Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Maniri della Liberta 5/1. Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pšt. č. r. Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini tednik Posamezna štev. 50 lir N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 690 TRST, ČETRTEK 4. APRILA 1968, GORICA LET. XVII. PRIČAKOVANJA IN STVARNOST NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Z odstopom Novotnya in z izvolitvijo generala Swobode za predsednika republike so na Češkoslovaškem končno zmagale reformistične sile, ki jim je bilo že dovolj stalinističnih metod, seveda hinavsko skritih za dozdevnim obsojanjem stalinizma. Kljub temu pa je položaj na Češkoslovaškem še precej nepregleden. Težko je reči, kako globoko so segle sedanje spremembe, in še tem manj je mogoče odgovoriti na vprašanje, če bodo te spremembe resnično zadostovale za splošno demokratizacijo češkoslovaškega socializma, kot napovedujejo. Celo na Češkoslovaškem samem je slišati glasove, ki svarijo pred prevelikim optimizmom. Pa tudi izkušnje v nekaterih drugih vzhodnih državah, kot npr. Gomulkov primer na Poljskem, dokazujejo, da se taki poskusi prenovitve radi končajo brez pravega rezultata in da ostanejo stvari v bistvu takšne, kot so bile poprej. Zato mnogi spremljajo spremembe na Češkoslovaškem z nekoliko skepse. Glavni vzrok te skepse je dejstvo, da je čutiti pri dogajanju na Češkem in Slovaškem premalo pobude iz ljudstva samega, premalo prave ljudske volje. Res da se je začelo vse skupaj v Pragi s študentovskimi demonstracijami, toda študentje predstavljajo sorazmerno tenko plast prebivavstva in se nikakor ne more reči, da zastopajo celotno javno mnenje. Tako npr. ni mogoče reči, da bi bili zastopali praški študentje in tisti demonstranti, ki so se jim pridružili, tudi mišljenje in voljo slovaškega ljudstva. Že kmalu, v zvezi z volitvijo novega predsednika, pa se je tudi pokazalo, da se hotenje študentov in drugih demonstrantov ter volja novega vodstva komunistične partije razhajata. Demonstranti so hoteli za predsednika Čisarja, partijsko vodstvo pa Swobodo. Zmagalo je partijsko vodstvo. Ravno to, da si je partijsko vodstvo ohranilo — ali bolje, da je ponovno prevzelo pobudo množicam in vzpostavilo nadzorstvo nad nj imi — pa pomeni simptom, ki ne vzbuja optimizma. V tem se namreč kaže, da gresta spontano hotenje od spodaj in volja Partijskega vodstva spet v dve različni smeri, vsekakor pa da se ne krijeta; iz tega pa se ne more roditi drugega kakor novo na-vzkrižje med ljudstvom in partijskim vodstvom. Odločitve v partiji sami ne morejo biti jamstvo za demokratičnost takih sklepov, kajti dosedanje izkušnje kažejo, da je »partija« nekaj abstraktnega in da v nje-nem imenu odloča le nekaj posameznikov a|i skupin. Ni izključeno, da se je tako zgodilo na Češkoslovaškem tudi zdaj. Te bojazni potrjuje tudi dejstvo, da se sicer govori o spremembi ustave in o pre- (Nadaljevanje na 3. strani) HANOI SE BO POSOJAL Dva dni po govoru predsednika Johnsona in po njegovi odredbi o delni ustavitvi bombardiranja Severnega Vietnama (o čemer poročamo spodaj) je svet z zadržanim dihom čakal, kakšen odgovor bo prišel iz Hanoja. Odgovor je končno prispel v sredo pet minut pred deseto uro v obliki uradnega poročila, ki ga je oddajal radio Hanoj in ki se je glasilo: »Vlada Združenih držav ni korektno in popolnoma odgovorila na pravično zahtevo vlade Severnega Vietnama, naprednega mnenja v Združenih državah in javnega mnenja sveta. Ameriška letala namreč še naprej bombardirajo ozemlja med 17. in 20. vzporednikom do 100 kilometrov od Hanoja. Vendar vlada Sevemovietnamske republike, kolikor njo zadeva, izjavlja, da je pripravljena poslati svoje zastopnike, da bi z ameriško stranjo razpravljala o popolnem in brezpogojnem prenehanju bombardiranja in o koncu drugih vojnih dejanj proti Severnovietnamski republiki, tako da bi se mogla začeti pogajanja.« To poročilo je prijetno presenetilo ves miroljubni svet, ki je že zapadal v pesi- mizem glede na dvodnevni molk Hanoja. Sedem ur po objavi uradnega poročila ha-nojske vlade je predsednik Johnson naznanil, da namerava začeti posvetovanja s predstavniki vietnamske vlade, da bi ustvarili osnovo za mirovne pogovore. Johnson tudi pravi v svoji izjavi, da so v teku posvetovanja z Južnimi Vietnamci in z drugimi ameriškimi zavezniki. V televizijskem nagovoru na narod je Johnson tudi naznanil, da se bo že drugi dan, v četrtek, podal na Hawaye, da bi Se sestal z ameriškimi predstavniki v Saigonu. Severnovietnamska nota in Johnsonov odgovor sta sprožila mrzlično diplomatsko dejavnost, zlasti v zahodnih prestolnicah; njen namen je olajšati začetek mirovnih pogajanj. V Rimu je imel zunanji minister Fanfani pogovor s sovjetskim veleposlanikom Riovom in ga zaprosil, naj se zavzame za to, da bi tudi Kremelj dal pobude, ki bi »sprostile položaj«. Predsednik Sara-gat pa je razpravljal o možnostih za rešitev vietnamskega spora z novim ameriškim veleposlanikom Ackleyem, ki se mu je prišel predstavit in mu izročil svoje poverilne listine. Johnson ne bo več kandidiral Predsednik Johnson je v govoru, ki ga je imel v noči na 1. april po ameriškem televizijskem omrežju, presenetil vso ameriško in svetovno javnost z naznanilom, da »ne bo iskal in ne bo sprejel imenovanja svoje stranke za kandidata za predsednika.« Del svetovnega tiska je dal temu naznanilu velikanski poudarek in nekateri dopisniki iz Washingtona so celo trdili, da so te Johnsonove besede »pretresle Ameriko in cel svet ter odprle čisto novo perspektivo za bodočnost Združenih držav«. PRETIRAVANJE To je nedvomno pretiravanje, ki je bilo vrženo na papir in zaupano telegrafskim žicam in radijskim valovom pod prvim vtisom Johnsonovega naznanila. V nobeni veliki državi ne odloča danes en sam človek o njeni zunanji politiki in o njenih odnosih s svetom. Političnim strokovnjakom in sociologom je dobro znano, kako zapleteni so danes odnosi oblasti tako v demokratičnih kot enostrankarskih in diktatorskih državah. Povsod so v igri razne plasti, skupine in gospodarski interesi, ki izvajajo pritisk ter dajo čutiti svoj vpliv, tudi če je fasada oblasti na zunaj še tako enotna ali »monolitna«. Tako je tudi v Združenih državah. Za tiste, ki so realistično presojali ameriške razmere, je bila Johnsonova odpoved sicer res presenečenje, a mnogo manjše, kot bi se zdelo, kajti Johnson je danes nedvomno močno u-trujen in težko preizkušen mož, ki si želi predvsem tega, da bi se rešil bremena odgovornosti, ki ga teži. Po drugi strani pa so, kot rečeno, hudo pretirane napovedi, da se z Johnsonovo odpovedjo razgrinja pred Združenimi državami čisto nova perspektiva za bodočnost. Johnson je bil predstavnik določene plasti in določenih interesov v Združenih državah in s tem, da se je on odpovedal kandidaturi, nikakor ni rečeno, da so se tisti, ki jih je predstavljal, odpovedali svojim interesom. Pričakovati je celo, da bo predsednik, ki bo prišel za njim in ki bo določen na letošnjih volitvah, v bistvu prisiljen nadaljevati Johnsonovo politiko glede Vietnama, če ne bo Johnson sam tisti, ki bo še pred koncem svoje predsedniške dobe dosegel pogajanj v Vietnamu in s tem vsaj premirje. Da ima ta namen, je bilo razvidno iz ostalega, kar je povedal v svojem govoru. —0— Bivši ameriški obrambni minister Robert NcNa-mara je prevzel 1. aprila svoje novo mesto kot predsednik Svetovne banke za mednarodni razvoj. RAMO TRST A • NEDELJA, 7. apralia, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne crekve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Ciganček«. Mladinska zgodba, napisal Ksaver Meško, dramatiziral Jožko Lukeš; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.30 Nedeljski vestnik; 14.45 Popevke za nedeljski popoldan; 15.30 »Nočni veter«, drama v treh dejanjih. Napisal Ugo Betti, prevedla Lelja Rehar. Ima H > režira Jože. Peterlin; 17.45 Prijatelji zborovskega petja; 18.00 Koncert v miniaturi; 18.30 Iz pesniških gajev: »Marino Moretti« (Boris Tomažič); 19.15 Sedem dni v svetu: 20.20 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Poklici«: Manderjerji; 22.10 Sodobna glasba. • PONEDELJEK, 8. aprila, ob: Radio za šole (za srednje šole); 12.10 Pomenek s poslušavkami; 13.30 Priljubljene melodije; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.40 Radio za šole (za srednje šole); 18.30 Iz Sstraussovega in Ilačaturianovega opusa; 19.30 Postni govori: Rafko Vodeb: »Uboštvo, izraz krščanske, ljubezni«; 20.50 Kulturni odmevi; 22.30 Slovenski solisti. Oboist Drago Golob, pri klavirju Aci Bertoncelj Danilo Švara: Fantazije za oboo in klavir. Igor Štuhec: Impravizacija za oboo solo. Ivo Petrič: Sonalina za oboo in klavir. • TOREK, 9. aprila, ob: 11.35 šopek slovenskih pesmi; 12.00 Iz Slovenske folklore: Lelja Rehar: Poklici: »Manderjerji«; 17.20 Slovenščina za Slovence (prof. Martin Jevnikar); 17.40 Piero Picri: »Zgodovina prve svetovne vojne; 18.30 Konccrtisti naše dežele; 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja, pripravlja Danilo Lovrečič; 20.35 Luigi Dellapiccola: Job, oratorij; 22.00 Komorne skladbe, skladateljev naše dežele. o SREDA, 10. aprila, ob: 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Brali smo za vas; 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 18.30 Poglavja iz glasbene, zgodovine: »Uprizoritve Bellinijcvih in Donizettijevih oper na odru Stanovskega gledališča v Ljubljani (Jože Sivec); 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.00) Za vašo knjižno polico. 9 ČETRTEK, 11. aprila, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Ruska revolucija po petdesetih letih: »Sovjetska književnost in sociahstična stvarnost« (Silvio Bernardini); 13.30 Schubertove in Brahmsove skladbe; 17.20 Marija Kacin: Alessan-dro Manzoni; 18.30 Slovenski skladatelji; 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.40 Sergej Prokofjev: Suita za mali orkester, op. 65 iz. »Otroške glasbe«; 20.35 »Slehernik«. Srednjeveški misterij, napisal Hugo von TIofmanns'ahl, prevedel in priredil Oton Žuoančič. Igra R. O., režira Jože Peterlin; 22.25 Skladbe davnih dob. n PETEK, 12. aprila, ob: 11.35 Arnold Schdnherg: Ožarjena noč za godalni kvartet; 12.10 Gospodinja nakupuje, (prof. Tone Penko); 17.00 Fernando Germani igra orgelske skladbe Jana Pieterszoona Swe-elincka: 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.30 Guido Davide Nacamuli: Noč v Gctsemani. Igra pianist Bruno Bidussi. Kammcrenscmble Niggcman: Iz »Glasbene daritve« za osem glasbil; 19 00 Nicola Lisi: »Zlati svetnik«, prevedel Franc Teza: 19.15 Frederick Delius: Sonata za violončelo in klavir (19171 Tzvaiata čHi«t Ciril Škerjanc in pianist Marijan Linovšek; 19.30 Psotni govori: Janez Vodopivce: »Na križu ie vera nremagala svet«: 20 35 Gospodarstvo in delo: 20.50 Georg Friedrich Hnndel: Messias. oratorij za sole, glasove, zbor, klavičcm-baln. orgle in orkester. « SOBOTA 13 aprila, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi: 13 30 Franckove in Ravelove skladbe; 14.45 Antonin Dvorak: Romantične skladbe za violino in klavir; 15.00 Glasbena oddala za m'adiro: 16.00 Avtoradio — oddaja za avtomobiliste; 16.30 »Vinska žalostna z alelujo«. Enodejanka, naoisal Mirko Mahnič. Tgrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu, režira avtor; 17 20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Carl Maria von Wchcr: Concertino v es duru, op 26. Izvajata klarinetist Giorgio Brezigar in pianist Bruno Bidussi- 17.40 Lepo pisanje, vzori in znledi mladena rodu. Prpravila Marija Cen-da; 18.00 Moteti Jakoba Gallusa: 18.30 Iz koncerta Mestnega orkestra iz Dubrovnika pod vodstvom Antona Nanuta. Sodeluje violinist Albert Kocsis; 19.10 Družinski obzornik; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 »Žrtev spovedne molčečnosti«. Napisal Josef Spillman, dramatizirale Tončka Curk. Zadnji del. Johnsonova zapoved i Predsednik Johnson je izrazil svojo zapoved o prenehanju bombardiranja Severnega Vietnama z naslednjimi besedami, ki jih je izrekel v svojem televizijskem govoru : »Bistveno bomo zmanjšali obseg sovražnosti in to storimo enostransko in takoj. To noč sem zapovedal našemu letalstvu in naši mornarici, naj ne napadata Severnega Vietnama razen področja severno od razoroženega pasu, v katerem stalna krepitev sovražnika ograža zaveznike. Področje, na katero bodo ukinjeni napadi, obsega okrog devetdeset odstotkov prebivav-stva Severnega Vietnama in njegovega o-zemlja. Če bo mogoče v bodoče popolnoma ustaviti bombardiranje, bodo povedali dogodki.« Potem je predsednik Johnson naslovil nov poziv na severnovietnamskega predsednika Ho Či Minha, naj odgovori pozitivno in ugodno na ta novi korak do miru. »Toda če mir ne bo dosežen s pogajanji, bo prišel tistega dne, ko bo Hanoj spoznal, da naša odločitev, da se nadalje bojujemo, ne bo uplahnila in da je naša moč nepremagljiva,« je pristavil Johnson. Opazovavci, zlasti japonski, pa poročajo iz Hanoja, da nič ne kaže, da bi mislil POHOD NA KHE SANH Velika kolona ameriških mornariških strelcev in izbranih južnovietnamskih čet se usmerja proti obkoljenemu oporišču Khe Sanh v Vietnamu, da osvobodi tamkajšnjo posadko 6000 Američanov. Kolona šteje baje skoro 20.000 mož. Vojaški opazovavci so radovedni, če si bo viet. general Džap dal odvzeti plen, ki se je zdel že skoraj gotov. Jordanci nočejo Jordanski zunanji minister Rifai je te dni ponovno odklonil v imenu svoje države ponudbo, da bi opazovavci Združenih narodov nadzirali mejo z Izraelom. Rifai je navedel za svojo odklonitev te ponudbe mnogo razlogov, predvsem pa tega, da lahko zagotovi mir samo umik izraelskih sil 7 zasedenih ozemelj, zato naj bi si po njegovem Združeni narodi rajši prizadevali v tem smislu. Očitno nameravalo Jordanci nadaljevati s sabotažnimi akcijami na ozemlju, ki ga ima zasedeno Izrael, in zato ne želijo opa-zovavcev ZN. Vendar je očitno, da se igrajo z ognjem in da bo to izvalo samo nove »kazenske« odprave Izraelcev, pri čemer pa bo imela večjo škodo Jordanija. Arabci na splošno še vedno kažejo popolno pomanjkanje realizma v odnosu do Izraela. Tako neverjetno podcenjevanje nasprotnika izpričuje tudi skoro nerazumljivo dejanje, ki so ga te dni zagrešili Jordanci. Po medsebojnem sporazumu bi bili morali izročiti Izraelcem na meji trupla treh izraelskih vojakov, ki so padli v boju med zadnjo kazensko odpravo, v zameno zn vrnitev Jordancev, ki so jih ujeli Izraelci. Tzraelci so sprejeli krste z vojaškimi častmi, ko pa so jih odprli, so našli v dveh samo pesek. Razumljivo je, da je to povzročilo v Izraelu hudo zgražanje. Zavračanje pogajanj z Izraelom bo imelo za logično posledico to, da si bodo Izra- ) koncu bombardiranja Ho Či Minh sprejeti Johnsonovo povabilo za pogajanja. Nasprotno, zdi se celo, da bodo severnovietnamski voditelji prikazali vse to kot Johnsonov umik in šibkost ter da bodo še pospešili vojaške akcije, v upanju, da bo njegov naslednik sklenil mir v bistvu po pogojih, ki jih bodo oni diktirali. Bati se je, da bodo spregledali, da je sedaj ugoden trenutek za častna pogajanja in za sklenitev premirja, tako zanje kot za Američane. Njihova trdovratnost ima lahko za posledico le ponovno zaostritev ameriškega bombardiranja in bi ji nudila celo opravičilo. —0— NOVI PRETRESI V PRAGI Iz Prage poročajo, da sta izstopila 'z vlade min. podpredsednik Otakar Simu-nek in obrambni minister Bohumir Lom-sky; oba sta pristaša Novotnya, ki je bil prisiljen odstopiti kot predsednik republike, ker velja za stalinista. Simunek je izstopil tudi iz predsedništva centralnega komiteja partije. On je bil kot odgovorni za gospodarstvo tisti, ki je izsilil, da je dajala češkoslovaška na sovjetsko zahtevo tako pomoč Kubi, da je oslabila lasten gospodarski potencial. Javno mnenje pa sumi, da je bil samomor podpredsednika vrhovnega sodišča Brestanskega, ki so ga našli v sredo obešenega v nekem gozdu 20 km od Prage, »organiziran«. Sumijo celo, da ga je umorila politična