DRŽSF
POŠTNINA PLAČANA V GOTOV^,^
»V
'JANI
POŠT. HRAN. RAČUN 10.712. TELEFON 2105.
METOV,
GLASILO KMETIJSKE DRUŽBE V UUBUANI . _ ^
r-,'T5T
VINARSKEGA DRUŠTVA


//V KONJEREJSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU
Inserati se računajo po naslednjih cenah:
*'« strani.......Din 80 —
Vii strani . . , . . . . Din 160 — Vb strani.......Din 250 —
V« strani.......Din 350 —
V« strani.......Din 500 —
V. strani.......Din 700 —
Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20'—. vsaka nadaljna beseda 1 Din.
V i strani.......Din 1000 —
Vi strani.......Din 2000'—
Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom.
štev. 8.
V Ljubljani, 30. aprila 1931.
Leto 48.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine:
Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v lvanjkovcih pri Lovro Peto-varju; v Murski Soboti pri kmetijski podružnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri Matevž Stržaju; v Ptuju pri Kmetijskem društvu.
Umetna gnojila.
Cene veljajo za nadrobne in vagonske pošiljatve.
Apneni dušik 16/19% v pločevinastih posodah po Din 250 za 100 kg v vrečah po 235 Din. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Čilski soliter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 100 kg po Din 3.— za kg. Pri vagonskem in polvagonskem odjemu cena po dogovoru.
Kalijeva sol 42%. Na drobno po Din 164 za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo Din 85. Za 1 ha 200—300 kg. Pri vagonskem in polvagonskem odjemu cena po dogovoru.
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 124 za 100 kg Ljub-Ijana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Mešano gnojilo K. A. S. mineralno, ki vsebuje 8% kalija, 2% dušika in 8% fosforove kisline po Din 130 za 100 kg.
Nitrofoskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 146 za 100 kg, vreče po 50 kg Din 75.
Razklejena kostna moka. 30% fosf. kisline, >4 % dušika po I m 110,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po I iin 220.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Rudninski superfosfat 16% po Din 92.—, vreče po 100 kg Din 94.—, vreče po 50 kg. Pri pol- ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 110 za 100 kg. — Za 1 ha 300-^100 kg.
Thomasova žlindra 18% po Din 106, 19% po Din 112, 20% Din 118 za 100 kg, pri vagonskem odjemu cene po dogovoru. Opozarjamo vse naročnike, da se ne moremo vezati na 18%no blago, ker moramo prevzeti žlindro od tovarne le od 18—20%. Tovarne zamorejo blago dobavljati le po izpadu produkcije.
Semena.
Domača detelja . Lucerna ital. . . Lucerna banaška
Din 23.— Din 19.— „ 26,-
Bela detelja . . „ 48:— Franc. pahovka „ 38.— Esparzeta.....10.—
Zmesi travnega in deteljnega semena, sestavljene po strokovnih navodilih zgoraj imenovanih vrst stanejo: III. za srednjo težko zemljo ... kg Din 30.— Korenjevo seme, dolgo, zlatorumeno, po Din 22 — za 1 kg. Korenjevo seme, saalfeldsko, dolgo, zlatorumena po Din 38,— za 1 kg.
Semenska pesa Mamuth, rudeča po Din 9,— za 1 kg. Eckendorf rumena po Din 10.— za 1 kg.
To seme je jamčeno pristno severo-nemško najvišje ka-ljivosti.
Semenska grahora jara po Din 3.50 za 1 kg.
Semenski ječmen, jari po Din 3.— za 1 kg.
Semenski oves, originalni češki po Din 3.— za 1 kg.
Vreče iz jute kakor poštnine se posebej računajo po lastni ceni.
Krmila.
Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po Din 2 75 za kg, na drobno Din 3.80 za kg, najmanj 5 kg.
Lanene tropine za 38/40% beljakovin in tolšče po Din 2 60 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 7 za kg na drobno Din 8,— za kg, najmanj 5 kg.
Ribje olje za živino v ročkah po 3kg = 70 Din; se pošilja po pošti; v steklenicah po 3A litra Din 18.—, v steklenicah po VA 1 Dm 30; v posodo kupca po 22 Din za kg.
Promiul, pravilno sestavljena krma za perutnino, pospešuje nesnost kokoši. Na drobno po 11 Din kg, najmanj 5 kg.
Živinska sol v vrečah po 50 kg za Din 72 (samo v Celju).
Pekk hrana za živino z vitaminom po Din 62 za kg.
Rudninski kamen za lizanje komad Din 12, aluminijasti obroč k temu Din 15.
Živinorejski in mlekarski predmeti.
Slamoreznica KS 2A za ročni pogon Din 2000.
Slamoreznice Borek: JS8 po Din 1680, VS10 po Din 1890, VFS12 po Din 2200, VFSR12 z verigo po Din 2250, VFS14 z verigo po Din 2770, Alpina 12 po Din 2350, HLC za ročni pogon ah motorni pogon po Din 2600, z varnostno varovalko Din 2800, EAS za motorni pogon Din 3400, z varovalko Din 3700, EBBS za motorni pogon Din 3800, z varovalko Din 4100, Rapid 12 po Din 4300, z varovalko Din 4700.
Drobljač (šrotar) „Gloria 3" Din 3600, drobljač za ove» EMO po Din 2000.
Reporeznica Borek EWC po Din 980, EWL po Din 740, EWO po Din 740.
Reporeznlce, domače, male po Din 370, velike po Din 700
Telečji napajalniki po Din 130.
Gumijevi seski za napajalnike po Din 30.
Gobčni odpirači Expres Din 150 za komad.
Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1250, E2 za 100 lit. po Din 1400, F za 140 lit. po Din 2000; G za 200 lit. po Din 3800.
..Baltic" posnemalnik HF za 35 lit. Din 700, KI 10 lit po Din 1850, za 130 lit. s podstavkom Din 2750.
Pinie št. 1 za 5 lit. po Din 620, št. 2 za 10 lit. po Din 750.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po profesorju Gerberju po 50 Din.
Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja), v škatljicah po 25 gr po Din 12, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 500 gr po Din 180.
Brzoparilnik Alfa s pocinkanim kotlom, 50 literski po Din 1250; 80 literski po Din 1625; 120 literski po Din 1850.
Brzoparilnik Wema z bakrenim kotlom 70 literski po Din 1400; 90 literski po Din 1700; 130 literski po Din 1900.
Brzoparilnik domači, s pocinjenim kotlom 60 literski po Din 1030; 80 literski po Din 1150.
Garkon zoper rastlinske škodljivce 15 Din.
Garkon zoper živalske kožne bolezni 15 Din.
2ivinozdravniški predmeti (češki izdelek); požiralnikove cevi za teleta po Din 70, za goved po Din 180; trokarji za teleta po Din 70, za goved po Din 70, irigatorji kompletni (po 3 litre) po Din 80; obroči za bike poniklani po Din 26, navadni po Din 22; toplomer za merjenje vročine po Din 25 in 30; znamke za perutnino celoidne po Din —.25 za komad, aluminijaste z številkami po Din —.75 za komad, ušesne znamke za živino po Din 1.50 za komad.
Sikuro, hlevski odpenjač komad Din 10.
Sadjarski in vrtnarski predmeti.
Arborin v sodih po 100 kg po Din 9.50 za kg, v posodi kupca po Din 11 za kg.
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po l/a kg po Din 20, v ročkah po 3V* kg Din 50.
Dendrin za uporabo od 6—12%, stane kg po Din 8.50. Dobi se samo v našem skladišču Maribor.
Neodendrin za uporabo od 3—6"/o, stane kg po Din 12. Dobi se samo v našem skladšču Maribor.
Cepilna smola v škatljicah po l/s kg po Din 8; v škatljicah po >4 kg po Din 15; kg po Din 28.
Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 33 do Din 102.
Brusni kamni za Kundejevo blago po Din- 10 umetni in po Din 40 naravni.
Kultivatorji (ročni) po Din 26, 32, 38.
Prvovrstni vrtni noži, tobrezači) od Dni 50 do Din 54.
Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 20 do Din 42.
Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in goseničnih gnezd Din 135 do 150, peresa k škarjam po Din 1
Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190.
Drevesne žage Din 40 do 90.
Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18 do Din 40.
Strgule za drevje po Din 22 do 26.
Škropilnice ročne, Perras, bakrene po 1 lit. Din 200, oo 2 lit. Din 220, ponikljane 1 lit. Din 220. Podaljšane cevi za te škropilnice po Din 20 za komad.
Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke ..Nechvilie", ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patentnim razpršilnikom Din 2600.
Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20 tvrdke Nechwile s 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1200.
Samodelna nahrbtna škropilnica Vega francoski sistem z 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1540.
Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 740 komad, s pumpo na poteg po Din 740 za komad.
Razpršilnik Flick za visoko drevje po Din 110 za komad.
Škarje za striženje mej od Din 40 do Din 120.
Papirnati drevesni pasovi za lovljenje mrčesa po Din 3 za meter.
Papir za lepljive pasove po Din 1 za meter. Dobi se v ovitkih po 50 metrov.
„Hochst" lepilo za lepilne pasove: % kg po Din 26.—, kg po Din 48.—.
Rekord pasovi za lovljenje drevesnih škodljivcev, zavitek 20 m Din 35.
Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kg na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z embalažo vred. Po pošti se razpošilja le pločevinaste kante.
Raiije ličje, kg po 18.— Din.
VHaste lopate za rahlanje zemlje po Din 100.
Vrtne zalivalke „Jajag" 10 lit. Din 160, 12 lit. 180, 14 lit. Din 200, 16 lit. Din 215.
Vinogradniški in kletarski predmeti.
Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 80 za kg
Enonlt za čiščenje vina po Din 50 za ke.
Saloidln (antiklor natrijev tiosuflat) v sodih po ca 300 kg, a Din 5.60 za 1 kg, v manjših količinah po Din 6:— za i kg.
Uranija zelenilo v zavitkih po 1 kg a Din 60, po A kg Din 33.—, v zavitkih po 15 dkg Din 15.—.
„atopp" nastavke za šropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechvilie po Din 140.
Trtoe škropilnice, bakrene, original Vermorel po Din 480. prava fiancoska Superleur po Din 500, in orignal Austria po Din 500 za komad.
Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršilnik Deut po Din 130, navadni razpršilnih po Din 16. Prehodna pipa z brizgalno, cevjo s cedilom po Din 80 za komad.
Fenoftalajnov papir za preskušanje galične zmesi po Din 1 za zvez.
„Jullien" za čiščenje vina, za belo in rdeče % kg Din 30, % kg Din 50, 1 kg Din 90.
Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15 za meter.
Gumijeve krogljice po Din 2.— do 2.50.
Gumijeve plošče po Din 10.— za 1 komad.
Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
tvenlalnik za sode oo Din 60 za komad.
Žveplalniki, ročni, a Din 65 za 1 komad, nehrbtni original Vermorel Din 420.—.
Poljedelsko orodje in stroji.
Gnojnične sesalke (gnojne pumpe) 330 cm po Din 930, 360 cm po Din 950, 390 cm po Din 975, 420 cm po Din 100U, 450 cm po Din 1025, 290/420 cm po Din 1150.
Gnojnične sesalke F 400 Din 980 F 450 Din 1000.
Unojnična sesalka „Kremžar", dolžina 3 m Din 1250, 3.5 m po Din 1300; podaljšek 1.50 m Din 250.
Razpršilnik za gnojnične sode po Din 110.
Robkač za koruzo EMR po Din 1120, mali ročni po Din 110.
Lopate za štihanje po Din 24.
Lopate za nakladanje po Din 24.
Grablje železne, 10 do 16 zob po Din 12.50 do 20.
Vile železne, s tremi roglji po Din 14, s štirimi po Din 15.
Vile garantirane, s štirimi roglji po Din 25, s tremi roglji Din 23.
Francoski kljubi (irancozi) Rapid, mali po Din 35, veliki po Din 100 za komad.
Sackovi plugi in plužni deli:
R14MN po Din 1600, D10MN po Din 1050, D9SS po Din 1100, D8MN po Din 1000, D7MN po Din 900.— s pložno na vijake Din 1100, D6MNR 750, D5MNR Din 700, dvojni obračalni plug BW5 po Din 1650, dvobrazdni plug ZH9 po Din 1520, obračalni plug NW5 po Din 1130, NW7 po Din 1.150. Plug FE5X po Din 700.—, E6WN po Din 730, E6Y Din 750, K62N po Din 1.100.
Osipalnik DHUN po Din 700. Osipalnik BHR a Din 400.
(Jlave D9SS po Din 410, D8MN po Din 400, D7MN po Din 300; D6MN po Din 270; SUN na dve brazdi 420 Din, za osipanje 300 Din; HNW7 po Din 470, osipalnik DHUN po Din 480. Glave L5 po Din 200, L6 po Din 220, H6WN po Din 260.
Glave LRB4 za lesene pluge po Din 150.
Lemeži za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48.
Plazi za D6 in D7 po Din 15 za komad.
Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25.
Deske za D6MN po Din 90; za D7MN po Din 100.
Prevozna priprava za D7, D6 po Din 190.
Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1600, z 9 peresnimi noži po Din 1700.
Plužna z peresnim podzemeljskim rahljačem sistem Bendhaak po Din 1.200.
Plužna na vijake po Din 650.
Plužne, enokolesne po Din 170.
Brane:
Dvodelna njivska brana 4b, široka 166, težka 62 kg a Din 700.
Trodelna njivska brana IVa, široka 2.50 ni, težka 92 kg. Din 1300.
Dvodelna njivska brana I široka 2 m, težka 88 kg Din 1350.
Trodelna njivska brana Ia, široka 2.25 m, težka 107 m. Din 1450.
Travniška brane z zvezdnimi členki Z. 2. široke 1.50 m. težke 47 kg Din 700.—. Z 3 široka 1.85 m, težka 57 kg po Din 780.— . Z 5, široka 1.50 m, težka 53 kg po Din 720.—.
Travniške brane z noži N3, široke 1.80 m, težke 80 kg Din 1000. N 4, široke 1.50 m, težke 65 kg po Din 900.
Kombinirana travn. in njivska brana KWI. dvodelna, široka 1.50 m, težka 60 kg po Din 950, njivska brana KW2, ši roka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po Din 1350.
Lahke poševne IVaL po Din 520; IVbL po Din 450.
Brane na krožnike SEIOL Din 3500.
Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, glo-bočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 650, ročni po Din 160.
Izluščevalec za deteljo EVSM Din 1650.	,
Trijerjl (originalni Heidovi), razr. II/2 po Din 3100, Il/la po Din 2250 komad, V/2 po Din 4500.
Sejalni stroj Sack 1.50 m širok, devetvrstni BETTA p . Din 4550: sejalni stroj Sack 1.50 m širok, enajstvrstni BETTA po Din 4800.
Sejalni stroj Sack H9 po Din 2.700, H5b a Din 2.000.
Pracnerjev sejalni stroj Budučnost, trinajsvrstni pi> Din 4500.
Sejalni stroji. Dvovrstni sejalni stroj za koruzo pi' Din 900.
Senior ročne sejalice H po Din 920, L4 po Din 1.150.
Vitelj (gepelj) EGB po 3000 Din: EGF transmisija za vi telj ER po Din 1630, D800 po Din 540.
Bencin motorji Lorenz 3-4 KS Din 10.000, 3—4 KS sta bilni Din 9000, 4—5 KS prevozni Din 14.000.	•
Jermena za pogon strojev: 120 mm po Din 112 za lir 100 mm po Din 87 za 1 m, 90 mm po Din 78 za 1 m, 80 mm po Din 60 za 1 m, 70 mm po Din 49 za 1 m, 60 mm po Din 3' rt 1 m SO nam no Din 27 za 1 m. 40 mm nn Din 25 za 1 n
'KMETOVALCI!
Ne pozabite škropiti sadno drevje, vinsko trto, zelenjavo in tudi cvetlice proti boleznim in škodljivcem o pravem času, t. j., čim se razvije list in cvet, ako želite, da imate dober prinos.
Sadno drevje škropite z raztopino modre galiee in apnom, proti fuzikladiju aii škrlupu in tej raztopini dodajte preparat Arzol inSulfarol za pokončevanje jabolčnega in hruškovega cvetožera, raznih gosenic, ki grizejo mlade plodove in cvetne nastavke, plesni ali oidija in gnilobe (monilij;i) mladih plodov.
Vinsko trto je najbolje škropiti proti paležu ali perono-spori z modro galico in tej raztopini dadati preparat Arzol proti grozdnemu molju (kiseljaku) in preparat Sulfarol proti plesnobi ali oidiju. To zatiranje je najuspešnejše in na eenejše.
Zelenjavo in cvetlice škropite samo s preparatom A g r i t o x proti listnim ušem, raznim gosenicam in drugim zajedalcem.
Vsa pojasnila, cene in navodila o uporabi teh sredstev daje brezplačno .
wBIEJAWAw A. O.
BEOGRAD P esernova ul, 14.
Telefon št. 3-80
Glavno zalogo za Dravsko banovino in prodajo po tvor-niSkih cenah pri
KMETIJSKI DRUŽBI V LJUBLJANI
GENERALNO ZASTOPSTVO!
-ALPEKO" družba*z a z:	n
LJUBLJANA 0= ZAGREB	^_'
TELEFON 2P-30. 0 TEL.4-4--85
POHTLBHD - CEMENT
Znamke „SALONA" (Tower), „ TITAN", „EXEL-SIOR", „LAV0CAT" in „PR1MA" kakor tudi visokovredni cement znatrke „C0L0SSUS" in „MARTELL0" dobavimo v juta in papirnatih vrečah "sako množino po konkurenčnih cenah iz naših skladišč:
LJubljana:
Nasarvkeva 23
Celje:	Maribor:
KlavnlSka 1	ElnsplelerJeva J
Za vagonske dobave zahtevajte izjemne ponudbe!
„ALPEKO"
TRGOVSKO-INLUSTRIJSKA DRUŽBA, LJUBLJANA
GOSPODARJU • mh
PRED NAKUPOM VAŠIH GOSPODARSKIH STROJEV OBRNITE SE NA
K. 6 R. JEŽEK
TOVARNA GOSPODARSKIH STRO-
I	—	JEV, LIVARNA ŽELEZA IN KOVIN
I HI li MARIBOR - MEHE 103
A ^ _ T " ® " PRVOVRSTNI IZDELKI
V99990§" POPOLMO JAMSTVO - NIZKE CENE - NA OBROKE
Najboljšo,
jmaštm .....^»ag^asa — .:.:
Modre galico
Izdeluje tovarna
..Zorka" v Subotici
po staroznanem ausiškem (Aussig-Ustje) načinu, ki je zajamčeno 98—99°/o in najceneja, ker se izdeluje v naši državi in se ne plača carine. Produkcija je pod stalnim nadzorstvom ministrstva poljoprivrede.
