Društvo Učiteljska Samopomoč. Naš jubilant - Učiteljfka Samopomoč. — Učiteljfka Samopomoi obhaja 30 letnico. — 30 let lajSanja bede učiteljftva v najtežjlh trenutkih. — Posmrtnina se je dvlgnila od 91*50 Din na 11.600'— Dln. — Vabilo na občni zbor, Poročilo tov. Ivana Kocijančiča za občni zbor v juliju 1929. Uvod. Cenjeni zborovalci! V imenu društvenega odbora in uprave Vam predložim za letošnji redni občni zbor svoje načelniško poročilo. V njem bodete našli vse važnejše podatke za zadnjo triletno poslovno dobo. Učit. Samo= pomoč je v oktobru 1928 dopolnila svoje 301etno delo; iz tega vzroka sem zasnoval svoje poročilo za vso dobo od 1. 1898 do da» nes. V kratkih obrisih Vam želim predo6iti delo, trud in uspehe za Učit. Samopomoč, ki so jih imeli društveni odbori in njene uprave. 1898—1928. V avgustu 1928 je poteklo 30 let, odkar se je ustanovilo podporno društvo »Jubilej* ska Samopomoč«, ki je po prevratu v 1. 1921 zamenila svoje ime v »Učiteljsko Samo= pomoč«. V tridesetih letih je društvo svojim članom, njihovim družinam in dedičem sto« rilo veliko dobrega. Društveni predsednSki in odbori so ves čas vsestransko in požrtvovalno vršili težko in obilno delo. Uspeh tega je, da je Učit. Samopomoč danes ena najvažnejših gospodarskih ustanov slovenskega učiteljstva. Potrebno je, da se danes ozremo nazaj, pre* motrimo dolgo dobo človekoljubnega dela in se hvaležno spomnimo onih tovarišev, ki so U. S. poklicali v življenje, jo z vztrajnim in smotrenim delom privedli do dobrega slovesa in današnje višine. Zgodovinski podatki. a) Prvi poskusi. Podporno društvo slovenskih učiteljev je nameraval ustanoviti že tov. Tone Brezovnik, učitelj v Vojniku. V okrožnici z dne 1. XII. 1887, ki jo je razposlal vsem uči.teljskim dru« štvom v Sloveniji, je pozival slovensko uči= teljstvo »naj si ustanovi zavezo slovenskih učiteljskih društev, ki bo — med drugim — skušala sčasoma ustanoviti privatno podporno društvo slovenskih učiteljev.« (Glej Petindvaj* setletnica Zaveze avstr. jugoslov. učit. dru* štev, sestavil L. Jelenc — Ljubljana 1913 na str. 16. in 17!) »Zaveza« je bila v 1. 1888 usta= novljena. Tov. M. J. Nerat iz Maribora je na glavni skupščini »Zaveze« v Novem mestu l. 1895. priporočal ustanovitev društva Samo= pomoč. Ta predlog je v Opatiji 1. 1896. stavil tov. Jakob Dimnik iz Ljubljane in predlagal ime »Jubilejska Samopomoč«. Predlog je bil sprejet. (Glej Jelenc: Petindvajsetletnica, str. 66!) b) Ustanovitev. Tov. Luka Jelenc, takrat nadučitelj v Šen= čurju pri Kranju je sestavil pravila in jih 28. junija 1898 predložil deželni vladi za Kranjsko v odobrenje. Oblastno potrjenje so dobila pravila dne 4. julija 1898, št. 3001. Okrajno glavarstvo v Kranju je izročilo ustanovitelju L. Jelencu potrjena pravila z odlokom od 11. VII. 1898, št. 106.97. Jubilejska Samopomoč je stopila v življenje. c)Prvi odbor. Ustanovni občni zbor Jubilejske Samo* pomoči se je vršil dne 1. avgusta 1898 v Ljub* Ijani (Narodni dom). V prvi društveni odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Za predsed* nika Avgust Kleč, učitelj v Ljubljani, za od= bornike: Jakob Dimnik, Engelbert Gangl, Ju= raj Režek, vsi iz Ljubljane in Fran Ksaver Trošt iz Iga; za pregledovalca računov — med drugimi — ustanovitelj Luka Jelenc iz Šenčurja. Po izstopu A. Kleča iz odbora je vstopil vanj Albert Sič, takrat učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano. Ustanovitelj tov. L. Jelenc, odborniki E. Gangl, J. Režek in A. Sič so kumovali Jubi« lejški Samopomoči, stali ji ob strani v prvih letih, po težkih vojnih letih jo prekrstili na ime Učiteljska Samopomoč in so društvu še danes močna opora pri vsem plodonosnem delu. Na tem mestu jim bodi izrečena naša prisrčna zahvala! Mrtvim ustanoviteljem in odbornikom Jubilejske, oziroma Učiteljske Samopomoči, zlasti še pokojnemu tov. Jakobu Dimniku, ki je tako skrbno vodil in zvesto čuval naše društvo prav do svoje prerane smrti v 1. 1924., kličem: Slava njihovemu spo* minu! Društvena pravila. Najboljša pravila niso taka, da bi ustre* zala vsem društvenikom in bi veljala za vsak cas. Uporaba prav kmalu pokaže, kaj je treba predrugačiti, kaj dodati ali izpustiti. V na= slednjih izvajanjih hočem pokazati, kako so društveni občni zbori popravljali in izbolj« ševali svoja pravila. Prva društvena pravila iz 1. 1898. so bila prirejena po pravilih nemškega podpornega društva Selbsthilfe der Lehrerschaft Steier« marks; to društvo je pričelo poslovati v maju 1896. Po teh se je ravnala društvena uprava do 1. 1901. Društveni občni zbor je v tem letu lzpremenil §§ 3, 4, 7 in 9 društ. pravil, kar je deželno predsedstvo za Kranjsko z odlokom od dne 28. junija 1901, št. 2634 odobrilo. Po teh pravilih je vodil društveni odbor vse po* slovanje 20 let do 1. 1921. V 1. 