gpedfrtene ta Bbbonamento postale — PuSlirtaa
Leto XXm., št. 149
Ttnfiflana. crafti T- Mila 1QA-XXI
Cena cent. 80
Lpravoištvo; Ljubljana, Puccinijeva ulica 5.
Telefon 5t. 31-22. 51-23 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 _ leieton št 31-25. 31-26
Podružnica Novo mesto: Liubljanska cesta 42 Računi: z a Liubliansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti Corr Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubbliciia Italiana S. A. MILANO
Naročnina znaia m e s e 2 o o lir 18.-M luoiwmtvo vključno t »Ponedeljskim Jo* tromc Lir 36.50.
UredniitTO : Ljubljana, Puccinijeva ulica it. 5. — Tdcfos
kr. 31-22. 31-23. 31-24,
_ i
R o k o p i »i »e ne >taži jo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la puh-
blicitž di provenienza italiana ad estera: Uoiooe Pubblidti Italiana S. A. MOANO.
§1 sovražnih letal
iiitreljemii nad Sicilijo
Letalski napad na luko v Btzerti
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil .ie cbjavil 6. julija nas'ednje 1137. vojno
poročilo:
Nemški 'etalski oddelki so napadli in obstreljeval luko v Bizerti.
Kraji na Siciliji, med njimi Messina, Catania in Maršala so bili ei'j sovražnikovih pclctcv in so utrpeli škodo ter žrtve v omejenem obsegu.
Osno letalstvo in obrambno topništvo sta učinkovito ovirala sovražno delavnost. Italijanski lovci, med katerimi so se odlikovali lovci 161. skupine pod poveljstvom kapetana Porcu Giovannija iz Alessan-dri.ie. so zbili 22 letal: 15 drugih so umc& neruski 'ovci 14 pa protiletalske baterije. Z vojnih operacij zadnjih treh dni se štiri
naša letala niso vrnila na svoje oporišče. *
V podjetjih zadnjih dni so se zlasti odlikovali naslednji častniki letalci 4. jate: kape ta n Lucchini Franco iz Rima, kape-tan Piccolomi elemente Adami Ranieri Carlo iz Siene kapetan Gianella Luigi iz Barlette. poročnik Daffara Vittorio iz Milana. poročnik Querzi Alvaro iz Lucce,
poročnik Mecatti Mario iz Perugie.
Letala, ki jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, so padla v naslednjih krajih: 4 v Sciacci. 2 v Cataniji, 2 v Gerbmiju, 2 v Vizziniju, 1 v Pazzallo. 1 v Falconari (Caltanisetta). 1 v Ispici in 1 v Messini. Posadka dveh trimotornikov, ki je odsko-čila s padali, je bila zajeta.
Danski tisk o odporu f
prebivalstva Sicilije
Kodanj, 5. jul. s. Sotrudnica ilustriranega danske g:, tednika »Tidden Kinder«, ki se je vrnila pravkar s Sicilije, objavlja zanimive vtise s tega potovanja in o čustvih oicilskega prebivalstva med letalskimi napadi. Danska novinarka piše, da jo je predvsem presenetilo ponosno zadržanje Sicilijancev med napadi letalskega terorizma, Id ga izvajajo Anglosasi. članek je opremljen z mnogimi slikami in izraža veliko občudovanje sicilskega prebivalstva, ki ie navzlic žrtvam in škodi še nadalje zgledno mirno in polno zaupanja v zmagovito usodo domovine.
Kurskom
Uspešni napadi nessišfee pehote
^ t. Hitlerjevega glavnega stana, 6. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes aslednje poročilo:
Ix uspešne krajevne napadalne akcije nemške pehote v odseku pri Bjeigorodu so se razvili zaradi močnih sovjetskih protinapadov v teku včerajšnjega dneva hudi h; ' na kopnem in v zriiku, kj s^ se razširili do področja severno od Kurska in zavzemajo do ure zmerom večjo silovitost.
Vr\ ponovnih rapadih na obalo Sicilije se utrpeli angleško-ameriški letalski' oddelki včeraj ponovno t^žke izgube. Nemško in italijansko letalstvo je sestrelilo 51 sovražnih letal, med njimi pretežno štirfmo-tomf bomlmike.
?*adn jo nee je močan oddelek nemških bojnih leta! obmetaval pristaniško področje Bizei* e z bombami tenkega kalibra.
Pri nočnih vznemir jevaln.ih poletih sovražnika nad severno in severnozapadno
Nemčijo je nastala zaradi posameznih odvrženih bomb samo neznatna stvarna škotla.
S finskega bojišča
Helsinki, 5. jul. s. Finsko vojno poročilo pra~ i: V zadnjih 24 urah so Finci na ožini Aunus odbili napade manjših sovjetskih oddelkov. V južnem odseku bojišča v vzhodni Kareliji so Finci uspešno in vztrajno za držali napad dveh sovjetskih bataljonov in po 24 ursh zopet vzpostavila prejšnji položaj ter prisilili sovražnika, da se je po hudih izgubah umaknil. Oddelki rdečih partizanov so še nadalje vršili teroristične napade proti finskim vasem za našimi bojnimi črtami in pobijali prebivalstvo. Partizani so oblečeni v civilne obleke in finske uniforme. Finske čete so povsod na sledu rdečim partizanom, ki jih neusmiljeno preganjajo.
Letalska »siesfeža« generala Sikorskega
Nov zločin Inteliigjeftce Servicea
I<a Linea, 5. Jul. s. Poročajo, da je trešči] na tla in se razbil, potem ko se je dvignil z letališča v Gibraltarju, britanski bombnik tipa > Liberator«. Na krovu sta bila med drugimi general Sikorski, predsednik poljske begunske vlade v Londonu «i njegova hčerka, ki sta se ubila. Generala Sikorskega je spremljal generalni major Klomecki z drugimi člani glavnega stana. Vst razen pilota, ki je bil hu.lo ranjen, so izgubili življenje.
Stockholm, 5. jul. s. V poljskih emigrantskih krogih v Stockholmu prevladuje vtis. da je v letalsko nesrečo, pri kateri so našli smrt general Sikorski, njegova hčerka in nekateri njegovi sodelavci, zapleten Intelli-gence Servis. V teh krogih so bili že dolgo prepričani, da bo Sikorski, ki je pozabil, da je v službi Anglije, moral plačati s svojim življenjem poskus, da bi zavzel neodvisno stališče v zadevi umora poljskih oficirjev, ki so bili poklani v katinskem gozdu, in glede poljskih zahtev. To stališče je spravilo v veliko zadrego angleško vlado nasproti sovjetskemu zavezništvu. Položaj je zelo verjetno skušala rešiti angleška tajna služba, ki bi se pravilneje lahko imenovala >Criminal Service«. V spominu so še najbolj senzacijonalni zločini, ki jih je izvršila ta povsem britanska ustanova, kakor skrivnostna smrt iraškega kralja FejsaJa in
smrt njegovega mladega naslednika kralja Ghazija, kateri je sledila nenadna smrt prvega egfptskega ministra Hasana Sabrija paše, ko je čila: v parlamentu programa-tic-ni govor, ki ni napovedoval povsem pravoverne politike r:asproti Angliji, nadalje smrt Junesa paše, ministra za narodno obrambo, potem smrt Darlana, kj je bil skrivnostno umorjen, ker je križal angleške načrte. Vsem te:n zločinom uradnega terorizma se pridružujejo še skrivnostni zlc'in: vseh neljubih elementov, saj se zgodovina Anglije še vedno razvija po krvavi sledi njene žalostne preteklosti.
Madrid, 6. jul. k. Iz Algecirasa javljajo, da so britanske oblasti v Gibraltarju uvedle preiskavo, ki naj ugotovi vzroke nesreče letala, s katerim je potoval general Sikorski s svojim glavnim stanom. Treba je predvsem ugotoviti, ali gre za nesrečo ali za zlonamerno sabotažo. Preiskava ima očiten namen, da potolaži poljske emigrante ter pomiri vznemirjenje, ki se je pokazalo v poljskih vrstah, ko je prišla vest o nesreči.
Lizbona, 5. jul. s. Iz Londona javljajo, da je
zaradi smrti generala Sikorskega prevzel predsedstvo poljske imenske vlade v Angliji Stanislav Mikolshozvk. vrhovno poveljstvo poljskih oboroženih sil pa vojni minister v isti vladi Kukier.
Novi grobovi žrtev boljševizma
Berlin, 5. jul. s. DNB poroča iz Rovnega, da so na zapadni strani kraja Vinica, ld lež: v okrožju žitomira. odkrili nove grobove, ki se razširjajo zelo daleč. Po pivih ugotovitvah so bili ti grobovi izkopani v letih 1938 in 1941 in je v njih nekaj tisoč tru-jjel Ukrajincev obeh spolov, ki so jih pobi'i člani GPU. Med žrtvami je tudi mnogo otrok. Izkopavanja so se takoj začel? pod nadzorstvom uradno pooblaščenih oseb in naglo napredujejo.
špansko svarilo pred boljševiško nevarnostjo
Madrid, 2. jul. s. Težnje Moskve po vladi nad Evropo nudijo listu »Aleazar« priliko za nov svarilni klic evropskim narodom pioti zelo hudi nevarnosti, ki jim preti. List piše med drugim: že v atlantski listini so zavezniki dali Moskvi katastrofalne koncesije glede Evrope, toda z nadaljevanjem vojne se bodo sovjetske zahteve še povečale. Najmanj pol Evrope je pred nevarnostjo, da bo žrtvovana boljše-viškim težnjam, kar zbuja zaskrbljenost tudi pri emigrantskih vladah, ki ne čutijo več zaščite svojih anglosaških prijateljev. List poziva evropske narode, naj razmislijo o tej resni nevarnosti in naj podvoje svoje napore v borbi proti komunizmu.
Boenos Aires, 2. jul. s. »New York Times« objavlja dopis iz Moskve, v katerem
pravi, da si daje rdeča vojska v trdem prepričanju, da je rešila državo, videz aristokratske kaste, ki je popolnoma ločena od ostalega prebivalstva. Oficirji in vojaki so sedaj ne le za nosnega obnašanja, temveč prav prezirljivega nasproti delavcem in kmetom.
Novi španski prostovoljci na vzhodnem bojišču
San Sebasfian, 5. jul. a Nov kontingent 1050 članov španske Sinje divizije, ki se bori na vzhodnem bojišču, je odpotoval iz San Se-bastiana pod poveljstvom majorja Gregorija Mimoza. Kontingent je odpotoval v Nemčijo. Ob odhodu so ga pozdravile oblasti, funkcionarji Falange in velika množica ljudi.
Nemški episkepat
za obnovo cerkev
Berlin, 5. jul. s. Nemški episkopat je ustanovil tako zvano »komisijo za obnovo« z nalogo, da opremi primerno število cerkva in da vernikom, ki so posečaJi cerkve in kapele, sedaj uničene po sovražnem letalstvu, priliko prisostvovati službam božjim. Ker bo tradicijomalni kongres nemških škofov šele od 17. do 19. avgusta, se bedo člani episkopata sestali že proti koncu meseca na izredna konferenci.
iNSEMBAJTE X „JUTRU" 2
Velik odmev Ducejevega govora
Inozemski tisk o sklepu italijanskega naroda, da vztraja v borbi do
končne zmage
Berlin, 6. jul. s. Veliki govor Duceja je tudi v Nemčiji zbudil veliko zanimanje, pritrjevanje in simpatijo za borbeno Italijo Ves tisk Nemčije priobčuje na častnem mestu obširne izvlečke govora. Listi naglasa jo predvsem, da je prišel ta govor v trenutku velike napetosti, ko so vse delovne sile bojevniške Italije zaposlene v orjaškem boju. Funkcijo Fašistične stranke, pravi »Deutsche Allgemeine Zeitung«. je Duce ocenil v odločilnem trenutku tako. da je fašizem postal še enkrat ideal domovine.
Besede Mussolinijeve, pravi »Volkischer Beo-bachter«. s katerimi je označil zmago kot narodno potrebo, so prežete s trdno, neomahljivo vero v usodo domovine :n v jasno prepričanje da se v sedanjem trenutku 46 milijonov Italijanov bori za zmago. »Borsen zeitung« podčrtava rc.enice. s katerimi Mussolini izreka pre pričanje, da si bo Italija zagotovila lepo bodočnost ter nemoteno vršila svoje zgodovinsko poslanstvo v svetu. Zato si mora zagotoviti življenjski prostor ter blagostanje italijanskega naroda. List zaključuje, da je italijanski narod odločen za odpor in boj do skrajnosti, ker se zaveda, kaj bi ga doletelo, ako bi se sovražniku nosrečilo ukloniti njegovo voljo do zmage in odpora.
Budimpešta. 5. jul. s. Ducejeve izjave pred direktcrijern Narodne fašistične stranke so izzvale velik odmev na Madžarskem. Včerajšnji večerni listi objav! njo govor na prvih straneh pod velikimi naslovi in ga opremljajo s komen-*ari;. v katerih poudarjajo globoko občudovanje madžarskega naroda za Duceja. Vsi komentarji poudarjajo, da je Duce.-v govor zrušil vse klavrne laži sovražne propagande, ki je hctela dokazati neko dozdevno slabf.st italijanskega narod;. T? pa je danes bolj kakor kdaj trdno ediočen. da vztraja v neomajni veri in da odbije vsakršen poskus sovražnega izkrcanja.
Oficiozni list »Budapesti Ertesito« pr§e. da je madžarska javnost sprejela Ducejev govor z največimi zanimanjem in z največjim zadovoljstvom. Politični krogi v Budimpešti opozarjajo na odločnost fašistične Italije, ki je našla v Ducejevih besedah nedvoumen izraz. Italija je odločena, da vodi to vojno do konca ob strani svojih zaveznikov, kar ne ustreza v celoti samo interesom italijanskega naroda samega. temveč vse Evrope. Fašistični stranki pripada še nadalje življenjska naloga, da trdno drži v svojih rekah zgodovino Italije Podvzeti so bili vsi ukrepi, zaključuje list. da se država zavaruje proti sovražnemu vdoru in da bi se mogel narod uspešno upirat, do zmage.
Ducejev govoT, piše v svojem uvodniku list »Magvarszag«. predstavlja najvišji zgled nepo-rušne volje in globoke vere odgovornega državnika. ki v zgodovinski uri ničesar ne prikriva svojemu narodu, kateri je voljan, da mu sledi na polju časti in odpora. Italijanski narod. zaključuje list, dokazuje, da ima neporuš-no vero v usodo domovine.
