer silje na polju obleæalo. Ivanœarke so pri polnoœnici, ko je ministrant zazvonil, govorile: »Svét, svét, sama tikef vsepovséd!« Moøki pa je v æepu nosil proso, da bi v cerkvi videl œarovnice. Po polnoœnici je gospodar pogledal k æivini in œe je sam bil cumper, je lahko sliøal, o œem se menijo. Boæiœno drevo – boæiœ ali jaslice – so nekoœ postavljali bolj redko; kveœjemu so obesili smrekovo vejo in nanjo orehe ter rdeœa jabolka, boæiœnice. Boæiœ, sveti den (25. december). Po verovanju prednikov ob polnoœi prenehajo vse cumprnije, na boæiœni dan je treba slaviti, jesti najboljøe, kar premorejo pri hiøi, predvsem kuretino, prikuho, zelje in genjene pogaœe. Øtevanje (26. december). Dan po boæiœu so se zlasti dekleta umivala v vodi, v kateri so bila rdeœa jabolka. Tudi na ta dan so hodili polaæiœi voøœit sreœo: »Vért naj bou kak v øumi jelen, vertinja kak srna, lápci pa kak záfci...« Na Øtevanovo so zjutraj konjem dali mákovico, ki so jo spekli na sveti post, vodo za sreœo pa so prinesli s sosednjega studenca. Na Jánoøovo (27. december) v cerkvi blagoslavljajo vino: œe je ostalo kaj starega blagoslovljenega vina, in prav tako nekaj novega, so izlili po vinogradu. Blagoslovljeno vino je zdravilo proti glavobolu, strahovom, ponudili pa so ga tudi tistemu, ki je odhajal na daljno pot. Ponekod so tudi na Janoøovo hodili tepeækat. Neduæna deca – Heroudeæovo (28. december). V Filovcih, Bogojini, Ivancih so deca hodili po pámetivi, rodivat, derit. S pametnico, spleteno na osen, iz osmih øib pantovca (ive), so biœali vse œlane druæine; dekleta so tepli z besedami: »Ródi, ródi, dekla k mouæi!« stare pa: »Friøki, zdravi! Friøki, zdravi bojte, nikaj se ne kregajte. Vino pijte, ne vodou!« Staro leto (31. december). V Ivancih in drugih krajih so na veœer starega leta hodili pésmarje od hiøe do hiøe spejvat, nouvo leto popejvat; pri tem so morali zelo paziti, ker je vsaka zmota prinaøala nesreœo nad hiøo. Novo leto (1. januar). Na prvi dan mladega leta so vsi domaœi hitro vstali, se umili v vodi, ki jo je gospodar prinesel s sosednjega studenca, da bi bili celo leto zdravi in friøki. Navsezgodaj so priøli k hiøi polaæiœi – prvi obiskovalec v letu mora biti moøki, ker æenska prinaøa nesreœo. Poznamo razliœna besedila polaæiœev: »Bog van daj v eton nouvon leti sreœo, zdravje, veselje, obiljé, krüja, vina, vsega za(do)volé, düønoga zveliœanja pa najveœ«. Polaæiœe so obdarovali. Œe so ostali praznih rok, so nad hiøo klicali nesreœo: »Boug van daj stou livof pa edno prase, pa øœe naj tisto odnese.« Na novo leto so jedli le svinjsko meso, svinjsko glavo v zelju, po sploøno razøirjenem œaranju, da kura koplje (sreœo) vselej proœ, nazaj, svinja pa z rilcem naprej (k hiøi). Ljudski vremenarji pravijo, da nam vedréno novo leto prinese dobro æetvo. Na ta dan je treba pred vzhodom sonca posejati mak, da ne bo œrviv. Sveti Trije kralji (6. januar). Na trikralé so kadili z miro po hiøi in odganjali zle duhove, pobirali darove za uœitelja in kantorja. Na predveœer praznika so hodili otroci in mladi od hiøe do hiøe in peli starinske koledne pesmi. Po stoletnih opazovanjih, œe na tri kralé potoki in mlake niso zmrznile, so v Moravcih vedeli, da bo tisto leto dosti sena. Na