policija, ki noče, da bi prišle na dan stvari, za katere je vedel Bre-stansky, ki je bil sam zapleten vanje. Pretresov na češkoslovaškem še davno ni konec in drzno bi bilo napovedovati, kako se bodo končali. opazovavcev ZN elei najprej dejansko, nato pa tudi pravno priključili zasedena ozemlja in jih začeli kolonizirati ter gospodarsko razvijati, nakar seveda ne bodo hoteli niti več slišati o tem, da bi jih vrnili Arabcem. Tako je bilo tudi z nekaterimi ozemlji, ki so jih zasedli v vojni leta 1948 in o katerih zdaj sploh ni več debate, da bi jih še kdaj vrnili. čas dela v tem pogledu za Izraelce, ki so v vsakem pogledu modernejši in sposobnejši od Arabcev, medtem ko ostane tem samo upanje na kako veliko vojno, v kateri bi s pomočjo kakih tujih velikih sil premagali Izraelce. Toda taka intervencija Sovjetske zveze ali kake druge velesile v prid Arabcem je seveda zelo malo verjetna, dokler ne izbruhne kaka splošna vojna, ki pa je še manj verjetna. | TEDENSKI KOtEDAIlto 7. aprila, nedelja: Radivoj, Bor 8. aprila, ponedeljek: Albert, Vašek 9. anrila, torek: Tomaž, Marina 10. aprila,s reda: Marko, Ema 11. aprila, četrtek: Filip, Lev 12. aprila, petek: Lazar, Savica 13. aprila, sobota: Ida, Jarmila Izdajatelj: Engelhert Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphii« - Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29477 Uspeh flamskih in valonskih nacionalistov pri belgijskih volitvah V nedeljo so imeli v Belgiji parlamentarne volitve, ki naj bi bile omogočile novo vlado, ki bi lahko rešila narodnostno vprašanje v tej državi, katero določen tuj tisk, tudi italijanski, tendenčno ali iz nevednosti označuje samo za »jezikovno vprašanje«. Kot je bilo pričakovati, so se pri volitvah močno okrepili flamski in valonski nacionalisti. Stranka flamskih nacionalistov Volksunie je dobila 506.724 glasov in bo imela odslej v parlamentu 20 poslancev, osem več kot doslej. Fronta francosko govorečih in Unija Valoncev pa sta dobili 305.452 glasov in bosta imeli v parlamentu 12 sedežev, sedem več kot doslej. Vse tri velike tradicionalne belgijske stranke: krščansko-socialna, socialistična in liberalna, so doživele pri volitvah bolj ali manj močne izgube. Krščansko - socialna stranka je izgubila 8 poslancev, socialisti 5 in liberalci 1. Vlado bodo lahko sestavile samo, če se bodo povezale v koalicijo, kar pa je le malo verjetno, vsekakor pa si od tega ni obetati trdne in stabilne vlade. Težava je v tem, da se večina belgijskih volivcev ne izrazi jasno niti za konfederativ- VABILO Vodstvo cerkve sv. Ivana vabi slovenske može na velikonočno pripravo, ki bo v isti cerkvi v četrtek, 4. aprila, in v soboto, 6. aprila, ob 20.30. Govoril bo p. Karel s Kostanjevice. Vljudno vabljeni! NATEČAJA finančno ministrstvo je razpisalo a) natečaj *a 320 mest asistenta v staležu tehničnega osebja Pri periferični Upravi katastra; b) natečaj za 80 ntest risarja v staležu tehničnega osebja pri periferični Upravi katastra. Kandidati morajo imeti diplomo nižje srednje ■Jule. Starost od 18. do 28. leta. Rok za predložitev prošenj zapade 16. aprila 1968. (Uradni list št. 42 z dne 16. februarja 1968.) K.A.S.T.A. no ali federativno ureditev države (ker imajo večino še vedno unitaristične tradicionalne stranke) niti za unitaristično, z zavračanjem flamskega in valonskega nacionalnega gibanja. Vendar se zdi, da gre politični razvoj v Belgiji nezadržno do preureditve države v dve samostojni nacionalni avtonomni enoti, v flamsko in valonsko. Prej gotovo ne bo miru. Narodnostno vprašanje v Belgiji je zelo staro in izvira pravzaprav še iz antične dobe. Že v času rimske oblasti so si delila belgijsko ozemlje germanska in keltska plemena. Flamci so germanski narod, soroden Holandcem, a z lastnim jezikom in narodno zavestjo. Imajo tudi staro in slavno zgodovino. V Belgiji imajo zdaj že večino: okrog 55,5% prebivavstva govori flamsko. Vendar je bil flamski jezik vse do nedavnega zapostavljen in je delno še za francoskim, ki ga govore Valonci. To je posledica dejstva, da so bili Flamci dolgo časa kot v glavnem kmečko ljudstvo socialno na slabšem od Valoncev, ki so obvladovali mesta, ker so imeli bolj razvito meščansko in več industrijskega delavstva. V zadnjih desetletjih pa se je močno razvil tudi flamski del države in tako je prevzela Flamce nova narodna samozavest ter so začeli terjati narodno avtonomijo in celo lastno državo. Valonci govore sicer neko francosko narečje in imajo za svoj knjižni jezik francoščino, a se čutijo prav tako poseben narod, kot potomci Keltov. V njihovem narečju se je ohranilo še mnogo keltskih besed in baje je šele v modemi dobi prevladala francoščina nad njihovim starim keltskim jezikom, ki ga še znajo prav stari ljudje. Oba naroda sta zelo nadarjena, sposobna in delavna, zato si je samo želeti, da bi se čimprej sporazumela in živela v slogi in dobrem sosedstvu ter sodelovanju, bodisi v federativni Belgiji bodisi v lastnih državah, za kar se bosta pač svobodno odločila. PRIČAKOVANJA IN STVARNOST NA ČEŠKOSLOVAŠKEM (Nadaljevanje s 1. strani) obrazbi češkoslovaške države v zvezno državo dveh narodov, Čehov in Slovakov, vendar pa se tudi o tem govori samo v partijskem vrhu, medtem ko manjka široka pobuda iz ljudstva. Pričakovali bi, da bo zlasti na Slovaškem ideja lastne države v federativni zvezi s Češko vzbudila navdušene ljudske manifestacije ali demonstracije nestrpnosti v želji, da bi bila ta zamisel čimprej uresničena. Vendar tega ni ali vsaj o tem ne poročajo. Tudi to daje sklepati, da je v slovaškem ljudstvu nezaupanje pregloboko ukoreninjeno in da sedanjih obljub iz Prage ne jemlje popolnoma resno. To je tembolj razumljivo, ker je tudi češkoslovaška komunistična partija organizirana enotno. Jasno pa je, da je nemogoča resnična federacija tam, kjer je edina vladajoča stranka enotna za vso državo, kajti skoro nemogoče je pričakovati, da bo tako organizirana partija uredila državo v nasprotju z lastnim organizacijskim in unitaristično ideološkim konceptom. V partiji tudi prevladujejo Čehi in najbrž večina med njimi vztraja pri konceptu enotne države. Dogajanje na Češkem in Slovaškem je sicer zanimivo, težko pa bi bilo danes napovedovati, da bo uresničilo pričakovanja, ki jih je vzbudilo v prvem hipu marsikje v tujini. —0— BIVŠIM UČENCEM IN UČITELJEM CIRILMETODOVIH ŠOL V TRSTU Letos poteka osemdeset let od ustanovitve prve šole Družbe Sv. Cirila in Metoda v Trstu. Nekateri bivši učenci in učitelji teh šol so dali pobudo, da bi’ se ta obletnica na primeren način proslavila. Da se pogovorimo podrobneje o načinu in času proslave, vabimo vse bivše učence in vse bivše učitelje na sestanek, ki bo v petek, dne 5. aprila 1968 ob 20.30 uri v stavbi nekdanje šole v Ulici Montecchi, št. 6, IV. nadstropje, v prostorih, ki nam jih v ta namen odstopa Prosvetno društvo »Ivan Cankar«. Sklicatelji: Orano Pahor in Danilo Turk-Joco y.■ io SMRT 1/ POMLA »Oh, ne, samo mokra sem,« se mu je nasmehnila in si pogladila moker koder z lica. »Ko pridemo v dolino, se bomo posušili na kakšni kmetiji.« »Bilo bi res dobro,-< je rekla, »posebno za vas, saj ste čisto premočeni. Ali ste jezni, ker ste mi morali odstopiti vetrni jopič? Z ženskami je pač križ, ali ne?« V njenih očeh je bral tiho, poredno opravičilo. Njegov vetrni jopič ji je bil prevelik, tako da se je zdela v njem drobna in skoro otroško nežna. Mokri lasje so se ji lepili na čelo, kakor majhni deklici, ki se je potepala v dežju. Ko so dospeli niže, so zapustili stezo in se spustili naravnost Po pobočju skozi gozd, da bi prej dospeli v dolino. V tem je sonce izginilo in začelo je spet deževati. Mokre smrekove veje so jih tolkle v obraz, ko so se prerivali skozi grmovje. Včasih so splašili iz smrečja trop srn, ki so neslišno kakor prikazni izginile v gozdni mrak. Majda se jih je vsakokrat prestrašila. Kadar Ji je spodrsnilo na mokri travi, jo je ujel, da ni padla. Nekoliko nebogljeno je dejala: »Če me zdajle pustite, pa res ne vem, kako bi našla pot iz gozdov. Najbrž bi se izgubila kakor Sneguljčica.