1918. za nas srečno zaključena sve= tovna vojna je postavila nas Slovence v po* polnoma nove razmere, z brati Srbi in Hrvati smo si osnovali novo društvo, prevzeli od prejšnje srbske države njen denar (dinar), avstrijska krona (naše prejšnje plačilno sred= stvo) pa je postala čez noč malo iskan denar nizke vrednosti. Društvena uprava je izpla= čevala posmrtnine v zneskih nekaj nad 100 Din. Dnevne cene za življenske in druge po* trebščine so se dvigale od dne do dne navzgor. Znesek 100 Din je bil pri splošni draginji malenkosten. Na občnem zboru dne 27. av« gusta 1920 v Mariboru so zborovalci soglasno sprejdi odborov predlog, da se>»Jubilejska Sas mopomoč imenuje odslej Učiteljska Samo* pomoč, vplačila clanskih prispevkov in izplačila vrši v dinarjih (clanski prispevek a 2 Din), društveni delokrog pa razširi na vso državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Druge izpre* membe so le stilističnega značaja. Ta pravila je odobrilo ministrstvo za notranje zadeve, oddelek za Slovenijo z odlokom od dne 3. oktobra 1921, št. 10475. Društvo jih je prejelo 31. oktobra 1921. O novih pravilih je bilo učiteljstvo obve* ščeno po Učit. Tovarišu z dne 10. XI. 1921 v št. 46. To obvestilo se je ponatisnilo v 600 izvodih, društvena uprava je pa ponatise raz* poslala vsem članom, predsednikom učitelj* skih društev in vsem učiteljskim listom v dr= žavi. V južne kraje naše države je šla ta ob* java v cirilici, to je v srbohrvaščini, katero je priobčil najprvo Učit. Tovariš v 49. številki iz 1. 1921. Z novimi pravili si je društvo razširilo svoj delokrog na vso državo, obenem pa času primerno uredilo posmrtnine — zamenilo av= »strijske krone v dinarje. Z živahno agitacijo, s predavanji po učit. društvih, s članki in po= ročili v stanovskih časopisih, potom okraj* nih učiteljskih društev in poedincev je dru= štveni odbor vabil vse dobromisleče tovariše in tovarišice v svoj društveni krog. Učit. To» variš je v 38. številki iz 1. 1924 priobčil dva dopisa, ki ju je društvena uprava v ponatisu razposlala na približno 600 naslovov. Uspeh ni izostal. Število članov se je večalo, s tem pa zviševala tudi posmrtnina. Draginja je rasla od leta do leta. Z no* vimi pravili določeni članski prispevki so le nekaj 6asa dajali primerno posmrtnino. Že na občnem zboru v Ptuju, dne 8. julija 1923 so se oglašali člani in predlagali k nekaterim od= stavkom društvenih pravil času primerne iz* premembe. Društveni odbor je dobil nalogo, da pregleda pravila, jih primerno izboljša in na prihodnjem občnem zboru predloži v razpravo in odobrenje. Po temeljitih razmišljanjih na več sejah in sestankih je na izrednem občnem zboru U. S. v Krškem, dne 9. julija 1928 predlagal društveni odbor sledečo izpremembo (dosta* vek) k § 7 b): »V društvo U. S. vstopajo lahko tudi oni, ki so stari nad 45 let, če plačajo sprejemne pristojbine kot 454etniki in pa za toliko let, kolikor imajo nad 45 let, tudi vse ostale pristojbine, to je: smrtne slučaje, let* nino in upravnino. Vdja pa za aktivne in upo* kojence. Ta izprememba društvenih pravil naj bi bila le začasna, veljavna za eno leto. V tem času bi bila dana prilika vsem, ki so stari nad 45 let, da vstopijo v naše društvo.« Ta predlog je uteroeljeval načelnik tov. Iv. Kocijančič: »Čim večje je število članov, tem višje so posmrtnine, društveniki imajo od tega le korist. Društveni rezervni fond se z doplačili starejših priglašencev okrepi. Učit. Samopomoč ima človekoljuben namen, zato odprimo vrata v naše društvo — četudi le začasno — vsem onim tovarišem(*icam), ki se iz nam neznanih vzrokov niso oglasili o pra* vem času za sprejem, a zdaj obžalujejo to in nas prosijo pomoči.« Odborov predlog je bil soglasno sprejet za dobo enega leta, to je od 1, IX. 1924 do 31. VIII. 1925. Na članskem sestanku društva U. S., ki se je vršil v Ljubljani dne 19. XII. 1924 se je razgovarjalo o potrebnih izprcmembah k raznim odstavkom društvenih pravil, zlasti glede sprejemnih pristojbin in članskih pri= spevkov. Te predloge (izpremembe) si je osvojil društveni odbor na svoji seji dne 6. I. 1925 in sklenil sklicati v Ljubljano na dan 1. II. 1925 izredni občni zbor, ki naj predla« gane izpremembe odobri. Predlogi društvenega odbora, ki jih je iz« redni občni zbor (I. II. 1925) odobril so sle= deči: 1. Prispevek za smrtni slucaj je 5 Din. posmrtnina petkrat število članov, za vpisnino se plača 10 Din in za upravnino letno 4 Din; prispevek za rezervni fond ostane stari (dva Din). 2. Zdravniški certifikat se odpravi. V dvomljivih slučajih more društveni odbor za* htevati od priglašenca zdravniški certifikat. 3. K sedanjemu številu odbornikov izvoli vsa= kokratni občni zbor še tri namestnike. K št. 2 (zdravniški certifikat) naj pripomnim, da je ta sklep društveni odbor na svoji seji 14. VII. 1926 v toliko dopolnil, »da se za= hteva zdravniški certifikat od vseh tistih pri= glašencev, katerih zdravstvenega stanja ne pozna kak odbornik ali pa ne potrdi odboru znani, sfcdni zaupnik v Oikraju, da so res zdravi. Ime zaupnikovo se vpiše v prijavnico.