pragu novega leta øe vi pobrskajte po spominu. Morda se vam posreœi polepøati predboæiœni œas po stari øegi in v soju pisanih luœi zaznati svoje korenine. Ella Tomøiœ Pivar 14. december 2006 Vrtec Martjanci ÆIVLJENJE JE UŒENJE – NAJ BO VESELO Vrtec Martjanci je del javnega zavoda Vrtci obœine Moravske Toplice. Œeprav nismo na narodnostno meøanem obmoœju, se je v letoønjem øolskem letu k nam prikradel madæarski jezik. Za to je v veliki meri »kriva« naøa nova pomoœnica, Timea Bogdan, nekaj »krivde« pa sem pripravljena prevzeti tudi sama. V tem øolskem letu sem vzgojiteljica v drugem starostnem obdobju, kjer so otroci stari od 3 do 6 let. Ti otroci so v obdobju, ko skozi igro sprejemajo prav vse – tudi tuji jezik. Zato sva se s Timeo dogovorili, da bova sledili geslu ob tednu vseæivljenjskega uœenja ÆIVLJENJE JE UŒENJE – NAJ BO VESELO in otroke skozi igro, ki je ponavadi vesela, seznanili tudi z madæarskim jezikom. Zaœeli smo pozdravljati v madæarskem jeziku, spoznali smo vljudnostne izraze, ki nas vsak dan spremljajo v vrtcu: izvoli, prosim, hvala. Tudi preøtevali smo kaj kmalu v madæarskem jeziku. Timea je pobrskala øe po literaturi v madæarskem jeziku in poiskala nekaj iger, ki so bile primerne za nas, ki madæarskega jezika ne poznamo. To so bile rajalne ali gibalne igre. V takønih igrah otroci naravnost uæivajo in jim jezik sploh ne predstavlja nobene ovire. Otroci so me pravzaprav zelo presenetili. Zelo hitro so si namreœ zapomnili tudi besedilo posamezne igre, sama pa sem imela pri tem veliko teæav. Ves œas sem mislila na to, kako bom nekaj narobe izgovorila, otroci pa so v izgovarjanju »tujih besed« naravnost uæivali. Bili so glasni in sproøœeni. Nikoli jim ni bilo dovolj igric. Æeleli so veœ in veœ ... Tisti najbolj zainteresirani za uœenje tujega jezika niso mogli niti jesti, ne da bi spraøevali Timeo, kako se pravi tej ali oni stvari v madæarskem jeziku. Osvojene besede so spontano uporabljali med igro. Tudi povratne informacije s strani starøev so priœale o tem, da so otroci osvojili kar nekaj besed v madæarskem jeziku in da jim je BILO LEPO. Otroci so imeli priloænost sliøati tudi knjiæni madæarski jezik ob branju zgodb v madæarskem jeziku. Prebrala in prevedla jim jih je seveda Timea. Kako smo se nasmejali, ko so otroci æeleli, da jim tudi naøa druga pomoœnica v oddelku, Marta, prebere zgodbo v madæarskem jeziku. Veselo pa je bilo tudi, ko smo zaplesali ob posnetku otroøke pesmi v madæarskem jeziku. Timea je izbrala pesem, ki nam je pisana na koæo – glasno in hitro. Takøni smo tudi mi. Æivljenje v naøem vrtcu se postopoma umirja. ØE NAPREJ SE UŒIMO – pa ne le madæarskega jezika, ampak TO in ONO. Øe naprej nam je lepo. Skoraj vedno pa je pri nas tudi VESELO! In prav je tako. Æivljenje je uœenje in prav je, da je veselo. LEP POZDRAV IZ VRTCA MARTJANCI ◊DV≈ZLET A MÁRTONHELY-I ÓVODÁBÓL Simona Kauœiœ, dipl. vzg. Pepelka in Miklavæ med najmlajøimi ŒAROBNE BESEDE: »RAD TE IMAM« Sobota, 2. december 2006. Sonœen dan, pa œeprav malo hladen. Pred evangeliœansko cerkvijo in vrtcem Moravske Toplice so se zbrali vsi, ki dajo kaj na tradicionalno, kulturno dogajanje v obœini. Seveda, adventni sejem. Naølo se je za vsakega nekaj. Kulturna