« »Morda pa bi tudi vam palčki pomagali.« »Mislite? Toda v tem mračnem gozdu bi človek prej verjel v hudobne škrate. Kar dozdeva se mi, da nas oprezujejo izpod grmov.« Skoro s strahom se je ozrla naokrog. »Saj vendar veste, da škratov ni.« »Vi pa že tudi veste, da imam romantično domišljijo,« ga je podražila. Pri prvi kmetiji, na katero so naleteli, so nekoliko povedrili, toda dež ni ponehal, in ker se je že začelo mračiti, so odšli naprej. Jelka ni mogla hitro hoditi, zato je bilo že pozno, ko so dospeli v Slovenj Gradec. Pred Jelkinim domom so se poslovili. Fanta sta si spet oblekla vetrna jopiča, ki sta bila še topla od dekliških teles, in odhitela na postajo, kjer sta še ujela zadnji vlak proti Mariboru, čeprav sla vedela, da nima več zveze proti Dravskemu polju. Molče sta sedela v napol praznem, slabo razsvetljenem vozu in zrla za izginjajočimi lučmi mesteca. Ko je prišel sprevodnik in je Tine segel v notranji žep vetr-nega jopiča po vozni listek, je hkrati otipal kos trdega, vlažnega papirja in ga izvlekel obenem z listkom. Bila je Majdina fotografija, nekoliko zvita in nagubana. Odlepila se je bila od njene mokre izkaznice in ostala v žepu, ne da bi bila to opazila, ko ie vzela pred hišo svoje stvari iz njega. Za trenutek se je zazrl v dekličin obraz, ki se mu je smehljal s slike. Beli zobje so ji v nasmehu blesteli izza polnih usten. Nato je tiho spravil fotografijo v beležnico. Prevzelo ga je domotožje po njenem smehu, po njenem toplem, žuborečem glasu. Bilo mu je, kakor da še čuti na licu vonjivi dotik njenih las. Najbrž pa je ne bo nikoli več srečal. Kmalu bo prišla jesen, ko se bo vrnil med zidovje bogoslovja. Naslonil se je v kot pri oknu in zaprl oči, skušajoč potlačiti hrepenenje, ki je vstajalo v njem. Ob šipe pa je udarjal dež in v razpršenih kapljah so odsevale mimobežeče luči. (Dalje) T't^nh Is vtjit ----------------------- Občni zbor Slov. skupnosti: Kandidati za volitve in novi organi Pod predsedstvom Josipa Terčona se je v soboto, 30. marca, sestal v Trstu občni zbor Slovenske skupnosti, ki je bil v glavnem posvečen pripravam na bližnje politične in deželne volitve. Tajniško poročilo je imel Dušan Černe, ki je zlasti obširno govoril o prizadevanjih Slov. skupnosti za nastop na političnih volitvah. Vodstvo tržaške politične organizacije je namreč sklenilo, da bo predložilo svojo kandidatno listo tako za volitve v poslansko zbornico kot za senat. Ker pa je goriška SDZ odklonila nastop na političnih volitvah, bo Slov. skupnost na Tržaškem prisotna samo na volitvah za poslansko zbornico, za deželne volitve pa se predvideva nastop tako na Tržaškem kot na Goriškem. Občni zbor je nato odobril listo kandidatov za poslansko zbornico, ki jo sestavljajo: prof. Janko Jež (nosilec), inž. Milan Sosič, dr. Milan Starc in Josip Terčon. Za nosilca liste na deželnih volitvah je občni zbor določil dr. Draga Štoko, svet Slov. skupnosti pa je bil pooblaščen, da določi ostalih 14 kandidatov. Izvoljeni so bili nato novi organi Slov. skupnosti, ki so takole sestavljeni: Predsedstvo občnega zbora: dr. Janko Jež, Stanko Kosmina in dr. Rudolf Marc. Nadzorni odbor: dr. Milan Starc, inž. Milan Sosič, Edi Bernhardt. Svet Slovenske skupnosti: Dušan Černe, Mihael Flajban, dr. Drago Gantar, Zorko Jurjevič, Ignac Marc, Marij Maver, Franc Mljač, dr. Matej Poštovan, Antek Terčon, Maks Šah, Zoran Sosič, dr. Teofil Simčič, dr. Aldo Štefančič. Svet sestavljajo še naslednji izvoljeni predstavniki: dr. Jože Skerk, Saša Rudolf, dr. Rafko Dolhar, Drago Legiša, Mihael Guštin, Josip Terčon, dr. Alojz Tul, Ladi Rebula in Karlo Guštin. RESOLUCIJA »Občni zbor Slovenske skupnosti potrjuje sklep sveta, da Slovenska skupnost samostojno nastopi na političnih volitvah dne 19. PROSLAVA V SKEDNJU V četrtek, 28. marca, so v škedenjski kino dvorani slovesno proslavili 100-Ietnico ustanovitve čitalnice, ki je imela toliko zaslug za narodni preporod našega kraja. Proslavo je priredilo škedenjsko kulturno društvo »Dom«. S pesmimi in recitacijami so najprej nastopili šolarji iz Skednja in od Sv. Ane. Sledil je nastop domačega pevskega zbora, ki je ubrano zapel več pesmi. Lep vtis je naredil prizor v škedenjskem narečju »Ančka in Vanča«, ki sta ga podala Magda Štoka in Helena Sancin. Odlični sta bili tudi besedilo in povezava, ki ju je pripravil in izvajal dr. Marjan Bajc. Avtor je med drugim prikazal lik nekdanjih ške-denjskih osebnosti, ki so s svojim delovanjem usmerjali in določili razvoj v našem predmestju. Kino dvorana je za to priložnost bila nabito polna. maja in na deželnih dne 26. maja ter potrjuje nosilca list za obojne volitve. Kakor pred štirimi leti, bomo Slovenci na Tržaškem tudi letos samostojno nastopili na volitvah za poslansko zbornico, tako, da ohranimo svoj znak, potrdimo načelo o lastnem narodnem zastopstvu in političnem predstavništvu ter načelo proti vključevanju v neslovenske stranke in ostanemo enotni tudi pri političnih volitvah. Pri tem ugotavljamo, da bi Slovenci lahko izvolili lastnega poslanca, če ne bi bili razpršeni po raznih italijanskih strankah, ampak bi enotno nastopili. S svojim samostojnim nastopom hoče Slovenska skupnost tudi podpreti u-pravičeno zahtevo, da bi morala imeti slovenska narodna skupnost v Italiji prav tako ustavno zajamčeno pravico do lastnega poslanskega in senatorskega mesta, kako jo ima francoska manjšina v dolini Aosta. Slovenska skupnost z obžalovanjem sporoča, da iz razlogov, ki ne spadajo v njeno odgovornost, ni mogla doseči tiste politične povezave, ki bi ji omogočila navzočnost v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Slovenska skupnost se temu cilju ne more odreči in se obvezuje, da bo v bodoče še bolj delovala za uresničenje tega cilja. Slovenska skupnost, ki hoče družiti vse zavedne Slovence brez razlike na prepričanje in je široko odprta vsem posameznikom in skupinam, ki odobravajo načelo proti vključevanju v neslovenske stranke, iskreno in toplo vabi zavedne rojake, da ji pri teh volitvah še v večjem številu zaupajo svoj glas in s tem izpričajo svojo vero v življenje in obstoj naše narodne skupnosti. Letos bodo to naredili tem lažje, ker se nobena italijanska stranka ni obvezala, da bi na svoji listi spravila kakšnega Slovenca v parlament. Vse dosedanje delovanje Slovenske skupnosti tudi dokazuje, da Slovenci zaradi samostojnega nastopanja nismo izolirani ali osamljeni, ampak celo marsikdaj igramo važno vlogo v širšem političnem življenju prav zato, ker smo politično samostojno organizirani. Ker nismo dobili nikogar, ki bi se odločno zavzel za slovenske pravice, Slovenska skupnost na Tržaškem ni mogla predložiti svojih kandidatov za volitve v senat. Slovenska skupnost prosi volivce, naj to upoštevajo in kakor pred štirimi leti tudi letos enotno oddajo svoj glas za kandidate Slovenske skupnosti za poslansko zbornico. Slovenska skupnost z zadovoljstvom sporoča, da se bo s svojimi kandidati udeležila volitev v deželni svet -kupno z goriškimi Slovenci. Skupni nastc bo omogočil izvolitev slovenskega svetovalca v ta zakonodajni in predstavniški organ naše dežele. Po krivdi velikih vladnih in opozicijskih strank je tudi deželni statut takšen, da otežkoča izvolitev slovenskega zastopnika, ki pa si ga kljub temu z enotnim in složnim nastopom lahko izbojujemo. Slovenska skupnost čuti dolžnost, da se javno zahvali dosedanjemu deželnemu svetovalcu dr. Jožetu Šker-ku za veliko delo, ki ga je opravil na tem mestu za slovensko narodno skupnost in katero je javnost lahko iz dneva v dan zasledovala. Obvezuje se, da bo to delo nadaljevala na temelju programa, ki ga bo predložila slovenskim volivcem. Slovenska skupnost si je v teh letih nabrala dragocene izkušnje ne samo glede slovenske narodne, ampak tudi splošne socialne in gospodarske politike. Zato bo v bodoče poleg obrambe naših narodnih pravic in koristi še bolj posvečala skrb našim delavcem, kmetom, uradnikom, obrtnikom in malim industrijskim podjetnikom. Nikoli ne bo popustila v boju proti krivičnemu razla-ščevanju in potujčevanju. Slovenska narodna skupnost v Italiji je živ organizem in zato se Slovenska skupnost ponovno obvezuje, da bo še bolj budno spremljala in sorazmerno s svojo močjo usmerjala gospodarski, socialni in sploh celotni družbeni ravzoj slovenskega ljudstva v Italiji. Slovenska skupnost kaže vse razumevanje za mladi rod in podpira njegove težnje, saj gre za njegovo bodočnost. Zato je naravno mesto slovenske mladine v Slovenski skupnosti. Slovenska skupnost zato poziva vse zavedne Slovence, naj s svojimi glasovi omogočijo izvolitev kandidata Slovenske skupnosti, kar bo dokaz naše čvrste narodne odločnosti in neusahljive življenjske sile.