Dobavlja:
Kmetijska družba v Ljubljani.
„HERAKLIT"
so edinstvene ognjavarne, izredno izolačne, lahke gradbene plošče s katerimi
napravite Vaše hleve suhe in tople
Če ste napredno misleči kmetovalec in izkušeni živinorejec boste vedli te prednosti primerno vpoštevati. Z HERAKLITom zidate naglo, poceni in dobro. V zdravih, suhih HERAKLIT - hlevih se počuti Vaša živina dobro, vidno uspeva in pridobiva na teži. Vaše krave dajejo več mleka. — Novi hlevi iz HERAKLITa odgovarjajo
najvišjim zahtevam sodobne tehnike za zidanje hlevov. Stari manjvredni hlevi se popravijo in izolirajo z vzidanjem HERAKLIT - ploščami. Stavbeni stroški so zmerni, ker lahko zidate brez pomisleka ob vsakem času. HERAKLIT - plošče se lahko obdelavajo, možno jih je žagati in z žrebeljmi pribiti. Plošče so lahke, zato transport v hribovite kraje ne dela nikakih težav. Odvoz od kolodvora opravite z domačo vprego. Zgradbe in prezidave opravite sami z domačimi hlapci. Pišite nam še danes eno dopisnico! V nekaj dneh ste v posesti obširnih pojasnil.
„MATERIAL" Ljubljana, Dunajska c. 36
Telefon štev. 27-16	trgovska družba z o. z.	Brzojavke: Material.
Tone Vovk - Bled.	SKLADIŠČA:	D Rakusch _ Celje
Fr. Berjak — Kranj.	A. Čufer, Jesenice.	V. Kuhar — Maribor.
Jos. Hladnik — Rakek. Jos. Klemenčič - Novo mesto. Viljem Dengg — Ptuj.
VINARSKEGA DRUŠTVA /N KONJEREJSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU l
Izhaia 15. in zadnjega v mesecu — Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane 30 Din, za tnotemstvo 40 Din letno — Posamezna številka stane 2 Din Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3.
Glarna urednika: Ing. Rado Lah in Franjo Kafol.
štev. 8.
V Ljubljani, 30. aprila 1931.
Leto 48.
VSEBINA: Poljanska drevesnica — last banovine. — POLJEDELSTVO in TRAVNIŠTVO: Nekaj misli in nasvetov za naše kmete v sedanji gospodarski krizi. — Dvignimo rodovitnost naših kulturnih tal! — SADJARSTVO in VRTNARSTVO: Najboljši naši orehi. — Preizkušnja raznih sredstev za zatira lje listnih uši. — Presajanje zelenjadnih rastlin. — Notice. — VINARSTVO in KLETARSTVO: Vinarske zadruge in raciona izacija dela v vinogradništvu. — Svetovna vinska kriza in nje vzroki. — Pravila Vinarskega društva. — Vprašanja in o lgovori. — Društvene vesti. — Razno. — Meteorološka opazovanja. — ŽIVINOREJA in MLEKARSTVO: Pripravite živino za pdšo! — Svinjska kuhinja. —'Vestnik Centralnega mlekarskega društva. — Notice. — KONJEREJA: Važnost konje eje v gospodarstvu. — Uvoz driginaTnih belgijceV v Drav. banovino. — ČEBELARSTVO: Čebelar v maju. — GOZDARST/O: Ali' je dovoljeno spravljati les' in druge gozdne pridelke čez tuja zemljišča? — ZADRUŽNIŠTVO: Kupovanje vrednostnih papirjev in naše zadruge. — DRUŽBENE ZADEVE in RAZNO: Uradne vesti. — Gospodarske vesti. — Razne vesti. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Predavanja pri kmet. podružnicah v mesecu maju. — Tržne cene.
Poljanska drevesnica — last banovine.
Ing. Rado Lah.
Po napoleonskih vojnah je tedanji avstrijski cesar Franc I. z dekretom od 26. septembra 1814. obnovil Kmetijsko družbo na Kranjskem, njena pravila pa po raznih izpremembah potrdil šele 8. aprila 1. 1820.
Prvi ustanovni občni zbor Kmetijske družbe kranjske je sklical tedanji deželni guverner in pokrovitelj družbe Jožef grof Swerts-Spork dne 20. novembra 1. 1821., na katerem je bil za predsednika izvoljen vpokojeni gubernalni svetnik pl. Buset, za tajnika Ivan Gandin pl. Lilienstein, za odbornike pa: g.r.u.az^sk« pieiekt hiadnik, profesor Kersnik, mestni župan ljubljanski Hradecky in okraini komisar Zen-ker. Tedaj je štela Kmetijska družba 32 rednih in 64 častnih članov.
Prvi redni občni zbor Kmetijske družbe ie bil 1. julija I. 1822., na katerem se je med drugim sklenilo, da izroči družba iz svojega zemljiškega posestva (na današnjih Prulah med Ljubljanico in Gruberjevim kanalom in na Ljubljanskem barju) gospodu Jožefu pl. Vest, provizoričnemu profesorju za kmetijstvo na tedanjem liceju v Ljubljani, pet oralov orne zemlje, da ustanovi na njej drevesnico, deloma jo pa uporabi za kmetijske poskuse.
Posebna komisija družbenih članov je pa ugotovila, da ta svet ni primeren za drevesnico, ker je preveč odprt in izpostavljen poškodbam, pa tudi preveč močvirnat. Zato je stavila predlog, da se ta zem-
ljišča odprodajo, na mesto njih pa kupi Poljansko pristavo (Pollander Meierhof). Ta predlog je komisija podkrepila s tem, da je to zemljišče izpostavljeno vplivu solnca in zraka, njegova zemlja je prikladna za drevesnico in za razne poskuse, prostor je dovolj obsežen in z ograjo zavarovan pred zlonamernimi poškodbami.
Ta predlog komisije je drugi redni občni zbor Kmetijske družbe novembra 1. 1822., ki ga je otvoril tedanji deželni guverner in protektor družbe Jožef Kamillo pl. Schmidburg, soglasno sprejel ter pooblastil odbor, da oceni Poljansko pristavo in sklene kupno pogodbo. Obenem je izdal nalog, naj se ostala družbena zemljišča na Prulah in na Barju odprodajo. (Travniki na Prulah se pa tedaj niso prodali, ampak se vsaka tri leta dajali v najem na javni dražbi, za kar je družba na pr. v 1. 1829. dosegla letno najemnino od 276 gld. 39 kr.)
Na podlagi tega sklepa občnega zbora je Kmetijska družba stopila v stike z lastnico Poljanske pristave gospo Margareto Fallavania, ki je zanj zahtevala 6000 gld., z dopisom od 14. oktobra 1. 1822. pa znižala kupnino na 5300 gld. in 24 zlatih cekinov za napitnino (Schliisselgeld). Po cenitvi posebne komisije je znašala tedanja vrednost tega dvorca z vsemi poslopji vred 4776 gld. 20 kr., ugotovljena s poročilom 30. decembra 1. 1822. Vsled te cenitve je lastnica s svojim dopisom od 20. januarja 1823. ponovno znižala svojo zahtevo na 5000 gld.
Posestvo Poljanski dvorec je pri nakupu obsegalo stanovanjsko hišo št. 35, hleve, skedenj, čebelnjak in dve stanovanjski koči. Zemljišče je merilo 8157 štir. sežnjev ali 5 oralov in 157 sežnjev (29.338 m" aH blizu 3 ha) ter bilo ograjeno z živo mejo.
Nakup in prevzem posestva se pa ni mogel takoj izvršiti, ker lastnica sama še ni bila vpisana v zemljiško knjigo in je razentega morala družba doseči dovoljenje za nakup od dvorne pisarne, ki je to izdala šele 7. junija I. 1823. Tako je bila kupno-prodajna pogodba za Poljanski dvorec za ceno 5000 goldinarjev podpisana šele 26. marca 1. 1824.
S tem v&žnim dogodkom se je delovanje Kmetijske družbe za Kranjsko usmerilo na nova praktična pota, in sicer v prvi vrsti k pospeševanju sadjarstva in h kmetij kemu preizkuševanju rastlin in kmetijskega orodja ter strojev.
Tako je na pr. profesor pi. Vest v letu 1829. po-sejal nad 30.000 sadnih pečk za vzgojo divjakov, pre-cepil s svojimi učenci 267 jabolčnih in 436 hruškovih divjakov, z 9 učiteljskimi kandidati pa 320 jabolčnih in 419 hruškovih divjakov, gojil 40 vrst krompirja delal poskuse z raznimi stroji pri obdelovanju, osi-panju, okopavanju krompirja in koruze, preizkušal nove sejalne stroje pri koru/i in fižolu, poskušal sejati ajdo s Helenberškim sejalnim strojem itd. Vzgajal in cepil je trte, po katerih je pa bilo le malo po-\praševanja. kajti oddal jih je le 10 za 1 gl. 36 kr. Nasprotno je bilo povpraševanje po sadnem drevju večje, kajti prodal je 96 jablan in 126 hrušk, za skupno ceno 92 gl. 50 kr. Ta začetek je bil skromen, toda pomisliti je, da je tedaj bilo sadjarstvo šele v povojih.
Učenci, ki so I. 1829. obiskovali pouk o kmetijstvu na liceiu, so bili: 1 frančiškanski pater, 18 bo-goslovcev IV. letnika, 3 bogoslovci I. letnika, 4 slušatelji fizike in 4 slušatelji logike, skupno 30 slušateljev.
Pozneje se je !. 1850. v drevesnici ustanovila Poljedelska š o i a , ki je pa že 1. 1863. prenehala s svojim delovanjem, ker je deželni odbor ni zadostno podpiral.
Istega leta (1850.), je bila tukaj otvorjena P o d -k o v s k a š o I a , ki jo je družba vzdrževala iz lastnih sredstev do I. 1922., ko jo je prevzela država v svojo upravo.
V glavnem je bilo pa sadjarstvo, ki ga je družba pospeševala s to drevesnico. Lahko je trditi, da je na tem zemljišču zibelka vsega sadjarstva na bivšem Kranjskem, in da izvira večina dreves vseh starejših pa tudi mlajših sadovnjakov iz tega zemljišča. Tukaj je gojila družba najrazličnejše vrste sadnega drevja, ki jih je dobila iz Francije, Italije in Nemčije, tukaj jih je razmnoževala in širila po vsej deželi. Iz teh vrst so se tekom desetletji odbrale tiste, ki pri nas najbolje uspevajo in donašajo največ koristi. V tej drevesnici so se tudi vzgajali tisti naši podeželski kulturni delavci, ki so toliko storili za povzdigo sadjarstva in drugih kmetijskih panog.
Pa tudi druge kulture so tukaj dobile svoje mesto. Že I. 1829. se je na tem zemljišču preizkušalo 40 različnih vrst krompirja, da se dožene tisto
vrsto, ki bi bila za tedanje krajevne in talne razmere najbolj prikladna. Od tu se je širil krompir hrastovec, ribničan, kifelčar, rožnik in druge vrste; tu ima svoj izvor naš oneidovec, ki zavzema dandanes tako odlično mesto med vsemi domačimi vrstami itd.
Gojitev murv in sviloprejk po Kranjskem se te tukaj začela in večina starejših murv, kolikor jih je pri nas še dobiti, je bila vzgojena na Poljanah.
Prve cepljene trte že pred več nego sto leti so od tukaj šle na Dolenjsko in v Vipavo, kajti tudi trsnica je bila tu ustanovljena.
Žita, ajda, koruza so se tukaj gojili in potem širili po deželi. Poskušalo se je najprej tu z raznimi umetnimi gnojili, najprej z mavcem, ki ga je Kmetijska družba sama pridobivala na Gorenjskem v svojih rudokopih. Pozneje pa vsa ostala gnojila.
Vsi stroji in raznovrstno orodje, ki jih je družba širila med kmete, so se najprej tu preizkusili, potem šele priporočali.
Tu je navedenih le nekaj nalog, ki jih je Kmetijska družba tekom enega stoletja vršila na tem zemljišču v svrho pospeševanja kmetijstva po bivši deželi Kranjski. Je pa še mnogo drugih, ki jih ni mogoče vseh tu našteti. Ni čuda torej, če se je glavni cdbor Kmetijske družbe le s težkim srcem mogel odločiti, ugoditi želji banovine in ji prepustiti v last to zgodovinsko tako važno zemljišče.
Banska uprava Dravske banovine je namreč že lani spomladi izrazila željo, naj bi ji družba prodala ta prostor, da na njem razširi javno bolnico, ki je postala pretesna in se nikakor ne more razviti. Tej želji banovine je glavni odbor po temeljitem preudarku ustregel in letos, 11. marca, je g. ban dr. Drago Marušič v imenu banske uprave podpisal kupno pogodbo potem, ko je gospod minister za finance z razpisom z dne 21. februarja 1931. odobril to nakupno pogodbo.
Tako je bila družbena drevesnica na Poljanah po 107 letih kot imovina Kmetijske družbe izločena in je prešla v last banske uprave Dravske banovine. To je zgodovinski čin prvega reda, ki tvori mejnik v delovanju Kmetijske družbe.
Kmetijska družba bo težko pogrešala ta objekt, ki je bil tako prikladen ne samo kot drevesnica, ampak tudi kot skladišče. V zadnji dobi se je to zemljišče uporabljalo tudi za številne preizkuse z raznimi žiti in vrstami krompirja. Vendar je bilo opažati pešanje zemlje, ki se je toliko let uporabljala za drevesnico. Navzlic temu ji je težko ločiti se od tega posestva, na katero jo veže toliko spominov na njeno plodonosno delovanje v prid našega kmetijstva.
Kakor je pa ta svet nad 100 let služil za pospe sevanje kmetijskega g o -spodarstvavnašideželi,takonajslu-ži odslej za zdravje prebivalstva vse Dravske banovine. V ta socialni in človekoljubni namen pa Kmetijska družba rada prepušča to svoje zemljišče.
Poljedelstvo in trav niš tvo.
Nekaj misli in nasvetov za naše kmete v sedanji gospodarski krizi.
Ing. Fr. Mežan.
(Dalje in konec.)
Vsakemu poljedelcu se zdi samoposebi umevno, da mora razločevati razne žitarice med seboj in od plevelov, zelo malo pa je takih, ki bi to tudi na travnikih razločevali. Da bi tudi v tej smeri nemški kmetje izpremenili svoje dosedanje poglede., je društvo za pospeševanje pridelovanja krme pred nekaj leti začelo dajati brezplačno semena in gnojila. V vsakem večjem kraju naj bi se s temi semeni zasejal poskusni vrt, v katerem bi mogli kmetje in njihovi posli in otroci ogledovati in spoznavati dobre in slabe krmske rastline. — Da je to pri kmet-skem prebivalstvu naletelo na razumevanje, je razvidno iz tega, da je danes v Nemčiji čez 15.000 takih vrtov, ki j.h je samo 1. 1930. obiskalo čez 1 milijon ljudi. — Kakšne koristi so iz tega nastale, je nemogoče izračuniti.
Na njivah zasluži povečanje pridelovanja !u-cerne največje priporočilo, če so dani naravni pogoji za njen uspeh. — Lucerna je rastlina, ki more. dati z 1 ha površine največjo množino beljakovin. Beljakovine pa so za razvoj posebno mlečne, delovne in mlade živine neobhodno potrebne hranilne snovi in tudi od vseh hranilnih snovi najdražje.
Razvoj in velik sloves ogrske živinoreje pripisujejo v prvi vrsti lucerni in tudi v ameriških mlečnih farmah igra ista zelo važno vlogo. — Lucerna ima tudi zaradi svojih, včasih čez 10 m dolgih in 6 cm debelih korenin sposobnost, da iz nižjih zemeljskih plasti črpa hranilne snovi in vodo in zaradi-tega v času suše ne trpi tako, kakor druge rastline in na ta način varuje kmeta pred pomanjkanjem krme. — Potrebuje pa v svoji mladosti čisto, dobro obdelano in močno gnojeno polje in je občutljiva na pomanjkanje apna v zemlji in previsoko talno vodo. — Povsod pa, kjer so za njeno uspevanje dani naravni pogoji, bi moralo priti na 1 veliko žival vsaj 15 arov lucerne (1 in pol mernik posetve), kajti to ie najcenejše močno krmilo, ki ga lahko pridelamo doma.
Tudi koruza na zeleno, ali pa kot kisla v silosu bo v bodoče pri nas imela vedno večji pomen. Po dosedanjih skušnjah daje ista največjo množino hranilnih ali škrobnih vrednosti iz enote površine. Vsa živina žre koruzo zaradi njenega sladkavega okusa prav rada v zelenem stanju. Če pa jo kot rezanicc spravimo v dobro od zraka oddeljenem prostoru (silosu, kadi, zemeljski jami), se skisa in dobi okus kislega zelja in kot taka more služiti vso zimo goveji živini in svinjam kot glavna hrana do 40 kg na glavo in dan pri govedi, do 10 kg pri svinjah. — Kjer je razvito sirarstvo, je krmljenje kisle krme zabranjeno, tako da v Švici, kjer izdelujejo emen-talski sir, silosev ne smejo uporabljati.
Krmska pesa pri nas gotovo še daleč ni zavzela mesta, ki ga po vsej pravici zasluži. Ni moj namen,
da bi natanko razlagal načine, kako je treba obde-lavati zemljo, da bi pesa dala visoke pridelke. V kme-tijsko-naprednih deželah je zimsko krmljenje s peso tako udomačeno, da si sploh ne morejo predstavljati, kako bi mogli brez nje pozimi krmiti živino. Peso imenujejo zaraditega tudi zeleno krmo za zimsko krmljenje. Množine po 20—40 kg na kravo in dan niso nič pretiranega, a tudi množine mleka gredo navadno pri takih načinih krmljenja do 30 litrov, pa tudi več. Cene mleku pa niso tudi tatn mnogo višje, kakor pri nas, pa vseeno vemo, da kmetje žive tam bolj zadovoljno in v večjem olago-stanju kakor pa naši. Zakaj?
Mislim, da si iz zgoraj navedenih misli in raz-motrivanj, odgovor lahko prihranim.
Dvignimo rodovitost naših kulturnih tal!
Ing. Bogdan Pahor.
Rodovitnost našega polja je kaj različna. Ena njiva da pri enaki obdelavi in gnojenju, enakem podnebju in legi, globine tal več in boljših pridelkov nego druga. Jasno je torej, da moramo iskati vzrokov te razlike tudi v kakovosti zemlje, oziroma kulturnih tal.
