«. pnmaiMčBKinr - TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, industrijo in otirt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pid poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. MHJtf r. <-• .. Mj* LETO XII. Telefon Sl. 2552. Ljubljana, v soboto, dne 2, novembra 1929. (Hetitu S! ŠTEV. 128. Mi rabimo zadružnega inštruktorja! V naši Dravski banovini je organizacija trgovcev in obrtnikov po zadrugah, ki izvršujejo po obrtnem redu zadrugam odmerjene posle, skoro dokončana. V celi banovini posluje okoli 250 zadrug, ki zastopajo interese preko 36.000 trgovcev in obrtnikov. Poleg tega imajo dolžnost, da zastopajo in pospešujejo tudi interese zadružnih pripadnikov, to je pomočnikov in vajencev v zadrugi včlanjenih trgovcev in obrtnikov. Zadruge te vrste so javnopravnega značaja. Poslovanje vodijo po predpisih obrtnega reda, ki jim odmerja jako lep delokrog. Njihova naloga jej da gojijo skupnost, varujejo in dvigajo stanovsko zavest ter pospešujejo gospodarske, kulturne in humanitarne interese svojih članov in pripadnikov. Ta svoj namen izpolnjujejo zadruge, — ki so prisilne organizacije — med drugim tudi s tem, da sodelujejo pri podeljevanju obrtnih pravic, da vodijo evidenco članov in zadružnih pripadnikov, da potrjujejo učna pisma in pomočniška izpričevala itd. Dalje morajo dajati obrtnim oblastvom na njihovo zahtevo pojasnila in strokovna mnenja o zadružniških in obrtnih vprašanjih. Ta del njihovega delokroga jim daje značaj poloficijelnih organizacij, ki se izraža tudi v tem, da je njihovo poslovanje pod nadzorstvom državnih obrtnih oblastev. Poslovanje zadrug je torej jako obsežno. Predpostavlja gotovo verzira-nost in poznavanje zakonov. Pri mar-• sikateri zadrugi, kjer so dani ti pogoji za uspešno delo, se gladko posluje in zadruga postaja res to, za kar jo je namenil zakonodajalec. Poglablja se vedno globlje v vprašanja svojega delokroga in se vedno bolj približuje ideallu smotrene prisilne organizacije. Žal, da to stremljenje ni splošno. Je še vedno veliko število zadrug, ki ne izpolnjujejo do cela svojega namena. Temu ni krivo toliko omalovaževanje zadruge kot nepoučenost, ker zadružni funkcijonarji ne poznajo do cela namena zadrug. Imajo dobro voljo, so dobri obrtniki ali trgovci, ali v trdi borbi za vsakdanji kruh nimajo vedno zadosti časa niti zadostnega znanja, da bi se poglobili v namene zadružništva in po njih uredili svoje poslovanje. Take zadruge, kojih je več,^ nego bi mogel kdo misliti — v praktičnem življenju se to kaže od dne do dne bolj — rabijo prijatelja, rabijo pomočnika, ki bi jim s svojimi nasveti, navodili in pojasnili pomagal, ki bi jim stal od časa do časa na strani, da jih uči, jim svetuje, kaj naj ukrenejo, kako naj poslujejo, da bodo izpolnjevale svojo nalogo. Zadruge rabijo človeka, ki ima smisel in srce za težnje njihovih članov, ki te težne pozna, ki za nje živi in je njihov vnet besednik. Zakon je že ob reorganizaciji obrtnega .zadružništva uvidel potrebo, da priskoči zadrugam v njihovem stremljenju m prizadevanju na pomoč, da izpolnijo svojo obsežno nalogo. Ustvaril je institucijo zadružnih inštruktorjev. Pri nas smo imeti to institucijo že izza leta 1890. Zadružni inštruktorji so ugodno vpiliivali na razvoj zadružništva in sveto izvrševali svojo nalogo. Posebno zadnja dva zadružna inštruktorja dr. Blodig in dr. Steska sta si pridobila neoporečne zasluge za Obrtništvo. Posvečala sta se z veliko ljubeznijo poslom zadružnega inštruktorja in bila iskrena prijatelja obrtni- štva. Žal, da se je ta institucija po osvoboditvi opustila. Za to so bili merodajni gotovo d r u g i razlogi nego ti, da ni potrebna. Zadružništvo se je po svoji lastni notranji moči v prevratni dobi krepko razvijalo in postalo važen faktor v naših organizacijah. Pogreša pa sedaj še bolj nego kdaj preje svojega prijatelja in vodnika — zadružnega inštruktorja. Mi želimo, da se naše zadružništvo okrepi, da se dovede do onega cilja, ki mu ga je postavil zakon. Za dosego tega cilja pa rabimo zadružnega Inštruktorja. Ko se bo v dogledni bodočnosti sestavljal proračun za Dravsko banovino, iskreno želimo, da merodajni krogi mislijo tudi na to potrebo, upoštevajo tudi to željo zadružništva, ki stremi navzgor do one popolnosti, ki je potrebna, da se pospeši razvoj naše toliko obetajoče gospodarske organizacije. Srbohrvaščina v šolah Dravske banovine. Prosvetna uprava v Sloveniji je uvedla že pred desetimi leti v vseh šolah svojega področja obvezen poduk srbohrvaščine, in to po dve uri na teden. Ta ukrep je bil dober in utemeljen. Zahtevali so ga kulturnopolitični, zlasti pa tudi praktični oziri. Mi Slovenci, osobito praktični gospodarji, smo bili že od nekdaj prepričani o veliki važnosti, ki jo ima za našega praktičnega človeka znanje srbohrvaščine. Dobršen del naše industrije, trgovine in obrti je v svojih poslih navezan na jug naše kraljevine. Šolani naraščaj, ki ga imamo pri nas mnogo preko domačih potreb, je z ozirom na pomanjkanje zaslužka v ožji domovini primoran iskati si zaposlitve na jugu. Brez znanja, in to brez popolnega znanja srbohrvaščine, nima naš naraščaj bodočnosti. Že iz tega razloga mora vsak smotren gospodar posvečati poduku srbohrvaščine na naših šolah posebno pozornost. Zato brez vsakih ozirov zahtevamo, da se v naših šolah uči srbohrvaščina čim intenzivneje. Osobito v meščanskih šolah, katerih imamo v naši banovini 36, se mora srbohrvaščina še v posebni meri podučevati, ker imajo te šole popolnoma praktičen značaj. Absolventi teh šol, v kolikor ne nadaljujejo učenje v višjih strokovnih šolah, se posvečajo praktičnim poklicom, posebno trgovini in obrti. Nekateri dobijo tudi nižja mesta v državni službi, kjer brez temeljitega znanja srbohrvaščine ne morejo napredovati. Praksa v toku desetih let nam dokazuje, da z dveurnim tedenskim podukom ne morejo absolventi meščanskih šol osvojiti si toliko jezikovnega znanja, da bi bilo to od praktične vrednosti za njih poklic, službo po pisarnah itd. Od dveurnega tedenskega poduka ostane pri odštetju vseh številnih praznikov, počitnic itd. za efektivni poduk bore malo! Tako je