Sofija, 5. jul. s. Veliki Ducejev govor pred direktori.iem Stranke je zbudil v sofijskih političnih in novinarskih krogih najgloblji in najugodnejši vtis. Sofijski listi ga objavljajo v celcti po besedilu agencije Štefani, in sicer na častnem mestu na prvih straneh in pod vidnimi naslovi ter z beležkami in komentarji, ki poudarjajo in prikazujejo bistvene in najbolj značilne odlomke. Oficiozni »Večer« objavlja uvodni komentar, v katerem poveličuje vedro odločnost Duceja. ki je neposreden izza sklepa in volje vsega italijanskega naroda, ki ima pred sebnj en sam cilj — zmago List zaključuje: Duce jc povedal svojo besedo, ki je volja vsega :ta!ijanskega naroda. Za italijanski narod je danes geslo: »Zmagati!« Gre za kategorični imperativ in nespremenljiva načela. So-j vražnik lahko še nadalje grozi, toda Duce je i dejal, da bo vse doseženo, in tako bo tudi
resnično, če to zahtevajo načela pravice in
prava.
Bern. 5. jul. s. Popoldanski in večerni listi objavljajo na prvi strani in z velikimi naslovi govor Duceja pred direktorijem Stranke, ki ga je tudi šivi carska radijska postaja v izvlečku oddajala v raznih oddajah.
Stockholm, 5. jul. s. Stockholmski listi objavljajo izčrpen izvleček Ducejevega govora na zadnji seji direktorija Narodne fašistične stranke z našimi preko vseh strani, v katerih poudarjajo trden sklep Italije, da nadaljuje borbo z vso mogočo srditostjo in v popolni zvestobi do prevzetih obveznosti. Zato poudarjajo tudi Ducejevo izjavo o enotnost- n soglasju vsega naroda v tem sklepu.
Predsednik niiminske vlade Duceju
Rim, 5. jul. s. Duce je preje! naslednjo brzojavko':
Ko zapuščam gostoljubno italijansko zemljo. Vas prosim. Duce. da sprejmete izraze moje hvaležnosti za pripravljeni mi sprejem in se^ stanek. ki je obogati! moje življenje. Prosim Vas. blagovolite sprejeti vdan poklon Latinca in izpoved moje vere v veliko usodo latinstva. Srečen sem. ker odnašam s seboj besede Ducejeve cenitve Rumunije. maršala Antonesca in njegovih vojakov — Mihael Antonescu. predsednik rumur.ske vlade in zunanji minister.
Bukarešta. 5. jul. s. Ob 24. se je vrnil v Bukarešto profesor Mihael Antonesou, začasni predsednik rumunske vlade, ki se je mudil v Italiji. Sprejema so se udeležili številni člani vlade in vse višje osebje Kr. italijanskega poslaništva z opravnikom poslov komendatorjem Gcrborejem na čelu.
tese $ borbi za neodvisnost Indije
Ustvarjanje novega reda v vzhodni Aziji na temelju svobode, pravičnosti in morale
šonan, 5. julija, s. Govor, ki ga Je imel čandra Bose ob svojem imenovan ni za predsednika lige za indijsko neodvisnost v vzhodni Aziji, se glasi:
Zahvaljujem se vam iz srca za čast, ki ste mi jo izkazali, ko ste me imenovali za voditelja pokreta za neodvisnost Indije v vzhodni Aziji. Prevzemam to odgovornost, toda s čustvi globoke ponižnosti, in prosim Boga. da bi mi hotel podeliti potrebno moč. da bi izvršil svojo nalogo v popolno zadovoljstvo rojakov v Indiji in izven nje.
Ako bi vam bile znane vse moje izkušnje v domovini in v inozemstvu od začetka te vojno dalje, bi prav tako kakor jaz čutili, da je roka previdnosti vodila naše napore po poti, ki vodi k zmagi. G'tovost glede tega je močno okrepila moj optimizem in mojo vero. Prijatelji! Nastopil jp trenutek za vse Indijce, ki ljubijo svobodo, da se lotijo dela. Vsaka akcija v vojnem času pa zahteva v prvi vrsti vojaško disciplino in popolno zvestobo stvari, pa se zato obračam na vse Indijce vzhodne Azije s pozivom, naj strnejo svoje vrste pod edinim voditeljem in se pripravijo za težko borbo. Prepričan sem, da bodo vs' odgovorili na moj poziv. Veseli me, da lahko poudarim, da bo resni sklep, M smo ga danes sprejeli, združil v skupno vez ne le mdijske domoljube vzhodne Azije temveč Indijce vsega sveta. Kolikor vem, je to pot prvič v novejši zgodovini, da so Indijci, ki bivajo v inozemstvu, stvorih organizacijo, ki ima en sam namen. Ko sem 1. 1941 zapustil Indijo, sem javno izjavil, da odhajam na važno poslanstvo, ki ga je odobrila ogromna večina mojih rojakov. Od onega dne in navzlic hudim omejitvam, ki mi jih je vsilila britanska tajna služba, sem bil v stalnih stikih s svojimi brati v Indiji. V zadnjih 12 mesecih je bilo več naših predstavnikov lz raznih smeri odposlanih v Indijo. Oni mea njimi, M so bili ujeti in ustreljeni, bodo maščevani, mnogim pa se je vendarle posrečilo izogniti se ujetništvu in razvijajo sedaj koristno delo, med tem ko se indijski rojaki v inozemstvu smatrajo za predstavnike svojih bratov, ki se v domovini bore za našo svobodo. Nekateri moji prijatelji v Indiji so menili, da bo britanska vlada pod pritiskom mednarodne krize sprejela našo zahtevo po neodvisnosti in sicer v svojem lastnem interesu, toda te utvare so odpadle, kajti jasno je, da hoče London brezobzirno izkoriščati Indijo tako med vojno, kakor po njej. Zato so poslali maršala lorda Wavella kot podkralja v Indijo. Po mojem mnenju je lo imenovanje preroški dogodek, lapisan na stenah.
Ta bivši vrhovni poveljr.ik vojske bo poslednji podkralj Indije. Vojaško in gospodarsko izkoriščanje Indije, ki ga bo nedvomno še pospešil, bo še bolj razdra-žilo indijske množice in okrepilo sile revolucije. In čeprav je Indija sedaj tik pred režimom vojaške diktature pod vlado novega podkralja, sem vendar r>. nenja, da bo britanska vlada v bodoče zopet skušala doseči kak kompromis z Indiji. Tak poskus pa bo samo spletka ali prevara in naši rojaki, ki žive v domovini, se r. o-rajo že sedaj pripraviti, da to spletko razkrinkajo, kakor so to v ostalem storili tudi tedaj, ko je sir Stafford Oripps dajal prazne obljube Indijcem L 1942. Churchill, vrhovni predstavnik britanskega naroda, je sedaj odkril svoja čustva glede Indije, ko je dejal lordu londonskemu županu, da mu ne ugaja označba *brv skupnoeU in da mu je ljub& izraa
»britanski imperij«. Poslednji imperialistični prvi minister Anglije bo nedvomno storil vse, kar je mogoče, da bi svojemu narodu ohranil imperij. Prav zato pa ne bodo morebitne ponudbe, ki bi jih napravil indijskemu ljudstvu, imele drugega namena, kakor, da ga prevarajo. Niti v sanjah ne smemo misliti na kompromts z imperijem, ki bo kmalu izginil z zemeljske površine. Tisti izmed vas, ki ste proučevali zgodovino pokretov za svobodo v drugih državah, kakor sem Jo proučeval tudi jaz, ste prav gotovo lahko opazili, da sta dva pogoja potrebna za dosego neodvisnosti: 1. ugoden mednarconl položaj, 2. do žrtvovanja potrebni napori. Prvi pogoj je že dan. Ako bi se Indija morala boriti sama proti britanskemu imperiju. bi bila njena naloga pretežka, toda sile trojnega pakta, ki pobijajo našega sovražnika in mu prizadevajo hude poraze, so uspešno olajšale naše breme. Temu pa je treha dodati še neko drugo prednost za nas; sile trojnega pakta so odločen« nadaljevati borbo do popolnega uničenja angleško-ameriškega imperijalizma. Britanski imperij bo navzlic svoji moči iskal pomoč na vse strani. Zato je povsem naravno, če tudi mi iščemo pomoči, kjer jo lahko najdemo. Razen tega je sleherno gibanje za neodvisnost v zgodovini iskalo pomoč v inozemstvu, preden je doseglo kak uspeh. V našem primeru nam logika dogodkov spreminja sile trojnega pakta v naše zaveznike in prav nič slabega nI. če sprejmemo njihovo vzajemnost in v potrebi tudi njihovo pomoč. Sile trojnega pakta so v preteklosti Cesto pojasnile svoje stališče glede Indije, Japonska pa je po predsedniku svoje vlade generalu Toju sedaj ponovno potrdila svojo politiko tudi nasproti Filipinom, Birmi in Indiji.
Britanski politiki in propagatorji, ki so sami hinavci, so japonsko obdolžili hinavstva, toda prvi minister Tojo je zadal hud udarec angleško-ameriškim spletkam, ko Je odkrito izjavil pred vsem svetom, da bo neodvisnost Birme ln Filipinov postala stvarnost ne šele po vojni, temveč pred koncem tega leta. Stališče Japonske nasproti Birmi in Filipinom je jasen dokaz o iskrenosti in dobri nameri, toda ne glede na to ne vidim razloga, zakaj ne bi dvomil o namerah Japonske. Japonska je prva azijska velesila, ki je vzdržala napad, in prav dobro ve, da se ne more dokler bo zasužnjen en sam azijski narod, noben drug azijski narod čutiti varnega pred grožnjo napada. Toda je še ne-Kaj več: Na Japonskem je sedaj nekaj.
kar bi lahko označili za »azijsko zavesi«, čut. ki se kaže v želji, da se tudi diu-gim azijskim narodom pomaga doseč! svoboda. Ves ta razvoj ustvarja položaj, ki nudi priliko za prerod vseh zasužnjenih narodov, da bi sodelovali v novem redj ki bo temeljil na svobodi, pravičnosti Tu morali.
Tokio. 5. julija, s. Predsednik lige za neodvisnost Indije v Vzhodni Aziji je ob napovedi imenovanja Candre Boseja za svojega naslednika, izjavil: Skozi desetletja so se Indijci borili proti britanskemu gospodstvu in izkoriščanju. Na tisoče indijskih rodoljubov je izgubilo svoje življenje za stvar indijske svobode in tuJl v tem trenutku je vsa Indija v vojni z Veliko Britanijo. Ta borba je borba do kraja in s pomočjo vsemogočnega Boga se bo končala s slavno zmago Indije. Britanci so se hvalili, da lahko zatro revolucijo z enim samim zamahom. Toda v tem niso uspeli in to navzlic brezobzirnemu terorju in zatiranju.
Oni dan, ko sem bil v Tokiu, je predsednik vlade Tojo potrdil obveze Japonske, da dš, svojo popolno pomoč Indiji v borbi proti angleško-ameriškim oboroženim silam. To je prilika, ki nam jo je poslal sam Bog, prilika, ki jo moramo Izkoristiti. Desetletja se je Indija sama borila proti Britancem, danes pa ima močne zaveznike. Japonska in njeni zavezniki Osi v Evropi so prijatelji in zavezniki Indije. Zato je sedaj za nas Indijce nasa naloga jasna. MI Indijci moramo delati "n se boriti za zmago Japonske ln sil OsL kajti, kakor sem že dejal, zmaga Japonske In sil Osi pomeni zmago Indije m svobodo 400 milijonov Indijcev, slavo Azije in novi red v tem delu sveta.
Govoreč nato o svojem nasledniku, yt dejal: čandre Boseja ni treba še predstavljati vam iz Indije in vam Indijcem ▼ svetu. V njem se zrcali, kar je najbolj drznega in dinamičnega v indijski mladini. On je odličen vodja ln borec brez kompromisa. Svoje življenje je posveti! stvari Indije. Enajstkrat je bil politični ujetnik Britancev, toda vse trpljenje ln vse žrtve niso storile drugega Kakor okrepile njegovo dinamično voljo, da vztraja v borbi za svobodo, dokler ne bo izvoje-vana zmaga. Prijatelji in tovariši v orožju! V vaši navzočnosti podajam demi-sijo na svoje mesto in Imenujem čandro Boseja za predsednika pokreta za indijsko nedvisnost v Vzhodni Aziji. Odslej bo čandra vas predsednik in vaš voditelj v borbi za indijsko neodvisnost. Popolnoma zaupam, da boste pod vodstvom Čandre Boseja korakali v bitko in delili med seboj slabo in trpljenje bojev, da bi si potem porazdelili tudi slavo zmage.
Preporod Portugalske pod Salazarjem
11 let uspešnega dela
Lizbona, 5. jul. s. Portugalska je praznovala obletnico 5. julija 1932, ko je Salazar po štirih letih gerentstva finančnega ministrstva prevzel tudi predsedstvo vlade, da bi v nadaljnjih 11 letih, ki so sedaj potekla. usmeril politiko države na pot odločnega preporoda. Besede, ki jih je tedaj izrekel, so po svoji treznosti in odločnosti že nakazovale glavne smernice, ki so se še nadalje izpopolnile v teh letih, zlasti one. ki so kazale na resnost naloge, ki jo je prevzel, ko je izjavil, da jih ne smatra kot nevšečne prtljage, katere se hoče ob prvi priliki znebiti, temveč kot resno dolžnost, ki jo mora izpolniti do kraja. Vsi portugalski listi se spominjajo tega zgodovinskega dne in opozarjajo na pomen prevzema oblasti po Olivieru Sa-lazarju.
List »Diario da Mancba« vprašuje, kaj
bi bilo s Portugalsko, če bi Salazar ne bil že 1. 1928 prevzel finančnega ministrstva in L 1932 predsedstva vlade. Tudi sedanja vojna, z vsemi posledicami, ni mogla ustaviti zaleta portugalske revolucije. Ne smemo pozabiti, nadaljuje list. kaj je Portugalska dolžna Salazarju glede na njegovo obnovitveno delo v duhu pravičnosti. List ugotavlja, da prihajajo iz vrst naj; mlajših in najčistejših znanilci tistih, ki bodo morali nadaljevati obnovitveno delo Salazarja.
Tudi drugi listi komentirajo prevzem oblasti po Salazarju pred 11 leti in poudarjajo da je umel v teh letih vojne ohraniti državo izven konflikta, Portugalska pa je v teh 11 letih, ko je imela srečo močne vlade pod močnim vodstvom, dosegla napredek na vseh področjih.
»JUTRO« št. 149
2
Sreda, 7. VII. 1943-XXI
em možnosti
Berlin. 6. julija.