« Šent Lenart: NAŠ »PASIJON« Nekaj, kar je izredno pomenljivo za naše kraje, se bo zgodilo v nedeljo na »oj-čenco« popoldne v Šent Lenartu. Obiskali nas bodo igravci Slovenskega gledališča iz Trsta in nam bodo predstavili »Slovenski pasijon«. To je zgodba o Kristusovem trpljenju, kakor so jo igrali že naši starodavni predniki. Tržaški igravci so jo pa izvedli do viška že lani v Gorici, v Sloveniji in še po drugih krajih z velikanskim umetniškim uspebom. V nedeljo, 7. aprila, ga bodo ob 16. uri pokazali tudi pod mata jurskim Slovencem, in sicer v cerkvi Presvetega Srca v št. Lenartu. To je velik kulturni dogodek za vso Beneško Slovenijo. Dolgi so bili razgovori naših dušnih pastirjev s cerkvenimi oblastmi v Vidmu, ki so končno z uvidevnostjo pristale in dale celo cerkev na razpolago za ta prelepi velikonočni misterij. Na ta način je dobi) tudi kot predstava svoj pra- vi cerkveni okvir. Veselimo se vsi tudi zato, ker se priznavata slovenski kulturni dejavnosti pravica in možnost nastopa v krajih, kjer se je kaj takega še pred petimi leti zdelo nemogoče. Kulturno izživljanje nas Slovencev v videmski pokrajini je bilo skoraj nemogoče. Letos se v tem oziru odpirajo tudi nam nove poti. Baklo domačijske kulture nam prinašajo rojaki z onstran Idrije. Predstavili so nam že igro »Anarhist« v farnem domu v špetru. Zdaj je na vrsti »Pasijon« v šent Lenartu. Za nas bo to pomemben dan, ko se bomo po uvidevnosti naših oblasti, po prizadevanju naših dušnih pastirjev in vodstva Slovenskega gledališča prepričali, da smo s svojimi rojaki na Tržaškem in Goriškem ena kulturna skupnost. Naši furlanski in italijanski sodeželani, ki se za ta nastop ZA MEDSEBOJNO SPOZNAVANJE V torek je bila odprta v Gorici razstava slovenskih likovnih umetnikov iz Nove Gorice. Razstavo so priredili v okviru kulturnih izmenjav med Italijo in Jugoslavijo. Pobudo sta pa dala Posoško združenje u-metnikov in Kulturna zveza iz Nove Gorice s sodelovanjem in podporo Turistične zveze in goriškega Monta. Kot je znano, so se pred leti predstavili goriški umetniki v Novi Gorici in v Kopru. Zdaj pa je izmenjava v obratnem smislu in je prva tovrstna v večji skupini. Dodati moramo, da si je trojica umetnikov s sosedne strani: Lozar, Medvešček in Volarič že pred nekaj tedni utrla pot, ko je pokazala svoja dela na zelo uspešni samostojni razstavi v prostorih »Stella Mat-tutina«. Danes nastopajo v razstavnih prostorih Pro Loco tudi ti trije, poleg njih pa še vsak z dvema deloma Vlado Hmeljak iz Bilj, Danilo Jejčič iz Ajdovščine, Silvester Konte! iz Rožne doline, Ivo Kovač iz Ajdovščine, Rafael Nemec iz Vrtojbe, Nedeljko Pecanac iz Drvara in Rudi Pergar s Predmeje. Vseh je torej deset, ki so se uveljavili že na nekaterih razstavah doma in na tujem. —0— Dobršen prispevek k medsebojnemu kulturnemu spoznavanju nudijo tudi predava- MnnalbUa ii litina Jz tudi zanimajo, bodo pa imeli priložnost Spoznati, da imamo tudi mi svoje kulturno izročilo in da je kultura vez, ki tudi različne narode lahko spaja, ne pa razdvaja. . Zalo je tudi dolžnost vsakega našega rojaka v videmski pokrajini, da se takih kultnih prireditev, kot je nedeljski »Slovenci pasijon« v šent Lenartu, osebno ali Vsaj v duhu udeleži in občuti, da smo vsi eno. Ceclad: AVTOMOBILSKE DIRKE Naše asfaltirane ceste so že precej raz-Vtle turizem in tujski promet. Ves čedaj-ski okraj je v tem oziru že dovolj na višku. prav zato se tudi odvijajo prav v tem prostoru različne avtomobilske tekme. Postal je že običaj, da vsako leto tekmujejo najboljši avtomobilisti na cesti čedad-Stara gora. Kot je znano, je pi'oga zelo strma in polna ovinkov ter zato za vožnjo 2®lo zahtevna. Na tej cesti so tudi letos razpisane avtomobilske tekme, in sicer dne 12. maja. tekem sc morejo udeležiti domači in tuji gostje. Doslej se jih je priglasilo vedno vpliko število, prav tako tudi gostov in na-vijačev. ravorjana: UPRAVNI SKLEPI Naš občinski svet je sprejel nekaj skle-j5°v. ki se tičejo popravila glavnih cest in Udi poljskih poti. Predvsem mislijo ure-,li cesto iz Prestinta v Krožado in iz Ta-0rjane v Kanalič. Prvo vso in druge samo '•Sornji del bodo tudi asfaltirali. Za poljska a je potrebnih 15 milijonov lir. Od te Vsote bo prispeval deželni urad za kmetij-s v° skoro 85 odstotkov. Med drugimi javnimi deli omenimo tudi ^Jnio novega šolskega poslopja v Maže- nja o sodobnem slovenskem slovstvu v Krožku za svobodo kulture (Circolo per la liberta di cultura). V torek je predaval prof. Boris Pahor o Edvardu Kocbeku in o njegovem pomenu v naši literaturi. V naslednjem predavanju bo govoril Marko Kravos o Pahorju in Rebuli. V zadnjih dveh pa prof. Jež o slovenskem gledališču in o zgodovini kulturnih stikov med Slovenci in Italijani. NOVI ŠOLSKI SKRBNIK Kot je že znano, je dosedanji šolski skrbnik v Gorici dr. Vincenzo Baiocchi premeščen v Perugio, kjer je že uradoval pred prihodom v Gorico kot podskrbnik. Osebje skrbništva, srednješolski in didaktični ravnatelji so se poslovili od odhajajočega na raznih poslovilnih večerih. Dr. Baiocchi pa je vzel slovo od javnosti in ustanov v posebni poslovilni okrožnici. Na njegovo mesto je že imenovan naslednik, in sicer profesor Giovanni Simon-cini, ki je bil dosedaj proveditor v Tera-mu. Upamo, da pozna tudi manjšinsko problematiko obmejne pokrajine. ZA ŠOLNIKE Goriško šolsko skrbništvo sporoča, v dopisu z dne 1. aprila, da je podaljšan rok za vlaganje prošenj za vključitev v pokrajinsko lestvico poverjenih in suplentskih mest na srednjih šolah v letu 1968-69, in sicer do 30. aprila 1968. Prvotni rok je veljal le do zadnjega marca. števerjan: OBISK — POTREBEN PREHOD V ponedeljek proti poldnevu se je zglasil na naši občini jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Tepina v spremstvu konzula Gačnika. Prišla sta, kot tudi v druge slovenske občine, na vljudnostni obisk in na razgovor z občinskimi možmi. Sprejeli so ju župan Klanjšček, odbornika Trpin in Koršič ter tajnik dr. Bukovec, ki so gostoma prikazali gospodarski in prosvetni položaj v občini. Gosta sta se za ta vprašanja zelo zanimala, posebno, ker je prosvetno delovanje pri nas precej živahno. Deloma tudi zato, ker sta dve prosvetni skupini, ki tekmujeta, kar je v pravilnih merah tudi zdravo. Občinski zastopniki so obiskovalcema pokazali, da bi se mogel tudi turizem bolj razviti v števerjanskem okraju ob sodelovanju obeh držav. V ta namen bi pa bilo zelo potrebno, če bi še obmejni prehod na Sovenci povzdignil v višjo, mednarodno kategorijo, da bi bil mogoč prehod tudi s potnimi listi. Konzularna predstavnika sta z zanimanjem sprejela na znanje ta izvajanja in obljubila svoj prispevek k ugodni rešitvi te želje. Po ogledu županskih prostorov so goste povabili na zakusko. Občinarji tudi z zanimanjem čakamo, kd.aj sc bo naša občinska hiša kaj prenovila. S podporo vladnih petih milijonov se bo stavba dvignila za eno nadstropje; seveda le zidovi in streha preko. Za ureditev in opremo novih prostorov s centralno kurjavo in drugim potrebnim pa mora občina poiskati še drugje kake milijone. Prosila je deželno upravo za prispevek v ta namen. Zdi se pa, da ni prišel še nobeden pozitiven odgovor. Sovodnje: OBČNI ZBOR POSOJILNICE — OBISK V nedeljo je imela sovodenjska