neob-hodno potrebno, da se, zlasti z oziram na potrebe našega trgovsko-obrtnega naraščaja, podaljša poduk na vseh meščanskih šolah od dosedanjih dveh na vsaj tri ure v tednu. Ponavljamo: naš naraščaj mora, ne samo iz kulturnopolitičnih, ampak tudi — in to v prvi vrsti — iz praktičnih razlogov, popolnoma obvladati srbohrvaški jezik v govoru in pisavi. Slovenski gospodar. Desetletni jubilej načelnika Milivoje M. Saviča. Dne 1. novembra 1929 je poteklo detset let, odkar je stopil priznani naš ekonomski pisatelj g. Milivoje M. Savič na mesto načelnika industrijskega oddelka ministrstva trgovine in industrije. To je markanten jubilej vzornega, požrtvovalnega im nesebičnega dela za povzdigo našega narodnega blagostanja in za okrepitev našega nacionalnega obrtnega in industrijskega ustroja. Gospod načelnik Milivoje M. Savič si je v teh desetih letih stekel nepozabnih zaslug za povzdigo naše industrije in našega obrta, pa je s svojim neutrudnim in simotrenim delom postavil si v hvaležnih srcih trajen in nepozaben spomin. Prijetna dolžnost nam je, da mu ob tem njegovem zasluženem prazniku velikega in smotre-nega dela od srca do srca izrekamo svoje prisrčne in iskrene čestitke. Uvoz Jugoslavije leta 1929. Splošni znaki: Relativno ugoden razvoj, nebistveni dvig v vrednosti, pasivnost trgovske bilance se manjša. Objavo carinskega oddelka v finančnem ministrstvu, ki so bile svoj čas zmeraj zelo kasne, prihajajo v zadnjem času z vedno večjo hitrostjo na dan. Danes imamo pred seboj že statistiko za mesec september in s tem za vseh prvih devetih mesecev. Zaključek je prav zadovoljiv. Izvozni vsoti v znesku 5330 milijonov dinarjev stoji nasproti uvozna vsota v znesku 5625 milijonov. Še zmeraj j<| uvozna vsota večja kot izvozna, a pasivnost je prav majhna, zlasti še, če jo primerjamo s pasivnostjo lanskega leta. Izvozna vrednost prvih treh letošnjih četrtleti je proti isti dobi lanskega leta narasla za 17 odstotkov, uvozna vrednost je pa padla za 2-3%. Absolutne številke so sledeče: Uvoz prvih devet mesecev 1. 1928: 5757-8 milijard; 1. 1929 : 5625-2 milijard. Izvoz prvih devet mesecev 1. 1928: 4560 milijard; 1. 1929 : 5330 milijard. Na izvozni strani se pozna dobri letošnji pridelek, na uvozni pa rastoča samopreskrba z industrijskimi izdelki. 'Letošnji septemberski uvoz izkazuje vrednost 656-6 milijonov dinarjev, lanski 721-1; na prvem mestu je v letošnjem septembru bombaževa tkanina z 72-77 milijoni Din; sledi volnena tkanina 52-26, bombaževa preja 39-16, stroji in aparati 48-8, sir 23-58, premog 2(i-56, elektrotehniški predmeti 16-56, tračnice itd. 18-2, moka 15 itd. INOZEMSKE ZGRADBE ELEVATOR-JEV V JUGOSLAVIJI. Finančna skupina Nemcev, Švicarjev, Francozov in Angležev je zaprosila našo vlado za koncesijo glede zgradbe žitnih elevatorjev v Smederevu, Dubra-vici, Kladovu, Vel. Bečkereku, Novem Sadu, šabcu in v Sremski Mitroviči. Kot osnovno glavnico imenujejo pol milijarde dinarjev. Dalje beremo, da ima tudi Jadransko-podunavska banka na razpolago kredit (iz Švice) za zgradbo ekvatorjev. Ivan Mohorič: V Švici. (Nadaljevanje.) Švica je klasična dežela tujske industrije. Železnice po svoji legi, zvezah in napravah, pošta s svojimi av-tomobilnimi progami, s katerimi vozi preko najvišjih gorskih grebenov, do sredine večnih ledenikov, ploVba po jezerih, nebroj hotelov, penzij, zdravilišč, sanatorijev im drugih naprav — vse stoji harmonično v službah tujskega prometa. Do skrajne pedantičnosti izvedena organizacija in reglementa-cija obvlada dnevno življenje, mu jemlje dušo, fantazijo in sloboden razmah, ga pretvarja v mehanizem, šablono, ki je morda prijetna in potrebna fadmim mrzlokrvnim Anglosasom, ki pa re-volltira Slovana, človeka žive tvornosti, polnega duševnega bogastva. Švicarji so znali iz svojih gor, jezer, grajskih stolpov in vodopadov z neverjetno reklamo napraviti industrijo, na katere eksploatacijo je bazirano blagostanje dežele; industrijo, napram kateri je vse ostalo podjetništvo v deželi v znatni manjšini. Uspelo jim je zainteresirati za svoje kraje Angleže in Amerikance — najboljšo publiko sveta, ki danes v masah poseča njihove kraje, uspelo jim je, da so spravili na svoje ozemlje najvažnejše mednarodne institucije — Društvo narodov, Mednarodni železniški biro, Svetovno poštno in brzojavno zvezo in nebroj drugih. Velikanski mojstri so v prirejanju mednarodnih konferenc, ki dajejo njihovim letoviščem vedno nov sijaj in posebno reklamo in kar je glavno, poleg vsega, še lep dobiček. V njihovih penzijonatih se vzgaja mladina iz vseh delov sveta. Materijalistična ori-jemtacija, do brezupnosti fadna stvarnost in špekulativno izkoriščanje ljudskega navdušenja za naravne krasote — je po mojih vtisih glavna karakteristika Švicarja. Upam, da živijo, daleč od velikega toka prometa, ljudje tudi v Švici še drugo življenje intimnejše, bujnejše — toda to že spada danes med izjeme. Trdoživa rasa, zakrknjena, odporna in sebična — so Švicarji. Mnogo dobrega bi se mi lahko naučili od njih. Posebno danes, ko se že pojavljamo kot neke vrste amaterji in diletanti v tujskem prometu. Vsak korak v Švici ti kaže preračunanost in Spekulativnosit, ki jo imajo naši ljudje bodisi v pretirani meri ali pa v nezadostni meri, odnosno sploh ne. Švicarski promet je urejen na način, da nudi potniku kar največ udobnosti in največ užitka. Železnice so elektrificirane, ne moti te dim, niti saje. Ob odprtem oknu lahko nemoteno uživaš krasoto pokrajine, kar je vse pri nas nemogoče. Telefonski promet preko cele dežele je avtomatiziran in najdaljše medkrajevne zveze dobiš v par minutah. Vprašanje nadloge prahu na cestah je tu že davno rešeno. Kakor hitro so Švicarji silišali o rojstvu motornega cestnega vozila, začeli so graditi grandijozne avtombbilne ceste, kjer ni danes miligrama prahu. Oni dobro vedo, kaj pomenijo take asfaltirane, naoljane ceste za tujski promet. Zato pasira tudi dnevno tisoče avtomobilov danes njihove obmejne prehode. Najsiromašuejši kantoni investirajo sedaj desetine milijonov zlatih frankov v ceste, da pritegnejo v svoje predele tujce in izletnike. Nič mnogo ne premišljajo