Kaj lahko napravijo sovražniki Osi v drugi polovici 1. 1943? V Berlinu pravijo na to vprašanje, da je treba samo pogledati na zemljevid in vsakdo si bo dal brez težkoč pravilen odgovor. Ang'osasi imajo v sedanjem trenutku naslednjih sedem možnosti:
1.	Izkrcanje na eni ali na več točkah dolge in č enovite norveške obale. To podjetje je zelo tvegano, ker se je ponesrečilo že enkrat, spomladi 1. 1940. dasi je takrat pcdpira a britanski podvig še obstoječa norveška vojska. Takrat je bila tudi nemška sila še zelo majhna in po-rclnoma odrezana od svojih oporišč, sedaj pa so nemške posadke zelo jačje in imajo na razpo'ago vse bogastvo države. I?a?en tega je nemško letalstvo skrbno na straži in bj onemogočilo vsako presenečenje in izkrcanje velikega obsega. Isto velja tudi za skrajni sever Evrope.
2.	Izkrcanje nn oba'i. ki jo Nemci imenujejo mokri trikotnik, to je v trikotniku med Skagerrakom. otokom Helgolandom ter otoki vzhodne Frizije. To bi bilo podjetje. ki bi pomenilo, da se je napadalec pedal naravnost v levje žrelo, ker bi se izpostavi napadu od obeh strani zelo utrjenega področja. To bi bil pravi samomor.
3.	Izkrcanje na francoski obali ob Ro-kavskem prelivu. To podjetje bi pospeševala majhna morska razda'ja. ki bi jo bilo treba prevoziti in bi zaradi bližnjih oporišč omogočala lahko oskrbo ter pošiljanje nemoči izkrcanim četam. Ta rešitev bi bila v teoriji najboljša in najbolj logična. V resnici pa stvari stoje nekolike drugače, kajti nemško poveljništvo .ie računalo z britanskim izkrcanjem na tem področju že od časa napada na Francijo in poslej ni izgubilo niti enega dneva. Utrjeva'o je ta dohod v Evropo in zgradilo nezavzeten jez ter utrjeni sistem, kakršnega svet še ni videl. Žrtve, ki bi jih moralj Anglosasi plačati pri tem poskusu, bi bile nedvomno strahotne. Majhen dokaz o tem je dal že primer napada na Dieppe. Tudi na ostalih delih francoske atlantske obale je Nemčija silovito utrdila svoje postojanke. Razen utrdb stoje tukaj dovoljne rezerve čet. vedno pripravljene, da se v množicah vržejo na ogrožene točke.
4.	Izkrcanje Giraudovih in De Gaullovih čet v južni Franciji. Ta načrt, za katerega
se ogrevata zlasti oba francoska generala. je zelo všeč tudi Angležem, ker bi s tem prihranili mnogo svojih sil v najbolj kritičnem trenutku, toda v Berlinu zagotavljajo, da je tudi sredozemska francoska obala sedaj primerno urejena za obrambo. Vsak dan. ki poteče, še zbolj-šuje položaj osnih čet, ki jim je poverjena obramba tega področja.
5.	Izkrcanje na eni ali na več točkah italijanske obale. V tem primeru bi šlo za več kakor za poskus vdora na evrop-
| sko celino. Ta napad bi pomenil v resnici ! ustvaritev pravcate druge fronte. Moč i osnih čet, osredotočenih na italijanskem polotoku, je namreč tako velika, da bi Anglosasi takoj naleteli na silen odpor. Vsak meter osvojenega ozemlja bi morali p acati s tako silnimi žrtvami, da bi bil napadalec izpostavljen velikim nevarnostim. ker bi se moral oskrbovati iz daljnih prekomorskih oporišč.
6.	Izkrcanje na Balkanu. Za to misel se je vedno ogreval Churchill ne glede na slabe izkušnje na Galipoiiju v prvi svetovni vojni. Churchill misli bržkone na So'un pozablja pa prj tem, da je današnji ooložaj bistveno drugačen kakor položaj jeseni 1. 1916. Ves Balkan drže osne čete in čete osnih zaveznikov. Ne sme se nadalje pozabiti, da so 1. 1941 maloštevilne nemške in italijanske divizije strle jugoslovansko in grško vojsko ter zapodile Angleže s polotoka in s Krete. Poleg tega so danes tudi egejske in jonske obale zelo utrjene. Kreta pa je izpremenjena v silovito obrambno postojanko.
7.	Izkrcanje na enem izmed omenjenih odsekov, ki bi se izvršilo z istočasno sovjetsko ofenzivo. Med vsemi možnostmi je ta morda še najverjetnejša, toda sovjetski napad bi naletel na nepremostljivo oviro nemških utrdb na vzhodni fronti. ki jih brani dvojna zasedba vojske, oripravljene obenem za obrambo in za napad.
Po mnenju berlinskih krogov imajo Anglosasi odprtih teh sedem možnosti. Te možnosti so realne, niso Pa zadostne, da bi prevrnile sedanji položaj ter odločile usodo vojne proti Osi. Da bi pa bila slika popolna, bi morali preiskati tudi možnosti, ki jih imata Nemčija in Italija, s katerimi se Angleži prav nič ne bavijo. Ni pa dvoma, da bodo tudi te imele važno vlogo pri razvoju dogodkov. (»Corriere della Sera«).
Sprememba v civilnem komisarja tu za kočevski okraj
Z odickom današnjega dne je nadomestil Eksc. Visoki komisar dr. Sisgorca Giovannia v funkciji civilnega komisarja za kočevski okraj in je poveril začasno zastopstvo v istem komisarijatu seniorju Prostovoljne milice za nacionalno varnost Ludoviku Maffei.
Gospodarstvo
Slavrost v Re^ijsiiglii
Ob 12. obletnici smrti vojvode D'Aosta je bila tc dni v Redipuglii na velikem vojaškem pokopališču spominska slavnost za pokojnikom. Poleg zastopnikov vojašk h oblasti in predstavnikov stianke iz Monfalcona, Fogliana, Redipuglie in Ronchia je bil navzoč tudi Turinski grof. Med službo božjo je fsiS stka Bruna De Vitto zapela :>Schu-bertovo »Ave Mario« in Molitev«, ki jo je napisal mons. Massa za padle vojake. Po maši je imel general Gariboldo fašistični apel.
jralgfjem L I9I8 ln letošnjim
Cssis sile ss pripravljene, da odbijejo vsak napad na
evrafjsko celino
Berlin, 5. jul. Kakšna je razlika med poletjem 1. 1918 in med letošnjim? Na to vprašanje so odgovorili že mnogi nemški pisci, ki sproti zavračajo razne trditve sovražne propagande, da se letos* poleti do pičice natančno ponavlja vse ono, kar se je bilo zgodilo med majem in oktobrom pred 25 leti.
Toda najbolj prepričljiv odgovor je dal vsekakor pred par dnevi Franc Ge^sler, znani bavarski novinar. Razlika med letoš-rjim položajem in položajem cesarske vojske v 1. 1918 obstoji v glavnem v tem, da so bile takratne nemške armade pred absolutno nujnostjo napada za vsako ceno, dečim je sedaj ta neizbežna nujnost na stranj armad združenih narodov. Zakaj je morala Nemčija od junija meseca do f-vib dni julija 1. 1918 pod vzeti svojo orjaško ofenzivo. Pravi in verjetno edini razlog, ki ie pris:ljl nemško vrhovno poveljništvo, da je napram antantni zapori vrglo vse svoje sile. je dejstvo, da je bil notranji položaj v Nemčiji skrajno kritičen predvsem zaradi vprašanja prohrane. Razen tega je bilo v Nemčiji torka pomanjkanje bistveno potrebnih surovin, da so morali celo proizvodnjo municije občutno omejiti. V splošnem je šlo nemškemu poveljništvu za to, da izigra svojo zadnjo karto, da bi vsaj doseglo nekak v'den prestižni uspeh, na primer osvojitev Calaisa ali prodor do Pariza. Takrat ri nihče resno mislil, da se da zmaga še doseči z vojaškimi operacijami. Lu-dendorf je že v prvih dneh maja javil cesarju, da samo čudež še lahko odstrani splošno katastrofo nemške vojske. K temu pripominjajo nekateri, da bi brez nepotrebne ofenzive nemške armade ne bile izkrvavele. marveč bi bile držale svoje postojanke še mnogo časa. V tem razdobju bi morda nastopil nenaden čudež, morda celo zlom antante zaradi ostre podmorniške vo-'ne. Ta trditev bi b'la morda osnovana, ako se vzame za čisto zlato vse, kar je napisal Churchill v svojih spominih. Dejal je namreč, da bi še nekoliko mesecev uspešne podmorniške vojne jmelo tako porazne posledice za zaveznike, da bi bili najbrž izgubili vojno. Nikaka skrivnost ni, da je Churchill v svojih spominih orisal položaj tako, da je lahko dokazal pravilnost svojih navedb in kr;tik takratnega vodstva vojne. Morda je celo imel namen, prevarati v tem pogledu sovražnike Velike Britanije.
Let.o?nje poletje pa nemškim in ostalim osnim vojskam nikakor ni treba iti v napad. So v srečnem položaju, da lahko mirno pričakujejo napad sovražnika, ki jim bo otvoril možnest. da s svoje strani odgovore z napadom na Anglosase in na Rusijo ter jih pris;lijo do odločilnih bitk. Nasprotno so Rusi in Anglosasi prisiljeni, da si od-pro vrzel za vhod v evropsko trdnjavo. Oni nts morejo cele mesece ali morda cela leta stati z orožjem ob nogi pred evropsko trdnjavo, razen ako imajo prazno utvaro, da b' jo osvojili lahko z blagom, s kako zvijačo ali iz zraka. Take utvare so se res nekaj časa vzdrževale, kasneje pa so bile opuščene, ker so se zavezniki prepričali, da se vojna lahko odloči samo na način, da se napadejo osne sile na evropski celjni.
V svojem zadnjem govoni je tudi C.hur-ch;l! gotovo z utemeljenim razlogom opustil naclo, da bi letalski napadi lahko prisilili države Osi k predaji. Govoril je o totalni letalski vojni kot o bobnajočem ognju. ki rnu bo šele sledil pravi napad. Do slednjega bo prišlo baje še prej, preden »bo odpadlo listje«.
Geisler nadaljuje: Prepričani smo, da bo napad prišel, ker bi po ponovni moskovski zahtevi imelo vsako izmikanje najbrž slabše posled!ce kakor ponesrečen poskus. Ni treba posebej poudarjati, da bi izkrcanje na tej al; drugi točki evropske celine ne
Iamj, bi se položaj bistveno ne izpreman:!. Ne zadostujejo namreč samo predmestja, da bi se zruš;la evropska trdnjava. Potrebno je, da bi bile pobite osne vojske, toda prav v tem trenutku bi prešle osne armade v napad Ln bi prizadele sovražniku strahovit, morda celo smrten udarec. Isto velja tudi za Ruse. Seveda pri tem ni treba podcenjcvatj sovraž^ka. Nedvomno bodo Anglosasi ojačilr, kolikor se bo le dalo. svoje uatrahovalne polete proti evropskim mestom z nado, da si tako olajšajo vdor v Evropo.
Tu in tam se že kažejo znaki, da Velika Britanija resno računa z možnostjo napovedanih represal'j, toda to bojazesn sproti duši uradna propaganda, ki si prizadeva prepričati javno mnenje, da ima letalstvo zavezniških narodov sedaj silno premoč v zraku in da nemško letalstvo ne bo nikoli več sposbno izvršiti zagrožene povračilne napade. Gotovo bi v takem primeru britansko letalstvo ob podpori ameriških letalskih sil izvršilo še hujše bliskovite napade. Ako bi bila britanska propaganda popolnoma prepričana o tem, kar trdi, bi se ne oklepala tako krčevito zatrjevanja, da imajo zavezniki premoč v zraku. Vsekakor pa si je nemški narod gotov, da uničevanje nemških mest, zgodovinski spomenikov in pobijanje nedolžnih ne bo ostalo brez kazni.
Evropa se ne namerava samo branit!, maveč heče tudi napadati, vedoč. da je napad najboljša obramba. Sedaj se ustvarjajo pogoji in priprave za zmagovito operacijo. To je odgovor na sovražno propagando. (II P;ccolo.)
Prijava žinrnic v javnih prenočiščih
Rim, 5. jul. s. Službeni list objavlja ministrski ukaz z dne 2. julija 1943 XXI. o popisu volne žimnic, ki stopi danes v veljavo. Ukaz določa, da morajo vsi lastniki ali upravniki hotelov, gostiln, penzijonov in sploh oni, ki dajejo prenočišče potnikom, kakor tudi vsi, ki oddajajo sobe v najem v smislu čl. 108 enotnega besedila zakona o javni varnosti, v roku 15 dni po objavi tega ukaza javiti pokrajinskemu sindikatu hotelov pri fašistični pokrajinski zvezi trgovcev, ki je pristojna za ozemlje, število žimnic in blazin v obratu.
Novi bolgarski generalni konzul v Tirani
Sofija, 5. jul. s. Proti koncu tedna bo novi bolgarsld generalni konzul v Tirani, Mink, odpotoval iz Sofije na svoje mesto.
Tcjo na obisku v Siamu
SIngspuru
Bangkok, 5. jul. s. Predsednik japonske v:ade Tojo. ki se mudi na obisku v Ta ju, je imel razgovor s predsednikom tajske vlade Finunom. F'o tem razgovoru je predsednik japonske vlade podal japonskim vojaškim šefom v Taju poročilo o vojaškem položaju.
Tokio, 5. julija, s. Prvi minister Japon-se je danes izjavil, da so razgovori s prvim ministrom Taja dovedli do popolnega sporazuma o sodelovanju obeh narodov. Ob tej prirki je Tojo izraizl svojo hvaležnost in svoje občudovanje za tajski narod in prijateljska čustva prvega ministra Taja v njegovi os^bi.
šonan, 5. jul. s. Za sprejem generala Toja se je danes šonan zavil v pravo morje zastav vzhjajočega sonca. Ogromna množica, ki je vihtela majhne japonske zastave, je prišla prvemu ministru Toju nasproti. Toja je sprejel maršal grof Terauki, vrhovni poveljnik japonskih oboroženih sil v južnih deželah, obenem z visokimi oficirji vojske in mornarice in civilnimi oblastmi. Tojo se je zahvalil za pozdrave tisočev Japoncev, Kitajcev, Malaijcev in Indijcev ter se je nato podal v glavni stan japonskih oboroženih sil za južne dežele, kjer je sprejel poročila poveljnikov japonskih edinic. Kasneje se je razgovarjal s Teraukijem in je zvečer sprejel indijske kneze z okupiranih področij, ki so prišli v Šonan, da bi se poklonili prvemu japonskemu ministru.
Spremsmfce v rumunski
vladi
Bukarešta, 5. jul. s. Namestu odstopiv-
šega kmetijskega ministra Avrelijana Pane je bil imenovan Jon M trian.