Naša kulturna tla so sestavljena iz raznih prsti, V glavnem poznamo peščeno, glinasto, ilovnato, la-pornatc, apneno in humo^no prst z najrazličnejšimi prehodi. Torej niti ena izmed navedenih prsti ni povsem čista, marveč vse so med seboj več ali manj pomešane. Kajti v povsem čisti glini, ki je končni proizvod preperenja raznih kamenin, bi ne uspevala nobena rastlina. Tako čisto glino imenujemo glino kaolinko, ki pa ne igra v kmetijskem obratu nikake vloge, ker je za rastlinsko prehrano neporabna in povsem mrtva. Vse hranilne snovi, oziroma vse one snovi, ki so podvržene preperenju, razpadanju in izpiranju in so v glavnem rastlinska hrana, je glina kaolinka tekom časa izgubila. Glinasta prst, ki jo pa najdemo vsepovsod v večjih ali manjših množinah v naših kulturnih tleh, pa še ni nikakršen končni proizvod preperenja, ker je več ali manj rodovitna in vsebuje celo znatne množine rastlinske hrane. Tudi pesek ni sam čisti kremenjak, ker vsebuje glino in še razne druge zgoraj navedene prsti.
Rodovitnost tal je torej odvisna od večje ali manjše množine rastlinskih hranil, ki so v taki obliki v prsti, da jih rastline s svojimi koreninami lahko posrkajo. Nadalje je rodovitnost naših kulturnih tal tudi odvisna od podnebja in lege posameznih kulturnih površin. In končno je rodovitnost tal odvisna v veliki meri tudi od fizikalnih lastnosti prsti. Pripominjam pa, da naša tla nimajo one prirodne rodovitnosti, kakor jo imajo, recimo, nekatere ruske zemlje, takozvani černozemi in puhlice (lesi) ter razne seve-ro-nemške marše. Mi si pa moramo to rodovitnost naših tal šele priboriti s pridnim obdelovanjem in gnojenjem.
Koliko je pri nas še sveta, ki je še silno surov in ki kaže zelo malo sledov prave kmetijske kulture,
tako da bi človek mislil, da ni bil dotični svet še nikoli gnojen in obdelan.
V hribovitih krajih imamo prav veliko težke glinaste zemlje z najslabšimi lastnostmi in ki je obenem celo kisla. Pa tudi v dolinah imamo precej kisle zemlje. Kisle zemlje trpe na pomanjkanju apna in so ponavadi preveč mokre. Take zemlje ni mogoče pravilno obdelati, ker ne moremo pri njih doseči nikdar takozvanega drobnogrudastega ustroja. Prsteni ali zemeljski delci takih kislih tal lepe, oziroma se zrno dotika zrna, ki so več ali manj zazluzena in nt ustvarjajo drobnih zračnih grudic, napolnjenih z vodo, zrakom, odnosno s kisikom in z ogljikovo kislino.
Ogljikova kislina in zrak sta poleg vode silno važna činitelja pri tvorbi dobrih lastnosti posameznih prsti, ker onadva razkrajata v tleh rudninske, rastlinske in živalske ostanke v drobno prst in pripravljata s tem, na eni strani hrano rastlinam, na drugi strani pa pospešujeta ^uspevanje in delovanje silno važnih talnih bakterij. Le, če imamo dovolj zraka v zemlji, preprečimo tvorbo kislega humuza in drugih humoznih -kislin, ki vplivajo silno'nepovolj-no na rast našega kulturnega rastlinstva.
Iz vsega tega vidimo, da moramo silno paziti, da tla pravilno obdelujemo. Za pravilno obdelovanje tal pa moramo dodobra poznati, vse njegove dobre in slabe lastnosti. Vsak kmetovalec mora svojo grudo vzljubiti in gledati, da bo vse ukrenil, da jo dvigne na!ono stopnjo rodovitnosti; ki je pri danih talnih posebnostih1 najvišje dosegljiva. Zato ne zadostuje, če svoja tla obdeluje samo po splošnih načelih kmetijske tehnike; on si mora ustvariti še pose-
bna pravila z gledanjem, opazovanjem in poskuša-njem, pravila, ki se bodo nanašala na njegova tla. Kdor ima težka, glinasta tla, jih mora čisto drugače obdelovati kot oni-, ki ima rahla in peščena tla. Pri težkih tleh bo moral gledati, da jih kolikor mogoče izboljša in'njih zveznost zmanjša; nasprotno bo oni, ki je v posesti lahkih peščenih tal, moral gledati, da zveznost prsti zviša. Kako dosežemo eno in drugo, je zopet poglavje zase. V splošnem pa se s hlevskim gnojem in zelenim gnojenjem izboljša vsaka zemlja, samo da se gnojenje pravilno izvrši. Težka tla se gnoje s svežim, slamnatim in gorkim gnojem pri dodatku velikih količin v enkratni porciji, nasprotno bomo gnojili lahkim, peščenim1 'tlom bolj pogosto z mrzlim in preperblim gnojem.
vApno je silno važno 'gnojilo za mrzla, vlažna in kisla tla.' Pri' težkih tleh gnojimo direktno z živim apnom, tako da se apno pri mešanju s prstjo ugasi. Na ta'način ne dosežemo samo otopitev kislin, marveč dosežemo, vsled razširjenja prostornine apna, tudi zrahljanje prsti. Zemlja se pri tem pa tudi nekoliko'Ogreje.
Pri vseh opravilih, ki se tičejo naših kulturnih tal,< pa moramo gledati, da rodovitnost tal dvignemo do najvišje meje in, ker je rodovitnost v medsebojni zvezi s poboljšanjem zemlje kot take, t. j. njenih fizikalnih, kemijskih, bioloških lastnosti, moramo gledati, da te lastnosti izboljšujemo iz leta v leto. Le pri tleh, ki izkazujejo vse najboljše lastnosti, lahko pričakujemo'najvišjih donosev. Zato ne pomaga nič, če zemlji recimo enkratno še tako dobro postrežemo bodisi s hlevskim, bodisi z umetnim gnojenjem, če pa zemlja še ni udelana, bo ves naš trud zaman.
Sadjarstvo in vrtnarstvo.
Najboljši naši orehi.
Fr. Kafol.
Zelo redko se dandanes po naših vaseh vidi stare košate orehe, kakor je bilo to nekdaj zlasti še v predvojnem času. Vojna in povojni čas sta neusmiljeno harala ter jih skrčila. Malo je kmetovalcev, ki imajo še stare orehe. Pa tudi malo jih je, ki so pričeli orehe; to izredno, žlahtno sadno drevo, nanovo posajati. Zares, pravi velikani so bili ti orehi, ki so imeli ne samo gladka, temveč do 4 m in še več visoka debla s- košatimi vrhovi. Taki orehi so predstavljali za posestnika veliko vrednost. To nam nalaga kot dolžnost, da o tem razmišljamo.
Splošno je znano, da uspeva oreh najbolje v višjih, odprtih legah. Ali vkljub temu je pri nas le malo krajev, kjer oreh zares ne uspeva. Saj je to drevo zlasti glede zemlje tako skromno in odporno, da rase skoraj povsod, samo ne v močvirnatih krajih in zaprtih dolinah. Oreh požene čvrste korenine ne samo globoko, ampak tudi daleč naokoli in si iz-lahka pridobiva potrebno hrano.
Tudi razmnoževanje orehov je pravzaprav zelo enostavno. Navadno si dobavimo in odberemo jeseni najlepše in najdebelejše plodove, ki so pravilno sušeni ter jih primerno prezimimo na varnem prostoru (stratificiramo) in potem spomladi posadimo
po vrtoVih, in sicer na razdalje, kakor je to običajno po drevesnicah z divjaki. Tu jih potem vzgajamo 4 do 5 let do primerne visokosti in jih potem presadimo1 na stalno mesto. Vzgoja orehov nam da zares prav malo dela. Sicer jih tudi nekateri cepijo, ali s tem se mnogo ne doseže.
Slika 21. Navadni oreh ali koščak.
Dandanes imamo'razne vrste orehov. To pa ni nič čudnega, ker vplivajo na razvoj zaroda razni činitelji, t. j. medsebojno oplojenje, zemeljske razmere, lega itd. Zato hočemo našteti nekaj vrst ore-hovj ki se pri nas gojijo in omeniti nekatere od njih, ki so najboljše, in sicer:
1. Navadni oreh ali koščak (glej si. 21.). Ta oreh je pri nas zelo razširjen, saj uspeva še v manj ugodnih prilikah. Drevo je košato, s svitlosivim lubom in zelo veliko. Plod je nekoliko drobnejši in bolj okro-
gel-, včasih tudi debelejši. Lupina je rjava in zelo trda. Jedro je težko odločiti iz lupine. Ta vrsta Orehov za naše razmere ni priporočljiva, ker so predvsem pretrdi in tudi jedro ni posebno dobrega okusa ter jih je težko spiaviti v aenar.
2, Boljši od koščaka je tenkebroinasti oreh (glej si. 22.), ki je tudi nekoliko drobnejši, bolj podolgast, koničast in včasih okrogel. Lupino ima tanko, da jo lahko vsakdo zmane s prstom. Jedro je polno, zelo
Slika 22. Tenkolupinasti oreh.
okusno ter oljnato, posebno če je sveže. Drevo raste zelo krepko; razmnožujemo ga z uspehom s semenom ter doseže visoko starost. Škoda le, da so nekoliko predrobni. Vsled tega jih tudi ne priporočamo.
3. Navadni srednjedebeli podolgasti oreh (glej si. 23.) je 2—4 cm dolg iii 2—3 cm debel, podolgast do jajčaste oblike, spredaj nekoliko potlačen in
Slika 23. Navadni srednjedebeli podolgasti oteh.
ima srednje debelo lupino ter se loči od prej navedenega po svoji debelosti in,obliki. Jedro je izvrstnega okusa. Ker. zrase dievo v mogočno, košato obliko in zelo obilno rodi, je za razmnoževanje prav priporočljiv.
4. Francoski oreh Franquette (izg. franket) (gl. si. 24.). Plodovi so podolgovati, 4 cm in še čez dolgi ter lf/2 do 3 cm debeli in.na obe strani nekoliko za-
vedenih, ali vendar, njega jedro ni tako okusno kakor pri prejšnjih, ^ato ga vkljuo -njegovi debelosti ne sadijo mnogo, ampak le za dom.
Končno omenimo, da se orehe sadi povsod, kjer je potrebno sence, n. pr. nad gnojišči, ali pa varstva proti vetrovom, za orehe m pieupisana visokost debla; čim ravnejše le-ta raste in čim višje je deblo, tembolje je. V mladosti se oreh brez škode obrezuje, zlasti v pozni spomladi, kar je v starosti in zimskem času večkrat nevarno, zlasti če se rane pusti odprte in nezamazane.
Slika 24.' Francoski i oreh Franquette.
šiljeni. Lupina je precej tanka, jedro je veliko in zelo okusno. Pravijo, da se v naših. razmerah iz semena vzgojeni radi prevržejo. Na Francoskem je ta sorta najbolj čislana.
5. Debeli ali turški oreh. (tudi laški oreh), je vča-s h še debelejši (5—6 cm debel in še več) od prej na-
Preizkušnja raznih sredstev za zatiranje listnih, uši.
Dr. Milena Perušek.
(Dalje.)
Razen primerjalnih poskusov s škropljenjem ri-bezovih vejic se je napravilo tudi nekaj poskusov s škropljenjem mladik vrtnice, jaDiane in bezga (proti ušicam macrosiphum rosae, aphis pomi in. aphis sambuci).
Število poginulih ušic se je določilo po približno 5 oz. 15 in 24 urah. Pri sredstvih, ki učinkujejo hitro, tekom dobe 5—25 ur ni velike razlike v umrljivosti živali. Za določevanje umrljivosti se. namenoma ni vzela predolga doba, ker se na odrezanih rastlinskih delih po daljšem času preveč izpremene naravni pogoji za ušice. Samo pri sredstvih „afidon" (Aphidon), „kontrafin' (Contraphin) in „morbafin" se je izvršila preizkušnja, pri kateri so se preštele mrtve ušice šele po 48 urah, ker so pokazala ta sredstva pri zgoraj omenjenih poskusih slab učinek, oz. se uspehi laboratorijskih poskusov niso skladali z uspehi na prostem. Škropljenje jabolčnih vejic je podalo naslednje uspehe:
afidon — umrljivost ušic po 48 urah 94% (V), kontrafin — „, „„ ,v 48 „ 100 - (V), morbafin — „ „ „ 48 „ 88% (IV),
(Naravna, umrljivost ušic na kontrolnih vejicah je znašala približno 15%.) „Afidon" m ..morbafin" sta imela pri poskusih na prostem (po 48 urah) boljši uspeh, „kontrafin" pa slabši nego v laboratoriju (po 15 urah). Lahko bi se dalo sklepati, da delujeta prvi dve sredstvi počasi, „kontrafin" pa da ušice v početku samo omoti in te pozneje, zopet ožive. »Afidon" je res tudi v laboratoriju pokazal po 48 urah dober uspeh (umrljivost V, po 15 urah I), enako morbafin (IV, po 15 urah I). Vendar se mora od dobrih sredstev zahtevati; da delujejo čim hitreje. „Kontra-tin" pa se je v vsakem primeru pri laboratorijskih poskusih prav dobro obnesel (V)>
Poleg poskusov s škropljenjem se je napravilo tudi nekaj poskusov z namakani«^ ti."-->n ° ^'ov rastlin v tekočino. Ti poskusi so skoraj v vseh primerih imeli slabši uspeh, kot oni s škropljenjem, najbrže zato, ker se pri škropljenju tekočina s precejšnjo silo dovaja na uši in tudi med nje, medtem ko, tekočina pri potapljanju, ako. ne deluje del j časa, zopet odteče, ne da bi omočila vse uši, ki se tišče tesno ena druge. Seveda pa uporabljamo v praksi tudi potapljanje, ker v mnogih primerih s škropljenjem ušem ne moremo priti do živega (pri zguban-
čenem listju). Z dobrim uspehom se uporablja tudi potapljanje pri sredstvih, ki se dobro primejo in pri takih, ki z izhlapevanjem delujejo strupeno na dihala (n. pr. nikotin). Sredstva, ki zastrupljajo živali na površju (koži, takozvani kontaktni strupi), se morajo živali samih prijeti, da učinkujejo. Pri potapljanju si navadno pomagamo tudi tako, da skušamo potopljenim delom z roko vdrgniti sredstvo do vseh živali, pri čemur mehaničnim potom uničimo del škodljivcev.	(Dalje prih.)
Presajanje zelenjadnih rastlin.
Fr. Kafol.
Prihajamo v čas, ko presajamo na vrtu razne zelenjadne rastline. S tem delom pričnemo takoj, ko postanejo sadike na sejalni gredi dovolj močne. Imeti moramo vedno pred očmi, da uporabljamo za presajanje na stalno mesto le najlepše rastline, ker slabotne in tudi starikave niso za rabo.
Rastline vzdignemo iz zemlje s topim lesenim ali okovanim klinom. Napačno je rastline kar površno ruvati, ker se pri tem poškodujejo korenine. Dobro je, če se sadik na koreninah drži še nekoliko zemlje, ki jih zavaruje pred sušo.
Tudi na kmetskih vrtovih moramo pričeti presajanje s pomočjo sadilnega klina, s katerim napravimo v dobro pripravljeno zemljo navpično luknjo, v katero postavimo sadike. S klinom potem pritisnemo zemljo k sadiki od vseh strani. Vsaka sadika naj r "'de v zemljo nekol;ko globeje kakor je preje rastla. To ve'jp "osebno za ze'jnate rastline, kakor zelje, ohrovt, kolerabe itd. Sadikam, ki imajo predolgo srčno korenino, isto odščinnemo. Pri sajenju moramo paziti, da se korenine ne zavijejo ali da celo ne
molijo iz zemlje, temveč morajo biti lepo nameščene v naravno lego; čim skrbneje to izvršimo, tembolje. Nekaterim sadikam (solata), ki delajo preveliko listje, lahko isto odjsčipnemo na polovico. Dobro je tudi, da sadike pred sajenjem namakamo v zmes ilovice, kravjaka in vode. Paziti je tudi, da ne pride nič zemlje na srčne liste. Ko se sadike posadijo, se zalijejo. Nadalje naj se mlade rastlinice zavarujejo pred hudo vročino ali pa pred velikim mrazom. V to svrho se pokrivajo sadike s cvetličnimi lonci ali papirnatimi vrečami, ki so namazane z oljem; prav dobri so pa tudi iz vrbja spleteni koški. Rastline pokrivamo navadno le v hudi opoldanski vročini ali pa preko noči, če se je bati, da nastopi nenadoma slana in da ne pomrznejo. Tako jih obvarujemo pred poškodbami in se zamudno drugo ali tretje podsajanje prihrani. Ko si rastline že dobro opomorejo in do-rasejo ter so dovolj krepke in se ni bati več poznih slan, se pokrivanje opusti.
Končno naj omenimo, da se vse rastline po možnosti sadijo le na oravilnr -i	' - « - - <? ^ posajene sadike je lažje okopavati, pleti in zalivati z razredčeno gnojnico, odnosno z ustalo vodo. Tako posajena povrtnina se tudi lepše razvije, ker ima dovolj prostora nad in pod zemljo.
Notice.
Sadjarska in vrtnarska podružnica Grajska vas-Gomil-sko. Na svojem letnem občnem zboru, ki se je vršil dne 28. dec. 1. 1. se je odobraval ukrep banske uprave, ki stremi za tem, da se združijo vsi strokovni listi v eno glasilo. Zbrani člani so soglasno sklenili osnovati poseben sadjarski odsek kmetijske podružnice, in sicer vseh članov, ker so itak 7t včlanjeni pri njej, sadjarska podružnica se bo pa opustila. Mnenja so, da se bo v odseku sadjarstvo še bolj pospeševalo ne glede na to, da se prihrani na članarini v današnji hudi gospodarski krizi.
Vinarstvo in kletarstvo.
Vinarske zadruge in racionalizacija dela v vinogradništvu.
Ing. Ivo Zupanič.
Svetovna gospodarska kriza je zavladala v vseh državah in v vseh strokah. Najprej je nastopila in najbolj občutna je kriza v kmetijstvu, zaradi česar se v vseh naprednih državah bavijo s problemi, z načini in sredstvi, kako rešiti kmetijstvo propasti.
Niso vse panoge kmetijstva enako prizadete; pri nekaterih se izraža kriza le v nizkih prodajnih cenah, tako da postane rentabiliteta dvomljiva, pri drugih pa, zlasti v vinarski panogi, je poleg nizkih cen še težkoča prodaje vina.
Take krize v vinarstvu, kakršna je trenutno pri nas, še menda ni bilo.
V	takih razmerah je potrebno, da se podvzame vse, kar more količkaj omiliti krizo, ki se izraža v tem, da je ponudba vina velika, povpraševanje po njem pa malo.