in ne čakajo. Vidijo jasno, da jim more obotavljanje prinesti le škode. Tu človek šele lahko vidi, kaj bi se dalo napraviti iz naših krasnih planin, ki nudijo naravno vzelo najmanj to kot največji del Švice. Toda ne nudimo nikake udobnosti, ne znamo organizirati modernega turizma, 't ujce va- Vlada 'namerava za pospeševanje tuj bimo na razdrapane ceste, v primitiv- skega promeia dali kopališčem in lelo-ne planinske koce, nimamo niti ene j viščem znatne carinske ugodnosti, da bi aoboae ali žične železnice in potem se j na ia način pospešila gradbeno delav-še čudimo, da so gostje v takih prili- • nosi v takih krajih in omogočila gradbo kah czlovoljeni. S modernih hotelov in moderniziranje ali Treba je pomisliti, Ja smo imeli v ’ povečanje že obstoječih naprav. Pred- naših krajih dobrih dvajset let potem, ko se je posrečil Stephensonu prvi praktičen poskus s parno lokomotivo, , že železnice. Toda poznejše tri gene- j racije niso imele pri nas nikake go- j spcdarske inicijative, niti smisla za j organizacijo in tako smo celo važno j dobo do devedesetih let prespali v brezdelju in mlatenju prazne slame. V 'tej dobi pa so Švicarji ustvarili temelje svojega današnjega gospodarskega blagostanja, katerega bo težko mogoče dohiteti. Kakor se bori Holandec z oceanom, bori se Švicar s hudourniki, plazovi in poplavami. Sredi julija smo se vozili še skozi glflbok zasek, napravljen v snežni plaz, ki je zasul cesto. Na neštetih krajih smo videli, da so lavine Ouurgale cestne nasipe in zasule več metrov visoko z gruščem vse poti. Težke preglavice delajo turizmu ti hudourniki — toda žilavoat Švicarjev •je neukrotljiva. Vodijo neenako borbo, toda vztrajno z divjim elementom prirode in danes so ukrotili dober del vodnih sil, jih zasumili v pogonsko energijo tovaren, za elektrifikacijo železnic iin drage javnokoriistne svrhe. Švica je najsijajnejši dokaz, da gor-flki kraji kršnih skal, ki ne sejejo in žanjejo pšenice, ne pridelajo pekme-za in koruze, še ni treba, da bi se deklarirali za pasivne in živeli od podpor vlade in dispozioijskega fonda. Tudi zanje obstoja modus videndi. Samo je treba, da prenehajo politizirati in se lotijo resnega dela. iKo dopotuješ iz Francije na švicarska tla, občutiš vso ogromno razliko temperamenta dveh ras, francoske in švicarske. Ves način življenja je v Švici drugačen; manjka one ležernosti in živahnosti, ki jo opažaš pri Francozih. Zdi se ti kakor bi bila neka reformatorska asikeza Švicarja odvadila smeha in uživanja. Švicarska hrana je fadna, življenje dolgočasno monotono. Z Angleži pašejo izborno skupaj in se menda zato tudi tako dobro razumejo. 0 nas imajo še vedno veliko predsodke in ne kažejo v širših plasteh pravega zaupanja, dasi so poznali tisoče naših emigrantov med svetovno vojno. Bazel je najvažnejše in najživah-nejiše prometno križišče zapad. Švice. Meji neposredno na Francijo in Nemčijo. Zato se na njegovih kolodvorih koncentrira ves veliki mednarodni premet zapadne in severne Evrope s Švico. Leži na visokih bregovih Rena. Na levi se razprostira trgovski in poslovni del s starim mestom, ozkimi ulicami in starodavnimi mestnimi vratini. Nasproti mu leži moderni industrijski del z mnogobrojnimi tovarnami. Mesto ima danes okrog 145.000 prebivalcev in je za Zurichom najmočnejše trgovsko in poslovno središče Švice. Pa tudi v kulturnem oziru prednjači Bazel s svojo staro univerzo in mnogobrojmimi drugimi znanstvenimi in umetniškimi institucijami. Bazel je domovina slavnih matematikov Bernoulija, Eulera, nadalje Burckhardta in drugih. V zgodovini Bazeia je bil najpomembnejši cerkveni kongres za radikalno reformacijo cenkve, ki sef je vršil tu od leta 1431 do 1443 in katerega spomini so ohranjeni v dvoranah Munstra. Bil je prijeten večer in zato smo spremenili prvoten načrt, da prenočimo v Bazlu ter se odločili, da nadaljujemo pot preko Brugga in Badena do Zuricha. Proga je znašala itak samo 89 km torej ne celi dve uri vožnje. Pot poteka v ravni črti ob bregiu Rena skozi Augst (Augusta Rauracorum) z preo.Htartki rimskih Židov do Rheinfel-dena, ki je znano termalno kopališče, potem skozi gosto naseljeno pokrajino do Brugga. Tu se združujejo reke Aa-ra in Reusa z odtokom curiškega jezera, Limmatom videna je oprostitev carine pri uvozu materijala za gradbo (keramični,izdelki, instalacijske naprave itd.), kakor tudi predmetov za opremo hotelov, restavracij, kopališč 'iid. Te ugodnosti namerava vlada dati le za tujskoprometne investiejie v zdravilščih, pa tudi v krajih, ki se imajo proglasili kot morska ali sladkovodna kopališča ali kot letovišča, odnosno klimatski kraji. Ker je za tako proglasitev potrebna zakonska podlaga, je trgovinsko ministrstvo izdelalo v sporazumu z ministrstvom za socijalno politiko in narodno zdravje načrt zakona o morskih in sladkovodnih kopališčih im klimatskih krajih, s katerim se imajo predpisati pogoji za proglasitev takih krajev kot kopališča ali klimatski kraji. O tem načrtu se je vršila v torek, dne 28. t. m. v Zbornici za TOI anketa interesentov, ki jo je vodil zbornični tajnik gosp. Ivan Mohorič in'katere so se med drugim udeležili za zdravstveni odsek vel. županstva dr. Mayer, za Zvezo za tujski promet predsednik dr. Marn in ravnatelj gosp. Pintar, za upravo zdravilišča Doberna upravitelj g. Jankovič, dalje župan Kranjske gore gosp. Lavtižar, podžupan imesta Laško gosp. Els-bacher in za zdraviliško ' komisijo na Bledu župan gosp. Rus in zdraviliški tajnik inž. Ulrih. Zakonski načrt v splošnem ustreza potrebam naših kopališč in letovišč, vendar bi bilo dobro, da se ustvari tudi nek sistem, odnosno zakonska podlaga za njihov nadaljnji razvoj. Po zakonskem načrtu se imajo morska in sladkovodna kopališča, letovišča in klimatski kraji proglasiti z uredbo trgovinskega ministra po predhodnem mišljenju ministra za socijalno politiko in narodno zdravje, in sicer če zadostijo predpisanim pogojem, t. j. da obstoja regulacijski načrt, da je na razpolago dovolj hi-gijenskih in za stanovanje urejenih sob ler možnost preskrbe z zdravo hrano in vodo, da obstoja modern način razsvetljave, odvajanja fekalij in vzdrževanja