Bukarešta, 5. jul. s. Za državnega pod-tajnika v ministrstvu za delo je bil imenovan John Dimitrij Enescu.
Albanska sdra^stvena
komisija v Italiji
Brindlsi, 5. jul. s. Pod vodstvom polpicd-sodnika vrhovm ga fašističnega sveta ra Albanijo Vandiela Koče je prispela, semkaj albanska zdravstvu:a komisija, ki je prišla \ Italijo, da prouči organizacijo INFAIL in rjene bolnišnice. Konus'ja je odpotoval, cd tu v Rim.
Seja vrSasvne^a sveta
španske ssssrstarlse
Madrid, 5. jul. s. Ped predsedstvom mornariškega ministra admirala Morena se je sestal vrhovni svet mornarice in so se seje udelež li vsi admirali in šefi pomorskih cd-lelkov.
Ogromne ameriške izgube
Berlin, 5. jul. s. Kakor se doznava iz pooblaščenega vira, je b;lo cd vstopa Zedinjenih držav v vojno pa do danes pGtcpljenih skupno po zaslugi letalskih in pomorskih sil trojnega pakta 2754 angleško-ameriških parnikov s skupno 17 milijonov tonami. Kazen tega je bilo poškodovanih na stotine ladij, ki so jih zadeli torpedi, bombe m mine in ki so bile nato izgubljene, tako da je skupno število ladij. ki so končale na dnu morja, nedvomno večje kot 3300.
Buenos Aires. 5. jul. s Iz \Vashingtcna se doznava. da je po uradnih poročil h v prvem letu cpcracij proti sovražniku v Evropi samo 8 ameriška letalska eskadra izgubila 3000 letalcev. ki so padli, bil: ranjeni ali ujeti.
Stavkovno gibanje v Ameriki
Buenos Aires, 5. jul. s. Po poročilih iz
Zedinjenih držav se siavka rudarjev povsod nadaljuje. V srednji Pensilvaniji, ki je žarišče gibanja proti ukazu predsednika sindikata Johna Levvisa, naj se stavka konča, sta bila zaprta nadaljnja dva rudnika in v vsej zvezni državi stavka še vedno 37.000 rudarjev. V srednji Ok ahomi se je stavka razširila na vse rudnike. Doznava se nadalje, da se še vedno 80.000 rudarjev nI javilo na delo v rudnikih antracita.
Poravnaj čim prej
zaostalo naročnino!
♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»»»»♦♦»»t« M
Sovjetske in ameriške intrige na Srednjem
vzhodu
Ankara, 5. julija, s. Iz Sirije poročajo, da se pod vodstvom moskovskih agentov in raznih armenskih elementov vrše priprave za ustanovitev enotnega komunističnega pokreta, ki naj bi zajel poleg Sirije tudi Libanon, Palestino in Irak. Organizacija je stopila v stike z židovskim elementom v želji, ki odkrito podpira ta pokret. Tako Rusija navzlic razpustu Ko-minterne še nadalje izvaja politiko prodiranja na Srednjem vzhodu, od koder skuša pregnati Angleže in Američane.
V sirskih nacionalističnih krogih mislijo, da bo v najkrajšem času prišlo ao odkritega interesnega spora med SSSR m Zedinjenimi državami, ki so prav tako začele izvajati politiko prodiranja v Mau Aziji. Zedinjene države si namreč skušajo sedaj po gospodarskem prodiranju na
imelo še pomena odprte vrzeli v obramb- I Srednji vzhod ustvariti trdna oporišča tu-
nem <-:3tcinu Evrope. Ako bi se nasprotnikom ludi posrečilo, da bi na zapadu ali pa jugu Evrope nastopili z ogromnimi si-
di na političnem in vojaškem področju. Doznava se namreč iz Irana, da so Američani razširili svoje nadzorstvo tudi nad
vojaškimi organizmi države s svojimi tehničnimi strokovnjaki, ki so začeli z reformo oficirskega kadra Iranske vojske in odstranili vs? sumljive oficirje, ki so gojili nacionalistična čustva in jih zamenjali z ameriškimi oficirji in inštruktorji. Razen tega so ameriški svetovalci pridobili iranske vojaške oblasti za to. da plačujejo v gotovini namesto po sistemu zakona o najemanju in posojilu vse dobave vojnega gradiva iz Zedinjenih držav. Da bi omMili zelo porazni vtis, ki ga je napravila ta zahteva, ki je imela za posledico znatno zvišanja vojaških stroškov, so ameriški odposlanci izjavili, da bo denar iz prodaje vojnega gradiva investiran v gospodarskih podjetjih v Iranu. To je povzročilo seveda ogromno pozornost, kajti ameriško postopanje jasno odkriva, da hočejo Zedinjene države doseči bajne dobičke in se vmešavati na vsa področja državne uprave, stroške te politike pa naj plačujejo Iranci.
= Iz italijanske železarske industrije.
Kakor smo že kratko poročali, bo družba za fnanciranje italijanske težke industrije >Finsiier« (Societš. Fin~nziaria Siderur-gica) v Rimu izplačala za preteklo leto nespremenjeno 6.5 % kosmato dividendo. Družba »Finsider«, ki pripada državnemu Zavodu za industrijsko obnovo (1PJ), je lajii pri glavnici 1800 milijonov lir zabeležila čisti dobiček 131.7 rmJijona. lir. Po iz-; vršenem zvišanju znašajo glavnice štiiih ; velikih železarskih družb, ki jih kontrolira j »F.nsiler*-, kakor sledi: iTemi* 1500 mili-jenov lir, »Ilva< 1230 milijonov lir, »Siac« 500 milijonov lir in »Dalmine« 120 milijo-| nov lir. Od ustanovitve do konca leta 1942. se ie f nančna družba »Finsider« udeležila z zneskom 1023 milijonov lir pri povišanju glavnic omenjenih štirih družb, z zneskom nadaljnjih 545 milijonov lir pa se je udeležila pri drugih kontroliranih družbah in pri financiranju v tekočem računu. Na obratni glavnici družbe »Finsider« in po I njej kontroliranih družb, je Zavod za in-i dustrijsko obnovo udeležen s 43%. Zasebni I kapital pa je na podjetjih, ki jih kontrolira j družba Finsider udeležen z glavnico 2.6 i milijarde lir.
= Iz trgovinskega in zadružnega reg»-I stra. Pri tvrdki Salus d. d. v Ljubljani je j bil izbrisan član upravnega sveta mr. pft. ' Ivan Koželj. — Pri Nabavni zadrugi mestnih uslužbencev v Ljubljani je bil izbrisan izredni komisar Rudolf Schauer, vpisani pa so bili člani upravnega odbora inž. Slavko Zajec, inženjer mestne elektrarne, Stanko Mihelčič, mestni komisar Ciril Stanič, mestni tehnik, Vlado Iglič. mestni knjigovodja, Marija Ryška, mestna pisarniška uradnica, Leopold Jezovšck, mestni poduradnilt, Franc Por, uradnik Mestne hranilnice, Franc Resnik, mestni delavec in Ludvik šefic, skladiščnik. — Pri Kreditni zadrugi trafikantov v Ljubljani so bili izbrisani člani upravnega odbora Jernej Novak, Boris Lunder in Iza-bela Ahčinova, vpisani pa so bili Leopold štrukelj, Franja Pečarjeva in Ivana Kmc. tičeva.
= Kontrola žitnega pridelka in nove odkupne cene na Hrvatskem. Hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo je te dni izdalo obsežno naredbo o mlačvi žita, ki vsebuje predpise o oblastveni kontroli pri mlatenju žita. Upravna oblastva prve stopnje bodo takoj po objavi te naredbe popisala in zapečatila vse mlatilnice na svojem področju. Pečati se bodo smeli odstraniti le v prisotnosti organa, ki bo nadzoroval mlatenje. Upravno oblastvo bo odredilo vratni red mlačve, in sicer tako, da bodo v posamezni vasi kmetje smeli mlatiti po določenem redu. Nadzorstvo pri mlatenju bodo vršili oblastveni nadzorniki s sodelovanjem predstavnikov ustanove za odkup žita. Po potrebi bodo nadzorstvo vršili tudi ' okrajnj kmetijski referenti. Oni, ki imajo mlatilne stroje na električni ali motorni pogon, bodo morali dati te stroje na razpolago in bodo morali voditi poseben dnevnik mlačve. Takcj prj mlačvi ali pa v roku, ki ga določi ustanova za odkup žita. bodo morali pro'zvajalci cddati one količine žita, ki jih določa naredba o oddaji žitnega pridelka. Hrvatska državna vlada je na seji 1. julija sklepala o odkupni ceni za pšenico letošnjega pridelka. S seje je bMo izdano uradno sporočilo, ki pravi, da se glede na pcslcdice, ki bi nastale v narodni proizvodnji, cona narodnemu kruhu in krušni moki ne bo povišala. Na drugi stranj pa jc b;lo osvojeno načelo, da je treba proizvajalcem dati pravično odškodnino za oddan' pridelek. K osnovni odkupni ceni 4.50 kun za kilogram pšenice, ki bo ostala na-dalie v veljavi, bo država prispevala premijo 7.50 kun, tako da bodo proizvajalci za kilogram pšenice, ki so jo dolžni po na-redbi oddati, prejeli 12 kun. Sredstva za izplač;lo te premije bo država pokrila s primernim povišanjem cene bele moke. Pša-nico, ki jo bodo proizvajalci oddali nakupni ustanovi preko količine za obvezno oddajo, bo odkupna ustanova odkupila po višii ceni, namreč po 45 kun za kilogram. Te dodatne količine odkupljene pšenice se bodo uporabile za proizvodnjo bele moke, ki se bo prodajala po 100 kun za kilogram. S prodajo pšenice preko obvezne količine se bo torej za pro'zvajalca znatno povišala povprečna prodajna cena.
= Znatno povečanje nemške proizvodnje oljaric. V Nemčiji so te dni pričeli spravljati pridelek oljne repice. ki ka/e letos prav dobro. Ob tej priliki objavljajo nekaj zanimivih podatkov o povečanju nemške proizvodnje oljaric. Se ob koncu prejšnjega stoletja je znašala v Nemčiji površina /a pridelovanje oljaric okrog 200.000 ha. Pridelovanje oljaric pa je v prvih treh desetletjih sedanjega stoletja zaradi prekomorske konkurcnce hudo nazadovalo in znaša pridelovalna površina leta 1933 le še 5000 ha. Potem pa se je pričela ta površina zopet naglo dvigati v zvezi i ukrepi za zboljšanje domače oskrbe z oljnim semenjem. Izdana jc bila parola, da ie treba pridelati čim več maščob. Leta 1938 je narasla površina posejana z oljaricami, na 60.000 ha. leta 1940 je dosegla 200 000 ha. lani jeseni pa je bilo z oljaricami posejanih 400.000 ha. Ta površina se bo letos nadalje povečala. V nem-"V oskrbi z maščobami zavzema danes pridelovanje oljnega semenja že zelo pomembno vlogo. Poleg lanenega semena in maka pridelujejo v prvi vrsti oljno repicd. Čeprav je oljna rcpica zelo občutljiva in rada pozebe. se doseže povprečno na en hektar posejan z oljno repico. 5 do 6 metrskih stotov olja. Oljne tro pine predstavljajo vrhu tega prvovrstno močno krmo, ki vsebuje znatne kol;č:nc beljakovin. S pokrmljenjem teh tropin se pridobi preko že lodca krave od vsakega hektarja, posejanega / oljnato repico. Se en metrski stot masla. Tak. zavzema danes pridelovanje oljnega semenja druao mesto v nemški oskrbi z maščobami. Pri-blžno 60°/o nemške potrebe maščob daje mlekarstvo, drugo mesto pa je zavzelo pridelovanje oljaric, ki daie danes že več maščobe kakor svinjereja. Povečanje proizvodnje oljaric je bilo propagirano predvsem zaradi tega. ker se doseže s pridelovanjem oljaric na hektar mnogo večja količma maščobe, kakor če se prideluje krma za pitanje sv;nj ah za krmljenje krav. Tudi način pridobivanja olja se je v zadnjih letih znatno izpopolnil Polcvico vsebine olja v semenu izprešaio najprej mehanično, ostanek olja pa pridobe na ta način, da izvlečejo olja iz tropin s pomočjo benc;na Pri tem postopku pridobljeno olje po potrebi še kemično predelajo r dodatkom vodika pri čemer se dobi svinjski masti podobna maščoba. Nemški selekcijski zavodi se sedaj bavijo z gojitvijo te vrste oljnate repice, ki bi bila po-
zimi bolj odporna preti mrazu. Na tem področju so dosegli že precejšnje uspehe.
= Ukinjeno mešanje ječmenove moke s krušno rr.ok« v Nemčiji. Zaradi škode, ki jo je povzročala huda zima pri ozimnih posevkih krušnega žita, so lani v Nemčiji izdali prepoved uporabe ječmena za krmljenje živine, obenem pa so odredili, da morajo kmetje ves pridelek ječmena oddati in da se mora ječmenova moka v določenem odstotku mešati a krušno moko. Ker se je oskrba s krušno moko letos zboljšala, je bil ukinjen predpis o obveznem mešanju ječmenove moke s krušno moko. Ukinjena je nadalje določba, da morajo pridelovalci ves pridelek ječmena oddati. Končno je ukinjena prepoved, po kateri kmetje niso smeli ječmena, uporabiti za krmo. V novem gospodarskem letu bodo kmetje oddali le določene količine ječmena, ostali pridelek pa bodo lahko uporabili za krmo, predvsem za pitanje svrinj v okviru načrta, po katerem se mora letos povečati proizvodnja pi-tanih svinj.
= Fuzija mod praško Živnostensko banko in ^eško industrijsko banko. Iz Prage poročajo, da bo živnostenska banka, ki je največji bančni zavod v Ceškomoravskem protektoratu, na podlagi fuzije prevzela Češko industrijsko banko v Pragi. Za 17. t. m. je sklican izredni občni zbor, ki bo sklepal o fuziji in istočasnem povišanju delnišhe glavnice živnostenske banke od 331.25 na 396.25 milijonov Kč. Nadalje bo občni zbor sklepal o olobritvi ustanovitve reprezentance za Slovaško v Bratislavi (prej je imela banka v Bratislavi svojo podružnico). Za isti dan je sklican izreden občni zbor delničarjev češke industrijske banke, ki bo prav tako sklepal o fuziji. Združitev obeh zavodov se izvrši v okviru koncentracije bank v Protektoratu.
