JESENSKI NAKUPI Gorenjska^ Banka Banka UAs Trgovsko podjetje p.o., Kranj KOKRA - trgovsko podjetje iz Kranja letos slavi 50-letnico svojega delovanja. Prodajni program podjetja je pretežno tekstil, v zadnjem času pa se usmerja tudi na druga področja in atraktivne programe. Tako od decembra lani v veleblagovnici Globus deluje prvi NIKE Shop v Sloveniji, junija letos so na Primskovem, na Mirka Vadnova 19, odprli Tekstilni diskont, kjer so cene nižje celo do 80 odstotkov, v začetku septembra pa so v Globusu odprli prenovljen oddelek Kozmetike in darilnega programa s parfumerijo v stilu popularnih Duty free prodajaln. Vse aktivnosti, ki jih izvajajo v Kokri v letošnjem letu, imajo delovni naslov V Kokri se vedno nekaj dogaja. Zelo odmevna je stalna prodajna akcija z naslovom Ta teden. Bistvo te akcije je, da je vsak teden na vseh Kokrinih prodajnih mestih vsaj nekaj izdelkov na voljo po promocijskih cenah, ki so nižje od običajnih za 30 odstotkov. Obiščite Kokrina prodajna mesta in se prepričajte sami: - v Kranju: • Veleblagovnica Globus, Kokrška c. 4 • prodajalna Mojca z otroškim tekstilom, Kokrška c. 16 • prodajalna Ključ s perilom in nogavicami, Maistrov trg 8 • prodajalna Tekstil s pleteninami Rašice, Prešernova ul. 5 • prodajalna Tekstilni diskont, M. Vadnova 19 ' na Jesenicah: • prodajalna Vesna s kozmetiko in perilom, Maršala Tita 47 A - v Radovljici: • prodajalna Kokra z moško in žensko konfekcijo, Cankarjeva 80 - v Gorenji vasi: • prodajalna Zala s konfekcijo, Gorenja vas 46 ' v Žireh: • blagovnica Kokra s konfekcijo in pohištvom, Trg svobode 11 Zadovoljni boste z bogato ponudbo in ugodnimi cenami. Vabi vas KOKRA - trgovsko podjete iz Kranja. Prve tri nagrade podarja Kokra in sicer: 1. nagrada - potovalni kovček RODELLE v vrednosti 11.000 SIT 2. nagrada - torba za obleke RODELLE v vrednosti 7.000 SIT 3. nagrada - parfum ESCADA v vrednosti 3.000 SIT Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 24. septembra 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. veleblagovnica GLOBUS PRIP. ZA SEKANJE DRV AM. SKLAD. COPLAND DRAG KAMEN PAPEŽEVA KRONA ANG. PLOŠČ. MERA VRSTA SOI /TE ROBERT ALTMAN PREBIVALCI AMERIKE KRAJ PRI CRIKVENICI MNOŽINA SNOVI JOK (STAR.) KITAJSKO GLASBILO TEKOČA VODA 16 GLAGOLSKI NAČIN SLAP NA REKI RADOVNI VPLIV NA POLITIKE MESTO V AKABSKEM ZALIVU UROŠ BREZIGAR PRIPADNIK SASOV DRŽAVA V INDIJI NEKD. DELO TLAČANOV 12 NAS PUBLICIST (LOJZE) SESTAVIL: F. KALAN PESNIK RIME OPERACIJA DELA STISKAO, SKOPUH RADIJ PROSTOR POSTANKA AVTOBUSOV ZAČETNIK DINASTIJE ARSAKIDOV REKA V SIBIRIJI MEJNA REKA MED SLOVAŠKO in mm,v: IS IT. FILM. IGRALEC (FRANCO) UNITED NATIONS HRUPNO STANJE GEORGE BUSH ANGL. VOTLA MERA GEORG IRVING UŠESNI KAMENČEK ŠOLSKO DOMAĆE DELO OLIVER MLAKAR GR. MIT. VELIKAN ŽLAHTNI PLIN (Ar) MESTO V BANATU 20 SLOVENSKA REKA 13 PROSTOR OKOLI HIŠE NASLOV ČAPKOVE DRAM F: KOVINSKO TOLKALO SL. HRV PESNIK (STANKO) RIMSKA 101 ALPSKA DOLINA V JULIJCIH PREME-TANKA INDIJSKA GOSPA 10 ČITR0E- NOV TIP AVTA PIJACA ST. SLOVANOV ANTON JANŠA EL. PREKLOPNIK HUNSKA PISAVA REKRt ACIJA PRIP. INDIJANCEV RUSKO VOJAŠKO LETALO EGIPC. BOG SONCA OTOK ČAROVNICE KIRKE 14 ENO OD IMEN IDE KRAVANJA Bohinjski ribiči so brez ribolovnih voda Bodo Bohinjci vendarle dobili svoj ribiški okoliš in svojo družino? Bohinjska občina je po odločbi ustavnega sodišča o razveljavitvi dela odredbe o določitvi ribiških rajonov in ribiških okolišev predlagala ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi v okviru Gorenjskega ribiškega rajona določilo še Bohinjski ribiški okoliš, ki bi obsegal Savo Bohinjko od izvira (Savica) do jezu v Soteski in vse njene pritoke na tem delu, Bohinjsko in Triglavska jezera. Bohinjci svoje ribiško društvo že imajo, ustanovitev Bohinjskega ribiškega okoliša pa je eden izmed pogojev za preoblikovanje društva v ribiško družino, ki naj bi upravljala z novim okolišem. Bohinjska Bistrica - Bohinjska občina je avgusta lani dala ustavnemu sodišču pobudo, da oceni ustavnost in zakonitost odredbe o določitvi ribiških rajonov in ribiških okolišev in odredbe o izločitvi posameznih vod iz ribiških okolišev (obe sta iz 1959. leta). Sodišče je del prve odredbe, ki določa obseg blejskega ribiškega okoliša (Sava Bohinjka od izvira do Cajhnovega jezu v Radovljici, Blejsko, Bohinjsko in Triglavska jezera), razveljavilo in določilo, da razveljavitev začne učinkovati devet mesecev po objavi v uradnem listu, to je U. aprila prihodnje leto. Zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti druge odredbe pa je zavrglo. Republiška skupščina je 1958. leta sprejela zakon o sladkovodnem ribištvu, na podlagi katerega je tedanji sekretariat izvršnega sveta za kmetijstvo na predlog Ribiške zveze Slovenije sprejel odredbo o določitvi ribiških rajonov in okolišev. Z odredbo so Savo Bohinjko in Bohinjsko jezero zvrstili v Gorenjski ribiški rajon, natančneje - v Blejski ribiški okoliš, s posebno odredbo o izločitvi posameznih vod iz ribiških okolišev pa so Savo Bohinjko od izvira Savice do jezu v Soteski ter njene pritoke, Bohinjsko jezero in Triglavska jezera izločili iz Blejskega ribiškega okoliša in jih izročili v upravljanje tedanji Upravi gojitvenih lovišč LRS v Ljubljani, ki je Predhodnica sedanjega Zavoda Za ribištvo Ljubljana. Republiki sekretariat je s to potezo Bohinjcem onemogočil ustano-vrtev svoje ribiške družine kot °rganizacije občanov, ki se Prostovoljno združujejo zaradi varstva in gojitve rib, ribolova, upravljanja ribiških okolišev, varovanja voda kot dela človekovega okolja in športno-re-kreativne dejavnosti Po pravico n* ustavno sodišče , V Bohinju so se potlej dolga dnK?nzadevali' da bi vendarle vnH • V uPravljanje "svoje" t,??6 ln da bi ,ahko ustanovili g® svojo ribiško družino. tevP5auVJe P°8°J za ustanovila«, ■ e dfužine tudi razpo-sanje z vodnim virom, se je ••anovnega zbora pravno ne-"rrnalne ribiške družine 1991. udeležilo kar 91 občanov, *i so že s svojo navzočnostjo sa zboru potrdili, kaj si želijo, sprejetjem zakona o lokalni nioupravi in zakona o varst-nu °kolja, še zlasti pa z ostankom nove občine, so se lac?adevanJa Bohinjcev za ".fno ribiško družino še okre-£!a- Nova občina je že v nac?m 'etu svojega delovanja vlad-Vila tedanJ» republiški k 1 Pobudo za sprejem žalskega akta o podelitvi ffcfsije za izkoriščanje Bo- hint ga iezera in Save Bo" tiai v šP°rtno ribolovne nSene'.manJ kot leto kas-Dr^iPa Je ustavnemu sodišču SLlgala-da bi izvajanje dela ni h 0 »zločitvi posamez-2an 70d iz ribiških okolišev "ustavilo vse dotlej, dokler ne bi ugotovili, ali so njena določila skladna z zakonom o varstvu okolja, ki določa, da imajo lokalne skupnosti prednostno pravico pri dodelitvi koncesije za gospodarsko izkoriščanje voda. Ustavno so- možnost avtomatičnega podaljšanja veljavnosti odredbe iz 1959. leta, pa tedanji sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni na novo določil ribiških območij in okolišev, tako da tudi zdaj, po 38 letih še območja Bohinja dve občini, so se občani prizadevali, da bi dobili v upravljanje vsaj del vodotokov v Bohinju, vendar so bila njihova prizadevanja kot glas vpijočega v puščavi. Z vodami je še vedno upravl- dišče je potlej občini predlagalo, da naj predlog za izdajo začasne odredbe dopolni. Občina ga je "dopolnila" tako, da je sodišču dala pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti dveh 38 let starih odredb: o določitvi ribiških rajonov in ribiških okolišev ter o izločitvi posameznih vod iz ribiških okolišev. Ne gre za pozabljivost, temveč za načrtno politiko Novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki je začel veljati 1976. leta in še vedno velja, določa, da ribiška območja in okoliše določi in spreminja republiški sekretar za kmetijstvo in da se do izdaje novih predpisov uporablja odredba o določitvi ribiških rajonov in ribiških okolišev iz 1959. leta. Čeprav zakon ne nakazuje na vedno velja stara odredba. V Bohinju so prepričani, da tega ne gre pripisati pozabljivosti, temveč načrtni politiki diskriminacije nekega območja. Ker si je tedanja vladajoča politična "klika" bohinjske vodotoke izbrala za zadovoljevanje svojih užitkov (za ribolov brez nadzora), je vse bohinjske ribolovne vode izločila iz Blejskega ribiškega okoliša in ni niti malo razmišljala, da bi ustanovila še bohinjski okoliš. Zakaj država še do danes ni izdala nove odredbe, s katero bi na novo določila ribiške okoliše in rajone, v Bohinju le ugibajo. Ocenjujejo, da sta za to vsaj dva pomembna razloga. Prvič: tedanja vladajoča politična skupina ni dovolila, da bi tako lep del Slovenije prepustili domačinom. Že v času, ko sta bili na V Bohinju le imajo ribiško društvo V Bohinju so lani ustanovili Ribttko društvo Bohinj, ki se te pripravlja na to, da bi ob ustanovitvi Bohinjskega ribiškega okoliša izpolnjevalo pogoje za varstvo in gojitev rib, za pospeševanje ribištva in za preoblikovanje društva v ribiško druiino. V Bohinju so prepričani, da razpolagajo z zadostnim številom strokovnega kadra in da bodo Člani ribiške družine zgledno upravljali z Bohinjskim ribiškim okolišem. Društvo ima več kot sedemdeset članov, med njimi je tudi nekaj takih z opravljenimi strokovnimi izpiti. Odredba je nezakonita in protiustavna Ustavno sodišče je zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti odredbe o izločitvi posameznih vod iz ribiških okolišev zavrglo, ker je z uveljavitvijo zakona o sladkovodnem ribištvu 1976. leta nehala veljati in ne predstavlja več osnove za določitev varstvenih voda na območju bohinjske občine in za upravljanje z njimi. Del odredbe o določitvi ribiških okolišev in ribiških rajonov iz 1959. leta pa razveljavilo predvsem zato, ker je ocenilo, da je več kot dvajstetletna veljavnost izvršilnega predpisa, ki ni bil sprejet ob pogojih novega zakona, v nasprotju z zakonom o sladkovodnem ribištvu iz 1976. leta in z načelom pravne driave. Odredba namreč temelji na zakonu iz 1954. leta, ki še ni vseboval določbe, da mora minister pri določanju in spreminjanju ribiških okolišev pridobiti tudi mnenje prizadetih in zainteresiranih ribiških organizacij in občinskih skupščin (svetov). jala državna ustanova, ki seje -po mnenju občine - ob skrbi za strokovno delo, gojitev in vzrejo rib ukvarjala tudi s komercialnim ribolovom, izbrancem tedanjega časa pa je izdala tudi nešteto prostih dovolilnic za ribolov. In drugi razlog! Po novem zakonu o sladkovodnem ribištvu lahko sekretar za kmetijstvo določi nova ribiška območja in okoliše le po predhodnem mnenju prizadetih občinskih skupščin, oblast pa je očitno zaradi bojazni pred reakcijami ljudi v prizadetih občinah raje podaljšala veljavnost odredbe iz 1959. leta. V Bohinju tudi dvomijo v smiselnost odločitve, da so vse bohinjske vodotoke izvzeli iz blejskega okoliša in jih namenila za intenzivno gojitev rib. To po mnenju občine dokazuje tudi sedanji način dela zavoda za ribišvo, ki se sicer ukvarja z gojitvijo rib, sicer pa večinoma s prodajo dovolilnic za športni ribolov. Ves zaslužek pripada zavodu, Bohinj za to ne dobiva nikakršnih nadomestil. Ogrožena vzreja lipana in jezerske postrvi? Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti dveh odredb prejelo tudi odgovor Zavoda za ribištvo Ljubljana, ki je 1960. leta prevzel pravice in obveznosti Uprave gojitvenih lovišč LRS. V odločbi o ustanovitvi zavoda je določeno, da zavod upravlja tudi vodami, ki so z odredbo izločene iz ribiških okolišev; po sprejetju zakona o sladkovodnem ribištvu pa je tedanji republiški izvršni svet sklenil z zavodom sporazum o dodelitvi varstvenih voda v upravljanje, med drugim ji je dodelil v upravljanje tudi Savo Bohinjko, Bohinjsko jezero in Triglavska jezera. Izvršni svet je zavodu izročil vode v upravljanje za nedoločen čas, brez odškodnine in pod določenimi pogoji, preklic pravnomočnega upravnega akta pa bi bil po mnenju zavoda možen le z zakonsko določbo. V zavodu za ribišvo tudi navajajo, da imajo Sava Bohinjka, Bohinjsko jezero in Triglavska jezera poseben pomen. Zavod naj bi bil največji vzrejevalec lipana na svetu, prav plemenska jata v Savi Bohinjki pa naj bi dajala večino iker. Če bi ostali brez voda, bi bila nadaljnja vzreja lipana vprašljiva. Podobno je z Bohinjskim jezerom. Jezerska postrv je ogrožena vrsta v izumiranju, ohranjati jo je možno le še z umetno vzrejo. Zavod naj bi bil tudi edina strokovna ustanova s področja sladkovodnega ribištva. Osnova njegovega dela je znanstvena dejavnost, sodelovanje v upravnih postopkih, ki so vezani na vodo in podeljevanje koncesij za uporabo vode, ter upravljanje z varstvenimi vodami, ki v Sloveniji predstavljajo 8,7 odstotka vseh voda. Svoje štiri ribogojnice s šestimi vzrejnimi objekti in znanstveno raziskovalno dejavnost financira sam. Bohinjci računajo tudi na podporo blejskih ribičev Bohinjska občina je po prejetju odločbe ustavnega sodišča predlagala kmetijskemu ministrstvu spremembo odredbe o določitvi ribiških rajonov in okolišev in ustanovitev Bohinjskega ribiškega okoliša, ki bi obsegal Savo Bohinjko od izvira (Savica) do jezu v Soteski ter vse njene pritoke, Bohinjsko jezero in Triglavska jezera. Ministrstvo je že zaprosilo občinska sveta občin Bled in Radovljica, Ribiško družino Bled, Zvezo ribiških družin Gorenjske in Ribiško zvezo Slovenije, po ugovoru Bohinjcev pa tudi Občino Bled oz. njen občinski svet, naj mu do 30. septembra pošljejo o tem svoje mnenje. Bohinjski občinski svet je na seji v sredo takšno mnenje tudi dal in razumljivo podprl prizadevanja za ustanovitev Bohinjskega ribiškega okoliša, Bohinjci pa pričakujejo tudi podporo blejskih, gorenjskih in vseh slovenskih ribičev. Za Ribiško družino Bled se ne bo nič spremenilo, saj ustanovitev Bohinjskega ribiškega okoliša ne bo posegla v njene že pridobljene pravice. • C. Zaplotnik ^88,4' POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure AMZS Gorenjski vozniki so tokrat pri AMZS 19-krat poiskali pomoč zaradi vleke vozil, 2 pa sta na pomoč poklicala ob okvarah, in sta jima , delavca AMZS nato avtomobila popravila na kraju okvare. GASILCI Kranjski gasilci so prejeli klic na pomoč, da je lastnica stanovanja na Trgu Rivoli 3 izgubila ključe in ne more priti v stanovanje. Po prihodu tja so gasilci ugotovili, da je pustila odprt balkon, splezali v stanovanje in ključavnico odklenili z rezervnim ključem. Že kar J nejevoljni pa so nam povedali, da so ponovno morali oditi v stolpnico na C. 1. maja 61, kajti že zopet je | nekdo obtičal v okvarjenem dvigalu. Kot kaže, je dviga- j lo resnično potrebno temel- '\ jitejšega popravila. Neki "nepridipravi" pa so "zakurili" fička malo pred vrhom Šmarjetne gore. Gasilci so pohiteli tja in pogasili kar je od avtomobila še ostalo. Do hude prometne nesreče pa je ponovno prišlo na podvinskem klancu, tudi od tam so na pomoč Poklicali kranjske gasilce, osledice nesreče so bile hude, iz juga so morali izrezati mrtvega voznika. Nato so sanirali cestišče, kajti iz vozil se je razlila tekočina. Ker pa je bilo temno, so prizorišče nesreče tudi osvetlili, da je policija lahko opravila svoje delo. Jeseniški gasilci so opravili prevoz z rešilnim avtomobilom za Acroni in enega za zdravstveni dom. Črpali so tudi vodo v val-jarni Acronija na Koroški Beli in merili količino prisotnosti plina v jeklarni II na Jesenicah. Pohiteli pa so tudi v prostore Vzgojno-varstvenega zavoda na Koroški Beli, ker je javljalec požara javil požarno nevarnost. Ko so prispeli tja, so ugotovili, da se je javljalec k sreči sprožil le zaradi nekih del oziroma popravil. NOVOROJENČKI Tokrat se je v kranjski porodnišnici rodilo toliko novorojenčkov, da sestra, ki nam sicer pogosto daje podatke, kar ni mogla verjeti in jih je raje še enkrat preštela. Vednar resnično se je v treh dneh tokrat rodilo kar 20 otrok. Od tega sta se mamici rodila tudi dvojčka, fantek in punčka. Sicer je na svet prijokalo 10 dečkov in 10 deklic. Najtežji deček je tehtal 4.020 gramov, izmed deklic pa je najlažji (pa ne dvojčici) tehtnica pokazala 1.995 gramov. Na Jesenicah so prvič jokali 5-krat. Zelo glasni so bili 4 dečki, nič manj "huda" pa ni bila tudi deklica. Sicer sta bila najtežji in najlažji dečka, prvi je tehtal 3.950 , drugi pa 3.170 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so po oddelkih urgentno pomagali naslednjemu številu bolnikov oziroma bolnic: kirurgija 104, interni oddelek 46, pediatrija 13 in ginekologija 12. %LATM ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEDE J J TEl./f/w:064/881-910, 881 -484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM^ PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Prvič v Ameriki cA Amerika - za nekatere obljubljena dežela, za druge pekel. Odvisno, iz kakšnega socialnega okolja prihajaš in kako jo doživljaš (kot turist, študent, poslovni potnik). Moje opisovanje te dežele bo večinoma iz Študentskega vidika. Vrnila se bom v moje zgodnje otroštvo. Vedno sem bila bolj živahen otrok in v otroštvu sem "skakljala" z enega športa na drugega in tako sem pristala tudi v atletiki. Najprej je bil to le osnovnošolski krožek, kasneje pa skoraj poklic. V osnovni šoli smo tekmovali le na občinskih šolskih prvenstvih in v krosih. V srednji šoli sem že prvič tekmovala za državno reprezentanco (400 m in štafeta 4 x 400 m). Seveda že vseskozi zastopam kranjski atletski klub Triglav. V štirih letih srednje šole sem prepotovala skoraj vso Evropo. Vedno, če sem le imela možnost, sem vsak novi kraj raziskala na svojo pest. Mogoče sem se ravno zato odločila obiskovati srednjo šolo v Ljubljani (športno gimnazijo v Šiški), ker tega mesta še nisem dovolj poznala. Sedaj mi je tudi Ljubljana postala premajhna in tako sem pristala v Kaliforniji na University of Southern California. Če nisi športnik, imaš le malo možnosti za študij na ameriški univerzi, razen če si v programu izmenjave študentov ali če so starši zelo premožni, saj je povprečna enoletna šolnina 20.000 USD. Večinoma športnikom podelijo celoletno štipendijo, seveda na podlagi predhodnih rezultatov. Dogovarjanje včasih traja tudi eno leto (vmes moraš opraviiti tudi SAT sprejemne angelske teste), saj spremljajo vzpon tvojih rezultatov na evropskih ali svetovnih prvenstvih. Jaz sem dobila ponudbo od šestih ameriških univerz, toda nikjer niso bili tako dobri izobraževalni in atletski pogoji kot v Kaliforniji, pa tudi klima mi ustreza, saj nisem velika ljubiteljica mrzlih dni. Za univerzo tekmujem eno leto in potem se na podlagi mojih rezultatov odločijo, ali mi bodo podelili štipendijo še naslednje leto. Los Angeles je ogromno mesto, saj je v samem centru 3 milijone ljudi, v vseh okrožjih pa skupno 14 milijonov. V tem mestu živijo ljudje različen narodnosti: od Japoncev, Korejcev, Špancev do Latino Američanov, Azijcev in Meksikancev. Najbolj pogosto uporabljena jezika sta angleški in španski (zaradi bližnje meje z Mehiko). Že na poti z letališča do moje bodoče univerze, me je marsikaj zbodlo v oči. Njihove avtoceste (pravijo jim freeway, ker ni potrebno plačevati cestine) so ogromne, na vsaki strani je petpasovnica in še vsako leto jih širijo. Večina Američanov vozi velike ameriške in japonske avtomobile. Evropski avtomobili, kot sta BM W in mercedes - benz, tukaj pripadajo bogatašem. Na splošno so tukaj vse stvari velike, od cest, avtomobilov, do hrane, poslovnih poslopij. V trgovini se ti ne splača kupiti npr. 11 pijače, ker je dražja kot 3 l plastenka (masovna potrošnja). Najbolj pa me je presenetilo, ko sem v neki ulici opazila veliko staro hišo, podstavljeno le z lesenimi količki. Tukajšnje punce so mi razložile, da so spomeniško zaščitene in jih ne smejo podreti, toda nekdo se je spomnil zgraditi na njihovem prejšnjem mestu veleblagovnico, zato so jih s posebnim dvigalom prestavili in posadili na enometrske količke. Kasneje bodo zgradili podlago in nanjo spustili hišo. Američanom se lahko samo čudiš. Toliko za prvi vtis o "študentski" Ameriki. Če vas zanima, kakšne so ameriške univerze in njihov popolnoma drugačen način izobraževanja, me poiščite naslednji mesec v Gorenjskem glasu, kjer se bom vedno oglašala enkrat mesečno. Lep pozdrav od Brigite Langerholc TlRŽiC Trg svobode 18 4290 Tržič Tel. 53 656 Fax: 50 790 Ste dijak, študent, brezposelna oseba, upokojenec ali pa vas samo zanima delo lokalnega turističnega vodnika? Ste dinamični, poznate Tržič in njegovo okolico ter govorite vsaj en tuj jezik? Če ste na obe vprašanji odgovorili pozitivno, potem vas vabimo, da se prijavite na TEČAJ ZA LOKALNE TURISTIČNE VODNIKE, ki bo potekal v času od 23. do 27. septembra 1997 v prostorih Občine Tržič. Udeleženci, ki bodo uspešno zaključili usposabljanje, bodo prejeli licence za turistično vodenje po občini Tržič. Subveniconirana cena tečaja za udeležence znaša 12.500 SIT. Prijavite se lahko osebno na Uradu za gospodarstvo Občine Tržič do vključno četrtka, 18. 9. 1997, vsak dan med 7. in 15. uro, v sredo pa med 7. in 12. uro ter med 13. in 17. uro. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državnemu zboru je bil predstavljen predlog letošnjega proračuna Guverner Arhar svari poslance Varčevanje in hitrejše reforme so pogoj za stabilnost in ugled Slovenije v svetu, je opozoril dr. France Arhar, eden od petih govornikov na sredini seji državnega zbora. Opozicija kritizira vlado in predlog proračuna, pa tudi poziv dr. Drnovška za spremembo nekaterih zakonov, vključno z ustavo. Ljubljana, 12. septembra - Tokrat je šlo le za prvo predstavitev letošnjega proračuna, ki prihaja pred poslance nerazumljivo pozno, ko bi morali razpravljati že o predlogu proračuna za prihodnje leto. Zato imajo nekateri letošnji predlog proračuna bolj za "poračun kot proračun". Razprave tokrat še ni bilo. Sedaj bodo o predlogu proračuna razpravljali odbori državnega zbora, splošna razprava pa se bo začela konec meseca. V skrajnem primeru bo lahko proračun sprejet novembra. Predlog letošnjega proračuna predvideva dobrih 710 milijard prihodkov in za skoraj 738 milijard odhodkov. Prvič se nam obeta načrtni proračunski primanjkljaj v višini dobrih 27 milijard tolarjev. Edini govornik, ki je bil na sredini predstavitvi predloga letošnjega proračuna nagrajen z aplavzom, je bil guverner Banke Slovenije dr. France Arhar. Poslance je spomnil in opomnil, da se Slovenija očitno poslavlja od uravnoteženih javnih financ in se načrtno odloča za proračunski primanjkljaj, kar tako doma kot na tujem ne povečuje kredi-bilnosti. Guverner je pozval k varčevanju na vseh področjih in k nujnim reformam, ki potekajo prepočasi. Pri sis- račun za prihodnje leto pa je zagotovil, da bo pravočasno pripravljen in da odhodki ne smejo preseči 800 milijard tolarjev. Ivan Prijatelj, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je opozoril na možne težave te blagajne, ki računa letos na 493 milijard tolarjev. Država naj bi dala 120 milijard, vendar jih bo 9 milijard manj. Tolikšna naj bi bila konec leta izguba sklada. Zavod ima Še velike obveznosti, med drugim mora plačati drugi obrok zneska za rekreacijo upokojencev. Direktor Zavoda za Franc Košir in Janez Podobnik temskih rešitvah je treba biti dosleden, prav tako pa previden pri tujih naložbah, med katerimi je tudi rizični kapital. Braniti je treba konvertibilnost tolarja in se izogibati predvsem kratkoročnih tujih naložb, ki so povzročile predvsem Češki velike težave. Premier predlaga spremembe v sistemu V govoru predsednika vlade dr. Janeza Drnovška je bilo predvsem veliko zmernega optimizma. Napovedal je približno enake kazalce razvoja, kot smo jih dosegli lani. Gospodarska rast naj bi se gibala med Izvoljeni člani sveta Banke Slovenije Krščanski in socialni demokrati s sestavo sveta niso zadovoljni, guverner pa je izrazil zadovoljstvo, da so v svetu strokovni ljudje. Ljubljana, 12. septembra - Predsednik države Milan Kučan je skladno s svojo dolžnostjo predlagal s svet Banke Slovenije Tatjano Fink, Bineta Kordeža, dr. Vladimirja Lavrača, dr. Leona Repovža in dr. Ivana Ribnikarja. Predvsem krščanski in socialni demokrati s predsednikovim predlogom niso bili zadovoljni in so predlagali nekatera svoja imena, ki pa niso bila upoštevana. Predlog, da bi volitve novih članov odložili in da bi presednik Kučan moral ponovno obrazložiti svoje predloge, je državni zbor v sredo zavrnil in ob obstrukciji poslancev Socialdemokratske stranke nove Člane sveta Banke Slovenije izvolil. Guverner Banke Slovenije dr. France Arhar je bil z izvolitvijo zadovoljen. Dejal je, da so prišli v svet strokovni ljudje in da je državni zbor z izvolitvijo članov ravnal odgovorno. • J.K. tremi in štirimi odstotki, infal-cija naj bi bila približno takšna kot lani, saj je treba še opraviti nekatera cenovna neskladja, predvsem v energetiki, tečajna gibanja so ugodnejša, več pozornosti pa bo treba nameniti brezposelnosti in zaposlovanju. Predsednik vlade je napovedal ostrejša merila pri dodeljevanju socialnih pravic, plače pa so se umirile in ne prehitevajo rasti produktivnosti. Tuja vlaganja lahko prinesejo pozitivne rezultate. Do njih je treba biti kritičen, ne pa nezaupljiv, kot se sedaj pogosto dogaja v Sloveniji. Finančni minister Mitja Gaspari je poslancem povedal, da je proračun razvojno naravnan, saj je predlaganega več denarja za znanost in razvoj, za tehnologijo in za kmetijstvo. Reforme v sistemu, predvsem pokojninskem, so nujne, spodbuditi pa je treba domače varčevanje. Minister je povedal, da letos ne bo novih davkov, za pro- Dr. France Arhar zdravstveno varstvo Franc Košir je povedal, da deluie sklad normalno in da pokriva stroške. Za zdarvstveno varstvo državljana še vedno dajemo manj kot v razvit''1 državah, kljub temu pa s° tudi zaradi neustrezne organi' zacije zdravstva stroški veliki-Prihodnji teden se začenja proračunska razprava po odborih. • J.Košnjek, foto G. Šinik Opozicija ni zadovoljna Poslanci opozicije niso zadovoljni z letošnjim proračunom ij* njegovo predstavitvijo. Janezu Janši se je zdel posebno sWi nastop premiera dr. Janeza Drnovška, po drugi strani pa j6 guverner Banke Slovenije povedal vso resnico o položaju v državi. Za Janšo so nesprejemljivi pozivi po spremembi ustave in nekaterih zakonov. Tudi Lojze Peterle s premierovin1 nastopom ni bil zadovoljen. Vlada je vedela, kakšna so pravila igre in zato za zamudo pri sprejemanju proračuna m opravičila. Po Potrčevem mnenju pa proračun ni razvojno naravnan, je le prerazporeditev politične in finančne moči med obema vladnima strankama. Potrča skrbi načrtovani PrJ' manjkljaj, ki ga imamo prvič v samostojni državi. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Izjave, srečanja Liberalna demokracija Jesenice sporoča, da je imel izvršilni odbor prvo sejo, na kateri so z začudenjem ugotovili, da vladna služba za lokalno samoupravo med predloge za nove občine ni uvrstila Žirovnice, kar sta predlagala poslanka Darja Lavtižar - Bebler in državni svetnik Jože Resman. Pri tem predlogu je treba vztrajati. Liberalna demokracija Bled meni, da bi morala imeti grad in otok javni pomen in da naj se financiranje porazdeli med državo in občino. Položaj ostalih objektov, pomembnih za kulturo in turizem, pa naj se opredeli na osnovi strokovnih ocen. • J.K. Skupnega kandidata še ni Ljubljana, 12. septembra - V sredo ponoči so se predsedniki treh pomladnih strank Janez Janša, Lojze Peterle in Marjan Podobnik neuspešno usklajevali o skupnem kandidatu za predsednika države. Peterle in Janša sta za sporazum, Podobnik pa sporazuma za predsednika še ni podprl, je pa za skupno nastopanje na volitvah državnih svetnikov. Trije predsedniki so se dogovorili, da bodo z dogovarjanjem nadaljevali. Športne igre Združene liste Jesenice, 12. septembra - Jutri, 13. septembra, ob 9. uri se bodo v telovadnici osnovne šole Toneta Čufarja začele športne igre Združene liste socialnih demokratov. Tu bo ob pol sedmih zvečer tud1 slovesen zaključek. 450 špoft' nic in športnikov bo tekmo' valo v 8 športnih panoga"!' malem nogometu, odboji' košarki, kegljanju na asfaltu' šahu, balinanju, tenisu i streljanju z zračno puško. J.K. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LDS POSLANKA DARJA LAVTIŽAR BEBLER OBVEŠČA, PA BO POSLANSKA PISARNA NA JESENICAH, TITOVA 86 V SEPTEMBRU ODPRTA V PONEDELJEK, 15. 9. 1997 OD 14.00 DO 16.00 URE ,f5/?^TDjropvw TfgarPPTT PT A Q Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec /' Odgovora«fr^i ^m2J^Sl^A\i(d)&l^. ULtnO LeopoldinaBogataj / Novinarji in uredniki: Marjana Ahačič. Helena Jelovčan, Igor Kavčič Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka 1 I tct-jnnvitpli in rrđatatolt- Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl • Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi, UroS Špehar (Stipendist, dežurni novinar) / Lektoriranje: Mane» ustanov l leij in lZUdjdteij. Fotografija: Gorazd S"inik, Tina Doid / Priprava za tisk: Media Art, Kranj /Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglas"0 » ^ Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS Z°isova L Kranj. Ielef°n: 064/223-1 ll, te!efax: 064/222-917 / Mali oglasu telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivni*^ \$ ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna nar* ^ KRANJ DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 180 SIT (10 HRK za prodajo na Hrv*, Seja bohinjskega sveta Svetniki se bodo odslej "kuhali v lastnem soku Ker občinski svet ni izglasoval predloga, da bi dopolnjeni statut občine dali v presojo ustavnemu sodišču, je socialdemokratski svetnik Ivo Cundrič, ki je to predlagal, skupaj z Lojzetom Oblakom spustil sejo, ob odhodu pa je svetnikom še dejal, da naj se "kuhajo v lastnem soku". Ob Cundričevem odhodu so nekateri svetniki zaploskali, predsednik sveta Jože Cvetek pa je ob tem pozval na ohranitev kulturne ravni seje. Cundrič je napovedal, da se socialdemokrati iz sveta začasno umikajo, ker se njihova opozorila ne upoštevajo in *W je osnovni akt občine, to Je statut, v nekaterih členih v nasprotju z ustavo in zakonom o lokalni samoupravi. Ko bo statut usklajen z nstavo in z zakonom, pa naj M se socialdemokrati spet vrnili. Bohinjski občinski svet je že na junijski seji sprejel spremembe in dopolnitve sa-tuta občine in zadolžil župana, da prečiščeno besedilo statuta objavi v uradnem 'istu. Ker je župan Franc Kramar ugotovil, da je sprejeti statut v treh členih (glede odločanja o izbiri koncesio-narja in imenovanja podžupana) v neskladju z veljavnimi Predpisi, je zadržal objavo in V Bistrici nova stanovanjsko-poslovna stavba? Občinski svet je dal soglasje k sistematizaciji delovnih mest v vrtcih na območju bohinjske občine, odobril zaposlitev pomočnice vzgojiteljice za letošnje šolsko leto in potrdil cene programov v vrtcih, ki jih bodo mesečno usklajevali z rastjo Življenjskih stroškov. (Za prvo starostno obdobje je cena programa 38.894 tolarjev in za drugo 36.942.) Sprejeti sklepi bodo veljali le do popolne uveljavitve odloka o ustanovitvi javnega izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, po katerem bosta bohinjska vrtca iz VVZ Radovljica preHa pod okrilje zavoda. Občinski svet je tudi dal soglasje za začetek postopka spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Bohinjska Bistrica - center, in sicer v delu, kjer je predvidena izgradnja nove stanovanjsko poslovne stavbe. Podprl je prizadevanja občine za ustanovitev bohinjskega ribiškega okoliša ter več denarja namenil za urejanje kmetijskih zemljišč in za investicijsko vzdrževanje čistilnih naprav. svetu predlagal, da jih na prvi naslednji seji (ta je bila v sredo) uskladi z zakonodajo. Občinski svet je, na primer, sprejel, da je za podžupana lahko imenovan le eden izmed voljenih svetnikov, nobena od določb zakona o lokalni samoupravi pa ne nakazuje na takšno možnost. Župan lahko predlaga za podžupana tudi člana občinskega sveta, vendar mu ob imenovanju zaradi nezdružljivosti funkcij preneha mandat v svetu. Občinski svet je na seji v sredo uskladil tri člene satuta z veljavno zakonodajo. Svetnik Ivo Cundrič je ob tem predlagal, da bi spremenjeni m dopolnjeni statut poslali ustavnemu sodišču, ki naj bi presodilo, ali so bile spremembe in dopolnitve sprejete v skladu s predpisi in ali so nekateri členi statuta usklajeni z ustavo ou. z zakonom o lokalni samoupravi. Ustavnemu sodišču naj bi hkrati poslali tudi vlogo krajevne skupnosti Srednja vas in 80 podpisnikov, s katero so občinski svet maja letos opozorili na kratenje njihovih pravic v spremenjenem statutu. Po razpravi, v kateri je bilo slišati, da občinski svet ne bo sam sebi pljuval v skledo in da ima vsak občan in tudi svetnik možnost, da da ustavnemu sodišču pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti stauta, je občinski svet zavrnil Cundričev predlog, socialdemokratska svetnika pa sta po tem zapustila sejo. C. Zaplotnik DEŽURNI NOVINAR Obiskali smo najzvestejšo poslušalko Radia Sora "Najraje imam starejšo glasbo" n^V!Ti" ? P,?šh°> ki ob Programu Radia Sora vztraja že vse od njegovih začetkov. Vsako eijo ji izpolnijo glasbeno željo, v njenem zvezku pa je zapisanih že skoraj tri tisoč pesmi. Škofja Loka, 11. septembra -Radio Sora letos praznuje svojo polnoletnost. Njegova zgodba se začenja daljnega "79. leta, od prvega dne pa ob njegovem programu vztraja Škofjeločanka Tilka Pleš-*°. Sama, pravi, je velika Uuhiieljica radia. Svojo staro Savico' prižge že navsezgo- zjutraj, radio igra ves dan, v$e do večera, ko se odpravi k n°čnemu počitku. V njenem ^ajhnem stanovanju ne °0ste našli televizije, saj nam je nika zatrdila, da je Preprosto ne potrebuje. Kadio, še posebej, ko oddaja ^ora, ji je povsem zadosti, se posebej, ker ji radijci radi /Ppjnjujejo njene glasbene Na obisk k Tilki me je Povabila radijska kolegica *»ša Pwk, ki je verjetno ni Potrebno posebej predstavlja- • Kot mi je povedala v ui!8 u> racuo verjetno nima **° zveste poslušalke, kot je C 7Uka- A zakaJ' Ja da revi lzvedel- Prav- sem 551 *eL bom že videl. In, mor-in Pnznati, kmalu mi je bilo povsem jasno. Tilka Pleško ob Radiu Sora oziroma še prej ob Radiu Žiri vztraja že vseh osemnajst let. Radio je njena strast, nekakšen konjiček, ki ji lepša vsak dan posebej. Kot pravi, ji ie že prvi dan skorajda po naključju uspelo 'najti Žirovca'. Takoj ji je postal všeč, zaradi njenih pogostih klicev ter spodbudnih besed pa ji je pripadla čast, da ji na radiu vsako nedeljo izpolnijo glasbeno željo. Že več kot dvajset let v zvezek skrbno beleži pesmi, ki jih predvajajo na radiu. Danes se jih je nabralo natančno 2725, pa naj bodo to narodnozabavne, ter domače ali tuje zabavne glasbe. Med temi naslovi najraje izbira starejše skaldne, všeč ji je Mario Lanza, pa Alberto Gregorič in Francesco Napo-li. Vsako prvo nedeljo si praviloma izbere kakšno Straussovo skladbo, najraje ima Pripovedke iz dunajskega gozda, ki, mimogrede povedano, traja kar enajst minut, kar pa je ravno prav za pošten ples po kuhinji. Tilka Pleško pa je dolga leta beležila tudi dežurne ekipe na Radiu. Tega sicer že nekaj let ne počne več, pa vendaT je spisek kljub temu zavidljivo obsežen in natančen. Prav dobro se spominja prvihr radijskih imen, predvsem Ferda, Jožeta in Dušana. Seveda pa ima prav tako rada tudi sedanje ra-diice, posluša skorajda vse, edino gospodarske teme so ji nekoliko tuje. Kot ugotavlja, je dandanes več govora kot včasih, kar pa je razumljivo, saj muzika pač ne prinaša denarja. Za konec je dodala, da ji radio pomeni prav vse, da je njen edini pomembnejši spremljevalec in da bi brez njega zagotovo umrla. Upamo, da mu bo prav zato še naprej ostala tako zvesta, kot doslej. • U. Špehar £?cetek pasje šole v Tržiču . . , . i ^-„ajsV're dalle Vabilo pa zakljuJujemo s fotografijo pomladanskth tečajmkov po i. Uljenih izpitih, i U.Š. Družabno srečanje županov Župani bodo plesali Bled - Blejski župan Vinko Gole je ob uspešnem koncu turistične sezone povabil župane slovenskih občin na družabno srečanje, ki bo to soboto na Bledu. Kot piše na vabilu, se bodo župani zbrali na gradu, kjer si bodo ogledali predstavo Internationalne baletne šole Bled z naslovom v Objemu blejskih labodov in bazar ročno izdelanega papirja. V prostorih Fondacije Jože Ciuha jim bodo predstavili načrte fondacije, prisluhnili pa bodo tudi koncertu mladinskega godalnega orkestra Vič - Rudnik. Srečanje bodo končali v plesni dvorani Kazina, kjer bosta za dobro razpoloženje skrbela ansambel Avia band in Darja Švajger. Program bo povezovala Zvezda G. Bal. • CZ. I im I ^ MODRI VABILO Imamo dobro idejo. Želimo jo uresničiti skupaj z vami! • če imate tudi vi več želja kot denarja • če imate nekaj ur prostega časa • če si želite v prostem času zaslužiti za uresničitev svojih sanj je to vabilo namenjeno prav VAM! n A Udeležite se naše brezplačne pred-Jjjg-A stavitve v Kranju - Občina Kranj v iJrZS ponedeljek, 15. septembra, ob 19. uri. Le še dober teden koledarskega poletja V Terme Ptuj, na grofovski piknik ali na Tromejo * Naslednja sobota je nepreklicno zadnja sobota letošnjega koledarskega poletja in prav na ta dan, 20. septembra, Vas vabimo na Glasov izlet v TERME PTUJ. Celodnevni izlet v starosto slovenskih mest Ptuj bomo začeli na Jesenicah, s postanki v Žirovnici, Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Vodicah in Mengšu. Na Ptuju si bomo ogledali nekatere mestne znamenitosti, popoldne bo namenjeno skrbi za zdravje s kopanjem v termalni vodi Term Ptuj, po večerji bo "lur" z nagradnimi igrami, kajti preskok iz koledarskega poletja v prelepo jesen se spodobi obeležiti z dobro voljo. Prispevek k stroškom: 3.400 tolarjev (za naročnike Gorenjskega glasa in drulinske člane!), za ostale pa tisočaka več. * Prvo (koledarsko) jesensko soboto, 27. septembra, se srečamo na Grofiji, Vir pri Stični! V sodelovanju z OBČINO IVANČNA GORICA in TURISTIČNO KMETIJO GROFIJA bomo pripravili tradicionalni Glasov grofovski piknik s pečenim odojkom, domačim vinom in drugimi grofovskimi dobrotami, z dobro glasbo za ples in družabnimi igrami. Občina Ivančna Gorica in Občinska turistična zveza bosta pripravili ogled delčka turističnega bogastva v tej občini. Avtobus bo rajio začel in zaključil na Jesenicah, na razpolago je le še nekaj sedelev in s prijavo za grofovski piknik velja pohiteti. * Prvo jesensko soboto, 27. septembra, bomo za ljubitelje gorništva 1 pripravili Glasov izlet na Tromejo. Lep in prijeten izlet bo potekal po treh deželah, iz Podkloštra se bomo z iičnico zapeljali na Tromejo, na 1509 metrih. Planinski del izleta torej ne bo preveč zahteven. S Tromeje bo povratek prav tako z ličnico, zatem rajla na italijansko stran in ogled delčka naravnih znamenitosti obmejnega dela Furlanije Julijske Krajine (kjer naj bi leta 2006 potekale zimske olimpijske igre Treh dežel). Avtobus podjetja INTEGRAL TRŽIČ bo v soboto, 27. septembra, peljal na relaciji Trlič-Škofja Loka-Kranj-Radovljica-Jesenice-Kranjska Gora ter na povratku v obratni smeri. Prispevek k stroškom znaša 3.900 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in drulinske člane, za ostale tisoč tolarjev več. Poleg prevoza z avtobusom in ličnico bo pripravljena dobra popotnica, "ta zelen'" in nagradne igre za popestritev vožnje • izlet bo vodil Andrej Mali. Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 -444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223 - 111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi leleli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Za prijetno počutje na Glasovih izletih v letu 1997 skrbita: ARWAJ PIVOVARNA UNION Šport in rekreacija Škofja Loka, Podlubnik 1c Telefon: 064 622 374,622 461 soriška planina Za računovodska in administrativna dela zaposlimo za nedoločen čas kandidata, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje: • da ima srednjo ali višjo izobrazbo ustrezne smeri • da ima dve leti delovnih izkušenj Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 10 dneh po tej objavi na naslov: Šport in rekreacija, Podlubnik 1c, Škofja Loka. HOKEJSKI KLUB BLED V TEKMOVANJU ZA CONTINENTAL CUP Hokejski klub Bled se je letos v zadnjem trenutku uspel uvrstiti v novo mednarodno tekmovanje "CONTINENTAL CUP", ki ga organizira Mednarodna hokejska zveza kot nadomestilo dosedanjemu tekmovanju, POKAL EVROPSKIH PRVAKOV. Poleg Continental Cupa je sedaj edino tekmovanje, ki ga organizira Mednarodna hokejska zveza evropska liga, kjer zvečine sodelujejo državni prvaki posameznih evropskih držav, vendar pa to ni edini pogoj. Moštva, ki jim Mednarodna hokejska zveza odobri tekmovanje v tej ligi, morajo izpolnjevati tudi številne druge pogoje. Hokejski klub Bled bo v prvem kolu Continental Cupa igral v Szekesfehervarju na Madžarskem od 19. do 21. septembra 1997. Poleg domačega moštva bosta na tem turnirju nastopila še Barcelona FC (Španija) in naše moštvo. Hokejski klub Bled bo svoji dve tekmi igral 20. in 21. septembra 1997. Moštvo, ki se bo iz prvega kroga uvrstilo na prvo mesto, bo tekmovanje nadaljevalo v drugem krogu od 10. do 12. oktobra 1997 v Herningu na Danskem, kjer bodo poleg domačega moštva nastopili še moštvi Reims HC (Francija) in Valereng IH (Norveška). Morebitna zmaga Hokejskega kluba Bled v prvem krogu bi pomenila nastop v drugem in srečanje z nekaterimi vodilnimi evropskimi hokejskimi moštvi. PRODAJA LETNIH VSTOPNIC Izvršni odbor HK Bled je na seji 13. avgusta 1997 določil cene vstopnic za tekmovalno leto 1997 - 1998 za vse tekme Alpske lige in državnega prvenstva. Cene vstopnic so naslednje: * letna - stojišče 19.000,00 SIT * letna - sedež 25.000,00 SIT * stojišče 1.000,00 SIT * sedež 1.500,00 SIT * študentje(-tke) in mladinci(-ke) do 18 let (samo stojišče) 500,00 SIT Prodaja letnih vstopnic je v klubskih prostorih oziroma na prodajnem mestu vstopnic v Hali na Bledu. TEKME ELITNE ALPSKE LIGE -1997 NA BLEDU Hokejski klub Bled bo tudi letos sodeloval v elitni Alpski ligi, v kateri nastopajo poleg dveh slovenskih klubov, Olimpije Hertz in Acroni Jesenice tudi vsi avstrijski prvoligaši. Prijatelje hokeja vabimo, da si ogledajo tekme, ki bodo na Bledu. Program tekem je naslednji: Torek, 16. 