čistoče, da so urejeni javni parki in sprehajališča brez prahu, da je v sezoni na razpolago zdravnik, dalje aparat za dcsinfekcijo, da se redno vršijo meteorološka in slična opazovanja, da se stalno vodi statistika gostov in da so kopališča higijerisko urejena. Kraji, ki so za kopališče ali letovišče po naravi primerni, pa še ne morejo izpolniti teh pogojev, se morejo kot taki izjemoma proglasiti, če v teku petih let izpolnijo predpisane pogoje. Anketa gied© načrta o morskih in sladkovodnih kopališčih in letoviščih. Predpisi zakona ne bi veljali za zdravilišča s termalno ali mineralno vodo. Kot klimatski naj bi se proglasili oni kraji, ki so zaradi podnebja ali drugih prirodnih vrlin in zgodovinskih spomenikov pripravni za oddih in bivanje za časa letne ali zimske sezone. Meje teti krajev so iahko enake z imejami občin, vendar lahko obsegajo več občin ali samo del občine, ti kraji morajo imeli zaščiteni rajon, v katerem se ne sme brez predhodnega dovoljenja banske uprave 'ustanoviti nikako rudarsko, industrijsko ali tehnično podjetje. Vsako letovišče ali kopališče mora imeti stalne tarife za cene sob, hrano, postrežbo itd., ki jih potrjuje srezki poglavar vsako leto 1. tebruaina. Veliko važnost polaga zakonski načrt tudi na to, da se pri novih zgradbah uporablja prvenstveno domači stil in da se konzervirajo starinski spomeniki. Podrobne predpise vsebuje tudi glede zdravilišlkih komisij (poverjeništva kopališča ali zdravilišča), ki imajo skrbeti za napredek kopališča ali letovišča in upravljati njegovo imovino ter imajo tudi prvenstveno pravico za ureditev javnih kopališč. Turistične ustanove in hoteli občine morajo ves dobiček uporabiti za izpopolnitev teh ustanov in za pospeševanje turizma. Poverjeništva imajo edino pravico pobirati pristojbine na tujce Itujske, zdraviliške, godbene talkse), ki predstavljajo imovino kopališča ali letovišča in se morajo uporabiti le za pospeševanje turizma, odnosno samo za vzdrževanje glasbe. Takse jdobruje ban. Nobeno državno ali samoupravno oblastvo ne more v teh krajih pobirati pristojbine na tujce pod kakršnimkoli nazivom. Končno je še omeniti, da veljajo po tem zakonskem načrtu vse ugodnosti in pravice, ki jih dajejo deželni zakoni termalnim kopališčem, tudi za morska in sladkovodna kopališča in letovišča. Na anketi je bila izražena želja, naj bi se izvrševanje tega zakona preneslo na banske uprave, ker so razmere glede kopališč in letovišč v posameznih banovinah različne in je loko lažje zadostiti špecijalnim zahtevam. V zvezi z zakonom se jc razpravljalo tudi o načrtu tozadevne izvršilne uredbe. Ta uredba naj bi dala le splošne izvršilne smernice za bane, ki naj bi izdali podrobne pravilnike. Debata se je vršila tudi o oprostitvi taks, ki jih je z uredbo težko enotno regulirati, zlasti ker je praksa sedaj zelo različna irt ludi potrebe posameznih zdravilišč in letovišč niso enotne. V zvezi s tem zakonskim načrtom se je razpravljalo ludi o potrebi zboljšanja telefonskih zvez, ureditve poštnih uradov in postaj, predsem pa o potrebi vzdrževanja dovoznih cest, ki so v zelo slabem stanju, in o pobijanju prahu na njih. INDUSTRIJA METEL,T IN ŠČETK V JUGOSLAVIJI. Ta industrija zaposluje v Jugoslaviji pet večjih tovarn s 750 delavci in delavkami. Največja je tovarna v Osijeku, ostale so v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Vsa ta industrija je po poročilu iz Osijeka polno zaposlena in izdeluje vse vrste metelj, ščetk in čopičev (razen slikarskih čopičev). Potrebno surovino si nabavljajo tovarne v prvi vrsti doma, nekaj pa iz Rusije, Poljske in iz nekaterih prekomorskih dežel. Tranzitno prodajo opravlja večinoma Nemčija. Ker je domača poraba večja, kot produkcija, je potreben še velik import iz Nemčije. iPred par leti so poskusili z eksportom naših metelj in ščetk, v Grčijo, Bolgarijo in Turčijo, a se je ekspert vsled visoke carine izkazal tkot nerentabilen. vseh strani — tako da človek slkoro pozabi, da je v Švici. Nad Bruggom se odpira krasen pogled v daljavo tja proti Curiškemu jezeru. Basirali smo še simpatično mesito Baden, ki že leži ob Limmatu, ima veliko žvepleno kopališče in obilo industrije. Še pred mrakom smo prispeli v Ziirioh in se Pokrajina leži ka- nastanili ob kolodvoru. Ta dan smo kih 350 metrov nad morjem, lepo zeleno valovito gričevje te obdaja od napravili 307 km in smo bili le še dobrih 700 km oddaljeni od doma. BANČNE FUZIJE V JUGOSLAVIJI. Iz Beograda poročajo, da.se bosta združili Izvozna banka in Beograjska Trgovska banka. Izvozna banka je bila ustanovljena lela 1900 z glavnico 30 mi-lijonoV dinarjev; Beograjska trgovska banka obstoji od leta 1894 in ima glavnico 9 milijonov dinarjev. Kot glavni vzrok fuzije navajajo, da obstoji rezervni zaklad Beograjske Trgovske benke izključno le iz delnic Izvozne banke. — Dalje beremo, da obstojijo tudi v Zagrebu bančni fuzijski načrti. Doslej so razširjene zaenkrat le vesti o nekaterih velebankah in o nekem srednjem zavodu, a potrjene te vesti še niso. Je pa gotovo nekaj na tem, če se enkrat takšne vfrsii začnejo širiti. PRISTANIŠKA DELA V JUGOSLAVIJI. Letos so oddali v Splitu v promet 438 i metrov novega obrežja z operacijsko ! ploskivo 21.400 m2. Končana so tudi dela za napravo tirov in dvigal. V Dubrovniku so odnosne številke 268 m in 17,982 m5, v Zeleniki 140 m in 3740 m2. Rri vseh teh delih so v prvi vrsti mislili na zboljšanje naprav v izvozne namene. Naročajte »Trgovski list«! Predlog za revizijo naredbe g legitimiranju trgovinskih potnikov. (Poročilo podpredsednika g. Leopolda Bru-dennana v plenarni seji Zbornice za TOI dne 15. oktobra 192!)). Trgovci in obrtniki sploh, smejo z redkimi, v obrtnem redu točnd določenimi izjemami, iskati naročila na blago pri trgovcih, tovarnarjih, obrtnik iti, sploh pri osebah, ki uporabljajo dotično blago v svojem obratu. V ta namen smejo tudi zunaj stojališča svojega Obrala hoditi oci kraja do kraja, oziroma od hiše do hiše ter iskati naročila. Z iskanjem takih naročil se pečajo trgovci sami, smejo pa tudi v ta namen pošiljati trgovske potnike in zastopnike, ki jih imajo v svoji službi. Neredko pa poverijo trgovci iskanje naročil tudi samostojnim trgovskim agentom. Vloga trgovskih potnikov, zastopnikov in agentov obstoji v bistvu v tem, da spravijo producenta in trgovca v neposreden stik s konsumentom, da informirajo producenta in trgovca 0 položaju in potrebah konsumentskih trgov in da posredujejo razpečevanje blaga povsod, kjer ise za to blago pokaže potreba. Trgov, potniki, zastopniki in agenti vršijo važno narodnogospodarsko delo in ne po krivici se trdi, da so trgovslki potniki pijonirji nacijonalne trgovine. Uspeh tega dela pa je odvisen zgolj od strokovne sposobnosti, komercijelne izobrazbe in spretnosti potnika. Upoštevajoč važnost narodnogospodarskih funkcij, ki jih vršijo trgovski potniki in 'zastopniki, se posveča v drugih gospodarsko naprednejših državah izobrazbi in strokovnemu usposobljenju trgovskih potnikov in zastopnikov dokajšnjo pozornost. 