« Nova pravila je ministrstvo za notranje za* deve — oddelek za Slovenijo dne 8. V. 1925, št. 2479/25 odobrilo. O priliki učiteljskega kongresa v Ljubljani v avgustu 1923 se je brezplačno razdelilo udeležencem, posebno tovarišem izven Slo= venijo, okrog 1000 društvenih pravil. Učit. Tovariš je priobčil v obeh slavnostnih števik kah (31. in 32. iz 1. 1923) velik inserat o U. S. Društveni upravnik je pismeno pozval več tovarišev izven Slovenije, da naj priglase sebe in še druge tovariše za sprejem v U. S. Od= zvalo se jih je prav malo. Tov. Iv. Kocijančič je napisal za Narodno Prosveto (št. 96, 97 in 99 iz 1. 1926.) daljši spis o U. S., obenem pa podal nekaj nasvetov in navodil, kako naj si osnuje vsaka pokrajina svoje samostojno podporno društvo Samopomoč. Širši delokrog za vso državo se je zopet skrčil na Slovenijo (ljubljansko in mariborsko oblast). Izredni občni zbor v Ljubljani, dne 28. XII. 1927 je sprejel sledeče izpremembe: 1. Društveni delokrog se omeji na ljubljansko in mariborsko oblast v Sloveniji, društvo pa imenuje »Društvo Učiteljska Samopomoč v Sloveniji za ljubljansko in mariborsko oblast«. 2. K § 7a) se dostavi: Odbor sme sprejemati za društvene člane tudi bivše učitelje(*ice) in profesorje, ki so prideljeni raznim uradom podrejenim prosvetnemu ministrstvu in to v področju ljubljanske in mariborske oblasti, n. pr. prosvetni oddelki velikih županov, na* rodno gledališče, državne knjižnice in muzeji. Društveni načelniki. I. Avgust Kleč, ucitdj v Ljubljani od 1. VII. 1898 do 23. IX. 1899. II. Jakob Dimnik, šol. ravnatelj v Ljub* ljani od 23. IX. 1899 do 11. IX. 1900. III. Fran Ksaver Trošt, nadučitelj na Igu od 11. IX. 1900 do 16.. VII. 1912. IV. Jakob Dimnik, šol. ravnatelj kot pod= predsednik od 16. VII. 1912 do 11. VIII. 1912. V. Ivan Šmajdek, učitelj na Krtini od 11. VIII. 1912 do 28. XII. 1921. VI. Ivan Kocijančič, učitelj v kjubljani od 28. XII. 1921 do danes. V 1. 1916.—1919. je zastopal odsotnega nacelnika Iv. Šmajdka, ki je bil mobiliziran, podpredsednik Jakob Dimnik, društveno upravo je pa vodil Alojzij Kecelj, šol. upra= vitelj v Ljubljani. Društveni odbor ja obstojal iz sledečih .) o d b o r n i koT: Ja= kob Dimnik, šol. ravnatelj. Engelbert Gangl, obl. šol. nadzonnik 'v pok., Juraj Režek. ueitej v pok., Albert S;6, profesor v pok.. Ivan Dims nik, šol. upravitelj; b) namestnikov: Učiteljska Samopomoč 1898 — 1928. Rudolf Dostal, strok. učitelj, Josip Kobal, uči* telj, VinkoGregorič, učitelj; c) pregledo* valcev računov: Luka JeJenc, ravnatelj v pok., Josip BtTiedek, nadučitelj v pok., Fr. Pristovšek, šol. upravitdj, Vendelin Sadar, učitelj 'v pok. Vsi navedeni tovariši so v Ljub« Ijani. Posmrtnine. Iz statistične tabele razvidite, kako je rastla, oziroma padala posmrtnina. Do navih pravil v I. 1921. (zamenjava avstr. kron v di= narje) so videti posmrtnine prav neznatni zneski. Moramo se pa zamisliti v tiste čase in poznati vrednost takratnega denarja. Po= smrtnina za 43. smrtni primer v 1. 1914. je zna* šala 128 Din 50 p. Če primerjamo vrednost tega zneska za oni 6as in upošteviamo takratne življenske odnošaje, lahko trdim, da smo do* segli tej posmrtnini primeren znesek šele v 1. 1925. Posmrtnina za 72. smrtni primer se je za= računala v kronski, za 73. smrtni primer pa že v dinarski vrednosti. Velika je razlika v po* smrtnini med 99. in 100. smrtnim primerom. Nova pravila so dvignila članski prispevek od 2 na 5 Din in s tem tudi posmrtnino. (Glej Pravib!) Izgube na članih. Od 1. 1898. do konca 1. 1928. je umrlo 181 članov, od 1. I. do 30. VI. 1929 pa 10 članov. Od 1. 1898. do konca 1. 1928. je izstopilo in bilo izključenih 184 članov, od 1. I. do 30. VI. 1929 pa 14 članov. Zalostno je število izsto* pivših in izključenih članov. Društvena uprava more redno in točno poslovati le tedaj, 6e so člani redni in točni s plačili. Iz tega vzroka je odbor večkrat prisiljen, da slabe placnike — bolje neplačnike izključi iz društva. Slabi plačniki napravljajo društvenemu upravniku veliko nepotrebnega pisanja, samim sebi pa visokih stroškov. Bivši člani se morejo za nov sprejem v društvo poslužiti § 7. c) dru= štvenih pravil. Umrljivost. V I. 1898. in 1902. v društvu ni bilo smrt* nih primerov. Najmanjša umrljivost je bila v 1. 1915. in sicer 0'39%, naj'\e6ja v 1. 1907. pa 3" 12%. V zadnjih letih se izkazuje manjši od= stotek na umrljivosti, tako n. pr. v 1. 1927. pri 31 smrtnih primcrih k46%, v 1. 1928. pr! 20 smrtnih primerih 0'86%. Od 1898. do ko>nca 1. 