= Švicarski vojni stroški. Ob priliki proračunske razprave v švicarskem zveznem svetu je predstojnik švicarskega finančnega urada Wetter iznesel, da so vojni stroški Švice do konca 1942. dosegli 4.1 milijarde frankov pri dohodkih vojnih davščin v višini 1.2 milijarde. Za tekoče leto so stroški za vzdrževanje mobilnega stanja ocenjeni na 1.5 milijarde frankov. K temu je prišteti še eno milijardo frankov za nelikvidirane izdatke. Ob koncu leta 1943. bo saldo vojnih stroškov dosegel okrog 5 milijard frankov. Ce se ta znesek razdeli na 201etno dobo amortizacije. bi znašala letna anuiteta 360 milijonov frankov, kar pa je več, kakor znašajo sedanji izredni vojni davki, četudi se vpoštevajo letos sklenjeni novi davki v višini 30 milijonov frankov. Zato bo treba amortizacijsko dobo za posojila povi» šati na 24 let. Nerešeno je vprašanje dolgov zveznih železnic in dolgov pokojninske blagajne državnih uslužbencev.
GLEDALIŠČE
DRAM A
Sreda, 7. julija, ob 19.30: Jesen. Red A.
Zadnja uprizoritev.
Četrtek, 8. julija: Zaprto (Generalka). *
A. Strindberg: »Nevesta s krono«. Vsebina igre ima svoje težišče v boju človeka z dobrim in zlom. Dejanje se razvija iz sovraštva dveh dalamskih kmečkih hiš, katerih potomca se ljubita. Po.sledice njune skrivne ljubezni osramotijo po splošnem gledanju na moralo eno izmed obeh hiš in da bi zakrila to sramoto, izvrši čle-kle zločin, zgolj, da bi mogla nositi na svoj poročni dan krono. Njen duševni konflikt in njeno očiščenje tvori miselno jedro igre.
OPERA
Sreda, 7. julija, ob 19: Dežela smehljaja. Opereta. Izven. Zelo znižane cene od 20 lir navzdol. Četrtek. 8. julija, ob 19: Prodana nevesta.
Red Četrtek. Petek, 9. julija: Zaprto. Sobota, 10. julija, ob 19: Mrtve oči. Premiera. Red PremierskL *
Sprememba opernega repertoarja. Zaradi obolelosti gospe Poličeve je moralo vodstvo Opere spremeniti repertoar za sredo, 7. t. m. Namesto operete »Tiha voda«, ki je bila na sporedu za red Sreda, bo uprizorjena opereta »Dežela smehljaja« izven abonmana. po zelo znižanih cenah od 20 lir navzdol.
Premiera DAIbortove opere »Mrtve oči« bo v soboto za red Premierski. Libreto je delo pred kratkim preminulega H. H. Evversa in H. Henryja, prevod: N. štritofov. Na osnovi zgodbe o dobrem pastirju je prikazana usoda ljubeče žene, ki žrtvuje za duhovno skupnost z možem, pridobljeno iuč oči. Osebe: Myrtocle — Heybalova, Arcesius — Primožič, ArsL. noe — Polajnar jeva, Galba — Anžlovar, Marija Magdalena — Golobova, Rut — Kailovčeva, Ester — Ramšakova, Sara
—	šturmova, pastir — Banovec, pastirček
—	N. Stritarjeva, kosec — Dolničar. Dirigent Samo Hubad, režiser: C. Debevee, zborovodja: R. Simoniti, načrti za insce-nacijo po zamisli režiserja: ing. arh. S. Rohrman, načrti za kostume: J. Vilfanova.
Radio Ljubljana
SREDA. 7. JULIJA 1943-XXI
7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa; po« ročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa: poročila v italijanščini 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Obo*oženih Sil v slovenščini 13.12: Orkester vodi dirigent Pe-tralia. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Malega orkestra, vedi dirigent Lesjak. 15.00: Poročila v italijanščini. 17.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 17.15: Koncert violinistke Francke Rcjec-Ornikove; pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo 17.35: Koncert pianistke Lilije Carajan in sopranistke Giovanne Leuzzi. 19.00: »Govorimo italijansko«; pouču« je prof dr Stanko Leben. 19.30: Poročila ▼ slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v Italijanščini. 20.20: Pomlad . . večna pomlad — fantazija; vodi dirigent Petralia 21.00: Koncert Adamičevega orkestra 21.30: Klasični orkester vodi dirigent Manno 20 00: Predavanje v &Io»-venščini. 22.10: Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. 22.45; Poročila v italijanščini.

*	Smrt generala Eedcnda. V Rimu je umrl generalni major vojaškega sodišča Giuseppe Bedendo. Vrnil se je v domovino šele nedavno po daljšem ujetništvu v Afriki. kier je zbolel. Trpljenje je prenašal z vdano potrpežljivostjo. Pokojnik je bil odlikovan s srebrno kolajno za hrabrost, imel je pa tudi več drugih odlikovanj. Udeležil se je že svetovne vojne, v sedanji vojni pa se je z uspehom udejstvoval na libijskem bojišču.
*	Vodja Hitlerjeve mladine v Triestu padel na Siciliji. Kakor poroča »Popolo di Trieste«, je umrl na Siciliji, kjer je izvrševal svojo službeno dolžnost, načelnik skupine Hitlerjeve mladine v Triestu Vili Richtzenhein. Narodil se je v Triestu leta 1911. kjer je obiskoval ljudsko in višjo navtično šolo, nakar je napravil skušnjo za kapitana trgovskih ladij. Richtzenhein je, potem ko je prišel na oblast Hitler, odpotoval v Nemčijo, kjer se je udejstvoval v vrstah Hitlerjeve mladine. V začetku sedanje vojne je bil pozvan pod orožje, bojeval se je proti Poljski, meseca julija 1941 pa je bil hudo ranjen na bojišču pri Kijevu. Ko je okreval od dobljenih ran, se je udejstvoval kot tolmač in zdaj je položil svoje življenje na oltar domovine na Siciliji.
*	Papeževa enciklika vsem škofom sveta.
Na letošnji praznik sv. Petra in Pavla je papež naslovil na škofe vsega sveta enci-kliko, ki je prežeta z versko doktrino. Škofi bodo papeževo poslanico sporočili vern;kom po pristojnih duhovnikih.
*	Promocija. Na zagrebški univerzi je bil promoviran za doktorja medicine gosp. Janez Vrtnik iz Ljubljane, čestitamo.
*	Pet družin ima 30 sinov pod orožjem.
Iz Gorizije poročajo o petih družinah, ki imajo skupno 30 sinov pod orožjem. Pal-merini Ernest, invalid iz svetovne vojne, je oče osmih otrok, izmed katerih je izgubil dva v sedanji vojni, eden je vojni ujetnik, eden pa pod orožjem. Grudina
Masko Eurger umrl
' VSasj popoldne smo prejeli poročilo, da je taad r Ribnici posestnik in usnjar g. Marko Bari^er, zadnji ribniški »kapišon«. Smrt ga j»bra!a v 90. letu življenja.
Milita Burgerja. ki je M prava ribniška korenina, so poznali v vsej Ribniški dolini in še daleč po Notranjskem in Dolenjskem. Povsod je imel mnogo znancev in prijateljev, ki so ga zaradi njegovega kristalno čistega značaja visoko spoštovali. Pokojnik je bil najstarejši slovenski usnjar. Svojo obrt je prevzel po očetu, ko je bil star komaj 23 let in jo vodil dolgo dobo 65 let. zadnja leta s krepko podporo sina Franceta. Svoje delavnosti pa ni posvečal samo usnjarski obrti, ampak tudi vzorno urejeni domačiji in delu za blaginjo ribniške občine. Nad 30 let je bil v občinskem odbc.ru, več let pa tudi načelnik ribniške ob= čine. Po njegovi zaslugi je Ribnica dobila svoj vodovod in električno napeljavo. Tudi dom za občinske reveže je njegovo delo. Gmajna na Brezju, kjer so danes plodne njive, je bila na pokojnikovo pobudo razdeljena med posestnike. Še mnogo drugih javnih del in naprav je bilo storjenih na njegovo iniciativo, zato' se mu je občina oddolžila z izvolitvijo za častnega občana.
Pckojni Marko je bil pravi Ribničan in so ga zato imeli v vsaki družbi radi. Užigal je s pravo ribniške šegavostjo, ki jo je podčr-tavalo domače narečje. Ob 80ktmci. ki jo je praznoval Marko 24. aprila 1934. smo mu poželeli, naj sc krepko drži, ker mu je. sodeč po trdnost in zdravju, odmerjenih še nekaj let čez 90.
K večnemu počitku so Marka Burgerja položili v torek zjutraj na pokopališču v Ribnici. Naj mu bo lahka domača zemlja. Hudo pri* zadeti rodbini izrekamo naše iskreno sožalje!
Anton iz Gorizije, po poklicu kmet, ima deset otrok, med njimi sedem sinov, ki so trenutno vsi pri vojakih. Saksida Viktorija iz Comena je mati enajstih otrok, od katerih jih je sedem pri vojakih. Cosuta Anton iz Sambassa ima sedem sinov, ki so vsi v vojaški službi, Benco Srečko iz Ri-fenberga pa je oče devetih sinov, od katerih jih služi sedem pri vojakih.
*	Sestanek odbora za gojitev oljk. Te dni je bil pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdove v Rimu ustoličen novi odbor za gojitev oljk v območju Sredozemskega morja. Za predsednika ustanove je b i imenovan nai'. sv. prof Pavonceli, ki je razvil program nove organizacije, katere temeljna naloga bo ojačiti oljčne nasade in s tem dvigniti pridelek olivnega olja v Italiji.
*	60 letnica planinskega društva v Triestu. Italijanski listi beležijo, da obhaja letos alpinsko društvo za raziskovanje Julijskih Alp svojo 60 letnico. Pred tolikim časom je namreč bilo v Triestu osnovano alpinistično središče za Italijane. Društvo se je posvečalo vsem vprašanjem turizma, v zadnjem času pa je gojilo tudi alpinsko fotografijo.
*	Sanje so mu prinesle 240.000 lir. V Bresciji je neki loterijski igralec pred dnevi stavil na Firence številke 27, 44, 63 in 57. Plačal je za stavo 3 lire. Sreča se mu je nasmehnila, kajti dobitek je bil v primeri s plačilom za loterijsko srečko ogromen, prinesel mu je 240.000 lir.
*	Pogumen reševalec. Atilio Montanaro in Giovanni Broglio, oba iz Cossata, sta se te dni hotela okopati v strugi hudournika Cervo v okolici Brusnenga. Voda je bila tako mrzla, da se je obeh kopalcev polotil krč. K sreči je bil v bližini 32 letni Fran-cesco Dondi, ki se je pogumno vrgel v vodo ter rešil Montanara in Broglia iz smrtne nevarnosti.
*	Vojaška poroka na daljavo. V farni cerkvi občine Camnago di Lentate je bila te jini neobičajna poroka. Pred oltar je stopila gospodična Adela Longoni, njenega ženina, poročnika Artenija Piazzo, ki se nahaja kot vojni ujetnik nekje v Indiji, pa je zastopal politični tajnik Fašistični stranke iz Lentate. Po cerkvenem obredu je šla nevesta z zastopnikom ženina na občinski urad, kjer je bila poroka uradno
overovljena.
*	Uspešen ribolov. Iz Valenze ob Padu poročajo, da so imeli ondotni ribiči te dni ogromen uspeh. Vrgli so mreže ter v razmeroma kratkem času potegnili iz vode 50 stotov rib. Ribe se takoj poslali na domači Tdatnji trg.
*	TrojSce. V MIlanu je porodila v on-aotnl porodnišnici 351etna Petronila Bstrtoli-ni, žena železniškega delavca, trojčice ženskega spoJa,
*	Žeb°lj je pogoltnila. V bolnišnico v Cremoni so pripeljali 171etno kmečko dekle Albo Nolli iz Rosolina da Grumello. Mladenka je pogoltnila žebelj in jo bodo morali zaradi tega operirati.
IZ LJUBLJANE
n— Nov grob. Za vedno je zapustila svojce vdova po železniškemu uradniku ga. Ida Barlova. Za njo žalujejo hčerka Vera, poročena Mandrino in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo pokojnloo spremili v četrtek ob 17. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Diplomiran je bil na pravni fakulteti univerze v Ljubljani g. Dolinšek Oton iz Ljubljane, čestitamo!
u— Po neviht? spet sončno vreme. Nevihte so letos izredno pogoste. V pičlih desetih dneh se jih je že več zvrstilo. Tudi v ponedeljek zvečer se je nebo nenadno pooblačilo in ob nastopu noči se je sprostila majhna nevihta. Deževalo je potem še precej dolgo v noč. V torek zjutraj je bilo nebo zamreženo, tako da nismo prav vedeli, ali je megleno ali oblačno. Pričakovali smo, da bo vsak čas začelo rositi, toda malo pred poldnem je prevladalo sonce. Zračni tlak, ki je v ponedeljek precej naglo popuščal, je začel že ponoči polagoma naraščati in se je včeraj ustalil. Najvišja temperatura v ponedeljek je znašala 28.4° C, v torek zjutraj pa je živo srebro v termometru zabeležilo najnižje stanje 15.2° C.
u— Zahvala, Družina umrlega Ivana Zupančiča, šol. upr. v p., se iskreno zahvaljuje vsem za izraženo sožalje, darovano cvetje in za tako častno spremstvo na zadnji poti nepozabnega pokojnika.
u— Smrtna nesreča pred kolodvorom. V
ponedeljek zvečer se je po mestu kmalu razširila vest o smrtni nesreči, ki se je primerila okoli pol 6. ure pred ljubljanskim kolodvorom. Kolikor smo mogli zvedeti, se je nesreča zgodila takole: Popoldne sta bila .namenjena 45 letni čevljarski mojster Avgust Slapničar, stanujoč v delavski koloniji na Cesti dveh cesarjev kjer je imel čedno hišico in njegova žena na Zale, da bi tam naročila pogreb za svojo 14-letno hčerko, ki jima je pred nekaj uramt umrla. Slapničar je stopil na tramvaj, ko Pa je videl, da žene ni v vozu, je skočil na tla. Pri tem se je zadel ob železni drog, ki nosi žice jn padel naravnost pod tramvaj. Udarec je bil tako hud da se je možu zdrob;la lobanja in je bil na mestu mrtev. Poklicani reševalci niso posredovali in je kmalu potem po ponesrečenca prišel mrtvaški voz, k} ga je odpeljal na Zale. V nekaj urah je bolehna žena izgubila otroka in postala vdova.
u— Islandski ribič je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Pierre Loti-ja. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja, opisuje pestrosti eksotičnega življenja in mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino g. Vladimir Levstik in je delo pravkar izšlo v založbi knjigarne Tiskovne zadruge, šelcnburgova 3.
u— Počitniški tečaji za tuje jezike v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 7. julija. Čas pouka po želji v začetnih in naprednejših oddelkih. Najuspešnejša učna metoda. Istočasno otvarjamo nove tečaje knjigovodstva in stenografije za začetnike in sposobnejše. — Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure.
u— Sprejemni izpit za I. razred gimnazije. Dne 7. julija začne priprava za sprejemni izpit v I. razred gimnazije za one, ki bodo izpit polagali jeseni. Temeljta razlaga učne tvarine po novih predpisih, ponavljanje, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji-strokovnjaki. Pouk bo trajal do pričetka izpitov. Prijave se sprejemajo vsak dan dop. od 9. do 12., pop. od 4. do 6. Specialne strokovne in-strukcije za gimnazije in meščanske šole, Kongresni trg 2.