V	dobi take krize je postaviti pridelovanje vina na najracionelnejšo podlago, to je, da se s čim manj-
šimi izdatki doseže največji uspeh, prodaja vina pa se mora organizirati na trgovskih načelih potom zadrug.
Zadruga je in ostane po svojem bistvu, ako se vzame zadrugo v pravem pomenu besede, kar pa danes žalibog vse zadruge niso, združitev malih in srednjih slojev v svrho enotne produkcije, ali skupne prodaje pridelkov z namenom, da se le-ti spravijo v promet za boljšo ceno. Zadruga zahteva od svojih članov zadružni zmisel v polnem pomenu besede in požrtvovalnost sodelujočih za dosego onega cilja, ki si ga je zadruga stavila.
Zadruge so koristne vedno, tudi v dobi najugodnejše konjukture, so pa potrebne tembolj v dobi krize.
Ta potreba se jasno kaže sedaj v dobi vinske krize in je razveseljivo dejstvo, da se sedaj snujejo vinarske zadruge, oziroma da se obstoječe vračajo k svojemu prvotnemu namenu.
Tako se snujejo, oziroma so že osnovane nove vinarske zadruge v Metliki, Kostanjevici, Brežicah in Leskovcu v Halozah, ki so si stavile kot svojo nalogo ne le posredovati kupčijo z vinom med pro-ducentom in gostilničarjem ali vinsko trgovino, tem-
več da prevzamejo v svoj delokrog predelavo grozdja v enotno vino, pravilno negovanje vina in prodajo tipiziranega vina v večjih količinah. To je in ostane pravi pomen vinarske zadruge, in teh principov bi se morale poprijeti vse obstoječe zadruge, ako hočejo biti zadruge nekaj drugega kakor pa navadna vinska trgovina. Poleg teh in obstoječih se je osnovala izvozna zadruga jugoslovanskih vin v Mariboru, ki si je stavila za nalogo plasirati naša vina na tržiščih drugih evropskih držav.
V prevzemu grozdja leži velik vzgojevalen pomen vinarskih zadrug za naše vinogradništvo in v tem se more pokazati odločen vpliv zadruge tudi na racionalizacijo dela v vinogradništvu.
Racionalizacija dela, kakor sem že prej na-kratko označil, so vsi oni ukrepi, ki imajo za cilj, da se dela čimbolj gospodarsko, to je pravilno in z najmanjšimi izdatki, ona pa nima vpliva samo na tehnično stran produkcije, temveč odloča tudi o kakovosti pridelkov. Vinarska zadruga mora glede tega uveljaviti svoj popolni vpliv tako glede prve zahteve o pravilnem in racionalnem delu v vinogradu, pa še v večji meri glede enotnega kvalitetnega pridelka. Zadruge so namenjene v prvi vrsti malemu in srednjemu vinogradniku, pri katerem pogostokrat opazujemo pomanjkanje potrebnega strokovnega znanja glede pravilnega in smotrenega obdelovanja vinograda, še bolj pa, kar se tiče izbere primernih sort.	(Dalje prih.)
Svetovna vinska kriza in nje vzroki.
Mednarodni vinski urad v Parizu je lani meseca avgusta v mesečniku „Bulletin international du vin" objavil razpravo iz svoje seje o svetovni vinski krizi, ki bo gotovo zanimala tudi naše vinogradnike, vsled česar jo v izvlečku objavljamo. Ne moremo trditi, da so navedeni statistični podatki povsem točni, vendar pa nam nudijo podlago za vsaj približno presojo obstoječe vinske krize in nje vzrokov.
Prebivalstvo vsega sveta so leta 1929. cenili na 1.850,000.000 duš. Vinski pridelek tega leta je znašal 184,000.000 hektolitrov ali 18.400,000.000 litrov. Da bi 1. 1930. vse to vino uporabili, bi moral vsak zemljan brez izjeme spiti vsaj 10 1. To pa ni mogoče, ker 130,000.000 prebivalcev združenih držav Severne Amerike in Finske radi suhega režima nič ne pije. 86,000.000 je mohamedancev, katerim njihova vera zabranjuje uživanje vina. 460,000.000 je budhistov in 217.000.000 je hin-dov, ki v obče vina ne pijejo.
Svetovna vinska kriza je nastala zaradi nadprodukcije vina. Mednarodni vinski urad je zbral zadevne statistične podatke, ki izgledajo takole:
Povečanje vinogradne površine od I. 1900. do 1929.
1. Evropa. Zmanjšala se je vinogradna površina v državah z malo vinsko produkcijo, kakor so: Nemčija, Avstrija, Švica in Češkoslovaška. V državah z veliko vinsko produkcijo pa je vinogradna površina ostala vsaj ista, če se ni povečala, namreč v Franciji, Italiji, Jugoslaviji, Portugalu, Rumuniji in Španiji.
Povprečno so znašali vinogradi v evropskih državah: 1900,—1908. 6,165.000 ha, 1909,—1913. 6,366.000 ha, 1927. 6,326.000 ha. 1928. 6.363.000 ha, 1929. 6,441.000 ha. Prirastek znaša torej v Evropi od 1. 1900. 246.000 ha.
2.	Severna Afrika in južnoafriška unija. Vinogradna površina je v Algeriji, Tunisu, Maroku in v južni Afriki močno narasla. Znašala je 1900.—1908. 175.000 ha, 1909,—1913. 192.000 ha, 1927. 278.000 ha, 1928. 285.000 ha, 1929. 291.000 ha. To pomeni za Afriko prirastek 116.000 ha.
3.	Južna Amerika in Avstralija. Tudi tu se je vinogradna površina znatno zvišala, predvsem v Braziliji. Bilo je je: 1900.—1908. 165.000 ha, 1909,—1913. 228.000 ha, 1927. 270.000 ha, 1928. 279.000 ha, 1929. 292.000 ha.
Prirastek znaša torej od 1900. dalje za Južno Ameriko in Avstralijo 127.000 ha.
Celokupna vinogradna površina sveta je znašala: 1900. do 1908. 6,505.000 ha, 1909,—1913. 6,786.000 ha, 1927. 6,874.000 ha, 1928. 6,927.000 ha, 1929. 6,994.000 ha.
Od leta 1900. do 1929. se je vinogradna površina sveta povečala za 489.000 ha, t. j. skoraj za dvakratno površino vinogradov v Jugoslaviji.
Povišanje donosa na svetu na 1 ha.
Naslednji podatki so posneti iz mednarodne vinske statistike mednarodnega kmetijskega urada v Rimu.
V Evropi je znašal povprečni vinski pridelek na 1 ha od 1900.—1913. 19.7 hI. Narastel pa je leta 1921. na 21.8 hI, 1923. na 25.7 hI, 1924. na 25 hI, 1925. na 25.5 hI, 1926. na 17.8 hI. 1927. na 31.4 hI, 1928. na 24 hI in 1929. na 25 hI.
Največje povišanje vinskega pridelka so dosegle države:
1913.	1928.
Nemčija	19.2 hI	28.3 hI,
Avstrija	16.1 hI	23.6 hI,
Bolgarija	6.5 hI	27.0 hI,
Rumunija	16.2 hI	26.2 hI,
Jugoslavija	8.5 hI	24.5 hI.
Tukaj moramo pripomniti, da se je vinski pridelek zvišal predvsem v državah, kjer so se širili vinogradi s samorod-nimi hibridi.
V	Afriki je znašal povprečni vinski pridelek na 1 ha: r900.—1913. 35.4 hI, pa se je zvišal 1923. na 39.5 hI, 1924. na 42.2 hI, 1925. na 36.3,,..hl, 1926. na 30.1 hI, 1927. na 31.4 hI, 1928. na 40.5 hI in 1929. na 50.6 hI.
Mednarodni vinski urad opozarja predvsem na povišan donos v Algeriji, ki je znašal leta 1916. 49 hI na ha, pa je narasel 1. 1928. na 61.6 hI na 1 ha. V Tuneziji je znašal vinski pridelek povprečno 1. 1913., 20.8 hI na 1 ha, 1. 1929. pa že
36.4	lil na 1 ha.
V	Južni Ameriki je znašal povprečni vinski pridelek na 1 ha 1909,—1913. 37.7 hI, 1923. 37. 5 hI, 1924. 40.4 hI, 1925. 38.8 hI, 1926. 38.6 hI, 1927.'50.2 hI, 1928. 45.9 hI.
Največje povišanje donosa izkazuje Cile, kjer so pridelali 1. 1913., 34.1 lil na 1 ha, I. 1928. pa že 43.9 hI na 1 ha, v Argentiniji pa 1. 1913., 40.5 hI na 1 ha, 1. 1928. pa že 55.8 hI na 1 ha.
V	Avstraliji je znašal povprečni vinski pridelek na 1 ha 1900.—1913. 10 hI, 1923. 14.5 hI, 1924. 13.2 hI, 1925. 16 hI, 1926.
20.5	lil, 1927. 17.2 hI, 1928. 17.5 hI.
Povišanje vinskega pridelka na svetu od 1900.—1929.
Ce izvzamemo 1. 1926., ki je bilo glede množine pridelka po vsem svetu slabo, vidimo, da svetovna vinska produkcija stalno narašča. Od 1. 1900. do 1929. se je povišala za 34,000.000 hektolitrov.
Podrobnejša slika je sledeča:
1900.—1909. 150,000.000 hI, 1909.—1913. 141.000.000 hI, 1924. 156,000.000 hI, 1925. 183,000.000 hI, 1926. 132,000.000 hI, 1927. 161,000.000 hI, 1928. 177,000.000 hI, 1929. 184,000.000 hI.
(Dalje prih.)
Pravila
Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru.
(Dalje.)
§ 7.
Društveni odseki.
V	svrho uspešnega reševanja posebnih nalog si društvo lahko izvoli po potrebi tudi odseke, ki potem delujejo vsak zase kot posebni pododbori.
Vsak odsek ima predsednika, ki mora biti član glavnega odbora, tajnika in primerno število odbornikov.
Volitev v odseke se izvrši na občnem zboru.
Sklepi odsekov morajo dobiti potrdilo glavnega odbora.
§ 8.
Društvene podružnice.
Podružnice Vinarskega društva (..Vinarske podružnice") se morejo ustanoviti po ,vseh krajih Dravske banovine z odobritvijo Vinarskega društva.
Člani podružnic so obenem člani Vinarskega društva z istimi pravicami in dolžnostmi.
Vinarska podružnica ima zlasti dolžnost, izvrševati navodila Vinarskega društva ter le-to opozarjati na potrebe svojega okoliša in na načine pospeševanja vinarstva in ostalih panog kmetijstva v zvezi z vinarstvom — posebno v tem okolišu.
V	kritje, podružničnih stroškov smejo podružnice pobirati od svojih članov posebej majhen dodatek na članarino. Po društvu določena članarina se mora na vsak način celotno odvesti Vinarskemu društvu.
Vsaka podružnica mpra. šteti najmanj 15 članov. Ti izvolijo svoj odbor s predsednikom, namestnikom predsednika in najmanj 4 odborniki. Odbor izbere iz svoje sredine tajnika in blagajnika — lahko v eni osebi.
Redni občni zbor podružnice se mora vršiti za končano poslovno dobo v mesecu aprilu. Občni zbor je sklepčen, ako je navzoča vsaj četrtina članov, sicer je sklepčen pol ure kesneje pri vsakem številu navzočih članov. Za veljavnost sklepov je potrebna nadpolovična večina glasov.
Podružnice si izvolijo na svojem rednem občnem zboru delegate,, kot njih zastopnike za redni občni zbor Vinarskega društva,, in sicer za prvih 20 članov po enega, za vsakih nadaljnjih 20 članov, zopet po enega delegata; morebitni ;ta-naljmji ostanek od najmanj 10 članov se računi za nadaljnjega enega delegata. En delegat sme imeti največ tri glase; izkaže se s pooblastilom. Za vsaj enega delegata z enim glasom mora imeti podružnica najmanj 15 članov.
Članstvo podružnice je izkazano v kartoteki po poštnih rajonih' in mora soglašati z izkaznim članstvom v kartoteki Vinarskega društva. Ro vsakem svojem občnem zboru mora podružnica takoj predložiti Vinarskemu društvu prepis zadevnega zapisnika, sicer pa redno poročilo o podružničnem delovanju v minulem letu.
Nasveti in predlogi podružnice se morajo predložiti Vinarskemu društvu vsaj 8 dni pred rednim društvenim občnim zborom.	(Dalje prih.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 9. V 4. številki let. ..Kmetovalca" ste navedli „Lahršev vinski prijatelj" — neke vrste sterilizator, ki varuje vino „na pipi" pred berso in cikom. Prosim natančnejšega opisa aparata „Lahršev vinski prijatelj", kakor tudi kje in za katero ceno si ga lahko nabavim. (F. K. v N.)
Odgovor: Kakor nam kaže pričujoča slika, ..Lahršev vinski prijatelj" (Lahrscher Weinfreund) — vehi podobna pripra-
va — sestoji v glavnem iz votle steklene kroglje ,,f", ki je do črte napolnjena s 6 do 8 odstotno raztopino žveplenaste kisline (H21SO3). Pri odtočenju vina „na pipi" mora zrak, ki pri odprtini „e" sili za vinom v^sod, skozi raztopino žveplenaste kisline, ki sicer v malenkostni, a .vendar zadostni množini izhlapeva in prehaja v praznino soda, kjer preprečuje kan in cik. Tako dobimo pri vsakokratnem odtočenju tudi majhnih količin vina iz soda nekaj svobodne žveplenaste kisline nad vinom v sodu. kar je velika prednost napram navadnem zažveplanju. Kakor hitro raztopina v stekleni kroglji ne diši dovolj močno po žve-plenasti kislini, ni dovolj močna in je oslabela, zapolnimo stekleno krogljo z novo svežo raztopino žveplenaste kisline, kar napravimo s pomočjo dvotqčnq pipice „d", ne da bi aparat
Slika 25. Lahršev sterilizator.
vzeli s soda. — Namesto žveplenaste kisline vzamemo navadno mlačno (prej prekuhano) vodo, v kateri raztopimo izvestno količino tablet kalijevega metabisulfita. Kalijev metabisulfit se dobi po znanem podjetju Petar Miovič v Mariboru. Kopitarjeva ul. št. 6, in sicer stane 1 kg tega sredstva, to je približno 100 tablet, 50 Din. — Ponavljamo, da Lahršev vinski prijatelj učinkuje le, če je vinp na pipi in ga redno in ne predolgo točimo. Ne moremo pa ž njim varovati vina v sodu, ki ni poln in ki, ni na pipi, ker se tu ne mpre dovajati v praznino soda svobodna žveplenasta kislipa. — Aparat(„Lahršev vinski prija^ telj" (Lahrscher Weinfreund) je konstruiral Otmar Lahr, profesor vinarstva na vinarski in sadjarski šoli v Trieru v Nemčiji. Naroča pa se aparat pri tvrdki Siegfried Lahr v Wurz-burgu v Nemčiji; 1 kojnad za sode do 3hI stane 6.50 nemških Mark. — Imamo pa že izboljšane sisteme, ki vsi slonijo na principu konstrukcije Lahrševega vinskega prijatelja. Tako prodaja podjetje „Bodega", Kellereigerate, O. m, b. H., Freiburg — Ba-den, (Nemčija), sličen izboljšan aparat pod imenom „Bodega-Selbstschwefler Modeli 1930", in sicer 1 komad za ceno 6.5 RM. Točno navodilo je priloženo. — Na približno istih načelih sloni vehi podoben sterilizator, ki ga je konstruiral že gori navedeni podjetnik Petar Miovič v Mariboru in ga nazval z imenom „Vinozdrav". 1 komad stane 30 Din. „Vinozdrav" pa še ni preizkušen.	F. V.
Društvene vesti.
Vabilo na V. redni letni občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru, III. vinarski kongres in 1. banovinsko vinsko razstavo z vinskim sejmom, ki se bodo vršili 9., 10., 11. in 12. maja 1931. v Mariboru, z natančnim dnevnim redom, smo že objavili. Vsi vinogradniki — brez izjeme — so vabljeni, da se navedenih prireditev udeleže.
Za vinsko razstavo je prijavljenih blizu 500 različnih vinskih vzorcev iz vseji vinorodnih krajev Dravske banovine od navadnega namiznega vina do najfinejših sortnih vin, kar jih Evropa premore. Najavljene so tri skupine treh letnikov tipiziranih vin, kar je nekaj čisto novega. O tipiziranju vin in o racionalizaciji čitamo skoraj vsak dan, toda možnost nam doslej ni bila dana, da taka vina poskusimo. — Poleg vina bodo na razstavi zastopane tudi vinarske in kletarske potrebščine, ki jih potrebuje vsak napreden vinogradnik in kletar. Te predmete razstavi 10 priznano solidnili tvrdk. — Vino gradniki, gostilničarji, vinski trgovci in sploh vsi ljubitelji naravnih proizvodov vinske trte, obiščite uvodoma navedene prireditve, posebno pa I. banovinsko vinsko razstavo z vinskim sejmom, katere pokroviteljstvo je blagovolil prevzeU gospod ban Dravske banovine dr. Drago Maru^ič in ki bo otvoriena dne 10. maja 1931. ob 'A 12. uri.
Vinarske podružnice vabimo, da nam takoj naznanijo imena delegatov; za občni zbor Vinarskega društva, kat,ere so dolpčjle na svojih občnih zborih. Vsak delegat se bo moral na občnem zboru V. D, izkazati z legitimacijo, ki mu jo v ta namen izda vinarska podružnica.
Razno.
Razstava vina in sadja v Beogradu. Glavna zveza vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije bo priredila v drugi polovici meseca septembra t. 1. veliki vinski sejm in razstavo vina in sadja ,v Beogradu. Istočasno bo v Beogradu II. vinski kongres.
Znižana taksa za vizum za obiskovalce I. banovinske vinske razstave in vinskega sejma (10.—12./5. 1931.) v Mariboru. Takso za vizum za obiskovalce razstave in sejma iz inozemstva je. ministrstvo financ pod br. 13.977-31 znižalo na 20 Din (papirnatih),, ako se pri povratku izkažejo, da so obiskali vinsko razstavo v Mariboru. V nasprotnem primeru bodo morali plačati pri povratku diferenco,.
Legitimacije za polovično vožnjo na I. banovinsko vinsko razstavo, in vinski sejm, ki bo od 10.—12. maja t. 1. v
Mariboru, se dobe pri Vinarskem društvu v Mariboru. Naročilom je priložiti za vsako legitimacijo po 2 Din v znamkah.