9.1997,19.00 uri HK BLED : HK OLIMPIJA Petek, 26. 9.1997,19.00 uri HK BLED : Samina VEU FELDKIRCH Torek, 30. 9.1997,19.00 uri HK BLED: CE WIEN Petek, 3.10.1997,19.00 uri HK BLED : EC KAC Nedelja, 12.10.1997,19.00 uri HK BLED : HK Acroni JESENICE * Nedelja, 19.10.1997,19.00 uri HK BLED: EC Heraklith VSV Nedelja, 26.10.1997,19.00 uri HK BLED : EC GRAZ Nedelja, 16.11.1997,19.00 uri HK BLED : EC Pewag KAPFENBERG * Če se eno od moštev uvrsti v 2. krog tekmovanja za "Celinski pokal", se bo ta tekma igrala 14. 10. 1997. ČLANSKO MOŠTVO HK BLED 1997/1998 h. Priimek in ime Datum rojstva Višina Teža Prejšnji klub GOLMANI 1. Bolta Zvone 18.05.1962 184 95 HK Olimpija 2. Simčič Luka 16.08.1967 175 75 HK Bled 3. —o------------ ---------- Šolar Grega 30.04.1981 176 72 HK Bled-juniorji BRANILCI 1. Beton Aleš 27.12.1979 173 70 HK Bled-juniorji 2. Brodnik Andrej 04.05.1970 187 85 H K Bled 3. Kumar Samo 17.11.1973 180 89 H K Bled 4. Rckelj Gorazd 07.06.1977 188 85 HK Bled 5. Sahraj Valerij 20.05.1965 180 85 HK Bled 6. —o-"-*- SkoFic Uros 21.03.1974 183 88 HK Triglav Kranj 7. Soba Miha 07.05.1975 182 87 HK Triglav Kranj NAPADALCI 1. Gorcnc Marjan 27.02.1964 178 81 HK Bled 2. Karahodžič Edvin 14.06.1975 175 73 HK Bled 3. Kontrec Dejan 23.01.1970 178 73 HK Bled 4. Kopitar Matjaž 06.11.1965 181 90 HK Bled 5. Kos Boštjan 17.03.1976 173 74 HK Olimpija 6. Lepša Matija . 24.02.1978 176 76 HK Olimpija 7. Marinčič Denis 05.03.1978 176 85 HK Olimpija 8. Petho Josef 17.04.1964 182 90 HK Triglav Kranj 9. Smolej Marko 11.06.1968 176 76 HK Bled 10. Vodnjov Matjaž 10.07.1979 180 72 HK Bled-juniorji 11. Zupančič Nik 03.10.1968 188 92 HK Bled TRENER: IA: SAVOLAINEN Kari POMOČNIK TRENE VIDMAR Andrej FIZIOTERAPEVT; TROSHIHIN Vladimir TEHNIČNI POMOČNIK; ŠOLAR Cveto PANORAMA HOKEJSKEGA KLUBA BLED HEI HEI ■ ■.......................................................................^ .... —» IROKO YROKI OB MEW Ob začetku novega tekmovalnega obdobja smo razumljiva najprej dolini zahvalo prijateljem našega kluba, pokroviteljem in poslovnim partnerjem, vsem tistim, ki v klubu aktivno delujejo od tekmovalcev do športnih delavcev in še posebej širšemu okolju, v katerem delujemo, to je Bledu. Ta zahvala je razumljiva, saj se bomo z vsemi tudi v tem tekmovalnem obdobju srečevali in delali in telimo si, da bi sodelovali kar najboljše, tako kot smo zapisali v naslovu - z roko v roki. V letošnjem tekmovalnem obdobju želimo predvsem zagotoviti trdnost kluba, predvsem organizacijsko, doseči kvalitetni vzpon z vrhunskim strokovnjakom, finskim trenerjem Karijem Salovainenom, zagotoviti večjo prisotnost mladih blejskih igralcev v prvem moštvu, zagotoviti dobre priprave vsem državnim reprezentantom v vseh starostnih kategorijah. In kar je še posebej pomembno, združiti vse prijatelje kluba, pa naj si gre za gledalce z Bleda in širšega okolja ali pa poslovne partnerje. Nedvomno je v tem trenutku najpomembneje, da smo v samem klubu združili vse svoje ustvarjalne posobnosti in hotenja in ustvarili enoten in trden kolektiv, ki je morda še pred nekaj meseci bil vprašljiv. Razvoj hokeja na Bledu je zagotovo mogoč le ob združitvi vseh potencialov, tako igralskih kot strokovnih in nenavsezadnje tudi voditeljs-kih. Ta čas je podoba takšna, da zagotavlja uspeh in to bi bilo tudi najpomembnejše za nadaljnji razvoj. Hokejski klub na Bledu ne bo več mogel dolgo živeti brez lastnega tekmovalnega kadra, ki ga je potrebno vzgojiti. Prvi rezultati na tem področju so že doseženi. Ne le da sta dva od boljših mladih igralcev odšla igrati v deželo, kjer je hokej najbolj razvit, v Kanado (Aljoša Javor in Anže Ulčar) tudi v domačem moštvu so se odprla vrata za mlade igralce in že v dosedanjih pripravljalnih tekmah v okviru Poletne lige in Karavanškega pokala sta uspešno nastopala Aleš Beton, Matjaž Vodnjov, Grega Šolar pa se je moštvu pridružil kot tretji vratar. Nedvomno več, kot je bilo mogoče objektivno pričakovati še pred kratkim časom. Ob tem kaže poudariti pomembno sodelovanje Pavleta Kavčiča selektorja in trenerja slO' venskih reprezentanc, ki mu je Hokejstt zveza Slovenije omogočila, da je prav zarw velikega števila reprezentantov, ki delujejo* klubu, lahko pomagal ustvarjati nove temdf delovanja Hokejskega kluba Bled. Skrb za reprezentante v vseh starosti kategorijah je nedvomno pomembna in našega skupnega hotenja, da bodo k"' najbolje pripravljeni za odmeven nastop\Mt svetovnem prvenstvu B skupine v Sloveniji/ prihodnjem letu. Posebno pozornost pa bo Hokejski moral posvetiti problemu, kako pridobi čimveč gledalcev na svoje prireditve. To t možno po našem prepričanju le tako, J bodo igralci igrali kar najbolje in najb°Jj zavzeto ter ustvarjali dobre rezultate, da H klub dobro deloval in tudi tako, da boo° občani Bleda spoznali, da gre za njihov Idm da v njem tekmujejo tekmovalci, ki so b"1 doma vzgojeni in da športni program sodi1 širšo turistično ponudbo, ki je lahko in mo'1 biti za Bled pomembna. Zato velja naš polll vsem Blejcem in prijateljem športa v okolici, da v kar največji meri pridejo na n& prireditve in prepričani smo, da bodo igrajc to znali ceniti in ustvariti povsem druga% razmere na ledeni ploskvi, kot so ^ dosedaj. Zapis ob začetku novega tekmovalfte$i obdobja ne bi bil popoln, če ne bi izre' zahvale gospodu Bahtiarju Bajroviču, maK ager ju in lastniku podjetja Sportina, ^-MEa leta s svojim izjemnim pokrovitelja I vložkom, kot generalni pokrovitelj PrfK\ val, da je klub lahko obstal, da je napredcK in da ima danes pogoje za svoj prihodi razvoj. Sportina ostaja med pokrovih' hkrati pa v svoji politiki odpira Prostor.L novega generalnega pokrovitelja, ki bo prispeval k nadaljnjemu razvoju kluba bo tudi za svojo poslovno politiko lahko ti. storil pomemben korak. Zahvala gre raV$-jivo vsem, ki so s klubom sodelovali. Skratka, v novo tekmovalno obdo® želimo v resnici stopiti z roko v roki, sk^L vsi klubski dejavniki, z vsemi v širšem okoi in nenazadnje z našimi poslovnimi partflef* ki so tudi nadvse pomembni za razvoj. « Janko POPOVA Člansko moštvo HK Bled NAGRADNA Ob premierni objavi Panorame hokejskega kluba Bled v Gorenjskem glasu objavljamo tri vprašanja, ki zahtevajo tn pravilne odgovore in prinašajo tri nagrade. Vprašanja: 1. Kdaj je bil na Bledu ustanovljen hokejski klub Bled? 2. Kje vse je poklicno igral Andrej Vidmar, sedanji pomočnik trenerja članskega moštva? 3. Kateri mladi igralci, ki so igrali na Bledu, igrajo sedaj v Kanadi? IGRA 3X3 Nagrade: 1. Darilo Sportine, sponzorja kluba 2. Darilo villacher biera, sponzorja kluba i 3. Grafika akademskega kiparja Janeza p01^ Pravilne odgovore pošlj ti e do 26. septe01^ 1997 na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 4000 Kranj, kjer bo tudi žrebanje nagraje^ Prejemnike nagrade bomo objavili .v.JTv reniskem glasu, na športni strani lIva naslednji prilogi Panorame hokejskega 1° Bled, ki bo izšla v decembru 1997. PANORAMA HOKEJSKEGA KLUBA BLED B L E D CLAN1 IN VODSTVO MLADIH SELEKCIJ Moštvo dečkov, v preteklem prvenstvu finalisti slovenskega državnega prvenstva MLADI HOKEJISTI ■ ZNANILCI RAZVOJA hvršni odbor mladih selekcij je na svojem sestanku dne 4. septembra 1997, sprejel sklep, ^a mlade selekcije hokejskega kluba Sportina • Bled v novi sezoni 1997 -1998 nastopajo pod novim imenom HOKEJSKI KLUB BLED. Mlade selekcije (mladinci, kadeti, dečki, malčki in hokejska šola) bodo v sezoni 1997-1998 nastopale v Državnem prvenstvu, Alps-*ein pokalu in na različnih mednarodnih turnirjih. Mlade selekcije združujejo 94 mladih hokejistov. Strokovno vodstvo, v katerem so Sašo Košir, vodja in Ivo Jan, Dušan Lazar ter Miha Potočnik zagotavljajo, da se bo z fnladimi selekcijami delalo organizirano in strokovno. Še posebej je pomembno, da sta v tem vodstvu tako sposobna trenerja in nekdaj odlična igralca Ivo Jan in Sašo Košir. V Pfogram strokovnega dela in načrtovanja se °o vključil tudi Kari Savolainen trener, ki bo skupaj s trenerji, ki skrbijo za mlade selekcije sooblikoval razvojni načrt in hkrati v delo teh selekcij prenesel izkušnje iz finskega strokovna dela z mladimi. . Po zagotovilih trenerja Saša Koširja si v košnji sezoni lahko največ obetamo od ^lekcije Dečkov (letnik 1984-1985), ki si bodo prizadevali osvojiti 1. mesto v državnem prvenstvu. Vse mlade selekcije se bodo predstavile na otvoritveni hokejski tekmi članov na Bledu v tekmovanju za Alpski pokal med moštvoma HK Bled - HK Olimpija, ki bo v torek, 16. septembra 1997. Naši najmlajši igralci si zaslužijo vaš obisk in pozornost. *** Vodstvo mladih selekcij bo v mesecu oktobru organiziralo brezplačno šolo drsanja za letnik 1990 in mlajše, ki jo bo vodil trener Sašo Košir sicer vodja strokovnega vodstva mladih selekcij. Vodstvo mladih selekcij se za pomoč in sodelovanje v pretekli sezoni zahvaljuje vsem pokroviteljem, ki so kakorkoli pomagali in omogočili, da so mlade selekcije lahko nastopale, še posebej pa občinam Bled, Bohinj in Radovljica. Takšnega sodelovanja si želimo še v prihodnje, saj si vsi prizadevamo, da bi mladim omogočili kar najboljše pogoje za tekmovanje. Jože CVENKEU MLADINCI Vratarji: Šolar Gregor Branilci: Križnar Ožbej Legat Anže Tome Klemen Zamida Jure Napadalci: Ganter Uroš Gašper Domen Goličič Jure Hiti Rudi Svetina Aleš 1981 Kamna Gorica 1981 Reteče 1981 Bled 1981 Radovljica 1981 Bled 1980 Bled 1980 Bled 1981 Duplje 1980 Bled 1980 Bled Vodja selekcije: Murič Slavko Namestnik: Križnar Miro KADETI Vratarji: Mišic Matej 1983 Jesenice Tanaskovič Matjaž 1983 Radovljica Branilci: Burja Matevž 1983 Bled Kadič Denis 1983 Radovljica Pogačnik Jaka 1982 Jesenice Željan Miha 1983 Bled Napadalci: Berkopec Matjaž 1983 Radovljica Krivec Anže 1983 Bohinjska Bela Manfreda Marjan 1983 Bohinjska Bela Murič Egon 1982 Radovljica Beravs Gašper 1982 Lesce Pogačar Peter 1982 Bled Smolej Igor 1984 Bohinjska Bela Žemva Dejan 1982 Bled Vodja selekcije: Krivec Milan Namestnik: OtoviČ Vojko DEČKI Vratarji: Prime Blaž Svetina Žiga 1985 Podnart 1984 Bled Branilci: Nahtigal Andraž 1984 Papler Anže 1984 Pogačnik Sebastijan 1985 Samardžija Žiga 1985 Svete Žiga 1985 Švegelj Jaka 1985 Bohinjska Bistrica Begunje Radovljica Jesenice Bled Podnart SAVOLAINEN GRE V SLOVENIJO i- , ' (Povzetek iz članka »osnega časopisa Keskisuomalainen, 29. 7. 1997) zan.a7iS^Volainen' trener hokejskega moštva JYP, bo kluhRi Y"vaskylo, ker bo v Sloveniji treniral Hokejski bro Hokejski klub Bled je prejšnjo sezono osvojil nasto medaljo v Državnem prvenstvu in dosegel 11. tli v Elitni alPski ljgi- To sezono se bo udeležil tudi umovanja za Celinski pokal. Usn a/lSaV°lainen Je treniral hokejsko moštvo JYP dve Do a1 sezoni v finski višJi hgi, potem pa deloval kot km01 k trenerJa finske olimpijske reprezentance in 1 glavni trener finske reprezentance na zimski ur»verziadi 97 v Južni Koreji. Sedaj imam po delu z državnimi reprezentancami °volj energije za treniranje. S člani družine sem se Pogovarjal o odhodu v tujino in ko sem dobil ponudbo n°kejskega kluba Bled, sem bil pripravljen na izziv. V Sloveniji bomo najprej igrali v Elitni alpski ligi, z ačetkom 16. septembra, potem pa se v začetku ecembra začne slovensko Državno prvenstvo. Ne vem eJiko o ekipi in kakovostni stopnji slovenskega hokeja, jato moram imeti v sebi nekaj pustolovskega duha. Rad mam naravo Slovencev in mislim, da mi bodo postali Živr Pridobil bom izkusnJe, ki Jm hom imel za vse k veliko bo dela v drugačni kulturi in razmerah, redstavniki Hokejskega kluba Bled ne pričakujejo aKojŠnjih čudežev in vedo, da je uspeh odvisen od pkovosti ekipe. Ni še potrjeno, vendar v klubu govorijo Udi o nekaj tujih igralcih. Mogoče bomo v naslednji ezoni videli prve finske igralce v slovenski ekipi." POKROVITELJI IN POSLOVNI PARTNERJI HOKEJSKEGA KLUBA BLED Generalni pokrovitelj Ekskluzivni pokrovitelji • Pivovarna Villach, Villach, Beljak • Sportina, Bled Pokrovitelji • Alpetour Remont, Labore • Kanja protect, Radovljica • Koli, mednarodna špedicija, Kranj • Penzion Jelka, Pokljuka • R. Tiganj, Ljubljana Poslovni partnerji • Cut, Bled * Gorenjski glas, Kranj * Gostilna Kurej, Bled-Zasip * Hotel Astoria, Bled * Hotel Jelovica, Bled * Hotel Toplice, Bled * Restavracija Okarina, Bled * Restavracija pri Planincu, Bled * Ribja restavracija Tabor, Podtabor * Taverna Sova, Lesce * Opel servis Trobec, Ljubljana * Tiskarna Agenta *** Brez pokroviteljev in poslovnih partnerjev zagotovo ne bi bilo klubskega življenja ali pa bi bilo zelo skromno. Pokrovitelji in poslovni partnerji klubov omogočajo normalno delovanje vsakega športnega društva, hkrati pa tudi zase ustvarjajo nujno in potrebno predstavitveno dejavnost. Zaslužijo posebno pozornost saj je njihovo delovanje ustvarjalno povezano z rezultati, ki jih Športna društva dosegajo. Zato si močno Želimo v krog svojih pokroviteljev in poslovnih partnerjev privabiti še mnoge druge in še posebej generalnega pokrovitelja. Navsezadnje je to tudi velika priložnost za promocijo. Napadalci: Bizjak Ciril 1985 Radovljica Bole Grega 1985 Begunje Hadžisulejmanovič Adnan 1984 Radovljica Jasene Drago . 1984 Jesenice Knific Elvis 1984 Podnart Kralj Jure 1984 Bled Maček Aleš 1985 Podnart Markelj Matej 1984 Radovljica Može Tomaž 1985 Jesenice Pogačar Blaž 1985 Bled Pogačnik Nejc 1984 Jesenice Perhaj Rok 1985 Jesenice Praprotnik Nejc 1985 Podnart RaČič Anže 1985 Jesenice Strašnik Borut 1984 Bohinjska Bela Švegelj Miha 1984 Podnart Vodja selekcije: Markelj Beno Namestnik: Pogačnik Dušan MALČKI Vratarji: Ravnik Klemen 1987 Bohinjska Bela Branilci: Baje Lovro 1986 Lesce Cvenkelj Miha 1986 Radovljica Čeme Andrej 1987 Bled Debeljak Gašper 1987 Kropa Pretnar Simon 1987 Bohinjska Bistrica Rozman Vasja 1987 Lesce Orel Matej 1986 Bohinjska Bela Strahan Luka 1987 Bled Napadalci: Burazin Tadej 1986 Bled Ejup Damir 1987 Bohinjska Bistrica Hlebanja Nejc 1986 Bled Hribljan Grega 1986 Jesenice Jamar Martin 1987 Bohinjska Bela Kralj Uroš 1986 Bohinjska Bistrica Markovič Grega 1987 Lesce Pihler Grega 1987 Lesce Pretnar Klemen 1986 Bohinjska Bela Vodja selekcije: Pretnar Drago Namestnik: Burazin Ljubo ŠOLA Vratarji: Bajrovič Aljoša 1989 Bled Erman Matevž 1988 Žirovnica Branilci: Bassanese Jaka 1988 Bled Bassanese Luka 1990 Bled Blažič Jaka 1990 Bled Černe Ambrož 1990 Bled Hrovat Rok 1990 Kamna Gorica Kavčič Grega 1990 Brezje Lazar Dejan 1988 Bled Leban Matic 1989 Žirovnica Mali Mitja 1990 Lesce Rozman Rok 1988 Brezje Tošič Luka 1988 Lesce Napadalci Ankerst Jaka 1989 Radovljica Geršič Miha 1988 Lesce Goličič Boštjan 1989 Duplje Gregorc Blaž 1990 Bohinjska Bela Jeglič Žiga 1988 Duplje Kaimel Klemen 1989 Bled Korbar Gašper 1991 Bled Kukulj Matej 1989 Bled Mulej Anže 1988 Lesce Perkovič Uroš 1988 Žirovnica Potočnik Martin 1988 Bled Rozman Matija 1988 Brezje Selan Maks 1988 Bohinjska Bistrica Sefič David 1989 Bled Vodnjov Jernej 1989 Bled Vodja selekcije: Perkovič Aleš Namestnik: Selan Blaž Izvršni odbor mladih selekcij je na svojem sestanku 4. septembra 1997 sprejel sklep, da je direktor mladih selekcij Jože Cvenkelj, njegov namestnik Dušan Pogačnik, blagajničarka je Tončka Ferjan. KULTURA UREJA: Lea Mencinger KOROŠKI KULTURNI DNEVI Tržič * Z današnjo otvoritvijo slikarske razstave Gustava Januša z naslovom Odrešene ploskve se v Paviljonu NOB zaključujejo Koroški kulturni dnevi. Prireditev, ki so jo pripravili Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič, Občina Tržič, Mohorjeva založba Celovec in Krščanska kulturna zveza Celovec, se je v sredo začela s koncertom flavtista Christiana Filipiča in kitarista Janeza Gregoriča. Sinoči sta Lenčka Kupper z Vrbe na Koroškem in njen sin Niko Kupper predstavila mladim obiskovalcem svoje pesmi in pravljice. Njun nastop je popestril zaključek mednarodnega knjižnega kviza za otroke in razstavo izdelkov počitniških delavnic. Danes zvečer pa v paviljonu NOB odpirajo likovno razstavo slikarja, pesnika in pedagoga Gustava Gnamuša. Na otvoritvi razstave, ki jo bo odprl predstavnik veleposlaništva Republike Avstrije, bo nastopila tudi harfistka Bronislava Prinčič. EVROPSKA NAGRADA OKTETU SUHA Suha - Danes, v petek, popoldne bodo v Suhi na avstrijskem Koroškem svečano izročili Evropsko nagrado za ljudsko glasbeno umetnost koroškemu Oktetu Suha. Oktet je bil leta 1981 ustanovljen v dvojezični občini Suha; najprej ga je vodil mag. Engelbert Logar, za njim Oto Wutte, zdaj pa ga od leta 1989 vodi prof. Matevž Fabijan iz Kranja. V oktetu pojejo: Pepej Krop, Danilo Katz, Jokej Logar, Pavel Olip, Lenart Katz, Franc Opetnik, Sigi Kolter in Branko Kolter. V dosedanjem delovanju je oktet imel več kot 500 nastopov po Avstriji, Sloveniji, Italiji, na Češkem, v ZDA in drugje. Snemal je za radio in televizijo, tako v Evropi kot v ZDA. Odlično se je odrezal na tekmovanju koroških zborov v Feldkirchnu. Zbor goji ljudsko, narodno in umetno pesem v dvanajstih jezikih, pesmi renesanse in romantike, duhovne pesmi in spiritualne. Doslej so pevci posneli že več kaset in dve zgoščenki. Oktetu bo priznanje, ki ga sklad Alfreda Topferja F.S.V. v Hamburgu vsako leto podeli dvema skupinama iz vzhodne in zahodne Evrope, na slovesnosti v ljudski šoli podelil predsednik kuratorija tega sklada prof. dr. VVolfgang Suppan. • L.M. VABILO NOVIM PEVCEM Kranj - Komorni zbor De Profundis iz Kranja (zborovod-kinja Branka Potočnik) vabi k sodelovanju nove pevce. Vabljeni predvsem pevci, ki že imajo nekaj izkušenj s petjem v zboru. Zbor sestavljajo predvsem mlajši pevci, v njem vlada sproščeno vzdušje, zato ne odlašajte in pokličite po telefonu 064// 242-701 ali 242 -703. FS Sava Kranj gostovala v Braziliji Danes, 12. 9., se na Pungertu, prav na koncu starega dela mesta Kranja pripravlja . vrhunski jazz koncert ob zaključku prireditev "Poletje na Pungertu" in sicer z nastopom Primož Grasič Ojuarteta, ki ga sestavljajo Primož Grašič - kitara, Blaž Jurjevčič - klavir, Ales Avbelj - bas in Ratko Divjak - bobni. Koncert se začne ob 20.30 na prireditvenem prostoru, vstopnine ni. Vljudno vabljeni na Pungert v starem delu Kranja! GORENJSKA POLKA V DEŽELI SAMBE Kranj - Člani Folklorne skupine Sava so že pred dnevi pospravili okoli 300 kilogramov narodnih noš ali 93 kompletov, kolikor so jih vzeli s seboj za dvotedensko bivanje v brazilskem Praia Grande, kjer je v drugi polovici avgusta potekal 11. mednarodni folklorni festival z udeleženci iz 21 držav iz vsega sveta. Slovenski folkloristi so bili na ta festival povabljeni drugič, pred več kot desetletjem je tam prvikrat gostovala celjska Folklorna skupina France Prešeren. V pisani folklorni druščini z vseh celin (manjkala je le Avstralija) so se savski folkloristi zelo dobro znašli. Kot je povedal vodja skupina Zvone Gantar, jih je sprva malce skrbelo, kako bo tamkajšnjemu živahnemu občinstvu všeč v primeri s tamkajšnjimi južnoameriškimi ritmi umirjen slovenski plesni korak in slovenska pesem. Toda občinstvo, ki se je na prireditvenem prostoru na 23 km dolgi peščeni plaži zbiralo ob večerih, je pozorno sledilo slovenskim plesalcem, pevcev in instrumentalistom, zraven so bili tudi tamburaši Bisernice. "Vendar pa smo kmalu ugotovili, da je zanimiva tudi ta naša drugačnost. Ne glede na to, da je bilo treba že prej pripravljene postavitve sproti prilagajati odrom, kjer smo nastopali, je vse teklo brez večjih težav", je povedal Zvone Gantar. "Kot je že navada na folklornih festivalih, ki se odvijajo v okviru mednarodne organizacije CIOF, je bil vsak dan popoldne kak nastop v šoli, v domu upokojencev, v trgovskem središču, celo v banki, zvečer pa na prireditvenem prostoru na obalu tega turističnega mesta z okoli 200.000 prebivalci. Otvoritvenega večera se je udeležilo kar okoli 7000 gledalcev, zaključka pa gotovo še več. Moram pohvaliti vse člane, ki so kar dobro prenašali vročino in vlago ter utrudljive vožnje z avtobusom do kraja nastopa. Za brazilske skupine, na festivalu jih je bilo kar devet, je vse veliko bolj preprosto, saj imajo tamkajšnjemu podnebju prilagojena skromna oblačila, plešejo pa bosi. Ostale skupine, predvsem evropejske, pa imajo kar dosti oblačil na sebi, pa škornje, no, dekleta so bila na slabšem, saj se jim je med hojo po obalnem pesku do odra v čevljih nabiral pesek." Ne samo, da so organizatorji Folkloristi z vsega sveta so v brazilskem Praia Grande posadili drevo miru v mešanico, ki so jo med drugim (nekaj pesti) prinesli v Brazilijo tudi člani FS Sava Kranj. Ker zadnji dve leti niso odprli vrat za sprejem novih plesalcev, pevcev in instrumentalistov, zdaj na stelaj odpirajo vrata za nove Člane. Za vse informacije so na voljo vsak četrtek med 20. in 21. uro na OŠ Lucijan Seljak v Stražišču, kjer tudi sicer dvakrat na teden vadijo. za folkloro, še posebej pa predsednica festivala Helena Lourenco, hvalili tehnično dovršenost, koreografijo tako pri plesnih kot tudi pevskih nastopih, glasbeno spremljavo in drugo. Zato ni čudno, da so kranjsko skupino vedno omenjali med najboljšimi skupinami tega festivala. To pa je vsekakor pomembno, saj vsak tak nastop prinaša vabila tudi na druge podobne mednarodne festivale - pa ne le Folklorni skupini Sava, pač pa tudi drugim slovenskim skupinam. "Naš nastop je bil všeč tudi drugim skupinam, saj smo dobili kar nekaj vabil; na gostovanje so nas povabili v Argentino in v Francijo, morda bo prišlo se kakšno vabilo. Veseli smo, da je lahko pohvalil naš nastop tudi delegat CIOF na tem festivalu dr. Ravnikar, ki je izrazil tudi občudovanje naši prilagodljivosti tako pomembni za včasih res nenavadne razmere za nastopanje. Organizatorjem smo tudi predlagali nekaj sprememb, kar so ljubeznivo sprejeli," je povedal Zvone Gantar, ki ima tako kot večina savskih folkloristov izjemno velike izkušnje tudi z drugih gostovanj po svetu. Potem ko bodo folkloristi stresli še zadnji pesek iz Šol; nov, pospravili noše, ki zda] prihajajo iz čistilnice, bodo morali spomin na izjemno lepo deželo z njenim bogastvom in veliko revščino obenem potisniti vstran. Zdaj ima skupina že druge skrbi. * celoti še ni povsem potegnjena črta pod finančnim delom gostovanja, za katerega so morali iz lastnega žepa dodati kar okoli 40 odstotkov. Na gostovanje so jim pomagal' nekateri sponzorji, še posebej Mestna občina Kranj, ZKO Kranj, ZKO Slovenije, Sava Kranj in drugi. Razen tega pa so se že začele redne vaje, pa tudi nastopi. Jutri, v sobotO) plešejo v Portorožu, kakor jim je povabila prijateljska folklorna skupina iz Avstrije, že ta mesec pa najverjetneje nastopajo tudi v Radencih. Nova sezona pa bo v znamenju priprav na petdesetletnico obstoja Folklorne skupine Sava. Proslavlja'! bodo v letu 1999, za ta jubilej pa bi radi pripravili večinom? nov program. Zamislili so sl povsem nove koreografije i* plesne postavitve, zato jih ČaP sezona trdega dela. Vmes pa še nekaj gostovanj, med drugim tudi na Češkem. • l*8 Mencinger Krekova ljudska igra v Selcih TURŠKI KRIŽ Selca - Na 15 minut od Selc oddaljenem prizorišču ob Selnif hvalili disciplino kranjske folklorne skupine, saj so se vedno točno držali urnika, česar se večina drugih sodelujočih ni, počastili so jih tudi z vabilom, da kot edina skupina zaplešejo na županovem sprejemu za predstavnike sodelujočih skupin. Sploh ne drži, da Slovencem manjka smisla za družabnost in humor - kratek v smeri proti Lajšam bo Kulturno društvo dr. Janez Ev. Kre* nastop na sprejemu so zaklju- iz Se|c jutri v soboto OD 2u.30 uprizorilo Krekovo ljudsko čili s poušter tancom v • „ štirih dejanjih križ. katerega so na splošno veselje _*_* J____| povabili samega župana Praia Grande. Festival v okviru CIOF ni nikoli tekmovalnega značaja, vendar pa se vsaka folklorna skupina izredno potrudi, da pokaže kaj zna. Pri Folklorni skupini Sava so strokovnjaki ZkO km%f - Cfhto kulturni deftvHPtti VPIS V SOLE IN TEČAJE za otroke in odrasle 36 vsebin: (gledališka šola, lutkovna šola, pantomima, mala plesna šola, jazz balet, klasični balet, sodobni ples, video, likovna šola, kitara, fotografija, kreativne delavnice, keramika, klub literatov.-...) Vpis abonmaja SOBOTNE MATINEJE Informacije in vpis: Zveza kulturnih organizacij Kranj, Sejmišče 4, tel.: 221-331, vsakdan od 10. do 17. INFORMATIVNI DAN v soboto, 20.9., od 10. do 12. ure ii takratni Dramska skupj" na se je pod vods vom režise tj. Marjana Kokalj' pogumno loti' predstave, ki ob* ja spomin Dy turške vdore Selško dolino. ^ to še danes sp^ minja znamenj,, t.i. "turški kriz vklesan v skalo bližini Podbrda. V predstavi naj topa petnajst igras cev, skupaj statisti (tudi jeniki) pa jih je M štirideset. Govot1 jo v selškem n» ečju. Na velik6'1, prizorišču, ^ sprejme okoli 5 gledalcev (sedež', parterju in na j. bunah) se bo odv jala igra, kjer Jfl prebivalci doline ] Krek po zgodovinskih virih zaustavili turško četo - ustvaril tekst o takratnem življenju P'j„ Eetsto leti. Krekovo igro, ki so jo prvikrat igrali leta 191^ asneje še 1934, je režiser nekoliko priredil, vključil ve'1 .j glasbe in petja in dodal še nastop turških konjenikov. S k° 0 sodeluje Konjeniški klub Ratitovec. Ozvočnje in glasbe .j opremo je prevzelo podjetje Lipičnik Novo mesto. Veliko . petja vaških deklet, bodo vsako dejanje in tudi med odm0/ V.^ bodo polepšale ljudske pesmi, kakor jih poje Ženski tfl° Sorice. Na citre bo igrala Anica Habjan. 0 Tako veliki prireditvi so priskočili na pomoč tudi se gasilci, ki bodo urejali promet in parkiranje ter ^^el društvo in Aktiv kmečkih žena, ki bo med odmorom p°sK 3|i za prigrizek. Vstopnice po 1000 tolarjev so naprodaj v trS°vL v v Selcih in v Železnikih in na prizorišču. Ponovitve boo°. p nedeljo, 14. septembra, ob 20. uri ter v soboto in nedeljo, ^ ' 21. septembra, ob 20. uri. • Lea Mencinger GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak___ Sedma razstava Slovenski proizvod - Slovenska kakovost in ponovno gorenjski obrtni sejem Bo država po sedmih letih priznala SQ Pomembna spodbuda za oživitev gorenjskega obrtna sejma so priznanja obrtnikov in podjetnikov, ki so jih podelili prvič. Skupščina potrdila predlog stečaja Kroparski Plamen ugasnil Katastrofa za Lipniško dolino, saj bo brez dela ostalo dvesto ljudi Kropa, 11. septembra - še preuranjeno govoriti. "Če Kranj, 11. septembra - V prostorih Gorenjskega sejma so minuli torek odprli sedmo strokovno specializirano razstavo Slovenski proizvod - Slovenska kakovost in 21. Gorenjski obrtni sejem, ki so ga tako po krajši prekinitvi ponovno oživili. 25 podjetjem in obrtnikom so za 41 izdelkov podelili nove znake SQ, podaljšali so jih jih 56 in trenutno je tako veljavnih 223 znakov SQ. Prvič so podelili gorenjske obrtniške nagrade, ki jih je prejelo sedem priznanih obrtnikov oziroma podjetnikov, zanimivo je, da so bili med njimi kar trije mizarji. Prvič so pripravili prodajni stanovanjski sejem, obiskovalce pa je seveda privabljala tradicionalna gobarska razstava. Za določitev kvalitete ni dovolj le kvaliteta sama, temveč je odločilna tudi urejenost okolja, v katerem se izdelek ali storitev pojavlja. Združenje SQ, ki mu prostor daje Gorenjski sejem, že od leta 1991 uveljavlja pojem slovenske kvalitete. Se vedno pa je pri nas moč slišati, da bo red napravil trg, država pa naj se čim manj vmešava. Razviti svet ravna drugače, saj določi točko, do kod in kako se lahko in se mora vmešavati država, ki poskrbi tudi za promocijo lastne kvalitete. Pri nas pogosto tudi slišimo, da nimamo lastne kvalitete in znanja. Kaj pa Litos-trojeve turbine in vodne črpalke? Slovenci imamo tudi lastno kvaliteto in to je pot, po kateri bomo stopili v odgovorne in naporne evropske povezave, je dejal Janez Podobnik, predsednik državnega zbora, ki je slovesno odprl prireditev. Najbolj pa se nam je vtisnil v spomin zaključek njegove misli, saj je praktično obljubil državno podporo gibanju SQ. 'Zavzel se bom, da bi državni zbor storil vse, da bi s pomočjo vladnih institucij določili, kaj je državni interes in kaj je potrebno postoriti v projektu Slovenska kakovost. V predalih je nekaj zaprašenih projektov, naj bo letošnja razstava izziv, da jih obnovimo v dobro slovenskemu gospodarstvu," je dejal Janez Podobnik. Trenutno velja 223 znakov SQ Podobnika obljuba je vsekakor zel6 dobrodošla, navsezadnje ie čas, da se država po sedmih letih odzove. Ljudska modrost pravi, da se po sedmih letih vse spremeni, nemara se bodo za Združenje SQ stvari naposled obrnile le na bolje in °o dobilo ustrezno podporo. Zagnanost iz leta 1991 bledi in se utaplja v poplavi izdelkov iz svetovnih skladišč, Združenje SQ pa si kot prva tovrstna organizacija pri nas še vednp Prizadeva za popularizacijo in prodor slovenskih izdelkov in storitev, navsezadnje tudi zato, ker vedno več turistov sprašuje po slovenski izvirnosti in ustvarjalnosti, je v spremni razstavni katalog Letos so prvič podelili gorenjske obrtniške nagrade, zanimivo je, da so med sedmimi nagrajenci kar trije znani mizarji: Jezeršek, Senk in Ovsenik. Priznanja jim je izročil Janez Podobnik, na našem posnetku je Franc Senk iz Britofa pri Kranju. Foto: J. Kuhar zapisal Franc Ekar, direktor Gorenjskega sejma. Na letošnji razstavi je 37 podjetij in obrtnikov predstavilo več kot sto izdelkov. Trenutno velja 223 znakov SQ, od tega 165 modrih (vsaj polovico domačega materiala ali znanja), 42 zlatih (tudi mednarodni preizkus kakovosti) in 16 zelenih (tudi sistem kakovosti ISO 9000). Ob razstavi so 25 podjetjem in obrtnikom podelili 41 novih znakov SQ, od tega 31 modrih, štiri zlate in šest zelenih. Veljavnost pa so podaljšali 56 znakom SQ. Spet gorenjski obrtni sejem, ki ga poslej spremljajo nagrade Veliko naporov je bilo letos vloženih v oživitev gorenjskega obrtnega sejma, ki se dobro povezuje z razstavo Slovenski proizvod - Slovenska kakovost. Želimo si, da postal resnični sejem gorenjske obrti in da bi veliko izdelkov pridobilo znak SQ, je dejal Marjan Ciperle, predsednik Območne obrtne zbornice Kranj. Sejem še ni tak, kot si želimo, skupaj z obrtniki pa si želimo, da bi se uveljavil, je dejal Jože Hribar, predsednik Združenja podjetnikov Gorenjske. Kot pomembno spodbudo so uvedli nagrade, ki so jih najboljšim gorenjskim obrtnikom in podjetnikom podelili prvič. Pet nagrajencev so določili območne obrtne zbornice (vsaka po enega), dva pa združenje podjetnikov. Zanimivo je, da so letno tradicijo družinske obrti, ki traja že vse od leta 1959. Izdelujejo zelo kvalitetne copate, ženske in mokasine in jesenske čevlje. Zaposlenih je že 14, letni promet znaša 140 milijonov tolarjev, 20 odstotkov ga ustvarijo z izvozom. Iz Šenčurja je bil nagrajen Nikolaj Umnik oziroma Umnikova pekarna, ki letos praznuje 50-letnico obstoja. Nikolaj Umnik je pekarno pred štirinajstimi leti prevzel od svojega očeta. Znana je po dobrem kruhu in drugih pekarskih izdelkih, zato je znana daleč naokrog. V Umnikovi Pekarni je že 13 zaposlenih. Škofjeloška obrtna zbornica je izbrala Karla Jezerska oziroma Mizarstvo Jezeršek s Hotavelj v Poljanski dolini. Z mizarstvom se ukvarja že od leta 1980, najbolj znane so Jezerškove stopnice različnih oblik - ravne, zavite in okrogle, narejene po meri. Izdelujejo jih tudi za tuje kupce, v obratovalnci je že 15 zaposlenih. Radovljiška obrtna zbornica pa se je odločila, da nagrado prejme Krsto Tripič, gostinec iz Bohinjske Bistrice. Z gostinstvom se ukvarja le od leta 1977, je lastnik penziona Tripič s petdesetimi posteljami in 170 sedeži v restavraciji. Zaposlenih ima osem, ponudba je vrhunska in sodobna, ker dosegajo mednarodne standarde, prihajo v penzion Tripič predvsem tuji gostje. Združenje podjetnikov Gorenjske je med nagrajenci kar trije mizarji, vsi pa so izbralo dva nagrajenca odlrfiU so se K nrirnanf in nveliavlieni obrtn ki oziroma z™na kranjska mizarja in sicer za Senka priznam in uveljavljeni obrtniki oziroma podjetniki, ki imajo vse več zaposlenih. Z Jesenic je bil nagrajen Janez Rozman, ki se v Ateljeju Rozman ukvarja s klasičnim in alternativnim sitotiskom, repro studiom, digitalnim izsekovanjem, digitalnim laserskim graviranjem, izdelovanjem folij in sitotiskarske opreme. Doslej je prejel že več priznanj in sicer leta 1995 zlato priznanje na razstavi Ideja in bronasto plaketo na razstavi Eina v Nuernbergu, lani pa bronasto plaketo na razstavi Palexpo v Ženevi in srebrno plaketo na salonu Eureka v Bruslju. Miran Markič iz Tržiča oziroma njegovo podjetje MM-Style je dobil priznanje za usnjeno m tekstilno obutev. Nadaljuje dolgo- m Ovsenika. Tradicija podjetja Šenk Trade iz Britofa sega tja do slavnih mizarjev v Šentvidu pri Ljubljani, v Britofu pa obstaja že 35 let. Šenkova proizvodna tehnologija upošteva visoko-kakovostne in najsodobnejše dizajne in obdelave, posebej izstopajoča je urejenost proizvodnje. Zaposlenih je 45, v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in na Hrvaško izvozijo 15 odstotkov izdelkov. Alojz Ovsenik je prav tako iz Britofa, njegova proizvodnja obsega stavbno pohištvo ter stanovanjsko opremo - vse iz masivnega lesa. Leta 1973 je dobil zlati znak za kvaliteto, njegovi izdelki nosijo znak SO, priznanje je dobil na celjskem sejmu in v Švici. Kar 60 odstotkov izdelkov izvozi v Avsrijo, Nemčijo, Italijo ter na Madžarsko in v Makedonijo. • M. Volčjak Skupščina je v sredo potrdila predlog za stečaj podjetja Plamen, ki ga je dal direktor podjetja Marjan Korin-šek. Kot smo izvedeli, predloga stečaja še niso vložili na sodišče; to naj bi se zgodilo jutri, v petek, ko naj bi direktor Korinšek tudi prišel v podjetje in delavcem razložil situacijo. Od skupno 206 zaposlenih jih je včeraj delalo še 80, ki bodo delali tako dolgo, dokler bodo imeli material in naročila. Kot nam je povedal sekretar sindikata SKEI za Gorenjsko Franci Žaberl, se je v teh dneh pogovarjal tako z direktorjem Korinš bi bilo direktorju verjeti, je stečaj pravzaprav res edina rešitev," pravi Žaberl, vse morebitne variante pa naj bi bile znane v tednu dni. Izvedeli smo tudi, da naj bi napovedana prodaja dela Plamena nemškemu kupcu, za katero bi iztržili 2,5 milijona nemških mark, padla v vodo, saj v koncernu nad tem niso navdušeni. Kakorkoli, direktor Plamena naj bi jutri prišel v podjetje ter delavcem pojasnil situacijo, prav tako pa naj bi se povezal z odvetnikom v Kranju, ki naj bi vložil predlog za stečaj na sodišče. Stečaj Plamena pomeni kom kot tudi direktorjem katastrofo za Lipniško doli-Slovenskih železarn Ume- no, saj je od Plamena pos- kom, ki za podjetje ne vidita več druge možnosti kot stečaj. Kljub temu pa iskrica upanja še tli, saj naj bi direktor Korinšek našel neko možnost, o kateri pa je redno ali neposredno živela večina prebivalcev doline. Nemalo je družin, v katerih bosta delo izgubila oba zakonca, za katere je stečaj še posebej hud udarec. • U. P. V Peku še vedno brez odpravnin Tržič, 11. septembra - Večina od okoli tristo presežnih delavcev tržiškega Peka še vedno ni prejelo odpravnine, čeprav jim ta po zakonu pripada. Predsednik uprave Janez Bedina jim je pred kratkim poslal dopis, v katerem jih vnovič naproša, naj zaradi izredno težkega finančnega položaja podjetja sprejmejo odlog plačila odpravnin še za nekaj mesecev. Začetek obročnega odplačevanja odpravnin so napovedovali za september, saj naj bi bila do tedaj zaključena prva faza finančne sanacije, zlasti sprememba kratkoročnih kreditov v srednjeročne. Ker pa do tega še ni prišlo, ^podjetje še vedno plačuje celotne obresti, zaradi česar imajo težave pri plačevanju dobaviteljev, z zamudo pa izplačujejo tudi plače. Podjetje tako nima denarja za odpravnine, vendar predsednik uprave poudarja, da bo podjetje svojo obveznost vsekakor poravnalo, in sicer vsaj do konca leta. Kot nam je v zvezi s tem povedal predsednik sindikata v podjetju Anton Rozman, skupni znesek zahtevkov delavcev znaša preko 200 milijonov tolarjev, posamezni zaposleni pa naj bi bili upravičeni od pol milijona do poldrugega milijona tolarjev odpravnine. Nekaterim od njih pa je potrpljenje že začelo popuščati in grozijo s sodno potjo in rubežem. V sindikatu upajo, da bo na pomoč pri plačilu odpravnin priskočila tudi država, morda v okviru jamstvenega sklada ali na kakšen drug način. • U. P. Aljoša Tomaž pri krmilu Abanke Kranj, 11. sept. • Nadzorni svet je na včerajšnji seji v poznih popoldanskih urah za novega predsednika uprave Abanke, d.d., Ljubljana imenoval Aljošo Tomaža. Na razpis, ki je bil zaključen pred desetimi dnevi, so se prijavili trije kandidati, ki so ustrezali razpisnim pogojem. Vse tri so povabili na včerajšnjo sejo nadzornega sveta, kjer so osebno predstavili svoj program razvoja banke. Nadzorni svet se je odločil za diplomiranega ekonomista Aljošo Tomaža, ki je bil imenovan za pet let, soglasje k imenovanju pa mora dati še Banka Slovenije. Z delom bo tako začel po pridobitvi tega soglasja, do nastopa nove, tričlanske uprave bo banko vodilo dosedanje vodstvo. Razstavo SQ in gorenjski obrtni sejem je odprl Predsednik državnega zbora Janez Podobnik, ki « J* * zanimanjem ogledal razstavljene izdelke, jvifi smo 8a Pri paviljonu Mirana Markiča iz lrZiča, letošnjega nagrajenca. J. Kuhar Od 12. septembra: nova mazda 626. Več idej na centimeter. Večja varnost / dvojno ameriško zračno blazino, stranskimi zračnimi blazinami, ABS, klimatsko napravo in varnostno celico, novim sistemom zaščite pred udarci pri trčenju. Velika raznolikost ter popolnoma nov prostorski koncept. In še mnogo vež /a manj denarja: novo mazdo 626 dobite že od 34.990 DEM. PRI VAŠEM TRGOVCU Z VOZILI MAZDA N&S d.o.o. Finžgarjeva 15, 1215 Medvode tel.: 061/612 224 fax: 061/613 272 www.n-s.si_ DANE/ JE PETEK; 12. /EPTEMBRA! POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Za regionalni razvoj letos 2,9 milijarde tolarjev sredstev Odseljevanje ljudi z demografsko ogroženih območij se je ustavilo, gospodarskih uspehov pa še ni Kranj, 11. septembra - Za regionalni razvoj bo naša država letos namenila 2,9 milijarde tolarjev sredstev, kar znaša en promil bruto domačega proizvoda. Od te vsote bo 1,3 milijarde tolarjev prispeval proračun, 1,6 milijarde pa se bo nateklo iz naslova privatizacijskih kupnin, je povedal minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senj ur na torkovi novinarski konferenci, namenjeni problematiki regionalnega razvoja Slovenije. Minister Senjur je med drugim izpostavil problem določanja demografsko ogroženih območij. Trenutno namreč demografsko ogrožena območja določajo na osnovi naselij, kar pa ni ustrezno, vprašljivi pa so postali tudi kriteriji za njihovo določanje. Zato so na ministrstvu že pripravili predlog zakona o skladnejšem regionalnem razvoju (ta čaka na drugo branje v parlamentu), ki bo nanovo opredelil osnovno teritorialno enoto, na osnovi katere bodo določali demografsko ogrožena območja. V njem bodo natančneje opredeljeni tudi kriteriji za določanje, katera regija je gospodarsko, in ne le demografsko ogrožena. Po novem bomo namesto dosedanjih demografsko ogroženih območij imeli vsaj tri tipe območij, in sicer razvojno šibka, razvojno nestabilna ter obmejna območja. Zakon predvideva tudi večjo koordiniranost pri dodeljevanju državne pomoči, saj trenutno ni natančnega pregleda, kam se sredstva usmerjajo. Večino sredstev namenijo sofinanciranju razvojnih programov ter projektov gospodarske infrastrukture v regijah. Že v kratkem bo ministrstvo pripravilo razpis, s pomočjo katerega bo zbralo potrebe in želje, tako da bodo takoj po sprejemu proračuna sredstva lahko začeli razdeljevati. Del pomoči se v regije preliva tudi pred Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeelja, ki ima sedež v Ribnici. Lani je sklad preko razpisa podelil 800 milijonov tolarjev sredstev, na letošnjem razpisu pa bodo razdelili 1,2 milijarde tolarjev ugodnih posojil in poroštev. Zanimanje je bilo sicer petkrat večje od razpoložljivih sredstev. Od skupno 601 zaprošenih vlog jih je bilo z Gorenjske le enajst, sredstva pa so odobrili sedmim gorenjskim prosilcem v skupni vrednosti dobrih 37 milijonov tolarjev. In kako uspešna je bila regionalna politika naše države doslej? Minister Senjur je ocenil, da uspeh lahko merimo le z demografskimi kazalci, ki kažejo, da se je odliv prebivalstva z demografsko ogroženih območij vsaj zaustavil. Toda v prihodnje se bo treba preusmeriti v gospodarski vidik, tako da bi uspešnost regionalne politike lahko merili tudi z ekonomskimi kazalci, je Še poudaril. • U. P. AVTO KADIVEC, Šenčur 064/411-573 KUPIŠ LANTRO - DOBIŠ še GORSKO KOLO MODEL '97 1000 DEM POPUSTA NOVO MODEL '98 v PRODAJI HYUNDAI-jev KREDIT T+5 % STARO ZA NOVO SUPER PONUDBA RABLJENIH VOZIL Tel.: 064/411-860 non-stop FORD ESCORT1.3 CITROEN AX GOLF JGLD S GOLF JXB 1.3 R-19TS R-9 GTL SUBARU LEGACY SUBARU JUSTY SUBARU JUSTY LADA NIVA HYUNDAI ACCENT HYUNDAI LANTRA 6.500 7.500 3.500 7.500 7.800 4.900 93 13.800 88 4.900 2.900 4.900 96 16.900 92 11.200 I. 92 I. 84 I. 89 I. 89 I. 89 I. 86 I. 92 HITRE SERVISNE, KLEPARSKE IN UŽARSKE STORITVE Strokovna razprava o samozaposlovanju na podeželju Brezposelni na podeželju imajo številne možnosti, le vidijo jih ne Svetal zgled je škofjeloški, kjer se je 25 Alplesovih presežnih delavcev povezalo v mrežo in se lotilo izdelovanja kmečkega pohištva Kranj, 11. septembra - Na ministrstvu za delo so v torek pripravili strokovno razpravo o samozaposlovanju na podeželju, ki so se je udeležili predstavniki ministrstev za gospodarske dejavnosti, znanost in tehnologijo, kmetijstvo ter šolstvo in republiškega zavoda za zaposlovanje. Udeleženci so skušali najti odgovor na vprašanje, katere se ovire, ki preprečujejo večje samoza-poslovanje na podeželju. Med brezposelnimi v Sloveniji je posebej veliko ljudi s podeželja, ki imajo nizko stopnjo izobrazbe, večina od njih pa sodi v kategorijo trajno brezposelnih. Gre zlasti za polkmete in ljudi z mešanih kmetij, ki so v preteklosti odhajali na delo v mesta, zaradi stagnacije v industriji pa se zdaj vračajo v kmečko okolje. Država sicer že od leta 1991 vodi politiko samozaposlovanja, vendar je ta bolj prilagojena urbanim območjem, medtem ko za podeželje ni najbolj ustrezna, so poudarili udeleženci razprave. V program se namreč vključuje zelo malo brezposelnih oseb s podeželja, saj po podatkih predstavljajo le 15 odstotkov vseh. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, je skušala razkriti raziskava, v katero so vključili brezposelne osebe s podeželja v Prekmurju, kjer je ta problematika najbolj pereča. Osebe, vključene v raziskavo, so skušali informirati in motivirati za razkrivanje podjetniških priložnosti v podeželskem okolju ter jih usposobiti za razvoj tradicionalnih dejavnosti. Ljudje se ne zavedajo podjetniških pri- ložnosti, so poudarili snovalci raziskave, zato je v njih treba spodbuditi podjetniško razmišljanje. Priložnosti se denimo kažejo v alternativnih oblikah kmetijske proizvodnje, oživljanju tradicionalnih dejavnosti. V Prekmurju so brezposelne usposabljali za program keramike, jih spodbudili k izdelovanju tradicionalnih izdelkov iz šibja, slamja in ličja, lesa, volne in lana, za domačo predelavo hrane... Podobno je mogoče motivirati brezposelne z ostalih kmečkih področij v Sloveniji, so poudarili. Ob tem pa so udeleženci opozorili tudi na nekatere probleme, ki ovirajo večje samozaposlo-vanje na podeželju, zlasti problem registracije dopolnilne dejavnosti ter probleme s področja kmečkega zavarovanja, ki jih bo v prihodnje treba rešiti. Na strokovni razpravi so posebej izpostavili škofjeloški primer, ko je 25 kmetov, ki so postali tehnološki presežki v Alplesu, s pomočjo občine izoblikovalo mrežo malih gospodarskih enot, ki izdelujejo kmečko pohištvo. To je bleščeč primer, kako je mogoče tudi brezposelne osebe s podeželja, ki nimajo možnosti zaposlitve v industriji, motivirati za delo in jih koristno uporabiti, so poudarili. S takšnim pristopom bi tudi drugod lahko ustvarili podjetniška jedra, ki bi postala center razvoja podeželja. Tudi kmetijski minister Ciril Smrkolj, ki je bil med udeleženci razprave, je menil, da je prav regionalni razvoj gibalo celotnega razvoja, preko razvoja regij pa se odpirajo neizmerne možnosti za delo. • U. P. VOZNIKI POZOR! Počasi se bliža zima, zato priporočamo PR0TIK0R0ZIJSK0 ZAŠČITO vozil s kanadskim oljem KROVVN, ki ga ne prepovedujejo proizvajalci vozil, saj ne poškoduje originalnih zaščit, obenem pa ohranja vozila varna. Zaščito opravimo v dobri uri. Naročila in informacije: TRI KRONE, d.o.o,, Godešič 53, Šk. Loka, tel.: 064/631.-497, Jakšič center, Ljubljana 061/274-475, AS Srebotnik, Šentjanž pri Dravogradu 0602/85-355. V septembru s prinesenim oglasom priznamo 10 % POPUSTA. d.d. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ JUTRI, V SOBOTO, 13.9* 1997, MED 9. IN 16, URO odpiramo vrata jesenskih radosti v salonu RENAULT Program za otroke: • razgovori in reševanje testov na temo varnost v prometu • spretnostne vožnje z električnimi avtomobili RENAULT in gorskimi kolesi • bogate nagrade za najboljše in najsrečnejše • program za odrasle • predstavitev novosti pri vozilih RENAULT • testne vožnje • cenitev rabljenih vozil • ogled podjetja Alpetour Remont zato* se jutri, v soboto, 13. 9., med 9. in 16. uro vidimo v Alpetour Remontu Kranj IRfiSjBQi4438 sam ^3^,0907505 MEŠETAR Odkupne cene goved V Kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj veljajo za klavno živino od 29. avgusta dalje nove odkupne cene, ki so od prejšnjih višje od pet do šest odstotkov. Plačilni rok je 30 dni- Plačilni Ocena Odkupna cena (v sit/kg) za meso razred *biki do *telice, prvesn. *krave od 30 mes. 2 let in junci do do 5 let, biki nad 30 mes. 24 in voli nad nad 30 mes. I. E2,E3 508,00 477,50 352,50 II. E1,E4,U2,U3 485,50 436,00 321,50 III. E5,U1,U4,R2,R3 449,50 415,00 306,50 IV U5,R1,R4,02,03 375,50 353,00 260,50 v. R5,01,04 331,50 311,50 230,00 VI. 05,P1,P2,P3,P4,P5 265,00 249,00 183,50 Plačilni Ocena razred Odkupna cena (v sit/kg) za meso * krave nad pet let I. E1,E2,E3 II. E4,U1,U2,U3 III. E5,U4,R1,R2,R3 IV. U5.R4.01,02,03 V. R5,04 VI. 05,P1,P2,P3,P4,P5 264,00 241,00 230,00 195,00 172,00 138,00 Za prašiče velja cena, za kakršno se kupec in prodajalec dogovorita. Polovica denarja za podpore v kmetijski pridelavi Če bo državni zbor potrdil vladni predlog letošnjega proračuna, bo kmetijstvo dobilo za svoje potrebe 23,8 milijarde tolarjev, kar je 41 odstotkov več kot lani. Največ denarja naj bi namenili za podpore v kmetijski pridelavi (11,5 milijarde tolarjev) ter za plače in materialne stroške ministrstva ter dotacije javnim zavodom in ustanovam (4,6 milijarde tolarjev)-Republiška veterinarska uprava naj bi dobila nekaj več kot tri milijarde tolarjev, uprava za pospeševanje kmetijstva približno poldrugo milijardo, kmetijski inšpektorat pa 572 milijonov tolarjev. Za dotacije in plačila storitev javnim zavodom naj bi namenili dobro milijardo tolarjev, za agromelioracije, namakanje in izsuševanje 540 milijonov tolarjev, za različne subvencije in transferje pa 109 milijonov tolarjev. 3,8 milijarde tolarjev ali približno tretjino denarja, ki je v proračunu predviden za podpore v kmetijski pridelavi, naj bi porabili za podpore v živinoreji, za skupne namene 4,3 milijarde, za obnovo, nego in varstvo gozdov ter za gozdarstvo 803 miHj°ne tolarjev, za odpravo posledic po naravnih nesrečah pa mal° manj kot 400 milijonov tolarjev. PEUGEOT AVTO}]USA KAVOIO UGODNO: P 106 od 1380.000,00 SIT NOVO: P 306 BREAK IN PARTNER NA ZALOGI: P 406 BREAK /N TOVORNA VOZ/IA B0XW NUDIMO KOMPUJNO SIRVISMHJl MILJE 45 PRI KRANJU, tel.,fax: 064/431-142 Pnevi odprtih vrat -od 11. do 13. 9. "brezplačni prev. pregledi "brezplačno pranje vozil "testne vožnje "ugodnosti ob nakupu (potovarije vDisnevland) (M:064/4ž> 00 ll) V petek 12. septembra zabavni program igra "PUO SONJA IN JOŽE" ^ s--'-- ^ PRESA d.o.o. Cerklje [rjmui* POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Cisti računi £l?nj> septembra - Zveza potrošnikov Slovenije nadaljuje z akcijo 'Cisti računi" in napoveduje, da se bo v drugi polovici septembra sestala z bankami, ki so vključene v Združenje bank Slovenije. Zveza potrošnikov Slovenije srečanje z bankami, članicami Združenja bank Slovenije, napoveduje v času od 22. do 24. septembra. Sprva je bilo namreč predvideno že v začetku septembra, vendar je odbor za poslovanje z občani pri Združenju bank prosil za preložitev, hkrati pa sklenil, da z ZPS sodelujejo le nekatere banke, ki zastopajo interese vseh bank. ZPS je pobudo za srečanje dala že večkrat, po prvem opozorilu v začetku junija je dobila pojasnilo, da je način ^računa obresti stvar banke in njenih komitentov. ZPS želi z akcijo "Čisti računi", ki jo je začela pred tremi noseči, jasno določiti pravila igre in omejiti proste razlage o skupnem znesku, ki so ga posojilojemalci dolžni plačati. Vse Pogosteje se namreč obračajo na ZPS in zahtevajo zaščito pred previsoki odplačili posojil ter preračun korektnosti njihovega odplačevanja. Na ZPS so zato razvili model za ugotavljanje pravilnosti vodenja posojil v naših bankah. Pri tem so glavna težava bančni računovodski postopki vodenja posojil oziroma naČin, kako banke razporejajo obračunane terjatve na račun spreminjanja glavnice in obresti. ZPS želi preprečiti, da bi banke °a račun preohlapno določene revalorizacijske ureditve na plečih Posojilojemalcev kovale dobiček. Projekt "Čisti računi" je nastal v sodelovanju z nemško potrošniško organizacijo, financira pa ga nemška vlada. Na pobudo ZPS je guverner Banke Slovenije trance Arhar v obširnem pismu odgovoril, da se zavzema za enotna pravila igre in sicer za poračun anuitet dvakrat letno ali eelo za mesečno prilagajanje. Z ministrstva za finance pa so sporočili, da tehnika izračunavanja anuitet za dolgoročna potrošniška posojila ne sodi v njihovo pristojnost. ZPS proučuje tudi britanske izkušnje, njeni sodelavci so te dni na obisku pri bančnem ombudsmanu, bančnem združenju za področje kreditiranja potrošnikov in uradu za prosto trgovanje. Obisk je del projekta, ki ga financira Know How Fund iz Velike Britanije NLB v prvem polletju dobiček Kranj, septembra - Nova Ljubljanska banka je v letošnjih prvih šestih mesecih uspešno poslovala, dobiček pred obdavčitvijo je znašal 4,1 milijarde tolarjev in je bil na ravni načrtovanega. V letošnjem prvem polletju je Nova Ljubljanska banka dosegla 524,2 milijarde tolarjev bilančne vsote in s tem ohranila 27-odstotni tržni delež. Trajni kapital banke se je povečla na 41,7 milijarde tolarjev oziroma za 16 odstotkov, jamstveni kapital pa na na 23,5 milijarde tolarjev oziroma za 13 odstotkov. Kapitalska ustrezno presega zakonsko določeno za približno 4 odstotke, kar pomeni, da je NLB varna banka. Tudi v skupino NLB, d.d., povezane banke in podjetja so v letošnjem prvem polletju poslovali uspešno in presegli večini zastavljenih ciljev. Polletni rezultati poslovanja so zelo ugodni, saj dobiček pred obdavčitvijo znaša 4,1 milijarde tolarjev in je na ravni načrtovanega. Tudi drugi kazalci uspešnosti poslovanja so zelo spodbudni in potrjujejo vodilni položaj banke v slovenskem finančnem prostoru, pravi predsednik uprave Marko Voljč. Tako NKB beleži enega največjih donosov na kapital, ki je kar 16-odstoten, stroški na zaposlenega pa so med najnižjimi. K temu je potrebno dodati, da je NLB poslovala z dobičkom, čeprav je v letošnjem prvem polletju dvakrat znižala obrestne mere za posojila. Največji tržni delež je zadržala na področju plačilnega prometa s tujino, ki je bil 21-odstoten. V korespondenčno mrežo ima vključenih 1.300 bank, kontokorentne odnose pa ima z 221 bankami po svetu. Doma je poslovno mrežo razširila na Dolenjsko in Gorenjsko, poslovalnice je odprla v Luciji, Ormožu in v Žalcu. Nove storitve je uvedla pri kartičnem in čekovnem poslovanju ter pri poslovanju prek interrieta, telefonska banka Teledom je dobila 11. tisočega uporabnika. rKOUKO JE VREDEN TOIAR -, Nižie obrestne mere v GB M1 in četrti turistični zbornik ■'■*-JW UUI vOli IV lllvl V ¥ Vfli^ Kranj, septembra - Nacionalno turistično združenj je izdalo K«nj, septembra-Goreniska banka je po znižanju obrestnih tretji zbornik Academia Turistka, četrtega bodo v drugi mer »o ______™:s„i„nhradnp mprp t» nninviri «Piiti»mhr:i nredstavili na srečanju v Portorožu. mer za potrošniška posojila znižala tudi obrestne mere za Posojila, ki so jih najeli obrtniki. Gorenjska banka je s 1. banka je znižala obrestno maržo septembrom znižala obrestne in nove obrestne mere so v rnere posojilojemalcem, ki so v nekaterih primerih nižje tudi za Preteklih letih po precej višjih štiri odstotne točke. Hkrati je f"-^Min letin po precej visjin stin oasiome iu<;k.c. nnau Jt iwpuuiutjuiuiiiui obrestnih merah najeli potroš- Gorenjska banka za obrtnike turistične ponudbe polovici septembra predstavili na srečanju v Portorožu. Tretji zbornik prinaša referate s tretje mednarodne konference o turističnih tržiščih po letu 2000, ki ga je Nacionalno turistično združenje novembra lani pripravili v Mokricah. Objavljenih je 15 referatov, ki vsebujejo zanimive napovedi na področju turizma, dodan je izvedbeni načrt trženja slovenske KRANJ, 1 1. 9.19')7 MENJALNICA MAKUFNVTRODAINI |NAKUHODAIN1 1 DEM Ti ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 93,30 94,50 AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 93,60 EROS(Stafi Mayr). Kranj 93,30 GORENJSKA BANKA (vse enote) 92,95 HRANILNICA ION, d.d.Kranj 93,90 HKS Vigred Medvode 94,00 HIDA-tržnica Ljubljana 94,10 HRAM ROŽICE Mengeš 93,80 IURIKA Jesenice 93,60 INVEST Škofja Loka 93,65 LEMA Kranj 93,80 LJUDSKA BANKA d.d., Lj 93,50 MIKELStražJŠČe 93,70 NEPOS(Sk. Loka, Trata) 94,00 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 94,00 PBS d.d. (na vseh poštah) 90,40 PRIMUS Medvode 93,80 ROBSON Mengeš 93,60 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 93] 70 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 93,00 SLOVENUATURtST Boh. Bistrica 92,95 SLOVENIJATURIST Jesenice 93,50 SZKB Blag. mesto Žiri 93,00 ŠUM Kranj TALON ŽeLpostajt, Tnta, Škloka, Zg. m* 93,90 TENTOURS Domžale 93,30 TROPICAL Kamnik -Bakovr* 94,10 UBK Šk. Loka 93,30 WILFAN JESS^tCEsupemtarket UNION VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič povnttmnfju 93,50 94,30 94,10 94,40 94,30 94,30 94,80 94,25 94,15 9440 94,30 94J0 94,20 94,50 94,40 94,50 93,65 94,40 94,10 94J0 94,15 94,25 94,05 94& 94,20 94,30 94,50 13,20 13,43 741-220 811-039 13,10 13,60 9,49 9,70 13,25 12,94 13,30 13,13 13,30 13,30 13,23 13,31 13,24 13,22 13J5 13,30 13J6 11,40 13,25 13,28 13,25 13,18 12,94 13,22 13,00 211-339 13,28 13,38 13,30 13,55 13,30 13,38 13,22 13,42 8*2*9* 360-260 714-013 53-816 13,15 13,41 13,40 13,40 13,35 13,40 13,38 13,40 13,36 13,39 13,36 13,46 13,38 13,40 13,57 13,30 13,40 13,35 13,39 13,37 13,36 13,35 9,30 9,40 9,14 9,60 9,40 9,65 9,60 9,45 9,58 9,50 9,49 9,55 9,60 9,63 8,40 9,40 9,53 9,50 9,45 9,14 9,46 9,30 9,60 9,50 9,60 9,45 9,80 9,65 10,05 9,65 9,70 9,69 9,75 9,65 9,69 9,70 9,72 9,70 9,75 9,92 9,65 9,65 9,65 9,70 9,64 9,65 10,03 9,75 9,80 9,69 9,72 9,43 9,73 Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,10 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih niška in stanovanjska posojila. S 5. septembrom je znižala tudi obrestne mere za nova Potrošniška posojila, ki jih tako lahko dobite že po 7,5-odstotni obrestni meri, še Vedno pa seveda prištejejo temeljno obrestno mero. Tolikšna obrestna mera velja za posojila, ki jih vrnete v pol leta. Najdaljša odplačilna doba za potrošniško posojilo pa je Pri Gorenjski banki zdaj štiri leta, za avtomobile pa pet let. Z 10. septembrom je Gorenjca banka znižala tudi obrestne mere za posojila samostojnim Podjetnikom oziroma obrtnikom. Znižanje velja za posojila, skrajšala in poenostavila postopek za pridobitev posojila. Za drugo polovico septembra pa najavljajo tudi znižanje obrestnih mer za nova stanovanjska posojila. Četrti zbornik bo posvečen 70-letnici prof. dr. Janeza Planine oziroma njegovemu 37-letnemu pedagoškemu dela na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, s katerim je slovenski turitični misli vtisnil pomemben pečat. Predstavili ga bodo na srečanju, ki bo 25. in 26. septembra potekalo v Portorožu na temo "aktualna znanstvena turistična misel". Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel. .064/704-040 P.E. TRŽIČ Met Veletekstil tel.:53-816 ki so jih najeli v preteklih letih, GLASBENA ŠOLA1 Tomšičeva 36, KRANJ picujemo ueenec za šolsko leto 1997/9|v«aJ," i, ucu i obM, 11 alIANO, FRANCAIS duhova 11,4260 Bled, teUtax:064/741 780 H iTpUu/e v tečaje,: angleihga, "e^ikega, đakjcmkesja, l!^4keqa u Ipamkega jezika ... VšoTdan odTdolITreT" ni-inprijave na: teiyfax:741-780 STANOVANJSKI SKLAD DELAVCEV.V OBRTI KRANJ 20, RAZPIS ZA DELAVCE ZAPOSLENE PRI SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH ■ OBRTNIKIH na območju Območne obrtne zbornice Kranj, iz sredstev za leto 1996/1997 1. Razpisana vrednost stanovanjskih posojil je 20.000.000 sit. Posojija se razdelijo na osnovi izdelave prednostnih list prijavljenih prosilcev v skladu s "Pravilnikom o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v obrti -Kranj". Oglede stanovanjskih razmer prosilca in objekta v gradnji bo, po predhodnem pismenem obvestilu, opravila stanovanjska komisija sklada. Prednostne liste se izdeiajo posebej za nakup stanovanja, posebej za novogradnjo, ter posebej za adaptacije, rekonstrukcije in revitalizacije. 2. Pogoji vračanja posojila: - Obrestna mera je določena v višini temeljne obrestne mere (inflacije), kot jo določa "Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obrsti in temeljni obrestni meri, Ur. ist RS 45/95", ki jo objavlja Banka Slovenije in 1 % realne letne obrestne mere. Začetna anuiteta posojil 20. razpisa se izračuna na osnovi predvidene 9 % letne inflacije (T) za leto 1997 + 1 % realnih letnih obresti.Začetna izračunana anuiteta velja za dobo petih let. Po preteku petletnega obdobja bo sklad izdelal poračun višje ali nižje inflacije in na novo določil dobo vračanja posojil. V primeru izrednega povečanja inflacije, se mesečne anuitete prilagodijo preračunu temeljne obrestne mere (inflacije) v preteklem letu še pred potekom petih let. - Najdaljša doba vračanja je deset let in najnižja anuiteta je 10.000 sit mesečno. Vračanje posojila se kasneje lahko prilagaja spremenjenim ekonomskim razmeram prosilca, tako da se anuitete povečujejo. 3. Informacije in sprejemanje vlog: Stanovanjski sklad delavcev v obrti - Kranj, Slovenski trg 3, Kranj, Delavski dom (vhod nad menjalnico VVilfan), v prvem nadstropju. Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 14.30 ure sreda od 9. do 16.30 ure, (tel. 064 224 560) od 12. septembra 1997 do vključno 26. septembra 1997 Celoten tekst razpisa je objavljen v prostorih Stanovanjskega sklada, Slovenski trg 3, Kranj in v prostorih Območne obrtne zbornice Kranj, Likozarjeva 1. Kranj, 9. septembra 1997 predsednik skupščine: Milan Gašperšič l.r. Gorenjska borzno posredniška družba d.d Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija Tel.: +386 064 361-300, 361-301 Fax: +386 064 211-889 • nakup in prodaja vrednostnih papirjev • prenosi lastništva delnic v KDD • odkup delnic iz privatizacije, tudi delnic skladov • upravljanje s finančnim premoženjem strank • izjemna priložnost za nakup delnic serije B "VARNOST, STROKOVNOST, DONOSNOST" CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? (26. del) Prednosti in slabosti vlaganja v vrednostne papirje Prednosti: - velika izbira zaradi različnih vrst vrednostnih papirjev - višji donosi v primerjavi z drugimi naložbami - možnost vplivanja na uspešnost naložbe, preizkus podjetnosti vlagatelja - visoka likvidnost naložbe (denar se praviloma dobi v 2 dneh od prodaje) - tranparentnost (ves čas vemo, kje, v katerem podjetju je naloženo premoženje) - nadzor nad nadložbami v vrednostne papirje je večji kot npr. nad naložbami v nepremičnine in drage kamne (manjša možnost prevar) - svetovanje strokovnjakov Slabosti: - običajno je tveganje večje, ni pa nujno - naložba v vrednostne papirje je običajno povezana z dodatnimi stroški (provizije) - nekateri vrednostni papirji slabo izpolnjujejo načela varnosti, rentabilnosti, likvidnosti - potrebujemo več znanja in izkušenj, zahtevajo stalno aktivnost - inflacija pri obveznicah s fiksno obrestno mero ne ohranja njihove vrednosti Naložbe glede na donosnost in tveganje 6£> /z ZL opcue OSEBNI POPTFEU INVESTICIJSKI SKLAD OBVEZNICE KOMSRCUU.M ZAPISI BLAGAJNIŠKI j ZAI'lSI . y II p p TJ ZZL HHANILN6 VLOGE NEPREMIČNINI: U p li TVEGANJE Vabimo vas da nam vprašanja na naslovno temo pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas PFRTIFIKATI DELNICE Zoisova 1, 4000 Kranj. Lahko pa nas pokličete tudi po telefonu vsak torekTin petek od 14.00 do 14.30 ure na telefon 064/361-300 ali 064/360-600. Ani Klemenčič, borzna posrednica KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Že? nekdaj so umno kmetovali Da se krava ne bi debelila "vsled lastne lenobe"! Ko na raznih posvetovanjih in shodih poslušamo kmetijske strokovnjake in kmete, se nam včasih zdi, kot da se je umno kmetovanje v slovenskih krajih začelo šele v zadnjih letih. No, resnica je vendarle drugačna! Da so le nekdaj umno kmetovali in tudi marsikaj vedeli o iivini, le strokovni jezik je bil nekoliko drugačen od sedanjega, dokazujejo tudi živinorejski nasveti Antona Pevca, ki so bili pred 77 leti objavljeni v Koledarju Jugoslovanske kmečke zveze, na nedeljski govedorejski razstavi v Poljanah pa jih je zbranim "osvežil" Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. Anton Pevec je 1920. leta svetoval kmetom: "Krava, ki od narave ni prejela talenta do "mlečnega razpoloženja", bo le s težavo in trudom in le malokdaj postala dobra mlekarica. Krava pri gobcu molze, toda le, ako ima v sebi podedovano ali priučeno mlečno razpoloženje... Krmi vsako kravo individualno, po zasluženju. Kdor krmi vso živino enako, je podoben gospodarju, ki plačuje vsem delavcem enako, lenuhom prav toliko kakor pridnim, izučenemu mizarju prav toliko kot navadnemu dninarju. Kravi, ki največ molze, krmi največ in najboljše; kravi, ki manj molze, krmi manj, ker ni prav nič potreba, da bi se vsled lastne lenobe debelila na tvoje stroške; krave, ki so vsled brejosti odstavile, krmi pičlo, ker manj rejene živali težje oteletijo." No, jal Danes bi kmetijski strokovnjak bržkone (učeno) zapisal: "Krmi vsako kravo glede na njene genetske oz. mlečne sposobnosti! Čimprej nabavi računalniško vodene krmilnike, s katerimi boš lahko avtomatsko uravnaval dodajanje krmil...!" • CZ. JELOVICA lesna industrija, d.d. 4220 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Zaradi povečanega obsega dela v OBRATU PREDDVOR vabimo k sodelovanju MIZARJE (lahko tudi drugega ustreznega poklica z veseljem do dela v lesarski stroki) Ponudbe pošljite na naslov JELOVICA, d.d., Kidričeva 58, Kadrovska slubža, 4220 Škofja Loka. Dodatne informacije dobite po telefonu 064 61-30 int. 236. ODDAJA TRGOVINSKEGA LOKALA V GORENJI VASI V NAJEM ZA FRANŠIZNO DEJAVNOST Lokal prodajalne Železnina, Gorenja vas 9, notranja in zunanja površina: 946 m2, cena mesečnega najema: 6 DEM/m2. Pogoji: - status pravne osebe - opravljanje dejavnosti trgovine na drobno z obstoječim prodajnim programom prodajalne oz. Merkur, d. d. - ohranitev Merkurjeve celostne podobe in tehnologije trženja - nabavljanje trgovskega blaga v Merkur, d. d. - sklenitev najemne in franšizne pogodbe za dobo 5 let Najemnina: - vključuje najemnino za poslovni prostor in opremo ter prispevek za stavbno zemljišče - ne vključuje stroškov ogrevanja, električne energije, vode, odvoza smeti in morebitnih drugih stroškov poslovanja Prednost bodo imeli ponudniki, ki bodo prevzeli zaposlene v prodajalni. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: MERKUR - trgovina in storitve, d. d. Koroška c. 1, 4501 Kranj PE Javna skladišča Dodatne informacije po telefonu: 064 266 500. Prizadevanja za zaščito slovenske govedoreje in porabnikov Jej slovensko meso, da veš, kaj ješ! Združenje govedorejcev Slovenije se prizadeva za uveljavitev zaščitne znamke Goveje meso iz naše dežele, s katero naj bi spodbudili prodajo doma prirejenega mesa in zaščitili domačega porabnika. Groblje pri Domžalah - Združenje je v torek na novinarski konferenci predstavilo probleme v slovenski govedoreji, še zlasti pri pitanju živine, prizadevanja za uveljavitev nacionalne zaščitne znamke za slovensko meso in mleko ter za njune izdelke ter reklamno izobraževalni zloženki Goveje meso iz naše dežele in Mleko z naših domačij, s katerima naj bi v Sloveniji pospešili prodajo domačega mleka, mesa in izdelkov. Kot je povedal predsednik združenja, kmet Ciril Zaplotnik z Letenc pri Goricah, so razmere v slovenski govedoreji še naprej zelo slabe. Spitana živina ostaja v hlevih in jo je težko prodati, prodaja in poraba mesa se je (predvsem zaradi pojava t.i. bolezni norih krav v nekaterih državah Evrope) tudi pri nas zmanjšala do 30 odstotkov, odkupne cene živine so se znižale (v mesnicah so se celo dvignile), tržni red pri mesu se ne spoštuje (plačilni roki za odkupljeno živino so do pol leta)... Opuščanje govedoreje je prvi korak k zaraščanju Ob tem, ko so rejci, ki se ukvarjajo s pitanjem govedi, na robu preživetja, se tudi zanimanje za privez telet za nadaljnjo rejo zmanjšuje. Dobri poznavalci razmer v govedoreji ocenjujejo, da bo v Sloveniji začelo primanjkovati klavne živine, še predno se bodo razmere uredile. Stalež goved se je od 1991. do 1995. leta zmanjšal s 533 na 477 isoč ali približno za desetino, število krav in telic za sedem odstotkov. Opuščanje govedoreje pomeni prvi korak k zaraščanju, ki dobiva vse večje razsežnosti. Dovolj pove že podatek, da se je v petih letih (1991-95) površina gozdov v Sloveniji po uradnih statističnih podatkih povečala skoraj za 82 tisoč hektarjev ali za dobrih osem odstotkov. Podeželje se iz leta v leto bolj prazni, ne kateri predeli postajajo goščave. Vsi ne označujejo izvora mesa V razmerah, ko nenadzorovan uvoz mesa konkurira domačemu in ga izpodriva, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na zahtevo Združenja govedorejcev Slovenije že lani izdalo uredbo, ki določa, da mora biti meso na prodajnih policah razvrščeno in označeno glede na vrsto, kategorijo in državo izvora. Vsi mesarji oz. trgovci uredbe ne spoštujejo in c- naravi mesa ne označujejo, ali je iz Slovenije ali iz druge države. Ker neurejen trg z mesom dobro izkoriščajo trgovci in klavna industrija, posledice pa občutijo tako kmetje kot porabniki mesa, je združenje predlagalo zaščito slovenske govedoreje in porabnikov z uveljavitvijo zaščitne znamke "Goveje meso iz naše dežele". Zaščitno znamko naj bi uveljavila agencija ali podobna ustanova, ki bi jo ustanovilo ministrstvo skupaj s kmetijsko gozdarsko zbornico, poslovnim združenjem za prehrano in združenjem govedorejcev. Denar naj bi zagotovili vsi, rejci pa predlagajo, da bi svoj delež pokrili z denarjem, ki se od vsakega prodanega litra mleka zbira v državnem proračunu. Za pripravo zaščitne znamke naj bi uporabili izkušnje iz sosedne Avstrije, ki je ob včlanitvi Avstrije v Evropsko zvezo z zaščitnimi znamkami še posebej spodbujala državljane h kupovanju domačega mesa, mleka in njunih izdelkov. Izkušnje naše sosede kažejo, da bo za uveljavitev zaščitne znamke treba enotno označiti vse govedo v Sloveniji, pripraviti register rejcev pitanja govedi, zagotoviti nadzor v prireji, predelavi in trgovini in ponuditi porabnikom le kakovostno in zdravstveno neoporečno meso. Zaščitna znamka, ki bi jo lahko dopolnjevali tudi z znakom kakovosti, bila pa bi tudi osnova za vse blagovne znamke (Pohorje beef, Meso s Kozjanskega, Zlato zrno itd.), bi bila koristna za rejca in porabnika: prvemu bi zagotavljala boljše prodajne možnosti, drugemu kakovostno meso znanega porekla. Če si večina v Sloveniji želi, da bi končno le uredili trg z govejim mesom, pa nekaterim to za zdaj še ustreza. Ob tem, ko je legalni uvoz dokaj skromen, še vedno precej mesa pride v Slovenijo nenadzorovano; klavna industrija pa ima glede na našo prirejo goved tudi prevelike zmogljivosti. Odprta dlan z obdelano pokrajino in zdravo živino V pripravah na uveljavitev zaščitne znamke v slovenski govedoreji je združenje govedorejcev s pomočjo ministrstva in deloma tudi s podporo občin Ljubljana in Domžale izdalo Jve reklamno izobraževalni zloženki - Goveje meso iz naše dežele in Mleko z naših domačij. Zloženka o mesu ponuja "v naravi, pod soncem in oblaki" odprto dlan z lepo obdelano slovensko pokrajino, po kateri se pase domača, "z ljubeznijo vzrejena" živina. Sestra Ven-delina lic je posebej za zloženko prispevala dva recepta iz sveže teletine in govedine slovenskega porekla. Zloženka o mleku je namenjena predvsem otrokom oz. spreminjanju prehranskih navad, ki kažejo, da Slovenija po porabi mleka na prebivalca še močno zaostaja za evropsko razvitimi državami. • C-Zaplotnik Odpravljanje posledic v poškodovanih gozdovih Več denarja za sanacijo žledoloma Slovenska vlada je za gozdove na območju Slovenije namenila iz proračunskih rezerv državnega proračuna je pričakovati, da bodo Kranj • V kranjskem zavodu za gozdove ob tem poudarjajo, da to ni odškodnina za poškodovani les, ampak pomoč lastnikom gozdov pri odpravi posledic žledoloma, predvsem pa spodbuda za pravilno in pravočasno sanacijo poškodovanega gozda. Denar, ki ga je vlada namenila iz proračunske rezerve, je namenjen za gradnjo in obnovo gozdnih vlak na prizadetih območjih, za pokrivanje višjih stroškov poseka in spravila lesa, za dela gozdne higiene (pospravilo polomljenih vrhov iglavcev) ter za vsa dela in materiale, ki so potrebni pri obnovi poškodovanega gozda. Pri gradnji in obnovi gozdnih vlak dela glede na izdelane normative sofinancirajo 40-odstotno, pogoj pa je, da vlako strasirajo delavci zavo- da. Povsod, kjer je poškodovano več kot 20 odstotkov lesa, višje stroške izdelave lesa krijejo 50-odstotno. Višina zneska je odvisna od normativa za posek, običajno pa to znese od 300 do 500 tolarjev za kubični meter. Ker je žledolom na območju kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije močno prizadel gozdove in s tem tudi veliko število lastnikov, jim v zavodu svetujejo, da dobro izkoristijo jesen in da v tem času čimveč poškodovanega lesa spravijo iz gozda; po končanem delu pa naj obvestijo področnega gozdarja, da bo ta dela prevzel in obračunal. Pohiteti velja tudi zato, ker ni znano, koliko denarja bo prihodnje leto še na razpolago za sanacijo. V zavodu ocenjujejo, da sanacija za kranjske območne enote Zavoda za gozdov^ 76 milijonov tolarjev. Na osnovi predlog3 končno dodeljena sredstva še višja. zdaj dobro poteka in da so pravljanjem posledic v p0^0' nekateri lastniki v to vložili dovanih gozdovih še nis° veliko truda. Obenem pa začeli, da ob strokovni po^.0 pozivajo vse, ki doslej z od- či zavoda to čimprej naredi)0 Uveljavljanje državne podpore za ureditev pašnikov Kmetje naj se oglasijo v kmetijski svetovalni službi Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo 10 prehrano je pred kratkim objavilo "javni razpis z3 dodelitev subvencije za spodbujanje usposabljanja pašnikov". Po razpisu je zadnji rok za uveljavljanje državne podpore 30. september, iz gorenjske kmetijske svetovalne službe pa so sporočili, da naj se kmetje, ki bodo zaprosi'1 za podporo, oglasijo pri svetovalcih vsaj do 22. septenibra: Razpis namreč določa, da načrt pašnika s tehnični«*1* rešitvami, popisom del in materiala, opisom tehnologij® paše ter skico pašnika na mapni kopiji v merilu 1: 2»° izdela kmetijska svetovalna služba. • C.Z. Nova pisanja zgodovine A/fczrko Jenšterle, zunanji sodelavec Trenutki našega vsakdana Ne me basat F*eter Čolnar, zunanji sodelavec PREJELI SMO V nedeljo bomo v Novi Gorici na osrednji državni slovesnosti obeležili enega najpomembnejših dogodkov iz naše zgodovine. Mineva namreč 50 let, odkar je bila Primorska priključena Sloveniji. Slavje pa bo letos nabito Z neko posebno dodatno energijo. Najprej je to sama častitljiva obletnica petih desetletij, (oda takoj za tem je treba omeniti splošno vzdušje, ki vlada predvsem na italijanski strani meje, kjer obstajajo politične sile, ki si na moč prizadevajo na novo zapisati medvojno in povojno evropsko zgodovino. O tem, da je Italija verjetno naša najbolj neprijetna soseda ni treba izgubljati besed. Slovenci v zamejstvu se že dolga leta borijo za svoje osnovne pravice in lahko samo sanjajo o Položaju, ki ga ima recimo italijanska skupnost pri nas, na čelu s svojim stalnim predstavnikom v parlamentu. V mednarodnih odnosih Pogosto poudarjajo, da so manjšine mostovi med državami in narodi, toda resnici na ljubo je treba dodati, da so največkrat predmet spora, saj v velikem številu držav prior-izirajo homogenost in enona-eionalnost, da o pojavih rQsne nestrpnosti sploh ne Sovorimo. . Evropska zgodovina nam je bolj ali manj poznana, po drugi svetovni vojni je bilo tudi povsem jasno rečeno, kdo je bil agresor in kateri narodi so bili napadeni. Doslej se je vedelo tudi, kdo je bil tisti, ki je podpiral nacistično Nemčijo. Toda v zadnjem času je vse več poskusov Prevrednotenja zgodovine in '° Je mogoče opaziti tudi v 'foliji. Zadnje dni so se časopisi na veliko razpisali o sPornem filmu Porzus. Ne Pozabimo tudi, da Italijani vsake toliko časa na dan Povlečejo fojbe, pri katerih Povojna jugoslovanska oblast res ni imela ravno čistih rok. Vojne so pač od nekdaj krvave in nepoštene za vse, ki v njih sodelujejo. Pred dnevi je recimo eden ■ od hrvaških skesancev javno razodel grozodejstva, ki so jih Hrvati počeli nad Srbi. Vojne pač niso humane, saj v njih za to žal ni prostora. Toda navzlic vsemu temu zgodovina na koncu vendarle razsodi, kdo je bil začetnik in predvsem agresor in to se je zgodilo tudi po drugi svetovni vojni. S padcem berlinskega zidu pa so vsi nekdanji agresorji začeli z nekakšnim prevrednotenjem zgodovine, ki naj bi opravičilo njihova dejanja, zanimivo pri tem je, da je recimo celo mednarodna komisija, ki je v Strasbourgu proučevala slovensko kulturno politiko, med drugim ugotovila, kako je naša država pred časom popustila italijanskim pritiskom in začela sama spreminjati svojo dosedanjo zgodovino. Nenadoma se nam dogaja, da se moramo braniti, ker smo bili na strani zaveznikov. O tem, da so tudi partizani pobijali nasprotnike tako ali tako nikoli ni bilo dvoma, prednost Slovenije pa je v tem, da so predvsem naši intelektualci že v času bivšega enostrankarskega sistema konstantno načenjali tabu teme in s tem čistili tudi splošno narodno vest. Zaradi njihovih dejanj se je spreminjala tudi sama politika, kar je na koncu pripeljalo do izstopa iz Jugoslavije. Petdesetletnica priključitve Primorske je velik dogodek, ob njem pa ne bi smeli pozabiti na to, da že vsak laik iz zemljevida sveta lahko vidi, kako so nekoč svetovni politiki Slovencem odrezali pomembno strateško točko Trst in z njim velik del ozmelja, na katerem še danes prebivalci vztrajajo pri slovenski govorici. Pravijo, da je pol resnice laž. Ne vem, če je v času razbohotenih tožb politikov proti novinarjem pametno govoriti o laži? V Času, ko služijo nekateri denarce s tožbami pravzaprav tudi na račun njim nevšečnih slovničnih izražanj, se menda laži ne reče več laž, ampak neresnica. Tako so besede sfrnikolali naši modri pravniki. Torej ne vem, ali je v slovenskem pravnem novoreku sedaj pol resnice laž ali gre za neresnico. Ker tega ne vem in ne želim biti tudi zaradi nepravilno uporabljene pravniške slovnice predmet zaslužka komurkoli, ne bom trdil, da je pol resnice laž, ampak samo, da tako pravijo ali pa vsaj to, da so tako nekoč pravili. Pred dnevi sem slišal na radiu, da je generalni sekretar ZN Kofi Anan pisal našemu predseniku vlade dr. Drnovšku. Spraševal ga je, kaj meni (ne vem ali on ali Slovenija - saj ne more biti velike razlike) o reorganizaciji Združenih narodov. Sveta nebesa! Ljudje božji, se zavedate, kaj to pomeni!? Medtem ko nekateri ženemo svojo negatovno pritlehtno politikantstvo, sprašujejo dr. Drnovška o tem, kako naj bo organizirana najpomembnejša organizacija na svetu! Le kako si je Slovenija zaslužila tolikšno priznanje, da uživa takšen sloves v svetu!? Na radiu so povedali, da zato, ker naj bi postala članica Varnostnega sveta OZN in se zanima za novo organiziranje svetovne organizacije. Vseeno: prav Slovenijo oziroma njenega predsednika vlade so vprašali, kako naj bo organiziran svet! Morda pa je spoštovani gospod Kofi Anan o tem povprašal še koga drugega in ne samo predsednika vlade države, ki si Želi postati nestalna članica Varnostnega sveta? Kaj pa če je vprašal tudi sedanje članice Varnostnega sveta? Morda pa je vprašal vse države, ki želijo postati članice Varnostnega sveta? Morda pa je šlo za navadno razmnoženo pismo, ki ga je poslal vsem članicam Organizacije združenih narodov...? Zakaj pa so potem po radiu rekli, da je poslal generalni sekretar OZN pismo predsedniku naše vlade dr. Drnovšku? Ja seveda - zato, ker ga je res! Druga polovica vesti, ki je pač niso povedali, pa je verjetno, da je poslal takšno pismo vsem članicam združenih narodov. Ali gre potem za laž, oziroma neresnico? Ob takšnem dogodku ostane človeku nekako v megleni podzavesti, da je bil v bližnji preteklosti naš predsednik vlade obdarjen že z veliko podobnimi sporočili. Med drugim naj bi bil v času predvolilne kampanje tudi kandidat za generalnega sekretarja OZN.