druøtva, mediœarji, kovaøki ustvarjalci, vrtec, evangeliœanska verouœna skupina in mnogi drugi so razstavili in ponudili naprodaj svoje unikatne izdelke. Za otroke smo poskrbeli prav posebej, da Predstave je konec. Œaka nas novo pre-ne bi odøli domov razoœarani. V hotelu seneœenje. V pravljiœni deæeli moramo pri-Vivat, s katerim Vrtci Obœine Moravske ægati luœke, da bo do nas naøel pot Miklavæ Toplice dobro sodelujejo vrsto let, se nas s svojim spremstvom. In res jo je naøel. je zbrala mnoæica otrok in starøev. In kaj nas je nauœil? Œarovnijo in œa-Za dober in prijeten zaœetek sreœanja robne besede, ki jih moramo uporabljati nam je zapel otroøki zbor Osnovne øole prav vsak dan. Takole gre: z levo roko Bogojina. Œudovito. Uæivala sem z vsemi se primemo za desno ramo, z desno roœutili, saj so bili to nekoœ »naøi« otroci, ko se primemo za levo ramo. Sedaj smo otroci, ki so obiskovali naøe vrtce. Zapeli objeti in pravimo: »Rad (ali rada) se so lepo kot slavœki. imam.« Zatem damo roke narazen, stopi-Ko so pevci zapustili oder, smo vsi mo do mamice, oœka, prijatelja ... do nestrpno œakali, kdaj se bo pojavila Pepel vseh, ki jih imamo radi, in reœemo: »Rad ka. Pravljico je zaigralo Druæinsko gle (ali rada) te imam.« daliøœe Kolenc. Koliko manj gorja bi bilo na svetu, œe Verjemite mi, prav vsi smo uæivali, ko bi vsi ubogali in bi vsak dan velikokrat smo opazovali naøe malœke, kako ob gle povedali te œarobne besede: »Rad te danju predstave posluøajo, sodelujejo, se imam!« smejejo, dræijo resno ... Otroci so bili la- Tudi æupana Franca Cipota je Miklavæ kaji, plesalci na kraljevskem dvoru in se nauœil te œarovnije. veda ne smem pozabiti na glavno vlogo Bilo je lepo. Otrokom smo dali obilo naøih otrok. To je bil princ Blaæ, ki je s kulturne zabave, saj v letu KULTURE na-Pepelko preplesal vse do polnoœi – tako njo ne smemo pozabiti. vsaj pravi pravljica. Danica Horvat 14. december 2006 Moravske Toplice ADVENTNI SEJEM – ZAŒETEK PRAZNIŒNEGA DECEMBRA V organizaciji Turistiœno-informativnega centra (TIC) Moravske Toplice se je z adventnim sejmom v aleji pred evangeliœansko cerkvijo zaœel ciklus prireditev, imenovanih Prazniœni december v Moravskih Toplicah. TIC Moravske Toplice je æe lani uspeøno pritegnil vrtce, druøtva, obœino, Terme 3000, evangeliœansko cerkev in druge. Na podoben naœin so sestavili tudi letoønji program decembrskih prireditev, ki æe postajajo sestavni del turistiœne ponudbe kraja. Na adventnem sejmu v soboto, 2. decembra, se je obiskovalcem predstavilo kar deset razliœnih ponudnikov domaœe in umetnostne obrti ter drugih izdelkov iz obœine. Œasu primerno je bila najbolj obiskana prodajna razstava adventnih venœkov in aranæmajev. Adventni sejem je v parku pred vrtcem tudi tokrat odliœno dopolnila pravljiœna deæela, za najmlajøe je bila v hotelu Vivat na sporedu igrica za otroke, v cerkvi pa adventni koncert moøkega vokalnega kvinteta. (G. G.) Martjanci RAZSTAVA ADVENTNIH VENŒKOV Po zaslugi zelo delovnega Turistiœnega druøtva Martin so bili Martjanci zadnja dva dneva pred prvo adventno nedeljo tudi letos v znamenju bliæajoœih se boæiœno-novoletnih praznikov. Boæiœno-adventi sejmi, ki so prejønja leta v zaœetku decembra potekali pred tamkajønjo æupnijsko