Kmečko-delavska posojilnica svoj letni redni občni zbor. Iz poročil je razvidno, da stoji ta naš popolnoma domači denarni zavod na trdnih temeljih. V šestdesetih letih svojega obstoja je preživel marsikatere politične viharje in gospodarske težave. Danes pa stoji trdno in še pod lastno streho, kakor je bilo predlagano ob 50-letnioi posojilnične-ga delovanja. Tudi številke kažejo lep zavodov napredek. Pred desetimi leti je imela posojilnica 28 milijonov vlog, danes jih ima 180 milijonov; rezerva se je v istem razdobju pomnožila od enega milijona in pol na šest milijonov lir. Lanski promet je znašal pol milijarde lir. Letošnji dobiček znaša en milijon lir. Skupno premoženje z zgradbo vred pa 6 milijonov lir. člani so odločili, naj se obrne v dobrodelne namene 300 tisoč lir. Na občnem zboru so počastili tudi spomin dolgoletnega predsednika Andreja Pipana, ki je umrl lansko leto. Podelili so tudi zlate kolajne trem najstarejšim članom: Albinu Tomšiču iz Sovodenj in Černiču ter Cotiču z Vrha. V poročilu se je upravni odbor spomnil tudi 150-letnice rojstva očeta ljudskih posojilnic ali »rajfajznovk«, dr. Friderika Raif-faisena. V novem odboru sta poleg sedanjih članov tudi zastopnika Vrha in Rupe. V ponedeljek sta prišla v Sovodnje na vljudnostni obisk jugoslovanski generalni konzul Tepina in konzul Gačnik. Sprejel ju je župin Ceščut s tajnikom in z vsemi člani ožjega odbora. Visoka gosta sta se zanimala zlasti za gospodarski razvoj občine, ki je spričo industrializacije na zadovoljivi višini. Krmin: ZADRUŽNA KLET V nedeljo dopoldne se je zbralo v Krmi-nu okrog 150 vinogradnikov iz krminske okolice in iz števerjanskih Brd. Pobudo za sestanek je dala občinska uprava z namenom, da se povabljeni razgovorijo o zadružnem sodelovanju pri vinski proizvodnji. Poleg krminskega župana je bil navzoč tudi občinski odbornik Prinčič in predstavniki deželnih ter pokrajinskih kmetijskih ustanov. Sestanek je bil važen tudi za naše briške vinogradnike, čeprav jih je bilo malo ali nič navzočih. Glavna referata na zboru sta imela ravnatelj deželnega kmetijskega odbora Angeli in dr. Marsano, zastopnik Trgovinske zbornice. Vi prisotni so se strinjali s predlogom, da se ustanovi vinska klet konzorcija pri-delovavcev briških vin, kajti le z zadružno povezavo bo mogoče rešiti vinsko proizvodnjo v Brdih in v spodnji ravnini. Za ustanovitev in obratovanje kleti bi prispevala dežela dve tretjini vsote, ostalo pa zadruž-iiki. Ti se bodo tudi obvezali vsak za določeno količino oddaje grozdja. Zborovalci so izbrali že nekak odbor, ki naj začne s pripravami za ustanovitev prepotrebne vinske zadruge. Na koncu zborovanja se je domači župan zahvalil vsem pobudnikom s pozivom, naj vsi podpišejo zadružno pristopnico, ki jim jo bo občina poslala na dom. r/ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Kakšna naj bo moderna univerza? Zadnji dogodki v zvezi z univerzami v Italiji so po vsej Evropi poživili zanimanje za vprašanje univerz, kajti težave, ki gnjavijo italijanske univerze, so bolj ali manj enake po vsej Evropi in tudi v Združenih državah. Povsod so univerze potrebne korenite reforme. O tem se je razvnela v zahodnoevropskem tisku obširna diskusija med predstavniki univerz in drugimi zainteresiranimi intelektualci. Vanjo posegajo seveda tudi študentje. Dosedanje diskusije so privedle do spoznanja, da je glavno zlo današnjih univerz v njihovem preogromnem obsegu. Skoro vse univerze so zadobile mamutsko obsežnost. »Mamutska univerza« — tc je izraz, ki ga uporabljajo za današnje univerze. »Kaj naj bo univerza v našem času? Mamutska ustanova za izobraževanje strokovnjakov vseh vrst, ali majhen neodvisen center za svobodno mišljenje in svobodno družbeno kritiko?« To je glavno vprašanje, ki si ga zastavljajo diskutanti o univerzah, med njimi najuglednejši ameriški in evropski univerzitetni profesorji in učenjaki. Na Norveškem je izšla te dni knjiga z naslovom »Universitetets formaal«, to je »Namen univerz«. Knjiga prinaša vrsto prispevkov norveških in tujih univerzitetnih predstavnikov in znanstvenikov o nujnosti reformiranja današnjih univerz. Knjiga dobro osvetljuje položaj in težave današnjih univerz in je v vsakem pogledu zelo zanimiva. Večina sodelavcev se zavzema v svojih prispevkih v knjigi za reformo univerz v smislu, da naj bi skrčili današnji ogromni obseg univerz in jim dali drugo nalogo, to je, da naj bi ne bile več samo nekake tovarne za proizvodnjo špecialistov za vsa gospodarska in znanstvena področja, ampak da naj bi predvsem oblikovale ljudi, ki bodo znali samostojno in kritično misliti. Univerze naj bi postale nekake trdnjave svobodnega in kritičnega mišljenja v našem času. Gojile naj bi svobodno kritiko. V ta namen pa je predvsem potrebno, da se univerze po obsegu, to je po številu študentov, zelo zmanjšajo. Idealna univerza bi bila tista, ki bi imela samo 1500 do 2000 študentov, ne pa da jih ima po deset tisoč in več. Profesorji svojih študentov niti ne utegnejo osebno spoznati, kaj šele da bi se podrobneje u-kvarjali z njimi in prispevali k razvoju njihove intelektualne osebnosti. Življenjsko močna univerza pa potrebuje tudi krepko vodstvo, ki bi imelo možnost, da vedi aktivno univerzitetno politiko. Taka moderna univerza naj bi bila intelektualna skupnost, ki bi raziskovala velike probleme modernega človeštva. Na njej naj bi predavali odlični predstavniki važnih intelektualnih disciplin. Robert M. Hutchins, bivši rektor univerze v Chicagu, predlaga, da bi ločili začetniško izobraževanje in vse strokovne šole od univerze in dali univerzam spet značaj resničnih intelektualnih središč. Namesto o-gromnih univerz naj bi ustanavljali čimveč manjših univerz. Na univerze bi se smeli vpisati samo taki študentje, ki so sposobni samostojnega in globokega študija. Drugi naj gredo v strokovne šole. Univerzitetni profesorji bi morali imeti več časa za raziskovalno delo. Nekateri drugi sodelavci v knjigi nagla-šajo nujnost reorganizacije univerz tako kar zadeva njihovo upravo kot kar zadeva pouk. Univerzitetni profesorji bi morali dobiti več vpliva. Univerze bi bilo treba ustanavljati tudi v manjših mestih in ne le v velemestih ali prestolnicah. O svoji raziskovalni in izobraževalni politiki bi morale univerze same odločati in se sprostiti pretirane navezanosti na tradicijo. To se lahko posreči zlasti na novo ustanovljenim univerzam. Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega V tržaškem Kulturnem domu je gostovalo tri dni Mestno gledališče Ljubljansko s komedijo »Veter v vejah sasafrasa«. Ta komedija velja za najboljše delo Portugalca Reneja de Obaldija. Premiera v našem mestu je privabila precejšnje število občinstva, ki je predstavo sprejelo z vidnim zadovoljstvom. Komedija je po svoji tematiki pač nekaj posebnega, saij Divjega zahoda, ki ga gledamo na odru, nismo bili vajeni gledati na gledaliških deskah, ampak smo ga spoznavali le iz čtiva in si ga pač po svoje predstavljali. V Obadjjcvi igri sta dva svetova, kakor piše v spremnem programu Trekman, in sicer realni svet kavbojev in svet avtorjeve parodije na ta realni svet. Oba svetova drug drugega izključujeta in dopolnjujeta obenem. Žarko Petan, ki je moral dati temu delu ustrezno podobo, se je lotil svoje naloge z mladostno zavzetostjo, vedrino, domiselnostjo in prožnostjo. Tudi drugi večer slovenske zborovske pesmi, ki ga je priredila Slovenska prosvetna zveza v nedeljo (24. marca), je privabil v Kulturni dom veliko število ljubiteljev petja iz Trsta in okolice. Pobudnike je pri izbiri sporedov vodil namen, naj bi zbori za ta dva večera’ predvajali že znane ljudske pesmi in priredbe — morda ne zato, da ne bi prešle v pozabo, pač pa z namenom, da bi gojitev ljudske pesmi zajela najširše plasti in da naj bi drugi taki nastopi spodbudno vplivali na mlajši rod, ki se v zadnjem času s pridom loteva udejstvovanja na zborovskem področju. Prav v tem pogledu so pomembni nastopi otroških zborov. Na obeh večerih se nam je predstavilo