'Pri nas smo v tem oziru v pri lično slabem položaju. Trgovski potniki in zastopniki se pri nas rekrutirajo iz prav vseh slojev. Ni predpisov, ki bi na katerikoli način omejevali dotok v vrste potnikov; ne zahteva se prav nobene teoretične pred-i'/obrazbe initi praktične izvežbanosti. Zato najdemo mod potniki m zastopniki žal prepogosto elemente brez vsakih strokovnih in dvomljivih moralnih kvalitet, ki so v škodo ugledu, rednosti in solidnosti tvrdke, katero zastopajo in katere interese bi morali varovati in propagirati. Zlorabe, ki jih vršijo taki elementi na račun tvrdk in v škodo konsumentov, so na dnevnem redu. Novi davčni zakon je uvedel sicer poseben davek za trgovske potnike, zastopnike in agente, vendar ni ta davščina po isvojem učinku taka, da bi mogla v kateremkoli oziru vplivati na neugoden položaj, ki je nastal vsled pomanjkljive trgovske in obrtne zakonodaje. Po novem zakonu o neposrednih davkih je pri obdavčitvi trgovskih potnikov, zastopnikov in agentov razločevati samo to, ali so te esebe v službenem razmerju ali ne. Za osebe, ki so v službenem razmerju, kar je treba v vsakem konkretnem primeru posebej ugotoviti, je uveden uslužbenski davek. Takega razmerja pa ni, če posluje trgovski potnik, za-< stepnik a!i agent kakega trgovskega j podjetja kot samostalni podjetnik. Za 1 samostalnega potjetnika ga je sma-! trati, če trpi pri sklenjenih poslih sam j nevarnost izgube, če se ravna višina | njegovega dobička zlasti po njegovem i lastnem delovanju, in potemtakem v | bistvu ni odvisen od podjetja, ki ga zastopa. Dočim je tak samostojen podjetnik podvržen pl a čanju davka na dohodek od samostalnega podjetja in je uvrščen v prvo skupino davčnih obvezancev, plačajo domači potujoči agenti in trgovski potniki, če dokažejo, da niso v službenem razmerju na leto 1000 Din pridobnine, dočim morajo inozemski plačati v vsakem primeru 1000 Din, če začno izvrševati poklic v prvi polovici davčnega leta, ali 500 Din, če ga začno izvrševati v . drugi polovici leta. | Da bi se poostrila kontrola nad po-| slcvamjem potnikov, je izidalo ministr-I stvo trgovine in industrije na priza-j dbvanje zbornic naredbo glede legiti-I miranja trgovcev in potnikov z dne : 27. junija 1928. V smislu ministrske naredbe mora mmmmammmm «mwomn Vi zaslužite, <& Razpalul« w kralJavM SNS frn Km«, talnih, Maribor, Canl HAMI s« če im»t« izdelke za Juhe stalno v zalogi I vsa'k potnik pri zbiranju naročil nositi pri sebi legitimacijo, katero mora pokazati na vsakokratno zahtevo pristojnega organa. Legitimacije izdajajo /Ib o mi e e na prošnjo tvrdke, katera hoče zaposliti potnika. Za legitimacije so predpisani enotni obrazci za celo državo. iNamen, ki ga zasleduje naredba, je prav gotovo dober, toda pri praktičnem uveljavljenju naredbe se niso pokazali skoro nikaki usipehi, kajti ako ne predpisuje narediba vsaj minimalne pogoje, ki bi jih moral izpolniti vsak potnik, za katerega se zahteva legitimacijo, ne more naredba bistveno izpremeniti sedanjega položaja. Naredba določa le, da se legitimacije ne sme izdati, ako je bil oni, za katerega se zahteva legitimacijo, obsojen zaradi hudodelstva, zaradi pogreška iz koristoljubja ali zaradi pogreška zoper nravnost, ali zaradi kakega prestopka, če niso še minula od izvršitve kazni tri leta in če se glede na obsojenčeve osebne razmere utegne domnevati, da bo zilorabljal svoje poslovanje za ponavljanje takih kaznjivih dejanj, potem, če je bil ponovno kaznovan zaradi kršitve predpisov o zbiranju naročil in končno če je pod policijskim nadzorstvom. Naredba sama torej ne dela skoro nikakih težav osebam, katere prosijo za legitimacijo, kajti samo navedeni pogoji pač ne morejo preprečiti izdajo potniške legitimacije ljudem, glede katerih so sicer ti pogoji izpolnjeni, toda katerih moralne in strokovne kvalitete so take, da bi se jim legitimacija za poslovanje pod nikaikim pogojem ne smela izdati. Od človeka, ki še ni dovršil recimo niti 15. leta iin od katerega se niti ne zahteva, da bi dokončal katerokoli šolo, se pač me more zahtevati, da bi poznal predpise, po katerih se mora ravnati pri svojem poslovanju, da bi poznal blago, katero ponuja in da bi imel toliko gospodarske razsodnosti in sanotrenosti, da bi mogel z uspehom vršiti svoje posle. Zakon ne predpisuje za potnika niti starostnih mej, niti posebne izobrazbe. Naravno, da se zalo prijavljajo kot potniki ljudje brez vsake praktične kvežbanosti, ki v drugih strokah, kjer se zahteva posebne izobrazbe in raznih spretnosti, sploh ne najdejo zaposlitve. Da ml mogla vsled tega naredba niti v najmanjši meri izboljšali položaja in da so kljub še tako strogemu izvajanju na-redbenih določil zlorabe po trgovskih potnikih in zastopnikih, kakor poseča-nije privatnih strank in sklepanje poslov s privatniki, prevare v škodo naročnikov in gospodarjev, poneverbe izterjanih svot itd. na dnevnem redu, ni čuda. Predpis, da mora potnik pri iskanju naročil nositi s seboj legitimacijo, ne zadostuje. Potrebno je, da ti predpisi vsaj do gotove mere tudi jamčijo, da pride legitimacija v roke samo takim ljudem,ki obetajo posvoji izobrazbi, po svojem praktičnem udejstvovanju im svojih poslih, da bodo v .polni meri upravičili zaupanje tvrdk, katerih interese