Banovinske nagrade za uspešno precepljevanje šmar-nice. Vinogradništvo Dravske banovine trpi n^ svoiem dobrem glasu zaradi šrriarnice, ki se je močno razpasla med vojno in po vojni. Gospodarski interes banovine, kakor tuai zdrayje naroda zahteva, da se šmarnica iz vinogradov čimprej iztrebi. Da se to omogoči, se priporoča precepiti šmar-nico v zelenem stanju z dobrimi dqmačimi sortami. Da se zeleno precepljanje šmarnice čim bolj razširi, se bodo dajale nagrade v znesku 0.50 Din za uspešno, precepljen trs. V ta namen naj predložijo vinogradniki, ki so precepih šmarnico v tekočem letu s plemenitimi sortami v izrazito vinogradnih položajih, preko sreskega načelstva kr. banski upravi v Ljubljani nekolekovano prijavo števila tr$ov, na katerih se je zeleno precepljanje posrečilo do 15. septembra 193,1. Resničnost podatkov mora potrditi pristojni občinski urad z izjavo, da se je po svojem zastopniku na licu mesta prepričal, da v prijavi navedeno število uspešno prepepljenih trsov odgovarja resnici. Nagrade se bodo izplačevale do višine v to svrho določene vsote. Po 30. septembru t. 1. prispele prijave se ne bodo upoštevale.
Meteorplpška opazovanja.
Važnejši podatki meteorološke postaje ban. vin. in sadjarske šole v Mariboru.
Marc 1931.
I. Temperatura v °C: povprečno 1.7, najvišja 16.2 (22.), najnižja — 14.5 (12.); število mrzlih dni (maksimum pod 0") 1, hladnih dni (minimum pod 0") 24.
II.	Solnčnost: 161.9, povprečno na. dan 5.2 ure, največ dne 31. 10.7 ure.
III.	Oblačnost (od 0—10); število vedrih dni (povprečno pod 2.0) 4, oblačnih dni (povprečno nad 8.0) 7.
IV.	Padavine kot voda v mm: 48.0, največ 19.0 (11); število dni z dežjem 5, s snegom 9.	Šiftar,
Živinoreja in mlekarstvo.
Pripravite živino za pašo!
Ipg. I. Rataj.
Bili so časi, ko se je živina od zgodnje spomladi pa do pozne jeseni izključno preživljala na paši. Živina je bila takrat zdrava in, denar, ki ga je kmetovalec dobil zanjo, je bil skoraj čisti dobiček. Ko pa je kmetovalec vsled napačnih nazorov o življenju in reji živine zaprl živino v zatohle hleve, so domačo živino začele napadati najrazličnejše bolezni, posebno najnevarnejša med njimi — tuberkuloza. Vkljub vsemu mnogostranskemu pospeševalnemu delu po raznih činiteljih, je napredek živinoreje le neznaten, skoraj neviden. Današnji izkupiček za z\-vino pa ne predstavlja pravega gospodarskega dohodka, ampak kvečjemu kritje za vzrejo in rejo potrošenih izdatkov.
Če hočemo torej dvigniti kakovost naše živine, če hočerpo, da bo zdrava, posebno pa še, če hočemo, da bo postala naša živinoreja zopet gospodarska, rentabilna, moramo za vsako ceno priskrbeti naši živini najbolj naravno, najbolj zdravo, pa tudi najcenejšo prehrano, t. j. — pravilno pašo.
Pičlo odmerjeni prostor ne dopušča, da bi utemeljeval izražene misli, za danes, ko se zopet bliža čas, da bo vsaj del naše živine mogel zopet zapustiti zatohle hleve, se mi zdi predvsem potrebno poudariti in podčrtati — pravilnost paše. Ne vsaka, samo pravilna paša, na pravilno urejenem pašniku, je gospodarska in res dobičkanosna.
Proti pravilnosti paše grešijo težko zlasti naše planinske pokrajine že pred začetkom prave paše. Ta napaka je tako težka, in posledice polna, da večkrat uniči vse uspehe še tako dobre planinske paše. Obstoji pa ta greh v tem, da pride živina popolnoma ali vsaj nezadostno pripravljena v oster planinski zrak. Namesto, da bi se živina, ki pride od slabe hlevske krme v najboljšo, sočno, mlado planinsko pašo, takoj opomogla, pa shira do kosti, še celo zboli in pogine. S pravilno pripravo za pašo je pa tudi že polovico uspeha na paši zagotovljenega.
Navadno se misli, da je živina za planino že dovolj pripravljena, če se v dolini ob gorkih dnevih goni na dnevno pašo, ponoči pa se vganja v enako zaprte iti(s,eveda nič manj zatohle hleve, kakor pozimi. Temu pa ni tako.
Kako pa je postopati z živino, ki je namenjena za zgodnjo domačo in poznejšo planinsko pašo in kaj je vse treba ukreniti v namen, da bo živina prišla dovolj pripravljena na pašo? .
Prvo, kar je v namen dobre in pravilne priprave živine za spomladno pašo ukreniti, je, da se odpro oziroma odmašijo vse zračenju hleva namenjene odprtine, ki bi praviloma tudi pozimi, če izvzamemo najhujše mraze, ne smele biti zaprte. Z dohodom svežega zraka se na tak način toplota v hlevu več ali manj zenači s toploto zunanjega zraka. Živina se polagoma navaja na hladnejši zunanji zrak in se na tak način utrjuje proti pre-hlajenju.
Ko postane z marcem zunaj že nekoliko topleje, je nujno potrebno, da se vsaj čez dan že začnejo odpirati okna pri hlevu. Po teden do 14 dni trajajočem rednem dnevnem odpiranju oken morejo ta ostati tudi odprta ponoči. Niti malo ni nevarnosti, da bi se živina na tak način prehladila. Ko pride koncem aprila ali začetkom maja na vrsto domača, nižinska paša, bo mogla živina po nekaj dnevih priprave s krajšo dnevno pašo brez vsake škode prebiti ves dan na domači paši.
Na tak način bi bila živina pripravljena za nižinsko dnevno pašo. V primerih, kjer gre za trajno, t. j. dnevno in nočno nižinsko pašo, je treba živino tudi na nočno bivanje živine v prosti naravi pripraviti. Tudi ta priprava se začne že v hlevu. Živina, ki naj ostane trajno na pašniku, mora vsaj teden dni bivati ponoči v hlevu s popolnoma in trajno odprtimi okni in naposled tudi odprtimi vrati. Oster prepih je seveda treba preprečiti. Po teden do 10 dni takega nočevanja živine, more živina brez vsake škode nočevati v ne prehladnih, suhih nočeh na prostem brez vsake strehe. V nenavadno hladnih, posebno deževnih in viharnih nočeh mora živina v prvih 14 dnevih trajne paše še v seveda popolnoma odprte hleve. Pozneje pa ta potreba tudi odpade, živina prenese brez škode vse normalne vremenske neprilike na paši.
S take trajne nižinske paše more živina oditi brez vsake nadaljnje priprave v planine.
V krajih pa, kjer ni prilike za trajno ali celo ne za samo dnevno pašo, — take prilike bi se morale povsod ustvariti — tam pa je seveda treba za planinsko pašo živino posebej pripraviti. V takih primerih je treba poleg že zgoraj navedenega živino vsaj 14 dni do treh tednov pred odgonom v planino imeti s početka samo podnevi, in sicer pri vsakem vremenu kjerkoli na tekališču, zadnjih deset dni pa tudi ponoči na prostom.
Taka klimatska priprava živine za planinsko pašo je neobhodno potrebna, če nočemo doživljati na pašnikih in posebno v planinah razočaranj, ki danes povzročajo toliko škode in pod takimi pogoji upravičenega nezaupanja v pašo. Poleg klimatske pa je potrebna tudi krmska priprava živine za pašo, o kateri hočem dati nekaj navodil v prihodnji številki „Kmetovalca".
Svinjska kuhinja.
Ing. O. Muck.
Prašič žre vse: pa najsibo to krma rastlinskega ali živalskega izvora, trda ali mehka, sveža ali
suha. Da, prašič se loti celo kuhanih jedil. Toda prašičji rod si je s to svojo požrešnostjo nakopal dovolj neprilik. Ljudje namreč menijo, da storijo prašiču bogve kako uslugo, ako mu dajejo vso hrano v obliki tople juhe.
Niti človek, katerega prebavila so takorekoč ustvarjena za kuhana jedila, s to večno vodo ne bi bil zadovoljen. Prašiči pa dosti bolje in lepše uspevajo pri naravni, nekuhani hrani. Kdor ne verjame, naj poskusi. Pričeti pa moramo že pri mladih živalih. Vendar si pa tudi starejši, naravni prehrani nevajen prašič, loti z vidnim veseljem cele, nepripravljene pese, repe, buč, sadja itd.
Kdor je pa svoje prašiče na to privadil že od •malega, jih bo brez težave in zelo uspešno krmil le s surovo hrano. Edino krompir je treba kuhati ali še bolje pariti v brzoparilniku. Prekuhajo pa se lahko tudi pomije, posebno, kadar so več ali manj dvomljivega izvora. Prav nepotrebno in vrhutega še kvarno pa je kuhanje ostalih krmil, ki s kuhanjem le izgubijo na hranilni vrednosti.
Tudi močna krmila, kakor žito v obliki zdroba, otrobe in drugo ni kuhati. Namočimo jih le nekoliko z mrzlo vodo, toliko, da ne praše. Toplih krmil pa v nobenem primeru ne pokladajmo, temveč čakajmo vedno, da se hrana popolnoma ohladi.
Marsikomu se bo zdelo tako krmljenje povsem novo in nemogoče. In vendar se na milijone prašičev — tudi v naši državi — prehrani in debeli pri izključno surovi hrani. Če pa vzamemo svinčnik v roke in računimo, vidimo, da je ta način krmljenja, pravilno izveden, cenejši nego oni, pri katerem pripravljamo vsa krmila v — navadno umazani, smrdeči in kadeči se — svinjski kuhinji ter tam brez vsake potrebe trošimo kurivo in dragoceno delo.
Vem, da zaradi teh vrstic — žal — ne bo mnogo rejcev opuščalo kuhanja svinjske krme in da bodo nekateri celo zmajevali z glavo. Zadovoljujem se pa, ako se mi je vendar posrečilo tu ali tam vsaj malo omajati temelje tako priljubljenih „svinjskih kuhinj", ki delajo gospodarstvu (in svinjakom s svojo paro) več škode nego koristi.
Vestnik Centralnega mlekarskega društva.
Skioptična predavanja. Centralno mlekarsko društvo je prejelo iz Nemčije serijo lepih skioptičnih slik iz mlekarstva; pri Prosvetni zvezi pa nam je na razpolago serija skioptičnih slik: „Dansko kmetijstvo". Ta predavanja so na razpolago predvsem članom in članicam Centralnega mlek. društva, pa tudi vsem ostalim živinorejskim in mlekarskim organizacijam. Obrniti se je na Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani. Skioptični aparat pa si morajo priskrbeti dotične organizacije same.
Notice.
Licenciranje bikov v srezu Murska Sobota, se je vršilo od 24. februarja do 14. marca na 17 krajih. Prignalo se je vsega nad 600 bikov, od katerih je bilo 300 sposobnih, torej blizu 50%. Ostali so bili slabše kakovosti ali pa se niso li-cencirali, ker je bilo v občini boljših bikov na razpolago. Na predpisano število, to je za vsakih začetih 70 krav in telic po en bik, manjka v 35 občinah skupaj 45 bikov, ki se bodo oskrbeli iz boljših občin. Opažalo se je veliko napredovanje rodovniškega dela, tako da se licencovanje od leta do leta naslanja vedno bolj na selekcionirano blago. Zadnja dva dneva je licenciranje posetil banski inšpektor ing. Zidanšek iz Ljubljane.
Konjereja.
Važnost konjereje v gospodarstvu.
Al. Janžekovič.
Od vseh gospodarskih panog je konjereja ena izmed najvažnejših, tako čitamo v novem „Kmeto-valcu" št. 2., str. 28., v zadnjem odstavku. Ako hočemo, da nam konj vzdigne glavo, je potreben oves, v najslabšem primeru pa tudi bič, kar je konju oves in bič, to je gotovo rejcu označeni članek. — Brez nadaljnjega premišljevanja je dolžnost kmeta-konjerejca, da potrdi izjave našega sotrudnika, kadar apelira na merodajnih mestih v naš prid za obstoj konjereje.
Kdorkoli je v zadnjih letih pomen konjereje podcenjeval, se je nedvomno motil. Priznati se sicer mora, da so motorna prevozna sredstva povzročila konjereji občuten udarec, vendar se vsestransko opaža, da je kmet pri tej panogi najhujšo krizo že prestal. Kako težko smo poslušali trditve: „Avto je praktično, hitrejše in cenejše prevozno sredstvo kakor pa konj, zato proč ž njim!" —
Sto in sto raznih trgovcev in drugih, ki so s kmetskim denarjem obogateli, je ubogim konjskim pa.am službo odpovedalo in si nabavilo motorna vozila. Milijoni so šli iz njihovih rok v blagajne inozemskih bogatašev, od katerih pa ne bo niti pet par več prišlo v njihove roke nazaj.
Ravno nasprotno se pa zgodi, ako kmet proda konja: trgovec, obrtnik itd., vsak dobi gotovi del prodanega konja, celo vinska kriza se je skušala pri boljših konjskih kupčijah malo ublažiti. Vse je živelo.
Zraven vseh nadlog, ki jih je morala konjereja prestati, je še bila med drugimi kmetijskimi panogami nekako kot pastorka oskrbljena in se je le s prizadevanjem svojega društva obdržala pri življenju. Pomislimo samo, koliko poučnih predavanj se vrši vsako leto za razne panoge živalstva, od drobne čebelce do najtežje govedi, ne morem se pa spomniti niti na eno poučno predavanje o konjereji, čeravno je tukaj potrebno posebne vede.
Vedno se pozabi, da nam v glavnem konj prideluje vse žito, s katerim krmimo druge naše živali in ki služi tudi nam za živež. — Dovoz k našim vinskim hribom je mogoč v prvi vrsti le s konji. Nadvse pomenljivo je pa dejstvo, da je ravno ubori konj človeku najboljši tovariš, kadar se gre za obrambo domovine. Razen vseh dobrot, ki jih uživamo od konjereje, se ponujajo za konje dobre kakovosti nri-
meroma z drugimi kmetijskimi pridelki najboljše cene.
Uvaževanja vreden je tudi pomislek, da imamo v naši banovini okrog 50% kislih travnikov, za katere še ni v kratkem upanja na izboljšanje. Krma s takih travnikov se za rejo konj še najbolje porabi.
Kmetu kof takemu naj bi bila konjereja v veselje in ponos. Vsak človek, ki ima količkaj naravnega čuta, mora priznati, da ni lepšega prizora v naravi, kakor je ta, ko kmet v cvetoči pomladi ponosno stopa za plugom, v katerega sta vprežena dva lepn konja. Še lepša slika je takrat, ko se žvrgoleč škrjanček raduje nad njegovo glavo, vprego pa spremlja še par majhnih, srčkanih žrebet.
Kmet je s konji oral in vozil, ko še ni bilo sluha od motornih vozil in motorna vozila bodo utihnila, konj bo pa še oral in vozil. Konjereja v naši banovini je lepa, zlata ura, na katero je treba večkrat pogledati; velika škoda bi bila, ako bi odreklo pero, ki ji naj služi za pogon.
Uvoz originalnih belgijcev v Drav. banovino.
Tvrdka E. Vajda iz Cakovca je uvozila 20 lepih belgijskih originalnih žrebcev, od katerih je nakupila 10 glav kr. banska uprava Dravske banovine, ostale pa Savska banovina. Žrebci so bili 10. aprila izročeni zasebnim oskrbnikom na dobo 8 let, kakor sledi:
1.	Žrebec 1/240 Gamin de Plancenoit, orig. belg., rojen 28. III. 1928., oskrb. Štefan Horvat, Borejci 12, srez Murska Sobota.
2.	Žrebec 11/241 Constant du Pachy, orig. belg., rojen 20. VIL 1927., oskrb. Fran Zdolšak, Št. Jurii o. j. ž., srez Celje.
3.	Žrebec IV/242 Oscker de Krva, orig. belg., rojen 19. VII. 1926., oskrb. Anton Martinec, Satahovci 7, srez Murska Sobota.
4.	Žrebec V/243 Cremonais, orig. belg., roj. 19. V. 1928., oskrb. Ivan Medved, Cirkovce, srez Ptuj.
5.	Žrebec VI/244 Successeur de Javarge, orig. belg., roj 28. IV. 1927., oskrb. Jos. Murko, Biš, srez Maribor 1. br.
6.	Žrebec VII/245 Joli Coeur, orig. belg. roj. 9. III. 1928., oskrb. Ant. Plaveč, Loperšice, srez Ptuj.
7.	Žrebec VIII/246 Prince de Montraul, orig. belg., roj. 30. V. 1928/, oskrb. Jos.'Holsedl, Fukšinci, srez Murska Sobota. 8. Žrebec lX/247 Buveur de la Cauchevache, orig. belg., roj. 28. V. 1928., oskrb. Franc Rižnar, Gajovci, srez Ptuj.
9.	Žrebec XII/248 J'y Reste de Seumoy, orig. belg., roj. i. VII. 1927., oskrb. Ivan Koren, Škorba, srez Ptuj.
10.	Žrebec XIII/249 Albion d' Hodoumont, orig. belg., roj. 2. IV. 1927., oskrb. Ludvik Podlesek, Vanča vas, srez Murska Sobota.	— r.
Čebelarstvo.
Čebelar v maju.
Jože Okorn.
Mesec majnik je odločilen za uspelo ali neuspelo čebelarsko letino. Ce je v tem mesecu paša dobra,
potem ima čebelar obilo dela in veselja pri čebelah, pa naj čebelari na roje ali na med. Vkljub neugodnemu vremenu so se doslej letos plemenjaki povoljno razvijali. Če bo vreme ugodno, ter paša na borovnici, črešnji in sadnem drevju izdatna, bodo pleme-
njaki v začetku druge tretjine meseca maja na višku razvoja.
Čebelar, ki dela na roje, bo v tem času lahko že ogrebal roje. Skrajni čas je, da pripravi in opremi za roje potrebno število praznih panjev. Panji, v katere bomo ogrebali roje, morajo biti trdni, snažni in dovolj veliki. Kdor čebelari v kranjičih, naj se končno vendarle že odloči, da bo dal roje v panje normalne mere. Normalen kranjski panj je zunaj merjeno 70 cm dolg, 30 cm širok in 16 cm vistik. Čelnica in zadnja končnica naj bosta premakljivi, dno pa pritrjeno z vijaki ali največ s šestimi koničastimi žebljički. Preden ogrebemo roj v panj, moramo panj dobro osnažiti. Ne škoduje, če notranjščino panja zdrgnemo z meliso, orehovim listjem ali drugo prijetno dišečo rastlino. Pomnimo pa, da iz panja, v katerega so se v zimi naselile miši, vsak roj pobegne.