* u— važno za vsakogar sedaj bi v bodoče je znanje stenografije in strojepisja,
ki sta najvažnejša praktična predmeta, potrebna v vsakem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji se prično v ponedeljek 12. julija. Učnina je zmerna. Informacije daje in sprejema prijave ta teden: Trgovsko učilišče »CIiristofOv učni zavod«, Domobranska 15.
u— Učite se strojepisja! Novi stroj«, pisni dnevi in večerni tečaji — eno-, dvo-in trimesečni se prično v ponedeljek 12. julija. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: največja modera?. strojepisnica, raznovrstni stroji. Pouk .'e dopoldne, popoldne al zvečer po želji obiskovalcev. Posebni tečaj tudi za stenografijo. Učnina zmerna. Informacije in prijave: Trgovsko učihšče »Chrtstof»v učrl zavod«, Domobranska 15.
u— Dijaki in dijakinje srednjih in strokovnih šol imajo priliko, da se med počitnicami dobro naučijo strojepisja ali stenografije, ki sta najvažnejša praktična predmeta, vsakomu potrebna. Nov tečaj prične v ponedeljek dne 12. julija. Pouk za dijake-inje je dopoldne. Učnina zmerna. Prijave se sprejemajo še ta teden. — Informacije daje: Trgovsko nčJlisče »Chri-stofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Združenje vojnih invalidov v Ljubljani poziva svoje člane, ki nameravajo naročiti premog in drva, naj prinesejo v pisarno nakazila za kurivo najkasneje do 15. t. rru Opozarjamo članstvo, da so uradne ure v društveni pisarni (Petrarcova 36) v ponedeljek, torek in sredo od 9. do 12. ure. — Odbor.
u— Velike povečane fotografije po vsaki sliki izdeluje lično in solidno foto B E M, Ljubljana, Wolfova 6.
u— Tudi blondinke, ki težko porjave na soncu, potrjujejo, da jih sonce pri uporabi Tschamba Fii-ja ni opeklo, pač pa so dobile lepo, gladko rjavo polt. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
Z Gorenjskega
Ureditev oddaje zgodnjega krompirja. Po
naredbi kmetijske deželne zveze je ozemlje Koroške vključno zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske prosto pridelovalno ozemlje. V tem ozemlju sta Celovec in Beljak razglašena za zaključeno ozemlje potrošnikov, kjer je direktna prodaja zgodnjega krompirja pridelovalca potrošniku prepovedana. Potrošniki dobe krompir pri svojih trgov-
fwHP
|:<....
Ceremonija na krovu velike Italijanske pomorske edinice ob podelitvi odlikovanj
mornarjem
cih. V ostalih krarjih, kjer je bilo prej v navadi trgovanje na trgu, je to še nadalje dovoljeno, toda samo, če se oddaja zgodnji krompir potrošnikom po veljavnih določilih. V izrazito kmečkih občinah lahko pridelovalci krompir prodajajo naravnost potrošnikom, ki bivajo v tisti občini, toda tudi proti izročitvi veljavnih izkazov. Gorenjski tednik z dne 3. t. m. podrobno navaja določbe o razdelitvi krompirja.
V Kranju je bila v nedeljo v Strankinem domu varietejska zabava pod geslom »Vedno veseli in tako natprej«. Na sporedu so bili ples, petje, akrobacije, humor in glasba.
Tržiška dekleta so prva. Pred kratkim so bila v Beljaku tekmovanja igralskih in pevskih družin. Najboljša je bila pevska družina iz Tržča. Tudi ob obisku dr. Jutte Riidigerjevo so se na tekmi med tremi najboljšimi gorenjskimi skupinami najbolj izkazale Tržičanke.	i
Nov obratov od ja. V tržiški tovarni čevljev je ob navzočnosti zastopnikov državnega komisarja sklical načelnik Steinacker obratni apel. Nanovo uvedeni obratovodja je zagotovil, da bo izpolnil v smislu gau-leiterjevih smernic svoje socialne in gospodarske dolžnosti nasproti narodni skupnosti in uslužbencem obrata. Nazorno je končno okrožni načelnik oris3l bistvo in ustroj na-lodnosocialistične obratne skupnosti.
Pogreb progovnega mojstra Kampla, Ob veliki udeležbi gorenjskih železničarjev so na jeseniškem pokopališču položili k večnemu počitku predstojnika progovnega urada v Bohinjski Bistrici progovnega mojstra Ivan^j Kampla. Pogreba so se udeležili predsednik železniškega ravnateljstva iz Beljaka dr. Zechmann, okrožni vodja iz Radovljice in še več drugih Strankinih funkcionarjev. Ob grobu se je od umrlega poslovil okrožni vodja dr. Hochsteiner.
V Vrbskem jezeru je utonil 69 letni zdravstveni svetnik dr. Maks Posel iz Oberwolza na štajerskem.
Iz Hrvatske
Hrvatsko orožništvo spada v pristojnost velikih županstev. V soboto je podpisal Poglavnik uredbo posebnega pomena. Doslej so bila orožniška poveljstva, finančne straže, gozdarji in druge oborožene straže podrejeni notranjemu ministru. — Smeli so torej svoje oborožene akcije izvrševati samo z dovoljenjem notranjega ministra. Z novo odredbo pa ne bodo dobivale omenjene formacije svojih navodil več od notranjega ministrstva, ampak naravnost od pristojnih velikih županstev. Veliki župani imajo po tej naredbi tudi pravico razpolagati z vsemi zasebniki, ki imajo pravico nositi orožje. Izjema so samo mesta Zagreb, Koprivnica in Zemun, ki so še vedno podrejena notranjemu ministrstvu.
Centrala za vojne pohabljence. »Narodne novine« z dne 2. julija objavljajo zakonsko odredbo o ustanovitvi centrale za vojne pohabljence in ostale žrtve vojne pri ministrstvu oboroženih sil. V pristojnost nove ustanove spadajo vsi posli, ki se tičejo preskrbe in zaščite vojnih pohabljencev in drugih žrtev vojne.
Za hrvatske ranjence. Nedavno je bila v dunajski vojaški bolnišnici prireditev za pripadnike hrvatskih oboroženih sil in za ranjence. Nastopili so znani hrvatski umetniki in dobro izvežban moški zbor, ki je pel hrvatske in nemške pesmi.
Za domovino je dal svoje življenje. Dne 30. junija je zaradi dobljenih ran umrl učitelj in rezervni stotnik g. Tomo Baru-lek. Pokopali so ga na vojaškem pokopališču v Zagrebu.
Žrebanje državne loterije. V torek, dne 6 t m. se je začelo žrebanje srečk 3. kola hrvatske državne loterije v veliki dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda.
Iz Srbije
Davorin Grobelnik umrl. Dne 26 junija je v Beogradu do trpel in odšci po večno plačilo Davorin Grobelnik, poštni in-pekter v pokoju po poklicu, po srcu pa dobrctivk redkega primera. Luč sveta je zagledal 15. septembra 1888 v Motniku pri Kamniku. Po gimnazijskem študiju v Celju se je posvetil poštni službi. Kot poštni uradmk je služboval širom naše ožje domovine, a nazadnje v Celju. Po očetovi smrti in v pokoju je nadomestil z vso bratovsko ljubeznijo skrbnega rednika ter ostal družini tudi v osrčju Srbije kjer je z bratoma in sestrama namenil začeti novo življenje, vodnik in svetovalec. Zaman je bil njegov kljubovalni duh, zakaj bolezen je bila močnejša. Podlegel je. Ob robu srbske prestolnice. v sleherniku namenjenem koščku zemlje, so ga 27. minulega meseca položili k večnemu počitku.
Iz Novega mesta
n— Dvomesečni tečaj iz stenografije in strojepisja po desetprstnem sistemu, otveri Enoletni trgovski tečaj 12. julija. Pojasnila in prijave pri vodstvu.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino):
1.	Krtih iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž nsvadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; snrovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 lire za liter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (zamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
KULTURNI PREGLED
Nekaj mM
Ob sklepnih produkcijah Glasbene Akademije fo mogli poslušalci ugotoviti precej visoko stopnjo tehnične kvalitete in muzikalnega podajanja nastopajočih gojencev, pri statističnem pregledu pa opazimo nekatere pomanjkljivosti, ki seveda ne zadevajo vodstva in učiteljstva naše ugledne glasbene šole. temveč so odsev razmer, ki že dolgo vladajo v slovenskem glasbenem življenju. Poudarek na vokalni glasbi, kjer smo dosegli zlasti v zborovskem pogledu jako lepe uspehe — mislim tu predvsem na naše dobre moške in mešane zbore brez ozira na to, koliko morejo trenotno delovati, dalje na dobro organizirane mladinske zbore po šolah, katerim je na razpolago obilo izvrstne domače literature — ta poudarek na vokalni glasbi je torej v instrumentalu povzročil zastoj, ki se občutno pozna. Z letošnjim nepričakovano velikim obiskom simfoničnih koncertov je ljubljansko občinstvo sicer pokazalo velik smisel za orkestralno glasbo (ki utegne biti tudi nekako zatočišče k uživanju lepe umetnosti v sedanjih čassh). Če pa vprašamo, kam isto občinstvo pošilja svoje otroke šolat se v glasbi, pa vidimo, da je bodisi v šoli Glasbene Matice bodisi na Glasbeni Akademiji sorazmerno največ klavirskih gojencev. Iz narave klavirja, iz njegovega položaja v družbi, družini in v ljubiteljskih krogih je jasno, da vsi ti gojenci niso toliko voljni v glasbeni reprodukciji aktivno sodelovati, kolikor z naglo pridobljenim klavirskim znanjem uživati in vsaj nekoliko umevati glasbeno literaturo. Sicer pa — ali sploh rabimo toliko pianistov? Nobenega dvoma ni da ne. Ogromna nadprodukcija bi bila. če bi se vsi ti učenci ali
i$ nase glasbene vzgoje
tudi samo njih del izšolali do konca in si izbrali glasbo za poklic. Toda klavir je varljivo lahek instrument. Res je. da se ga začetnik menda od vseh drugih »resnih« instrumentov še najprej priuči do neke primerne stopnje in da ima sprva z njim še največ uspeha. Toda zahteve so vedno večje, čim višje gre študij, vedno težje je obvladati ves ogromni material in njegove instrumentalno-estetske zahteve, ki segajo kaj kmalu že na koncertno področje in ob katerih se večina prvotnega navdušenja razbije. Tako so največkrat te, prej neslutene težave vzrok prekinitve študija, kakor se moramo na drugi strani zahvaliti tudi naši že dokaj bogati tradiciji in splošni priljubljenosti tega univerzalnega instrumenta, da je zanimanje zanj tolikšno. Tem bolj je to hvalevredno, ker straši »sodobna« harmonika, ob kateri se otroci z manjšim trudom pribore do glasbenega udejstvovanja. ki je cenejše ne samo glede na napor, temveč res poceni predvsem z ozirom na primitivni umetniški vpliv s svojo kričavo, monotono zvočnostjo.
Tega znatnega števila klavirskih gojencev raznih stopenj in vrst pa smo lahko zelo veseli. Naš slovenski pianistični razred s svojo številnostjo pripušča namreC zadosti skrbno izbiro gojencev, ki se posvečajo poklicno ali vsaj docela resno klavirski igri in dokler te izbire ni, večinoma tudi ni mogoče govoriti o dobrem planističnem kadru, ki mora biti vselej najbolj izbran cvet od drugih, manj nadarjenih ali kakor koli manj pomembnih gojencev.
Od vseh nastopajočih gojencev na omenjenih produkcijah Glasb. Akademije (nekaj nad 20), je bilo največ pianistov (9).
Bolj kakor po individualnem izrazu je bilo njihovo izvajanje zanimivo po značilnosti posameznih šol. Zlasti je to mogoče ugotoviti takrat, ko nastopa več gojencev iste šole hkrati. V glavnem sta bili opazni dve smeri. Ena, ki tehnično in muzikalno gojenca izšola do potankosti na posameznih skladbah, dajajoč mu neizpodbitno tehnično podlago in osnovno muzikalno pojmovanje s skrbnim detajlnim študijem, druga smer pa, ki poleg solidnega in naravnega tehničnega študija omogoča čim večje spoznavanje literature in s tem sproščeno in poletno igro. Vsaka od teh smeri ima svoje prednosti in če nam prva daje trdno izvežbanega pianista, ki je zmožen podati trezno in jasno sliko izvajane skladbe, omogoča druga smer predvsem močan individualen razvoj. Na gojencih (Bernetič. Grobming, Zidarič. Stritar. Pe-teln, Sovre. Perušek. Zupančič) so se odlike ene kakor druge šole dobro opažale. Posebej omenjam absolventko O gr i novo (iz šole prof. Janka Ravnika), ki je nastopila na samostojnem večeru z razmeroma težkim sporedom in je izvajala skladbe s še mlado, a zdravo muzikalno-stjo. V njeni igri sicer pogrešamo tu in tam plastične izdelanosti, a znatna tehnična izvežbanost vzbuja nade, da bo pianistka v bodočih nastopih tudi to zahtevo premagala, kar naj bo njena prva skrb.
Učitelji omenjenih nastopajočih so bili: prorektor Anton Trost, čigar umetniška moč je znana v koncertnem življenju kakor v pedagoškem udejstvovanju, saj črpa iz ogromne prakse svojega bogatega udejstvovanja; potem oba brata Ravnika, pionirja naše dosedanje pianistl-čne generacije, dalje prof. L. M. Sker-j a n c. prof. Vogelnikova in podpisani.
Načelo naše nadaljnje pianistične vzgoje mora torej biti: ohranitev dosedanjega
staleža gojencev kateri koli vrste in stopnje. in čim večja tehnična zmogljivost nadarjenih študentov. Pianistovo kasnejše delovanje je namreč tako obsežno, in možnost strogega koncertnega udejstvovanja tako neznatna, da mora biti priprava zares vsestranska, v kolikor se tiče kavirja. Čitanje z lista, muzikalno in tehnično točno podajanje, hitro dojemanje, zmožnost prilagojevanja v komorni glasbi ali v solistični spremljavi, vse to mora pianist dobro znati, če hoče imeti ugled in uspeh v življenju. Tudi čitanje partiture je dobrodošlo (n. pr. korepetitorji v operi!). Opažamo, da je ta vsestranost zlasti v nekaterih šolah uspešno pridobljiva in po produkcijah Glasbene Akademije sodeč, vidimo, da je predvsem ta šola za visoko stopnjo najboljša priprava za kasnejši poklic.	Marijan Lipovšek.