1928. je zaznamenovarna. umrljivost z 1"21%. Občni zbori. Občni zbori Jubilejske, pozneje Učiteljske Samopomoči so se vršili v prvih letih na= vadno ob dnevih glavnih skupščin Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev. Točnejših podatkov za dobo od 1898 do 1913 ne morem podati, ker je za ta čas v društvenem arhivu le 5 zapisnikov odboirovih sej. — Med voj* nimi leti so občni zbori odpadli, ker so bili odborniki in rrioški člani raztreseni po vseh bojiščih. Šele prevrat in novo nastale razmere v naši državi so priklicale občni zbor Učit. Samopomoči za dan 27. avgusta 1920 v Ma^ ribor. Poznejši občni zbori so se vršili: 28. XII. 1921 izredni občni zbor v Ljubljani, 8. VII. 1923 redni občni zbor v Ptuju, 9. VII. 1924 izredni občni zbor v Krškem, 1. II. 1925 iz* redni občni zbor v Ljubljani, 18. VII. 1926 redni občni zbor v Celju in 28. XII. 1927 iz* redni občni zbor v Ljubljani. Učiteljska (Jubilejska) Samopomoč v raznih dobah. Ustanovni občni zbor se je vršil 1. VIII. 1998 v Ljubljani. Prvi člani so bili vpisani v člansko knjgo 4. X. 1898. Do 31. XII. 1898 se je vpisalo 32 članov. Koncem 1. 1899. je- dru=> štvo štelo 181 članov. Nadaljnja priglašenja so prihajala bolj poredko. V 1. 1906. je pre* koračilo število članov drugo stotico (214). Prilično na isti višini je ostalo število članov prav do 1. 1921.; najvišje v 1. 1914. — 256 članov. .« _ • Bojna vihra v 1. 1914. do 1919. ni priza« ntsla U. S. Predsednik in en odbornik sta bila na bojišču, novih priglašenj za sprejem ni bilo nobenih, smrt je pa vsak dan žela na desno in levo; med temi dosti naših članov. Umevno je, da se je število članov krčilo od leta do leta. Skrb za živila in druge življen* ske potrebščine je zamorila vsako drugo misel. Z novimi pravili iz oktobra 1. 1921. se je pričelo v društvu novo življenje. Število čla* nov se je že v 1. 1922. ve6 kot podvojilo (od 231 do 510), v 1. 1924. pa zvišalo na 746. Naj* večji razmah U. S. zaznamenuje 1. 1925., to je pri 1706 vpisanih članih. Smotrena in mno< gostranska živahna agitacija je privabila samo v tem letu okrog 1000 novih člnov. U. S. je dobila šele v 1. 1922. do 1925. trden temelj za plodonosno delo v novih razmerah in postala Umrli člani in posmrtnme Slava njih spominu! kot podporno društvo važna gospodarska ustanova slovenskega učiteljstva. Danes (1. ju* nija 1929) ima U. S. 2330 članov, njemv po= smrtnina znaša 11.650 Din. Za vse posmrt* nine od 1. 1898. do 30. VI. 1929. je društvena uprava izplačala družinam in dedičem umrlih članov znesek 977.112 Din 50 p. Tovariš! To= varišica! Kaj Ti govore ta števila? Denarni promet in naložbe. O denarnem poslovanju Vam bo kaj več povedal pregledovalec računov. Omenim naj le, da je imelo društvo v 1. 1927. in 1928. — 3,011.526 Din 95 p denarnega prometa, v le* tošnjem letu od 1. I. do 30. VI. 1929 pa 913 438 Din 64 p. Koncem 1. 1928. jc> znašalo čisto premoženje 147.946 Din 71 p. Društveni denar je varno in plodonosno naložen v Hranilnici in posojilnici Učit. kon* vikta v Ljubljani, v Mestni hranilnici ljubljan* ski v Ljubljani in v Poštni hranilnici, podr. Ljubljana, v Ljubljani. Društvo ima po en de« lež pri Hranilnici in posojilnici Učit. konvikta in pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Agitacija. Zahvale. Največjo važnost pologa društvena upravi na smotreno agitacijo za pridobitev novih članov. Nikdar nazaj in navzdol, vedno kvišku! Društveni upravnik sestavlja daljše in krajše članke ter informacijske vesti, ki jih od časa do časa priobčuje v učiteljskih gla» silih, predava na zborovanjih in pismeno vabi znane in neznane tovariše(4ce) za vstop v U. S. — Predsedniki učiteljskih društev in krožkov so uvedli razgovore o U. S. na zborovanjih in sestankih. Imeli so lepe uspehe. — Naši zaupniki po srezih — prijazni nabi« ralci in vrle nabiralke so nam pridobili lepo število novih priglašencev, radevoljno posre* dovali med društveno upravo in člani ter zelo olajšali delo društvenemu upravniku. Da je U. S. tako krasno uspela, se imamo v veliki meri zahvaliti tem našim zaupnikom. Bodite mi vsi prav srčno pozdravljeni! Priporočam se še! — Zelo važno sredstvo za agitacijo so razni članki v naših stanovskih glasilih, zlasti v Učit. Tovarišu. Clani so bili hitro obveščeni o smrtnih primerih, o članskem prispevku, o nakazilih za posamezne mesece in o splošnem gibanju v društvu. Urednikom, posebno tov. Iv. Dimniku, izrekam za njih uslužnost našo toplo zahvalo. — Zapisniki odborovih sej hranijo v sebi mnogo ogromnega gradiva, katerega je dru* štveni odbor na dolgotrajnih sejah predelaval v primerno obliko. Pozoren bralec bo iz krat« kih stavkov izluščil resnico, da je odbor vršil in izvršil res veliko delo, tako delo, ki je moralo roditi krasne uspehe. Vsem odbor* nikom, namestnikom in računskim pregledo* valcem veljaj lepa društvena zahvala. — Vsi člani pa ste s svojimi članskimi prispevki omogočali društveni upravi, da jc s hitrimi in izdatnimi nakazili pomagala tam, kjer je bila pomoč najpotrebnejša. Z malimi žrtvami ste otrli mnogo solz v učiteljskih domovih. Letna vplačila članov. Pri večjem številu članov je več smrtnih primerov. Spredaj sem dokazal, da je povprt'5* na umrljivost 1*21%'. V 1. 