Če mislimo z roji obljuditi panje na okvirje, je posebno pri okvirjih velike mere neobhodno potrebno, da jih opremimo s satnicami. Okvirje moramo najprej zažičiti s pocinkano žico, in sicer v vodoravni legi. Če je okvir visok 20 do 26 cm, na-pnemo v primerni razdalji na stranskih letvah po štiri žice. Žice ne smemo preveč napeti, drugače se okvir skrivi. Redno se pa zveži pri preveč napeti žici satnica. Ko smo potrebno število okvirjev za-žičili, jih opremimo s celimi satnicami. Satnice pritrdimo s tekočim voskom na gornjo letvo okvirja, nakar takoj u eremo z razgretim, v ta namen pripravljenim kolescem žico v satnice. Kolesce mora biti tako vroče, da se vosek topi.. Pazimo pa, da ne bo deska, na kateri utiramo žico v satnice, vedno mokra, da ne bomo kolesca oreveč pritiskali na satnico ter da bodo okvirji pravokotni in nezve-ženi. Ako bomo vs.e to upoštevali, bomo imeli brezhibno udelane satnice, ter kot deska ravne satnike, s katerimi je čebelarju omogočeno lahko in hitro delo v panjih.
Pri obljudenju panjev na okvirje z roji pazimo, da bomo dali pred obljudenjem v plodišče panja z rrjrzlo stavbo- vse okvirje, drugače se nam bo roj usedel na prazni prostor, pri panjih s toplo stavbo pa moramo takoj po obljudenju potisniti okence do zadnjega okvirja. Pri kranjičih pazimo, da se naiu bodo roji usedli kčelnici, to je. spredaj, ne pa v sredino panja.
Čebelarji imamo z roji' veliko veselja, ki se pa kaj lahko preobrne v žalost. Upoštevajmo narodni pregovor: „Veliko rojičev — veliko mrliče v". Od posameznega plemenjaka vzemimo največ dva roja. Trekovci so navadno slabiči, zato jih vrnimo pleme-njaku. Plemenjak, ki ga pustimo preveč izrojiti, oslabi. V takem izrojencu se kaj radi naselijo molji, ki uničijo satje, dostikrat pa preženejo tudi oslabelo družinco iz panja, Tak čebelar ogreba potem v juliju takozvane lakotne roje.
Ne zadostuje, da čebelar roj ogrebe, temveč ga mora tudi oskrbovati. Kakršna je oskrba rojev, taki so uspehi. Najboljši so seveda roji, ki so oskrbljeni ob dobri paši. Vendar jih tudi v tem primeru čebelar ne sme prepustiti samim sebi. Nadzirati in pospeševati mora stavbo satja in zalegama. Po opazovanjih dr. Himerja, asistenta na čebelarskem zavodu v Kiiangenu na Bavarskem, živi čebela v delovni pašni dobi šest do devet tednov. Redno lahko opazujemo, da roj najbolj živahno dela prvih deset dni. nakar začne živahnost vsled začasno še ne nenadomestljive izgube živali pojemati. Dolžnost naprednega čebelarja je, da to delavoljnost roja v čim večji meri izrabi, kar dosežemo s krmljenjem rojev. Vsak roj naj dobi tudi v srednje dobri paši v Drvem tednu vsaj 1 kg medu. Ta izdatek se vedno bogato obrestuje. Le v prav dobri naši lahko krmljenje opustimo, nikdar pa ne smemo pustiti rojev stradati. Pri krmljenju rojev moramo upoštevati, da smemo ob lepem vremenu krm'ti le roie z oplo'Q-nim? maticami, kajti roji z neoplojenimi maticami bi nam iz panjev pobegnili.	(Dalie sledi-)
Gozda
Ali je dovoljeno spravljati les in druge gozdne pridelke čez tuja zemljišča?
Ing. Anton šivic.
Pod tem naslovom sem v 10. številki letnika
1912.	glasila „Kmetovalec" objavil daljše navodilo, ki mu je na vprašanje nekega bralca sledilo v 9. številki letnika 1913. še dodatno pojasnilo. L. 1912. objavljeno navodilo o spravljanju lesa po tujem zemljišču se je opiralo na določbe gozdnega zakona z dne 3. decembra 1852., drž. avstr. zakona štev. 250., ki je bil takrat v veljavi. — V 11. številki letnika
1913.	sem pojasnil še porabo zakona o zasilnih potih iz 1. 1896., kojega veljavnost je bila z zakonom z dne 9. januarja 1913., drž. avstr. zak. štev. 7., razširjena tudi na gozdove, dočim je ta zakon veljal poprej samo za poljedelska zemljišča.
rsivo
Dne 1. julija 1930; je zadobi! veljavo novi državni zakon o gozdovih, z dne 21. decembra 1929., ki je bil objavljen v 35. številki Službenega lista Dravske banovine iz 1. 1930.'
Tudi po tem novem gozdnem zakonu je dovoljeno pod gotovimi pogoji spravljati les in gozdne pridelke po tujem zemljišču, vendar je med določbami novega in razveljavljenega starega gozdnega zakona nekaj bistvenih razlik.
Novi zakon določa, da je vsak zemljiški posestnik dolžan dovoliti lastniku gozda, odnosno lastniku gozdnih pridelkov, da preko njegovega zemljišča spravi gozdne pridelke, ako jih ni mogoče spraviti na drug način, v drugi smeri, pa tudi tedaj, ko bi bila drugi način ali druga smer nerazmerno dražja.
Ako se kak lastnik gozda ali pa lastnik gozdnih pridelkov (torej tudi kupec lesa) želi poslužiti tujega j zemljišča za izvoz gozdnih pridelkov, je dolžan, da najprej poskuša brez posredovanja oblastev na pravnoveljavni način sporazumeti se s posestnikom,
odnosno z lastnikom dotičnega zemljišča. Če ne pride do sporazuma, naj lastnik gozda ali gozdnih, pridelkov prosi za posredovanje občeupravno oblastvo prve stopnje (sresko načelstvo).
V prošnji za posredovanje občeupravnega obla-stva, je navesti:
1.	Ime in priimek prosilca in njegovo bivališče;
2.	vrsto in količino gozdnih pridelkov, ki jih prosilec želi spraviti iz gozda, nadalje kraj, na katerem se ti pridelki nahajajo;
3.	kraj, kamor želi spraviti te pridelke;
4.	zemljišče, preko katerega bi bilo. treba spraviti pridelke; navesti je katastralne parcele, njihove lastnike odnosno posestnike in njihova stalna bivališča;
■5. prostor, ki ga prosilec morebiti potrebuje za skladanje gozdnih pridelkov;
6.	način izvoza in potrebo morebitnih spravil-nih naprav (lesenih riž, vzpenjače, gozdne železnice i. t. d.);
7.	obris parcel, spravilne smeri in eventuelno potrebnih naprav;
8.	rok, koliko časa bi trajalo spravljanje;
9.	dokazilo, da je bil napravljen poskus, sporazumeti se z zemljiškim posestnikom, odnosno lastnikom; odškodnino, ki je bila slednjemu ponudena;
10.	razlogi, iz katerih je razvidno, da spravilo ali sploh ni mogoče ali pa da je nerazmerno dražje v drugi smeri ali na drug način, kakor preko tujega zemljišča.
Občeupravno oblastvo prve stopnje odstopi prošnjo banski upravi, ako gre za spravilo preko dveh ali več srezov.
Ako pa spravilo ne gre preko meje sreza, izvede občeupravno oblastvo prve stopnje predpisani postopek. Prošnjo je obravnavati kot nujno in je v najkrajšem času odrediti krajevno poizvedbo. K tej poizvedbi je povabiti prizadete stranke, po potrebi zastopnika občine, kakor tudi potrebne izvedence, med katerimi mora biti tudi pristojni šumarski refe-
rent. Ako gre za posebne gradbe, je potreben tudi izvedenec zadevne stroke.
Po izvršenem ogledu je delovati na to, da se stranke sporazumejo glede zasilnega spravila in odškodnine. Ako do tega sporazuma ne pride, se zahteva mnenje izvedenca.
O izvršenem ogledu, zaslišanju izvedencev in strank sestavi vodja komisije zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije in prizadete stranke.
Na temelju izvedenega postopka izda pristojno upravno oblastvo odlok. Zadevo je tako pospešiti, da je postopek izveden in odlok izdan tekom 30 dni, računši od dneva, ko je bila prošnja vložena.
Z odlokom, s katerim se prizna spravilo po tujem zemljišču, se določi: Smer in obseg spravila, način spravljanja, prostor za skladanje gozdnih pridelkov, če je potrebno, koliko časa traja spravljanje in odškodnina.
Za oceno o vrsti, smeri, dolžini poti, dobi trajanja in o drugih razlogih, važnih za porabo tujega zemljišča, odločajo potrebe onega, ki je prosil za dovoljenje spravila gozdnih pridelkov preko tujega sveta. Oblastvo pa je moralo te potrebe dodobra presoditi in dopustiti takšen način spravljanja, ki je za dotično zemljišče najmanj kvaren. V mnogo primerih se da škoda omejiti, ako se odredi spravilo lesa ob snegu ali zmrzlih tleh, če to ni mogoče, pa vsaj ob času, ko so spravljeni poljski pridelki, travniki pokošeni, itd. Večkrat gre za dovoljenje souporabe obstoječe poti, drče ali druge spravilne naprave.
Določena smer spravila, odrejeni način in doba spravljanja itd., se smejo porabiti za vse posle, ki so v zvezi z izkoriščanjem dotičnega gozda, odnosno s spravilom lesa.
Prošnji za zasilno pot ali spravilo pa občeupravno oblastvo ne bo ugodilo, ako bi s tem nastala za lastnika zemljišča večja škoda, nego bi bila korist za onega, ki tako spravilo zahteva, ker gozdni zakon tega ne dopušča.	(Dalje prih.)
Z a d t u ž n i š t v o.
Kupovati je vrednostnih papirjev in naše zadruge.
Dr. Basaj.
Iz časov, ko so še agenti v velikih množinah prodajali ljudem razne vrednostne papirje in srečke na obroke, je prišlo med ljudi znatno število raznih državnih papirjev. Ko je lansko leto stopil v veljavo zakon o prodaji vrednostnih papirjev na obroke, je prodaja papirjev in srečk po agentih prenehala in ljudje so se pred to nadlogo res oddahnili. Ostalo pa je pri ljudeh mnogo vrednostnih papirjev, ki so jih sicer drago plačali, glede katerih pa se prav malo spoznajo, kako jih je treba upravljati. Zato smatramo za koristno, da v naslednjem navedemo najvažnejše vrste teh papirjev in pa najpotrebnejše glede obrestovanja, kupona, žrebanja itd.
1. Obveznice loterijske 2l/2% državne rente, ki se na kratko tudi imenujejo vojna škoda (ratna
šteta). Vsaka taka obveznica glasi na nominale 1000 Din. — V prometu jih je za nominalnih 4.604,466.000 Din. Obveznica, ki glasi na 1000 Din, nosi torej vsako leto 25 Din obresti. Kupon se izplačuje vsako leto od 1. februarja naprej. Z ozirom na nizko obrestovanje (2V2%) je seveda kurzna vrednost vojne škode znatno pod nominalno vrednostjo. Sedaj se plačuje med 423 do 425 Din za obveznico, ki se glasi na 1000 Din. Pri tej kurzni vrednosti dosežemo dejansko, obrestovanje vloženega kapitala po blizu 6% (5.9%). Toda poleg tega obrestovanja je treba pri vojni škodi upoštevati še dvoje: Prvič se po načrtu, ki ga določa zakon o ratni šteti, vsako parno leto izžreba 188 dobitkov v skupni vrednosti 7,000.000 Din, vsako neparno leto pa polovica tega, torej 3,500.000 Din. Izžrebani vsakoletni dobitki tvorijo nekako nadomestilo za nizko obrestovanje teh papirjev. Drugič pa se vsako leto potom žrebanja amortizira, torej lastnikom izplača večje število obveznic po nominalnem znesku.
Za vsako po žrebu amortizirano srečko se torej izplača lastniku 1000 Din, dasi je srečko kupil le za 423 Din. Ti dve ugodnosti vojne škode vabita k nakupu papirja gotovo v večji meri, kakor pa taktično obrestovanje vloženega denarja, ki znaša le 5.9%. Zaradi dobitkov, ki se vsako leto izžrebajo v mesecu februarju, in zaradi amortizacije gotovega števila srečk vsako leto v februarju po nominalni vrednosti, se zato kurzna vrednost vojne škode vsako leto pred žrebanjem precej dvigne.
Zakon o vojni škodi predvideva, da se imajo vse obveznice vojne škode v nominalni vsoti 4.604,466.000 amortizirati do konca 1. 1974, torej v bodočih 33 letih. Dosedaj je bilo tekom šestih proračunskih let amortiziranih obveznic vojne škode za 222,490.000 Din. V sledečih letih se bo vsota vsakoletno amortiziranih obveznic vojne škode povečala.
Kupon vojne škode zastara že v enem letu. Zato je treba zelo paziti, da se enoletni rok izplačila ne zamudi.
2.	Obveznice 7%nega investicijskega posojila iz 1. 1922., ki se nakratko imenuje tudi 7%no investicijsko posojilo. Teh obveznic je v prometu za 496,000.000 Din nominalne vrednosti. Obveznice glasijo vsaka na 100 Din in se obrestujejo po l°/o od nominala. Izplačujejo pa se obresti dvakrat na leto, in sirer 15. marca ter 15. septembra. Posojilo se bo po načrtu amortiziralo v 50 letih, računajoč od 1. 1925. dalje. Vendar pa država pri teh obveznicah ni vezana, da za amortizirane obveznice izplača nominalno vsoto kakor pri vojni škodi, temveč lahko kupi obveznice, ki jih hoče dotično leto amortizirati, na trgu po borzni cen'. Kurzna vrednost obveznic investicijskega posojila je danes približno 89 Din. Ako kupimo obveznice po 89, predstavlja to obrestovanje vloženega kapitala po 7.8%, torej skoraj 8%.
3.	Premijske obveznice iz i. 1888. ki se kratko imenujejo Srbske tobačne srečke (duvanski lozovi).
Obveznice glasijo vsaka na 10 Din nominale. Celotno posojilo, ki se je najelo na podlagi teh obveznic, je znašalo 10,000.000 Din. Te obveznice ne donašajo rednih letnih obresti, kakor smo to videli pri obveznicah zgoraj pod 1) in 2). Zato tudi nimajo vsakoletnih kuponov. Pač pa se vsako leto izžreba precejšnje število dobitkov, ki so nekako nadomestilo za obresti. Tako se n. pr. po načrtu za leta 1929. do 1933. vrše vsako leto tri žrebanja dobitkov in se vsako leto izžreba 87 dobitkov v vrednosti 204.250 Din. Poleg žrebanja dobitkov se pa vrši z žrebanjem tudi še amortizacija obveznic po načrtu. Ker srečke nimajo vsakoletnega kupona, je zato amortizacija teh obveznic po načrtu urejena tako, da se imejitelju izplača za amortizirano srečko tem višji znesek, čim pozneje je srečka za amortizacijo izžrebana. Pri teh srečkah obstoji torej dvojno žrebanje:
a)	žrebanje dobitkov, in sicer trikrat na leto,
b)	žrebanje srečk za amortizacijo.
Srečke imajo sedaj kurzno vrednost približno 25 do 26 Din.
4. Premijske obveznice Srbskega rdečega križa
iz 1. 1907., ki se kratko imenujejo tudi srečke Rdečega križa. Obveznice glasijo na 20 Din vsaka in je 1. 1907. znašalo posojilo, najeto na te obveznice, 20,000.000 Din. Srečke so urejene glede dobitkov in amortizacije popolnoma slično kot ravnokar opisane Srbske tobačne srečke. Te srečke imajo torej tudi le en kupon za eventuelno izžrebani dobitek. Ravnotako se vrši amortizacija srečk na podlagi žrebanja in se za izžrebano srečko izplačuje tem višja amortizacijska vsota, čim pozneje je srečka izžrebana. Ker torej srečka nima rednih letnih obresti, se te nadomestijo deloma z možnostjo vsakoletnega dobitka, deloma z rastočo vsoto, ki se izplačuje za amortizirane srečke. — Sedanji kurz teh obveznic je 48 do 49 Din.
(Dalje prih.)
Družbene zadeve in razno.
Uradne vesti.
ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe v Ljubljani, dne aprila 1931.
Navzoči so bili gg.: predsednik Oton Detela, podpredsednik Haiiptman ter odborniki Brulc, Jan, Kersnik, Levstik, Pi~ ber, Robič, Rus, Steblovnik, Šušteršič, Štercin, Vesenjak, inž. Zidanšek obenem kot zastopnik banske uprave, račun, pregled. Mol, družbeni ravnatelj inž. Lah in kot zapisnikar strok, tainik Kafol.
G. predsednik ie otvoril sejo ob Vi 11 uri, ugotovil sklepčnost ter pozdravil navzoče gg. odbornike, nakar je podal svoje poročilo.
1. Kmetijska družba je po sklepu glavnega odbora prodala banski upravi družbeno drevesnico na Poljanah, ki jo ista potrebuje za razširjenje javne bolnice. Knpno-prodajna pogo-doba je bila od družbe podpisana 12. februarja, od banske uprave pa 11. marca, ko je to potrdil minister za finance 21. februarja t. 1.
2.	Banska uprava je obenem prodala družbi zemljišče poleg družbene hiše Novi trg, štev. 3 ter je bila tozadevna kupna pogodba podpisana 9. aprila t. 1. Manjka to še samo odobritve od strani finančnega ministra.
3.	Dne 14. februarja t. 1. je g. ban dr. Marušič odredil, da se rok za pobiranje članarine določi do 1. marca t. 1. Ker je bila teden poprej odborova seia in ni bilo mogoče ponovno sklicati gg. odbornikov samo zaraditega na seio, so se ti pismenim potom pozvali, naj izjavijo svoje mnenie z ozirom na to željo g. bana. Termin, do katerega je plačati družbene prispevke, določa po § 23. glavni odbor. Večina gg. odbornikov se je strinjala z rokom, ki ga je določil g. ban.
4.	Osnutek zakona o agrarni reformi. Družba ie prejela ta osnutek v proučitev. Kakor vsi dosedanji osnutki je tudi ta izredno važen, vsled tega ga bo družba po posebni komisiji temeljito proučila in postavila primerne izpremenjevalne predloge.
O. Piber je pripomnil k predsednikovem poročilu, da ;e bil termin za sprejem članov prav umesten. Sicer ie število članov napram lanskemu letu nekoliko padlo, ali vendar je dru-
žba zasidrala v pravi gospodarski pravec in je s tem postala čisto gospodarska družba. Dosedanji odbor je zares nepristransko vodil vse tekoče posle.