zastopajo in da morejo tudi zadostiti nalogam, ki jiih morajo vršiti trgovski potniki, zastopniki in agenti. Vsled tega mi je čast predlagati, da stavi zbomlica ministrstvu trgovine in industrijo predlog, da se naredba z dne 27. junija 1928 izpopolni tako, da se za izdajo legitimacije predvidi po-eg splošnih gori navedenih pogojev, tudi se izrečna zahteva 1- da ®e potniška legitimacija ne sme izdati osebam, ki niso dopolnile 21. leta; 2. da se potniška legitimacija ne izda ljudem, ki ne dokažejo, da so se najmanj 5 let praktično udejstvovali v trgovimii; 3. Tudi je z ozirom na stalne kršitve predpisov o nabiranju naročil nujno potrebno, da se v naredbi predvidi naročilo, da je potniku, ki bi bil .tudi samo enkrat kaznovan radi kršitve teh predpisov, odvzeti legitimacijo in da se takemu potniku za eno leto po izvršeni kazni ne sune izdati nobene legitimacije. Izpopolnitev ministrske naredbe z gornjima predpisi je neobhodno poti ebna, da se vsaj deloma zajezii dotok v vrste trgovskih potnikov takih elementov, kateri ugledu poklicnih trgovskih potnikov iin zastopnikov samo škodujejo. V drugih državah je vprašanje potnikov in zastopnikov že dokaj urejeno, pa je zato potrebno, da se tudi pri nas vsaj do enotne ureditve zakonitih predpisov v naredbi o legitimacijah predvidijo določila, po katerih ne bodo mogli dobiti uradne legitimacije kot potniki in zastopniki ljudje, o katerih moralnih in strokovnih kvalitetah obstojajo že vnaprej utemeljeni dvomi. Smatram, da se z mojimi izvajanji strinjate in se zato usojam predlagati, da visoka zlbornica blagovoli moje poročilo odobriti in skleniti, da se v poročilu slavljeni predlogi predložijo ministrstvu trgovine in industrije s prošnjo, da jih v celoti upošteva in da v interesu naše trgovine, pa tudi v interesu dobrega glasa poklicnih potnikov, zastopnikov in agentov čimprej izda izpopolnjeno novo naredbo. Zbornica je gornji predlog soglasno sprejela. OHUŽBft UiKiJA Premog tta§*$ D&naiska cesta 43 Telefon 2820 IZKAZ o gibanju trgovskih strok v Ljubljani za čas od 14. junija do 1. oktobra 1929. PRIJAVE: Trgovina z mešanim blagom: Ivan Usenik, Borštnikov trg 2; 1’uula Štern, btara pot 13; AhtOn Kerč, Černetova ulica' llelena..Hribar, Resljeva cesta 1!!; Elza Len-ščak, Poljanska c. 73; Joško Zidar, Dunajska c. 31; Jelenc & Conip., Rimska c. 10; Možek Anton, Sv. Petra c. 15. — Trgovina s pisarniškimi potrebščinami itd.: Zvezna knjigarna d. z o. z., Šelenburgova ul.; Marta Jost, Prešernova ul. 54. — Trgovina z manufakturo: Ivan Kos d. z o. z., Sv Petra c. 13; Marija Grobelnik, Mestni trg. — Trgoviau s kolesi in motorji: Pavel Stele d. z o. z., Poljanska cesta; Ivan Šribar, Gajeva ul. ‘2 — Trgovina z razglednicami: Filip Rubel d. z o.'z., Knaf-lova ul. — Trgovina z drogami: Ivan Kanc, Dunajska c. 14. — Trgovina z mlekom in živili: Stana Bergant, Prečna ul.; Marija Kovačič, Vilharjeva ul.; Misulinič Marija, Sv. Petra c. 33; Štefanija Pukelstein, Sv. Petra c.; Gizela IJauber, Gregorčičeva ul. 4; Franja Peternel, Rimska c. 5. — Trgovina s kurivom: Ivan Prebil, Jeranova ul. 13- Franja Misson, Cigaletova 13; Neža Rot, Sv. Petra c. 66. — Agenture in komisije: Rudolfina Sti-skovsky, Opekarska c. 10; Ing. Ivan Prebil, Levstikova ul. 4. — Trgovina s semeni in poljedelskimi pridelki: Stanislav Čuček, Kolodvorska ul. 1. — Trgovina s pleteninami: »Drako«, Florjanska ul. 17. — Trgovina z mesnimi izdelki: Josip Košir, Pokopališka ul. 6. — Trgovina s toaletnimi potrebščinami: I. M. F. »Depot«, Kongresni trg 15. — Trgovina i barvami: Stevo Rajšič, Valvazorjev trg 7- — Branjarija: Fran Stražišar, Jamski trg; Marija Brankovič, Bohoričeva ulica; Matija Sterle, Ižanska c. 65, — Premestitev obrti: >Vak«, Frankopanska ul. ODJAVE: Trgovina z mešanim blagom: Mesarič Roza, Židovska steza; Konrad Bre-zovšek, Komenskega ul. — Delikatese: Miroslava Podržej, Dunajska c.; Ninič Josip, Kre-. kov trg; Angela Košir, Stari trg. — Trgovina z mlekom: Ludvik Šurk, Ižanska c.; Štefanija Florjančič, Pogačarjev trg; Mihael Sernec, Vodnikov trg. — Agenture in komisije: Ferdinand Sever, Wolfova ul.; ,1. Zumbulovič, Miklošičeva c. — Trgovina z opeko: Lorene Krže, Trnovski pristan; Združene opekarne, Miklošičeva c. — Branjarija: Černetič Iva, Dunajska e. 66. — Trgovina, z usnjem: Ka-divc Antonija, Prešernova ul. — Trgovina z vinom: Jernej Stele, Gasilska c. 3. — Trgovina z kadil, in pis. potrebščinami: Praprotnik & Pugelj, Prešernova ul. Kako koristno bi bilo, ako bi lepemu primeru ljubljanskega. Gremija trgovcev sledili tudi vsi drugi gremiji in priobčevali v »Trg. listu« gibanje v posameznih trgovskih stro-. , T.Kal5 Z!l sroj okoliš. Delo ni veliko in slednjič je tak pregled potreben vsaki dobro urejeni gremijalni pisarni! Novo mednarodno električno družbo z glavnico 12 milijonov švicarskih frankov ustanavljajo v ZLirichu. Udeleženi so Švicarji, Italijani in Belgijci. Namen družbe je udeležba pri podjetjih električne in njej sorodne industrije. Amerikanski jekleni trust ibo nekatera svoja podjetja izdatno povečal; beremo o 21 novih plavžih, dveh kokerijah i. dr. Na glavnici novega španskega trusta probkovine v znesku 75 milijonov peset sp udeležene španske banke s 45 milijoni, belgijske s 30 milijoni. Med drugimi je prišel pod špansko kontrolo sedaj tudi nemški trust probkovine. Končni zaključki ogrskega pridelka so sledeči, v tisočih meterskih stotov: pšenica 19.555 (lani 27.001), rž 8381 (82871, ječmen 6413 (6667), over 3788 (3995), koruza 19.460 (12-596), krompir 23.565 (14.705), sladkorna pesa 14.434 (14.378). Vina bo manj kot lani. Češka kemična industrija bo zgradila v rumunskih petrolejskih okrajih tovarno za izdelovanje žveplene kisline, bakrenega fosfata in vseh drugih za Rumuni-jo potrebnih kemikalij. Preddela so že zelo napredovala. Konjunktura v Avstriji kaže v zadnjih štiirh tednih znake nalahnega pešanja. Kreditni položaj se je poostril, brezposelnost se je pomnožila, a o kakšni krizi ni govora. Chade, špansko-ameriška električna družba, bo izplačala letos 17-odstotno dividendo proti 15% v lanskem lelu. Uvoz žita v Italijo v prvih sedmih letošnjih mesecih je bil za 250 milijonov lir manjši kot lani v istih mesecih, uvoz sladkorja za 100 milijonov, uvoz raznih vrst maščobe za 44 milijotnov. Fuzija avstrijske lokomotivne industrije je postala aktualna po fuziji Boden-kredila in Kreditansitalt. 