1928. je umrlo 20 članov, od 1. I. do 30. VI. 1929 pa 10 članov. Članski prispevek z upravnino in letnino je znašal za vse 1. 1928. — 106 Din, za prvo polo^ vico 1. 1929. 56 Din. Vsakdo lahko sam izra= čuna, koliko bo vplačal, če bo živel in pla= čeval članski prispevek še 20, 30 ali 50 let. Naračunal bo znesek, ki bo komaj H, Vs, gotovo pa ne čez lA današnje posmrtnine. Vprašam Vas pa, kakšen je končni obra= čun za tistega člana, ki. je omagal že po par letih? Vplačal je komaj par stotakov, otroci —¦ družina njegova dobi lepe tisočake. Pozabiti ne smemo, da so nam — vsaj biti bi nam moralt — družine naših tovarišev in tovarišic poleg naših sorodnikov najbližje, najdražje, katerim moramo v sili pomagati. Kakšen tovariš pa sem, če se mi tovariševa družina, ki je pravkar izgubila očeta ali ma* ter, ne bo smilila! Že samo ta vzrok se mi zdi tako važen, da bi noben učitelj ali uči* teljica, ki govori kdaj o »tovarištvu«, ne smel izostati izven organizacije Učit. Samopomoči. Priporočilo in sklep. Uprava U. S. je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se društvo poživilo, okre* pilo in razširilo tako, kot je z ozirom na nje» gov plemeniti namen potrebno. Šlo je počasi, stopnjema. Danes je U. S. krepka goipodar* ska organizacija, ki z visokimi posmrtninami gmotno podpira učiteljske družine, z umeva* njem pravega tovarištva budi in vzdržuje tr.= variško zavest, z mogočnim številom svojih članov pa stavi šlovensko učiteljstvo v naj* boljšo luč pri drugih stanovih. Nismo še na cilju! Pogrešam še mnogo tovarišev in tovarišic. Naša sveta dolžnost je, da. tudi te pridobimo in privedemo v naš krog. Bodimo tovariši v dejanju in ne samo v be* sedi. Skupno pomagajmo vsi tistemu, ki je pomoči najbolj potreben, saj pridemo prej ali slej vsi na vrsto. U. S. tma zdravo podlago, društveni pod« porni sistem je preizkušen in odgovarja po* polnoma svojemu namenu. To so potrdili že mnogi stanovi, ki so po našem vzorcu usta« novili svoje'»samopomoči«. Slovensko učitelj* stvo si je s svojim smotrenim delom in lepimi uspehi tako na prosvetnem kakor tudi na go= spodarskem polju pridobilo najboljše prizna* nje pri učiteljstvu drugih pokrajin. Treba je le, da ohranimo, kar imamo, da razširimo in poglobimo, kar se da in da složno vsi gra* dimo naprej. U. S. združuje učiteljstvo raznih učnih zavodov brez razlike politične pripad« ncsti, osebnega mišljenja ali verskega prepri« čanja. Društvo ne posega v partijske in ne osebne boje, drži se strogo predpisanega na= mena: pomagati potrebnemu tovarišu ali to» varišici hitro in izdatno. Tako nalogo so na= dali U. S. njeni ustanovitelji prcd 30 leti m prav tako so društvo upravljali vsi odbori od takrat do danes. Z željo, da bi imela U. S. vedno najboljše uspehe in bi v vsem zadovoljevala svoje člane, sklenem svoje poročilo. Društvo Učiteljska Samopomoč. ima človekoljuben namen: V najhujši stiski ¦— ob smrti — pomaga potrebnim z denarni* mi podporami •—¦ posmrtninami. Te se rav* najo po številu članstva. Za posmrtnino iz« plača društvena uprava preostalim (vdovi, vdovcu, otrokom, dedičem) znesek, ki znaša pctkrat toliko Din kot je na smrtni dan imelo društvo članov. — U. S. sprejema za člans učitelje in profesorje, njih soproge in vdove, učiteljice vseh javnih in zasebnih šol ter na= stavnike — bivše učitelje ali profesorje — na prosvetnih zavodih v ljubljanski in mariborski oblasti. Priglašenec ne sme biti starejši od 45 let in mora biti ob času priglasitve zdrav. —• Sprejemni pogoji: Priglašenec naj sporoči društvcni upravi ali društvenemu zaupniku v srezu sledeče podatke: Krstno in rodbinsko ime, dan, mesec, leto rojstva, ime rojstncga kraja in bivališče (v mestih ulico in številko). Prijavi naj priloži zdravniško potrdilo (brez kolka) ali potrdilo društvenega zaupnika, da je zdrav. — Sprejemne pristojbine znašajo od 25 do 74 Din (po starosti); nakaže se jih s položnico, katero prejme priglašenec od dru* štvene uprave. — Člani plačajo za vsak smrtni primer 5 Din in enkrat na leto za upravnino in rezervni fond 6 Din; drugih plačil nimajo. Koncem vsakega meseca pošlje društvena uprava vsem članom položnice, na katerih so zaznamovani s številkami smrtni slučaji in znesek za članski prispevek od tekočega mc= scca. Če položnica izostane, ni bilo v tem mesecu nikakih smrtnih slučajev. Prav v teh dneh priobči navadno stanovsko glasilo Učit. Tovariš kratko notico z imeni vseh v zadnjem mesecu umrlih članov, znesek za članski prispevek, skupno število članov, znesck za po* smrtnino itd. — Kadar je priglašenec izpolnil vse pogojc društvenih pravil (rojstni podatki, zdravniško potrdilo, nakazilo sprejemnih pristojbin), ga društvcni