G. predsednik je omenil, da bo treba skrbeti pri družbi, da se napravijo čimprej nova skladišča, in sicer ne le v Ljubljani, temveč tudi v Celju.
Na predlog g. Pibra je glavni odbor pooblastil predsedstvo, da ukrene vse potrebno, pripravi načrte in proračun za napravo teh skladišč do prihodnje seje. Pripomnil je tudi, naj se k proučitvi zakona o agrarni reformi pritegnejo bližnji odborniki, kakor n. pr. g. inž. Zidanšek in dr.
Citanje zapisnika zadnje odborove seje z dne 4. februarja t. 1. se je opustil, ker ga je v celoti glavni odbor potrdil, kakor je bil objavljen v ..Kmetovalcu".
Sledilo je poročilo g. ravnatelja o delovanju Kmetijske družbe, in sicer:
1.	Družba je glasom sklepa zadnje odborove seje od 4. februarja ponovno vložila prošnjo na prometno ministrstvo za dovolitev polovične vožnje po železnici kmetovalcem, ki prirejajo poučne izlete na kmetijske šole in druge vzorne kmetijske zavode. Prošnji se ni ugodilo.
2.	V posebni vlogi je predočila banski upravi škodo, ki jo povzroča silno pijančevanje in veseljačenje, ki naj se kolikor mogoče omeji. Banska uprava ie obljubila, da bo v tem pogledu podvzela vse korake, da se omeji to škodljivo razvado med našim ljudstvom.
3.	Kmetijsko ministrstvo je predložilo Kmetijski družbi osnutek zakona o varstvu živali in rastlin, ki ga je temeljito proučila in predlagala primerne izpremembe. — Družba ie dobila tudi osnutek zakona za konjače v izjavo, ki se je obenem tudi prečital. Razvila se ie živahna debata, v katero so posegli razni gg. odborniki. Glavni odbnr je na to sprejel predlog g. Jana, da predlaga družba, da se odškoduie koniače pavšalno za več občin skupaj v srezu. ker bi predstoječi osnutek preveč obremenil občine, ako bi se dobesedno izvajal.
4.	Sreskim načelstvom je družba podala pojasnila o predpisih prodaje strupov, t. i sredstev zoper rastlinske škodljivce, ki se danes uporabljajo v kmetijstvu in zlasti v sadjarstvu. — V nekaterih primerih je podala sodišču svoja mnenja o spornih zadevah, ki so se tikale predvsem cen kmetijskega blaga, oziroma pridelkov. — Udeležila se je tudi seje kmetijskega odbora na Ljubljanskem velesejmu, na kateri se je določil razpored letošnjih kmetijskih prireditev, v kolikor se bodo vršile v jeseni. — Družba je ponovno posredovala v sporih med podružnicami ter županstvi in drugimi oblastvi kakortudi med člani in podružničnimi vodstvi. Skušala ie spraviti v sklad predvsem delovanje podružnic, da bo v njeno korist in v hasek članov. — Podpirala in predložila ie banski upravi razne prošnje podruž"ic za podpore v svrho nabave kmetijskih strojev in orodja kakortudi sredstev za zatiranje škodljivcev. — Mestno občino v Ljubljani ie zaprosila za znižanje uvoznin kmetijskih pridelkov iz okolice, da na ta način olajša direktno prodajo pridelkov na mestnem trgu. — Prevzela je od Trgovske zbornice v Beogradu rusko laneno seme, da ga porazdeli med kmetovalce brezplačno proti vrnitvi semena v ieseni ali pa proti predplačilu po 5.50 Din za kg.	(Dalje sledi.)
VABILO
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe.
Spored:
1.	Točke 1.—6. po § 37. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Na Vnebohod, 14. maja 1931.:
Tržič-Sv. Ana, po jutranji sv. maši, ob sedmih, v šoli: Lesce, po drugi sv. maši v šoli; Ivanjkovci, ob devetih v Ivanj-
kovski dvorani; Lom, ob osmih pri načelniku; Gameljne, ob petnajstih pri Urincu, Srednje Gameljne; Št. Jošt nad Vrhniko, po sv. maši v Društveni dvorani; Velika Loka, ob štirinajstih v gostilni Alojzija Bukovca; Ribnica, ob petnajstih v Hranilnici in posojilnici; Lož, ob trinajstih v Gasilnem domu; Sv. Bolfenk v Slov. gor., ob polu enajstih v posojilnici; Ljutomer, ob polu devetih v meščanski šoli; Mengeš, ob petnajstih v Društvenem domu; Sv. Bolfenk v Slov. goricah, ob polu enaj-i stih v Posojilnici;
v nedeljo, 17. maja 1931.:
Šmartno pri Litiji, po prvi sv. maši v Društvenem domu; Št. Vid nad Ljubljano, ob osmih v osnovni šoli; Sv. Krištof nad Laškem, ob osmih v slov. osnovni šoli v Laškem; Selce, ob polu osmih v Krekovem domu; Krka, ob polu osmih v šoli; Škocjan, ob petnajstih v občinski pisarni; Suhadole, ob šestnajstih pri načelniku, 28; Bučka, ob šestnajstih pri načelniku, Jarči vrh, 11; Poljane nad Škofjo Loko, ob polu osmih v šoli; Šmarjeta, po rani sv. maši v kaplaniji; Brezovica pri Ljubljani, ob polu osmih v šoli; Moste pri Komendi, ob devetih pri županu; Globoko pri Brežicah, ob štirinajstih v osnovni šoli; Grahovo, po prvi sv. maši v šoli; Šmarje-Škofljica, ob osmih v šoli; Podčetrtek, ob štirinajstih v šoli; Vič. ob desetih v občinski pisarni; Zlatoliče, ob polu osmih v šoli; Benica, ob devetih v šoli; Ribno pri Bledu, ob petnajstih pri načelniku, Ko-ritno, 14; Žalec, ob polu devetih v osnovni šoli; Preddvor, ob polu osmih v šoli; Begunje pri Cerknici, ob enajstih v novi šoli; Rateče-Planica, ob desetih v Mlekarski zadrugi'; Šmarje pri Jelšah, ob petnajstih v gostilni Habjan; Komenda, po prvi sv. maši v Društvenem domu; Sv. Vid pri Ptuju, po rani sv. maši, ob polu ostnih v Slomškovem domu; Jarenina, ob osmih v zgornji šoli; Dol pri Ljubljani, ob petnajstih v Društvenem domu; Limbuš-Ruše ob devetih v limbuški šoli; Homec, ob desetih v mežnariji; Zagorje ob Savi, po prvi sv. maši v zagorski šoli; Gornji grad, ob polu devetih v osnovni šoli; Moravče, po prvi sv. maši v šoli; Št. Jurij pri Grosupljem, po sv. maši v Društveni dvorani; Bled, ob petnajstih v osnovni šoli; Sevnica ori Trebnjem, ob štirinajstih pri načelniku na Račjem selu: Dolsko takoj po prvi sv. maši v cerkveni dvorani pri Sv. Heleni; Slivnica pri Mariboru, po rani službi božji v šoli; Vrhnika, ob osmih v gostilni Andreja Opeke; Bloke, po večerni-cah v šoli v Novi vasi; Zakot pri Brežicah, ob desetih v občinski pisarni; Prevalie ob polu devetih v Društveni dvorani: Domžale, ob petnajstih v osnovni šoli; Žiri, ob petnajstih pri načelniku, 6: Vel. Lašče, ob polu osmih v stari šoli; Vodice, ob polu osmih v Katoliškem domu; Duplje, ob polu šestnajstih v osnovni šoli; Jesenice, ob devetih v občinski posvetovalnici; Dobova pri Brežicah, po jutranji sv. maši v osnovni šoli; To-mišelj, po jutranji sv. maši v šoli; Trebnje, ob polu osmih v gostilni pri Pavlinn: Beltinci, ob devetih v osnovni šoli; Kozie, po prvi sv miši, ob polu osmih, v Čitalnici; Sromlje, po službi božji v šoli; Št. Jurij ob Ščavnici, ob štirinajstih pri g. Mlina-riču v Očeslavcih; Log, ob sedemnajstih v šoli;
v nedeljo, 24. maja 1931.:
Trojane, ob četrt na osem v dvorani pri Št. Gotardu; Povje ob osemnajstih pri načelniku. 9; Zapoge, ob desetih pri načelniku Hočevarju; Svibno, ob polu osmih v šoli;
na Binkoštni ponedeljek, 25. maja 1931.:
Sv. Miklavž pri Ormožu, ob osmih v Društvenem domu; Polhov gradeč, po šesti sv. maši v občinski hiši; Zavrč, po rani službi božji v stari šoli; Sv. Jurij ob Taboru, po rani sv. maši, ob polu osmih, v šoli; Horjul, ob petnajstih v Kmetijskem društvu; Št. Lovrenc na Pohorju, ob polu desetih v gostilni Josipa Novaka; Sv. Martin pri Vurbergu, ob osmih v stari šoli; Veržej, ob polu devetih v šoli; Vučja vas. po rani sv. maši v gostilni ,.pri pošti" pri Sv. Križu; Gornja Ponikva, ob polu osmih v osnovni šoli; Dobrepolje, ob polu osmih v šoli; Mokronog, ob petnajstih pri načelniku Zupančiču, Rakovnik; Pirniče, ob petnajstih pri Iv. Božiču na Vikerčah; Tirna-Rovi-še ob štirinajstih na Brezovici, 7; Otave-Sv. Vid, ob štirinajstih v Kmetskem domu;
v nedeljo. 31. maja 1931.:
Celje, ob polu devetih v občinskem uradu na Bregu. Poljčane. ob petnajstih v občinski pisarni; Trbovlje, ob polu osmih v osnovni šoli; Št. Jernej, ob polu devetih v šoli; Muta, ob polu devetih v Posojilnici in hranilnici pri Sv. Primožu nad Muto.
Gospodarske vesti.
Letošnji banovinski proračun, t. j. za 1. 1931./32., znaša 116.4 milijonov Din. Novi proračun je nižji od lanskega, ki je znašal 136.1 milijonov Din. To znižanje je nastalo vsled tega, ker je prevzela država tri ljubljanske bolnice in je istočasno znižala tudi svojo podporo banovini. Proračun oddelka za kmetijstvo znaša 15.7 milijonov Din (lansko leto 14.3 milijone Din).
Izpremembe glede banovinske takse za sečnjo gozdov.
V novem banovinskem proračunu je predvidena ta taksa na 2% od prodajne cene lesa ali od vrednosti posekanega lesa. Manjši posestniki so pa te takse oproščeni, če izkupiček za posekani les ne presega vsoto od 10.000 Din v enem koledarskem letu. Važna je tudi določba, da plača to takso lastnik. Njega dolžnost je tudi sečnjo prijaviti (ne kupec).
Banovinska taksa od pirenosa nepremičnin je 1% in se
pobira skupno z državno takso.
Taksa za živinske potne liste je letos ista kakor lansko leto. Od velike živali 6 Din, za drobnico 3 Din. Olajšava je v tem, da se na eninisti živinski potni list lahko vpiše 6 prašičev do 6 tednov starih, ali 3 prašiče do 6 mesecev, ali 3 ovce ali 3 koze. Ta taksa se bo plačevala pri občinskih uradih.
Banovinska doklada na vse neposredne davke znaša letos 35%, lansko leto pa 40%.
Banovinska trošarina na vino in alkoholne pijače se bo
letos pobirala kakor dosedaj, in to 1 Din od 1 litra. Trošarina na mošt, t. j. 60 para od litra v novem pravilniku ni navedena. Nova je tudi določba, da lahko banska uprava oprosti plačilo trošarine na ono vino, ki ga zamenjujejo vinogradniki za druge pridelke, ampak le v srezih Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota. Na žganje se bo pobiralo 5 Din trošarine od hekto-litrske stopnje. Na umetne brezalkoholne pijače znaša trošarina 10 par od vsakega del vsebine; plača jo proizvajalec. Naravne, brezalkoholne pijače so pa trošarine prOste.
Razne vesti.
Sreski kmetijski odbsr Ljubljana - okolica sporoča, da uraduje predsednik Breiičič vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 10.—12.30 ure v prostorih Agrarnega in kmetijskega oddelka sreskega načelstva za Ljubljano - okolico, Židovska steza 2./II. Dopisi in prošnje naj se pošiljajo na naslov: Sreski kmetijski odbor Ljubljana - okolica v roke predsednika Brenčič Jože, pos., Vrhnika 211.
Sreski kmetijski odbor v Murski Soboti (ožji odbor) je imel v sredo, 15. aprila t. 1. svojo četrto redno sejo, na kateri je tri ure razpravljal o kmetijskih vprašanjih Prekmurja. V soboto, 2. maja ob 'A 8. uri se vrši na sreskem načelstvu peta (zadnja) seja Ožjega odbora, takoj nato, ob 9. uri, pa spomladansko zasedanje celokupnega odbora. — S prispevkom sreskega kmetijskega odbora je razdeljenih 14 travniških bran in dva trijerja. V poskusne svrhe se razdeli med člane rodovniških organizacij 60 slanih rudninskih kamnov za lizanje živine. V svrho obnove po toči poškodovanih gozdov je razdeljeni za 2500 Din brezplačnih sadik. Za razdelitev kmet. orodja med najmarljivejše obiskovalce zimskega kmetijskega tečaja v Gornji Lendavi je odobreno 800 Din. Za poskuse pri zatiranju sadnih škodljivcev je določen znesek 1500 Din. Akcija za znižanje davčnega količnika za zemljarino se nadaljuje. K nakupu dobrih bikov prispeva sreski kmetijski odbor 15 občinam po 500 Din. Za nakup štirih prevoznih drevesnih škropilnic prispeva sreski kmetijski odbor po 750 Din, za dve nahrbtni pa po 250 Din. Kmetijski podružnic v Murski Soboti je odobrena subvencija 1500 Din. Za nakup cepiva proti svinj-
ski kugi je odobreno 1.800 Din, istotako se bo pocenilo cepljenje svinj proti rdečici na 5 Din, ker prispeva kmetijski odbor po 1 Din za vsak komad.
Kmetijsko-šoiski vestnik.
Enodnevni tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni sadnega drevja se vrši v sredo, 13. maja 1931. na banov, vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen in traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Udeležbo je prijaviti z dopisnico do 12. maja ravnateljstvu šole.
Predavanja pri kmetijskih podružnicah v mesecu maju 1931.
Cerknica, po jutranji sv. maši v šoli o živinoreji (predava ravnatelj inž. Lah);
14. maja:
Dob pri Domžalah, ob petnajstih v Šoli o sadjarstvu (predava strok tajnik Kafol);
17. maja:
Črešnjfca pri Frankolovem, po jutranji sv. maši v šoli o organizaciji kmetijstva (predava ravnatelj inž. Lah); Banja loka pri Kočevju, po sv. maši v šoli o sadjarstvu (predava strok, tajnik Kafol);
24. in 25. maja 1931.:
Slovenska Bistrica, oba dneva filmsko predavanje v kinu ob osmih in popoldne po nauku o sadnih škodljivcih, nemška kmetijska razstava itd. (razlaga strok, tajnik Kafol);
31. maja 1931.:
Dole pri Litiji, ob sedmih v šoli o izboljšanju gospodarstva (predava strok, tajnik Kafol).
Tržne cene.
Tržne cene so označene tako, kakor veljajo na trgu ali na sejmih v Ljubljani in Mariboru pri nadrobni prodaji in so posnete po tržnih poročilih teh mest. Cene na deželi in pri kupčiji na debelo so nižje.
et s
■8 3
,_ h c a
■N
Cene »o v dinarjih.
pšenica .....
rž .......
ječmen .....
oves......
' proso ......
J koruza (nova, sušena)
ajda.......
I fižol,, ribničan . . . I fižol, prepeličar . . ' krompir.....
1 a
g I sladko seno n . kislo seno " l slama . .
>
o O
Voli I.....iive teže 1 kg
„11.........1 „
„ III.........1 „
Krave debele . . „ „ 1 „ Krave, klobasarice „ „ 1 „
Teleta (Prigon
Li-
. . žive teže 1 kg
220. M ,r. 769 glav)
LUbllana
200 — do	210 —
190 — do	205 —
190 - do	205 —
190'— do	230 -
190 — do	200"—
140'— do	145 —
200' - do	210 —
—•— do	270 —
—•— do	280 —
1 — do	- —
85 do	100 —
70 — do	75 —
50 — do	70 —
-•- do	8 -
--do	7 50
—•— do	6-50
5*— do	6'—
3-00 (.o	4 —
10 —do	11 —
Maribor
160 — do	200 —
150"— do	200 —
150 do	200 —
175 - <10	250 —
150'— do	250 —
130 — do	200'—
160"— do	200 —
150 — do	300 —
--do —•—
75 —do	150*—
120 — do	160'—
—' - do--
60' - do 65 —
6 - do 4 75 1o 4 25 do 3 50 do 2 - do
6'75 2 25 5'-5 75 2'50
6—8 tednov stari . . 3—4 mesece stari . .
5—7 mesecev stari......
debel.....žive teže 1 kg
debel .... mrtve ., 1 „ (Prigon v Lj. ,1153 v Mar. 660 glav)
f piščanec........kom.
I kokoš ...........
kom. 100 — do	125 -
_•_ do--
do--
7'50 do	8 50
10 — do	11-
g
S
mleko.....
smetana . . . . čajno maslo . . surovo maslo . . polementalskl sir
sirček.....
lajce .....
1 lit. I .. 1 kg I .. I ., 1
20 — do 30 -25—do 40 —
2 50 do 3 —
36 — dn 25 — do 24 — do 7 — do
40 -36
kom. 0-50 do
9 -do ll -
SO'— do	120--
250 — do	350'
400 — do	550'-
8 — do	9'-
10 — d )	11
18 — do	45
„0 — dO	45-
2 — do 3--
12- do	14-
44 dO	48-
36-- do	40'
20 — dO	34'-7 — do 0 75 do
{trda drva mehka drva
m®
135 do 150' 70 — do —•
1-
120 - do 145 ■ 90" — (to 110'■
Za uredništvo odgovorna: ing. R. Lah in Franjo Kafol. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasled. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren Janez Vehar.
j. blasnika nasl.
UNIVERZITETNA TISKARNA
litografija offsettisk kartonaža založništvo velike pratlfce vreCice za semena
, NAJSTAREJŠI GRAFIČNI ZAVOD JUGOSLAVIJE IZVRŠUJE VSE TISKOVINE NAJCENEJE IN NAJBOLJ SOLIDNO
USTANOVLJENA LETA 1828
Šlrrnnilnino za sadno drevje, samo-OM UpilllluC delne in za vinograde.
Rpknrrl" izg°,ovl.iene dreves-,,I\Cf\UIU ne lepljive pasove za
lovljenje živalskih škodljivcev na sadnem drevju.