Produkcija „SIsge"
Tudi šolske produkcije so si pridobile odnosno razširile svoje občinstvo. Se nikdar niso bile dvorane na produkcijah tako polne, kakor so letos. Po uspešnih nastopih gojenk in gojencev Glasbene akademije in šole Glasbene Matice prireja sedaj tudi glasbena šola Sloge produkcije izbranih obiskovalcev svojih posameznih razredov. V teku dolgoletnega obstoja si je glasbena šola »Sloge* pod vodstvom izkušenega in za glasbeni napredek vnetega g. H. Svetela pridobila velik ugled, in ne samo v vrstah železničarjev.
Na peti produkciji, ki je bila v ponedeljek zvečer v šolski dvorani »Sloge«, so nastopili instrumentalisti in pevci iz šol gg. Pavle Lovšetove. J. Štrukelj Požene-love. J. Hladnikove. V. Sušteršiča in Stanka Preka. Tako smo slišali štiri goslače, pet klaviristov 1 kitarista in dvoje solističnih pevcev. Od skromnih začetkov v pripravljalnem razredu so se posamezne
točke povzpele k nekoliko zahtevnejšim nalogam, ki so jih izvršile gojenke in gojenci 1.—3. razreda nižje šole; med temi točkami so bile nekatere večje in hkrati tudi uspešnejše (prvi stavek Hoffmanno-vega koncerta v a-molu — Zorka Mlakarjeva; Bachov Preiudij iz Suite v g-molu — Savo Sovre, Griegov Sprevod palčkov — Vlado Zelenko; Čajkovskega Sere-nade melancolique — Mira Mlakarjeva in prvi stavek domače skladbe. Svetelove Sonatine — Olga Senkova). Spričo različne starostne in razvojne stopnje nastopajočih je bila kvaliteta, ki se tu tiče skoraj izključno tehnike igranja, dokaj različna, povsod pa je pričevala o skrbni in stro-kovnjaški glasbeni vzgoji. V tem in onem primeru je bilo že naznačeno več kot samo šolska zmogljivost. Izmed pevcev je posebno opozoril nase Miro Gregorin iz šole ge. Pavle Lovšetove; njegov izdatni in lepi glasovni material se je učinkovito preizkusil v Škerjančevi Viziji in Gerbi-čevi Poj dem na prejo.
Šolska dvorana »Slogine« šole je bila polna občinstva, ki po posameznih točkah ni štedilo s priznanjem.
Kongres italijanske In madžarske vseučiliške mladine
Budimpešta, 5. jul. s. Včeraj je bil otvor-jen četrti sestanek italijanske in madžarske vseučiliške mladine. Otvoritve se je udeležil tudi državni podtajnik v prosvetnem ministrstvu Hankis, ki je prisrčno pozdravil italijanske odposlance, nakar je govoril o italijensko-madažrskih kulturnih stikih. Nac. svetnik prof. Pagliani, podtajnik GUFa, se je zahvalil državnemu podtajniku Hankisu za njegove prisrčne besede in je govoril o kulturnih )n političnih odnesih, ki naj bi se vzporellli v	domovine.
Kongres se danes nadaljuje.

ŠPORT
Domače tablice
Kakor smo že včeraj zapisali, je zdaj rešeno vse — ali vsaj skoraj vse — v domačem nogometnem prvenstvu, ki se bo
končalo prihodnjo nedeljo 11. t. m.
Čisto razjasnjena je situacija
v I. diviziji, kjer so v nedeljo Marsovci zamudili zadnjo priložnost, da bi se morda dokopali do drugega najboljšega mesta v tabeli in se odslej ne da nič več spremeniti .na tem, da bo Ljubljana obdržala svoje prvo mesto, SK Tobačna tovarna pa ostala zadnja, medtem ko bosta Hermes in Mars izpopolnila vrstni red na drugem in tretjem me-»tu. Po tem stanju lahko že danes ugotovimo, da letošnje tekmovanje za točke vsaj v tej skupini ni prineslo nobenih presenečenj. Moštva so v glavnem ostala zvesta svoji formi, saj drugače bi rezultati v posameznih srečanjih ne mogli biti tako izravnani kakor so bili. Tako je na primer Ljubljana riob;la vse tekme proti vsem in Hermes tudi vse proti ostalim nasprotnikom razen Ljubljane, kar velja v obratni smeri prav tako za Tobačno tovarno iu Mars. Tabela sama kaže tik pred koncem naslednjo sliko:
Ljubljana
Hermes
Mars
Tob tovarna
5	5 0	0	2°:6	10
6	4	0	2	13:14	8
6	2 0	4	11:20 4
5	0 0	5	3:16	0
V II. diviziji
je položaj nekoliko manj dokončen kakor v višjem razredu, ker je neodigrana še ena tekma, ki pa bo verjetno toliko vplivat? na zadnji vrstni red, da bosta žabjak in Korotan prav zadnji termin zamenjala mesti. Kar se vrha in konca tiče, pa je tudi tukaj vse že opravljeno, tako da bc Mladika prva in Vič zadnji. Gornji računi bodo držali seveda samo v primeru, če K> žabjak kakor bi morali sklepati po računih na papirju, prihodnjo nedeljo dobil obe točki na račun Viča. Vse ostalo si bralci lahko sami ogledajo v tabeli, ki je naslednja:
Mladika Korotan Žabjak
Vič
6 6 5 5
5 1 0 21:10 11
3 0 3 1 .13 2 1 2 14:8 0 0 5 6:22
6
5
6
Nova ureditev prvenstva in še kaj
Dne 1. t. m. je predsedstvo nogometne federacije izdalo nove smernice za prvenstveno tekmovanje za sezono 1943^4. ki bo bistveno drugačno, kakor je bilo zadnja leta. To spremembo so nalagale trenutne težave s potovanji in drugimi strelki prireditev, zaradi česar se je predsedstvo odločilo, da se bo začasno za prvenstvo tekmovalo v tako imenovanih treh mešanih skupinah s po 12 moštvi, izbranih kolikor lc mogoče :z krajevno najbližjih, tako da se bodo gostujoča moštva po možnosti še isti dan lahko vrnila domov. Iz teh treh skupm bosta po dve moštvi stopili v finalno tekmovanje. i/ katerega bo izšel novi državni prvak. Nova določila so bila v zvezi a to spremembo izdana tudi glede sodelovanja v tekmovanju za italijanski pokal, medtem ko se bo prvenstveno tekmovanje v diviziji C nadaljevalo po dosedanjem sistemu. V zvezi s temi novimi ureditvami jc predsedstvo obenem tudi prepovedalo vsak prestep igralcev iz klubov v klube vseh treh divizij.
Nazadnje so bila določena tudi moštva posameznih skupin, ki so sestavljene takole:
prva lupina: Triestina. Gori z i a. Venezia, Vicenza. 1'adova. Ainbrosiana, lanfulla. Cre= menese Parma, Modena, Bologna. Udinese;
druga skuptna: Milano. Brescia, Pro Patria, Varese. Ataianta. Alessandria. Torino. Juven-tus. Genova. Liguria. Spezia Novara;
tretja skupina, piorentina Livarno, Pisa. Sie-na. Ancona, Pescara. Roma. Lazio, Mater. Na-poli, Salemo Bari.
Kakor kaže gornji pregled so bila v tekmovanje pripuščena vsa moštva iz divizije A in B ter ra/en njih še LTdincse in Novara. ki bi bili morali sicer letos igrati v nižjem razredu.
Italijanski boksarski prvak srednje teže Lu;gi M u s i n a . ki je prav te dni izzva! novega evropskega prvaka težke teže Šveda Tandberga na dvoboj za ta naslov, je oni dan doživel zelo neprijetno presenečenje v Milanu, kjer je proti rojaku Rossiju. ki je po teži celo lažji, gladko izgubil prijateljski dvoboj po točkah v osmih >r ■ \ Strokovnjaki menijo v zvezi s tem. da . , —mjka onega pravega športnega duha .iji dločilnih trenutkih, pa čeprav ima
pred sebo^ tako šibkega nasprotnika. *
V nedeljskem prvenstvenem tekmovanju v ženski lahki atletiki v Milanu je bil zrušen drž? rekord v teku na 800 m, ki ga jc od | ieta M) branila atletir • G.ilimberti s časom : 2:24	prvakinja v toni jeva iz To- i
rina. • abeležila nov najboljši čas z 2:21.3. '
Tekmovanje za pokrajinsko prvenstvo juniorfev
V nedeljo dopoldne na športnem igrišču Hermesa v Šiški
1.	Lahkoatietska zveza razpisuje za 11. julij Pokrajinsko prvenstvo juniorjev.
2.	Tekmovanje bo na športnem igrišču Her* mesa v Sp. Šiški. Tekmovalci, ki se pozivu ne bodo odzvali, ne bodo pripuščeni k tekmovanju.
Razdelitev številk in poziv bo ob 9. un
3.	Program tekmovanja je sledeč: tek na 100, 300 in 1000 m; tek z zaprekami na 110 m; skok v višino in v daljavo:
met krogle (5 kg), diska (1.5 kg), kopja kopja (600 gr).
4.	Prijave sprejema Zveza do 9 julija do 18. ure na Bleivveisovi cesti 1 a v Žvezinem tajništvu.
5.	Vsak atlet sme startati največ v dveh panogah.
6.	Tekmovanja se lahko udeleže atleti, ki so člani kluba, včlanjenega v lahkoatletski zvezi ter imajo športno izkaznico.
7.	Po pozivu bodo sprejeli zastopniki klubov tekmovalne številke za svoje atlete ter jih morajo vrniti Zvezi po končanem tekmovanju. Za vsako številko, ki bi se izgubila, se mora plačati 3 lire.
8 Za primere, ki niso predvideni v tem raz* p su. veljajo pravila Lahkcatletske zveze
9.	Morebitne pritožbe zaraui tekmovanja se morajo (xiv. .• i vrhovnemu sodn ku na licu mesta. to pa največ 15 minut po končanem tekmovanju. ob priložitvi takse 25 lir. ki se vrne. ako bi bilo pritožbi ugodeno
10.	Lahkoatietska zveza ne odgovarja za poškodbe. ki bi jih mogli dobiti tekmovale' ali ostali pred. med ali po tekmovanju
Navodilo.
K juniorjem se prištevajo spertirki. rojeni po 31. XII. 1925 Kdor želi imeti na izkaznici označeno kategorijo »junior« mora predložiti nekoikovani krstni list.
s— SK Vi^ poziva vse člane, ki imaio veselje do lahke . letike, naj pridejo danes v sredo ob 17. na igrišče Hermesa na trening; vabijo se tudi novi člani.
Spodnje štajersko
Zaključek mladinskih tekem v Mariboru. V nedeljo popoldne so bile na železni-čarskem stadionu zaključene mladinske tekme z razdelitvijo diplom. Svečanosti se je udeležil tudi gauleiter dr. Uiberreither. Najprej je zaigrala fanfara, notem pa so prikorakali tekmovalci z zastavami. Nato so nastopila dekleta s plesom. Sledilo jc še nekaj športnih točk, nakar je gauleiter pred tribuno izročil zmagovalcem dip'o-me.
Skupno nabiranje gob. V Ptuju je Imela učiteljica Kror etka predavanje o gobah. V prihodnjih dneh se bo začelo skupno nabiranje tega gozdnega sadu.
šolski koncert v Zagorju. Oddelek Trboveljske godbene šole v Zagorju je imel pred kratkim debro obiskan šolski koncert. V primeri s prejšnjim letom je bil viden velik napredek.
Rojstvo desetega otroka. Zakoncema Jožefu in Mariji štelcl iz Remšnlka se je narodil deseti otrok, in sicer sin. Devet izmed otrok je sinov.
45 let ruclar. »Tagespost« poicča o 73 letnem rudarju Juriju Pisleriču. doma lz Spodnjega štajerskega, ki kljub svoji visoki starosti še vedno opravlja svoj rudarski poklic. Moža stavlja za vzgled drugim delavcem pripominjajoč, da morajo v vojni biti vsi zvesti vojaki dela.
Ljudsko gibanje v Mariboru. V drugi polovici junija je bilo na stanovskem uradu zabeleženih 90 rojstev, in sicer 47 dečkov in 43 deklet. Umrlo je 38 ljudi, med njimi 23 moških in 15 žensk. Poročilo se je 43 parov.
Umetniška razstava. V Karbevčevi trgovini z umetninami v Mariboru sta v soboto razstavila svoja de"a slikar Franc Stipe iz Krškega in Ernest Stovver iz Le-skovca. Razstava bo odprta do 10. julija.
Poročili s0 se Franc Erlač in Marija Kacova iz Skorbe. Jožef Hertič iz Sv. Ku-nigunde in Marija Tementova iz St. Jan-ža na Dravskem polju. V Št. Jurju sta se poročila Ivan Markošek in Marija Spolen nakova.
Živa bakla. Jožef Veselak iz Celja si je na samovarju kuhal večerjo. Nenadno se je vnela v bližini petrolejska posoda. Ve-se'ak je hote! ogenj pogasiti, pri tem pa se ie tako opekel po nogah, rokah in glavi. da so ga morali z reševalnim avtom odneljati v bolnišnico.
Pod vlak je p>išel. 47 letnega delavca Viktorja Trajn karja iz Maribora Je pri delu podrl mimo vozeči vlak, taxo da so ga morali s številnimi poškodbami na obrazu, rokah in negan prepeljati v bolnišnico v Gradcu.
Nesreče. 7-letna Ivana Repulnikova iz Vičave je skočila s poda in si zlomila levo roko. Levo nogo si je poškodoval 11-letni Franc Pokič iz Radvanja. ki je padel s češnje. 65-letnega posestnika Franca Vi-sočnika iz Spodnjih Toč je konj brcnil v levo noso in mu jo zlomil. 39-letni delovodja Ervin Hartman iz Maribora se je zaletel v odprta vrata vagona in si prebil žilo na glavo. Na slamoreznici se je hudo ranila 15-letna Hermina Dobrškova iz Šoštanja. S senika je padel in si zlomil ključnico 61-letnj Ignac Javornik. ki je bil uslužben pri zdravilišču v Dobrni. Ponesrečence sc pripeljali v mariborsko in celjsko bolnišnico.