odbor sprejme, upravnik pa vpišc v člansko knjigo. Član prejme od uprave sprejemni list in društvena pra- v i 1 a. Sprejemni list naj dobro hrani. — Za izplačilo posmrtnine — ob smrti članovi — naj dedič (preostali) pošlje društveni upravi sprejemni list in mrtvaški list (ali potrdilo smrti od župnega urada). Po pre= jemu teh dveh listin nakaže društvena uprava takoj znesek za posmrtnino. Dobro je, če vsak član določi že pri vstopu v društvo svo* jega dediča, posebno priporočljivo je to za samske člane. Zakonci dedujejo posmrtnino drug po drugemu, če niso že po poroki od= ločili drugače. —¦ Z nizkimi prispevki si vsak član U. S. zagotovi lep znesek, katerega prejmejo nje* govi dragi — danes 1. VII. 1929 — 11.650 Din. V 30 letih svojega plodonosncga dela je \zplačala U. S. na posmrtninah znesek 977.122 Din 50 p, to je približno en milijon dinarjev. Ta števila pokažejo veliko požrtvovalnost in pravilno umevanje gospodarskih ustanov slo= venskega učiteljstva. Tovariši>nečlani U. S. skrbite, da se še mogočnejše dvignejo ta šte* vila! — Učiteljska Samopomoč vrši svojo dolžnost nevsiljivo in na tovariški način. V nas samih si iščimo opore, pomagajmo drug dru= gemu, U. S. naj bo res prava samo=pomoč! Prosimo vse člane U. S., društvene zas upnike in nabiralce članov po srezih, pred* sednike učiteljskih društcv, šolske upravitelje in ravnatelje raznih zavodov, da vstopijo in povabijo v naš krog vse tiste, ki še niso člani U. S. V slogi je moč! Leto 1898 1899 1900 1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909. 1910 1911 1912 1913 1914 1915 1916 1917 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 Skupaj . . Vstopili 33 153 12 1 5 4 15 5 19 18 7 7 14 6 10 13 12   2 1 2   2 13 294 62 189 991 386 170 197 2643 Umrli   1 3 1 3 2 3 1 7 3 2 6 2 3 4 2 1 3 6 4 3 6 6 10 6 6 13 23 31 20 181 Izstopili     6 1 2 _     __. 1 1 1 3   1 2     __     2 3 1 1 5 2 11 13 56 Izklja.eni 1 3 1 1 2       2 __.     1 1 5 —_ 1 3 1 1 8 2 . 1 13 40 32 9 128 Koncem leta ostalo Elanov 32 181 183 181 182 183 196 198 214 224 228 ¦ 232 238 238 240 248 256 254 250 245 242 238 232 231 510 565 746 1706 2027 2123 2278 od oktobra 1898. do 30. junija 1929. Smrtni primer 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. • 30. 31. 32 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110. 111. Ime Krajnik Ana Jerse Alojzij Bartl Ivan Kovacic Stefan Kovacic Marija Dolinar Josip Zivko Janez Jarc Valentin Pis Rudolf Miklavic Ana Breznik Franjo Tribnik Ernst Josin Maks Pecovnik Franc Golob Andrej Papa Eranc Zager Anton Debenjak Stefaa Bo'heim Franc Strmsek Vekoslav Kotzmuth Marija Raktelj Franc Abram Lavoslav Bozic Marija Sket Andrej Arko Matija Armic Leopold Abram Vincencija Dedic Bozidar Rajsp Marija Maurin Marija Ivan Spritzei Silc Pavel Pintar Josip TroSt Fran Ksav. Rajsp Matevz Alt-Steinecker Klement. Zager Jozefa Sadar Cecilija Pecar Karolina Kaukler Ivan Arko Anton Vidic Josip Janezic Janko Sumer Matija Kovacic Matilda Mejovsek Konrad Gregorin Josip Vidic Ana Bogatcc Kristjan Stres Anton Wider Karel Muha Janko Nerat Eliza Sorn Franc Sah Lovro Puncuh Antonija Sorn Matilda Pecar Franc Meglic Simen Maurin Fran Krek Vinko Bregar Josip Smerdelj FranciSka Fakin Anton Dobnik Josip Gradisnik Armin Crnagoj Julija Dougan Marica Debelak Ivan Grahli Ivan Sadar Adela Jakse Ivan Jelene FranciSka Fabjancic Franc Nerat Mih. J. Zopf Fran Klansek Vinko Bozic Leopold Stankovic Mileva Hauptman Ivan Benirgar Anton Bergant Josip Fabinc Franc Skalovnik Vida Miklavic Anton Moric Emerik Sest Andrej Basa Milka Grilc Gabrijel Dimnik Jakob Salamun Martin Cerar Ivan Dobrinic Stjepan Berthold Kristina Gaischeg Karl Thuma Ivan Feigelj Marija Erker Jurij Bohinc Edvard Stergar Fran Kristl Mina Borstnik Ludovika Vodenik Martin Gselman Anton Cizej-BriSnik Anica Stibler Janez Tominc Avgust Dedic Antonija Cigoj Ernest Tominc Blaz Poklic in stan naducit. soproga naducitelj » n naducit vdova naducite'j » ucitelj ucit. sopioga ucitelj naducitelj uc telj naducitelj ucitelj naducitelj » ucitelj naducitelj » naducit. vdova naducitelj n naducit. vdova naducitelj » naducit. vdova naducitelj naducit. soproga » naducitelj » uci telj naducitelj » uciteljica naducit. soproga ucit. soproga naducit. soproga naducitelj ucitelj naducitelj vadn. ucitelj naducitelj ucit. soproga naducitelj » naducit. vdova naducitelj ucitelj naducitelj ravn. soproga naducitelj » naducit. soproga nadueit. vdova naducitelj naducitelj D ucitelj naducitelj ucit. soproga naducitelj » naducit. soproga uciteljica naducitelj ucit. soproga ucitetj ravn. soproga naducit. v pok: ravn. v pok. naducit. v pok. naducitelj naducit. v pok. uciteljica naducitelj ravn. v pok. naducitelj profesor uciteljica ucitelj v pok. naducitelj naducit. v pok. ucit. soproga naduc te j ravnatelj naduciteJj n n uciteljica naducit. v