FlllflCi" Pa(entirane kose z vsemi f>riUyd potrebnimi pritiklinami dobite pri glavni zalogi za našo državo
ji. Videmšek Maribor
Korošceva ulica št. 36.
Katalogi in ceniki brezplačno na razpolago! — Zahtevajte ponudbe! — Iščemo zastopnike v vsakem kraju!
LANENO OLJE. FIRNEt, BARVE. LAKE. KIT, LANENE TROPINE
ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri	*
domačem podjetni
MEPIČ-ZAMKEi
tovarne olla lakov In barv
družba zo.l, lastnik FRANJO MEDIC
Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah.
POSOJILNICA V MARIBORU
r. X. i •. m.
NARODNI DOM
Telefon 21-08. Ustanovljena 1883.
restule nevezane hranilne vloge po 9'/».
vloge proti 3 mesečni odpovedi po 6V»'/».
Stanle Hran, vlog nad Pln 90.000.000—. Baierva maialo nad Pln C.OCO.OOO-..
Posojila dale članom na vknJISbo po
• '/o* na osebno poroštvo po • «/„.
N Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdoomno
ASTIN
ki pospešuje rast, odebelitev in oma-stitev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti >MAS1 INA< so brezštevilna zahvalna pisma.
Cena i B Skat. 46 Pln. 10 Skat. 80 Pln.
LEKARNA TRNKOCZY
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 4.
(Zraven Rotovža.)
LJUDSKA POSOJILNICA
reglstrovana zadruga z neom. zaveso
V LJUBLJANI
«
obrestuje vloge In dale posojila In kredite pod najugodnejšimi pogoji. Svojo prostore Ima tik sa frančiškansko cerkvijo v lastni palaCi. Miklošičeva o. 0.
hranilne vl06e znašajo nad 190 milijonov din.
Ustanovljena leta 1881
Celjska posojilnica
d. d. v Celju v lastni hiši „Narodni dom"
Sprejema hranilne vloge, daje posojila. Izvršuje vse denarne posle.
Lastna glavnica in rezerve Din 14,500.000
Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11 Šoštanj, (v lastni hiši)
Kmetovalci, čifajfe ftmeliisho-sfrohoune knjige!
KMETIJSKE KNJIGE
in gospodarska navodila, ki jih ima naprodaj
KETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
NOVI TRG ŠTEV. 3.
<i> bp •» i c
S
X«
O O.
■a o
o j*
ca
O) m
re "c rt c
<L> TJ
3
E
O
•' t <U
o CL
Splošno kmetijstvo.
F. Stupar, Navodilo, kako ie sestavljati poročila o letini ...............
B. Skalicky, Kmetijske razmere na Češkem (broš.)
I. Maidič. Nasveti za hišo in dom (vez.) ....
Vili. Rohrman, Kmetijsko gospodarstvo ....
Travništvo.
Weinzierl - Turk, O sestavljenju in setvi travnih mešanic (broš.).......... . .
Inž. Turk, Navodilo o gnojenju travnikov . . .
Vinarstvo in kletarstvo
B. Skalicky, Pridelovanje in razpečavanje namiznega grozdja, ter vzgoja trt na špalirju (broš.) .............
A. Zmavc, Vinarstvo (vez.)......
Imenik vinogradnikov mariborske oblasti .
Sadjarstvo in vrtnarstvo
M. Humek, Breskev in marelica (broš.) . . M. Humek, Praktični sadjar (vez.) . . . M. Humek, Sadje v gospodinjstvu (broš.) . M. Humek, Sadno vino ali sadjevec (broš.)
F. Kafol, ..Sadjarstvo" . . .......
I. Zupane, „Konserviranje sadja in povrtnine" M. Humek. Pet slik od žlahtnih hrušk . . M. Humek, Domači vrt (vez.).....
Din
5,-10.— 30,—
26.—
15, 5,
10,-
66,-10,-
10.— 80,-24,-10.— 10,-
16.-10.-40.-
Dta
I. Priol, Ameriški način sortiranja ta vkladanja sadja (broš.).............5.—
.	O
Živinoreja in zivmozdravstvo.
Franc Cerne, Živinoreja (vez.).......120,— W
Steuert - Jamnik, Soseda Razumnika ..Konjereja"	15,— o
F. Dular, Domači živinozdravnik (vez.) ....	44,—
A. Slivnik, Perutninarstvo (vez.)......50.—
Dr. Voszka, Reja domačih zajcev (broš.) ....	10.—
A. Pevc, „Sirarstvo" (vez.).........70.— J2,
.	aro'
Čebelarstvo.
^	N
BJ
A. Janša, Nauk o čebelarstvu (broš.) .... 34 — 3"
Ant. Žnidaršič, Naš panj (vez.).......40.— J
jij
Razne gospodarske knjige.	%
M. Kostanjevec, O užitnini vina in mesa (broš.) * —	TJ
A. Šivic, Poljudno navodilo za merjenje lesa . .. 15,—	S*
J. Kiinzle, Zel in plevel „Slovar naravnega zdra-	3
vilstva" (vez.).............75,—	O
J. Kiinzle, Zdravilna zelišča (broš.)..... 8.— "T3
L. Purgaj, Gospodinjstvo (broš.) .......	40— —
A. Beg, Naše gobe, navodilo za spoznavanji	§«
užitnih in strupenih gob (vez.)......5(1— 5.
Inž. A. Šivic, Gozdarstvo v ljublj. obl.....35.— o
Dr. Spiller-Muys: Planinski zakoni (broš) . . .	20,—
Zbirka zakonov (38. snopič, broš.) .......	26.—
I. M. Vičič, Določanje žive teže pri govedu brez tehtnice.............12.—
„Gospodarska navodila"
ponatisi iz ..Kmetovalca". Vsako posamezno navodilo stane 2 Din.
Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati (Zadostuje če imenujete samo tekoče štev. od navodil).
1. Počrnjen je vina ali sadjevca.
5. Sestava in setev travnih in deteijnih zmesi.
7.	Gnojenje vinogradov z novejšimi umetnimi gnojili.
8.	Kako se iz gnilega grozdju napravi dobro vino.
9.	Ciste drože in njih raba v kletarstvu.
13. Vzroki neplodnosti pri govedi.
15. Sluzavost ali vlačljivost vina.
18. Krmljenje z oljnimi tropinami.
2(1. Ciščenle in precejšnje vina.
25.	Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi.
26.	Naprava petiiota ali domače pijače.
27.	O bistvu alkoholnega vrenja (kipenja).
29. Vnete vimena ali volčič na vimenu.
' 34. Zatiranje oidija ali prave trsne plesni.
36.	Nova naredba glede zvrše-vanja rezarstva.
37.	Kislost (klsloba) in razki-sanle vina.
40.	Zatiranje sadnih škodljivcev in bolezni ter škropljenje drevja.
41.	Močno krmilo „rlbja moka" za rast in pitanje prašičev.
43.	Dolžnost vzdrževanja ograj pred živino, ki se pase.
44.	Napenjanje govedi.
46. Bradavice (gobe) pri živini.
50.	Izdelovanje mila za dom.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni s cepljenjem (rdečica).
54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
59.	Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo.
60.	Kako se obnavljajo in popravljajo meje?
62.	Presojanje krmil po škrob-nih vrednotah.
63.	Garje pri konjih.
64.	Apneni dušik.
66. Duh in okus vina po žvepla.
68.	Tobak. Pridelovanje in zakonski predpisi.
69.	Sečni kamni pri živalih.
70.	O prijavi sekanja v gozdih.
71.	Kisanje in cikanje vina.
72.	Trošarina na vino.
73.	Precelanie in filtriranje vina.
74.	Glodanje lesa po goveji živini.
75.	Dve nujni nalogi naše živinoreje.
76.	Sredstva za Dokončevanje škodljivih rastlin in živili.
77.	Skoda, povzročena po lovcih in divjačini.
78.	Moderno zatiranje živalskih kužnih in nalezljivih bolezni.
79.	Preizkusi z umetnimi Eno-jili 1923. leta
80.	Pomen kmečkih gozdov.
81.	Neplodnost, zvrženje in bolezni žrebet.
82.	Salojidln kot sredstvo zoper trtno plesnobo.
83.	Tekoče žveplo zoper plesnobo na grozdju.
84.	Moljavo žito.
85.	Kako sadimo sadno drevje nh cestah In notih
86.	Vinski eponit in njega uporaba v kletarstvu.
Prodam 27 jelovih plohov
suhih, 7 cm debelih in 6 m dolgih: Franc Zupan, Studenčice 1, p. Lesce.	162
Valilna jajca
selekcioniranih štajerskih kokoši, svetlorjave barve odda graščina na Pragerskem. Povprečna nes-nost kokoši v letu 1930. ie znašala 164 ja,c. Cena ie Din 3 za komad, oziroma Din 3.50 z omotom vred.	161
„Fižol-ribničan"
za seme, ima na prodaj Franc Mikolič, posestnik ln trgovec v Sodražicl. (Cena po dogovoru). 160
Vabilo
nu 26. redni občni zbor ,,Kmetijskega društva za Ptujski okraj v Ptuju", ki se vrši v nedeljo dne 10. maja 1931. ob 10. uri dopoldne v prostorih ..Posojilnice" v Narodnem domu. — Dnevni red:
1.	Odobritev zapisnika o lanskem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1930 . 4. Volitev v načelstvo in nadzorstvo v smislu pravil. 5. Slučajnosti.	159
Pridno služkinjo
rabim za takoj, katera ima veselje do živine. Ponudbe ie poslati na naslov: Ivan Žuraj, Slovenska Bistrica.	128
Pincgavskega bika
18 mesecev starega, licencovanega, od posebno dobre molznice, zelo lepega — za pleme, proda: Martin Langus, Češnjica, pošta Srednja vas v Bohinju.	157
Dobro sladko seno
večje množine, ima poceni na prodaj: Peter Lack-ner, Kočevje.	156
Gepelj-ležeči
kompleten za Din 1000 proda: Leopold Jesenko, Žirovnica (Gorenjsko).	155
Kamnodrobilec
(Steinbrecher) z valarjem za pesek s_ Sendling motorjem, prodam ali zamenjam z večjim. Plačilni pogoji ugodni. Zelo priporočljiv cestnim odborom ali cementni Industriji. Jakob Kune, Rovtc.
lal
Slamoreznico,
malo rabljeno in rabljen gepelj radi elektrifikacije prodam, Ludvik Svoljšak. Svetje, p. Medvode. 150
Gepelj — stoječi
v dobrem stanju, proda: Franc Cvirn, Kranj. 149
Prodam 2 kosilna stroja
kompletna s pripravami za žetev znamke ,,Dee-ring" in ,,Knotek", delovna širina 1.30 cm, ali zamenjam za Deering z 1.45 m širine. Ant. Cerne, Zgor. Šiška 25 pri Ljubljani.	148
400 kg semenskega fižola
prav zgodnjega ..Mandalona" izročim za	seme
proti vrnitvi v jeseni. Ant. Černe, Zgor.	Šiška
št. 25, p. Ljubljana VII.	147
Prodam kravo,
prave pinegavske pasme z rodovnikom, ocenjeno 28 točk s teličkom, mleka 14 litrov dnevno, teža 50i) kg. Valentin Križaj, posestnik, Zgornje Bitnje, p. Stražišče pri Kranju.	145
Mlatilnico
z tresali in reto, v dobrem stanju, ima radi električne naprave na prodaj: Anton Kastelic, Šmarje št. 4 pri Grosupljem.	25
Bronaste purane in čistokrvne pe-kingške race
mlade, ima na prodaj: „Odsek za perutninarstvo" Kmetijske družbe v Ljubljani.	164
Čebelarji pozor!
Izdelujem in prodajam po 280 Din komad A. 2ni-daršičeve panje na 9 satnikov z verando in položnim amerikanskim žrelom v vališču, begalnicfc ter premakljivim žrelom in brado v medišču. So lidno in natančno delo! Franc Sršen, mizarski mojster, Golo I, p. Vodice.	131
1000 kg dobrega sena in 500 kg pšenične slame
ima na prodaj Franc Bezlaj, Preska 26, p. Medvode.	153
Jajca za valenje
od čistokrvnih Leghorn kokoši prodaja po Din 4 komad: Inkret Alfonz, Šenkov turn, pošta Vodice.
152
Mrjasca
čistokrvnega jokširca, do tri mesece starega kupi: Bolnica na Studencu, p. Dev. Mar. v Polju. 146
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, Gosposvetska c. 2. Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15 letna garancija.
Vezei je se poučuje pri nakupu brezplačno
Pisalni stroji „A D L E R"
Kolesa iz prvih tovarn, DUrkopp,Sty-ria, Nero. Pletilni stroji vedno v za-logi.Posamezni deli koles in šivalnih
strojev. Daje tudi na obroke C t nike franko" In aeoston]!.
Izvoz sadja
sijajno narašča. Zato čuvajo naši sadjarji nasade edinole z
GARKON-OM!
TVORNICA „GARKO M" d. s e. i. v Celju
(Dobi se tudi pri Kmetijski družbi v Ljubljani.)
Prvovrstne spomladno umetne anoiilo Je
čilsici soliter
ki ima zajamčeno 15-5 °/0 dušika. Učinkuje hitro in gotovo ter se z uspehom uporablja na vseh zemljah in pri vseh
rastlinah. Čilski soiiter se dobi pri vseh kmetijskih korpora-cijah in prodajal-
Beograd: Delegacija proizvadjača čil. Zagreb: Poddelegacija proizvadjača čil. salitre, Mihanovičevaul.38
cih umetnih gnojil v Sloveniji. Za veleprodajo ga dobavlja tvrdka IvoCerinič. Kar-lovac (Hrvatska) Vsa strokovna navodila in pismena pojasnila o uporabi čilskega solitra nudi brezplačno, salitre Obiličev Venac 36.
RI1D.SHCK
tovarna poljedelskih strojev in orodja
LEIPZIG.
Podružnica: WIEN.
Sackove stroje ima v zalogi: Kmetijska družba v Ljubljani.
Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—, vsaka nadaljna beseda po 1 Din. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 10. in 25 v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko.
Pluge,
priznano dobro sestavljene, železne okopalnike z jeklenimi motikami, boljše od tovarniških, kakor tudi osipalnike z lesenimi in tudi železnimi gre-delni, izdeluje in priporoča: Matej Bregant v Ore-liovi vasi, p. Slivnica pri Mariboru.	95
„Mali sadjar"
je priročna knjižica, ki je spisana iz prakse za prakso. V jedrnatem slogu podaja vsa navodila iz sadjarstva. Prodajajo jo po Din 10, s poštnino Din 10.50, knjigarne in avtor: Josip Strekelj v Ljubljani, Zvonarska ul. 11.	50
Oblastveno konceslonirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher, Ljubljana, Gosposvetska c. 12.
Zahtevajte inforrnacijel	34
Kupim kosilni stroj
bolj velikega! Vinko Koman, posestnik, Dravlje št. 22, p. Št. Vid pri Ljubljani.	128
Brinje, fige in slive za žganjekuho
oddaja po ugodnih cenah Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta 2. Zahtevajte ponudbo.	87
Mozaični tlakovi,
stopnice, ograje, cevi, podboji. Cementarna 1. Go-stinčar. Pešata, p. Dol pri Ljubljani.	144
Stroj za grabljenje sena
enovprežen, lahek, že rabljen, kupi Josip Hočevar, Žeje 12, pošta: Komenda.	154
brez vsake napake, stari 4—5 let, na prodaj pri Brežicah. Nuslov pri upravi ,,Kmetovalca" pod štev. 138.	138
Prodam kosilni stroj
z žetno pripravo, Franc Hočevar, 2eje 12, pošta Komenda.	130
2500 dinarjev
zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi! Tovarna Vega, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znamko za odgovor!	36
Živinorejci:
Ko prodajate in tudi kadar kupujete na sejmu ali v hlevu živino, imejte vselej pri sebi zanesljivo in praktično knjižico ,,Določanje žive teže pri govedu brez tehtnice", katera Vam pove brez računanja in brez vage, koliko je vaša živina težka. Cena knjižiti je samo 10 Din, po pošti 12 Din. Dobi se pri Kmetijski družbi ali pa pri založniku J. M. VlClC. Ljubljana. Ahacljeva cesta štev 10, II. nadstr.	209
Originalne francoske »Vermorel"
trsne škropilnice in žveplalnike ter vse nadomestne dele za te ima v zalogi tvrdka Lovro Petovar, Ivanjkovci.	141
Zage, razno orodje.
I Trebušne žage (Bauchsagen). robidnice (Zugsagen) I z špičastimi in amerikanskimi zobmi, žagini listi ! za amerikanke brez zob, precepne žage (Spalt-I sagen), cirkularke, pile, razno sodarsko in drugo orodje in tehnične potrebščine iz ostale polovice blagovne zaloge bivšega konkurznega sklada, prodaja po ugodnih cenah, dokler zaloga traja, od 1. aprila 1931 dalje vsak delavnik od 8.—12. i dopoldne: A. Koutnv, Ljubljana-Slška, Medvedova I cesta št. 28 (poleg gorenjskga kolodvora). 120 I
Jalove krave,
to je one, ki se gonijo, a ne obrejijo ozdravite zanesljivo z BOSULIN svečicami. 1 škatla z natančnim navodilom 30 Din. Ce se pošlje denar v pismu naprej, poštnine prosto, sicer povzetje. Pišite po seznam mojih specijalitet za ljudi in živino. Razpošilja edino: Lekarna pri Angel ju Varhu na Vrhniki!	36
Lepega bika
bohinjske pinegavske pasme z 29 točkami, proda Marko Štendlar, Boh. Bistrica št. 18.	163
V primerih zastrupljenja,
ki nastanejo zaradi pokvarjenih živil, zaradi alkohola, nikotina, morfija, kokaina, je raba prirodne grenčice „Franz-Josef" važen pripomoček. Zdravniške strokovne knjige navajajo, da pri zastrupi j en jih s svincem voda „Franz - Josef" hitro odstrani najbolj trdovratno zagatepje, ki je glavni povod mučnih napadov kolike. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Čamernikova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska cesta 36 (Jugo - avto). Prva
oblastveno koncesijonirana. Prospekt št. 17 zastonj. Pišite poni!	86
Proč s plevelom!
Plevel, ki nam prinaša vsako leto ogromno škode, lahko z&tremo z neoljenim apnenim dušikom. Pobližje glej članek v kmetovalcu". štev. 7.
Naročila sprejema:
Fvornica za dušik d« d.
Ruse
in Kmetijska družba. Naročila se lahko izvršijo tudi preko občin.
Kmetovalci! Vaš denarni savod ie
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in
Vodnikove ulice.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka.
Stanje hranilnih vlog nad Din 100,000.000-—.