Obsojen kolesarski tat. Pred sodnikom-poedincem v Gradcu se je moral zagovarjati 43-letni Srečko Klemenčič iz celjske okolice, ki je decembra lani v Gornji Radgoni ukradel dva kolesa. Obsojen Je bil na 6 mesecev ječe.
Kov! roman DKs JE IZŠEL!
Mali oglasi
Hišni posli
dobijo služba
Služkinjo
za gospodarska dela m vrt •premem A. Svšnik. Liuh. liana. Zaloška 01. U2»2-l'
Fanta
7.1 oskrbovanje cncpi ko nia sprejmem Hrana in plači dobra. Naslov v r.s 1 odd. lutra.
Postrežnico
za popoldanske mem. Reslieva
ure spres 3-n.
11319-lJ
Novi zaboji
so stilno napru<ta| v glav ni zal.igi na Vidovdanski cesti 6.	110>9-6
Čevlji št. 33,
riavi, nizki, na novo pir-delani, in svilen senčnik naprodai. Naslov v octas -vid. Jutra.	1131S-*
2 umetniški sliki
i Predam. Strcliška ul. >2-1.
I prvi zvonec.	IIV10-.'
Pege in lišaj
vam zanesljivo odstrani »Alba« krema. Drogerija Kane, Židovska ulica 1.
11305-6
Svinec
in vse drupe kovine ter steklenice in krpe plača najbolje »Metalia«. nasproti Delavskega doma. 11*25-»
Srebrne predmete,
stare kovance kupim, plačam najvišjo ceno. Ponudbe na ng!. odd lutra pod »S-ebro<-	11 52
Kupi se:
H:šo do 5 nadstropii n večje gozdno posestvo, mentuclno večje zemljišče. Ponudbe Realitetna p sama Zajec Andrej, Tavčarjeva 10 (tel 34 87 že deluje i	11235 20
Hišnik
se sprejme proti stanovanju 1 sobe in kuhinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnik«. 115X3-1»
iT' f? J
Diro na gume
in voz z zabojem na gumastih kolesih, dobro ohranjeno, ugodno proda »Metalia«, dvorišče >>Pri levu«. Cesta Arielle Rea 16.
11324-6
Ugodno prodamo
dobro ohranjeno: vodovodne školjke, kanalske sifone. litoželezne, razne kante in posode iz be-ie pločevine, ptičje kletke, medeninaste in železne mož-narje, razne likalnike. pe-trolejske svetilke, kuhalnike in lampe za lotanje. • Metalia«, nasproti Delavskega doma.	11326-rt
Mrčes
fuši. stenice, bolhe itd.i zanesliivo uničite s Toxin praškom Drogerija Kane. Židovska ul. 1. 11304-6
Kopalna kad.
železna, emajlirana, dobro ohranjena, se proda. Ogled vsako popoldne. Albanska (prej Beograjska) 47.
11303-6
Kapne in rjuhe,
nove. prodam. Naslov t ogl. odd. Jutra. 11300-$
Ribiči, pozor!
Kupim mrežo (tenetkoj, i vo ali rablieno, t dobrem stanju. Okenca mreže 1.50 do 2.50 cm, dolžina 15 da 30 m, visoka 1.50—3 m. Dopisi na ogl. odd. Jutr» pod »Ribiška mijia«.
11327
Umrla nam je naša nepozabna mama, stara mama tn
IDA BARL
vdova po železniškem uradniku Pogreb drage pokojni ce bo v četrtek, dne S. L m. ob S. uri popoldne
z žal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. julija 1943.
Globoko žalujoči: VERA poroč. MANDRINO, hčerka in ostalo sorodstvo
»Ko sem sledil srnjaka,« je pripovedoval lovec, »sem ugledal od daleč ogenj. Čudno se mi je zdelo in radoveden sem bil. kdo kuri tako globoko v gozdu. Ko sem se previdno bližal, sem zaslišal tudi nekakšno vriskanje in petje, ki je prihajalo iz kaj šibkega grla. Tedaj pa me je streslo, da mi je skoraj kri zledenela.«
Okrog 600 knjig
■■'.< •venskega m nemškega leposlovja prodam. Ie vsr . sl:i'Oai. Naslov v n~l ! odd. Jutra.	11520-S'
Prodam
kompletnega Cankar):, do bro ohranjenega, vezanega v pol usnje. Naslo\ v ogl odd. Jutra.	11328-8
Avto, moto
Dva motorja
125 in 350 ccm, najboliS« znamke, v odličnem stanju, poceni naprodaj. Suštaršič. mehanična delavnica, Biei-■»•eisova 13.	11215-10
Kolesa
Prodam
par dobro ohranjenih kol« italijanske in nemške znamke Gosposvetska C. 55.
11317-11
Pohištvo
Prodamo:
hrastovo pisalno mizo s foteljem, amerikanski sistem, omaro za kartoteko, moško kolo znamke »Torpedo«, pisalni stroj itd., vse dobro ohranjeno. ABC. Ljubljana, Medvedova 8 poleg kolodvora Šiška. ' 113(07-12
Zakonsko spalnico.
belo pleskano, in spalni di-van, dobro ohranjeno, pro-dam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	11301-lJ
Oblačila
Črno moško obleko
in črno zimsko suknjo, v dobrem stanju, prodam. Na* slov v og!. odd. Jutra.
11309-13
Prodam
Parcele: v vzhodnem delu a 55—75 L, pri ST. Jakobu a 450 L. za Bežigradom a 130 L in 300 L. v Ftožn dol m a 130 do 250 L. pri sv. Pe'„ru 500 L Re.-;! tetn.. p,sama Za:ec Andrej T »carjeva (tel. 24 86 že d^uje).
11233 20
Kupim:
do petnadstropno hi5o, gezdno posestvo, kom/.irt-no vilo, odnosno kakrj.no koli nepremičnino, tud: tovarno. Ponudbe na Rc3h-tetno pisarno Za-ec Andre*. Tavčarjeva ul. 10, telefon 34-86.	11290 20
m
o> S ■o Z, O O
£	D v03
<s	cs
—11	N
©	O
«1	"o
u	®
o	®
«	s
> ci §? o >			O »H
5 ? p &	.fi	u M	« O
©	- 3	1	s! "O fc m
r — d =5 * O. Z? r, Ž			- u. 3 O 5 -a
a S ^ XI r	S		C J M
Čevljarski stroj
cilinder Singer ter trirol-tonsko harmoniko prodam. Rožna ulica 37. 11322-29
Stroj za mencanje
perila prodam ali semenjam za ročni voziček. Vprašali v Petrarcovi (Komenskega.) št. 26-1 do 10. ure dopoldne.	11315-29
Šivalni stroj
original Singer, skoro ast ra šivalni stroj original Jax, v dobrem stanju. p»v ccni prodam. Kamniški li.
11314-2?
Prodam
popolnoma nov trofazri elektromotor 2 KS znamke Marelli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trofazen«.
11311-20
Večjo množino
delnic TPD kupim. Ponudbe s količino m ceno na ogl. odd. Intra pod: »Kapital«.	11285-16
tjiI/MiJ*. f» S' 1
Elegantno sobo
gospoda s kaučem oddam r bližini Ilirije. Na-ilor r ogl. odd. Jutra.
11316-23
Sobe išče
Samostojen gospod,
Nem«e, išče 1—2 elegantno opremljeni sobi z vsem kom-fortom, po možnosti v centru mesta, najraje v bližini Tivolija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.	11302-23»
KUPUJTE
edino pri naših OGLAŠEVALCIH!

Obvestilo
Oranžada Pellegrino in mineralna voda zopet dospela. Kolodvorska 8. 11306-31
Vajenca
za kleparstvo in vodovod se sprejme proti takojšnii plači. Naslov v vseh posL Jutra.	11044-44
Frizersko vajenko
sprejme takoj ali poznej« Viktor Rep, Gledališka
11-508-44
SUHE GOBE*
-tupujem po najvišjilj dnevnih cenah ~
|
Daleč od domače zemlje je umrla moja dobra, globoko ljubljena žena, prebiaga zlata mamica, hčerka in sestra
MAKA HRIBERNIK roj. LOŽAH
ŽENA INŽENIRJA
Začasno počiva na pokopališču v Cistel S. Giorgio di Spalato. Pogreb v Ljubljani, kjer jo bomo položili v rodbinsko grobnico, bo objavljen.
Castel S. Ciiorgio di Spalato, Ljubljana, 2. julija 1943.
Neutolažljivo žalujoči mož ing. ENGELBERT HRIBERNIK s hčerkico MAJDO in družini LOŽAR, KAVČIČ
Immifiente al Čine UNION V kratkem v kinu
mimmmmmm
i/-' i ^ /t :::: / ::::
.................................■.....................-T
IIIV rilli wesbta r raare »sn» oa cnroa f!!! LUA rlLrl piedjuim koto etuco mzoo e::|
CHIARETTA 1
CELLI
' .'V?/: MATARAZZO
M. Ge?šah,
LJUBLJANA, Prečna ulica štev. #


S A K
naš naročnik je zavarovan
L I
ste poravnali naročnino?
EMILIO SALGARI
KRALJICA
8
KARIBOV
PUSTOLOVSKI
ROMAN
»Če je tako, vas kratko in malo obesimo!« je zatulil Španec, ki je šele zdaj spoznal, da se norčujejo iz njega.
»Kar poskusite! Vedite pa, da imamo na ladji več ko tucat topov! Ti bodo zasuli vaše beraške kolibe s kroglami in porušili vašo trdnjavico do tal!«
»Da vidimo! Vojaki, razbijte vrata!«
»Vprašanje je, ali ste jim kos, gospoda!« je za-klical Carmaux.
Španci so zdaj naskočili vrata in jeli s kopiti svojih pušk udrihati po njih. Toda vrata niso odnehala.
»Postavimo se za jedilno omaro!« je nasvetoval Carmaux. »Kakor hitro nastane razpoka, ustrelimo!«
Tedajci je kriknil zunaj drug močan glas: »Prostor!«
»Ojačenje?« je vprašal Stiller. »ČujmoT«
Razbijanje in pokanje je postalo še hujše. Na-
sprotnikom se je posrečilo napraviti v vrata odprtino.
Flibustirji, ki so klečali za velikansko omaro, so namerili puške na razpoko. Že so hoteli sprožiti, ko je počil na oni strani strel. Svinčenka je razbila vogal omare in udarila v steno.
»Začenja se!« je rekel Carmaux in odskočil. Tedaj je pogledala skozi odprtino druga mušketa. Carmaux je z eno roko zgrabil za sovražnikovo cev in jo poskusil odbiti v stran. Vojak, ki jo je bil nameril, je izpustil orožje.
Carmaux je po bliskovo pognal svinčenko skozi razpoko. Tik za pokom je na hodniku nekdo vzkrik-nil.
»Ima jo!« je zaklical Stiller.
Takoj nato mu je prižvižgala krogla mimo glave. Hkratu se je pod udarci sekir vdrl kos polnila. Pol tucata pušk se je pokazalo.
»Pozor!« je Moko zaklical tovarišema.
Tisti mah jc zunaj zakričal glas: »Ali se vdate? Da ali ne!«
»Da nas ustrelite? Ne, gospod, za zdaj nas ne mika!« je odgovoril Ca.rmaux. >-Vedite, da so za pohištvom, ki ga vidite, še vrata in za vrati še puške, za puškami pa možje, ki vam bodo znali kljubovati!«
»Tn ki jih nazadnje obesimo!«
»Imate vrvi s seboj?«
»Svojat!... Vojaki, streljajte!«
Več strelov je počilo, toda nobena krogla ni zadela. Obtičale so v trdem lesu omare.
»Moj Bog, kak koncert! . je menil Stiller. Dajte, da še jaz nekoliko pripomorem!«:
Prihuljen je plani! naprej, dvignil puško k licu in sprožil. Eden izmed vojakov na hodniku se je zvrnil po tleh.
Prestrašeni po nepričakovanem strelu, so se napadalci umaknili in zagnali besno tuljenje.
Zdaj je zagrmel« v daljavi topovski strel.
Carmaux je zavpil: To so topovi naše .Folgore'! Ali nam dajejo znamenje? Ali je mar sovražnik napadel ladjo?«
Nov strel je zagrmel proti obali, in takoj nato so zaprasketale pu;ke.
Skoraj isti mah so sc vojaki vnovič zagnali proti vratom ter .iih jeli spet obdelovati s kopiti in meči. Bilo je. kakor da bi jim bil boj v pristanišču oživil pogum.
5. POGLAVJE Napad na »Folgore«
Prvi grom je zbudil Črnega gusarja, ki je bil polagoma zadremal, oslabljen od hude izgube krvi. Vzravnal se jc.
Mlada Indijanka, ki je dotlej sedela ob njegovi postelji, ne da bi »odtrgala oči od varovančevega obličja, je bila stopila k oknu, kajti slutila je, odkod prihaja streljanje.
»Ali ni bil strel iz topa. Jara?« je vprašal kapitan. »Takisto mi je. kakor da sem ga slišal z morske strani!«
»Da. gospod.« je dekle odgovorilo. »Namerj en je bil proti obali.«
»Daj, poglej, kaj se godi v pristanišču!«
»Zdi se mi. da streljajo — z vaše ladje!«
»Strela božja!« je vzkliknil gusar. »Moji ljudje streljajo? Jara, dobro poglej!«
»Folgore« je bila zasidrana še tam kakor prej. Očitno je bil na palubi velik direndaj. Postave so švigale sem ter tja.
Kakih deset čolnov, napolnjenih s Španci, je zdaj odrinilo od brega. Veslali so v precejšnji razdalji drug od drugega.
Tudi nevojaško oko je moralo spoznati, da se v zalivu pripravlja boj. Čolni so naglo pluli proti flibustirski ladji, ki so jo hoteli napasti.
»Ali je moja .Folgore' v nevarnosti?« je vprašal Ventimiljski in hotel hitro vstati s postelje.
»Kaj delate!« je vzkliknila Jara in planila k njemu. »Rani se vam bosta spet odprli!«
»Dovolj sem krepak! Le poslušaj jih, spet streljajo!«
Ne da bi sc obotavljal, je s silnim naporom volje znova nadel svoj črni oklep. Stal je pokoncu, brez vsake opore. Toda preveč se je bil zanesel na svojo moč; omahnil je, v glavi se mu je zvrtilo. Jara ga je prest regla.
»Da moram biti prav zdaj brez moči, ko me potrebujejo!« je trpko zamrmral.
Tedajci je z mrkim obrazom vstopil Carmaux. »Kapitan, v pristanišču se bijejo!«
Ventimiljski se je bil spet opomogel. »Morgan se bo že znal braniti!« je dejal. »Saj ima hrabre ljudi in dobre topove!«
Urejuje: Davorin Kavljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko .Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — >'si s Ljubljani