4000 ton posušenih sliv sme izvoziti Jugoslavija na Poljsko v letu 1. septembra 1929 do 31. avgusta 1930. Kontingent je isti kot je bil v preteklem kampanjskem lelu. Pravila za Reparacijsko banko so izdelana. Ni še rešeno vprašanje, kje bo imela banka svoj sedež. Mislili so tudi na Bruselj, kar pa Nemci odločno odklanjajo. Konkurz beograjske tvrdke Kovačevič i dr. je preklican. Upniki so s ponujeno odpravo zadovoljni. Nad Urvatsko Seljačko Zadružno banko je sodišče razglasilo konkurz. »Pedi« (Deutsche Bank ter Diskonto-geselbchaft) je sedaj končnovelijavno ustanovljena. . Vrednost naročil pri General Electric Co je znašala v tretjem lanskem četrtletju 90-3 milj. dolarjev, letos pa 116-7 milijona. V prvih devetih letošnjih mesecih so znašala naročila nad 337 milijonov ali za 767 milijona več kol lani. AnieriSki Farm Board (farmerški urad) razpolaga s kreditom 600 milijonov dolarjev, če bi ta krgdit ne zadostoval, je uradu na razpolago še nadajjnih 500 milijonov. Castiglioni je jizstopil iz upravnega sveta Bayrische Motorenwerke in se je zavezal, da bo svoj dolg družbi uredil se v tekočem letu. Njegov delniški par v znesku ca 5 milijonov mark je prevzel neki bančni konsorcij. V italijanski provinci Emilia so vrtali za petrolejem in so odkrili vire plina, ki dajejo na dan več kot tisoč ton plina. Navrtana jama je globoka 196 m. 2e samo s tem plinom more krili Italija vso svojo porabo gazolina. Standard Oil of California je znižala ceno surovega petroleja .za 50 do 70 centov. Kot vzrok navajajo nadproduk-oijo v Kaliforniji. Severonemški LIoyd in Kraljevi Holandski I.loYd se pogajata glede interesne skupnosti za potniški in blagovni promet v Južno Ameriko. AVSTRIJSKA INDUTSRIJA. V »Mitteilungen der Oesterreichi-schen Nationalbank« beremo: Trgovina s premogom se je proti koncu septembra pomnožila; zlasti močno je bilo povpraševanje po koksu. Domači rudniki so bili polno zaposleni in imajo tudi za bližnji čas zadosti naročil. Kovinska industrija zaznamuje nazadovanje produkcije surove rude in surovega železa. Tovarne, iki železo predelujejo, imajo zadosti naročil do konca leta. Prodaja koles je bila zadovoljiva, in so se, odkar je bil nanovo oživljen kolesarski karlel, dosegle tudi boljše cene. V kovinski industriji zaposlenost ni bila enotna. — Položaj na lesnem trgu ni mogel zadovoljiti, ker so bile žage v svojem obratovanju deloma prikrajšane vsled pomanjkanja vode in ker so se vrhu tega prodajne možnosti za rezani les poslabšale; zaključki so se izvršili samo z denarnimi žrtvami. Obrati, ki les predelujejo, tožijo nad premajhno zaposlenostjo. — Tekstilna industrija se je proti koncu septembra poživila, sezijski pojav. Celo položaj bombaževe industrije se je nekoliko zboljšal. — Usnjena trgovina kaže zadovoljiv potek. Industrija čevljev je bila z naročili razmeroma dobro preskrbljena, a sedaj naročila prepočasi dotekajo. — V industriji gradbenega materijala je živahno zlasti povpraševanje po keramičnih izdelkih. — Kemična industrija je > izikazala zadovoljivo prodajo bencina; tudi kupčija s petrolejem se je polagoma poživila. Zelo povprašujejo po izdelkih skoba, ker pričakujejo velikega naraščanja cen vsled podražitve industrijskega krompirja. Kvalitefnr znamka m Zahtevajte povsod l i Soja predsedstva Zveze trgovskih gromijev za Slovenijo v Ljubljani se bo vršila v sredo 6. novembra 1929 ob 10. uri dopoldne v zadnji dvorani hotela »Pri Zamorcu« v Mariboru po naslednjem dnevnem rodu: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poslovno poročilo. 3. Razprava o izenačitvi zakonodaje o samoupravnih dajatvah. 4. Razprava o spremembi carinske tarife. 5. Predlog grapljev Celje,' Konjice in Polnja Lendava: Razprava o odmeri zbornične doklade za 1. 1929. 6. Slučajnosti. . L; < iforu Točaj 31. oktobra 192!) DEVIZE: Am.iUv)d. P.e rlin 1 y . . . . BruMvlj 1 belga .... 1 r>eT)1jrff Curih 100 fr. . . D\tn»j 1 fcilin* London t lun! . K“wyork 1 dala« Psjris 100 U Praga 100 kr-o® Trrt 100 Lir FpfjnR - Ponudb \i . Din 22-815 3-5225 H 5525 •— 7-9134 ■ —" m 9 m32 1094-40 '097 4 - 7-9384 7 9P84 275‘‘J9 re 29 56-35 56-55 221-77 9?3 77 167-16 167 96 295-25 M7-25 NAJHUJŠI OČITEK RUDARJEM. »Slovenec« priobčuje iz Trbovelj naslednji dopis: Trbovlje, 28. oktobra. Ko so vložili naši rudarji, odnosno pjjih zastopniki zahteve TPD za zboljšanje življenskega položaja, so morali zastopniki pri obravnavi neštetokrat slišati zelo pikra očitanja od strani TPD, da se rudarjem ne godi tako slabo, kakor 'se položaj riše, ker se malokje toliko ipopiva, kot v rudarskih revirjih, da imamo veliko gostiln, a še premalo, kakor se kaže, ker vse gostilne delajo dobro kupčijo. Na te očitke niso zamogli delavski zastopniki odgovoriti, ampak so celo morali pritrditi. Na nedeljskem shodu, kjer so zastopniki predložili potek pogajanj in uspehe delavcem, je bila glavna smer govorov gg. Kravosa, Arha in Pitaka: »Sledite! Varčujte! Ne pfjan-čujte!« Polagali so jim na srce, koliko škodujejo sami sebi, ne samo v denarju, ampak pri vseh javnih nastopih. Očitke, ki so jih morali zastopniki pri TPD slišati, so z dobrim obračunom prenesli poslušajočim rudarjem, a tudi ti so očitkom s povešano glavo pritrjevali. Ako bodo ti očitki prinesli več štedenja in treznosti, kar tndno verujemo, moramo biti zelo hvaležni ravnatelju TPD gosp. Skubicu, za njegov svarilni glas, kar se je tudi javno povdarjalo. gramatične učne načrte, so prav tako različne kakor ti načrti sami. Učne knjige so preproste, a zmeraj v zvezi z živečo prakso. Praksa je neizčrpen vir novih pobud, ki vodijo učitelja in ki vzbujajo v učencu zanimanje. V takšnih tečajih, ki vodijo naravnost v sedanjost, se oblikuje Amerikancu njegova svetovna slika, ki jo potrebuje, slika njegovega poklica. Zbornični tečaji in preda-valne vrste dunajskega trgovskega gre-mija izdihavajo praktičnega ameriškega duha, ki kaže