(?) Gospodu predsedniku vlade so pisali ali telefonirali že skoraj vsi predsedniki držav tega sveta. (Onostranstvo ima v zakupu predsednik države.) Ko smo se potegovali za Nato in se še nekako upirali italijanskemu diktatu, mu je moralo zelo mučno neprestano ob telefonu. Saj ni mogla uslužbenka zadolžena za stike z javnostjo, odpravljati predsednike ZDA, Italije, Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Luksemburga, Švedske, Španije, Portugalske, Grčije, Turčije in kdo ve koga še, ki so nam izražali svojo podporo in izredno občudovanje. Ob radijskih in časopisnih poročilih, se moramo vprašati, v kakšni gneči se mora znajti naš predsednik šele ob priložnosti, ko se sreča več predsednikov držav, naprimer ob zasedanju Generalne skupščine OZN! Takrat poročajo, da se je srečal s skoraj vsakim predsednikom na svetu. Gre tudi tu za pol resnice? Da "se je srečal" lahko namreč pomeni, da je bil z njimi v zaupnem pogovoru, lahko pa tudi, da se je mimogrede srečal na hodniku ali pa tudi, ko so skupaj sedeli v dvorani generalne skupščine. Je ria njivah takšne informacijske iznajdljivosti zrasla tista "zgodba o uspehu" najuspešnejše tranzicijske države v Evropi, ki smo jo morali dolgo poslušati? Vsi naj bi nas podpirali, ves svet občudoval... Potem pa se je našel nek slovenski nadebudnež in s sprejem na zid zapisal: DOST MAM, NE ME BASAT... Politična maša Ko je g. nadškof dr. F. Rode na Brezjah z zavajajočo kler-ofundamentalistično dogmatiko popljuval Slovenijo in njeno ustavo, hkrati pa, skoraj v isti sapi, prisegal pokorščino in poslušnost tujemu državnemu poglavarju in tuji državi, je bilo pričakovati, da bo s tem svojim dejanjem povzročil neodobravanje in tudi burne proteste pri veliki večini Slovencev, tudi vernih. Saj za to svojevrstno "jani-čarstvo" na pragu 21. stoletja, po petdesetletnih prizadevanjih za strpnost in humanizacijo medsebojnih človeških odnosov, kaj drugega tudi ne zasluži. Nadškof bi moral vedeti, moral bi se hočeš nočeš zavedati, da so časi, ko so bile Slovenke prisiljene rojevati pankrte in Polikarpe, že davno minili in da take "prenove", ki nas peha in vrača v obdobja izpred 60. let, v obdobja pred drugo svetovno vojno, Slovenija in Slovenci ne potrebujemo. Zato ni sprejemljivo, ni pošteno, da se tem bolj ali manj burnim odzivom na vsiljevano vračanje, pripisuje in očita nekulturo, sovraštvo do vere, ter povzročanje medsebojne nestrpnosti in skrega-nosti. Vzrok za tako stanje, in tako stanje je dejansko vedno bolj prisotno, ni v odzivih ljudi, ki se z vsiljevanjem neživljenjskih, klerikalnih dogem ne strinjajo, ampak v netaktnih in pogromaških nastopih cerkvene avtoritete, to je v nadškofu samem. Zato bi vse posameznike, ki se v zagovor nadškofovih dejanj navzemajo njegovih pogromaških metod z očitki na preteklo enoumje vprašal, alj se zavedajo tega, da s tem dejansko vzpostavljajo drugo, diametralno nasprotno enoumje, ki je, zgodovinsko dokazano, še bolj nečloveško in krvavo, kot se pripisuje enoumju zadnjih petdeset let. Za nadškofa kot predstavnika Vatikana je to, kot izgleda, nepomembno, saj se vatikanska cerkev po 300 - 500 letih opraviči za svoje zablode, zmote in zločinska dejanja. Za nas, ki živimo sedanje življenje in nebesa, posebej rezervirana za uboge v duhu ne pridejo v poštev, pa to ne more in ne sme biti vseeno. Meni osebno bi bila bolj všeč "nebesa" sedaj in na zemlji in prepričan sem, da si to tudi želi velika večina Slovencev. Klerikalno enoumje pa to zagotovo ne dopušča. Pa lep pozdrav! Kristijan Perko Pritožba krajanov Lesc Pred približno tremi leti je podjetnik Janko Štraus iz Sela pri Bledu 43 A kupil parcelo kmetijskega zemljišča v izmeri približno 3000 m.2 v Boštjanovi ulici v Lescah. Na parceli je odstranil vrhnjo plast zemlje in jo nato utrdil, tako da je postala primerna kot deponija gradbenega materiala. Podjetnikova osnovna dejavnost je urejanje okolic stanovanjskih objektov. Zato deponijo uporablja kot začasno mesto za shranjevanje predvsem peska. Pesek (ali kaj drugega) kupi, ga izto-vori na deponijo in ko ga lahko proda, ga naloži ter odpelje: po potrebi se pesek med tem časom tudi preseje. Ni treba posebej razlagati, da je ta dejavnost zelo hrupna in prašna. Deponija je sredi stanovanjskih hiš in dvema najbližjima se nakladač ali tovornjak včasih približa le na 10 m. Ena od teh hiš je zvočno popolnoma neizolira-na, ima lesene stene, štirje njeni stanovalci imajo nočno službo. Skoraj vsak dan pa njihov zaslužen počitek glasno prekine Štrausova mehanizacija. Dostop do deponije je načelno mogoč s treh smeri. Iz smeri Verige je prometni znak prepovedan promet za vsa vozila, z ostalih dveh pa stoji prometni znak prepovedan promet za vsa vozila, ki so težja od 3,5 tone. Prazen tovornjak tehta približno 7 ton. Poleg tega, da Janko Štraus ignorira prometne znake, ne upošteva niti osnovnih pravil fair - playja, kar se tiče delovnega časa. Načelno so stroji lahko aktivni kadarkoli: ob nedeljah (letos 2 x), ob sobotah, (običajno, tudi popoldan), celo noč (letos 1 x), ob 5. uri zjutraj, navadno pa od 7. do 19. ure. Da ne bo nesporazuma: ne trdimo, da dela z nakladačem in tovornjaki 12 ur dnevno - v povpreč- Nadaljevanje na 28. strani 183 Sabina USODE Piše: Milena Miklavčič Sabina pozna veliko zgodb o srečnih in nesrečnih ljudeh. Najbolj so ji pri srcu tisti, ki kljub najrazličnejšim oviram znajo poiskati srečo in jo potem tudi uživati. Nekateri se sploh ne zavedajo, da je malokomu z "rožicami postlano". Najbolj so se ji smilili tisti zakonci, ki niso mogli imeti otrok. Včasih Je komu prisluhnila in šele potem spoznala vso trageidjo, ki se je skrivala za "pozlačenim" pročeljem: Ljudje so velikokrat govorili, Češ poglej jih, vsega imajo zadosti, ona pa je vedela, da bi dali vse, da bi v njihovem domu zajokal otrok. "Poznala sem ženo, ki tega bremena ni več rnogla zdržati. Z možem sta imela hišo, vikend, dobro službo... vse. Počasi, ne da bi vedela kdaj, je začela piti. Sprva ni nihče °Pazil, preprosto so vsi zatiskali oči. Predramili so se šele, potem ko je bilo prepozno.. ." Kako ste ji pomagali Sabina? "Veliko sva delali pri beguncih. Tam se je nekako našla. Nekaj časa sta z možem imela Ce}o neko družino pod svojo streho. Toda v njen ni bilo več nobene prave moči, da bi še vztrajala. Danes je ni več... in kdaj pa kdaj imam občutek krivde, da sem se ji izneverila..." Pogovor je nato nanesle na to, koliko se lahko neki povsem tuj človek vtika v drugo Življenje. Sabina je trdila, da le toliko, kolikor kdo hoče odpreti vrata. In nič več. "S starimi ljudmi, ki jiz zapušča spomin, je najtežje. Zgodilo se mi je že, da so me obdolžili kraje. Da sem jim pobrala še spodnje hlače in podobno. To so težke stvari, posebno še, Če ostali domači ne pridejo dovolj pogosto blizu, da bi videli, kako je bolezen že napredovala. Tudi na policijo sem se že morala iti zagovarjat, pa se me, na srečo, poznali, in ustrezno ukrepali," je malce trpko razlagala Sabina. Kljub nekaterim nevšečnostim ji ni nikoli zmanjkalo poguma. Zaupala je vase, v tiste dobre stvari, ki jih je lahko dala drugim. To je vsakič gnalo naprej. "Dve zimi nazaj sem skoraj vsak dan rinila v breg. Gazila sem sneg, ker sem obljubila neki mamki, da jo bom negovala, da ji ne bo potrebno iti v dom. Ti bi morala videti mojega 'moža, kako je bil besen name. Celo otroka je "našuntal", da sta me poklicala in mi jih "napela". Toda staremu norcu je bolj težko pamet solit! Včasih sem pri mamki tudi prespala in ko sem se vračala v dolino, sem se počutila, kot bi imela perutnice." Kaj pa vaša bolezen, invalidnost? Vprašanje je padlo kar samo od sebe. "Tudi sama sem se spraševala, toda pravega odgovora še danes ne poznam. Bolečine so se pojavile le takrat, ko sem čemela doma in lenarila in nisem imela kaj početi, ha, ha, ha!!!" Peljali sva se čez polja in mimogrede mi je omenila, da je pri tem in tem kmetu nekoč pobirala kormpir, da ima oni tam dobra jabolka in da se pri tisti hiši tam na koncu vasi, veliko prepirajo in to predvsem zaradi "ta mlade"; ki je "živ hudič". "Ljudje ponavadi dolžimo "ta stare", če je v hiši špetir. Pa ni zmeraj tako. Ta, o kateri ti govorim, jih ima za ušesi! Vse bi rada pokomandirala. Ker je ne ubogajo, jim da vetra! Meni se smilita otroka, ker rasteta brez spoštovanja do starih staršev. To se bo enkrat vsem pošteno maščevalo! Ne more se vendar v neki hiši čez noč vse spremeniti samo zato, ker si to želi "ta mlada". Vsak mora malo popustiti, pa gre!" Žal mi jc bilo, da sva zapeljali v Borisovo ulico. Veselila sem se že, da ga bom presenetila. Potihem me je zanimalo, kako si bosta všeč... Ko sva stopili iz avta, je bila Sabina spet vesela in nasmejana, kot da med vožnjo ne bi razpredali o samih žalostnih stvareh, ki se nam pripetijo v življenju. Z razširjenimi rokami je objela Borisa in mu stisnila v naročje darila, ki jih je prinesla s seboj. Fant je bil malo v zadregi, toda Sabina mu je že pripovedovala, kam vse ga bo peljala in kaj vse bosta videla. Veni sapi mu je govorila, da mu pri njej ne bo nikoli dolgčas (to lahko tudi sama potrdim!!) In medtem ko smo v kuhinji pili kavo, se je iz Borisove sobe slišal prešeren smeh. "Tale tvoja znanka jih pa ima za ušesi!" se je namuzil Borisov oče. Toda v očeh se mu je videlo, da mu sinov smeh dobro dene. Sabini je uspelo pregovoriti Borisa, da ga je vsak dan vozila na "teren". Spodbujala ga je, da je telovadil in hkrati tolažila starša, da otroku zaradi tega ne bo nič hudega. (Zinki in Metodu se je Boris zelo smilil, ker ga je pri telovadbi vse zelo bolelo.) Prišla je nevsiljivo, a hkrati kot vihar. Borisov oče mi je po telefonu zaupal, da se je kar malo "šoniral". Vsi smo se potem smejali na ta račun. Toliko, zaenkrat, o Sabini. Prepričana sem, da jo bom na svojih življenjskih poteh še lahko srečala. Sedaj sem vesela, da jo poznam. Toda ni edina, ki želi pomagati drugim. Podobno čutijo še mnogi drugi: neka neimenovana gospa s Sovodnja, Mateja iz Radovljice, Ivanka iz Kranja, Marija iz Škofje Loke... Toda, na žalost, niso vsi taki kot Boris, ki je sprejel Sabinino pomoč. Drugi se v svoji bolečini zakrkncjo in zaprejo vase... ali pa se jim je življenje preprosto izteklo... Zmeraj pa, ko se spomnim na Sabino in na vse tiste, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč, mi je toplo pri srcu, ker si morda (malce domišljavo!?) mislim, da se je lahko tudi ob usodah drugih, marsikomu med nami zganilo v prsih. Preveč jih je, ki čakajo na eno samo lepo besedo, da bi še lahko hodili naokoli z zaprtimi očmi. Nadaljevanje s 27. strani ju je to okoli 3 ure. Vendar je dejstvo, da se je tudi to le zgodilo, ter da se dejavnost iz leta v leto širi. Iz povedanega bi moralo biti jasno razvidno, da podjetnik Janko Štraus ne bi mogel priti do potrebnih dovoljenj po legalni poti. Bolj verjetno je, da teh dovoljenj nima. Ko je KS Lesce sredi maja s tem seznanila Upravo inšpekcijskih slulb v Radovljici, je priblilno po mesecu in pol prišlo do nekoliko nenavadne situacije (ali pa tudi ne?): inšpekcija za okolje je ugotovila, da ta primer ni v njeni pristojnosti, ampak je verjetno zanj odgovorna urbanistična inšpekcija. Po drugi strani pa je urbanistična inšpekcija Sr. Bitnje 70, Žabnica d.o.o. razpisuje prosto delovno mesto 1. ELEKTROINŽENIR Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas Pogoji: - ustrezna strokovna izobrazba - 5 let delovnih izkušenj - aktivno znanje nemškega jezika - vozniški izpit B kategorije - poznavanje dela z računalnikom v okolju Windows 95 2. ELEKTROTEHNIK ENERGETIK - POSLOVODJA Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Pogoji: - ustrezna strokovna izobrazba - 5 let delovnih izkušenj - pasivno znanje nemškega jezika - vozniški izpit B kategorije - poznavanje dela z računalnikom v okolju VVindovvs 95 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. AVTOSERVIS AMBROZ LAHOVCE POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL anan UGODNA PONUDBA VOZIL IZ ZALOGE: ♦ UNO 1.0 ♦ PUNTO 55 S 3V ♦ PUNTO 75 SX 5V ♦ PUNTO 85 ELX ♦ BRAVO 1.4 SX ♦ MAREA 1.6 SX ♦ SCUDO COMBI 12.490 DEM 14.890 DEM 18.960 DEM 19.990 DEM 22.460 DEM 26.990 DEM 29.715 DEM ZELO UGODNO BRAVA 1.4 SX ' 19.990 DEM letnik '96, centralno zaklepanje, servo volan, radioaparat, elek. pomik stekel, elek. pomična streha, ABS zavore, AIR BAG voznik in sopotnik Prodam BMW 318is CUPB 1.94 "LAHOVCE 40" Prodam CLI01.4 RT 1.97 karamboliran "LAHOVČE 40' UGODNI KREDITNI POGOJI DO 5 LET MENJAVA STARO ZA NOVO prodaja crvlomobilov: 064/421-141,servis in trgovina: 064/421-021 ugotovila, da primer prav tako ni v njeni pristojnosti in poprosila za strokovno mnenje na višjo instanco v Ljubljano. In tako zadeva stoji le dobra dva meseca. Zato spodaj podpisani krajani zahtevamo: 1. Da se takoj ugotovi, katera inšpekcija je pristojna za reševanje tega problema. 2. Da ta inšpekcijska slulba primer prouči prednostno. 3. Če to ni samo stvar inšekcijskih slulb, naj se ugotovi, kdo bi še utegnil biti pristojen za to zadevo. Za začasno obdobje reševanja zadeve zahtevamo: 4. a) Takojšen dogovor z Jankom Štrausom glede bolj kulturnega delovnega časa.b) Prepoved dovoza novega materiala (to je celo sam obljubil, a le naslednji dan pozabil). c) Prepoved izredno hrupnega strojnega sejanja. Podpisi v urednišvu Odprto pismo Lokalna skupnost skladno z veljavno zakonodajo ureja in omogoča uveljavljanje skupnih interesov in potreb svojih občanov. Definicij je več, so raznolike, nobena pa v celoti ne opredeljuje dejavnosti občin v celoti, ker le-te niso dovolj stimulativne, oziroma je posamezen interes telko identificirati. Zakonodajalec je opredelil občino po obsegu, vsebino pa je prepustil lastnemu znanju in iznajdljivosti posameznikov, ki delajo v lokalni samoupravi. Eden izmed segmentov livljenja v lokalni skupnosti je tudi energetika v vseh svojih dimenzijah. Njenega pomena, oziroma njene vloge v livljen-ju se zavedamo samo v trenutku električnega mrka (redukcije) ali pri vstopu v hladno stanovanje. Dnevni mediji so polni informacij s področja slovenskega energetskega sistema in stanja, v katerem je in bo še nekaj časa naša dr lav a. V ta namen predlagamo lupanu in predsedniku mestnega sveta, da se v okviru mestnega sveta občine Kranj ustanovi odbor za energetiko, katerega pristojnosti bi bile naslednje: - pripraviti in predlagati mestnemu svetu energetski koncept občine Kranj v skladu z nacionalno energetsko strategijo, - pripraviti in predlagati mestnemu svetu optimalno organizacijsko obliko ener- getskega gospodarstva v občini Kranj, - pripraviti in predlagati mestnemu svetu potek in način realizacije projekta sočasne proizvodnje toplote in elektrike, - pripraviti in predlagati mestnemu svetu, ki določa posebne pogoje za izvajanje dejavnosti sprejem splošnih pogojev dobave energije iz lokalne pristojnosti, - mestnemu svetu in lupanu dati pobude oz. predloge v zvezi z ostalo problematiko energentskega gospodarstva, ki jih določi občinski svet Odbor obravnava vse predloge, ki jih sprejema svet občine Kranj s področja energetske politike ter daje mnenja k predlogom, pri katerih ni predlagatelj. Upoštevajoč lokalno pripadnost smo vam pripravljeni pripraviti poleg dopolnitve statuta mestne občine Kranj, vključno s predlogom osnutka poslovnika, ki bi urejal delo novoformiranega odbora. V Kranju je dovolj strokovnjakov, ki bi lahko sodelovali v predlaganem novoustanovljenem odboru. Pri tem ne bi smeli spregledati PE Energetike, ki deluje v okviru Domplana Kranj. Prvo odprto in nerešeno vprašanje, ki čaka predlagani odbor, je kotlovnica zdravstvenega doma Kranj, ki m edina še kurjena na telko kurilno olje - mazut in ones-naluje svojo okolico. Paradoks je, da ustanova, ki skrbi za zdravje prebivalcev mesta Kranja, istočasno deluje kot največji onesnalevalec zraka v Kranju.lriŠtitut za obnovlj* ive vire energije Božo Duki* D MERKUR* M Šport Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 267 448 delovni čas: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure JESEN ZA KOLESARJE Posebna ponudba koles in opreme po znižanih cenah od 12. do 27. septembra 1997 kolesa UNIVEGA in GROOVE 20 % do 40 % ceneje vilice 20 % ceneje MARZOCHI kolesarski dresi UNIVEGA s kratkimi rokavi in kratkimi hlačami 20 % ceneje UNIVEGA z dolgimi rokavi in dolgimi hlačami 10 % ceneje kolesarske čelade 15 % ceneje GIRO in CRATONI kolesarski števci SIGMA BC 1200 samo 4.990,00 SIT NOVO v M Sportu: copati za treking HIGHROAD Piše: Franc Šetin Bog je udaril Slovence tudi po duši Dr. Anton Mahnič, ki je bil v letih 1881-1896 profesor bogoslovja v Gorici, nato pa škof na otoku Krku, je leta 1884 napisal kritično razpravo z naslovom Dvanajst večerov, ki je v nadaljevanjih izhajala v Slovencu. Izbral si je obliko spisov kot privlačno, razgibano obliko pogovora med doktorjem Junijem in mladim prijateljem Mirkom. Večer za večerom sta se dobivala in se pogovarjala predvsem o pojmovanju lepega oziroma umetnosti v luči dogmatično razumljenih katoliških načel. Pogovor se začne z Mirkovo leljo, naj mu doktor Junij pripoveduje o vtisih iz večnega mesta, od koder se je vrnil pred kratkim. Lepota večnega mesta pride še posebno do izraza v primerjavi z ubornostjo domovine: "Kako uboge domovine sinovi smo mi. Kje so njeni zakladi, njeno bogastvo, kje njena mesta in gradovi? O ta domovina, katero imenujemo svojo, okradena je, oropana do golega, in ne hrani nam drugega kakor grobove naših pradedov, slavno padlih za vero in dom!" Doktor Junij odkrito pove, da je šel v Rim iskat "umotvorov", ki jih v domovini ni mogoče najti. Nato preide h kritiki zdravega realizma v sodobni filozofiji na Slovenskem in v svetu sploh: "V moderni filozofiji smo zapustili edino varno pot zdravega realizma, ki se opira na Iz porumenelih časnikov 1848-1900 Del narodnjakvo s eje v drugi polovici 19. stoletja zavzemal za to, naj bo v politiki "nekja mladosten elasticitete", zaradi česar s eje politike popuščanja prijelo ime -elastikarji. Na sliki: Janko Kernsik, pisatelj in politik - elastikar. objektivno resnico reči in smo se vrgli v naročje onemu skepticizmu, ki samovoljno razruši vse objektivno, in nam zapreči pot do spoznanja večno stalnih principov. Ta skep-ticizem priznava absolutni dvom... To se godi večidel zato, ker ni nikdar poskusil samostojno misliti, vedno se je navzemal le tega, kar sta mu učitelj ali knjiga predstavila: po tem mehaničnem učenju izuri se le spomin, a miselna moč otrpne in zaspi... Imamo očitne in trdne aksijome, kterih nikdo ne more tajiti..." Doktor Junij je pripravljen na ostre ugovore: "Potreben je molak, ki bi pogumno in neustrašno začel pometati med Slovenci, da bi iztrebil smetljaj, kterega toliko imamo! Prav to bi lelel. In da bi imel trobento veliko veliko, zatrobil bi, da bi se slišalo po vsem Slovenskem. Oj vi, ki niste poklicani, vrzite liro v ogenj in primite raj za drevo ali matiko, ktera boljše pristaja Vaši okorni roki!" Doktor Junij in Mirko se veliko pogovarjata o umetnosti in njenih načelih, po katerih je treba soditi vsak umotvor. "Tudi v estetiki je le dosti dognanih resnic," pove doktor Junij znanja in širokih razgledov leljnemu Mirku. "Lepota se ne nahaja samo v telesnostih, ampak v čistih duhovih... Najpopolnejša lepota je v navišjem bitju..." Mahnič najlepše ponazori svoj pogled na lepoto, ko reče, da se lepota v umetnosti ponila v čutni obliki do čutnega človeka, potem pa mika in vabi njegovo dušo iz nizke čutnosti v idealne višine, v kraljevstvo duhov... Ko govorita o slovenskih pesnikih, doktorja Junija popade sveta jeza: "Naši umetniki? Ubogi v idejah... Vse je tako svitlo, a globoko laljen nravstveni čut..." "Bog vari, da bi vas slišali naši pesniki," pripomni Mirko, ko sliši, kako doktor Junij slabo sodi o slovenskih umetni' kih. O dr. Francetu Prešernu, "od usode oslepljenemu ptiču", je doktor Junij sodil takole: "Velik nam je Preširen in občudovanja vreden, pa še mnogi veči bi bil, naj bi bi[ čistejšega mišljenja in naj bi ne bil te velikosti omadeleval s pregrešno strastjo... PreŠirep nam v zlati umeteljno izdelani posodi poda)0 strup pregrešne strasti. Oblika je tako dovršena in čarobna, da ušesom doni kakor nebeška harmonija, ampak..." Mahnič takoj doda, da zaradi tega ?ff~ šerna ni treba obsojati, temveč ga je treba pomilovati in prositi: "Bodi mu Bog milosti' jiv!" O Simonu Gregorčiču: . "Pesnik zidar, ki iz mrtvih kamnov zida hišo..." . i V njegovi pesmi Človeka nikar je vide^ sledove bogotajstva. Najbolj je motila njeg° va lelja, naj stvarnik po smrti iz njegoveg prahu raje ustvari cvetlico ali pevko ptic ' kot pa da bi ustvaril človeka. VD171I17 ▼ I%i!#IVlI!# Vremenoslovci nam za danes napovedujejo precej jasno. Jutri se bo postopno pooblačilo, v nedeljo bo oblačno z občasnimi padavinami. Hladneje bo. LUNINE SPREMEMBE V sredo je prvi krajec nastopil ob 3.31, zato bo po Herschlovem vremenskem ključu mrzlo in dež. ODLGAT Barbi bo, ja SAŠA EINSIDLER -BLONDINKA S POSLUHOM Ne vem, zakaj mi pripovedujejo šale o blondinkah..." se je smejala Saša Einsidler, ki jo nedvomno ena najbolj dobrovoljnih slovenskih voditeljic, oziroma pevk. A si že slišala tistega?" Blondinka hodi po cesti in si k ušesu tišči žabo. Vprašajo jo zakaj, pa pravi: "A ne vidiš, da poslušam reggae?" V sobotni oddaji, ko bo gostja Saša, bomo razdrli še marsikatero n« račun blondink, pa na račun glasbe tudi. Saša se namreč spet Podaja na glasbeno pot, a je o tem še zelo skrivnostna. Razmišlja 0 natečaju za popevko evrovizije, rada bi posnela kakšen duet z °Pernim pevcem, generalnemu direktorju Pop TV pa pošilja mojo pesem Bil je nor fant. Korajžna punca, ni kaj. "Saj moraš mi res nor, da sprejmeš mesto generalnega..." razlaga Saša. E«a najboljših pevk tega časa Mariah Carey, ki je štiri leta Prepevala svojo uspešnico 1 can't live VVithout you svojemu nožu, mogotcu založbe Sony Tommyu Mottolu, se je razvezala J> sedaj prepeva novemu izbrancu 22-lethemu izbrancu Dereku Ij-teru. Derek je igralec baseballa in Mariah se je vanj zaljubila, 0 je zagledala na plakatu neke športne trgovine. Povabila ga )e na večerjo in... r Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA. Kolinska: Včasih je meni, sedaj pa flaši govori • vir mojega življenja EDINA si ti. Helena Veršnik, Mežica Pišem seveda o letošnji Kraljici Slovenije, vsi, ki sta napisali Barbara Cenčič, ste še kako imeli prav. Najnovejša novica je seveda, da sta precej pr'jatla z Janom Plestenjakom (sorry, to sem zasledil v nekem traču). Katera si je najbolj zaslužila naslov kraljice? Ha... težko reči. Pravzaprav so vse take zadeve, izbori... po sistemu vsake oči imajo svojega malarja. In tako je bilo tudi zadnjič, enim je bila bolj všeč ta, drugim ona... če čisto po pravici povem, moji favor-itki nista prišli niti med prvih šest. Zakaj, ena je imela malo predebele noge, ena pa... saj ne vem zakaj. Roko na srce pa lahko povem, da je bilo tako na blizu in med pogovorom od dvanajstih vsaj osem zelo simpatičnih. Precej Jih (tudi vas), je bilo naprimer mnenja, da je bila Nataša Kramar, tista, ki je bila prva spremljevalka, bolj fletna... Kaj čem reč', saj res ni bila nap'čna, samo zmaga ponavadi samo eden, a ne. Razen pri smučanju, če slučajno "grata", da dva v istem času pripeljeta skozi cilj. Naj en malo požre-bam, kajne... Nagrado tokrat dobi, dobi Žiga Planinec, Zvirče 83, Tržič. Tako. Pride dopis, lepo ga prebrat', potem pa hitro do Aligatorja v Kranj in izbor je tvoj. TOP 3 1. Almost Heaven -Kelly Familv 2. Age Of Love - Scooter 3. Fat Of The Land - Prodigv NOVOSTI "', Ha, prvo, kar moram omeniti, bo to, da so Partibrej- kersi, bržkone ena najuspešnješih še delujočih ročk skupin na tleh bivše Ju (Beograd namreč), izdali novo ploščo, ki se ji reče "Ledeno doba" - kakšna doba je trenutno v Srbiji sicer ne vem, na novi plošči pa je vsekakor pričakovati precej obetavno godbo. Še ostale novosti: Scooter (končno) - Age Of Love, J. Cocker - Across From Mid-night (preverjeno dobra - hit je seveda predelan Marlev Could You Be Love), Mr. President so Night Club, Bravo Hits je že 18... Še vstopnice Novi Ročk '97, 13. 9. v Ljubljanskih križankah -1100 (1300) sitov, Oliver Dragojević 19.9. Križanke 2500 sitov, VValkabouts, 9.10., Festivalna dovrana v Ljubljani 2450 (2700), Dead moon, 17.9. tudi v Festivalni, 1400 (1600), Business, 25. 9. v KUD France Prešeren ,1450 (1700), najbolj hot novica o koncertih pa je zagotovo koncert Prodigv, 31. 10 v Hali Tivoli (3750). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 272: Takole bo to. Glede na to, da je bil Oliver Dragojević že od nekdaj mega popularen in še vedno je, vas bom vprašal (vem da veste), iz katerega konca, pokrajine..., Hrvaške prihaja (ne glede na to ali zdaj živi v Zagrebu ali ne). Rešitve čakam na Gorenjski glas, do srede,f 17. septembra, pripis "Jodlgator". Pa še to. Skoda ker je konec dopustov, jaz bi kar šeeeeeee... čav. LESTVICA RADIA KRANJ z Lattello ureja: IGOR ŠTEFANČIČ PETEK, 12. 9. 1997, ob 18.30 Domača: 1. GIMME 5: TI 2. FARAONI: KAR JE RES, JE RES 3. AVIA BAND: KO BI JI MISLI BRAL 4. VILI RESNIK: KO VRBE JOKAJO 5. ALENKA GODEC: KONCA NI 6. FINAL: VETER SI 7. PELE: VSE TISTE NEŽNOSTI 8. SOUND ATTACK: LE TEBE ŠE HOČEM t. BACKSTREEET BOYS: EVERYBODY 2. PARADISIO: BAILANDO 3- VVILL SMITH: MEN IN BLACK 4- ALEXIA: UH LALALA 5. TIC TAC TOE: MR. WICHTIG §• GARCIA: BAMBOLEO BELLINI: SAMBA DE JANEIRO 8- BOYZONE: PICTURE OF YOU LatteUa 913 F;1} Kupon številka u DOMAČO ŠT.: TU jo šTi; ^OJ NASLOV: ~1MT NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741 612 POZOR! Po dopustih je prišel pravi čas, da se začnemo zopet izobraževati. V Radovljici organiziramo različne tečaje tujih jezikov za odrasle in otroke. Za vse informacije smo vam na voljo na telefonskih številkah 064/715 - 515 in 064/715 - 988 vsak delavnik med 8. in 15. uro. ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM JESENICE: 9. 8. - ZORAN LAJIĆ, Jesenice, C. Toneta Tomšiča 70 d in MIRJANA JOVANOVIĆ, HruŠica 57 a 16. 8. - IDRIS ŠABIČ, Jesenice, C. Toneta Tomšiča 104 in TANJA ČRV, Jesenice, C. Toneta Tomšiča 104 23. 8. - ZAFIR MELIC, Jesenice, C. Franceta Prešerna 26 in SENELA LJUBIJANKIĆ, Jesenice, Delavska ul. 8 30. 8. - TOMAŽ LUZNAR, Planina pdo Golico 36 in MATEJA OMAN, Jesenice, Aljaževa ul. 22 6.9. - DRAGAN PETROVIČ, Jesenice, C. Viktorja Svetina 8 b in SLOBODANKA VID1Ć, Lesce, Rožna Dolina 2. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. RADIO ^ 24 UR D08M GLASBE!!! od 15. 9. 1997 do 20. 9. 1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. WILL SMITH - MAN IN BLACK 2. KINGSTON - MENE LUNA NOSI 3. BOYZONE - PICTURE OF Y0U 4. MEREDITH BROOKS - BITCH 5. BACKSTREET BOYS - EVERYBODY (BACKSTREET'S BACK) 6. C-BLOCK - SUMMERTIME 7. CHILLI - TIC TIC TAC 8. TUBTHUNTING - CHUMBAVVAMBA 9. NOTORIOUS B.I.G. - NO MONEY NO PROBLEMS 10. NEVV/HANSON - VVHERE'S THE LOVE 11. ROSANA - EL TALISMAN 12. LUCIJA 2. LE KDO ODGOVORE POZNA 13. NEW/WET WET WET- YESTERDAY 14. C.I.T.A. -. BABE 15. GIMME 5-TI LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. DJ ANDY - BASE 2. PARADISIO - BAILANDO 3. RAMIREZ - CHUPA CHUPA 4. STRIKING MAN - DA LOVVER YOU GO 5. BROOKLYN BOONCE - TAKE A RIDE 6. PLASTIC NOISE - LOS NINOS DEL PAROUE 7. 2 COLORS - LA NOCHE 8. SOUND ATTACK - PREPOZNO JE 9. KLUBBHEADS - DISCO SHOPPING 10. SPACE FROG -1 FEEL UR PAIN 11. U.S.U.RA - OPEN YOUR MIND '97 12. NEVV/SCOOTER - THE AGE OF LOVE 13. OBJECT ONE - TYPEWRITTER 14. MZ HEKTOR - YUHICA 15. DJ OUICKSILVER - SYMPHONICA 16. BRAINBOX - GETTING CLOSER 17. DJ DADO - COMING BACK 18. NEVV/MANOLA - STRAIGHT TO YA 19. SHARAD HOUSE GAND - GIPSY BOY 20. NEVV/THE PITCHER - DRINK 21. DA HOOL - MEET ME AT THE LOVE PARADE 22. J. GRACE -1 VVILL CHANGE ALL MY LIFE 23. PORN KINGS - AMOUR 24. GIGI D'AGOSTINO - MUSIC 25. VVHIGFIELD - BABY B0Y 26. 2 EIVISSA - OH LA LA LA 27. TOSS AND TURN - FLEXXIBLE 28. JAM AND DEEP. THE NO. 1 JAM 29. FINAL - VSE JE ZDAJ ZAMAN 30. LAGUNA - DO IT EASY TRZISKI HIT LESTVICA POPULARNE GLASBE RADIA TRŽIČ vsak drugi ponedeljek ob 17.35 na 88,9 in 95,0 Mhz 1. When the boys come... - KELLY FAMILY (15) 2. Te amo - GINA G. (1) 3. Bamboleo - GARCIA (3) 4. Everybody - BACKSTREET BOYS (6) 5. Mr. VVichtig - TIC TAC TOE (12) 6. Dve sonci - AVIA BAND (4) 7. Sonce je zašlo - POP DESIGN (7) 8. S ribama je najbolje - DAVOR RADOLFI (11) 9. C U when U get there - COOLIO (predlog) 10. Renata sexi granata - THE CADILAC BAND (predlog) 11. Baby boy - VVHIGFIELD (predlog) 12. Let it rain - NANA (predlog) 13. Right on - OMC (predlog) 14. Deset majhnih jagrov - THE DRINKERS (predlog) 15. The age of love - SCOOTER (predlog) Pred vami se ponovno nahaja petnajst najbolj popularnih melodij, med katerimi je kar sedem novih, še vročih skladbic, ki si jih želi slišati vsak. Tudi vi jih lahko in to v ponedeljek, 15. septembra, v novi oddaji Tržiški hit. Takrat boste zanje lahko celo glasovali, kot danes, prek spodnjega kupona, ki ga pošljite kar na Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Lep pozdrav od Vesne & Dušana. Pokrovitelj oddaje: PIZZERIJA ORLI Tenetiše Nagrajenka oddaje: Darja Kokoška, Tržič KUPON TRZISKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: RADIA SORA A S + 3 UREJA SAŠA PIVK I. DEL: 1. ČUKI: Poletna 2. VILI RESNIK: Ko vrbe jokajo 3. FARAONI: Kar je res, je res 4. 4 FUN: Hay ti 5. DAMJANA: Krog II. DEL: 1. 24 you: Nisi sam 2. AVTOMOBILI: Poletje ljubezni 3. BOTRI: Ob tebi se mi zrola 4. AVIA BAND: Dve senci 5. TOMO JURAK: Ko bodo čolni zadnjič v noč odpluli Živio, živio, živio. Dopust smo preživeli in zdaj nadaljujemo s še večjim zanosom in s se boljšo lestvico 5 + 5 Novemu letu naproti. V prejšnji oddaji smo podelili dve majici našega radia, prejmeta pa ju Cvetko Smolič, Turjaška 14, Kočevje in Ana Minelčič, Ul. 1. avgusa 3, Kranj. Lep pozdrav vam pošilja vaša Saša Pivk. KUPON Glasujem za: Moj naslov: SOBOTA, 13. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.50 Včeraj, danes, jutri 9.00 Otroški program 9.00 Radovedni Taček: Ritem 9.10 Taborniki in skavti, 34. oddaja 9.25 Sprehodi v naravo, 17. oddaja 9.45 Zgodbe iz školjke 10.15 Naša pesem 97 10.45 Tedenski izbor 10.45 Snežna reka: Saga o McGregor- jevih, avstralska nanizanka 11.35 Hugo, TV igrica 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja, ponovitev 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 14.55 Videostrani 15.10 Nosorog Otto, danski film 16.50 EP Videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Slonica Echo, angleška poljudnoznanstvena oddaja 18.00 4 x4, oddaja o ljudeh in živalih 18.20 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.00 Premiera meseca: Corrina, Cor-rina, ameriški film; Whoopi Goldberg, Ray Liotta 22.00 Poročila 22.25Srečanje predsednikov vlad držav Cefte, reportaža iz Portoroža 22.50 Letališka steza 1, 2/4 del irske nadaljevanke TVS 2 8.00Euronews 12.00 Tedenski izbor 12.00 Krokodili, italijansko-francoski film 13.35 Pomp, ponovitev 15.00 Gimnastika: Dvoboj Evropa - Azija, posnetek iz Lyona 16.30 Finale Grand Prix v atletiki, posnetek iz Fukuoke 19.30 Pacific dri ve, avstralska nadaljevanka 20.00 Poletni festival Lent: Paquito d'Rivera 21.10 National geo-graphic, ameriška dokumentarna serija 22.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke, nostalgija z Belimi vranami 23.00 V vrtincu 23.30 Sobotna noč KANALA 8.00 Video strani 10.00 Kaličopko, otroška oddaja 11.00 Navihančki, risana serija 11.25 Kapitan Planet, risana serija 11.50 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka 12.15 Sobotna matineja: Marco Polo, ponovitev filma 14.05 Vitez za volanom, nanizanka 14.55 Daktari, nanizanka 16.00 Alf 16.30 Mupet show: Buddy Rich, lutkovna serija 17.00 Disney predstavlja: Ala-din, risana serija; Račje zgodbe 17.50 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 18.40 Atlantis, glasbena oddaja 19.25 Dva neumna psa, risana serija 20.00 Sobotni večerni film: Brinkov posel, ameriški barvni film; Peter Falk, Peter Boyle, Gena Rovvlands, Paul Sovino 21.50 Roka pravice, nanizanka 22.40 Steelova pšravica, ameriški barvni film 0.15 Ulica ljubezni, erotična nanizanka 0.45 Fantazije, erotični film POPTV 6.00 Videostrani 8.00 Zverinice, risana serija 8.30 Reboot, risana serija 9.00 Mož pajek, risana serija 9.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Morska deklica, mladinska serija 10.30 Pover Rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Proti vetru, nemška nadaljevanka 12.00 Grand Pnx magazin 12.30 F/X, umori s trikom, ameriška nanizanka 14.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovitev 16.00 Highlander, ameriška nanizanka 17.00 Robocop, 12. del ameriške akcijske nanizanke 17.45 Herkul, 22. del ameriške nanizanke 18.30 Xena, 22. del ameriške nanizanke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Miss Slovenije '97, prenos finalnega izbora 22.00 Odpadnik, 27. del ameriške akcijske nanizanke 23.00 Sramota, angleški film; Jeremy Irons, Juliette Binoche, Leslie Caron 1.00 Playboy special 2.00 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 TV shop - komercialne predstavitve 15.00 Video kolaž 15.30 Tv prodaja 16.00 Video kolaž 16.30 TV prodaja 17.00 TV razglednica, ponovitev 18.00 Video-boom 40, glasbena oddaja 18.50 TV prodaja 19.00 Videospoti 19.30 Risanke 20.00 Ob prvem svitu, ameriški film; Michael Pare 21.30 Lepote Evrope, ponovitev dokumentarnega filma 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop -komercialne predstavitve HTV 1 9.25 TV koledar 9.35 Poročila 9.40 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Skrita kamera, ponovitev 12.45 To trapasto življenje, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.40 Izzivalci, kanadski barvni film 15.15 Risanka 15.20 To je Amerika, dokumentarna serija 15.50 Na koncu sveta, ponovitev 16.20 Čista resnica 16.50 Poročiia 16.5 Turbo Limatch Show 18.15 Masada, ponovitev 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Festival kajkavske popevke, prenos iz Krapine 22.25 Opazovalnica 22.45 Svet zabave 23.15 Polnočna premiera: Saint-exup-ery, francoska mmiserija HTV 2 12.00 TV koledar 12.10 Obalna straža, ponovitev 15.10 Acapulco s telesom in dušo, ponovitev 17.00 Stik, ponovitev 17.00 Madson, angleška nanizanka 18.20 Divje nebo, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Biti ali ne biti, ameriški barvni film; Mel Brooks 22.00 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 22.45 Hrvaška kulturna dediščina 23.15 Vidikon AVSTRIJA .1 6.00 Otroški program 12.05 Harry in Hendeerrsoonovi 12.25 Vse je OK, Corky 13.15 Življenje in jaz 13.40 čudovita leta 14.00 Princ z Bel - Aira 14.30 Kirk 14.50 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine 15.40 Beverly Hills, 90210 16.25 Melrose Place 17.10 Urgenca, ameriška zdravniška serija, 1994 ?tf="HLB"> 18.00 Šport: Nogomet 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.15 Veliki -Big, ameriška komedija; Tom Hanks, Elizabeth Perkins, Robert Loggia 21.55 Vonj smrti, ameriški triler 23.25 prosti pad, ameriški triler: Eric Roberts 0.55 Vonj smrti, ponovitev ameriškega tri-lerja 2.25 Vse je O.K., Corky 3.10 Melrose Place, ponovitev 3.55 Princ z Bel-Aira, ponovitev 4.25 Pakt s smrtjo, zadnji del italijansko-nemške-fran-coske TV drame AVSTRIJA 2 6.10Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Lonček na poti, kuharski magazin 9.30 Mesečnica, ameriška ljubezenska komedija 11.05 Labod, ameriški romantični film 12.50 Salve smeha 13.00 Čas v sliki 13.10 Poroči se z mano, Cheri, nemška komedija 14.45 Adieu, zbogom, goodbye, nemška komedija 16.20 Salve smeha 16.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki/kultura 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20.02 Pogledi od strani 20.15 O, ti moja Avstrija 22.10 Čas v sliki 22.20 Vse na en mah, komedija 23.50 Čas v sliki - Po premieri 0.00 Izdana ljubezen, italijans-ko-ameriška TV drama 1.40 Pogledi od strani 1.45 Mednarodna video nagrada 2.10 Modern Times 2.40 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 3.40 Nogomet 5.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18,45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Evropsko prvenstvo v Castingu - Bled 97 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.59 Danes na vidostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Poročila Gorenjske 565, ponovitev 20.25 Glasbeni videospot 20.30 30. šuštarska nedelja v Tržiču 97 20.50 Prireditve 30. šuštarske nedelje Tržič 97 21.10 EPP SQ 21.15 7. specializirana razstava SQ 1997 21.35 EPP SQ 21.40 Otvoritev 7. sejma SQ - slovenski proizvod - slovenska kakovost 22.05 EPP blok - 3 22.10 Kamera presenečenja: 94. oddaja: Michael Jackson Idol Maje Kos 22.30 Kolovrat domačih viž: Slovenski muzikantje 23.10 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) -151. oddaja 00.10 Z vami smo bili... nasvidenje 00.11 Odpovedni spot programa Gorenjske televizije TELE-TV 00.12 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program: Erotični film 1.42 Videostrani LOKA TV 10.00 Napovednik 10.01 Varna pot v šo!o 10.10 Spot tedna 10.15 EPP blok 10.16 Too much - mladinska oddaja, ponovitev: iz vsebin: Napoleon, lokostrelec Rok Mažgon, Številka 13, Skoki v mrzlo Soro, Avtoštop... TV ŽELEZNIKI 19.00 Sobotno popoldne 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film_ ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Pesem v sliki in besedi 20.11 Spoznajmo svojega soseda, ponovitev 20.37 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe -ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev; Zajček Jaka 18.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Borut prerokuje - v živo 21.30 Videoboom 40 22.30 Film 24.00 Top spot 00.05 KINO RA KRANJ 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Pred 44. turistično-entografsko prireditvijo Kravji bal v Bohinju 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Napovednik 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Napovednik 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Marijana Koželja 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz. Program iz studia bo stekel ob 13:30. Takoj na začetku programa bomo govorili o vplivu jesenskih barv na počutje. Ob 14:30 se bo začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič, uro kasneje bomo spremljali in komentirali, ob 15:50 pa se razgovorih o akciji Najbolj odstekana fotka poletja 97. Obvestilom ob 16:10 bodo sledile glasbene čestitke, prenos oddaje Deutsche VVelle poroča pa bo na sporedu ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, oddajo |e omogočila Stanovanjska zadruga Gorenjske iz Kranja. Sobotni program bomo končali s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa, ki ga pripravljajo v studiu Zelda 8, nismo pozabili. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro s Stanko Razinger 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika (OKC Kranj) - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC - novice, vreme, osmrtnice 12.15 Rolkarji tekmujejo v Lomu 13.00 Glasba je življenje (Simona Vodopivec) 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Novice 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 18.00 Nostalgija 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Nas jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.05 GIM 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 do 8.00 Jutranji servisni program, vreme, ceste, vikend informacije 7.00 Poročilo OKC UNZ 7.55 Skriti mikrofon 8.00 Dobro jutro' Slovenija - turistično rekreativna oddaja 11.00 Dober tek, Slovenija, oddaja o kuhi in kulinariki 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.15 RGL na slovenskih vinskih cestah do 15.00 15.00 Pasji radio 15.15 Novice 15.30 Dogodki in odmevi RaS 16.00 Notranje Kraški Mozaik 17.00 Sobota v Ljubljani 18.25 Šala dneva 19.00 Rick Dees - ameriška glasbena oddaja 22.00 Nočni program RGL R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Božje poti na Slovenskem oz. Jaz pa pojdem 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica -otroška oddaja 11.10 Za življenje, za danes in jutri: 1. sobota BESEDE MIČEJO, ZGLEDI VLEČEJO, 2. sobota ODDAJA ZA ZAROČENCE IN ZAKONCE, 3. sobota ODDAJA O ZASVOJENOSTI, 4. sobota DRUŽINSKI CENTER BETANIJ 12.00 Zvonjenje 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Slovenci po svetu in domovini 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in duhovni nagovor pred nedeljo 21.15 Glas miru oz. Naši svetniški kandidati 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina ms 91.2 10f,9 91.2 CENTER amer. kom. MOŽJE V ČRNEM ob 15., 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. ris. DAMA IN POTEPUH ob 16. uri, amer. psih. thrill. POPOLNA OBLAST ob 17.30 in 19.45 uri, predprem. amer. rom. akcij. kom. TEORIJA ZAROTE ob 22. uri ŽELEZAR amer. pust. spekt. IZGUBLJENI SVET: JURSKI PARK ob 16., 18.30 in 21 uri TRŽIČ amer. pust. spekt. IZGUBLJENI SVET: JURSKI PARK ob 17. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA znan. fant. ZVEZDNE STEZE ob 18.30 in 20.30 uri BLED pust. spekt. IZGUBUENIS VET ob 18.30 in 20.45 uri ŠKOFJA LOKA amer. film ZVEZDNE STEZE ob 18.30 in 20.30 uri ŽIRI amer. trill. OBOŽEVALEC ob 20.30 uri NEDELJA, 14. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.50 Včeraj, danes, jutri 8.55 Ozare, ponovitev 9.00 Otroški program 9.00 Čebelica Maja, ameriška risana nanizanka 9.25 Med vetrom in vodo, nizozemska nadaljevanka 9.40 L. Bernstein: Koncerti za mlade, ponovitev 25. oddaje 10.35 Divja Avstralija, avstralska poljudnoznanstvena serija 11.00 50-letnica priključitve Primorske k Sloveniji, prenos 12.10 Obzorja duha 12.40 4x4, ponovitev oddaje o Ijdeh in živalih 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper Capodistria 13.55 Nagrada Evrope, ponovitev 15.25 Znaki življenja, ameriški film; Beau Bridges 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.35 Dokumentarna oddaja 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.25 EPP 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Zoom 21.10 Intervju 22.10 Poročila 22.25 EPP - Mednarodni obrtni sejem 22.35 Ciklus filmov J. Cassavetesa: Obrazi, ameriški film TVS 2 8.00 Euronews 10.30 V vrtincu, ponovitev 11.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z Belimi vranami 12.00 Pacific drive, 44. del avstralske nadaljevanke 12.25 Barcelona: Moto-ciklizem za VN Španije, prenos 15.00 Vodna dežela, oddaja TV Maribor 16.20 Baletni triptih Milka šparemble-ka 17.55 DP v košarki: Pivovarna Laško - Helios, prenos 19.30 Pacifik Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Pred otvoritvijo avtocestnega odseka Arja vas - Vransko, reportaža 20.05 Jakovo otroštvo, zadnji del angleške nadaljevanke 21.05 Alpe - Jadran 21.35 Prelomni trenutki zgodovine, ameriška dokumentarna serija 22.00 Šport v nedeljo 23.00 Komorni orkester Mendelssohn Stnngs, 1. oddaja 23.55 Alpe Jadran, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 10.00 Piksi in Diksi, risanka 11.25 Kapitan Planet, risana serija 11.50 Super Samuraj, nanizanka 12.15 Nedeljska matineja: Mantise, filmm 13.45 Atlantis, ponovitev 14.35 Miza za pet, ponovitev 15.30 Dva neumna psa, nsanka 16.00 Alf, nanizanka 16.30 Muppet show: Linda Rondstadt, lutkovna serija 17.00 Disney predstavlja: Boogedijeva nevesta, 2. del mladinskega filma 17.50 Lovec na krokodile, dokumentarna oddaja 18.40 Kung fu, nanizanka 19.30 Sam svoj mojster, nanizanka 20.00 Nedeljski večerni film: Lepotica in Denise, ameriški barni film 21.30 Odklop, ponovitev 22.15 Vonj po ciklonu, ameriški barvni film; Kris Kristofferson 23.50 Videostrani POPTV 7.30 Kje je Wally, risana serija 8.00 Dogo-diščine medvedka Ruxpma,. risana serija 8.30 Zvezdne steze, risana serija 9.00 Kasper in prijatelji, risana serija 9.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Mladi Superman. risana serija 10.30 Povver rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Brez zavor z Jonasom, ponovitev 12.00 Argument 12.30Sanjski avto, ameriška akcijska komedija 14.00 Miss Slovenije '97, ponovitev finalnega izbora 16.00 Radijska postaja. 