nad sto mladih pevcev Glasbene Matice, v dveh zborih iz Trsta, Opčin in Devina-Nabrežine. Predstavil se je tudi dekliški zbor Glasbene Matice. Nastop najmlajših z odraslimi je spodbuden dokaz, da nam dorašča nov pevski rod, ki bo v doglednem času dopolnil skupine odraslih, ali bolje rečeno starejših zborov in bo torej nadaljeval naše zborovsko izročilo. Spored pesmi »Drugega večera« je pričel otroški zbor »KRAŠKI SLAVČEK« iz Nabrežine, ki je pod vodstvom Sergija Radoviča zapel z lepo ubranostjo triglasnc pestmi »Koroško narodno«, »Pridi Gorenje« in Grbčevo »Greje in se smeje«. Pevski zbor iz VELIKEGA REPNA, ki ga vodi Mirko Guštin, je zapel Poncovo »Dobro jutro, botra«, Kramolčcvo »Sem še majhna b'la«, Pregljevo »Sem se raj tal ženiti« in Adamičevo »Zagorski fantje«. Zbor je dobro upet in razpolaga s svežimi, prijetno zvenečimi glasovi. Pevski zbor »LIPA« iz Bazovice, ki ga vodi Stanko Zidarič, je predvajal z dobro intonacijo in okusno interpretacijo Švarovo »Dobil sem pisem- ce«, Bratuževo »Kraguljčke«, Sattnerjevo »Pogled v nedolžno oko« in Ipavčevo »Imel sem, ljubi dve«. V zadnjem času je ta zbor napredoval. Mešani zbor »FRANCE PREŠEREN« iz Boljun-ca, ki ga vodi Drago Žerjal, je zapel »Večerno«, Mašokovo »Strunam«, rusko »Katjušo« in Vrabčc-vo »Zdravico«. Poslednji dve skladbi je zbor predvajal z odličnim ritmom in temperamentnim poletom. Pevski zbor »SLOVENEC« iz Boršta, ki ga vodi Sveto Grgič, je najprej predvajal Pertotovo »Za slovo« in Šoncovo »Na srčku bolan«, za tem pa še Venturinijevo »Kam?« in Gobčevo »Kosec koso brusi«. Najbolj sla ugajali Šoncova in Gob-čova pesem, tako glede intonacije kol lepega frazi ran ja. Mešani zbor »PRIMOREC« iz Trebč, ki ga vodi Oskar Kjuder, je zapel Gobčevo »Podjuno«, Ven-turinijevo »Kako bom ljubila«, Vrabčevo »Gor čez izaro« in Kozinovo »Naša vojska«, slednjo s spremljanjem Kjudrove harmonike. Ta 34-članski zbor, ki razpolaga s skrbno uvežbanimi, svežimi glasovi, daje prednost dinamični raznolikosti in lepemu fraziranju. Spored tega večera je zaključil nastop pevskega zbora »JEZERO« iz Doberdoba, ki ga vodi agilni strokovnjak Silvan Križmančič. Tudi ta zbor je dobro napredoval. Pahorjeva »Pa se sliš’.. .« je zapustila globok vtis. Hvaležni poslušalci so se oddolžili vsem nastopajočim z obilnim ploskanjem. Pevci in njihovi zborovodje si zaslužijo posebno priznanje za svojo plemenito storitev in dosežen uspeh obeh večerov* slovenske zborovske glasbe. K. S. * O prvem večeru slovenske zborovske pesmi smo poročali v prejšnji številki N. I. Hotel je, da dogodki zdrve preko scene, le tu in tam se v čustvenih ali drugačnih poudarkih za trenutek zaustavijo, sicer pa je dal predstavi ritem, ki ga zmore redko kateri ansambel s tako lahkotnostjo in rieprdsiljcnostjo. Kot smo slišali, je doživelo delo v Ljubljani že okoli šestdeset predstav. In je vedno ugajalo. Danes ni razdalj med Ljubljano in Trstom, a okusi so vendarle nekoliko različni. Komedija gotovo ugaja ljubljanskemu občinstvu po igrivi lahkotnosti, ki ji ves krik in vik ne daje nobene zaskrbljujoče teže. Všeč so mu lahne poante in tu pa tam kak pikantni izraz, ki naj zabelijo jed. Tržaškemu občinstvu tudi ugaja lahkotn«"-!, le nekateri izrazi učinkujejo malce grobo. Nič posebnega, a gotovo bo v tem okus različen. Naše občinstvo ni puritansko, a ga rahla grobost v izrazu hitro moti. Rokli smo že, da je ritem predstave odličen in da je režija Žarka Petana izrabila vsa razpoložljiva sredstva, da komedija teče z vso nepri-siljenostjo in svežino. Seveda se je na eni strani predstava oklepala naturnosti, pa ji zato ni šlo ne v jezikovnem, ne v situacijskem smislu za neko prefinjenost. Tržaški gledavec zelo čuti tudi ljubljanski pogovorni govor, ki pa je dosleden pri vseh igravcih. Celotni ansambel je svoje vloge v celoti odlično rešil. Posebej je ustvaril Janez Škof dograjeno podobo Johna, Vera Perova pa njegovo ženo Carolino. Lepo Pamelo je predstavljala Marija Lojkova-Tršarjeva, Toma pa Milan Kalan. Prisrčno podobo pijanca in zdravnika je izoblikoval Zlatko Šugman. Dosti siguren je lik Carlosa, ki ga je ustvaril Janez Eržen. Miriam Alenke Svete-love je dihala tako v svojih čustvenih izrazih kot v ironiji in temperamentnosti lestvico prefinjenih izrazov. Nehvaležno vlogo Indijanca je v vseh pri-rodnih izbruhih zelo dobro odigral Franček Drofenik. Predstava je v celoti enovita, zlita s sceno, kot jo je zamislil Sveta’ Jovanovič, in s kostumi po načrtih Mije Jarčeve v zanimivo odrsko podobo, ki je nudila našemu občinstvu kljub rahli razliki v okusu prijeten večer. KULTURNA BREZBRIŽNOST V soboto zvečer in v nedeljo popoldne je nastopalo v Gorici v Katoliškem domu Slovensko gledališče iz Trsta. Izvajalo je Svevovo dramo v dveh delih: Zonova zavest (La coscienza di Zemo)i Igralci in dognana odrska tehnika so prikazali tržaško meščansko trgovsko življenje iz polpretekle dobe v pristni luči. Poslušalci so jih doumeli. Toda — in to smo ob pohvalni kritiki tudi hoteli zapisati — žal, da je bll° teh poslušalcev obakrat malo, da so bili igravci pravi heroji, če so z igro nadaljevali kot pred po-polnoma zasedeno dvorano. ŠPORT MRD NAŠO MLADINO BOR ODLIČNI TRETJI Preteklo soboto je BOR gostoval v Ravcnni, kjer je s tamkajšnjim Roburjem odigral zadnjo tekmo letošnjega prvenstva. Ker so nastopili brez Orla, ki sc zaradi šolskih obveznosti ni mogel pridružiti svojim kolegom, so morali Jurkičevi fantje napeti vse svoje sile, da so lahko odnesli zmago. Pri stanju 2:1 v setih za Robur je že kazalo, da se bodo naši zbali, v resnici pa so spet pokazali svojo izredno borbenost m predvsem po zaslugi tokrat odličnega Fučkc odločili najprej četrti, za tem pa še odločilni set v svojo korist. S to zmago si je BOR povsem zasluženo zagotovil odlično tretje mesto v skupni lestvici takoj za bolonjskim Bovolijem, ki napreduje v A ligo, in za tržaškimi gasilci, ki so kljub znatnim okrepit- Oorico PLANINSKI ZBOR Goriško Slovensko planinsko društvo je imelo v nedeljo redni letni občni zbor. Poleg precejšnjega števila članov so se ga udeležili tudi planinski gostje iz Slovenije in Nove Gorice. Tržaško planinsko društvo sla zastopali Alenka Kravos in Silvana Va-loppi. Predsednik Rebec i-n vedno delavna tajnica Smetova sta podala poročilo o živahnem društvenem delovanju. Društvo ima 254 članov. Priredilo je 26 izletov, dobro uspelo martinovanje v Kobaridu in pustni ples v Gorici. Odborniki so se udeležili tudi raznih obmejnih planinskih srečanj. Imeli so 15 sej, dve izredni. Po odobrenih poročilih so navzoči potrdili v odbor po večini dosedanje člane, poleg še dveh mladincev iz Štandreža. Novo delovno dobo bo začelo društvo že n» velikonočni ponedeljek z družinskim izletom v Anhovo z ogledom tovarne ali pa ^ cvetoča Brda. Spored bo javljen pravočasno. vam (glej: Waller Veljak) razočarali. — Za BOR je to doslej največji uspeh v ligaških prvenstvih Če dobro poznamo razmere, se nam zdi ta rezul lat kar neverjeten. Jurkičevi fantje imajo namn vse premalo treningov in še te ne na igrišču, na katerem potem igrajo doma. Manjka jim obsolutno dvorana za treninge in za domače nastope. Poleg tega igrajo samo v osmih, kar je za tako ulrud Ijivo prvenstvo absolutno premalo. Morali bi biti vsaj v desetih. Njihov letošnji uspeh je torej r; znaten. BOROVKE ZMAGALE, SOKOL IN BREG IZGUBILA Borove odbojkarice so se iz Este pri Padovi vrnile z dragocenima dvema točkama. Po zelo na peti in živahni igri so zmagale s 3:2. Bile so zelo dobre v napadu, kjer so se odlikovale Sonja Pernarčič, Sonja Barej in Pavletičeva, šepale pa so nekoliko v obrambi. S to zmago so sedaj čvrstvo prve na lestvici. Sokolovkc so v nedeljo prvič v prvenstvu na stopile na domačem, zelo lepem odprtem igrišču Igrale so pred zadovoljivim številom občinstva in z zelo borbeno in napelo igro dokazale, da ni bilo nemogoče zmagati, čeprav je Marzotto iz Valdagna moštvo, ki računa na vstop v A ligo. Izgubile o z 1:3, ker jim v naikočliivejših trenutkih ni