nova pota do uspehov. BAKER. Londonska tvrdka Brandeis Gold-schmidt and Co. poroča: Spričo mirne kupčije dvig cene elektrolitnega bakra ne pride več resno v poštev. Prodaja v Evropi ostaja nadalje majhna. Sedanji gospodarski položaj bi zahteval nižjih-cen za baker, a to bi zadelo na odpor kartela. Vsekakor pa moremo računiti s tem, da bi morebitne spremembe v ceni bakra kazale prej navzdol kot navzgor. Visoka cena bakra zelo škoduje onim industrijam, ki baker predelujejo, in so morda producenti vse premalo poučeni o veliki izmeri, v kateri se v Evropi nadaljuje nadomeščanje bakra z drugimi kovinami. Ne glede na druga nadomestila omenimo aluminij, ki ga zmeraj bolj uporabljajo zlasti električna, kemična, pivovarniška in mlečna industrija. Amerika naznanja veliko nazadovanje v uporabi bakra, kar se pozna prav posebno v avtomobilni industriji in v stavbni obrti, nadalje pa tudi v električnih podjetjih. KGUm&A TOVARHA V LJUBLJANI iztiečuje fe pred vojno dobro znano pristno „VVDROV©“ rleno kavo! k® BOMBAŽ. Poročilo washinglonskega poljedelskega urada o položaju bombaževega pridelka je pravkar izšlo in je izredno ugodno, dosti bolj kot so pričakovati. V sedanjem letnem času vznemirjajo trg tendenčna poročila iz bombaževih okrajev in so tudi letos seveda že govorila o zmrzali itd. Sicer jih sprejemajo zmeraj s skrajno rezervo in so pri nakupih zelo previdni, vendar ni nihče pričakoval tako ugodne cenitve in je zato tudi cena zelo padla. V septembru so cenili predvidni pridelek na 14,825.000 bal, sedaj ga cenijo na 14,915.000 bal. Prav tako ugodna poročila prihajajo iz Egipta; tamošnje poljedelsko ministrstvo je lani v oktobru cenilo pridelek na 6.889.000 kantarov, letos ga ceni na 7.845.000 kantarov. 1 kantar = 44 'A kg. Svetovna poraba, cenjena na 15% milj. bal, bo imela torej letos velike odvišne množine na razpolago, ki bodo gotovo učinkovale na bodoče oblikovanje cen. To tembolj, ker je poraba v Evropi letos manijša od lanske, čeprav je v nekaterih državah narasla, tako v Franciji, Italiji, Belgiji in Rusiji. CIN. V Londonu je dosegel cin 17. t. m. najnižje stanje po letu 1923. Ta baisse je menda posledica raznih vesti, po katerih naj bi bilo nastalo v krogih producentov cina nesporazumljenje glede produkcijske omejitve. Na drugi strani pa trdijo, da je sedanji položaj umetno ustvarjen od neke skupine, ki hoče nakopičiti prav velike množine cina. Če bi se sedanja nizka cena držala, bi mogle obstati samo one tvrdke, ki delajo z zelo majhnimi lastnimi stroški. 3*^ Izšla je Blasnikova Veljka Pratika Novi načrti za omejitev kavčukove produkcije. Na trgu surovega kavčuka so cene v zadnjem času zelo padale. Transporti iz produkcijskih okrajev so se proti lanskemu letu zelo pomnožili, poraba je pa povsod nazadovala. Posledica tega razvoja je naraščanje zalog, zlasti angleških. Holandski producenti surovega kavčuka so sprožili sedaj predlog za izvedbo akcije v tem smislu, da se za gotovo dobo odtegne trgu določena množina produkcije in sicer dotlej, da cene zopet pričnejo naraščati. Zdi se pa, da Angleži temu predlogu niso nič kaj naklonjeni. Ogrski gospodarski letopis. Pravkar je izšel peti letnik (1929) gori imenovane knjige. Kot vsi dosedanji letniki se odlikuje tudi ta po obsežnem obravnavanju aktualnih vprašanj ogrskega gospodarskega življenja. Prvovrstni strokovnjaki obravnavajo v letopisu probleme ogrskega poljedelstva, industrije, prometa, trgovske in socialne politike in državnega gospodarstva. Pridejane so pregledne plastične tabele in statistike. za navadno leto 1930 ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdefi vse, kar Človek potrebuje vsak dan: KatoliSki koledar z nebesnimi, solriftnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — eolnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujili držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroftkem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec In žena v hlfti. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku ZA STROKOVNO IN NADALJEVALNO IZOBRAZBO TRGOSVKEGA STANU. Dunajska trgovska zbornica in gremij dunajskega trgovstva prirejata vsako leto ob pričetku jeseni razne tečaje jn razna predavanja, ki so namenjena večji izobrazbi in nadaljevanju v vzgoji trgovskega in obrtniškega stanu. Poleg jezikovnih in strokovnih tečajev, ki podajajo samoobsebi umljive pripomočke za vsakdanje poklicno delo, uvajajo možje prakse poslušalce v razumevanje važnih časovnih vprašanj kulturne, socialne in gospodarske vsebine. Spoznanje zvez in stikov v gospodarstvu nam odkrije pregled in nas vodi do samostojnega gospodarskega mišljenja in do trgovskega uspeha. Povprečni Ameri-kanec se za splošno izobrazbo v evropskem smislu malo zanima, svojo strokovno izobrazbo pa skuša temeljito poglobiti in pomnožiti. Zato raste njegovo zanimanje za strokovne izobraževalne tečaje. Učne metode, ki oživljajo pro- tiskarni J. Blasnlka nasl, d. d. v Ljubljani. Najboljši šivalni stroji za obrt tin industrijo so samo .GRITZNER1 m ,ADLER* pisalni stroji ,UR ANI A* in pletilni stroji ,DUBIED* Znižane cenc, najlepše opreme edino le pri JOSIP PETELINCU ! Ljubljana, bližu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. 2913. Veletrgovina kolonijalne In Špecerijske robe Prva ljubljanska velepražarna za kavo Ljubljana, Dunajska cesta 20 priporoča praženo kavo vseh vrst Vsaki dan sveže btago Na>tareJ§e domače podjetje te stroke Telefon štev. 3204 Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih diiav in rudninske vode Brzojavi: Krlspercoloniale Ljubljana. • Telefon It«T. 2263. ToCna In solklna postraZbaf Zahtevajte ceniki Ljubljana. Lastnika: ALOJZI) LILLEG in JOS. VERLIČ. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave. TISKARNA MERKUR - LJUBLJANA - GREGORČIČEVA 23 Zaloga špirita, raznega Zganja in konjaka, Mineralne vode. se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike. Statute, tabele i.t.. d. LASTNA KNJIGOVEZNICA Ceniki na razpolago. — Točna postrežba. Tvornlca kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA Vožarski pot t Karlovška c 2 UTerja dt. IVAH PU3SS. — Z* Tr*