cerkvijo, so po øtirih letih letos nadomestili z razstavo adventnih venœkov v obnovljenem veœnamenskem prostoru v vaøko-gasilskega doma. Obiskovalci so bili prijetno preseneœeni nad bogastvom razstavjenih adventnih in boæiœnih aranæmajev, v prvi vrsti venœkov. S prodajo boæiœno-novoletnih voøœilnic so se razstavi pridruæili tudi malœki tamkajønjega vrtca. Predsednica Turistiœnega druøtva Martin Suzana Øtefanec Kodila nam je zaupala, da so œlani druøtva æe pred tem obiskali varovance Doma starejøih v Rakiœanu. Predstavili so jim svoje venœke, z varovanci pa so se lotili tudi izdelave novih. Tudi letos so se predstavili na adventnem sejmu v Moravskih Toplicah. (G. G.) KOLEDAR PRIREDITEV DECEMBER 2006, pripravlja TIC Moravske Toplice PRIREDITEV VSEBINA KRAJ DATUM/URA PRIREDITELJ INFORMACIJE TELEFON Boæiœno-novoletna voøœilnica Koncert Bogojina 16.12.2006 KUD Bogojina KUD Bogojina kud.bogojina @siol.com Dvoranski turnir v malem nogometu Turnir OØ Bogojina 16.12.2006 ob 9.00 ØD Filovci – sekcija mali nogomet Joæef Kulœar 041 340 359 Veseli december 11. Dan odprtih vrat Fokovci 22.12.2006 OØ Fokovci Suzana Deutsch 02 / 544 90 20 Boæiœni koncert Koncert Kult. dvorana v Filovcih 22.12.2006 ob 19.00 KTD Filovci Andreja Trajbariœ 02 / 547 11 24 Boæiœni sejem Turistiœna trænica, koncert Moire in Anje Moravske Toplice, evang. cerkev 23.12.2006 trænica ob 14.00, koncert ob 19.00 TIC Moravske Toplice TIC Moravske Toplice 02 / 538 15 20 Polnoœnica Obisk polnoœnice v Bogojini Bogojina 24.12.2006 Animacija Terme 3000 Animacija Terme 3000 02 / 512 21 56 Igrica za otroke Medvedki na sejmu, igrajo starøi otrok Mor. Toplice, hotel Vivat 24.12.2006 ob 16.00 Vrtci obœine Mor. Toplice VVE Martjanci Danica Horvat, vodja enote Martjanci 02 / 538 14 70 02 / 548 14 34 Boæiœni koncert Koncert pevskega zbora Radenska Mor. Toplice, evang. cerkev 25.12.2006 ob 17.00 Animacija Terme 3000 Animacija Terme 3000 02 / 512 21 56 Øtefanov pohod Pohod Vuœja Gomila 26.12.2006 KUD A. Gaøpariœ Stojan Horvat 02 / 547 10 84 Prazniœni december v Moravskih Toplicah Ponudba boæiœnih izdelkov in izdelkov domaœe obrti Mor. Toplice, evang. cerkev 28.12. 2006 zaœetek trænice ob 14.00 TIC Moravske Toplice TIC Moravske Toplice 02 / 538 15 20 Prazniœni december v Moravskih Toplicah Turistiœna trænica, koncert pevk iz Porabja in DU MT Mor. Toplice, evang. cerkev 29.12. 2006 trænica ob 14.00, koncert ob 19.00 TIC Moravske Toplice TIC Moravske Toplice 02 / 538 15 20 Prazniœni december v Moravskih Toplicah Turistiœna trænica, koncert skupine Zarja iz Puconec Moravske Toplice, evang. cerkev 30.12. 2006 trænica ob 14.00, koncert ob 19.00 TIC Moravske Toplice TIC Moravske Toplice 02 / 538 15 20 Silvestrovanje v Gaju Silvestrovanje Filovci - Gaj 31.12.2006 Druøtvo Gaj Joæe Gutman 02 / 547 12 48 LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Øtefan Ferencek, Franc Gomboc, Joæe Gutman, Nada Lutariœ (predsednica), Tibor Vöröø, Emil Vuœkiœ, Joæe Vugrinec • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Pivar (podroœje madæarske narodnosti), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – december 2006 • naklada: 2.300 izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si 14. december 2006