pok. okr. sol. nadzor. naducit. vdova naducit. v pok. ucit. v pok. naducitelj naducit. soproga naducit. vdova sol. upr. naducit. v pok. uciteljica ucit. v pok. ucitelj naducit. vdova profesor naducit. v pok. Bivalisce Kobarid, Gorisko Trebnje, Dolenjsko Smartno pri Litiji Sv. Marjeta ob Pesnici >i Krasnia Sv. Martin na Pohorju Braslovce Cerknica Kobarid Ribnica na Pohorju Sp. Polskava Ljubljana Sv. Jurij ob Taboru .Sv. Marjeta, Drav. polje Skofja Loka Gorica pri Gor. gradu Materija v Istri Kozje Sv. Peter Sv. Urban pri Ptuju Ljubljana Senozece Ziri Podsreda Begunje, Notranjsko Ljubljana Senozece Bocna pri Gor. gradu Sv. Jurij v Slov. gor. Planina pri Crnomlju Sv. Marjeta ob Pesnici Ziri Tunjice Ig Sv. Jurij v Slov. gor. Sv Toroaz Gorica pri Gor. gradu Budanje Sv. Marjeta Ptuj Ljubljana St. Pavel pri Preboldu Ljubljana St. Vid pri Jelsah Sv. Trojica v Slov. gor. Reka, p. Hoce Vic St. Pavel Ricmanje Gorica Ljubljana Ajdovec Maribor Sv. Lovrenc Teharje Gorenji Logatec Sv. Lovrenc Sv. Marjeta Vransko Koprivnik Trboje Gor. Siska Ljubljana Repen tabor Ponikva Celje Barje Zagorje Smarje Kobarid Ljubljana Vransko Ljubljana Brezovica Maribor Sp. Hudinja Trzisce Ziri Adasevci St. Vid Ljubljana Grosuplje Ljubljana Kapele Kobarid Sv. Peter Cerknica Ptuj Studenec Ljubljana Ptuj [Crnuce Sot Pilstanj Maribor Prevalje Slov. Bistrica Stara Cerkev Ljubljana Slov. Bistrica Ljubljana Maribor Vurbeig Orla vas [Maribor Globoko Bocna Ljubljana Globoko Datum smrti 6./12. 1899 24./2. 1900 16./7. 1900 2./12. 1900 29/6. 1901 22./1. 1903 2S./4. 1903 5./11. 1903 22./5. 1904 2./9. 1904 9./4. 1905 24./8. 1905 2/9. 1905 8./12. 1906 29./1. 1907 1I./3. 1907 11./5. 1907 23./5. 1907 7./7. 1907 6,/9 1907 11.12 1907 9./2. 1908 15./8. 1908 3./9. 1908 25./8. 1909 29./10. 1909 11/1. 1910 12.3. 1910 16./5. 1910 21./7. 1910 2. 12. 1910 13./12. 1910 20./3. 1911 30./11. 1911 16./7. 1912 21./9. 1912 13/12. 1912 23/1. 1913 9/6. 1913 31./10. 1913 22.12. 1913 8., 6. 1914 30./10. 1914 2./12. 1915 28. 1. 1916 15./4. 1916 30.9. 1916 30./1. 1917 1./2. 1917 19./2. 1917 13./5. 1917 6.9. 1917 11.9. 1917 22., 3. 1918 2O./9. 1918 1./10. 1918 10.'10. 1918 18./5. 1919 24.'8. 1919 16./10. 1919 17./2. 1920 28. 8. 1914 15.4. 1920 17..,7. 1920 22/5. 1920 24.|9. 1920 2.1. 1921 21./1. 1921 19./1. 1921 22/2. 1921 30./4. 1921 13./9. 1921 19/1. 1922 1./3. 1922 14/4. 1922 275. 1922. 4/7. 1922 2777. 1922 1378. 1922 29./8. 1922 2710. 1922 20./12. 1922 671. 1923 372. 1923 24./2. 1923 12/9. 1923 15./12. 1923 27712. 1923 2676. 1924 1178. 1924 179. 1924 1079. 1924 27710. 1924 28711. 1924 972. 1925 1873. 1925 774. 1925 1874. 1925 2274. 1925 1976. 1925 1977. 1925 1178. 1925 2710. 1925 14./10. 1925 27710. 1925 6711. 1925 11711. 1925 171.1926 2071. 1926 473. 1926 1573. 1926 Izplacana posmrtnina Din | 91 89 85 88 91 92 92 90 92 95 98 98 98 106 108 108 108 107 108 110 110 112 112 113 116 116 118 119 119 120 120 120 118 119 119 120 121 122 125 126 126 128 128 126 125 125 124 125 125 124 124 123 123 122 122 122 121 121 120 120 119 123 118 119 119 118 116 116 119 115 107 114 462 576 612 640 816 814 812 810 820 1.012 1.010 1.016 1.016 1.086 1.134 1.130 1.186 1.186 1.184 1.182 1.218 1.386 1.592 1.660 2.022 2.020 2.086 5.585 6.250 6.930 7.740 7.930 8.030 8.050 8.045 8.525 8.805 9.215 9.340 p~ 50 —   — — 50 50 50 50 — — 50 —   — ¦ 50   50 50   —   50   50 — —   — — 50       —   50 50 50 50   — 50       50 50   50   — — 50 50 — 50 — 50 — — — 50 — — — 50 — 50 —   — — — — — — — — — — — — — — 1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Smrtni primer 112. 113. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122. 123. 124. 125. 126. 127. 128. 129. 130. 131. 132. 133. 134. 135. 136. 137. 138. 139. 140. 141. 142. 143. 144. 145. 146. 147. 148. 149. 150. 151 152 153. 154. 155. 156. 157. 158. 159. 160. 161. 162. 163. 164. 165. 166. 167. 168. 169. 170. 171. 172 173. 174. 175. 176. 177. 178. 179. 180. 181 182. 183. 184. 185. 186. 187. 188. 189. 190. 191. Ime Stukelj Ivan Javorsek Anton Jakopec Slava Sivka Josipina Velepic Ivana Wudler Karolina Jurcec-Bucar Valentina Horvat Antonija Pavcic Anton Grailand Franc Paulsek Ivan Lapajne Erna JezerSek Ivan Crnagoj Fran Rozman Florijan Ziher Franc Kopriva-Treo Emilija Rainer Rado Vidic Ana Kosan Janko Petric Angela Kristl Janez Pirc Matija Heric Matija Cesar Leopold Levee Pavla Repic Peter Gasperin Kaspar Spenko Josip r~~ Medved Ana Wudler Makso Cvahte Marija Cerne Jozef Burja Matija Harmel Adolf Vesjak Josip Erker Magdalena Paternost Hinko SusterSic Adela Kerne Terezija Seyfried-Luzar Marija Strubelj Setina Anica Bernot Marija Zemme Franciska Kelc Ivan Bajzelj Davorina Zolnir Ivan Krenner Bogomir Orel Lucijan Kos Avgusta Drascek Anton Skerjanc Ivana Kutnar Ivan Tome Marija GabrSek Ljudmila Skerbinc Janez Bernot Ivan Smid Matija Samec Alojzija Je'enc Slavko