Najbolj sc je izkazala Norci Zav dlav, ki Sokolova dekleta sama trenira. Breg je v svojem drugem nastopu v B ligi nrccej klavrno izgubil. Res, da so dekleta moštva Casagrandc iz Sacileja naredila velik napredek v nrimeri z lanskim letom. Vendar Brežanke so tokrat zastreljale celo seriio servisov, povsem zatajile v obrambi in pokazale, da se še vedno nahajajo v precejšnji krizi. Izgubile so z 1:3, potem ko so celo osvniile prvi set. Želim jim, da bi krizo čimprej prebrodde in spet zaigrale tako, kot znajo. Edi Košuta Republikanski kandidat za predsednika Nixon je mnenja, da bo namesto Johnsona kandidiral za demokratskega kandidata za predsednika sedanji pod predsednik Humphrey. Tako bi dobil Robert Ken ne d v tekmeca v Humphreyu. opomim h plup oopoe V RUSKEM UJETNIŠTVU« Inž. .V. R. ■ ■ ■ »Jours flxes« j postaje, sem videl, da zavija lep koleselj Decembra so začeli »jours fixes«. Vsako j na naše dvorišče. Zdelo se mi je, da sta drugo sredo je bila večerja pri drugi dru- j na koleslju dve osebi, a ju nisem spoznal zini. V poštev so prišle družine našega: zaradi teme, a tudi drugače ju ne bi po-ravnatelja, popa, učitelja in ravnatelja »za-! znal. Koleselj se je ustavil pred ravnatel-voda za prevzgojo mladoletnih prestopni-1 icvo hišo, konja je vzel v oskrbo čumak kov«. Ta zavod je bil približno sredi poti med Todorešti in železniško postajo Mire-ni, torej precej zunaj vasi. Na vse večerje so povabili tudi mene. Prvi »jour fix« je bil pri ravnatelju. Vabilo se je glasilo na 8. uro. Mislil sem, da je ura ravno primerna, kor od 8. ure do 9. ure, ko moram iti na vremensko opazovalnico, se bom rav-n°v prav najedel. Seveda sem računal na nase zahodnjaške navade in sem prišel k ravnatelju skoraj točno ob osmih. Začudil se je, po kaj sem prišel. Ker sva si bila domača, se je hitro pojasnilo. Povedal je, da vabilo je redno za 8. uro, a nihče ne pride pred deveto. Rekel sem mu, naj oprosti, če pridem nekaj pozneje, ker moram opraviti »na-bljudateljsko« službo. Odgovoril je, da bom že prišel dovolj zgodaj. Sel sem domov k tovarišem. Bil pa sem Pošteno lačen, ker za večerjo nisem nič ^zel, računajoč na obilno večerjo ob 8. uri. " e smejali so se mi. Ko sem sc vračal po 9. uri iz vremenske ml., iz koleslja pa sta izstopila dva postavna človeka, moški in ženska. Čumak se je prišlecema globoko priklanjal. Odložil sem doma svoje orodje im opremo, si z vodo osvežil obraz, s krtačo pa svojo gala-uni-formo prvega avstrijskega čina na poti do generala, to je »frajtarja« brez zvezd; in šel k ravnatelju. Zbrani so bili že vsi in ko sem prišel v predsobo, sem zaslišal ravnatelja, ki pravi, da je povabil tudi »našega avstrijskega agronoma«, ki bo gotovo kmalu prišel iz službe. Tedaj sem potrkal in vstopil: »Dober večer, zdravstvu j te!« sem pdzdravil. Splošen »zdravstvujte« je bil odgovor. Razen zadnje došlega para sem poznal vse druge in zato me je ravnatelj predstavil samo tema dvema. »To je naš avstrijski agronom Osip Pavlovič, a ga kličemo samo »agronom«, ker pri njih ni navada rabiti očetovstva. To pa je Kliment Ivanič, direktor zavoda za prevzgojo mladoletnih prestopnikov z madam Lauro Lazarevo. (Dalje) S TRŽAŠKEGA OBČNI ZBOR SLOVENSKE DEMOKRATSKE ZVEZE V TRSTU Tržaška Slovenska demokratska zveza je imela v nedeljo, 31. marca, občni zbor, katerega so se polnoštevilno udeležili vsi delegati in mnogi povabljeni člani. Predsednik dr. Branko Agneletto je prvi del svojega poročila posvetil proslavi dvajsetletnice ustanovitve SDZ v Trstu, v drugem delu pa je obrazložil delovanje organizacije v razdobju 1962-1968 in nakazal načrte za bodočnost. Pri tem je zlasti podčrtal potrebo po sporazumni notranji preureditvi Slovenske skupnosti — kar zahtevata tudi Slovensko ljudsko gibanje in Slovenska krščanska socialna zveza — da bo bolje ustrezala značaju krovne politične organizacije vseh Slovencev, ki so za samostojno politično nastopanje. Na ta način — je poudaril govornik — bo prišla hkrati ido izraza nujnost, da se ne poveča, temveč da se s postopnim združevanjem idejno sorodnih skupin celo zmanjša že tako prevelika politična razcepljenost Slovencev v Italiji. Tajnik dr. Rudolf Marc je dopolnil predsednikovo poročilo s podrobnejšimi podatki o važnejših pobudah in predlogih, ki jih je SDZ sprožila v zadnjih letih. Po živahni razpravi, v katero so med drugimi posegli Saša Rudolf, Josip Terčon in dr. Boris Sancin, so delegati sprejeli o posameznih vprašanjih konkretne sklepe. Po temeljitem pretresu zunanjih napadov na predsednika je občni zbor ponovno potrdil stališče, ki ga je zavzel že leta 1960 in leta 1962, odbil očitke in napade kot neosnovane ter za predsednika spet soglasno izvolil dr. Branka Agneletta, za člane glavnega odbora pa Zorana Sosiča, Alojza Kalca, Josipa Terčona, dr. Rudolfa Marca in dr. Borisa Sancina. Občni zbor je dalje pooblastil glavni odbor, da po svoji uvidevnosti sme sprejeti v glavni odbor še tri druge člane. Predsednik Agneletto se je ob zaključku zahvalil delegatom in članom, ki so jih ti delegati zastopali, za ponovno izkazano zaupanje in zlasti poudaril strnjenost, doslednost in enotnost, ki so prišle do izraza na občnem zboru. Podrobneje bo o občnem zboru poročala posebna številka »Demokracije«, ki jo bo tržaška SDZ izdala ob svoji dvajsetletnici obstoja. Nabrežina: KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V nedeljo, 31. marca, je bil v Nabrežini občni zbor Kmečke in obrtniške posojilnice. Poročilo upravnega odbora je imel predsednik Josip Terčon, ki je med drugim ugotovil, da je posojilnica v zadnjem poslovnem letu napredovala, čeprav skromno. Odbor je proučil možnost, da bi zavod bil odprt vsak delvanik, a je prišel do zaključka, da finančna sredstva tega za sedaj ne dovoljujejo. Za stranke je zavod sedaj odprt trikrat v tednu, in sicer vsak torek, četrtek in soboto od 17. do 19. ure. Po odobritvi bilance, o kateri bomo obširneje poročali prihodnjič, je bilo izvoljeno novo vodstvo denarnega zavoda. Sestavljajo jo vsi dosedanji člani, razen Celestina Pertola in Josipa Merviča, ki sta odstopila. Na njuno mesto sta bila izvoljena Vito Tence iz Nabrežine in Lucijan Ten-ce iz Sv. Križa. Piše MILE MIRNIK Riše MARJAN BREGAR G* *-? E 03 n c • x >c/) ,rH . g ^ O p _ O 3 bil rt P 2 X1 03 n S ^ 11 c *-< o 2 « m 0) •- ■g*a-".« * g E S g ■u rt _ d» « ^ 2 S 'c E 5 ra -K E -g > x ^ n « ^ x u S S- •" c i2 ^ - *'■■■> C3 . tj X o d> C G > rt Q c/) ^ .N rt O -r-i v 03 C ^ 1/1 D C DO rt C J > 03 00 1/5 o' 6 *»* 0) , JD O O ^ • «-. 03 ^ > P ^ X ^ -M c -a S .5 ^ ^ TJ S^p ** 5 p _ rt ^ X bO X) J-H O rQ . r-1 •rt _ TJ X -P (L» P C X >N c/) bi) a P X p O X O u. i o . p P k- O -J « t ,^1" . X ^ 03 PQ « X OJ g ^ < OJ c 'S .TJ -p V ^ g N 0 ■a -o ;'"N «22 g-a j-da g p- v a =&2 &.e g •—c J “•£ c § >(j S N 3 .H g S 3 0) 3 „ K >o ■ - "-) M ffl T) 0) ^ n .S c > 2 -S "S 'd S-* .o E^ o c |'g ■".sis Z&.z 01) oi O _ M tj > as a d> C 5-g «g .“>§ a P :3 •- g cu , dl 1 IU ' * VU U ^3 ~ rt x/) ;£ « tu >j) -T- * <2 is a 3 „y, s . O ,£> H C 3 _J r P. 3 P o ^ 4 37 u g M >- r' •H “ « j h c . w fj p E 3 &.S a| S*| flj -p - rt — p S< S 'E E ■* -S p .Si P1 cl J2 c n x w w S S? .2^'^ S 9 2 s> a r! g ^ ^ | w —* E t)D i -4 <2 > a s .g . o i E’ ,g ^ i? 's >8 E «>° E0 >y iJ >10 (M CL Ofi O r3 > (U Jft rt T 'C iS a do ^ rt rt ^2 C£ : g >g w .2 a c ‘C .a > ° p. rt , (U-HogiS o U u p X > 03 C/5 DO d) P O P N C 03 C O.X O) om o d) X ® >u ^ X co '2 3 3 *- Q,X >c/) X j- rt h a ^ p. 2 SO d) DO O d) TJ • rt ^ "do .. .2 ;g "P ’<-) gj "X p O ^ bo Xn S-S Cu -*-* rt ^ ° o . •d gx S c — c , rt _ C O O c >0 g v ^ ° rt a p. g rt o E o -p £ P D H >'S> -r—. o d .P o a ‘X g. E >5 ■Si 2 S c'5 >(/) v x ^ X 'C CJ « •--) TJ ^ TJ -r; S.B, ^ •a g2 .E S •a : g s a I c rt C O ) -X C T ! rt T u X £ ed , rt C J ^ N |>čž5 rt •—■ d» «-* , P c il5-- i c "S 1 rt 3 •S73 o !>0 O 8° E S S rt o c x ^ •" p p. w TJ dl J2 So 'C1 Š iy O O) 3 M g o o rt a ■o o. ' T1 C •Si Z '" .2,» S -rj TJ a c o ° 3 S O )—> oo J3 73 el« i |a I t,^.^ «3 5