1 del ameriške humoristične nanizanke 16.30 Samski stan, ameriška humoristična nanizanka 17.00 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 18.00 Dvojna kariera, ameriški film, 19193; Famke Jansen, Sean Young 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Za konec tedna: Beverly Hills 90210, ameriška nadaljevanka 21.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 22.00 Športna scena 23.15 Argument, ponovitev 23.45 Mreža, ameriški film, 1975; Peter Finch, Faye Dunaway 1.45 24 ur, ponovitev 2.15 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop - komercialne predstavitve 10.00 TV prodaja 10.15 TV shop 13.00 TV prodaja 13.15 TV shop -komericlane predstavitve 15.00 Video kolaž 16.30 Zapornik in Zende, risani film 17.30 Šport - Mednarodni športni dogodki 18.00 Polet v pekel, 5. del nadaljevanke 18.50 TV prodaja 19.00 Videospoti 19.30 Risanke 20.00 Nik lovec na glave, 6. del serije 21.00 TV razglednica, ponovitev oddaje 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop - komercialne predstavitve HTV 1 8.40 TV koledar 8.40 Poročila 8.45 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Kmetijska oddaja 13.15 Glasbena oddaja 13.45 Mir in dobrota 14.15 Duhovni klic 14.20 Opera box 14.50 Med nami 15.25 Oprah show 16.10 Pot v Avonleo 17.00 Risanka 17.20 Poročila 17.30 Film po romanih Danieile Steel: Spomini, ameriški barvni film; Eva LaRue, Angie Dickinson 19.05 Loto 19.10 HrvaŠka spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Na zdravje!, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Norčavi prevaranti, ameriški barvni film; Dan Aykroyd, VValter Mat-thau, Donna Dixon 22.25 Opazovalnica 22.45 Nenaden obisk anglela, dokumentarni film 23.35 Poročila HTV 2 9.50 TV koledar 10.00 850 obletnica župnije na Hvaru, Braču in Visu 14.50 Dosjeji X, ponovitev 15.35 Saint Exup-ery, ponovitev francoske mini serije 17.15 Glasbeni večeri v Oosorju 18.00 National geographic 19.00 Popaj 19.30 Dnevnik 21.00 Izbor za miss Hrvaške, polfinale, posnetk iz Umaga 22.40 Družina za umret 23.05 Šalvador, ameriški barvni film; James VVoods, James Belushi AVSTRIJA 1 6.00 Parker Levvis, ameriška mladinska serija 6.25 Otroški program 10.20 S polnim plinom v okroglo mizo, ameriški pustolovski film 11.50 Sport: Atletika 12.55 Bosi generalni direktor, ameriška komedija; Kuri Russel 14.30 Super očka, ameriška komedija 16.05 James Bond: Ljubezenski pozdravi iz Moskve, angleški akcijski dilm; Sean Connen/ 18.00 Srček 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Rdeče sledi, ameriški triler: James Belushi, Lorraine Bracco 21.55 Šport 22.15 Čas v sliki 22.20 Kraj zločina: Hudič, nemška TV kriminalka 23.50 Kralj Ballermann, ameriški gangsterski film 1.25 Izdana ljubezen, ponovitev 5/6 dela italijansko-ameriške TV drame 3.05 Borim se za moja sinova, 1/6 del italijanskega tv filma 4.35 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ponovitev 5.35 Pustolovšči e mladega Indiana Jonesa AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Salzburg - staro mestno jedro 9.30 Katoliška maša, prenos 10.15 Zakladi sveta - dediščina človeštva 10.30 Teden kulture 11.00 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani - revija 14.25 Wild-life: Med delfini, dokumentarni film 15.05 Policijska inšpekcija 1, humoristična serija 15.35 Mulci iz prve vrste 1 - k vragu s prfoksi, nempka komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje - Poletna oddaja 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Mia, ljubezen mojega življenja, 1/3 del nemško-italijanskega TV filma 21.55 Čas v sliki 22.00 K stvari 23.20 Vizije 23.20 Življenje z velikimi pisanisti, dokumentarni portret 0.05 Mednarodna video nagrada '97, zadnji del 0.30 Teden kulture 1.00 Hello Austria, Hello Vienna, magazin 1.30 Pogledi od strani 1.40 Dober dan, Koroška 2.10 Dober dan, Hrvati 2.40 Domovina, tuja domovina 3.10 K stvari 4.25 Spori v nedeljo, ponovitev 5.20 Klub za seniorje TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Glasbeni top spot 9.10 Miha Pavliha - otroška oddaja (ponovitev) 9.40 Mini pet - otroška lestvica 10.10 Znani in neznani obrazi: Berta Golob 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 565, ponovitev 11.15 Kako plešejo v Plesni šoli Urška Kranj 12.15 EPP blok - 3 12.20 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe), 150. odddaja 13.20 Z vami smo bili... nasvidenje 13.21 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.22 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Varna pot v šolo 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.50 EPP blok 20.55 Nedeljski film: Tujec v hiši TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 19.20 Športni utrinki 20.00 Potopisna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Kronika tedna 19.05 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Satelitski program Detusche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Ura pravljic 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Potovanja 21.00 Videoboom 40 22.00 Top spot 22.05 Videostrani KINO RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna poved 5.50 EPP 6.00 Napoved"1* programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP &v Napovednik programa 8.20 Oziramo* 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EP° 9.50 EPP 10.00 Prelepa Gorenjska.' Bled 10.50 EPP 11.00 Napoved* programa 11.00 Po domače na kranjs kem radiu 11.50 EPP 12.00 Brezpl«5" mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahva'* 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 vr 13.00 Oglašanej s kasaške dirke ' Brdo pri Kranju 13.50 EPP 14'0: Voščila 14.50 EPP 15.00 Napovedi" programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki'" odmevi RS 16.50 EPP 17.00 Napov^' nik programa 17.20 Hitro, daleč, vis°K' 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz Ki"2 Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni P'° gram - Glasba po izboru Marija" Koželja 20.00 Napovednik progi*""1 24.00 Zaključek programa Radia Nm R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na UK" stereo 88,9 in 95.0 Mhz. ... Pozdravu iz studia ob 10:00 bo sled1* prvič po počitnicah, Klepetalica, nad^ jevali pa bomo z oddajama P0'^ menoj in Planinskim šopkom. Ob 1*:lJJ se bomo sprehodili po Tedensk* mozaiku m pregledali vse pomor" nejšo dogodke, ki so se v naši oko' zgodili v preteklem tednu. Ob 1*^ vas vabimo, da prisluhnete Nede'l5, duhovni misli. Sledil bo pogovor organizatorji letošnje Šuštarske " delje. Obvestilom boste lahko pris'"'' nili ob 12:50. 13:10 je čas * Osmrtnice in zahvale. Sledile bo° glasbene čestitke. Za prijeten zaklju£ programa bomo ob 14:30 Poskrj„. tako, da bomo zavrteli Kolovrat » mačih. R TRIGLAV 6.30 Dobro jutro 7.00 Druga jutr*^ kronika 7.45 Jutranji telegraf K, Kronika OKC Kranj - zadnih 2« . 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Dober °' (Mateja Faletič) 9.35 Ceste 1^°%* svoji zemlji - ob 50-letnici P'1^^ Primorske 10.50 Kravji bal v o°\m 11.00 Mali oglasi 12.00 BBC, U 13.00 Nedeljski klepet: Štefanija Jaf.jj. - častna občanka Bohinja 14.00 V0» , la 15.00 Danes na Tromeji '?'.m Dogodki in odmevi 16.00 VošC' 17.00 Današnji gost: Foklorna skUftj iz Bohinja (o potovanju na Tajvan) lj* s Jutri na Radiu Triglav 19.00 M"1" % ljubitelje resne glasbe 19.30 ZaWlu° programa R SORA 8.00 Napoved programa 8.40 zgodovinski spomin 9.00 Akt^. pedagoška tema 10.00 Kmetijska ^ daja 10.30 Narodnozabavne viže < jjo Škofjeloški tednik 11.40 Kino ^ Nedeljska duhovna misel 12.30 jo titke 14.00 Nedeljsko popoldne i^. RA Slovenija 16.00 Glasbena zmfl5 ^ va 16.30 Horizont - Jože Brus in Pivk 17.30 Nedeljsko srečanje r . Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 W* LJUBLJANA: 105,1 MHz -jt»l 8.30 Jutranji servisni program, c,m vreme, avtobusni promet8.30 Ne°_ $ ko jutro 8.35 Šala dneva 9.15 N° 0j 9.30 Kam danes v Ljubljani \\p Duhovna misel 11.00 NedelisKi P"fav vor 12.00 Mladi RGL 14.00 0^i\i levji car 6.45 Poročila IC AMZ=> 5ijll 15.00 Nedeljske informacije Dogodki in odmevi RaS 16-30 Ne" $ ka reportaža 17.15 Novice vjjy Nedeljska dežurstva 17.45 ^ tirne 18.25 Skriitmikrofon 19.15 19.35 Vreme 20.00 Nočni progam R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 L™ V misel, svetnik dneva 7.30 Poro^Jjf Kmetijska oddaja 8.30 Dop. in':,25E 9.00 Prenos svete maše 10.00 N«%oO ka reportaža 11.00 Poročila, .^tr Zvonjenje 12.15 Naši poslušalci ^ tajo in pozdravljajo 15.00 DopoJ0^^' informativna oddaja 15.30 Nas' ^# šalci čestitajo in pozdravljajo - nfltjv"! vanje 18.30 Večerna infor^V oddaja 20.15 Radio Vatikan ^ Sakralna glasba 21.35 Rariijsk 22.00 Ponovitev verske oddaja & radijskih postaj 22.30 Noč"' 9' program 19. in 21. uri STOLNA CENTER amer. kom. MOŽJE V ČRNEM ob 15., \r„ ia. in 21. un ~'pnl""' amer. ris. DAMA IN POTEPUH ob 16. uri, amer. psih. thrill. p}?^\jf'. OBLAST ob 18. in 20.15 uri ŽELEZAR amer. pust. spekt. IZGUBLJEN' ^ft JURSKI PARK ob 16.. 18.30 in 21. uri TRŽIČ amer. pust. spekt. iZGUgifoVA SVET: JURSKI PARK ob 17. in 20. uri RADOVLJICA - LlNHA*' ari DVORANA pust. spekt IZGUBLJENI SVET ob 18.30 in 20.45 uri BLE^ fl\fi 30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA art"^ 0\j 10 uri ŽELEZNIKI fran. kom. SMt»' tfj|i. 20. uri ŽIRI anier' fant. film ZVEZDNE STEZE ob 18 ZVEZDNE STEZE ob 18.30 in 20.30 20. uri DOVJE akcij, srhlj. ANAKONDA ob OBOŽEVALEC ob 18. in 20.30 uri VSEBINA 98 MARKO JENŠTERLE: Festivala je konec. Prihaja vroča jesen! LEA MENCINGER: Ne iščem zgodb, najdejo me same IGOR KAVČIČ: Zdaj je čas za Egonove Sladke sanje Beseda urednice 5 septembrom se začenja nova sezona kulturnih prireditev, odpirajo 6 gledališka vrata. Uvodnik na takšno temo je napisal Marko Jenšterle. Pisateljica Polona Skrinj ar iz Zg. Upnice ima bogato Pisateljsko bero - skoraj vsako leto izda knjigo, druga le čaka v predalu. Miha Mazzini, pisatelj, scenarist in računalnikar iz Radovljice pa je v pogovoru z Igorjem Kavčičem razložil, kakšna je lahko usoda nekega scenarija. Lea Mencinger V Kosovi graščini na Jesenicah je predstavljen izbor sitotiskov akademskega slikarja Andreja Je m ca. Slikar je sitotiske, nastale večinoma v sedemdesetih letih, ustvarjal vzporedno s slikarskimi deli. Razstava sitotiskov vsekakor opozarja na pomembno ustvarjalno obdobje enega najvidnejših likovnikov pri nas. Marko Jenšterle r Festivala je konec. Prihaja vroča jeseni Prihajajoča jesen običajno pri ljudeh sproži dve vrsti razpoloženj. Na eni strani so tisti, ki že sredi vročega poletja začnejo depresivno jamrati o koncu toplote in začetkih meglenih juter, ki nezadržno peljejo v zimski mraz. Na drugi strani pa ljudje, ki v poletnem mrtvilu komaj čakajo na Jesen, ko se znova zaženemo na delo, posledica le-tega pa je vrsta novih dogodkov, akcij, spopadov... Mesnici na ljubo je treba reči, da naša poletja že nekaj časa niso več mrtva. Resda predvsem parlament in vlada v avgustu zapreta svoja vrata in odideta na počitnice, toda ker naša mesta kljub temu še naprej živijo (ali celo bolj zaživijo), to pomeni, da veČina ljudi lahko kulturo začne doživljati v kulture", poleg tega pa je kultura nenadoma dobila svoj poseben blok tudi v okviru drugega dnevnika nacionalne televizije in se tako vsaj približno izenačila s športom. Zavest o potrebnosti ohranjanja kulture se tako veča, kar je vsekakor pozitivna stvar, še posebej pa v času, ko se skušamo vključiti v odboru za kulturo CDCC pri Svetu Evrope. Drugo pa nosi naslov Kulturna politika v Sloveniji, gre pa za poročilo evropske skupine strokovnjakov. To je še posebej zanimivo, saj nam kaže, kako našo kulturo in kulturno politiko vidijo drugi v Evropi. Pa ne le kulturo, ampak tudi politiko in v tej zvezi je j^o tem se navsezadnje ločimo od velikega dela narodov, s katerimi smo še pred kratkim živeli v isti državi. Na jugu Jugoslavije je orožje od nekdaj svetinja, pištola za pasom pa celo sestavni del narodne noše. V emigraciji recimo, so se veleposlaništva Jugoslavije vedno bolj bala ^ljenje začrtali vsaj za štiri leta naprej, kolikor v svetu običajno trajajo normalni Politični mandati. In kot kaže, še nekaj časa ne bo drugače, letošnja jesen je že najavljena za zelo burno, ve ina ljudi lahko kunuVo začne doživljati v še posebej pa v času, ko se skušamo vključ t v ^^^^^S^S *SSSZ£&Tot pa slovenske politične bolj mirnem in sproščenem vzdušju, kar je še združeno Evropo, pa čeprav nam je zelo emigracije. Hrvati so pač radi postavljali tudi Posebej pomembno. Politika je namreč pri jasno, kako le-ta ne bo imela ravno veliko sije»Italija v nekaj nerazre- bombe, Slovenci pa so pisali knjige, izdajali nas že nekaj časa tista, ki zavzema prve strani posluha za male narode, med kakršne sodijo del SlovenijeJe J«^^* so tudi časopise, uprizarjali gledališke igre, kar je vse časopisov in začetke radijskih in televizijskih Slovenci. Združene Evrope se bojijo p ecej ^^^^^Si^S Slovenije za imelo izrazito antikomunistično poanto, ven-Poročil. Slovenci so zaradi neprestanih za- močnejši od nas. Pred poletjem so recimo precej ^TvrZ^^StSii Leta 1994 dar od tega na nasprotnem bregu ni umrl menjav politike stalno v neki negotovosti, kaj kulturni ministri Španije Francije, Určije, P0^2^ nihče. Navsezadnje je treba ponovno poudarke bo zgodilo jutri, saj praktično po vrnitvi Italije in Portugalske na skupnem sestanku v ^^^^^^^1^7^. iti še to, da smo desetdnevno vojno bolj kot z emokractje Se'niso inil? priložnosti, da bi si Rimu ^^^^l^Znr^l SrvS^^aS^S tako imeno- orožjem dobili s spretno medijsko manipula- anja procesa integracije ku+ltunDnameKnf^ ^ni 'ontanti moraio dobiti pravico, da cijo pod vodstvom tedanjega ministra za 0,0018 odstotka vseh sredstev. Po njihovem vam optanti morajo godu v • informiranje Jelka Kacina, ki je znal izkor- mnenju se vse bolj; tudi kaže delitev Evrope ^^^^t^i^S^^ ko so bile vse oči mednarodne na bogatejši sever in revnejši jug. petdesetin leiin. iou j Tudi če Sara evo letošnja jesen je že najavljena za zelo burno, Slovenija je nekje na tej meji m če zveri s vp^je^p^S 5XSa princesa Diana ali pa rockovska ^j nas naprej čaka interpelacija proti celotni omenjene države skrbi ohranjanje njihove *g4^vim ■*« igjgjj?so?SEw skupina U 2, to nikoli ne bo imelo takšnega v!adi, poleg tega pa še dejstvo, da še vedno kulture, potem mora nas to toliko bolj. Ampak ^S^^f^Si^^ nSSZ odmeva, kot mednarodna podpora Sloveniji v nimamo sprejetega proračuna, kar posebej najprej je treba začeti kar prt nas samih. Bol Stovenio da j^no^^»B»» ^ časih Prizadene tud našo kulturo, saj kulturniki še kot svet je treba Slovence prepričati o tem da ^vnie,^ J"esen, ki prihaja, bo torej kulturna. Na vedno ne vedo, ali bo država lahko podprla je lastna identiteta nujen pogoj za preživetje v velike _o ihitlerjeve koalicije njihove načrtovane projekte. vsem svetu, ne le v združeni Evropi. P ^3'takih mneni evropskih strokovnja- , fcljub vsemu temuie je pokazalo, da tudi V tem smislu nas že oktobra čaka velika JBaradi tak*notran e- Jžava brez proračuna kulturno lahko živi. preizkušnja. Tedaj bo namreč kulturno min- 5^^^S3^eWiJw mogoče trditi, Mletje je bilo dobesedno nabito z dogodki, istrstvo v sodelovanju s Svetom Evrope v ^g^icS^uSrS ^litiki nS moC vroC Predvsem festivali, ki so se odvijali v ključnih L ubijam organiziralo simpozij o slovenski Jg'HJ'^Sd smo pač v vsej svoji ^venskih mest h. Uvod je bil seveda kulturni politiki, na katerega se je že zdaj m "^J*™££ sm0 najboljši Evropski mesec kulture, daleč največja prijavilo več kot 200 razvijalcev. Osnova gg^^^S prizoriščih. Precej JeTn^^ »ffitedafnamn^r, simpoziju oktobra se bo verjetno res treba vprašati, kaj delamo z našo zgodovino. Jo res spreminjamo pod pritiskom Italije? Kje smo navsezadnje stali v času druge svetovne vojne, v kateri sta si sicer nasproti stala evropska levica in desnica, pa vendar je bilo po njenem koncu nesporno ugotovljeno, kdo jo je zanetil in kdo naredil največji zločin nad človeštvom. I*oletni festivali se počasi končujejo. Začenja se dolga vroča jesen, pa čeprav bo vsako jutro naše kotline prekrila megla. Lea Mencinger Polona Škrinjar, pisateljica V V NE ISCEM ZGODB, NAJDEJO ME SAME Pred petnajstimi leti je v redni letni zbirki Prešernove družbe izšel prvenec Polone Škrinjar, povest Pavla, za katero je prejela radovljiško Linhartovo priznanje. V petnajstih letih je nato izšlo njenih deset knjig, dve najnovejši sta še v rokopisu. Pisateljica, ki jo odlikuje prepoznaven slog kratkih stavkov, jasnega in skopega izražanja, vpleta med strani nekatere lokalne besedne posebnosti, ki tako kot drugod tudi iz govorice ljudi Lipniške doline, nezadržno izginjajo. Pa ne le besede, tudi način življenja. Živeti v bližini gradu je najbrž nekaj posebnega. Tudi Poloni Škrinjar je Pusti grad na Zg. Lipnici, čeprav ves v ruševinah, že od nekdaj pomenil kraj, kjer se je v otroških letih kopalo in brskalo za ostanki davnine in pri tem pletlo najrazličnejše zgodbe. Nekaj teh je kasneje še kot najstnica celo zapisala in so jih tako kot dramo Pusti grad igrali v domači Upniški dramski skupini in še na sosednjih odrih. Zdaj že dolgo ne piše več grajskih zgodb in tudi k ruševinam ne zahaja. Zakaj bi le, saj še divjih češenj, ki so prve zacvetele prav okoli gradu, zdaj ni več. Toda čar neodkritega, skrivnostnega, morda celo malce nevarnega, ostaja. Prav na to sva obe pomislili, ko me je, čeprav z bolečo nogo, pred tremi ali štirimi leti pospremila tistih nekaj deset metrov od svoje hiše do gradu. Nenadoma je privršela nevihta, treskalo je in lilo, da sva se morali zateči v gosto smrečje. Le pol streljajo ob varnega domačega zavetja sva hrabrili druga drugo in se šalili, da sva morda v ruševinah prebudili kakšne skrite sile, ki naju zdaj preganjajo z gradu. Kar nekaj časa me je težila slaba vest, kaj bi se Poloni lahko zgodilo, ker me je, radovednico, pospremila tja gor. Letošnjega julija sva se nekdanji dogodivščini seveda smejali. Zase pa zagotovo vem, da k tem ruševinam še dolgo ne mislim iti. Med najinim pogovorom v njeni delovni sobi je začelo deževati. Blag opomin, bi dejal kdo, ki kaj da na take znake. Pred večer pa se je zvedrilo, celo meglica se je rahlo spustila nad Lipniško dolino. Bil je lep, miren poletni večer, s Polono sva se poslavljali pred hišo. Na bližnjem obronku se je žrebe razigrano podilo za kobilo, z Jelovice na drugi strani doline pa tako kot vedno ni prihajalo drugega kot le tišina. V zraku je sladko dišalo, kot bi še vedno zadaj za Polonino hišo cvetelo enaindvajset lipovih dreves. Kadar govori o svojem pisateljevanju, Polona Škrinjar nikoli ne izpušča svojega prvenca - Pavle. Prva knjiga je vedno nekaj posebnega, podobno kot prva ljubezen, prvi otrok... je spomin na svojevrstno avanturo, ki zaznamuje pisateljsko pot. Pavla je bila pač prva v plejadi ženskih likov, ki se pojavljajo v njenih romanih. Z "grofovskega sveta", ki ga je pred več desetletji dokupila k njihovi majhni kmetiji še Polonina stara mama, se z doline hrup avtomobilov ne sliši. Tudi majhna brunarica, pravzaprav bolj vrtna lopa, ki jo je na vzpetini sredi sadovnjaka postavil še Polonin oče, je bila že v gostem mraku. Kadarkoli jo zagledam, se spomnim na pesnitev Matije Valjavca o višnjevih peterostolčkih, ki da cvetijo na takih gričkih. Za Polono Škrinjar pa je to kraj, kjer je napisala deset svojih knjig. Neredko je takoj po službi, delala je v Iskri v Lipnici, zavila v brunarico. Njena pokojna mama je vedela: kadar Polono zajame krč pisanja, mora pisati. Kosilo jo je čakalo na mizi, pojužinala je, potem pa ji je rekla, kar pojdi. Vedela je, da bo Polona v mraku tako ali tako vstala od pisanja in postorila, kar je potrebno, v hlevu pri obeh živinčetih. Takrat je bila še kar zdrava, da je zmogla prav vse, službo, delo na kmetiji in po nekaj ur pisanja na dan. Tako so nastajale knjige, kot so Pavla, Grenko brinje, Sence nad Raspokom, Divij volčin in druge. Pozimi se je seveda s pisanjem preselila v hišo za mizo, kjer sta obe hčerki pisali domače naloge, Polona pa romane. Ob vsem družinskem šundru, igranju radia, občasnih obiskih je tolkla po pisalnem stroju. Le včasih je rabila več samote, s pisalnim strojem se je preselila v zgornjo izbo. Skoraj vsako leto je izšla kakšna njena knjiga pri eni od slovenskih založb, nikoli doslej v samozaložbi. Pravzaprav tudi v sedanjem zrelem obdobju ženske, ki je invalidsko upokojena in varuje vnuke, ni njen pisateljski tempo skoraj nič drugačen. Če morda pri gospodinjskem delu, krotenju živahnih vnukov ali na travniku pri grabljenju sena ob bolečin kdaj stiska zobe, pa na vse pozabi, ko v delovni sobi sede k računalniku, ugasne zunanji svet in pusti, da sveti drugačen, njen notranji svet. Pozabi tudi, da se je še nedolgo tega zarekla, da pač nikoli ne bo pisala na računalnik. Toda njen stari pisalni stroj, na katerega je napisala domala vse svoje tekste, tudi zadnjo knjigo Klapa Joka Koprive, je čisto dotrajal in zdaj počiva na najvišji polici v omari. Včasih, toda res samo včasih, za ogrevanje, preden se loti pisanja, prebere kakšno od kratkih novel mojstra te vrste proze Ernesta Hemingwayja, največkrat je to novela Hribi beli kakor sloni. Najbrž zato, da se vsakokrat znova prepriča, kako učinkovita je jasna in v kratkih stavkih izražena misel. Prav to ji je vedno govoril tudi njen mentor, pisatelj Ivan Potrč. Njegovo karikaturo (narisal ga je Dušan Povh) ima v sobi na častnem mestu. Ko mu je Polona Škrinjar leta 1979 prinesla svoj prvenec - povest Pavlo, mu je Pisanje je bilo zanjo vedno neke vrste uporništvo proti krivicam tega sveta, prevladi slabega nad dobrim. Ne bolijo pa le krivice, boli lahko tudi ljubezen in druge lepe plati. Sicer pa - ali ni bolečina eno od zaznavanj tega sveta? Kadar je tega preveč, si Škrin-jarjeva poišče nekaj obližev med Potrčevimi mislimi, kijih je kot posvetilo zapisal v njene knjige: Človek se velikokrat pobere, prekleje svet in se znova pobere samo zavoljo tesnobe. Polona Škrinjar Foto: Janez Pelko bilo pisanje všeč; vendar ji ga je vrnil, toda pospremil z obilo nasvetov, kako naj zgodbo še enkrat napiše. Drugič je bil že bolj zadovoljen, celo več, knjiga je pri Prešernovi družbi tudi izšla. Vrsto let sta bila potem tudi prijatelja, ne da bi pisatelj pri tem kaj posebno poudarjal svojo mentorsko vlogo. Skupni jezik sta vsekakor lažje našla, saj sta oba s podeželja doma pisala o kmečkem življenju. Pri tem si Škrinjarjeva nikoli ni domišljala, da bi lahko v nekem smislu nadaljevala Potrčevo pisateljsko temo. Le pustila je, da se je sodelovanje z mojstrom kmečkega romana nadaljevalo in se več kot desetletje razvijalo kot trta, ki jo dober gospodar vzgoji in jo neguje, se trudi okoli nje, pri tem pa pravzaprav ne ve, ali bo njen sad kisel ali sladak. Polona Škrinjar pravzaprav zdaj, ko ima svojih knjig že za celo knjižno polico, ve, kako srečen je bil pravzaprav njen pisateljski začetek. Lahko bi izbrala kakšno drugo založbo, naletela na urednika, ki sprejema le izpiljene tekste, prvencev pa sploh ne. Morda bi ji kdo pri kakšnem desetem poskusu povedal, kaj je dobro in kaj ne ali pa zavrnil tekst brez razlage kot preprosto neustrezen. Tako pa je Ivan Potrč spremljal celo vrsto njenih knjig kot mentor, pa tudi kasneje, ko ni kot uveljavljena pisateljica sodobnih kmečkih romanov nič več potrebovala nobenega nasveta, je prebral vsako njeno novo knjigo in bil pripravljen o tem razpravljati kot s pravim pisateljskim kolegom. Tudi ni Če bi izbirali, kakšen okus ima večina njenih knjig, najbrž ne bi dosti zgrešili, če bi izbrali besedo grenko. Tudi v nekaterih njenih knjigah, kjer se je trudila življenje prikazati bolj z vesele plati, je v plasteh pisanja nekajkrat začutiti grenko plat. Grenka stran življenja izbija iz večine njenih literarnih likov že od prvega romana Pavla in tudi pri veČini kasnejših. skrival veselja, ko je za Grenko brinje prejela nagrado za najboljšo knjigo leta pri Prešernovi družbi, ki je nagrado podeljevala skupaj s takratno Zvezo sindikatov Slovenije. Enakovredno nagrado je takrat dobil tudi pisatelj Tone Peršak. Kdo ve, kaj bi Ivan Potrč menil o njeni najnovejši prozi. Letos jeseni bo pri Založbi Kmečki glas izšla zbirka njene kratke proze. Izbrala je deset zgodb, nekatere med njimi so bile tudi že objavljene v revijah, vse pa ne. Škrinjarjeva ne bo nikoli zvedela, kaj neki bi Potrč, tenkočutni poznavalec kmečkega življenja in dela, menil o njenem najnovejšem romanu Pečina, ki bo prihodnje leto izšel v redni letni zbirki Prešernove družbe. Po nekaj knjigah, v katerih se je oddaljila od področja, ki ga najbolj pozna, in je napisala nekaj otroških zgodb, pa humorističnih, se je znova lotila usode žensk s kmetov. Pravzaprav je to vračanje h "koreninam", h kmečki povesti, nekaj, kar je pravzaprav vedela že vseskozi, da je to tema, kjer je, kot se reče, zares doma. Zaradi tega nikoli ni imela kakšnega manjvrednostnega občutka, češ ukvarjam se s kmečko povestjo, kmečkim romanom. In to prav v času, ko cveti moderna proza. Vseskozi, odkar piše, ne le o kmečkem življenju, pač pa tudi o delavskem, je prepričana, da hodi po pravi poti. Tako kot se na Gorenjskem ljudje izražajo bolj na kratko, celo skopo v besedah, je podoben tudi slog pisanja Polone Škrinjar. Kratki stavki, včasih skrajšani celo do ene same besede, so na začetku motili celo njene urednike, saj naj bi bili njeni stavki preveč kratki. Zdaj njen "na daleč" prepoznavni slog nikogar več ne moti, bralcev pa še posebej ne. Celo Ivan Bizjak, urednik Prešernove družbe, ji je nekoč dejal: "Prav všeč mi je, kako 'šparaš'pri besedah." Včasih ji morda kaj povsem ne uspe, vendar pa verjame vase in vztraja. Vztraja tudi pri pri svojem značilnem temnem prikazovanju življenja, pa čeprav se je že (tudi javno) zaobljubila, da ne bo več pisala tako "črnih"zgodb, končno ima življenje samo že dovolj temnih plati in zelo malo veselja-Zakaj bi potem o tem še brali? Junake njenih romanov ne premetava samo boj za preživetje, pač pa jih upogibajo prave in tudi namiŠl; jene stiske, včasih ne znajo živeti sedanjosti, preteklost jih bremeni; prihodnost pa plaši. Po knjigi Čas za roparice ji je pisanje o socialnih stiskah že kar presedlo, zato je za nekakšen oddih od vsega temnega nastal bolj poetični Divij volčin in kasneje še knjige za mladino. Z zadnjim romanom Pečina pa je poskusom, da bi bila bolj vedra in zabavna zase in za druge, spe{ naredila konec. Zaenkrat. Toda, ali je vse to sploh p0' membno? Škrinjarjeva pravi, da ne išče zgodb, nasprotno, zgodbe j° poiščejo same. Ne more jim ubežati drugače, kot da sede in jij1 napiše. Tako je bilo pri prvi knjig'-tako je bilo pri zadnji, ki ji je. pravzaprav pomagala prebolel najhujšo žalost zaradi materine smrti. Najhuje je seveda takrat* kadar zgodba že sedi v glavi, Pa vrsta zunanjih vzrokov ne odpre zapornic pisanja. Takrat je najhuje-Toda sčasoma zavore popustijo W stvar steče. Pa malo trme je treba> pa samozavesti in vztrajnosti. Inj>6 ogromno branja sodi zraven. /? preprečuje otrplost, prevetri misl1' pomaga, da vsak dan gledaš sve okoli sebe z odprtimi očmi. Kaj nl hujšega, razmišlja Polona Škrinja1"' če se prepustiš otopelosti, iz katere se ne vidi sonca, ne sliši petja p1'*?' Saj pridejo takšni temni trenutkj-toda izhod je treba za vsako cen najti - s pisanjem pa je to vsekak0 lažje. Pisanje je po njenem obenem - breme, križ, pa tu odrešitev. Igor Kavčič Miha Mazzini, pisatelj v (o) Sladkih sanjah ZDAJ JE ČAS ZA EGOmVE SLADKE SAM "Zraven mene je na vlaku sedel neki tip, videza intelektualca, vzel ven beležnico in začel pisat, podivjano pisat. Jaz ga gledam, tako na eno oko in že do prve postaje je tip popisal kakih šest strani. Nakar si rečem: "Ha, to pa zmorem tudi jaz." Vzel sem svojo beležnico in podivjano pisal vse do železniške postaje v Lescah, ko sem šel dol." na svetlobo in torej izginja, če je na svetlobi. zaprto je vse v redu, vse črke ostanejo nedotaknjene. In nasprotno, bolj knjigo bereš, bolj izginjajo črke v njej. Z branjem Vsij ki ste ta trenutek začeli z pranjem pričujočega intervjuja z ginja, jt, ua oywl.^.. Miho Mazzinijem, seveda veste, za Tako bi morala biti naloga gre. Avtorja, brez strahu pred tisnjena knjiga spominov napuhom, bi lahko rekli, kultnega na otroštvo. Ce jo imaš novega slovenskega romana Drobtinice, romanov Satanova krona, Zbiralec imen, zbirke zgodb v Godbah, pisca kolumen in esejev v slovenskih časnikih in revijah, , "vrstnega računalnikarja, celo av- jo uničiš. No pojavile so torja različnih računalniških pro- se tehnične težave, ker je gramov... in pisca filmskih tak papir zelo tenak in scenarijev. Do sedaj je napisal že neprimeren za tisk." najmanj dva. Prvega po motivih romana Drobtinice za film Oper- Hočete reci, da ob ac>ja Cartier, ki je bil posnet pred prepogostem obujanju Petimi leti in zanj prejel nagrado spominov, ljudje le-te Prix Circom, za najboljši televizijs- spreminjamo, jih potvar-kl film in drugega, ki že dve leti jamo...? "Spomine človek na- čaka na prvo\lapo. Predvsem o njem, filmskem scenariju "Sladke sanje", spominih na otroštvo v sedemdesetih letih, sva se pogovarjala, in še bolj o boju za njegovo uresničitev. Bi slogan oglaševalske akcije, ko bo film šel v kinematografe, lahko bil "Outsider se začne m sem na Der-ram, kjer se, kjer se Sladke sanje kem filmskem festiva-nehajo". lu giedal neki isladnski film o spominih na otroštvo nekega mulca, vse skupaj postavljeno na začetek šestdesetih, ko ameriška vojska na Islandiji pripravlja svojo domesti s svojimi predstavami in zgodbo tako popravi. Zadeva z mojo zgodbo se je tehnično torej izkazala za nemogočo in niti nisem vedel, kaj naj z njo naredim. Potem pa sem na Ber- in^am J€ bil° kdaJ žah da vam ni 1e Egon, kot enemu glavnih likov kakmana drobtinice, ki se, resda tud'° desetletJe mlajši, pojavlja v vašem filmskem scenariju ^adke sanje"? -------- . "Ne. Egona sem si izbral kar tako, bazo: z nJ° pndejo amer- lme se mi je zdelo cool. Posebno lškl avtomobili, Zato, ker je ime mogoče brati na več rock'n'roll... Pa sem si Jttinov. Naprimer posebej prve tri rekel> vsaka državla' še in posebej zadnje tri črke. Prav Islandija, ima svoj fi drobtinicah, kjer sem si ga prvič arnislil, je Egon tista oseba, ki Podleže svojim lastnim gonom. Ker sider jih ima baje okrog V vsej tej kolobociji kratko 80.000, pa je bil zelo vlečete prav vi... uspešen. Po izračunih "Kratko vlečejo vsi avtorji, ki se naj bi torej do profitabil- jim gre za film, in teh v Sloveniji ni nosti še vedno zmanjkalo prav veliko. Pri nas sposoben režiser z renomejem raje posname reklamo za neko fimo, ki jo opravi od priprave do še štirikrat toliko gledalcev.' Ampak v Sloveniji je bilo kljub temu v zadnjih nekaj letih le posnetih nekaj celovečernih filmov? "Ja, kljub temu da je omenjeni zakon na precej trhlih nogah. Producenti so ponavadi delali takole: svojega denarja niso imeli oziroma ga niso hoteli vložiti, pa so šli na televizijo in rekli, hej imam krasen film za vaš TV program. Televizija je dala denar in s tem denarjem je producent šel na sklad, češ evo moj del denarja. Denar je dal tudi sklad, pa je bilo vse v redu. Problem pa je nastal v tem, da televizija tega noče več početi, ker je v finančnih težavah. In slovenska filmska produkcija je crknila. Ne gre le za Sladke sanje, pri njih se je pač zalomilo, tako kot bi se lahko pri kateremkoli'drugem filmu." Miha Mazzini, pisatelj - Egon Vittori glavni lik v Sladkih sanjah. Jako vedno najbolj zoprno izmišlje-au> sem obdržal kar Egona." je imena za nove like tako ali v/ved &wom ste v enem od inter-Juw dejali, da ste le štirikrat da bo stvar, ki jo pišete, čutili Zares tem, kako je prišla v stik z ameriško popularno kulturo, zakaj ga ne bi imeli še mi, mogoče bi to lahko bil filmski scenarij. Ta tema je v slovenskem filmu Za snemanje filma po vašem ostala prezrta. Grobi okvir zgodbe, scenariju je s strani filmskega z vsemi osebami in zapleti sem sklada že bil odobren neki denar, potem napisal, pa ne da bi to zares podpisana je bila pogodba o tem, nameraval, kar na vlaku nazaj iz koliko financira sklad oziroma Trenutno je "v delu" nekaj nizkoproračunskih zadev... "Takih pod 60 milijonov. Ampak Sladke sanje je družinska saga od začetka stoletja naprej, notri sta prva in druga svetovna vojna, film je v celoti kostumska drama, večji del zgodbe se dogaja v enem tednu, montaže, in je zato veliko bolje plačan, kot pa bi dobil od celove-Čerca. Celovečerec je dve do tri leta sedenja po raznih sestankih, eno leto trdega dela na terenu in montaža ter na koncu še postpro-dukcija. To pomeni, da zelo sposoben človek razmišlja, grem za en teden, posnamem reklamo, vzamem denar in imam mir. V filmu tako ostanejo le fanatiki, ki hočejo narediti film, ti so zelo redki, in tisti, ki so tako zanič, da jih v svetu reklam ne sprejmejo." Čeprav v svetu reklam obstajaš za naročnika, za firmo, za ljudi te pa ni. V filmu pa si za ljudi... "To je res. To je slava. Samo lahko se ti zgodi, da posnameš dober ali pa slab celovečerec, tudi zaradi stvari, o katerih sva govorila. Do sedaj se jih s slovenskimi filmi ni prav veliko proslavilo. Pri reklami pa če je režiser dober, dobi veliko več denarja, kakor pa slave." Sladke sanje torej bodo ali jih ne bo? "Če jih ne bo letos, potem jih ne bo nikoli, saj imam v življenju za početi še kaj drugega. Ali zdaj ali nikoli. Zdaj je čas za Sladke sanje." Če filma ne bo, bo roman? "Verjetno bo roman." Še dve vprašanji kar tako. Prvič: Na internet ste spravili vaše ko-lumne, objavljene v Razgledih... "Mnogi avtorji kolumen in ese- a v skrajni sili vsak lahko Sl»dke satE .T831" °Čitn° pa S° do orve Postaje% tip popisal kakih dolgo zgodovino. Tako imenovani treh, štirih let vjdimo tipičen prizor. natisne To ■ dobesedno "Dostava sanje tista peta dobra stvar." ^5^Veček:' zraven fotografija te ^**^.f!^J^J^ Tov teh, recimo 40 milijonov nima. KL5* Predmeta. Moram reči, literaturo. To |iteiw«.«g Obstajajo seveda tudi d.o.o.-ji, ki ta to> se precej časa pripravljal na izpade in temu se^drugače reče Obstajajo ^ ng ^odba se dogaja leta 1972 tako trač. Trač pa na dolge proge ni denar jm , ^ ^ poye fcyist*ga^ prav prijetni branje Tako iz živi- bodo vložt v skupnosti. To • seveda pomeni da Oh dopisov in revij Zbral j'enja vzamem natanko toliko, da na takole. Če film g«g£t«gg nismo upravičeni do denarja s tega Nm?OVoli materiala, fotografij, tistem lahko v literatur, zgradim milijonov m če^ucent doto 3W naslova. Kaj pa Amenčam m drugi? bi av°sti... Foto album sicer ne prepričljive like. To pa v bistvu ^^■^Z^^J^ Problem ^ V tem' da ,C Sl°Vemja L uu nnKa_ ..i -v . ,. ____^.^r,; t nimaio nobene nredstave. to pomeni, ua gooilcr. j_x„,,„ «o cvpih kie.r se pi b.-^u... foto album sicer ne prepričljive mce. iu y* v —— da dobiček ven^1 noben tehnični problem, vedno pomeni, da ti nimajo nobene ^^^S^^tSSL edina država na »vetu, kjer se kjffi sem si zamislil naiiskati na prave zveze z realnostjo Lahko pa začne pnnašaU ^31334^^ KV1 je občutlJiv na svetlobo, se zgodi nekaj drugega. Če je knjiga lec. Toliko ljudiy^Sloveniji nikoli ne \V« se uporablja pri telefaxih. napisana dobro, prej sva govorila o bo pnSlo v kmo saj so največje PaPW pa zato, ker je občutljiv spominih, fikcija prekrije spomine, uspešmce prišle le do 100.000. Uut na dom".1 In drugič: v zadnjem času očitno postajate "pospeševalec" prodaje cd plošč. Plošča mehiške glasbenice Ane Gabriel, o kateri ste pisali v Sobotni prilogi, je bila v Sloveniji so prodali 1200 kosov. Tisti članek pa sem pisal iz več razlogov. Prvi banalni je ta, da imam na svoji spletni strani na internetu zapisanih 10 mojih najljubših plošč, pa sem si rekel, da bom za vsako napisal utemeljitev. Drugič, pripravljal sem tekste o slovenski kulturni laži..., pa sem napisal še članek o neki plošči, ki je meni zelo ljuba, o plošči Ane Gabriel. In 1200 ljudi je odkorakalo v prodajalno s cedeji in jo kupilo. Kar tako, na slepo zaupanje. Mnogi so jo kupili preko interneta direktno iz Amerike. Bil sem šokiran, ustrašil sem se, saj članek nima druge informativne vrednosti, razen da pove, da je nekemu Mazzi-niju ta plošča všeč. Potem se je snemajo etnično čisti filmi, s tem zgodilo, kar se je. Očitno bom mislim, da je ves denar iz Slovenije, moral paziti, kaj hvalim, saj je to Vsi drugi delajo koprodukcije." cela odgovornost." t~-----j— <_> skrbeli za to. V tem primeru igralcu ni potrebno reči, o, nevihta. Vsem je jasno, da je nevihta, saj se vidi, da je. V tem trenutku je to žal edini način za snemanje slovenskih filmov, da bodo v filmu vedno več govorili, da bodo prihranili denar. Pri nas ni človeka, podjetja, ki bi vložil denar, televizija, ki je to počela, je sama v krizi in vsak se vpraša, kako je v tujini. Različne evropske komisije za film so ta scenarij zelo dobro ocenile. Ampak, Slovenija ni članica Evropske Nagradna igra z gorenjsko fotografijo Koga je tokrat obkrožila Simona Eno od naših priložnostnih fotografij z ene od gorenjskih poletnih prireditev tudi tokrat izkoriščamo za nagradno igro. Na sliki je naša sodelavka Simona - s pomočjo skenerja in računalnika - obkrožila enega udeleženca znane prireditve - Šuštarskega žura na predvečer jubilejne tridesete Šuštarske nedelje, ko je v hali Živila v Tržiču več kot dva tisoč zelo mladih, mladih in mladih po srcu celo noč žuriralo z ansambloma Abrakadabra in Pop Design. Če nas tisti, ki je na fotografiji OBKROŽEN, sam pokliče v uredništvo, ga čaka super nagrada: izlet v Gardaland, zabaviščni park ob Gardskem jezeru v Italiji. Za vse, ki boste ugotovili, koga je Simona tokrat obkrožila in nam boste to sporočili, pa so pripravljene tolažilne nagrade: reklamne majice Gorenjskega glasa s karikaturo Iztoka Sitarja! Za sodelovanje v nagradni igri obstaja omejitev: čas za Vaš telefonski klic je le do prihodnjega petka, 19. septembra 1997, samo do 13. 30 ure. Naša telefonska številka za Vaš klic: 064/223 -111. Gorenjska in svet Nov udarec: dražji poper Svetovna proizvodnja popra znaša dobre pol milijarde ton letno. Eno tretjino pridela Indija. Lani poleti je znašala cena za kilogram popra v Indiji vsega 75 rupij, prejšnji mesec že 175, ta mesec je skočila na 190 rupij in v terminskih pogodbah za nakup popra so za konec leta vpisane številke tja do 217,75 rupije za kilo popra, kar je približno šest ameriških dolarjev oziroma, na okroglo, tisoč tolarjev. Od lani torej kar trikrat višja cena! Poper naj bi imel, vsaj tako se govori tudi po Gorenjskem, posebno dobre učinke na večjo spolno živahnost. Zato se je popra prijelo nekaj temu primernih izrazov, na primer: trdilec, potentila, španska muh ta, ipd. Statistiki na sončni strani Alp že nekaj časa ugotavljajo, da slovenska nataliteta pada - in ravno zdaj, ko bo porodniška podaljšana za en mesec, se je na nas zgrnil črn oblak popoprane podražitve popra..... Danny, Kanal A in MKMJMGLAS Kontaktna oddaja Dannyjeve zvezde je na sporedu televizije Kanal A v živo dvakrat tedensko: vsak ponedeljek in četrtek ob 15.00 uri. Oddaji, namenjeni vedeževanju, potekata v živo, zato lahko pokličete po telefonu in Danny bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna Irebanja.v oddaji Dannyjeve zvezde izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super Glasov izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom. Kako sodelovati v žrebanju? Poslati morate izpolnjen kupon iz Gorenjskega glasa, vanj vpišite, koga predlagate za najpopularnejše - in ne pozabite dodati Vaših podatkov, če Danny izmed prispelih kuponov izžreba prav Vašega. Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak ponedeljek in četrtek ob tren popoldan.vklopiti Televizijo Kanal A in pogledati l Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v živo na meji mogočega, \ Če je ob 15.00 uri Danny na sporedu še prezgodaj, si ponovitev j Dannyjevih zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v ponedeljek ponoči ob 0.05 uri, pet minut čez polnoč, ob četrtkih pa pet minut pred polnočjo. KUPON SEPTEMBER 1997 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Moj predlog:_ Ime, priimek, naslov: Septembra izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA AVGUSTA 1997 Mateji Bajt 45 in Jožetu Burniku 32 glasov MATEJA BAJT Že četrto leto na Gorenjskem poteka NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV Kranj ter kabelske televizije ATM Kranjska Gora. Do vključno torka, 30. septembra, bo trajal izbor GORE-NJKE/GORENJCA za mesec AVGUST 1997. Radijski poslušalci lahko glasujete vsak petek neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderator jem Petjem KOGOVŠKOM; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z moderatorko Andrejo MEGLIC; popoldan na Radiu Sora v oddaji, ki jo vodita Bojana PIVK ali Jože BRUS. Televizijski glasovanji: vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti JOŽE BURNIK ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure ŠINK; na kranjskogors-ko-jeseniški televiziji ATM Kranjska Gora, ki jo lahko spremljate na "Gorenjskem kablu", lahko glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, vodi jo Marsel GOMBOC. Najbolj enostavno glasovanje, saj je možno kadarkoli v posameznem glasovalnem mesecu, pa je z dopisnico. Na dopisnico vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Če boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodelujemo, pa privarčujete tudi pri znamkah. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstra-na, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Me-ridian Jesenice in Veronika Kamnik. Pravilo: vse Vaše glasove, ki jih boste oddali pri njih vsak'teden do vključ- Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p 2399, 1001 Ljubljana Prejšnji mesec smo v Gorenjskem glasu v sodelovanju s Turističnim društvom Tržič in Radiom Triič štirikrat objavili nagradni kupon za glasovanje v akcoiji TRŽ/ČANKA in TRŽIČAN LETA. Izbor "naj" Trličanke in "naj" Trličana je letos potekal prvič in odziv je bil presenetljiv: na kuponih in v radijskem glasovanju je prispelo skupaj več kot 2000 glasovnic! Kar precej Trličank in Triičanov ste predlagali za oba laskava naslova, končni rezultati: v izboru Trličanke leta ste Metki Ivnik namenili 608 glasov; Andreji Grašič 121; itd; v glasovanju za Trličana leta je dr. Iztok Tomazin dobil 513 glasov; Pavel Rupar 175, itd Na jubilejni 30. Šuštarski nedelji je predsednik Turističnega društva Triič Ladislav Srečnik (mimogrede: tudi zanj ste poslali precejšnje število glasovnic) Metki in Iztoku podeli nagradi: umetniški sliki tržiške slikarke Marice Šmid Razglasitev rezultatov prve akcije Trličanka in Trličan leta je vodil Janez Kikel. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: v sodelovanju z Društvom proti mučenju Hvali so člani Lovskih drulin Sorica in Železniki v posebej pripravljeno past ujeli kosmatinca, ki je delal škodo med drobnico po Ratitovcu, Soriški in Dajnarski planini. Letos rjavega medveda niso "pololili", temveč so ga ujeli livega in ga s pomočjo strokovnjakov za tovrstne stvari usposobili kot novo turistično znamenitost Selške doline. Kot je razvidno s fotografije, nastale minuli konec tedna , ima medved le prve samostojne vaje, za njegove nastope v predvolilni kampanji pa se le zanima precej predsedniških kandidatov. Rjavega medvega bo na nastopih spremljal kranjski lajnar Rastko Tepina, uredništvo Gorenjskega glasa pa si prizadeva zagotoviti medvedov nastop na vsegorenjskem srečanju bralk in bralcev edinega gorenjskega časopisa s polstoletno tradicijo 12. oktobra v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. Po prvem krogu septembrskega glasovanja za GORFM, KO/GORENJCA MESECA AVGUSTA ste MATE BAJT dali 45 glasov, JOŽETU BURNIKU pa)\ Glasbenico in glasbenika - s področja resne glasbe in '• narodnozabavne "scene" - smo tokrat predlagali v tw skupno časopisno-radijsko-televizijsko glasovanje za Ov RENJSKO/GORENJCA MESECA in po pričakovanju le rezultat glasovanja zelo izenačen. Do konca septembra56, še trije petki (in trije torki) za radijska ter televizija glasovanji; in še debele tri tedne Časa, da Vaš glas za MaW ali za Jožeta pošljete na dopisnici. mentor precejšnjemu š|evl ansamblov, itd.; prejšnji i" sec je Jože Burnik izdal n* kaseto in praznoval lep 21 jenjski jubilej. Po zadnjem avgustov**1 glasovalnem krogu srno žrebom spet razdelili "e nagrad. Vrednostne boni i tisoč tolarjev prejmejo: Janša, Polje 1, Bled; 2. C'1 Vreček, Tupaliče 3, Predd* 3. Mirko Jekovec, C. jB 8d, Jesenice; 4. Anton PjjP. Voklo 60, Šenčur in 5. TI« Novic, Novi svet 10, SW Loka. Glasove reklamne jice po pošti pošiljamo' slednji peterici izžrebanif1,, Mitja Avsec, Cesta 24. m 13, Črnuče; 2. Petra Cuif Tuga Vidmarja 10, Kranj* Borut Podobnik, Ob p0'0' 10, Žiri; 4. Peter ZUP8 Cankarjeva 2, Radovlji^ 5. Miha Gudei, Dolenjs"8 73, Ljubljana. ___ Vsem, ki jih uredništvo Gorenjskega glasa, gorenI:{, radijci in gorenjci televizijci uvrščamo v akcijo poP,tc nosti GORENJKA/GORENJEC MESECA, enkrat^ podelimo lepe knjižne nagrade (torej so nagrade pdPr t6 jene ZA VSE, o katerih glasujete). Tistim, ki ML posameznih mesecih namenite več glasov, P°"e!3t, unikatne 2,5-litrske LIČNE MAJOLKE S POSV^l)l no srede, bomo seveda pravočasno prejeli in upoštevali pri vmesnem tedenskem glasovalnem rezultatu. Glasove namreč preštevamo - in objavljamo začasne rezultate - vsak teden. Za GORENJKO/GORENJCA meseca AVGUSTA 1997 sta predlagana: V MATEJA BAJT, glasbenica, doma iz Zapuž, z odliko je zaključila osemletni študij kljunaste flavte na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, njeno uspešnost je nagradilo tudi avstrijsko ministrtstvo za znanost; Mateja Bajt je svoje znanje prejšnji mesec z izjemnim uspehom predstavila domači publiki v Radovljici 21 JOŽE BURNIK, rojen Jeseničan, sicer pa doma v Zmincu, glasbenik, komponist zajetnega opusa narod-nozabavnih viz, odličen LOM, namenjenim izključno izbranim Gorenj katn^ Gorenjcem po mesecih. Majolke so izdelali v LONČAR KEM PODJETJU KOMENDA, Mlaka 4. Kom*n% telefon/fax 061/814-015 in so od letos tradicion^ nagrade v naši skupni akciji popularnosti - zato, ker zelo lepe, poleg tega pa nadvse praktične za tov* priložnosti. (Spet) novi stari predske 15.30 Zaliv Iju-Santa' nmanška nadaljevanka 16.30 ka i7,a.rbara. ameriška nadaljevan- amerl tekma Alpina : Podgorje pa je bila odigrana včeraj V ^enjskih ligah bodo jutri ob 10. uri igrah kadeti, ob 1430 majš1 d**i (tekmi Naklo : Lesce in Jesenice : Triglav bos a ob 10 uri), ob, l630 pa člani. Starejši dečki bodo igrah v nedeljo ob 10 uri, "»adinci prav tako ob 10. uri, razen tekme Podgorje : Trboje, ki bo ob 11,30. Pokalne tekme bodo v ponedeljek in sredo. • J.K. Hokometaši za pokal - Nova rokometna sezona se je začelas Pralnimi tekmovanji. Preddvor Gradbinec je zgubil v Kočevju z 28 j26- Chio Besnica pa v Radečah visoko 34 : 24. Sava je igrala doma £ lz.gubila s Svišem 18 : 24. Gostje so biji boljši. Zaradi udarca Konjarja je bil izključen gostujoči igralec Erčulj, vendar domač 1 tega niso izkoristili/Povratne tekme bodo v sredo. • M. Dolar VATERPOLO TJWCEV NE BO •etneea^nnASeptembra " Vellko Je bilo govora o prestopu 32-^ presto Vlada Močana h kranjskemu državnemu prvaku, prevelik PUi P& .naiverJetneJe °e bo prav nič, saj bi bil ta prestop igralca t ^ / Za davnega prvaka, saj v državnem prvnestvu stfoŠek 1 ^a a Prav gotovo ne potrebuje, prevelik pa bi bil Tako h za^t.ekrnovanJe v evropskem pokalu državnih prvakov, o Gašn • "S'avv* bo Tivoliju odstopil nekaj igralcev, govori se Vratariuev}U Stružmku» Branku Klancarju in reprezentančnem Prvo Jk rviatJažu Homovcu, za novo sezono pomladil moštvo in v vater P°,Uvrstil tri igralce letnika 1981 in 1982. Se2°na is" državnega prvaka so s treningi začeli avgusta, kajti BokainoSj ^° zgodaj začela in prvo tekmovanje, ki jih čaka, bo kon *m°vanje v Sloveniji, ki se bo začelo v začetku oktobra. na kvalTu°^ODra Pa bodo vaterpolisti kranjskega Triglava odšli Sofijo J*,,cacijski turnir v evropskem pokalu državnih prvakov v 9?)> iz k petdr»evnem kvalifikacijskem turnirju (29. 10. do 2. 11. rnoJtev ga se bosta v nadaljnje tekmovanje, med 16 najboljših Prvako UvrjStl'a prvo in drugo uvrščeno moštvo, pomerili moči s kom VeTb garije Slavijo, prvakom Izraela Maccabijem, prva-5>a8Uero e ^"taniJe Bristol Centralom in prvakom Portugalske J. Marinček ^ od 18.200 DEM od 16.990 DEM ^^Tod 20.040 OEM ^OOdb^ od 31.096 DEM V% j Avtohiša Kaposi d.o.o. *e*erska c. 121, Kranj, tel.: 064/241-358 m Balinarski spored - V super ligi bo jutri vodilna Trata M.C. Sara ob 16. uri gostovala v Šiški, v nedeljo pa ob 10. uri pri Polju v Ljubljani. V prvi ligi bodo v soboto srečanja Jadran : Huje v Izoli in Virtus : Jesenice v Kamniku. V II. ligi vzhod bodo jutri ob 10. uri igrali v Tržiču Tržič : Center, v Kranj u.Primskovo : Bistrica in v Radovljici Radovljica Alpetour : Plešivica. • J.K. Vabilo Teniškega kluba Triglav - Teniški klub Triglav Kranj vabi in vpisuje otroke, stare od 6 do 9 let v teniško šolo. Prijaviti se je mogoče po telefonu (064) 360 - 290. • J.K. Tek na Ratitovec - Jutri, 13. septembra, bo 2. tek na Ratitovec. Start bo ob 10. uri na Rotku, ob cesti Sorica - Soriška planina. Prijave bodo sprejemali med 8.30 in 9.30 na startu. Turnir v malem nogometu v Škofji Loki - Klub malega nogometa Lene kosti prireja v nedeljo, 14. septembra, na igrišču za osnovno šolo Petra Kavčiča turnir v malem nogometu. Prijave pb telefonu 622-040 in 611-300. • J.K. Tek na Grintovec - Alpinistični odsek Mengeš bo v nedeljo, 14. septembra, organiziral najtežji gorski tek v Sloveniji, tek na 2558 metrov visoki najvišji vrh Kamniških Alp Grintavec. Prijave sprejemajo danes na telefon (061) 817-755, startnina pa bo 1.000 tolarjev. Start bo ob 10. uri v Kamniški Bistrici. • M.Močnik Triiško prvenstvo v atletiki - Športna zveza Tržič prireja jutri, 13. septembra, na športnem igrišču v Bistrici odprto občinsko atletsko grvenstvo. Prijaviti se je mogoče danes na Športno zvezo Tržič, alos 4 (53-084) ali uro pred začetkom tekmovanja. Prijavnina: 250 tolarjev na disciplino ali 600 tolarjev za troboj. • J.K. Nogometni spored - V drugi nogometni ligi bo Triglav Tele TV igral v nedeljo ob 16.30 doma z Aluminijem. Kranjčani igrajo odlično. Veseli bodo podpore s tribun, da bo dosežena peta zmaga. Kadeti in mladinci Triglava megamilka gostujejo jutri pri moštvih Factorja Jezica. Tekmi bosta ob 14.15 in 16.30. V tretji nogometni ligi zahod bo Casino Bled jutri gostoval v Piranu pri Farnih/ shop, Naklo Triglav pa v nedeljo pri Brdih v Vipolžah. V drugi mladinski ligi bosta gorenjski moštvi Zarica Naklo in Flok Komenda gostovali. • J.K. Rokometni spored - V drugi državni ligi moški bo jutri ob 19. uri tekma Duplje : Kras, ura tekme Alples : Jezersko pa bo določena naknadno. Dom Žabnica gostuje. Pri ženskah bo Sava Kranj jutri ob 18. uri v Stražišču igrala z Novim mestom, Šešir pa bo jutri ob 16. uri igral z Zagorjem. Pri mladinkah so zanimivi pari Polje : Sava Kranj, Branik : Planina, pri kadetih Duplje : Škofja loka, Alples : Radovljica in Chio Besnica : Preddvor. • J.K. Teniški turnir v Preddvoru - Jutri ob 9. uri se bo na teniških igriščih Hotela Bor v Preddvoru začel III. letošnji turnir za pokal Živil. Tekmovale bodo moške dvojice. Prijavnina je 1500 SIT, prijave pa sprejemajo danes do 18. ure (telefon 451-080). • J.K. Križnarjev memorial v Preddvoru - RK Preddvor organizira v nedeljo, 14. septembra, 13. memorialni turnir v spomin mladega preddvorskega športnika Jožeta Križnarja. Začetek turnirja bo ob 9. uri, sodelujejo pa ekipe Veterani Inles Ribnica, Zagorje Trbovlje, Tržič in Veterani Preddvora. • J. Kuhar Športne prireditve v Podbrezjah - TVD Partizan Podbrezje bo organiziral prireditve v mesecu športa. Športna aktivnost je zelo razgibana. Tenisači so v prvi gorenjski ligi, nogometaši in kegljači pa v drugi. Posebej pa bodo organizirali še nekatere prireditve. V nedeljo bo ob 10. uri Pod farovžem mali nogomet med podbreškimi zaselki. • J.K. BMW golf turnir na Bledu - BMW organizira turnirje po vsem svetu. Letos bodo turnirji v 15. državah, na katerih igra nad 100.000 amaterskih igralcev. V Sloveniji bo turnir jutri, 13. septembra, na igrišču na Bledu. Sodelovalo bo 160 igralcev, Zmagovalci nacionalnih turnirjev bodo igrali na finalu na Portugalskem. • J.K. HOKEJ NA LEDU MEGANE CLASSIC ZA SAV0LAINENA Kranj - V torek je Mohor Bogataj, direktor podjetja Alpetour Remont Kranj, za eno leto predal ključe novega megana classic prvemu trenerju hokejskega kluba Bled Fincu Kariju Savolainenu. S tem se je le potrdilo dobro sodelovanje blejskih hokejistov in Remonta, je dejal član uprave HK Bled Gabriel Javor. Blejci imajo tudi v letošnji sezoni ambiciozne načrte, ki pa jih brez pomoči gospodarstva ne bodo mogli uresničiti, je še dejal. Direktor Alpetour Remonta Mohor Bogataj pa je povedal, da se je njihovo podjetje odločilo podpirati blejski klub, ker gre za dobro in perspektivno gorenjsko moštvo, ter dodal, da verjame, da lahko letos zmagajo v državni ligi. • S. Š., foto: T. D. KOLESARSTVO TEKAVEC IN L0G0NDR0VA PRVA Kranj, 12. septembra - Rekordnih 1500 kolesarjev je sodelovalo na 19. kolesarskem jurišu na Vršič. Z novim uradnim najboljšim časom 34,08 minute je med člani drugič zapored zmagal Grega Tekavec, pri dekletih pa je bila najhitrejša Minka Logonder s časom 44,38. Tekavec je Član BTC Bauer. Vrstni red - ženske absolutno: Minka Logonder, Martina Hell, Simona Žabjak, Vida Uršič, Miša Erlich - Zidar, Špela Strasser; moški absolutno: Grega Tekavec, Rok Drašler, Boštjan Brelih, Jure Robič, Sašo Juraia itd. V vršiškem trisu smučarskega in gorskega teka ter kolesarstva so pri moških najboljši Marko Dolenc, Metod Močnik in Klemen Dolenc, med ženskami pa Strasser in Petkovšek. • M. Močnik BALINANJE PRIMSKOVU POKAL Naslednje leto naj bi se tradicionalni turnir BD Center igral na štiristeznih igriščih, kar je obljubil predsednik KS Center g. Franc Benedik. Potrditev o tem je tudi tabla Mestne občine Kranj na brunarici BD Center in prisotnost župana Kranja g. Vitomirja Grosa, ki je turnir tudi odprl. Kar štiriindvajset moštev se je zbralo na tradicionalnem balinarskem turnirju, ki ga BD Center organizira v počastitev krajevnega praznika krajevne skupnosti Center. Zato tudi ni bilo presenečenje, da je sam turnir odprl župan Mestne občine Kranj Vitomir Gros, ki je tekmovalcem zaželel prijetno bivanje v Kranju in veliko športnih uspehov. Velik aplavz vseh nastopajočih pa je po pozdravnem govoru doživel predsednik krajevne skupnosti Center Franc Benedik, kajti vsem, ki so bili zbrani okoli dvosteznega balinišča, je obljubil, da bo naslednji turnir igran že na štiristeznem igrišču. Kvalifikacije so balinarji igrali na igriščih organizatorja, ter še na igriščih BK Primskovo in BK Čirče. Četrtfinalni, polfinalni in finalni boji pa so se igrali na balinišču BD Center. Zmagalo je Primskovo pred Centrom. • J. Marinček H£ RIC JBk STAVROV PRI TRIGLAVU Kranj, 12. septembra - Izkušeni košarkar Jurij Stavrov bo igral za kranjski Triglav. Kranjčani so se uspeli dogovoriti s Savinjsko Polzelo o odškodnini za prestop tega odličnega košarkarja. Stavrov že trenira s Kranjčani, svoje izkušnje pa bo Krenašal na mlade člane ekipe, ki jo trenira Franci Podhpnik. fov parket v dvorani na Planini tudi zagotavlja Kranjčanom vrnitev med najboljše. • J.M. UROŠ PAVLOVČIČ SPET NA ŠTUDIJU V ZDA Dovje • Slovenski alpski smučar Uroš Pavlovčič z Dovjega vse leto ne pozna počitka. Ob Študiju v ZDA nastopa za Slovenijo na različnih tekmovanjih. Lanska je bila zanj najuspešnejša sezona, saj je dosegel vrsto odličnih uspehov na Univerziadi v Koreu, na mednarodnih FIS tekmah, na tekmah NOR AM ameriškem državnem Srvenstvu in državnem prvenstvu ameriških univerz. Nanizal je kar 11 zmag ter vrsto drugih in tretjih mest. Po vrnitvi je bil le nekaj dni v domačem kraju, zatem pa ga je pot spet vodila "čez lužo" in naprej v Novo Zelandijo in Avstralijo, kjer je treniral in bil pomočnik trenerja korejske reprezentance. Od tam se je spet vrnil v ZDA, s septembrom pa že nadaljuje študij na Univerzi v Siera Nevadi in sicer v tretjem letniku. V novi sezoni bo vneto študiral in tudi tekmoval, tako da z veseljem spet lahko pričakujemo novice o novih uspehih. • J. Rabit! NESREČE v Že 26. smrtna žrtev Kranj, 12. septembra - V torkovi prometni nesreči na podvinskem klancu je življenje na gorenjskih cestah izgubila že 26. oseba letos. Lani v enakem obdobju je bilo 21 smrtnih žrtev. Septembra beležijo na cestah na območju UNZ Kranj že tri smrtne žrtve, v zadnjih desetih dneh pa že 27 poškodovanih. Trčila brez zaviranja Radovljica, 9. septembra - Na podvinskem klancu magistralne ceste Kranj - Jesenice se je ob 19.45 zgodila huda prometna nesreča, v kateri je povzročitelj nesreče umrl. 55-letni Janez R. iz Radovljice se je z osebnim vozilom zastava 101 peljal po podvinskem klancu proti Radovljici. Po izjavi za njim vozečega nemškega državljana, je zastava ves čas vožnje vijugala, zato sumijo prisotnost alkohola. Ko se je približal vrhu klanca, kjer je blagi desni ovinek, je Janez nenadoma zapeljal na nasprotni pas. Tedaj mu je nasproti pripeljal v terenskem vozilu opel frontera 36-letni francoski državljan Daniel D., zaposlen na francoski ambasadi v Ljubljani. Vozili sta trčili brez zaviranja. Po trčenju je zastavo obrnilo v nasprotno smer in jo odbilo nekaj metrov po klancu navzdol. Voznik Janez je mrtev obstal vkleščen v vozilu. V oplu sta se sprožili zračni blazini na prednjih sedežih, zato je voznik utrpel le sled poškodbe, 35-letna žena Sabine D., prav tako francoska državljanka, pa lažje telesne poškodbe. Sopotnik na zadnjem sedežu, 33-letni francoski državljan Patrick Michael B. - M., je prav tako utrpel lažje telesne poškodbe. Na kraj nesreče sta prišla dežurni tožilec in preiskovalni sodnik, ki sta za pokojnega voznika odredila odvzem telesnih tekočin. Promet preko podvinskcga klanca je bil zaprt do 22.35. Obvoz je bil urejen v obe smeri. S.Š. PRIHAJA ČAS ZA REZERVACIJO SMUČARSKIH POČITNIC KOMPAS H0LIDAYS je izdal nov katalog SMUČANJE 1997/98, ki bo že I prihodnji teden na prodajnih mestih v poslovalnicah Skupine Kompas Holidavs, I in pri 160-ih pooblaščenih turističnih agencijah v Sloveniji. Prav tako pa bo s 15. | septrembrom na voljo tudi novi katalog KANARSKI OTOKI. Že od avgusta lahko i pregledujete cenik SANJSKE POČITNICE IN POTOVANJA, ki je sledil katalogu, I ki je izšel v juniju. V katalogu SMUČANJE 1997/98 boste našli več kot 80 smučarskih središč v t Sloveniji, Franciji, Avstriji, Italiji, Švici in ZDA z več kot 400 hoteli, penzioni, | počitniškimi stanovanji in hišicami, ob katerih je več kot 7000 kilometrov lepo I urejenih smučarskih prog. Na slovenskih smučiščih je KOMPAS HOLIDAYS 1 pridobil nekaj novih hotelskih zmogljivosti, razširil pa je "posebno ponudbo", za I dmžine v Bohinju, "boom počitnice" na Rogli, "6=7" v Kranjski Gori, v določenih I terminih, "vse vključeno" na mariborskem Pohorju in 50 % popusta pri nakupu | smučarske vozovnice ob tedenskem bivanju v Cerknem. V Franciji boste v f letošnji sezoni lahko najeli za teden dni apartma že za 130 DEM v tolarski I protivrednosti na osebo, ker pa odličnih smučišč ni potrebno posebej 1 predstavljati, saj so večini že dobro poznana, bi vas radi spomnili le na | prvomajski tradicionalni smučarski klub KOMPAS HOUDAYS v Val Thorensu. V I Avstriji naj omenimo otvoritev smučarske sezone 4. decembra v Schladmingu, I "ali inclusive" v Bad Kleinkirchheimu po 7. marcu in posebno ugodne cene 1 teden dni pred tem ter novost Mavrhofen in Zeli am Ziller v dolini ZILLER. V I Švici so najeli nove apartmaje v Zermattu in v Združenih državah Amerike v I Aspenu. Kaj je novega na italijanskih smučiščih? Bormio z zasebnimi apartmaji | Aemme in koča Villa Felilet kot nov kraj v ponudbi KOMPASA HOLIDAYS ter I veliko novih apartmajev ter hotelov v vseh smučarskih središčih, posebnemu I popustu pri nakupu smučarskih vozovnic gostom KOMPASA HOLIDAYS na I Kronplatzu sta se pridružili še smučišči v Falcadu in v Pasu San Pellegrinu. Za | smučanje pa si lahko preskrbite tudi ugodne turistične kredite. 1 Pa pojdimo še malo v tople kraje. V novem katalogu KANARSKI OTOKI KOMPASA HOUEDAYS lahko izbirate med počitniškimi kraji ob zahodni obali Afrike na Gran Canarii in Tenerifi, kjer se je mogoče kopati in sončiti vse dni v letu. Domačini pravijo, da je najhladneje okoli božiča, ko morajo dekleta zvečer na sprehodu po promenadi čez kratke rokave obleči jopico. Prvo letalo bo peljalo potnike 6. decembra in potem vsako soboto do 2. maja prihodnjega leta. Kranjski prometni policisti z motornimi kolesi v Splitu Hrvati bolje tehnično opremljeni Ideja po tridnevnem izletu na Hrvaško padla avgusta - Drugo leto verjetno v Francijo Kranj • Gorenjski policisti so znani po svoji aktivnosti. Ne samo v službenem času, ampak tudi izven njega. Tako se je avgusta prometnim policistom Postaje prometne policije Kranj porodila ideja o daljšem izletu z motornimi kolesi. Sprva so nameravali iti v Francijo, kasneje pa so se raje odločili za krajšo pot v Dalmacijo, natančneje do Splita. Krajšo pot pa niso izbrali, ker bi jim primanjkovalo motoristične kondicije, te poleti v službenem času precej naberejo, le časa za pripravo jim je zmanjkovalo. Na pot so odšli s sedmimi motornimi kolesi, med katerimi so jim dva odstopili tudi v Tehnounionu Ljubljana. Za spremstvo in 'logistične zadeve' so vključili osebno vozilo megane classic, ki so ga odstopili v Alpetour Remontu Kranj. Na tridnevnem izletu so prometniki doživeli marsikaj, a najbolj zanimiva so verjetno srečanja s hrvaškimi kolegi, saj so si medsebojno izmenja- Zapora ceste Zg. Jezersko -Sp. Jezersko Zgornje Jezersko, 11. septembra • Direkcija Republike Slovenije za ceste je izdala dovoljenje za popolno zaporo regionalne ceste Zg. Jezersko -Sp. Jezersko od kilometra 0 do kilometra 4. Dovoljenje velja za šest delovnih dni v obdobju od 11. do 25. septembra. Omenjeni odsek ceste bodo namreč na novo preplastili. Kakor smo izvedeli na UNZ Kranj, je izvajalec del sporočil, da bo popolna zapora ceste potekala 11., 12., 13. in 15. septembra, v primeru slabega vremena pa je planiran rezervni dan za dela 16. september. Zapora bo na omenjene dni trajala od 8. do 18. ure. Vožnja mimo ni možna, obvoz za Avstrijo gre preko Ljubelja. ISKRA Indusrija sestavnih delov, d.d. Savska Loka 4, 4000 Kranj objavlja JAVNO LICITACIJO ki bo v sredo, 20. 9. 1997, ob 11. uri v prostorih družbe Iskre ISD, d.d. Na licitaciji se bodo prodajala naslednja rabljena osnovna sredstva: 1. stroj za brizganje pl. mas Stubbe S 65 VE 1965 let. 2. stroj za briz. pl. mas Stubbe S 65 VE 1965 let. 3. stroj za brizg. pl. mas belišče 600/230 E 1982 let. 4. hidr. Preša za stisk, duroplastov Indos 150 1962 let. 5. stroj za tlačno litje sil. Litostroj 160 H gen. obn. 1981 let. 6. stroj za tlačno litje silumina Litostroj 280 H 1983 let. 7. toplo komorni stroj za ti. litje Eckart 1963 let. 8. peč za vzdr. silumina Litostroj 9. peč za vzdr. taline sil. Bore, tip FFD/FCS-6 10. peč za sušenje pl. granulata belišče KS 25 1982 let. 11. peč za sušenje pl. granulata Cerco-Sema 1965 let. 12. premično dvigalo nosilnosti 500 KG 13. končna stružnica Smart Brovvn 14. končna stružnica Smart Brovvn 15. končna stružnica Smart Brovvn 16. končna stružnica Leinen 17. mer. prof. projektor Vega povečave 10x20x50 18. merilni mikroskop PZO-Poljska 19. števna tehtnica Rapido (do 30 kg) 2 kom Ogled osnovnih sredstev bo v soboto, 20. 9. 1997, od 7. ure do 9. ure. Na licitaciji lahkio sodelujejo pravne in fizične osebe, če pred dražbo vplačajo varščino v višini 10 % od izklicne cene. Varščina se šteje v kupnino oz. se vrne takoj po zaključku licitacije.Kupec mora plačati kupnino v tolarjih, po srednjem tečaju Banke Slovenije in kupljeno osnovno sredstvo prevzeti v osmih (8) dneh po licitaciji sicer varščina zapade. Csnovna sredstva se bodo prodajala po sistemu - "VIDENO - KUPLJENO". Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Prometni davek plača kupec. izkl. cena 4.000 dem izkl. cena 4.000 dem izkl. cena 15.000 dem izkl. cena 3000 dem izkl. cena 18000 dem izkl. cena 22000 dem izkl. cena 1000 dem izkl. cena 500 dem izkl. cena 5000 dem izkl. cena 400 dem izkl. cena 150 dem izkl. cena 1000 dem izkl. cena 400 dem izkl. cena 400 dem izkl. cena 400 dem izkl. cena 500 dem izkl. cena 5000 sit izkl. cena 2000 sit izkl. cena 2000 sit Na dolgi poti se je bilo treba tudi spočiti. li izkušnje pri delu, primerjali prometno varnost pri nas in na Hrvaškem, tehnično opremljenost in podobno. Tako so ugotovili, da imajo hrvaški policisti za malenkost nižje plače od slovenskih. Slovenski policisti imajo za odtenek boljši vozni pas, precej pa zaostajajo po tehnični opremljenosti, kot so radarji, laserski merilniki, videonadzor objektov,... Razlog se skriva v Nacionalnem programu prometne varnosti, ki ga izvajajo na Hrvaškem. Na podlagi tega programa hrvaška policija črpa sredstva za nakup tehnične opreme. Kako je z nacionalnim programom v Sloveniji, se dobro ve. Edini, ki je zaživel, je bil "-10 odstotkov", pa še ta je klavrno propadel. Na Hrvaškem je v veljavi tudi zelo strog prometni zakon, kakršnega naj bi v bližnji prihodnosti imeli tudi v Sloveniji. Aktivnost hrvaške policije je izredno medijsko podprta, saj na vsakem koraku vidiš plakate s prometno preventivno vsebino. Tudi prometne patrulje po cestah so pri sosedih številnejše kot pri nas. Obisk kranjskih prometnikov pri poklicnih kolegih na Hrvaškem je pohvale vredna poteza, ki bi lahko dala misliti tudi vodstvu slovenske policije. Dobri odnosi med policijama bi navsezadnje imele ugodne šposle-dice tudi za slovenske turiste, ki letujejo na Hrvaškem. Tridnevni izlet so kranjski prometni policisti preživeli brez večjih težav in nezgod, zato so se odločili, da bodo tudi naslednje leto poskušali organizirati podoben izlet. Tokrat mogoče res v Francijo, kamor so mislili že iti letos. Razmišljajo pa tudi o ustanovitvi motorističnega kluba v okviru mednarodne policijske organizacije IPA, s tem pa se približati ostalim motoristom. Tudi policisti so navsezadnje le ljudje.Za finančno podporo in sponzoriranje izleta pa se kranjski prometni policisti zahvaljuje jo podjetjem Alpetour Re' mont Kranj, Tehnounio" Ljubljana, Vasco, d.o.o., Pf0 fil, d.o.o., Vulkanizerstvo Jef; ala Virmaše, Petrol Kranj' Cvetličarna Spans Radovljica, EP Commerce Les<^ Avtokleparstvo Ribnikar Ma' tevž Primskovo, AMZS T-r Kranj, Robis Jesenice, trgov1^ na Straža Jesenice, Dern|s. * Dežman Zoran Selo pri Z'f' ovnici, Tivoli CommerC Ljubljana. • S. S. Motorist trčil v avto Bled, 10. septembra - Na Cesti svobode na Bledu se je °^ 9.05 pripetila prometna nesreča med osebnim vozilom ^, motornim kolesom, v kateri sta se motorist in njeg°N sopotnica lažje poškodovala. 40-letni Borut B. iz okolice Krškega se je z alfo rorpeo peljal proti Mlinem. Vozil je počasi, ker je iskal parkira prostor. Pri odseku za vilo Sokol je pred nepreglednih ovinkom začel zavijati levo na parkirišče. Tedaj mu )e. jamahi 1200 nasproti pripeljal 30-letni nemški drŽavi^ Heribert S. z 28-Ietno sopotnico Renate F.. Po trčenju ? motorista vrglo na pokrov alfe, sopotnico pa v desni b° vozila. Prepeljali so ju na jeseniško bolnišnico, kjer s ugotovili, da sta se lažje poškodovala. Kolesar se je držal mopedista Radovljica Zapuže se w M. iz Dvorske letni kolesar Nedeljko S. iz Lesc. Med 'skupno' vožnjo sta se med seboj oplazila, kolesar J zadel v motor in se vanj zataknil, zato je izgubil kontr^ nad kolesom. Preko krmila je padel in se z glavo zade' cestišče. Vidnio vinjen Nedeljko je odklonil alkot#> medtem ko ie merilec pri mladoletnem mopedistu, k1 flj srečo ni padel, pokazal 0,31 promila. Nedeljko se je P padcu lažje poškodoval. • S. S. o^jMGLAS Poletni kviz in Tokrat smo pripravili še eno nagradno vprašanje v rubriki POLETNI PROMETNI KVIZ. Na zadnje vprašanje ste nam odgovorili v zelo velikem številu, kar dokazuje, da je čas dopustov že za nami. Gorenjski glas in avto šola OUEEN vam še naprej svetujeta previdno vožnjo in hkrati želita vsem dijakom in študentom uspešen začetek šolskega leta. Naslednje rezultate žrebanja bomo zopet objavili konec meseca septembra, ko boste prejeli zanimive nagrade, katere boste lahko koristili pri upravljanju vozniškega izpita. RADIQ STEKEL flBDflflflBflflflflBflflflflBBflflflflflflflflflflflflflflflfl^ B B B B B B B B B B B B B B B B B B B fl B B B B B fl B fl B fl B H B BBDBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBflBBflBB NAGRADNO VPRAŠANJE 5^ 5^ KUPON MIMiMJJ^MGLAS št. 72 IME IN PRIIMEK:__ NASLOV:___ KRAJ IN POŠTNA ŠT.: TELEFON:_ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA NE Odgovor na prejšnje vprašanje: Na označenih mestih za avtobusno postajališče ni dovolj^0 parkiranje. Vprašanje: V Sloveniji je še vedno veliko nesreč pri prehodu železniško progo. Na kaj moramo biti pri tem še posebej pozorni ? BB0011 TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ 4265 BOHINJSKO JEZERO Ribčev Laz 48 tel.: 064 723-370 fax: 064 723-330 V nedeljo, 14. 9.1997, prireja Turistično društvo Bohinj tradicionalno, to leto le 44. turistično - etnografsko prireditev Kravji bal v Bohinju. Prireditev se začne ob 10.00 uri na prireditvenemu prostoru v Ukancu. Na začetku programa se bodo predstavili Godba na Pihala iz Laškega z maioretno skupino, ob 11.00 uri sledi nastop bohinjskih folklornih skupin in pevcev. Ob 12.00 uri bo mimohod bohinjskih planšarjev in majerjev z iivino, ki jo pritenejo iz planin. Po končanem kulturnem programu ob 13.00 Uri pa bo za zabavo poskrbel ansambel "ROM - POM - POM". v sklopu Kravjega bala bo potekalo na istem prireditvenem prostoru tudi tekmovanje gozdarjev v gozdnih spretnostih. Povezovalec programa bo Slavko Podboj. Na prireditvi bo Poskrbljeno predvsem za domačo bohinjsko in lovsko kuhinjo. Vstopnina za prireditev znaša 500 sit. Otroci do 16 let starosti vstopnine ne plačajo. GLASOV KAŽIPOT Hf V nedeljo na Andreju nad Škof jo Loko Naj živi vesela družba Predstavilo se bo kar sedem ansamblov, tekmovali Pa bomo v "pajsanju" hloda in zabijanju žebljev. Andrej nad Škofjo Loko, 12. septembra - Za srečanje v eoe//o popoldne pri Ivanu Ruparju na Andreju nad Škofjo oko, kjer bo že četrtič prireditev Naj živi vesela družba, je 5* nared. "Prireditev se bo začela ob 14. uri, nastopili pa bodo vsi napovedani ansambli. Osrednji igri oziroma tekmovanji bosta "pajsanje" hloda in zabijanje žebljev. Tudi nagrade bodo. Vsem, ki bodo prišli, priporočam, da z avtomobili parkirajo na vrhu pri cerkvi, kjer je dovolj prostora, ali pa pustijo avtomobile v dolini in se podajo peš do prireditvenega prostora," svetuje Ivan Rupar. Nastopili bodo Glas Slovenije, Rudi To-minc, Rudi Jevšek, Laufarji, Planika, Brane Klavžar in Strmina. Program pa bo pove-p zovala Saša Pivk. nH6V'*elJ' strtega srečanja Naj živi vesela družba na Andreju ]W Škofjo Loko so tokrat poleg Gorenjskega glasa še Radio Sora Q°fja Loka, Mesarija Štajnbirt Škofja Loka, Kmetijska trgovina . 9nar Virmaše, Orodjarstvo Bergant Sv. Barbara in Starman, u°-o.. Godešič. • A. Žalar Tfcžić'97 ^Car se je nabral, Se je nabral Predstavitev Tržiške kulture letno gledališče, 12. s*ptember 1997 ob 20.00 uri VSTOPNINE NI primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani kina. Koncerti Br Orgelski koncert Škofja Loka - V župnijski cerkvi sv. Jurija v Stari Loki bo jutri, v soboto, ob 20. uri koncert organista Klemena Karlina. Na programu koncerta so dela Bacha, Buxtehudea, Heillerja in Schmidta. Na Bledu Bled - Pred hotelom Park Bor jutri, v soboto, ob 11. uri koncert pihalnega orkestra mesta Sisak. Jesenska turneja zbora Mihah I. Glinka Organizator Združenje prijateljev umetnosti Lumen obvešča, da bo imel zbor Mihael I. Glinka iz St. Petersburga septembra in oktobra koncerte: V Kranju v župnijski cerkvi sv. Kancijana bosta koncerta ob 20. uri 20. septembra in 2. oktobra; v Tržiču bo koncert prav tako ob 20. uri v župnijski cerkvi 6. oktobra; v Ljubljani bodo v stolnici vsakič ob 20. uri koncerti 23. in 30. septembra in 7. oktobra. Predprodaja vstopnic za koncerta v Kranju je v TD Kranj, Šk. Loka, Radovljica, Bled in uro pred koncertom, za tržiški koncert v TD Tržič in uro pred koncertom, v Ljubljani pa na blagajni Cankarjevega doma in uro pred koncertom. Orgelski večer Kranj - V kranjski župnijski cerkvi sv. Kancijana bo jutri, v soboto, ob 20. uri orgelski večer. Predstavil se bo odlični italijanski organist Mario Duella. Vstop je prost. Obvestila Seviljski brivec odpade Tržič - Občina Tržič obvešča, da bo za jutri, soboto, 13. septembra, napovedan zaključek poletnih prireditve, opera Seviljski brivec, zaradi slabih vremenskih razmer, odpadla. PD Kranj obvešča Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča obiskovalce gora in planinskih domov na Kališču in Kranjske koče na Ledinah, da ju bodo prenehali redno oskrbovati v nedeljo, 14. septembra. Dom na Kališču bo naprej oskrbovan ob sobotah, nedeljah in praznikih, prav tako tudi Kranjska koča na Ledinah, dokler bo lepo vreme. Planinski dom na Gospinci pa je stalno odprt. Dan odprtih vrat Kranj - Hortikulturno društvo Kranj prireja jutri, v soboto, v svojem vrtu zraven Prešernovega gaja dan odprtih vrat. Ves dan, od 9. do 17. ure si boste lahko ogledovali vrt, se včlanili v društvo in dobili tudi marsikak dragocen nasvet za nego rastlin. Krvodajalska akcija Jesenice - Območna organizacija Rdečega Križa Jesenice obvešča, da na Jesenicah krvodajalska akcija poteka še danes, v petek, 12. septembra. Občni zbor Društva pljučnih bolnikov Društvo pljučnih bolnikov Slovenije obvešča svoje člane, da bo tretje srečanje članov društva s programom in občnim zborom 13. septembra ob 9.30 uri na Otočcu. Tečaj REIKI Ljubljana - REIKI tečaj I. stopnje bo v Ljubljani danes in jutri, 12. in 13. septembra. Prijave in informacije med 7. in 22. uro po tel.: 061/140-65-65 - Manja - Marija Robič. avtobusa bo ob 6. uri izpred Kina Center. Povratek v Kranj bo v poznih večernih urah. V Stubičke Toplice Kranj - Društvo invalidov Kranj organizira v petek, 3. oktobra, enodnevni izlet v Stubičke Toplice (Hrvaško Zagorje). Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, do zasedenosti avtobusa. Pokličete jih lahko po tel.: 223-433. Do slapa Cedca Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na lep in ne preveč zahteven planinski pohod, ki bo v soboto, 13. septembra. Udeleženci se bodo z rednim avtobusom iz Preddvora odpeljali ob 9.45 uri do Kazine na Jezerskem, od tam se bodo po približno eno uro in pol dolgi poti podali mimo Makeka do slapa Čedca. Potrebna je primerna obutev, s seboj vzemite tudi malico. Če bo vreme slabo, bo pohod 27. septembra. Na Begunjščico Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 25. septembra, planinski izlet na Begunjščico (2060 m). Skupne hoje bo približno 7 do 8 ur. Oprema naj bo planinska s pohodnimi palicami, priporočajo tudi baterije za predora. Odhod bo ob 7. uri s posebnim avtobusom izpred kina Center. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Na Špik Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi planince na planinsko turo na na Špik. Odhpod posebnega avtobusa bo v soboto, 27. septembra, ob 6. uri izpred Hotela Creina. Hoje bo približno za 9 ur, potrebna je planinska oprema. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, tel.: 225-184. Nadaljevanje na 40. strani Izleti ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in očeta MARIJE in PRIMOŽA BENEDIČIČ in peJeno zar»valjujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem cem, ki ste nam izrazili sožaljc, darovali cvetje in sveče ter ju pospremili na njuni zadnji poti. Iskrena zahvala sosedu Štefanu za izkazano pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Miro, Boštjan, Primož in hčerka Danica z družinami Nova digitalna telefonska centrala v BUKOVICI Spoštovani uporabniki telefonskih storitev! Obveščamo vas, da bodo v dneh od torka, 16. 9.1997, do četrtka, 18. 9.1997, potekala preključitvena dela na novo telefonsko centralo v Bukovici. Zato bo moten in delno prekinjen telefonski promet na območju telefonske centrale Bukovica. Ob zamenjavi telefonske centrale smo primorani preiti s pet mestnega oštevilčenja na šestmestno. Zamenjava bo izvedena tako, da se na tretje mesto vrine številka 1. Primer: stara številka 64 xxx nova številka 641 XXX Za vse dodatne informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 080 80 80. Morebitne motnje, ki bi se pojavljale po opravljenih delih, prijavite na telefonsko številko 977, Služba za prijavo napak. Telekom^) Slovenije Y\ Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 ABONMA PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ Prešernovo gledališče vabi k vpisu abonmajev za gledališko sezono 1997/98, v kateri si boste lahko ogledali pet gledaliških predstav. 1 Vpisovanje za nove abonente poteka do vključno ponedeljka, 15. septembra, v gledališki avli vsak dan od 10.00 do 12.00 ure in od 16.00 do 18.00 ure (ob sobotah samo dopoldne). Podrobnejše informacije so bile objavljene v Gorenjskem glasu v torek, 2. septembra! V Moravske Toplice Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira 24. septembra kopalni izlet v Moravske Toplice. Odhod LJUDSKA UNIVERZA KRANJ TUJI JEZIKI Povej, koliko jih znaš, in povem ti, koliko veljaš AN - NEM - IT - FRAN - ŠPAN - SLOV... INTENZIVNI TEČAJI ZA ODRASLE in ŠTUDENTE od 1. do 5. stopnje - 90 urni • OBNOVITVENI TEČAJI AN - NEM 40 ur • POSLOVNI JEZIK IN KONVERZACIJE 30 ur • PRIPRAVLJALNI TEČAJI NA VERIFICIRANE IZPITE 40 ur JEZIKOVNI TEČAJI ZA OSNOVNOŠOLCE IN DIJAKE 1* 30 - 60-urni tečaji v majhnih skupinah D 20 - 30-urne delavnice s tujimi predavatelji M nemški jezik za učence 8. razredov -priprava na Gimnazijo NOVO: PRIPRAVE NA IZPITE CAMBRIDGE PET in FCE - kot priprava na maturo YOUNG LEARNERS ENGLISH TEST (za otroke od 7. do 14. leta) 10 % popust za študente 5 % popust za takojšnje plačilo 5 % popust za zvestobo VPIS do 20. 9. 1 997 Tel.: 22 22 26 GLASOV KAŽIPOT M Nadaljevanje z 39. strani Prireditve Planinski dan pod Storžičem Tržič - V okviru meseca športa vabi Planinsko društvo Tržič na Planinski dan pod Storžičem. V dopoldanskem programu bo organizirano: alpinistični vzpon mimo bivaka na vrh Storžiča, najzahtevnejša planinska tura skozi Žrelo na vrh Storžiča, lažja planinska tura čez Javorniško sedlo na Veliki Javornik 27. dnevi narodnih noš Letos več folklornega programa Letos tudi velika nagradna loterija z avtomobilom, motorjem in televizorji, glavni sprevod pa bo v nedeljo ob 15. uri. Kamnik, 12. septembra - Drevi se v Kamniku letos že 27. začenjajo dnevi narodnih noš. Tokrat se je odbor za pripravo prireditve, ki ga vodi Primož Hieng, odločil, da bo več folklornega programa. Po današnji uradni otvoritvi z godbo pod vodstvom Francija Lipičnika bodo nastopili Prifarski muzikantje, predstavili pa se bodo tudi folkloristi Društva upokojencev, v razstavišču Veronika pa bodo ob 19.30 odprli razstavo glasbil Primoža Hienga. Smučarksi klub Kamnik bo v danes zvečer pripravil tek po ulicah Kamnika, Srednja usnjarska šola Domžale pa se bo predstavila z modno revijo slovenskih usnjarjev. Večer pa bo sklenil ansambel Gamsi. Pester program se obeta tudi jutri. Ob 10. uri bo na Glavnem trgu nastopila godba iz Mengša, predstavile pa se bodo folklorne skupine iz Semiča in Adlešičev. Popoldne se bodo predstavile harmonikarice Zupan, zvečer Vlado Kreslin z Beltinško bando. Modno revijo bo pripravila firma Pletenine Špenko, igral pa bo ansambel Borisa Razpotnika. Osrednja prireditev pa bo v nedeljo, 14. septembra, povorka narodnih noš, kmečkih vozov, konjenikov, zapravljivčkov in godb ob 15. uri. Že dopoldne bodo nastopili godbeniki iz Metlike, KUD Planšar pa bo predstavil pesmi in običaje Velike planine. Prireditelji pa so se letos odločlili tudi za veliko nagradno loterijo, kjer bo poleg televizorjev in motornega kolesa glavna nagrada osebni avto. Nastopilo bo v dnevnih narodnih noš tudi več ansamblov, v nedeljo pa bo Pod gradom igral ansambel Blegoš. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami so prireditelji pripravili brezplačne vožnje z muzejskim vlakom, ki bo v Kamnik pripeljal iz Ljubljane ob 11. in on 14. uri., povratek vlaka pa bo ob 16. in 19. uri. • A. Žalar 5. Mihaelov sejem v Mengšu Tudi glasbena predstavitev Na sejmu po lanskem motu od Zrna do kruha bo letos "rdeča nit" sejma Kmečka ohcet, predstavili pa se bodo tudi izdelovalci glasbil. Mengeš, 12. septembra - Do začetka letošnjega jubilejnega in tradicionalnega 5. Mihaelovega sejma v Mengšu z osrednjima pokroviteljema občino Mengeš in Gorenjskim glasom je še štirinajst dni. Prireditelj - Društvo Mihaelov sejem, v katerem so gasilci, turistični delavci in godbeniki, je glavne točke letošnjega dogajanja opredelil že pred poletjem, zdaj pa končuje tudi organizacijske podrobnosti. Tako je med drugim tudi že odločeno, da bo Društvo podelilo priznanje najlepši in najbolj izvirno urejeni stojnici, bralci Gorenjskega glasa pa boste izbrali tri najlepše stojnice na sejmu. Plakete prireditelja pa bodo dobili tudi vsi tisti razstavljavci, ki bodo letos že petič na sejmu. Začelo se bo letos z dekliščino in fantovščino v petek, 26. septembra, zvečer, v soboto, na svetovni dan turizma pa bo dopoldne osrednji dogodek po "šrangi" poroka mengeškega para. Popoldne se bo na prireditvenem prostoru pred banko predstavila občina Moravče, po otroškem živžavu in programu za najmlajše, pa bodo harmonikarji in drugi predstavili izdelovalce inštrumentov iz Mengša, kot so Vojko Kapš (mlajši), Franc Podgoršek, Zupan, Anton Železnikar, Melodija Mengeš (vodja Ciril Burgar mlajši) in izdelovalec kitar Nace Zaletel. Za veselo svatovanje pa bo skrbel zvečer Slovenski kvintet. V nedeljo pa se bo prireditev po maši nadaljevala z blagoslovitvijo miniaturnih zvonov in pritrkavanjem, pozdravi ter koncertom godb. Osrednji del pa bo prevoz bale po Cankarjevi, Liparjevi in Trdinovem trgu na prireditveni prostor. Da ne bo dolgčas pa bo potem skrbel ansambel Borisa Razpotnika. Podrobno bomo letošnji jubilejni 5. Mihaelov sejem predstavili tudi v Gorenjskem glasu, kjer bomo objavili tudi kupon za ocenjevanje stojnic. • A. Žalar Najbolj odštekana fotografija poletja 97 Gorenjski gals, foto Čebron iz Tržiča in Radio Tržič išemo Najbolj odštekano fotografijo poletja 97. Vsi, ki želite sodelovati, pošljite barvne fotografije zanimivih dogodkov, ki so se oziroma se bodo, odvili v letošnjem poletju na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, do vkljuno 22. septembra letos, torej zadnejga dneva koledarskega poletja. Vsak lahko sodeluje z več fotografijami, edini pogoj je, da je vaše fotografsko del zares "odštekano". Foto Čebron iz Tržiča, Trg svobode 24, bo poskrbel za tri lepe glavne in 10 tolažilnih nagrad. Komisija ob fotogafije pregledala 23. septembra, izbrane fotografije bomo objavili v Gorenjskem glasu. Vsak petek v Gorenjskem glasu in vsako soboto ob 15:50 na Radiu Tržič. Najbolj odštekana fotografija poletja 97 s Foto Čebron! Še enkrat: fotografije pošljite na Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič v kuverti. Zraven obvezno priložite izpolnjen spodnji kupon. KUPON Ime in priimek avtorja_ fotografija je nastala dne naslov avtorja____ RADIO GLAS FOTO Čebron (Zeniklovec) in +planinski sprehodi v bližnji okolici doma pod Storžičem. Za alpinistično turo je potrebna predhodna prijava v pisarni planinskega doma Tržič, udeleženci pa morajo imeto vsaj minimalno alpinistično opremo - plezalni pas in čelado. Zbor vseh udeležencev bo ob 8. uri zjutraj pred planinskim domom pod Storžičem. Popoldne bo ob domu planinsko srečanje z zabavnim programom, poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo. Natur Show Kranj - Komisija za družabne prireditve pri Društvu upokojencev Kranj vabi upokojenke in upokojence na zabavno prireditev Natur Show, ki bo v sredo, 17. septembra, ob 17. uri na sedežu društva na Tomšičevi 4. Vabljeni vsi, ki se radi smejete zdravemu humorju in zaplešete ob veseli glasbi. Kravji bal Bohinj - V nedeljo, 14. septembra, prireja Turistično društvo Bohinj tradicionalno, to leto že 44. turistično-etnografsko prireditev Kravji bal v Bohinju. Prireditev se bo ob 10. uri začela na prireditvenem prostoru v Ukancu, ko se bo predstavila Godba na pihala iz Laškega z mažoretno skupino, ob 11. uri bodo nastopile bohinjske folklorne skupine in pevci, ob 12. uri bo mimohod bohinjskih planšarjev in majerjev z živino, ki jo bodo prignali s planin. Po končanem kulturnem programu ob 13. uri pa bo za zabavo poskrbel ansambel Rom-pom-pom. Kar se je nabral', se je nabral' Tržič - Zadnja v nizu letošnjih prireditev poletnega gledališča nad Tržičem bo danes, v petek, 12. septembra, ob 20. uri. V poletnem gledališču pri sv. Jožefu bo na prireditvi z naslovom Kar se je nabral', se je nabral' sodelovalo 11 skupin oz. društev z več kot 150 nastopajočimi, ki bodo občinstvu pokazali, s kakšnimi nastopi so si v pretekli kulturni sezoni zaslužili sodelovanja na regijskih, državnih ali mednarodnih tekmovanjih. V primeru slabega vremena, bo prireditev v dvorani kina Tržič. Razstave Razstava o dr. Kreku Selca - V Krekovem domu bodo danes, v petek, ob 20. uri odprli razstavo o delu in življenju dr. Janeza Evangelista Kreka. Razstava bo na ogled do konca meseca. Odrešene ploskve Tržič - V Paviljonu NOB bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slikarskih del Gustava Ja-nuša z naslovom Odrešene ploskve. V otvoritvenem programu bo nastopila harfistka Bronislava Prinčič. Na Bledu Bled - V hotelu Golf si lahko ogledate razstavo slik Likovne sekcije VIR Radovljica, v Jelovici je odprta prodajna razstava slovenskih in hrvaških naivcev", v Krimu je na ogled razstava del akademskega slikarja Vogelnika, na Občini Bled svoja dela razstavljajo učenci predmetne stopnje Osnovne šole Gorje. Odprta bo do 30. septembra. Grajski motivi Bled - Na Blejskem gradu je bila 31. julija organizirana likovna delavnica pod vodstvom mentorja, akademskega slikarja Janeza Kovačiča. Sodelovalo je 12 članov likovne sekcije VIR Radovljica. Prodajna razstava slik z grajskimi motivi je v spodnji restavraciji Blejskega gradu. Razstava gob Škofja Loka - Gobarsko društvo Škofja Loka pripravlja tradicionalno razstavo gob. Potekala bo potekala še do nedelje v avli Osnovne šole Peter Kavčič v Škofji Loki, Šolska ul. 1. Vstopnine ni. Gledališče Krekova ljudska igra Selca - Na prireditvenem prostoru ob Selnici bo jutri, v soboto, ob 20. 30 premiera Krekove igre Turški križ. Predstavo bodo ponovili v nedeljo, 14. septembra, ob 20. uri. BBBUfli m POKLIČITE 223-111 @ O O BI SKALI E o VAS BOMO S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Nareiilo za objavo sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno »* Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan pred iiidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov»'« ponudb v rubriki: Izredno ugodno« VOZNIK ■ VPIS V POKLICNO ŠOLO B & B, Begunjska 1 O, Kranj, tel.: 36-20-20 VOZNIŠKI IZPIT to vse kategorije • B & B KRANJ - tel.t 22-55-22 • B & B RADOVLJICA - tel.t 71 4-960 • B & B JESENICE - tel.: 86-33-00 PRED 7 LETI PRVI -DANES PONUJAMO NAJVEČ NAKUPOVALNI Madžarska Lenti - 27.9., Palmanova 17.9., Gardaland 20.9. - možnost plačila na dva čeka, 171 FTI Madžarske toplice 4 dni od 2.10. do 5.10., Trst 30.9., ////// Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 AVTO ŠOLA ING. HUMAR VIUEM TURIST s.p. Tel: 451-542 Med številnimi kandidati, ki so pri nas uspešno opravili vozniški izpit je tudi PRIMOŽ PETERKA. Vabimo Vas, da se mu pridružite. Tečaji f* I t 411 CPP potekajo vsak teden ob ponedeljkih ob 9. uri dopoldan in ob I Umi VI MVv* 18. uri popoldan. Potnike obveščamo, da do konca sezone vozimo v Gardaland Vsak teden redno relacijo v Muenchen. Cena prevoza ugodna. Naročila vsak dan od 18. do 23. ure. METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel.: 411-510 Avstrija - Zeltvveg - FORMULA 1 21.9, Lenti 18.9., Munchen OKTOBERFEST, koncert U2 Sarajevo 23.9. GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. VILJEM TURIST Nova re'ac'ia za 'z'ete na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK i" d* 1 SdO PETEK. Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, 451-542. Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! GOSTIŠČE ŠIMNOVEC VELIKA PLANINA VIKEND PAKET, NIHALKA + KOSILO Tel.t 061/831-425 1.400 sit KNJIGOVODSKI SERVIS JANERA, d.o.o., Bled. Knjigovodski servis tel.: (064) 720-052 za podjetja - za s.p. BOD O ČE M A MICE V butiku ORHIDEJA dobite vsa oblačila. V septembru 20% ceneje-IN DOJENČKI! Tomšičeva 23 (v bližini cerkve v Kranju.) Regionalni izobraževalni center Radovljica Tel: 714-403 Vpisujemo v programe: VOZNIK, PRODAJALEC, TRGOVINSKI POSLOVODJA NOVO: Temelji angleščine v dveh urah po metodi ANGLEŠČINA P° MAVRIČNI BLIŽNJICI. TRGOVINA ZA NAJMLAJŠE ŠTORKLJA Tavčarjeva 16, 4000 Kranj, teUfax: 064 21 10 50 S celotno ponudbo za dojenčke in otroke za starost od 0 let. Na enem mestu boste našli: plenice, pajace, t>u ",Mt majčke, hlače, slinčke, kapice, rokavičke, čeveljčke, *fjr zj stajice, hojce, posteljice, plišaste igrače, hrano in kozmetiko dojenčke, dude, stekleničke, kozmetiko in spodnje perilo nosečnice in mamice in še mnogo drugih stvari. NEMŠČINA, Kranj ŠVICARSKA ŠOLA Učinkovite, intenzivne individualne ure. Vse stopnje, poslovni pogovor, korespondenca, prevajanje, lektoriranje, tečaji v podjetjih, priprava na izpite. Tel.: 312-520 AVTOŠOLA MISTEO X Nahajamo se v poslovni hiši, Kapucinski trg 7, v Škofji Loki. Vozni Hi , Alt o) iS TJJiA na vozilih P0L0, OPEL ASTRA, preko celega dneva. NOVO - N0W tel.: OZ4-9Z1, »k. loka _ tečajj jn VQŽnja za kategorije C( D_ E |nf po tel.: 620-211 AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 TEČAJI NEMŠČINE pri prof. METI KONSTANTIN s.p. tel.: 064/621-998 ŠKOFJA LOKA Podlubnik 253 TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ JANEZ Trst 24. 9. 1., 2. razred: pon., 16.30; sre., 15.00; čet., 12.15 3., 4. razred: pon., 13.00; sre., 16.30 5., 6. razred: sre., 13.45; pet., 13.00; sob., 11.30 7., 8. razred: čet. 17.30; pet. 16.00; sob. 16.00 1., 2. letnik: tor., 14.00; pet., 18.30; sob., 10.00 3., 4. letnik: pet., 14.00; sob., 8.30 ODRASLI, ŠTUDENTI: verificirani tečaji od 1. do 5. poslovni jezik; vikend tečaji Dvodnevni izlet 4. in 5.10., gradovi Ludvika Bavarskega. Zg. G°r) 15, tel.: 725-427 Vpis druge generacije šolanja za poklice: • zidar • tesar • slikopleskar • delovodja stopnie; EDUKACIJSKI CENTER, Zg Besnica, tel.: 0609/649-787,064/403-0j2 R4ZA TWINGO kredit T + 0% AVTO MURKA Lesce AVTOMURKA Lesce JESENSKE RADOSTI RENAULT ČEŠKE TOPLICE LUHAČOVICE ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA <(CVETKAUTEL.: 225-162 C. Staneta Žagarja 16, Kranj - zelo ugodni krediti za nakup avtomobila CLIO in MEGANE - sprejemamo naročila za MEGANE SCENIC AVTOMURKA Lesce, telefon 064/718 100 - Srečanje članov družine RENAULT v petek, 12. septembra 0 16.30 pred Trgovskim centrom v Lescah. AVTOMURKA Lesce ugodno 220 DEM + prevoz, 6 polnih penzionov termini: 21. 9. in 5. 10. Informacije po tel. 715-621, 332-195 .„ 3M Akcijska prodaja spodnjega perila; ž. hlače 3.500, ž. tunike otroške pajkice do 14 let 800, trenirke za otroke in odrasle, V športne hlače "KAC" od 2.500 do 3.900. V prodaji že tudi *■ bunde. Del. čas: 9. - 19., sobota 9.-12. ure. Vabljeni! Integral Tržič Avtobusni izlet v Rim 16. Pokličite tel. 53-280 10. 1997, počitnice in S HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 223 UL 5822 Drage spoštovani cenjene bralke in bralci Gorenjskega glasa! v Se danes (da ne bo prepozno in da ne pozabite) napišite v Vaš koledarček z dovolj VELIKIMI ČRKAMI: ^ v nedeljo, 12. oktobra, v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma ^ veliko srečanje ob 50-letnici rednega izhajanja časopisa GLAS lf nastopi ansamblov in gostov lr 50 (petdeset) zabavnih nagradnih iger * naročniško žrebanje za 50 (petdeset) lepih nagrad slavnostni govornik: Milan Kučan, predsednik države Neverjetno, ampak čisto res: nobene vstopnine! ?e bolj neverjetno: najokusnejše iz Mesarije Arvaj ln najboljše iz Pivovarne Union za vsakogar, ki se bo (s kuponom iz Gorenjskega glasa) udeležil srečanja. wponi bodo v Gorenjskem glasu objavljeni štirikrat, 00 odtisnjenem naročniškem naslovu. Prosimo, da si Pravočasno rezervirate Vašo mizo - pokličite nas po telefonu 064/223-111. Datum, ki ga ne spreglejte: nedelja, 12. OKTOBRA 1997, ob 14. uri, v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma ^IžS veseli bomo, če si boste 12. oktobra rezervirali Popoldan in del večera za Gorenjski glas, za veliko Vs©gorenjsko srečanje v dvorani Gorenjskega sejma. Cltt~«-.»~ glas gorenjske Gorenjski mMkh s&iius« c„s glas se i»WHs**5; srečuje z Abrahamom V vsaki številki Gorenjskega glasa do začetka oktobra praznična rubrika - Zanimiva nagradna vprašanja in zapisi o polstoletni gorenjski zgodovini - Dobre in vredne nagrade za Vaš trud ter sodelovanje Naš pogovor: Ivo Korošec Vse smo odpovedali -ostal je le Gorenjski glas Koprivnik, 11. septembra -Pri Koroščevih na Koprivni-ku so zaradi neredne dostave odpovedali vse časopise, le Gorenjskemu glasu so ostali zvesti. Včasih je bilo ravno tako kot danes, le potrebe so bile manjše. Na Koprivniku in na Gorjušah imamo veliko zvestih bralcev in naročnikov, med njimi tudi družino Korošec na Koprivniku, kamor Gorenjski glas prihaja kot dobrodošel gost dvakrat tedensko. "Ta mladi" Ivo Korošec je naš naročnik, ki pravi, da so bili naročeni na več časopisov, vendar so zaradi dostave, ki je kasnila, čisto vse odpovedali - pri hiši je ostal le Gorenjski glas. Zdaj se je tudi poštna dostava na Koprivniku izboljšala, pošta redno prihaja, "pr ta zgorn Korošič", kot se pri hiši reče, pa drugih časopisov niso ponovno naročili. Gorenjski glas zadostuje, pravi družina, saj je dober: prinaša dovolj Ivo Korošec zanimivega branja. Koroščevi nadaljujejo 200 let staro gostinsko tradicijo, saj imajo kljub temu, da so vsi po službah - vsi so učitelji - gostilno na Koprivniku tudi danes odprto. Koroš-čeva gostilna je pač Koroščeva gostilna, nekdaj zelo obiskana in cenjena, a tudi danes se marsikdo rad ustavi v domače Vaša pošta Na izlet pa nisem mogel iti Pisal nam je Franc Jelene z Jesenic, naš dolgoletni naročnik. Bil je izžreban za naš izlet, a se ga žal zaradi bolezni žene ni mogel udeležiti. Franc Jelene nam čestita ob 50-letnici izhajanja in nam želi še veliko dorbih, objektivnih člankov, tudi iz gorenjskega konca ter dobrih izletov. časopis imajo pri hiši že od vsega začetka - leta se ne spominja, vendar ga je poštar dolga leta nosil v Bukovščico, nato pa na Jesenice. Pri hiši v Bukoviščici je bil reden gost, še preden je Franc Jelene odšel leta 1951 na Jesenice in v železarno in ostal na Jesenicah. Pozdrav iz toplic Z morja nam je poslala lepo razglednico Pepca Hočevar iz Kranja in napisala, da jo na tudi na dopustu spremlja Gorenjski flas , ki ga sama bere že od leta 1949. Pisala nam je iz lepih marjeških toplic, za katere pravi, da so zelo gostoljubne in prijetne in ji vsakomur toplo priporoča. Debel je, kot klovn.. Naša zvesta bralka, ki se je podpisala le upokojenka, je napisala celo simpatično pesmico ob jubileju. Takole med drugim pravi: "...Bomo obletnico slavili, ko smo Gorenjski glas prvikrat dobili/ On prihaja iz tiskarne, kot direktor iz tovarne/ Dvakrat v tednu nas pozdravi, sem Glas Gorenjske, se predstavi/Prav lepo je tiskan in dostojno je olikan/Debel že, kot kakšen klovn, saj novic je vedno poln/Treba ga je poslušati, misel mu z obraza brati./..V domovini bralce vse obišče In v tujini vse poišče./ Mu naklada je velika in vsebina raznolika./ kaj vse ljudje mu pišejo, grafite čudne rišejo/S čustvi razglablja zablode, so težke njih usode./Oglase razne nam pripravlja, od pokojnih se poslavlja/ še v novice zadnje, nos, vtakniti mora Jaka, ta pokora.... "Za pesmico se vam najlepše zahvaljujemo in vabimo k sodelovanju. opremljenih prostorih, ki nudijo gostoljubje in domačnost. Vendar so se časi v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih temeljito spremenili. To se pozna predvsem Gorjušam in Koprivniku. Kar je ostalo tako kot nekoč, je prelepa naravna planota in zanimivi visokogorski vasici, ob katerih lepoti ostrmi naključni obiskovalec. Vasici sta izhodišče za številne gorske ture, od tod vodi najbližja pot do Triglava preko Rudnega polja. Mir in gorski zrak neustavljivo privabljata. Na Gorjušah in na Koprivniku so lani ustanovili svoje Turistično društvo, kajti želijo si več obiskovalcev in turistov. V nekdaj izrazito kmetijskih vaseh počasi zamira tisto kmetijstvo, ki so ga poznali njihovi predniki. Od kmetijstva se ne da živeti, zato si prebivalci iščejo vsakdanji kruh po službah v dolini. Ko se ozreš po Koprivniku in po Gorjušah, vidiš, da ostajajo travniki ne-pokošeni - tudi zato, ker je kar nekaj domačij, ki ostajajo prazne. Kaj bo, se sprašujejo zaskrbljeni domačini? Mar bo res marsikatera kmetija enostavno propadla, vasi pa počasi izumrle? "Ne vemo, kaj bo," pravi Ivo Korošec. "Zanesljivo je le to, da se ne da preživeti le od turizma ali le od kmetije, treba je v dolino. Kljub vsemu je na Koprivniku nekaj mladih družin, ki so ostale, kaj bo pa storila naslednja feneracija, se pa ne ve. iveti od turizma? Ne, tudi od turizma se ne da preživeti. Včasih je bila daleč naokoli odprta le naša gostilna, ki je poleg hrane in pijače nudila tudi sobe, pa ob Bohinjskem jezeru sta bili dve. Danes pa samo poglejte, koliko je v bohinjski dolini gostiln in lokalov, predvsem pa imenitnih apartmajev! Nostalgija za starimi časi? Ne. Včasih je bilo ravno tako kot danes, le potrebe so bile manjše." Ko zapuščamo te lepe kraje, se nas kljub temu poloti "nostalgija". Za tistimi časi pred desetletji, ko smo na Gorjušah ali na Koprivniku srečevali številne turiste, ki so z užitkom in največjim veseljem prihajali po svež zrak, mir in na domače specialitete med gostoljubne domačine Gorjuš in Koprivni-ka. • D.S. Deset številk za deset nagrad po deset dni počitnic ■ sedmič Še enkrat objavljamo izid irebanja naročniških številk v SEDMEM KROGU letošnjih jubilejnih naročniških irebanj "Deset nagrad po deset dni dopusta v Moravskih Toplicah za deset srečnih", ki potekajo ob 50-letnici Gorenjskega glasa. Iz naročniške evidence smo izirebali SEDMO deseterico naročniških številk za deset lepih nagrad - za desetdnevno bivanje za eno osebo v Moravskih Toplicah v penzionu KRONE. V sedmem krogu so bile ■ kot smo objavili le v torek ■ izfrebane naročniške številke: 10460; 10857; 13924; 16852; 17948; 37699; 49268; 55730; 56403 in 63242. Pojasnilo k načinu in rezultatom tedenskega naročniškega irebanja: petmestna naročniška številka je odtisnjena ob Vašem naslovu na prvi strani časopisa! Če številke pred Vašim imenom, priimkom in naslovom na časopisu morda ni ali je morda slabo čitljiva, pa je petmestna naročniška številka izpisana tudi na vsakem Vašem računu za naročnino. Nagrada pripada OSEBNO naročnici oziroma naročniku, ki ima eno od navedenih desetih naročniških številk ter plačano naročnino za tri letošnja trimesečja, oziroma plačano celoletno naročnino za leto 1997. Koriščenje nagrade lahko izžrebana naročnica oz. naročnik, če to izrecno Želi, prenese na drugo osebo, o čemer mora obvestiti Gorenjski glas - zaradi uskladitve podatkov s Penzionom Krona v Moravskih Toplicah. Naročnice oz. naročniki, ki imate eno od desetih izžrebanih številk, se po telefonu (ali pisno, ali osebno) javite v naročniški službi oziroma tajništvu Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - Ul, vsak dan med 7.00 ln 15.00 uro, ob petkih do 14.00 ure, za ureditev formalnosti o koriščenju nagrade (izbira termina; Itd.). MALI OGLASI 223-444 C«3 APARATI STROJI lesno obdelovalni 4 stranski RE-ZKALNIK Lestro, nov, tip 200/400, za izdelavo ladijskega poda, opaža ipd. prodam. O714-780 20440 Likalni valj gospodinjski takoj prodam ugodno, nič rabljen. ©061/373- 476 20798 KMETOVALCI, rezervne dele za silokombajne SIP Šempeter, original stekla za kabine Zetor, akumulatorje vseh vrst in moči, nudi ugodno AGROIZBIRA ČIRČE, ©064/324- 80 2 20814 Prodam novo TV SONY 55 cm TTX + stereo; STOLP SONY XR-100 in 90 avtoradio Sony XR - C 4750 RDS 4 x 35 W, vse z garancijo, 30% ceneje. 0312-207 20942 Prodam enobrazdni obračalni PLUG za traktor TV. ali Cararo.ffi061/612- 700 20996 FIMSS CENTER NA BRDU PRI KRANJU >FITNESS > FIT KID'S (otroška aerobika) ►TELOVADBA ZA NOSEČNICE ► MASAŽA ^SAVNA »SOLARIJ ERGOLINE ORGANIZIRANA VADBA SPINNING PRVIČ NA GORI NJSKF.M NOVO Prodam SILOKOMBAJN "SA" SK 80 S. 0491-258 21121 KOMBAJN za silažo "SK" 80, prodam. 0 491-389 21132 Prodam TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA. Q311-582_21175 Po simbolični ceni prodam 3 KW termoakumulacijsko PEČ in šivalni STROJ Bagat. 0224-376 2117a Prodam DIKTAFON Philips, še v garanciji. 0451-503 popoldan 21194 Prodam PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO Žarek 25, cena po dogovoru. 051-621 21198 VILIČAR INDOS električni s polnilcem, nosilnosti 2000 kg v dobrem stanju, prodam. 0422-347 21208 Kupim rotacijsko KOSILNICO RK 165. ©741-749 21214 Ugodno prodam PEČ na svetilni petrolej. 053-066 21221 Ugodno prodam GRADBENO DVIGALO. 0471-137 21222 Prodam UNIMOG 406, I. 70, dobro vzdrževan, z opremo. 0 725-718 21227_ Prodam HANOMAG I. 68, nosilnost 1.9 t, cena 1000 DEM. 0 725-718 21228_ Prodam PANTERM za CK, termoakumulacijsko peč 2 KW in star, brezhiben pralni stroj. O714-879 Ugodno prodam električni ŠTEDILNIK Končar, 2 plin, 2 elektrika. 0715-936 21231 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch dodam termoakumulacijsko PEČ 2 KW. 077-520 21248 Prodam motorno ŽAGO (3/8)" 0-70 S z rezervnim mečem in verigo. Đ84-394 21254 Prodam nov sobni KAMIN in hladilno skrinjo LTH 380. 0685-533, zvečer 21282 Elektronski javljalnik dima za opozarjanje pred požarom prodam. O 58-463 21272 Prodam cisterno za kurilno olje 210x95x50 (1000 I). 0862-566 21282 Prodam mizarsko kombinirko 41 cm, domače izdelave ima 4 operacije. 0695-083 21285 Prodam GOSENIČAR FIAT 451, gozdno opremljen. 0331-179 21296 KROŽNO ŽAGO za razrez kovin firme HELLER, prodam. 0331-179 21300 Prodam ročni MLIN za sadje in repo. 0311-076 21302 Kupim trosilec hlevskega gnoja SIP Krpan 30 starejši, prodam pa silor-eznico APPLE 2500 z dvižnim koritom. ©685-421 21313 Prodam nov VARILNI APARAT in čelado za motor, zelo ugodno. ©325-213 21320 Prodam VILIČAR Lancer boss, bočni, 4 t, I. 72, VILIČAR Irion -čelik, bočni, 1.84, oba brezhibna. ©061/847-114 21345 Prodam novo KOMBINIRANO PEČ TVT 35, brez bojlerja. Sp. Gorje 90, ©725-641 21347 24 iglični tiskalnik Fujitsu DL 1150 color, ugodno prodam. ©245-478 21401 Poceni prodam rabljen električni štedilnik. ©622-629 21408 Prodam elektro motor moči 1,5 KW, strgalne kolute za "glozarico" in manometer za acetilen, vse novo. ©57-841 214U PRALNI STROJ, obnovljen, kot nov, prodam. ©332-350, 325-917 21420 Malo rabljeno zamrzovalno OMARO gorenje, prodam. ©228-522 21430 Prodam dvobrazdni OBRAČALNI PLUG REGENT. Kok, Breg 12, Preddvor, 451-390 21456 ŠIVALNI STROJ VERITAS ugodno prodam. ©226-544 21492 Prodam zamrzovalno omaro s šestimi predali, a 323-325 Podarim TERMOAKUMULACIJSKO peč, 3 kW. « 241-879 Ugodno prodam leseni stoječi silos. ©360-890 21500 Prodam parni STROJ Štralfix za pranje rezervnih delov in vozil. ©64-387 21520 Prodam ročno hidravlično STISKALNICO, 20 t, opremljena je tudi za stiskanje sadja. ©84-177 21560 GLASBILA Poučujem diatonično HARMONIKO. ©246-527 21256 Prodam svnthesizer Casio CTK 500, pet okrav. ©330-314 21278 Prodam diatonično HARMONIKO Melodija GCF za 1300 DEM. ©241- 623 21334 Z GLASBILI •klaviature KORG, ROLAND •kitare FENDER'mikrofoni SHURE •ojačevalci MARSHALL •ozvočenja in ostala oprema ODLIČNE KLASIČNI ŠPANSKE KITARE CAMPS 1 ■Hi Prodam 80 basno KLAVIRSKO HARMONIKO. ©460-224 21341 Prodam suhe lepe, borove DESKE 82 cm) za fabjon. ©403-106 21518 GR. MATERIAL SUH SMREKOV in BOROV OPAŽ ter LADIJSKI POD, različne dimenzije, ugodne cene. ©64-103 16656 STOPNICE - zavite, okrogle, podstrešne; kovinske zaščitne MREŽE! Zelo ugodni kredit. ©806-026 19241 SMREKOV SUH OPAŽ 720 SIT z dostavo. 1. kvaliteta. ©063/451-082 21154 Poceni prodam 4 okna z roletami, vrata in štedilnik kuppersbusch. ©332-802 21158 Prodam lepo ohranjena garažna VRATA in SEKULAR za žaganje drv. ©451-690 21163 Prodam punte, bankine in deske za šolat. ©422-648 2H64 Prodam SALONITNE PLOŠČE. ©731-125 21186 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO cca. 700 kom Kikinda 272. ©061/ 823-107 21249 Ugodno prodam nove in rabljene salonitke 90x92 ter krovce. © 801- 4 1 4 21267 Prodam cc 400 kom novega bo-brovca 20.000 SIT. ©81-454 21274 Poceni prodam strešno OPEKO starejši tip. ©633-545 2131a Prodam nova OKNA za klet dim. 80x110 2 kom in 100x90 1 kom. ©431-582 21348 Prodam rabljena BALKONSKA VRATA 80x210, okno 120x 120 termoton z roleto. ©461-063 21362 Prodam nova vezana OKNA 120x100 cm. ©310-189 21384 Ugodno prodam rabljena KRILNA GARAŽNA VRATA širine 230 cm. ©323-559 21390 Prodam razrezan LES za ostrešje, raznih dimenzij, deske 25, 50, 80 mm, ter suha bukova drva. ©66-259 21393 Prodam zastekljeno vezano OKNO Inles 180x137, okvir, dva krila, poceni. ©411-086 21424 Prodam obžagan les za ostrešje, velikosti cca 6x6 m. 0725-042 21460 Prodam rabljena GARAŽNA VRATA 206x222 cm za 14.000 SIT. ©350-980 21511 Zunanjo žaluzijo (krpan) za balkon m x 1,5 m), prodam. ©326-869 IZOBRAŽEVANJE Prodam KNJIG za VUŠ - Uvod v pravoznanstvo in knjig za Ekon. šolo, Headvvav student's book + delovni zvezek. ©54-058 21236 UČENCI, DIJAKI, ŠTUDENTJE - posebna ponudba v mesecu avgustu in septembru KUPON za brezplačno objavo prodaje oz. nakupa učbenikov. BESEDILO OGLASA: Izpoljeni kupon pošljite ali pa prinesite na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, p.p. 124. INSTRUKCIJE SLO J., ANG J. in OSTALIH PREDMETOV, POMOČ PRI UČENJU IN RAZUMEVANJU UČNE SNOVI, PREMAGOVANJE STRAHU, PRIPRAVA NA PREIZKUSE ZNANJA, KVALITETNO IN NAJCENEJE NA GORENJSKEM, UGODNI PLAČILNI POGOJI NE ČAKAJTE NA NEUS-PEH-PREPREČITE GA IN ZATO POKLIČITE. ©52-087 20933 Prodajam UČBENIK največjih radosti življenja podnevi in še bolj ponoči. ©451-397 21169 Prodam UČBENIKE za srednje šole: matematika in zbirka nalog, berilo 1,4, slovenski jezik 3,4, psihologija, kemija, biologija. ©324-457 21210 Prodam ENGLISH PROJECT 1,2,3, kem., 7,8, berilo 7, mat 5,7, mat kotne funkcije in trig., mat zbirka nalog 5. ©620-074 21215 Ugodno prodam UČENIKE za OŠ od 4-8 razreda in učbenike za SŠ od 1-4 letnik. 0622-420 21216 Kupim učbenik Slovenski jezik 1, J. Dular za 1. letnik Srednje šole. ©245-361 21235 AVJO-avdio-alarmmobitel-SVSJfM Stružnikoua 19 4208 ŠEHČUR Tel, Fax: 064/411 016 mobitel pooblaščen servis za prodajo in montažo GSM: m ^^^^^^^^^—^m CONMCUNG PtOflf (M) MOTOROLA KUPIM ODKUPUJEMO vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA - ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj ©211-248 ali 471-534 18050 Kupim spodnji element (40 cm) od Marlesove kuhinje Magnolije. ©242- 72 8 21209 Kupim sadje za žganjekuho. Lahko sam poberem. ©622-418 21217 V Tržiču prodamo nov poslovi; stanovanjski objekt 650 " površine, velikost parcele 1^rp lokacija objekta je ob cesti. K3 Kcft d.o.o. ©221-353, 222-566 221-785 Z Prodamo na Jezerskem večji u -TINSKI OBJEKT, parcela 39001 TRGOVINA Likozarjeva 15, Kranj tel.: 064 331 353 * prehodne jakne * jeans hlače * trenirke * polo majice Matson * puloverji * jopice * baby program MOŽNOST PLAČILA NA DVA ČEKA na Jesenicah MEŠČANSKO parcela 5100 m2, v okolici • turistično gostinski objekt, dok^ ti v fazi pridobivanja, parcela 1 KERN d.o.o. ©221-353, 222-5* fax 221-785__JSt ODDAMO v bližini Kranja -j^t trgovino z bistrojem z ocIk^. inventarja; gostinski lokal z °°J, pom inventarja v bližini škofje L pizzeriia z odkupom inventan • bližini Škofje Loke. K 3 KERN. * 353, 222-566, fax 221-785___j> ODDAMO KRANJ za trgovin«' servis 20 m2 v pritličju in 18 "j mansardi, v bližini KRANJA gostinski lokal s pokrito tera?^ večjim parkirnim prostorom, ni0" pa inventarja, oddamo • -.^ poslovnega prostora za tr9°*f# skladiščem. K 3 KERN, »2Z'«J ,222-566, fax 221-785 J, 165 ©422-^ Ugodno prodam matematiko za 3. in 4. letnik SŠ, učbenike za angl. nem. in ital. jezik, slovenščino za 2., 3. in 4. letnik ter zgodovino 3. ©731-333, Majda 21168 TEČAJI NEMŠČINE pri prof. MARJETI EKAR - začetni - nadaljevalni - tečaj poslovne nemščine - priprava na mednarodni izpit - individualni tečaj Prijave sprejemam do 24. 9.1997, začetek tečajev pa bo 29. 9. 1997. Vse ostale informacije dobite po telefonu: 064/211-430 vsak dan med 8. in 14. uro. TRAKTOR KUPIM 30 KM s hidravličnim volanom. ©64-297 21224 Kupim od starega kolesa tablico. ©57-583 21253 Odkupujemo lesene elemente za palete ali rezane prizme. ©311-665 21314 Stoječo ali namizno vrtalko kupim ter prodam borove PLOHE in bukova DRVA. ©682-643 21378 Odkupujemo bukova metrska cepljena DRVA, v večjih količinah. ©66- 490 21481 ODKUPUJEMO SMREKOVO IN BOROVO HLODOVINO. ©64-412 21486 Kupim suhe, hrastove plohe. ©685- 147 21505 ODKUPUJEMO SMREKOV CELULOZNI LES I - 4000, II - 3000, III -2500 SIT. ©324-484, 0609/652-061 21552 LOKALI Prodam posamezne UČBENIKE za SGTš Ljubljana, smer kuhar (1,2 in 3. letnik). ©64-183 po 16. uri 21239 Prodam več knjig 1. in 2. letnika Zdravstvene šole, smer laboratorjski tehnik. ©323-521 popoldan 21265 Prodam nekaj knjig za Srednjo šolo od 1. do 4. letnika ter nekaj knjig za pripravo na maturo. ©331-858 21259 Kupim: J. Drašler biologija 1 učbenik in delovni zvezek, prodam: knjige za 5.6.,in 7. razred OŠ. ©881-009 21279 Matematiko, angleščino, nemščino za Oš in Sš uspešno instruiram. ©311-800 21284 Kupim atlas sveta za osnovne in srednje šole. 0691-572 21286 Prodam UČBENIKE za 6., 7., 8. razred Oš. 0876-024 21340 Prodam KNJIGO Uvod v pravoznanstvo avtorja Kušelj pavčnik Pere-nič za VUŠ. 054-058_21364 Instruiram matematiko in angleški jezik za OŠ. ©622-030 21359 Prodam knjige za gimnazijo 1-4 letnik. ©311-133 Andreja 21385 Prodam Angleščino za 5-6. in 7-8. razred OŠ. ©725-034 zvečer 21404 Prodam nekaj knjig za 7. in 8. razred. ©725-034 zvečer 21405 Različne učbenike od 6.-8. razreda prodam. ©725-034 zvečer 21406 Kupim učbenike za 4. letnik Srednje šole - G.P. 4, statistika in zgodovina 4. ©327-702 21415 Prodam kuppersbusch in učbenike za 2,3,4 letnik gimnazije. ©310-745 21419 Prodam originalni UGANKARSKI SLOVAR za VVindovs okolje. ©631- 009 21422 Prodam nekaj knjig za Visoko poslovno šolo in Visoko upravno šolo. ©324-897, zvčer 21427 Instruiram MATEMATIKO za osnovne in srednje šole ter fakultete. ©332-613 21556 Prodam UČBENIKE za 6. razred osnovne šole. ©411-893 21557 Oddamo v Kranju na vhodu v mestno jedro OPREMLJENE PISARNE 30 m2 in 26 m2 v 1. nadstr., Cerklje oddamo 47 m2 poslovnega prostora (trgovina, servis, agencije...), opreme ni, tel. in CK; KRANJ oddamo 40 m2 v 1. nads., dva prostora, cena 14 DEM/m2. K 3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 19724 Na vsi oddam v najem namenjen za gostinstvo. 21188 ____ V bližini Goric pri Golniku d^ najem 140 m2 skladišča ah 0^ prostorov, zelo ugodno. ©461' 21212_____ Oddamo POSLOVNE PRoSlp 40 m2 I. nad. avtobusna 9° 9 Škofja Loka. ©633-630, zvece^ -■--"^2 ' Oddamo lokale na Bledu 200 m2, 20 m2. ©740-095_____✓ PRIMSKOVO oddamo P^j 390 m2, višina 2,1 Om in 4 skladišče ali delavnico. ^ jV Comp. 226-503 +4 Prodamo dobro ohranjeno rjjw NIŠKO POHIŠTVO in TELEF^V' CENTRALO Samsung. Inf- na t\* 003-40 od 8-17 h TURISTIČNA AGENCIJA MTA MERIDIAN 064/861-307 DOMINIKANSKA REPUBLIKA POČITNICE ALL INCLUSIVE od 1200 USD V SEPTEMBRU IN OKTOBRU IZ LJUBLJANE FLORIDA - DOMINIKANSKA REP. potovanje po vaših merah - iz Ljubljane ali Trsta URSAR HOTEL PINETA 20. in 23. se 10 ALI 7 DNI, AVTOBUS Z JESENIC Prodamo KRANJ starejši gostinski objekt z veliko konferenčno dvorano in pisarnami. K 3 KERN, 221-353, 222-566, in fax 221 -785 20304 Oddamo v Šenčurju oddamo 25 m2 TRGOVINE, SKLADIŠČE 60 m2 in PISARNE 70 m2, v Kranju 20 m2 poslovnega prostora, primernega za trgovino, servis v pritličju in 18 m2 v nadstropju. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221 -758 20427 OPREMLJEN LOKAL (80 m2) v strogem centru Kranja, oddam. ©323-749 20570 Kletni prostor 150 m2 z zemljiščem 250 m2 nasproti hotela LEV v Ljubljani primeren za poslovni prostor takoj prodamo. ©061/373-476 PRODAMO Lesce poslovni objekt s prostori v pritličju, nadstropju in mansardi, skupne površine 2040 m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 20824 VEDEŽEVANJE 090-43-47 V centru Kranja oddajam0 |t,Hv dva poslovna prostora raZ'1 ^0 dratur, v prvem nadstropij ^1 za trgovsko poslovno đ najemnina in vseljivost pojrJ AGENT Kranj (064) 223-485" 643-493 V Kranju prodamo QosX[^^I( v obratovanju 100 m2 s^o^ tranjih površin s pokrito ier%• OKI TRIO vas zabava na ohcetih, veselicah in drugih prireditvah. 0246-527 21257 TRIO s petjem igra za ohceti, obletnice, v lokalih, veliko humorja. 0731-015 21259 POSLOVNI STIKI Delnice: SAVA, COLOR, PETROL, KRKA, UNION, MERCATOR - odkupimo za gotovino. 0312-385 19782 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:064/211-847 Največ nudimo za delnice Colorja, Save, Aerodroma, Petrola, Krke, obeh pivovarn, Luke Koper, delnic pooblaščenih investicijskih družb. Pokličite in se prepričajte! Gorenjska borzno posredniška družba 0361-300 20117 Najugodnejši odkup DELNIC SAVA, GORENJE, COLOR, AERODROM, TERMO, PETROL, skladi. Gotovina takoj! 00609/651-646 211« Odkupujemo delnice Petrola, Save in ostalih podjetij. 0310-537 21361 POZNANSTVA Dekleta in žene - agencija STIK vas pričakuje. Spoznajte nove prijatelje. Pokličite na 0090/43-01, 156 SIT/ min ali nam pišite na naslov STIK S.P., P.P. 4210, 1001 Ljubljana 20392 Upokojenka, stara 49 let, doma z kmetije, z dobro pokojnino, prihranki, nudi pomoč starejšim ljudem s stanovanjem ali kmetijo ali se poroči na kmetijo. Šifra: BREZ NASLEDNIKOV 21058 STAN. OPREMA Poceni prodam lepo ohranjeno ŠKOLJKO in UMIVALNIK ter POST-EUO. 0221-468_21131 Prodam JEDILNICO za šest oseb -natur hrast- nerabljen. 0311-872 21160 Prodam kuhinjske elemente, pomivalno korito, dnevno sobo. 0491-318 21225 Prodam KLIMO, pomivalno korito, KUHINJSKO MIZO in nekaj elementov 0211-583 21289 Prodam sedežno garnituro in regal za dnevno sobo ter okroglo mizo s 4 stoli. 0452-000 21455 Prodam kotno sedežno GARNI-TURO. 0222-524_21467 Prodam VRATA mahagonij, 7 kosov, cena po dogovoru. 0431-381 21548 TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! 0061/813-553 3425 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. 0738-333 ali 0609/628-616 3426_^^^^^ SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na 0324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 7463 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, PARKIRIŠČ, DOVOZNIH POTI - ZIDARSKA DELA komplet objektov ali adaptacije. S BOR d.o.o. 0061/813-870 in GSM 041/ 667-076 17122 TV, VIDEO. KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2, Kranj (kino Center). 0222-004 17574 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ 0 in fax 332-260 17774 OBDELAVA MANSARD, PREDELNIH STEN v KNAUF sistem, MONTAŽA Armstrong spuščenih stropov. 0491-425 ali 224-373 17996 DIMNIKI INOX - saniramo z vstavitvijo nerjavečih cevi. Dimniki primerni za vse vrste kurjav (z projektom in izračunom). 0 0609/643-925 18I88 STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA 0328-169 19873 IZPOSODITE SI VIDEO KAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. 0222-055 19874 MISO s.p. Kranj tel.: 064/326-612 mob.: 0609/641-034 NUDI: • MONTAŽO IN SERVIS SENČIL rolete, žaluzije, lamelne zavese - MONTAŽO TALNIH, STENSKIH in STROPNIH OBLOG - SUHOMONTAŽNO PRENOVO OKEN in VRAT - BRUŠENJE IN LAKIRANJE VSEH VRST PARKETOV - POLAGANJE LAMIN AT PARKETOV Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, parkirišč in dovoznih poti. 00609/ 628-140 19962 PREVZAMEMO VSA GRADBENA DELA, po ugodni ceni. Naročila na 0 736-327 od 19. do 22. ure 20088 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, POLAGANJE robnikov in pralnih plošč. 0061/813-642 20390 KERAMIKO, PARKET POLAGAM, BRUSIM IN LAKIRAM PARKET. 0323-585, zvečer 20728 ČISTIM in LIKAM na vašem domu. 0223-587 2088O BIHI d.o.o., Zlato Polje 2, Kranj 0211-534, 041/626-643 - UGODNO IZVAJA GRADBENO ZIDARSKA DELA, PREVOZI BETONA DO 20 KM BREZPLAČNO, STROJNO OBMETAVANJE NOTRANJIH OMETOV, KOMPRESOR._2i_i92 UREJAMO okrasne vodne motive in okrasne ribnike. Klesar, 326-16521205 SMETNJAKI iz pocinkane pločevine. Dostava na dom brezplačna. 0324- 457 21206 Ali potrebujete prevoz tovora, ali se selite, pomoč pri natovarjanju- KOM-Bl PREVOZI. 0621-609 21213 SERVISIRANJE elek. ročnega orodja, orig. rez.deli. Kodrič, zg. Besnica 36, 0403-153 21219 m, Hrtro. kvalrtetno In po ceni s katero boste zadovoljni VI ln ml INF:Tel.:061/811-579 'Mob.:0b09/619-615 Prodam KAVČ zelo poceni, ohranjen. 0312-134 21332 Prodam OMARO in PISALNO MIZO za otroško sobo za 10.000 SIT. 0 621-739,681-105 21380 BAMBUS RATAN - pohištvo, odkup, obnova in prodaja. 0061/575-533, 0609/652-477 21411 Nudimo vam PEDIKURO NA DOMU. medicinska sestra kozmetičarka tel.: 064/738-446 STROJNI TLAKI -ESTRIHI d:0(>OUi5474 ŠIVANJE po naročilu in popravila. 0326-839 21074 SELITVE IN PREVOZI TOVOROV V KOMORI 16 m3, 2 t. 0471-76221149 TLAKOVANJE DVORIŠČ, kompletna zidarska dela opravljamo hitro in kvalitetno z materialom ali brez. 0061/817-727 21159 Slikopleskarstvo, beljenje stanovanj, poslovnih prostorov, hiš, barvanje fasad, oken, vrat. 0327-382 20921 Rolete, žaluzije, rolo, lamelne, plise zavese, komarnike, screne, markize, okna ter harmonika vrata! Naročila na 0211-418 ali 714-519 20941 Popravila vseh vrst TV APARATOV -TV GORENJE tudi na domu. 0331-199, Sinko 21054 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, izkopi, nasipi dvorišč, cestišč in parkirnih prostorov. ZIDARSKA DELA komplet objektov ali adaptacije. S-Bor, d.o.o., tel.: 061/813-870, GSM 041/667-076. STICOJVO izoii 01 ivu; osi rt hov Klemene tel.471-813 0609/632-047 Ctant" STRIH J STROJNI ESTRIHI tel.: 064/330 142 VEDEŽEVANJE 090 44 09 Presnemavamo filme normal 8 in super 8 na VHS kasete, kvalitetno, hitro. 054-058 21260 BRUŠENJE, LAKIRANJE PARKETA 1400 SIT/m2 skupaj z lakom Sinteko. 0872-517, zvečer 21288 Polagamo in dobavljamo tlakovce. Izposojamo kovinske odre za fasado. 0471-301_21297 Tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. 0326-819 21303 Tlakovenja dvorišč, tlakovanje dovoznih poti, tlakovanje parkirnih prostorov, priprava projektov za asfaltiranje, odvod tekalnih in meteornih vod ter postavitev ali obnovitev greznei. TLAK, 00609/650-028 2132« PVC OKNA Zamenjava starih oken in novogradnje MBA, s.p. tel.: (064) 861-062 fax: (064) 861-054 mobitel: 0609 643-293 POZOR! Obnavljamo vse vrste oblazinjenega pohištva v usnje in blago. Hitro in poceni. 053-826 21330_ Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje laminatov. 0422-19321335 Ročna masaža, ročna limfna drenaža, nega obraza, solarij. Brezje 738- 865 21373 Obnavljamo dimnike z materijalom ali brez. 078-606 21382 SCHIEDEL sanacijski dimnik procrom Informacije in naročila tel.: 0609/645-581 Adaptacaija kopalnic, postavitev kaminov, ostala gradbena dela. 055-060 21383 SERVIS in popravila vseh pralnih strojev, tudi starejših. 0332-350, 325-917 21413 Imam skupino zidarstvo in fasa-derstvo delam hitro in poceni. 0224-730 21465 Delam vsa zidarska dela, hitro in poceni. 0224-151 21466 Sprejemamo naročila za gradbena dela in notranje omete. 0225-006 21475 Vse vrste manjših gradbenih, pleskarskih del in razna čiščenja ter ostala dela izvajamo. 057-418 21496 Nudimo knjigovodske storitve. 0324-066 21501 BOJLERJI, KOTLIČKI, PIPE, VENTI Ll, PRALNI STROJ, ŠTEDILNIKI, ELEKTRO! NSTALACIJ E - popravilo, montaža. 0325-815 21550 RODE STROJNI ESTRIHI Tel.: 064/411-606 STANOVANJA Prodamo KRANJ v mestnem je^ ss 65,40 m2 in 3 ss 77,60 m2, % m2 = 1570 DEM/m2. K 3 KERN.v 353, 222-566, fax 221-785 Prodamo Kranj 1 ss 44 m2 Pla*8! cena 76000 DEM, Kranj 2,5 ss 8Z£ m2 v 3. nads., na Planini 2, ^ 135.000 DEM, 2 ss 57 m2 1 Kebetovi, cena 91000 DEM, Krajt ss 85,50 m2 Planina, cena 124^ DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-*> fax 221-785___ Prodamo ŠKOFJA LOKA 2,5 ssj m2 v pritličju, Frankovo nas., 1700 DEM/m2, Jesenice 2 ss 55". v 2. nads., cena 55000 DEM K KERN 221-353, 222-566, fax # 785_^j; Prodamo v Kranju 2 ss 56 nads. šorlijeva, cena 97000 Dci^ ss 64 m2 v pritličju na Planini 1. c°v 1500 DEM/m2, 3 ss 61 m2 na 7m polju v visokem pritličju, cena B'. DEM, na Zlatem polju 2 ss 48 pritličju cena 79000 DEM. K 3 Kt^ 221-353, 222-566 fax 221-785J^ Prodamo v Kranju ( Koroška ces Prodamo KRANJ 1,5 ss 47 rn2 ^ nads., cena 66.000 DEM, 4 ss v 1. nad, cena 150.000 DEM, 3*»^ m2 na Planini v 6. nads., 3 P£j| Planini mansardno 77 m2 P° 'j* DEM/m2, 2,5 ss 68,30 m2 v 4. n*£ cena 110.000 DEM; plačilo P° %i kih do konca leta, K 3 KERN. > 353, 222-566, fax 221-785 4B» Agent - Kranj Agent - Kranj Glavni trn i 6, K^i £ AGENCUA z najnižji^] stroški našega posredo^P Prodamo v KRANJU 3 ss Bc.- c mansardi na Planini 3, cena _"-a 16 DEM je možno v delih do enesI . e v Kranju 3 ss 80 m2 na Gore%0 odreda v 3. nads., cena 1 DEM, 2 ss 64 m2, Planinf-.j 96000 DEM. K 3 KERN, Z*'„ 222-566, fax 221-785 _________,——"vlfl*'' Prodamo v Radovljici 1 ss 3j..^^ nad., cena 65000 DEM, v Tržič« / 60 m2 v 9. nads. na Deteljici, ueteijici, v skotji loki t s=> n• Podlubniku, cena 95000 Df1*'^ KERN, 221-353, 222-566, ,,!« 25__*j| Prodamo v Radovljici 2,5 sSajr/ m2 v pritličju bloka, z g^k' nadstreškom, cena 90.000 ^ Zgoši pri Begunjah 2 ss pritličju hiše, cena 5500U jjš Radovljica Gradnikova 2 8»^ p J' m2. 