Pecar Marija Kunsic Marija Baran Josip Kopitar Fran Gebauer Viljem Levstik Neza Podobn k Franc Zemljic Eliza Kante Matko Poklukar Mihael Zup&n Pavla Puc Mira Zibert Anton Brinar Fran Kalinger Ferdinand Gale Fran Tusek Zlatka Golob Janko Fink-Suflaj Ana Ferjan Marija Poklic in stan sol. upravitelj naducit. v pok. uciteljica naducit. soproga uciteljica v pok. naducit. soproga uciteljica ucit. soproga naducit. v pok. ucit. v pok. naducit. v pok. uciteljica naducit. v pok. naducit. v pok. ucitelj v pok. naducit. v pok. uciteljica ucitelj soproga sol. upr prof, v pok. uciteljica naducit. v pok. ravnatelj v pok. Sol. nadzor. v pok. strok. ucit. vdova sol. nadzor. Sol. upr. v pok. n sol. upr. uciteljica ucitelj vdova sol. upr. Sol. upr. uciteljica sol. upr. sol. upr. v pok. ucit. soproga Sol. upr. v pok. uciteljica naducit. vdova uciteljica n uciteljica v pok. ravnateljica v pok. naducit. v pok. prof soproga naducit. v pok. ucitelj v pok. sol. upr. soproga Sol upr. sol. upr. ucit. v pok. naducit. v pok. ucit. v pok. uciteljica naducit. v pok. prof, v pok. naducit. v pok. soproga sol. upr. ucitelj soproga sol. upr. naducit. vdova slrok. ucit. v pok. sol. upr. v pok. ucit. v pok. ucit soproga naducit v pok. naducit soproga sol. nadzor. v pok. naducit v pok. naducit. vdova uciteljica naducit. v pok. » v ucitelj v pok. uciteljica sol. upr. ucit. v pok. soproga sol. upr. Bivalisce Frankolovo Ljubljana Senovo St. Jurij Ljubljana Petrovce Kostanjevica Ljubljana Kostanjevica V Maribor Novo mesto Krize Vic Krsko St. Jurij Sp. Polskava Hrastnik Retece Maribor Barje Slov. Bistrica Maribor Ljubljana »j ,, Visnja gora Smarjeta Sv. Andraz Celje Radefe Leskovec Ljubljana Cerknica Sv. Urban Stara cerkev Menges Vic Ljubljana Sv. Ana Crnomelj Ljubljana M Beograd Ljubljana Maribor Ljubljana Duplje Sv. Bolfenk Zalog Ljubljana >, )» ,, VisDJa gora Ljubljana Podgorje Polje Store St. Pavel Ljubljana ., St. Jernej Kandija Celje Maribor ,, Ljubljana Bled Ljubljana ,, Jezica Gotovlje Trzic Ljubljana Sv. Miklavz St. Jernej Celje Grosuplje Datum smrti 3/3.1926 774. 1926 1174. 1926 3075. 1926 1476. 1926 2876. 1926 277. 1926 777. 1926 2877. 1926 5/8. 1926 1178. 1926 2178. 1926 2378. 1926 1579. 1926 2179. 1926 31710. 1926 7712. 1926 14/12. 1926 28712. 1926 1271. 1927 2071. 1917 11./2. 1927 ¦24/2. 1927 2572. 1927 2573.1827 2074. 1927 26/4. 1927 2774. 1927 2674. 1927 2974. 1927 12/5. 1927 2275. 1927 676. 1927 1276. 1927 23 /G. 1927 30/6. 1927 2/7. 1927 1277. 1927 1/9. 1927 479. 1927 779 1927 18/9. 1927 23./9. 1927 24 /9. 1927 2./10 1927 17/11. 1927 27711. 1927 15/12. 1927 17712. 1927 27712. 1927 6/2. 1928 13/2'. 1928 2572. 1928 273. 1928 2673. 1928 3173. 1928 174. 1928 2275. 1928 4/6. 1928 1178. 1928 2878. 1928 3078. 1928 6711. 1928 10712. 1928 22711. 1928 15712. 1928 157 i 2. 1928 18712. 1928 21712. 1928 24712. 1928 25/1. 1929 3171. 1929 6/2. 1929 10/3. 1929 6/4. 1929 974. 1929 2474. 1929 1375. 1929 2375. 1929 576. 1929 Izplacana posmrtnina Din 9.395 9390 9.380 9.550 9.635 9 630 9.625 9.620 9675 9.665 9.630 9.625 9.620 9 625 9.815 9.965 10.055 10.130 10.145 lO.JgO 10.190 10.150 10.255 10.250 10.295 10.340 10.335 10.330 10 325 10.320 10.380 10.375 10390 10 365 10.410 10.405 10.400 10.400 10.450 10.445 10 440 10.435 10.430 10.425 10 420 10 600 10.600 10 600 10.600 10.605 10.665 10.660 10.655 10.825 10.900 10.920 p — —   — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — | — — — — — — — — — — — — — — 10.920 — 11.060 11.090 11.255 — — — 11.270 - 11.265 — 11.315 11 360 11.335 11.400 11.400 11.395 11.390 11.385 11.415 11.450 11.445 11.525 11.545 11.540 11.545 11.570 11.600 11.600 — — — — — — — — — — — — — — — — — — Člani so zaposleni na: osnovnih, mešč. Solah, otr. vrtcih srednjih šolah  drugih prosvetnih zavodih . . Skupaj . . Razdelitev po spolu: moSkih  žensk  Skupaj . . Po položaju: v aktivni službi .... upokojeni ...... neučitelji (soproge, vdove) Skupaj Razmerje med moškimi in ženskimi člani v odstotkih: moški ženske 2322 3859 °/o 61-41 °/o Starost članov v letih. 20 - 30 293 30 — 40 680 40 - 50 50 - 60 696 336 nad 60 let 317 Vseh članov je 2322 II. Razdelitev članov po oblastih. A. Ljubljanska oblast: št. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. S r e z Št.ilanov Brežice Crnomelj Kamnik , Kočevje , Kranj . , Krško . Laško . 8. j Litija 9. 10. 11. 12. 13. Ljubljana — mesto . Ljubljana — okolica Logatec  Novo mesto . . . Radovljica . . . . Skupaj 48 49 88 65 90 66 60 56 450 128 44 65 51 1260 B. Mariborska oblast: Št. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. S r e z St.tlai-ov Celje  Dol. Lendava . . . Dravograd .... Gornji grad .... Konjice  Ljutomer .... Maribor — deshi breg Maribor — levi breg Murska Sobota . . Ptuj  Slovenjgradec . . . Šmarje  Skupaj C. Druge oblasti: 214 21 41 19 46 44 100 237 20 165 74 45 1026 36