2. nadst. cena 97000 KERN. 221-353, 222-566, f«" J 785 ___X Prodam PIRAN 3 ss, 6° NINE, 76-J076 Kranj Planina prodamo garsonjero 33 m2, komfortno za 65000 DEM in Valjavčeva 22 m2, mansardna za 45000 DEM. POSING, 224-210 21014 Kuj—w KRANJ BEGUNJSKA PRODAMO 3.5 STANOVANJE 82 m2, prvo nadstr. za 110.000 DEM in PLANINA nepremičnine 064 22 33 00 Pri Vodovodnem stolpu v Kranju PRODAMO obnovljeno garsonjero v mansardi nizkega bloka, brez CK, 22 m2 za 45.000 DEM, dvosobno stanovanje, za 82.000 DEM in trisobno stanovanje s CK, 65 m2, za 110 000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. BLED - okolica - Prodamo novo izredno kvalitetno, nedograjeno stanovanjsko hišo 300m2. malo zemlje ob vodi, gradbeni material za dograditev v ceni. Cena 150.000 DEM (135.000 DEM). GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009, Mobitel: 0609-653-790 ... w »jo \j i m_, rvuuiiuiuiu i u-.cm Uiur\ za 136.000 DEM. POSING, 224-210 21015 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodmao enosobno stanovanje 40 m2, komfortno nadstre. za avto za 80.000 DEM. POSING, 222- 076 21017 KRANJ ZLATO POLJE prodamo 3 ss 69 m2, kompletno adaptirano, PLINIFIKACIJA! za 105.000 DEM. POSING, 224-210 21021 KRANJ PLANINA PRODAMO 4 SS komfortna stanovanja (2+2) 90 m2 peto nadstr. za 140.000 DEM in 87,70 m2 prvo nadstr. za 140.000 DEM. POSING, 222-076 21022 NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO STANOVANJE za gotovino. POSING, 227-202 21029 3 sobno STANOVANJE v Radovljici oddamo. O78-350 21094 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21133 JESENICE Titova oddamo 3 ss komplet opremljeno za 400 DEM/ mes in v Radovljici enosobno kompletno opremljeno komfortno za 400 DEM/mes. POSING, 863-150 21524 BLED PRODAMO enoinpolsobno stanovanje 50 m2, komfortno kompletno opremljeno novejše urejeno za 110.000 DEM. POSING, 863-150 21525 LESCE prodamo enosobno stanovanje 39 m2, komfortno alpski bloki za 70.00 DEM. POSING, 863-150 21526 JESENICE TOMŠIČEVA prodamo 3 ss 82 m2, prvo nadst. za 90.000 DEM in 3 ss 72 m2 komfortno za 72000 DEM. POSING, 863-150 21527 KRANJ ŠKOFJA RADOVUICA Z OKOLICO JESENICE TAKOJ KUPIMO ENOSOBNO DVOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO. O227-202 21528 KRANJ TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ENOSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO. ©227-202 21529 PRODAM IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & co. 226-503 21531 PRODAMO ZLATO POLJE 2 ss 61,50 m2 in 3 ss 70 m2. Mike & Co., 226-503 21532 PRODAMO Planina pritlično, atrijsko 2,5 ss, 85 m2, 3 ss 79 m2, 2 ss, 64 m3, V. nad. Mike & Co. 226-50321533 PRODAMO v Kranj 2 ss 55 m2, pritlično, 2 ss mansardno 72 m2, s 40 m2 podstrehe. Mike & comp. 226- 503 21534 LESCE 1,5 sobno, 37 m2, prodamo in 3 ss 80 m2. Mike & Com. 226-530 -____ 21535 stanjuKl TEHNIK najame opremljeno ŽELEZNIKI eno in dvosobno stano- ■ vanje ugodno prodamo. Mike & Comp. 226-503 21536 MAKUER BLED d.O.O. PRODAJA NEPREMIČNIN 4260 bled, Ljubljanska cesta "), tel.-^24 210 RADOVLJICA: Takoj za gotovino kupimo trisobno stanovanje 80 ali več m2 v bloku za našo stranko. Plačilo v gotovini. GS-5 STANIČ nepremičnine rtel./fax 715 009 Mobitel: 0609-653-790 KRANJ r C6^0 v obnovljenem Woku, CK in 75423 89°00 DEM. STANING, 242- 21435 galerij- prodamo 2 ss 55 m2 z KERN doo, Basnama tel.: 221.353 222-566 Maistrov trg 12 ?* 221-785 4000 Kranj 47 embra, a 75000 DEM. 21457 ,9dda 0^REmINifJL'AO^?AMO V najem C-K IN TFr°7?AHSONJER0 S ^p0liC«^e^ vANjan?, 2 ss opremljeno STANO-?es \Jn centru Krania. 600 DEM/ J^^etno predplačilo. 022-66-91 ,"-\rl,f»i-pri Kraniu Prodam HIŠO v Kraniii fS'«v racun vzamem 2 ss v -^Lgj55-352 _21483 ab0e!Sriu °ddam SOBE s souporabo^'P'9 in kopalnice. Šifra: **>»^-!J'__21488 n° it«!.'''-ANINA prodmao enosob-vse||tlv,novanie 44 m2, komfortno OEM Prepis takoj za 76000 -•^L^LNG- 224-210 21521 prodamo 2 ss 2 MorMXS2fTrtbrtno za 95000 DEM ir> 65i S°STJ? ODKUPA GARAŽE Na BISTRICI PRI TRŽIČU prodamo ENOSOBNO stanovanje, 41 M2, za 57.000 DEM in trisobno stanovanje, 77 M2. za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo enosobno stanovanje, 37 M2, za 62.000 DEM in 40 M2, za 75.000 DEM ter dvosobno stanovanje, 53 M2, za 90.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Partizanski cesti v Škofji Loki PRODAMO trisobno stanovanje v šestem nadstropju, 75 m2, telefon, CK, balkon, vzdrževano. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Podlubniku PRODAMO 2S stanovanje, 61 m2, za 93.000 DEM in 3S stanovanje, 75 m2, za 118.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Ob PUNGERTU v Kranju PRODAMO stanovanje v 2. nadstropju, 120 m2, CENA 1.300 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Hrastju prodamo GARSONJERO, 26 m2, cena 52.000 DEM in 1,5 sobno stanovanje, 47 m2, za 70.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KRANJ: Prodamo več enosobnih, dvosobnih in trisobnih stanovanj po ugodbnih cenah. GS-STANIČ nepremičnine tel./fax715 009 Mobitel: 0609-653-790 H165 mo i. ^ wui\uw u«rv\zt 0SlNG9o^nfortno za 95000 DEM" "T"j 222-076 21522 •Snftil PUNINA I prodamo dvo-n° za f»aa£ovanJe 63.4° m2 komfort-'-- °»500 DEM. POSING, 222-076 Stanins °64 242 754 Kranj kupujemo /a vas Rovanja hiše parcele - '"»le poslovne prostore V Levstikovi ulici in na Gosposvets-ki cesti v Kranju imamo naprodaj več trisobnih stanovanj. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini PRODAMO garsonjero, 33 m2, za 65.000 DEM, več enosobnih stanovanj, za 75.000 do 80.000 DEM, več dvosobnih stanovanj v cenovnem razredu od 95.000 do 120.000 DEM in več tri in štirisobnih stanovanj, od 136.000 do 148.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.Na Hujah v Kranju PRODAMO dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 84 m2, pritličje, klasično ogrevanje, vrt, cena 120.000 DEM. RADOVLJICA - Lancovo - Prodamo zazidljivo parcelo 3290m2, lahko 1/2, ob cesti, na sončnem kraju. Cena : 35 DEM / M2. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009, Mobitel: 0609-653-790 RADOVLJICA '- LESCE - BLED -TRŽIČ : Kupimo za našo stranko poslovni prostor od 200-300 m2 za zdravstveno dejavnost do cene 1.000 000 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009, Mobitel: 0609-653-790 RADOVLJICA - Cankarjevo naselje : Prodamo dvosobno stanovanje 57 m2. III. nad., novejše, vsi priključki. Cena : 85.000 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009, Mobitel: 0609-653-790 RADOVLJICA - Gradnikovo naselje : Prodamo dvosobno stanovanje 50 m2, IV. nad., CK, KTV, telefon. Cena : 83.000 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009, Mobitel: 0609-653-790 RADOVLJICA - Staro mestno jedro: Prodamo staro dvostanovanjsko hišo 300m2, dva vhoda, klasično ogrevanje, potrebna prenove. Cena : 100.000 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009, Mobitel: 0609-653-790 V* Vi v»\. " o BLED - Jarše - Prodamo veliko štirisobno stanovanje 95 m2 v alpskem bloku staro 12 let, CK. KTV, I. nad., telefon, dva izhoda na balkon, kletni prostor Cena po dogovoru. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009, Mobitel: 0609-653-790 BLED - Dobe - Prodamo večjo stanovanjsko hišo 400m2 + 60m2 balkonov, 1200m2 parcele na mirnem, idiličnem kraju. Hiša je primerna za tuje poslovne partnerje, predstavništva ali diplomate. Cena : 650.000 DEM, GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009, Mobitel: 0609-653-790 BLED - alpski bloki - Prodamo trisobno stanovanje 75m, pritličje, vsi priključki, staro 12 let, kletni prostor, garažni boks. Cena : 149.500 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009, Mobitel: 0609-653-790 KRANJSKA GORA: Prodamo trisobno stanovanje, 64.55 m2, center, CK, KTV, brez telefona primerno za vikend ali stanovanje. Cena: 140.000 DEM ali po dogovoru. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009, Mobitel: 0609-653-790 JESENICE: Prodamo 1/2 stanovanjske hiše, 57 m2, pritličje, garaža, drvarnica, malo vrta, center. Cena: 58.000 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009, Mobitel: 0609-653-790 LESCE: Prodam trisobno stanovanje 80 m2, CK, KTV, telefon, balkon, garažni nadstrešek, lep razgled, staro 11 let, alpski blok. Cena po dogovoru. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009, Mobitel: 0609-653-790 KRANJSKA GORA: Prodamo podjetje d.o.o, dokapitalizirano, v obratovanju brez vskih bremen in s široko registracijo. Cena po dogovoru. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009, Mobitel: 0609-653-790 LESCE z okolico: Takoj za gotovino odkupimo več različnih stanovanjskih enot za naše stranke. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax 715 009, Mobitel: 0609-653-790 RADOVLJICA - Kamna Gorica; prodamo izredno lepo stanovanjsko hišo na lepem in mirnem okolju 180 m2 površine in 400 m2 zemljišča. Cena 145.000 DEM. GS-5 STANIČ k.d. nepremičnine tel./fax: 064-715-009, Mobitel: 0609-653-790 V Kranju nujno najamemo opremljeno garsonjero z vsemi priključki za dobo enega meseca od 19.09.1997 do 20.10. 1997, za profesorja matematike, tujca, plačnik inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko iz Ljubljane. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo garsonjero 28,50 m2, v tretjem nadstropju, v mirni okolici, z vsemi priključki, lepo vzdrževano, brez balkona, vseljivo po dogovoru, cena 55.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Stražišču prodamo dve ločeni mansardni garsonjeri v večstano-vanjski hiši, vsaka nad 30 rn2, brez CK, možnost prevzema takoj, ugodna/cena. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo popolnoma nova stanovanja na Mohorjevem klancu, poljubna kvadratura, z vsemi priključki, možnost prevzema najkasneje decembra 97, po 1660 DEM/ m2, možnost ogleda po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Več dvosobnih stanovanj na-različnih lokacijah v Kranju prodamo, različnih kvadratur, z vsemi priključki, cene po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V čirčah prodamo manjše dvosobno stanovanje v prvem nadstropju stanovanjske hiše, brez CK, s pripadajočim vrtom in drvarnico komplet obnovljeno, vseljivo takoj, cena 61.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju Zoizova ul. prodamo dvosobno stanovanje 51 m2, v drugem nadstropju z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru cena 85.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo popolnoma nova stanovanja na Mohorjevem klancu, poljubna kvadratura, z vsemi priključki, možnost prevzema najkasneje decembra 97, po 1660 DEM/ m2, možnost ogleda po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 |nepremičnine| PIA nepremičnine, podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.:064/623-117, 064/622-318 [NEPREMIČNINE I 76-076, BI.KI) PRKŠKH\UVA 50| KRANJ - Savska Loka: Prodamo popolnoma prenovljeno enosobno stanovanje 46 m2 v manjšem bloku, telefon, II nadstropje s pripadajočim vrtom. Cena zelo ugodna. GS-5 STANIČ k.d. nepremičnine tel./fax: 064-715-009, Mobitel: 0609-653-790 JESENICE - Koroška Bela: Prodamo pritlično trisobno stanovanje 80 m2 popolnoma prenovljeno, CK, KTV, telefon. Cena zelo ugodna. GS-5 STANIČ k.d. nepremičnine tel./fax: 064-715-009, Mobitel: 0609-653-790 JESENICE in okolica: Takoj za naše stranke kupimo več stanovanjskih hiš In stanovanj različnih cenovnih razredov. Plačilo v gotovini. GS-5 STANIČ k.d. nepremičnine tel./fax: 064-715-009, Mobitel: 0609-653-790 TRŽIČ - prodamo izredno lep lokal z opremo ali brez za različne trgovske dejavnosti, 45 m2, pritličje, klasično ogrevanje. Cena po dogovoru. GS-5 STANIČ k.d. nepremičnine tel./fax: 064-715-009, Mobitel: 0609-653-790 RADOVLJICA: Cankarjevo naselje -stari bloki: Takoj za naše stranke kupimo več različnih stanovanj -plačilo z gotovino. GS-5 STANIČ k.d. nepremičnine tel./fax: 064-715-009, Mobitel: 0609-653-790 V Kranjski gori kupimo eno-dvo ali trosobno stanovanje, za znanega interesenta, po možnosti z vsemi priključki, v mirni in urejeni okolici, vseljivo v čimkrajšem času, plačljivo v gotovini.AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju, prodamo enosobno stanovanje 44,30 m2, v enajstem nadstropju, z vsemi priključki, vseljivo takoj, cena 75.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo enosobno stanovanje 45 m2, v drugem nadstropju, nizek blok, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 76.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Več enosobnih stanovanj na območju Kranja kupimo, laf\ko so starejša potrebna adaptacije, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Na Golniku prodamo enosobno stanovanje 42,10 m2 visoko pritličje, vseljivo po dogovoru z vsemi priključki, cena 70.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493_ V Škofja Loki prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 68,20 rr>2, takoj vseljivo, v pritličju z vsemi priključki v Frankovem naselju, cena 119.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 AOEMCUA ZA PROMET Z MEPREMlČrtlMAMI Partizanska uL 6, 4390 TRŽIČ UL/fax: 60-603, mobltrh 0609/646-0O8 064/226-503 V Kranju Šorlijevo naselje, prodamo trisobno stanovanje 70 m2, v devetem nadstropju od devetih, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 129.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo popolnoma nova stanovanja na Mohorjevem klancu, poljubna kvadratura, z vsemi priključki, možnost prevzema najkasneje decembra 97, po 1660 DEM/ m2, možnost ogleda po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 VARSTVO Vzamem otroka v varstvo. 0326- 97 0 20802 V dopoldanskem času vzamem v varstvo dva otroka stara od 2.let naprej. 0622-239 21177 VOZILA DELI Rabljeni deli za vsa vozila, motorji, menjalniki, karoserijski deli po naročilu. 332-178, zvečer 20655 Prodam AVTOPRIKOLICO 140x90. 055-076 21063 Za OPEL KADETT tip D vseh 5 vrat in pokrov motorja prodam. O061/ 823-078_21258 Ugodno prodam GUME Nokia, Sava različnih dimenzij, nove in rabljene. O 460-087 21398 VOZILA Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, 0634-148 in 0609/632-577 3525 ODKUP in PRODAJA rabljenih avtomobilov ter prenos lastništva. ©325-981 in 041/668-283 17576 MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, 200 KM, I. 91/4, 89500 km, servisiran, servisna knjižica, veliko dodatne opreme, izredno lepo ohranjen, prodam. 00609/644-991_18949 Prodam DAIHATSU CHARADE TD, I. 90/12. 0733-445 21123 MALI OGLASI Panasonic Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-FI100 BX/S 96.700 SIT 7cne so brc/ prometnega davka MITSUBISHI LANCER 1.8 diesel GL, prvi lastnik, 91000 km, servisiran, servisna knjižica, avtoradio, kljuka, garažiran, reg. do 4/98, prodam. O061/715-666 18851 Odkup, prodaja vozil, prepisi, krediti, staro za staro. 0 323-298, 0609/643- 202 19439 Prodam VW JETTA 1.8 i GL, letnik 91, bela, centr. zakl., servo, temna stekla, široki odbijači, 95 000 km. O401-473 20014 Prodam PEUGEOT 806 SR 2.0,1. 95, kov. modra barva, klima, radio, prevoženih 86000 km. 0431-142 20183 ALFA 33 1.3, letnik 1992, črne barve, z veliko dodatne opreme, ugodno prodam. O 620-454 ali 061/185-42- 01 20369 Najugodnejši odkup karamboliranih vozil vseh znamk. Odvoz in prepis na naše stroške. 0061/344-929, 0609/ 614-013 20550 Prodamo SUBARU JUSTY GL 2 WD, letnik 1992, dobro ohranjen. O460- 063 20997 OPEL ASTRA caravan 1.6 I, I. 93, ugodno prodam. Dodatna oprema, prvi lastnik, reg. do avgusta 98, vgrajen mobitel. 0246-570 21001 AUDI 100-2.0 E, letnik 1991 in R 4 letnik 1992, oba registrirana in lepo ohranjena, ugodno prodam. 0221-279,0609/631-344 21075 Prodam OPEL SENATOR 2,5 E, I. 85, reg. do 7/98, veliko dodatne opreme, metalik, klima ali zamenjam za manjše vozilo. O 411-334 popoldan 21148 Prodam R 5 CAMPUS PLUS, letnik 1992, reg. do 2/98, prevoženo 66.000 km, rdeče barve, dobro ohranjen. O67-330 21150 Prodam GOLF I. 81, metalik zelen, cena po dogovoru. O 327-682 211M Prodam PEUGEOT 404, reg. do 4/ 98, letnik 1974, cena 1000 DEM. O401-319 21167 HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS, 5/97, nov, bele barve, vsa oprema, klima, prodam. O715-594 21184 Prodam R CLIO 16 V, I. 91, 91000 km, za 11500 DEM. 0 331-416, zvečer 21185 Prodam SUZUKI ALTO letnik 1996, metalna barva, 5 v. 0491-406 21187 ODKUP in POPRAVILO POŠKODO-VANIH VOZIL, AVTOVLEKA in AV-TOKLEPARSTVO. Jože Jakša, Orehovlje 15 a 0241-168 21189 Prodam R 19 CHAMADE 16 V, z vso opremo. 0632-559 21190 FIAT TIPO 1.4, 1.91, prevoženih 79 000 km, prodam. 0311-713 211»« Prodam GOLF, 1.81, reg. do 6/98, cena 1900 DEM. 0224-016 21202 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX, I. 93, reg. do 5/98. 0710-001 21203 Prodam GOLF JX D, 1.7/87, dodatna oprema, ohranjen, ocean ■ modre barve, 6900 DEM. 0725-924 21204 GOLF diesel I. 87 v dobrem stanju, prodam. 0422-347 21207 Prodam DAIHATSU CHARADE let. 1990, 73000 km, garažiran, servisiran, zelo lepo ohranjen. 0324-968 Prodam GOLF JGLD I. 84, cena 2700 DEM in Z 101,1. 85. 0714-311 21232 R 5 I. 93, R 5 I. 90, R 4 I. 88, prodamo. AVTOGARANT 634-231 21243 SUZUKI SVVIFT 1.6 GLX I. 95. GOLF JXB I. 88, prodamo. AVTOGARANT 634-231 21244 BMW 520 i I. 90, ZX 1.9 D I. 92, prodamo. AVTOGARANT 634-231 21245 MAZDA 323 LX SEDAN I. 90, JUGO 45 KORAL, I. 88, prodamo. AVTOGARANT 634-231 21246 Zastava 128 CL I. 83, GPZ 500 S I. 90, prodamo. AVTOGARANT 634- 231 21247 AX TGE I. 90 bele barve, reg. 5/98, cena 5700 DEM. 0041/677-553, 624-941 21251 JUGO KORAL 45, I. 88, reg. 28.11.94, cena 1200 DEM. O041/ 677-553, 624-941_21252 GOLF 1,1.80, rumene barve, 120.000 km, reg. do 7/98, prodam. O061/ 823-078 21255 HYUNDAI LANTRA VVAGON 1.6 GLSI, prvi lastnik, 13.000 KM, I. 96/ 4, servisna knjižica, ALU platišča, radio, elek. stekla, centralno zakle- anje, ugodno prodam. 0631-190 Ugodno prodam Z 750, I. 85, dobro ohranjen, neregistriran, vozen. 0411-491 21266 Prodam Z 101 GTL I. 87. 0802-031 21271_ Prodam OPEL KADETT 1.4 S, letnik 12/90. Cena po dogovoru. 0721- 39 8 21275 Ugodno prodam R 4 letnik 1986. O 57-343 21276 ROVER 416 SI, I. 92, dobro ohranjen, 9500 DEM. 0245-358 21280 Prodam FIAT UNO 45, I. 90, 5 vrat, bele barve. Avto je lepo ohranjen. 0221-624 21287 Prodam JUGO 45, I. 86, reg. do 5/ 98, zelo dobro ohranjen. 053-575 21291 Prodam FIAT 126 P, Cabrio, 850 cem, reg. do 8.7.98. O422-77621295 Prodam R CLIO 1.2 letnik 1996 maj, prevrnjen, 18000 km. 0621-170 21307 Prodam R 4 TL, lepo ohranjen, starejši letnik, cena po dogovoru. ©56-736 21311 Prodam GOLF GT D 1989, bel, ugodno. 0421-437 popldan 21312 JUGO KORAL 55, letnik 1989, reg. do 10/98, ohranjen, prodam. 0211- 884 21317 Prodam R 4, letnik 1988, reg. do 7/ 98. 0411-503_21321 Prodam SEAD CORDOBO 1.8 CLX, letnik 1994, 73000 km. 0242-569 21324 Prodam CLIO 1.2 RN, letnik 1993, bel, 5 v, 38000 km za 11000 DEM. 0242-849 21325 Prodam JUGO 60, letnik 1990, prevoženih 79000 km, cena po dogovoru. 0719-567 21328 FIAT REGATA 100 SIE, letnik 1987, vsa dodatna oprema ter R 5 GTS I. 89, ugodno prodam. V račun vzamem JUGO 55 KORAL. 0323-301, 411-320 21336 (IAJ0SPESNIJS4 AVTOSOU priporoča vam jo tudi Primož 1^311-0351 Prodam karamboliran JUGO KORAL 55, 1.88, prevoženih 57 000 km. O 681-695 21339 Prodam ŠKODO 120 L, I.88, reg. do 11.11.97, cena po dogovoru. 0451- 264 21342 Prodam 126 P, 1.88. O731-312 popoldan 21344 Prodam VW PASSAT 1.8 CL. 0685- 068 21350 FORD ESCORT KARAVAN. I. 91, prevoženo 100.000 km, prodam. 0718-803 21353 Prodam CITROEN AX 1.1 TGI, I. 90, 4900 DEM. 055-318 21355 Prodam R 4 letnik 12/87. 0245-410 21356 VW 1200 J, I. 74, obnovljen, drugi lastnik, 125.000 km, prodam. O 741- 494 21360 Prodam FORD TAUNUS, letnik 1980, metalno zlate barve. 0803-063 21379 JUGO 55 KORAL, I. 90, 68000 km, cena 2900 D E M. O 742-196 21395 GOLF JXD 1.6, letnik 1786, reg. do 12/97, nikoli poškodovan, cena 4900 DEM. 0451-170 21399 OPEL TIGRA 1.4, 16 V, I. 12/95, prodam. 082-033 ali 041/676-576 21409 Prodam FIAT 126 P, zelene barve, dobro ohranjen, letnik 1987. Q622-654 21410 Prodam R 5 FIVE, letnik 1988. 0632-553 21412 OD GRADOM Pizzerlja POD GRADOM HALO PIZZA 1? 52 055 Izvrstne pizze, bogata izbira, hitra dostava Prodam GOLF VR 6, I. 12/92, 69000 km, srebrne barve, 5 v, izredno ohranjen. 0332-336 od 11. do 18. ure 21416 Prodam ŠKODO 105 S, I. 84, reg. do 9/98. O 332-494_21417 UNO 45, letnik 1990, reg. do 2/98, cena 4300 DEM. Šmid, Otoki 12, Železniki 21425 PEUGEOT 106 svetle kovinsko modre barve, I. 92, prodam. O 741- 045 21426 TOYOTA COROLA 1.3 XL, I.90, 4 vrata, prvi lastnik, serv. knj. 0242- 277 21428 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I.90, 4 vrata, ohranjen. 0242-277 21429 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, L 92, 5 VRAT, PRVI LASTNIK. 0242-277 21431 NISSAN MAXIMA 2.0 SE, I. 95, prodam. 0242-277 21432 Prodam R 4 GTL, I. 87, reg. do 7/98. 0622-083 21459 Prodam FIAT 126, lepo ohranjen. 077-874 21464 Prodam fičota I. 84, prevoženih 56000 km, reg. do 12/97 za 30.000 SIT. 0212-277 od 7. do 9. ure 21476 GOLF diesel 1.6. I. 87, rdeč, reg. 6/ 89. 0223-063 21482 AURISINA, d.o.o., PRODA: AUDI 100, 2.0, I. '87, OPEL ASTRA 1.6 GLS, I. '93, LANCIA DEDRA INTEGRALE, I. '92, BMW 320 i, I. '86, FORD ESCORT 1.4, I. '89. AUDI COUPE OUATRO, I. '86, SKODA FAVORIT 136 L, I. '90, ALFA SPRINT 13, I. '88, ALFA 33 1.3, I. '89. NISSAN PREMIERA 1.6 SLX, I. '91, GOLF JXD, I. '89, 5VC, 5P, ALFA 331.3,1. '91, FORD PROBE 2.2., GT turbo, I. 92, R 25, 2.0 GTS, i. '90. Tel.: 061/123-25-63 in 041/676-945 Možnost menjave, možnost kredita. FORD ESCORT 11/92, KADETT 12/ 78, lepo ohranjen. 0330-141 21485 Prodam R 18, I. 87, prev. 130.000 DEM, reg, še 8 mesecev, cena 2900 DEM. 0222-656 21487 Prodam HROŠČA 1300, reg., ugodno. Zupančič, Posavec 123, 731-379 21506_ JUGO 45 AX, I. 87, 81000 km, reg. do 11/97, bordo rdeč, cena 1500 DEM. O332-503_21507 NISSAN SUNNY 1.4 SLX 3/92, veliko opreme, nekaramboliran, odlično ohranjen, prvi lastnik. O325-077 21508 LIVADA.D.O.O. AVTOINTEX proda več vozil: PEUGEOT 406 GR I. 89, R 19 CHAMADE GTX I.90, PASSAT 2.0 GT 16 V KARAVAN I. 89, PLO FOX 1.0 S I. 90, OPEL CORSA 1.4 SVVING I. 89, CIMOS BX 15 TGE I. 90, FIAT UNO 70 SL I. 83, FORD FIESTA I. 87, FORD ESCORT 1.4 CL I. 94, JUGO 45 I. 87, JUGO 55 I. 90, JUGO FLORIDA 1.4 I. 89, TALBOT HOR-IZON GL I. 84. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. Đ224-029 21490 Ugodno prodamo: R 19 1.4 RT, 5 v, I. 95, CLASSIC 1.6 RN sreb. met. nov. 24.600 DEM, LANCIA DEDRA 1.6 I. 95. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Đ428-0011 ali 428-0012. RENAULT Preša Cerklje 21491 Prodam Z 128, I. 87, modre barve, cena po dogovoru. 0403-465, popoldan 21493 Prodam JUGO 55 KORAL, I. 89, prevoženo 78000 km, reg. do 3/98. 0451-827 21495 GfiNTfiR Bratov Praprotnik 10, NAKLO Tel./fax:064/471-035 , PRODAJA IN , MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ti AVTOMOBILSKIH C 1 >mi 1 ve tMOKROEF amortizerji GOLF D, I. 90, kovinske modre barve, ohranjen prodam. 0332-761 21510 Prodam GOLF letnik 1991 diesel. Hafner, Godešič 71 A, Škofja Loka 21512 Ugodno prodam R 5 I. 96, 22.000 km. 0245-087 21515 GOLF 1.6 bencin, lepo ohranjen, dodatna oprema, reg. celo leto, cena 6500 DEM. 0 634-458_21519 GOLF II CLD, I. 85, nemški, 4 vrata, 5 prestav, metalne barve, prevoženih 152 000 km, garažiran, prodam. 084-613 21543 FIAT 126 PGL, I.87, reg., 1. lastnik, 64 500 km, prodam. Cena po dogovoru. 078-156 21545 R 5 CAMPUS, 1.91, 82 000 km, reg. do 12.11.97, rdeče barve, 5 V, sončna streha, cena 6200 DEM. 0 403-859 21551 Prodam LADO SAMARO 1300, I. 88. O 622-265, Kržišnlk 21555 Prodam R 5, 1.93, 5 vrat, garažiran, redno servisiran, cena 6900 DEM. 0411-893 21558 GOLF 1.3 benciner, 1.88, bele barve, prevoženih 114 000 km, nove gume, reg. celo leto, ugodno prodamo. Možnost kredita. 0863-430 in 862- 596 21559 Prodam ALFA ROMEO 33, 1.5 T, I.87, reg. do 6/98, 105 KM, CZES, spojler, cena 4900 DEM (možna menjava). 0332-430 21565 Za nedoločen čas zaposlimo PEKA ali PRIUČENEGA PEKA. Pekarna UMNIK Šenčur Tel.: 411-280 ZAPOSLITVE V kolikor potrebujete redno zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo, pokličite na mobitel 0609/645-186, prosimo po 14. uri__19347 Iščemo sposobne in komunikativne akviziterje za prodajo medic, pripomočkov. 055-446, 50-274, 0609/ 651-737 19449 KAVA BAR v Škofji Loki honorarno ali redno zaposli pridne, zanesljive NATAKARICE z veseljem do dela. 0625-133 20456 ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLS-KEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA NUDIMO DO 30% PROVIZIJE. TEDENSKA IZPLAČILA TER REDNA ZAPOSLITEV. 0634-064, 041/637-492 20484 Gostinski lokal v centru Kranja takoj zaposli redno ali honorarno NATAKARJA ali NATAKARICO ter KUHARJA za delo v pizzeriji. 0331-654 ali 225-690 20585 Pridružite se prijetnemu kolektivu zastopnikov uglednega slovenskega podjetja. Redna ali honorarna zaposlitev. Takojšnje izplačiio zaslužka. 0212-260 in 0609/620-560 20593 Iščemo dekle za delo v strežbi. 0331-206 20807 Družina išče 1x do 2x tedensko pomoč v gospodinjstvu. Šifra: DRU- LOVKA 20929 Če iščete redno zaposlitev in imate radi dinamično delo, pokličite O 76-622, 041/669-785 od 17. do 20. ure 19831 Na Blejski Dobravi redno in honorarno zaposlimo IZMENOVODJO v predelavi plastike, CNC rezkalca in CNC ERODERJA - PROGRAMERJA ter ŠTUDENTE v montaži. O 741-734 ali 041/668-915 20083 Gospodinje, mlajše upokojenke, brezposelne, komunikativne osebe dobijo honorarno ali redno zaposlitev v telefonski prodaji. Šifra: Telefonski studio Kranj 20208 Vesten, izkušen ŠOFER B kategorije sprejme delo, lahko razvoz s kombijem. Nastop dela možen takoj. 0332-706, Ivo 20422 VRTNARJA ali VRTNARICO, 4. ali 5. stopnje, lahko pripravnik, takoj zaposlimo. Kmetija - AG, d.o.o., Moste 99,1218 Komenda AVTO ŠOLA VOZNIK zaposli INŠTRUKTORJA A in B kategorije. Tel.: 725-637 Redno ali pogodbeno zaposlimo sposobne akviziterje. 0226-394, po 20.ure 21152 SLOVENSKA KNJIGA VPISUJE V TEORETIČNI IN PRAKTIČNI TEČAJ KOMERCIALNEGA ZASTOPNIKA NA TERENU. PO USPEŠNEM ZAKLJUČKU MOŽNA TUDI REDNA ALI HONORARNA ZAPOSLITEV. PISNE PRIJAVE POŠLJITE NA: SLOVENSKA KNJIGA, LITIJSKA 38, LJUBUA-NA-ZALOŽNIŠTVO 21168 Iščem dekle za neerotično fotografijo, šifra: UMETNIK 21171 Zaposlimo DELAVCA V SKLADIŠČU. Inf. po tel.: 224-235 Iščem TAJNICO. O041/670-423 21176 Honorarno takoj zaposlim delavko z znanjem strojepisja in obvladanjem računalnika. 0862-877, 871-073 21163 Zaposlimo ŠIVILJO z več letnimi izkušnjami za samostojno šivanje športne konfekcije. SMART d.o.o., 0461-866 21191 Iščem simpatično dekle za delo v šanku. Nedelje proste. 0422-515 dopoldan 21200 ELEKTROTEHNIK telekomunikacij V. st. išče delo primerno izobrazbi ali prevajanje(ang.slov.). 0245-275 Honorarno ali redno zaposlita ' nudimo ambicioznim dijakom, S,u': dentom in ostalim. 0 064/323-7251"; 063/702-484___2«* Iščem delo snažilke. Šifra: 12 \$\ DEL.IZKUŠENJ_J^ji Iščemo dekle za delo v stržbi k 0802-173 ^\ Iščem delo, lahko tudi na dorrju-Imam izpit za viličar, žerjav. M°le' \ Gregorčičeva 7, Jesenice J]* Vabim vas, da se nam pridruži'6' j delo je dinamično. Tedenska izpl*;' la. Kličite 0041/668-954 od 15- d° • 17. ure_ 2^, Z najnovejšimi pripomočki Protl;] bolečinam do dobrega zaslužkf Možna redna zaposlitev. 057-9° vsak dan po 20. uri 2,4fl f Zaposlimo poklicnega VOZNIKA C in E kategorije na priklopnih vozilih Scania in Mercedes. Tel.: 623-095 Takoj zaposlimo pisarniško moć * opravljanje tajniško-administrativ'1' ' poslov, po možnosti s prakso. Si"* DELO TAKOJ__^! NATAKARJA IN NATAKARICO zap.^ slimo v gostišču višjega razreda. u>; imate gostinsko šolo ali nekaj < | izkušenj in znanje enega tuj«9 jezika pokličite: 0686-000 Restavratorja ali mizarja z znani8?1 restavriranja pohištva zaposiir; 0471-534, vsak dan od 14. do 1°; ure___22 Iščem honorarno delo v trgovini sobotah in nedeljah. Naslov v ogla. nem oddelku. 214J* Honorarno delo v živilski trg?yin nudim. Okolica Bleda. O740-08/ 21518 Potrebujem dekle za strežbo gostinskem lokalu. 0311-019^ Zaposlim VEČ ŠOFERJEV B ^ gorije z lastnim prevozom. EXPRESS 0225-207 21 NAVTIČNO PODJETJE a 8EAWAY vabi k sodelovanju: 1. Mladega, dinamičnega komercialista z znanjem jezikov in veseljem do navtike 2. Mlado, sposobno moč z znanjem angleščine za delo v finančno - nadzorni službi 3. Kreativnega inženirja ali tehničnega risarja za risanje bark na računalniku v "Autocadu" in podobnih programih Vaše prošnje pričakujemo na naslov: SEAWAY, d.o.o. Pot Lisice, 4260 Bled, do petka 26. 9. 1997. Mednarodna transportna firma išče voznike C in E kat. s 4. stopnjo izobrazbe, s prakso ali brez. Ža opravljanje mednarodnih prevozov. Vsi prevozi se opravljajo z modernimi vlačilci. Šifra: VLAČILCI 20939 Urejena družina iz okolice Kranja išče mlajšo upokojenko za občasno pomoč v gospodinjstvu. Šifra: POŠTENA 20939 Iščem delavca s prakso za žaganje drv. 0625-215 21006 Honorarno zaposlimo dekleta za delo v strežbi (kavarna). O041 -676-514 ali 422-341_21040 Zaposlimo RAČUNOVODKINJO za vodenje poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva, zaželje-no nekaj let delovne prakse. 0633-952 21108 Zaposlim KUHARJA za delo v piceriji. O631-450 21109 Zaposlimo NATAKARJA in žensko za pomoč v kuhinji. O323-007 21124 KAVA BAR MARS na Bledu zaposli prijetno dekle za delo za šankom. Redno ali pogodbeno. Informacije osebno ali na O 741-533 21129 ŽIVALI sim. 0 422-689 OGLAS POD "ŠIFRO" Če je oglas pod "šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro** pri nas ne dajemo nobenih podatkov. --r, te** Prodam bikca in teličko sim- H 105 kg za nadaljno rejo. 0421'0 21127 L —^——————^——--""^fiZ* Prodam jalovo KRAVO ali menj^],,; 8-9 mesecev brejo. 057-70^^ Menjam ali prodam TELlC^ # zakol, za prašiča-e. Q802-040J> -■----rll<] Prodam KRAVO dobra mlekar^ telico staro eno leto. Gerjol, A>rjjj 92. Lesce Kupim bikca sim. od 100-051-691_^ Prodam tri visoko breje simentalke. Žabnica 1 - Prodam JUNICO, v 8. brejosti. Nova vas 11. Radovlp" V™____-*JJ Prodam mlado KRAVO za 1 ^ N 0802-540 po 19. uri ^" I 21301 —-->l<0 ---fil-' k. Prodam 10 dni staro ^ lc$ % simentalko. Zg. Bitnje 18. t» ^ t l\L'Lil\i I L/^K [kitaro in poceni . Prodam OVCE in JAGNJETA. ©58- 367 21305 zaradi moje alergije na pasjo dlako f6 rnoram odpovedati moji ljubljeni 6 letni psički NOVOFUNDLANDKI Nan>- Rad bi videl, da bi se oglasil resnični ljubitelj, ki bi mu jo podaril. B212-914, po 20. uri 81316 Oddamo dva meseca starega |*UCKA. ©242-268 iendtScBI4KCkA ,teŽk69a 350 k9' tu.. ec> 4 kostanieve stfihra n 'levsk kostanjeve stebre in gnoj. 13634-598 Ugodno prodam mlado KOZO za HM?1 ali "adaljno rejo. ©736-234 Prodam mlado KRAVO. ©723-516 LABRADORCI, čistokrvni, samičke, jrodam. ©061/841-167 21346 Prodam 3 bike, težke 350 kg. ©461 - S° 21354 Ugodno prodam TELIČKO simen-»Ko težko 250 kg. Bešter, Rovte 11, E-38P 21363 Prodam KOBILO Haflinger z žrebico. ^a}_19, Škofja Loka 21366 Prodam 8 mesecev brejo TELICO |^Q403-043 21371 Prodam ZAJCE belgijske orjake za l^mejrti zakol. ©422-806 21372 rodam teden dni starega bikca sim. «»874-339 Prodam teden starega BIKCA frizij-ca. ©422-111 21497 TELE, staro 3 tedne, 2 kravi po prvi telitvi in telico, staro eno leto, za zakol prodam ali menjam za breje telice sim. Sp. Brnik 60 21509 Prodam mlado kravo simentalko s teletom in bikca težkega 250 kg. Zg. Besnica 14, 403-106 21514 Prodam TELICO simentalko. Telila bo 12. oktobra. Sp. Besnica 135 21517 Dva PRAŠIČA po 120 kg težka, prodam. ©422-673 21561 Prodam PONI KOBILICO z žrebičk-om, posebej ali skupaj ter SEDLO in UZDO. Zelo ugodno! ©721-557 21563 Prodam KOZE in SENO. Sp. Gorje 124 ©725-538 21566 Več vrst PAPIG prodam. ©422-415 21376 Prodam OVCE JS pasme in KUNCE rdeči novozelandec. ©800-382 21388 Prodam 10 dni starega TELETA bikca sive barve. ©421-251 21389 Kupim BIKCA simentalca, težkega od 150-300 kg. ©061/841-108 21391 Prodam PSE pasme Hovawart mladiči, čistokrvni brez rodovnika. ©800-003 21421 Prodam teličko sim. ©401-371 staro 10 dni. 21468 Kupim BIKCA sim. od 180-230 kg. ©421-08 2 21472 Prodam črnobelo KRAVO po prvem teletu. ©422-910 21473 DOMAČIJA Globoko ©738-037 SPREJEMA NAROČILA ZA EN DAN STARE PIŠČANCE 1 kg težke pitance in 6 tedenske purane, 19 tedenske jarkice so stalno na zalogi! 21478 Prodam TELIČKO sim. ©431-514 21480 Prodam več telet starih 10 dni. Poženik 39, Cerklje 21494 AKRISd .0.0. KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, UPEPELTTVE, POKOPI, PREKOPI, NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel: 064/733-365 NON-STOP Tisto, kar nam zemlja vzame, nam sonce podari! ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in babice IVANKE KLEMENC iz Kranja ^kreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in kolektivu Save za Ravf°?arJei)? cvetje in sveče ter izraze sožalja. Posebej bi se radi zahvalili dr. Mariji hf!inix ^vt^ bila Pokoini mami v najtežjih trenutkih življenja v veliko oporo in ji lajšala j oiecine Prav lepa hvala zdravnikom in sestram jeseniške bolnišnice za skrbno nego. ePa hvala g. župniku Milanu Grdenu za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevcem Kranjskega kvinteta za petje ob slovesu. VSI NJENI Kranj, 11. septembra 1997 OSMRTNICA Za vedno me je zapustil moj dragi oče SLAVKO STARE roj. 11. 9. 1930 njega se bomo poslovili danes, v petek, 12. septembra 1997, ob 17. uri na kranjskem pokopališču. Žara je v vežici na pokopališču od četrtka, 11. septembra 1997, od 14. ure do pogreba. Žalujoči: sin Tomaž in ostalo sorodstvo Od ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega VOJISLAVA VUJISIĆA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, podarjeno cvetje in sveče. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoča: soproga, hči, mama in brat z družino Kranj, Strazišče, Zagreb, Sp. Besncia, Skrad ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče brat, tast, svak, stric, dedek in pradedek JANEZ BOŽIČ Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Peternelovi in g. župniku Likarju in pevskemu zboru Zupan. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Prehodil vse slovenske si planine, veselil se vseh gora miline, ial končala tvoja pot je ravno tam, kjer najraje vedno hodil si le sam. Ob nenadomestljivi izgubi cenjenega brata, strica, nečaka, bratranca in svaka ALOJZA LIKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam stali ob straniv teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebna hvala pa vsem njegovim prijateljem, znancem ter bivšim in sedanjim sodelavcem. Vsem in vsakomur Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Koprivnik, Trebija, Selo, Križe ZAHVALA Pri 13 letih nas je nenadoma in za vedno zapustil naš dragi OŽBEJ PIŠLAR iz Žirov Ob nadvse boleči in nenadomestljivi izgubi Ožbeja se njegovi najbližji iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali. Iskrena hvala zdravnikom z otroške kirurgije Kliničnega centra, ki ste se eno uro borili za njegovo vrnitev v življenje, gospodu kaplanu za opravljen obred in lepo pridigo, učiteljici slovenščine iz Zavoda v Kamniku za ganljive besede in vsem ostalim iz zavoda, otrokom, ki ste mu še zadnjič zapeli, fantom, ki ste ga nosili na zadnji poti in vsem, ki ste ga prišli kropit in na pogreb. Še posebej hvala vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom. Že vnaprej pa hvala vsem tistim, ki ga boste ohranili v lepem spominu in še kdaj prižgali svečko v njegov spomin. ŽALUJOČI VSI, KI SMO GA IMELI RADI ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in praded JOŽE MOŽINA Sv. Duh 270 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju zdravstvenega doma Škofja Loka in bolnišnice na Golniku, Društvu upokojencev Škofja Loka, pogrebnemu zavodu Akris in g. župniku za lepo opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI SPOROČILO O SMRTI Nenadoma nas je zapustil dragi oče, stari oče in tast KAREL MAKUC rojen 1929 Od pokojnika smo se v družinskem krogu poslovili 5. septembra 1997. Žalujoči: sinova Drago in Ljubo z družino in hčerka Mojca ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA ERŽEN iz Bukovščice v Selški dolini Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Doma upokojencev v Kranju in gospe Pavli Mrak za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu podjetju Komunala Kranj, pevcem za zapete pesmi m zaigrano Tišino ter g. kaplanu Ogrincu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala. VSI NJENI Kranj, Bukovščica, Ljubljana ZADNJE NOVICE OD PETKA DO TORKA bo dežurni novinar Poletna šola Mlade ženske na vodilnih položajih Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 "VI pokličite, sporočite, predlagajte... IS/I I bomo pisali Dežurni novinar bom šel ta konec tedna v Bohinj na Kravji bal, od blizu si bom za vas ogledal dogajanje na dirki starodobnikov na Ljubelj, prav tako pa bom šel obiskat dve tekmovanji mladih gasilcev. Seveda pa še vedno velja, da svoje predloge in informacije o zanimivih dogodkih lahko sporočate na dežurno številko 0609 635 757 oziroma v uredništvo Gorenjskega glasa. Tokrat je prostorska stiska razpolovila dežurno stran, že v prihodnji številki pa bo zanimivim gorenjskim novicam ponovno namenjenega precej več prostora. G.G. "Slabši ste od Družine!" Reakcije bralk in bralcev na objavljene članke v Gorenjskem glasu so vselej zanimive. Sem ter tja o kateri od tistih, ki jih sporočate po telefonu, tudi kaj napišemo. V torek nas je natanko ob pol dveh poklical ogoročen mož, ki se ni uspel (niti želel in niti hotel) predstaviti. Njegova izjava: "Ali bomo zdaj samo še škofovske kape gledali v Gorenjskem glasu ?! Slabši ste od Družine!", je dodal ogorčeni glas na oni strani telefonske žice. Gospod, ki je klical, je svoje stališče zelo glasno zabelil tudi z besedo ženskega spola, ki se začne s črko "p...". Beseda ima enajst črk, zaradi zelo možnega vznemirjanja javnosti - če bi kletvico objavili - tega ne bomo storili. Pač pa ima naša tajnica Klavdija že tretji dan rdeče desno uho, tako jih Je slišala v omenjenem telefonskem pogovoru z jeznim bralcem. Spticapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel turviMMu ommA-nui nmt » mm hftp. www mobitel v Gorenjska borzno posredniška družba, ii Koroška 33, Kranj, Id: 064/361-300 Želite kupiti ali prodati delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do 18. ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" KERAMIKE SALON A AllilVlEX JNT.nV KRANJ-ZLATO POLJE 3k 226 O13 Celo na Trinidadu več žensl v parlamentu kot pri nas Nekoč bomo poročene, imele bomo družino in otroke, a obenem bomo hotele imeti tudi svoje kar# pravijo mlade ženske, ki nočejo biti zagrizene feministke, zato so medse povabile tudi moške. Radovljica, 11. septembra - V slovenskem parlamentu je med 90 poslanci samo sedem žensk, med 147 župani pa sta le dve županji. Zakaj je zastopanost žensk v politiki po večini držav tako majhna? Ali so ženske res manj sposobne od moških? Kaj jih ovira pri njihovi poti na položaje, ki so v domeni moških? Na ta vprašanja je skušalo odgovoriti 33 mladih žensk (med njimi je bil celo en moški udeleženec) iz 23 držav, udeleženk pravkar končane poletne šole Mlade ženske na vodilnih položajih, ki je potekala v Radovljici. "Poletno šolo je organizirala Mednarodna zveza socialistične mladine IUSY skupaj z Mladim forumom Združene liste. Kot je povedala Ana Klinar, ena od organizatork poletne šole, so se za srečanje odločili zato, ker je na vodilnih mestih presenetljivo malo žensk, in to kljub temu, da je večina svetovnih ureditev demokratičnih in imajo ženske z ustavo zagotovljene enake možnosti. Še najboljše je stanje v skandinavskih državah; na Norveškem in Finskem denimo imajo v parlamentu kar 39 odstotkov žensk. Celo na Kubi, v Nikaragvi in Trinidadu je zastopanost žensk v parlamentu boljša kot pri nas, saj je med poslanci okrog petina žensk. In katere so glavne ovire, ki preprečujejo večjo udeležbo žensk na pomembnih mestih? Kot je razložila Ana Klinar, so ženske še vedno odgovorne za skrb in vzgojo otrok. "V letih, ko imajo ženske otroke, avtomatično nazadujejo v poklicu, saj njihova mesta zavsedejo moški," meni Klinarjeva. Zaradi delitve dela med moškimi in ženskami so ženske potisnjene v socialni sektor, poklice v šolstvu, storitvah. Zanimivo pa je, da so ženske tudi same sebi ovira, saj si ne zaupajo in niso dovolj samozavestne. Tudi pri nas še vedno velja, da je mesto žensk za štedilnikom, meni sogovornica. V državah v prehodu pa je položaj žensk slabši tudi zato, ker država zmanjšuje socialno varnost in jih s tem sili, da so več doma in skrbijo za otroke, medtem ko v poklicu ne se zbrale zato, ker smo atf' ciozne in ker bomo 0*! morejo napredovati. Pa je takšno stanje mogoče spremeniti? Udeleženke so ugotovile, zasedale vodilne položaj da se morajo spremeniti naj- odgovorila Ana Klinar. ™ prej ženske same, tako da bodo postale bolj samozavestne, da se bodo borile za mere smo res feministke pomembne položaje in se začele zavedati, da so prav tako sposobne kot moški. Obenem pa naj bi se začela spreminjati tudi oblast, vključ- agresivna akcija; me sn»° no z izobraževalnim sistemom, pravljene na sodelovanj ki po mnenju Klinarjeve Še moškimi, zato smo jih vedno nekako nezavedno ra- povabile medse. Nekoč b° zlikuje med moškimi in žens- tudi me poročene, imele b" kami. družino in otroke, a ob« Pa se imajo ženske, zbrane bomo hotele imeti tudi r na poletni šoli, za zagrizene kariero," je še povedala feministke? Mlade ženske smo Klinar. • U. Peternel odgovorila ženske, ki čutimo, da ffl°rl nekaj narediti. Do doto^ i jaz feminizem pojmujem skupno zavest o vrednota« i pravicah, ki bi Jih žefr morale imeti. Feminizemn! bor Bridget Yorgure, Nige- imeli predsednice vlade. Menim tudi, rija: "V moji deželi je na kljub polovični zastopanosti ženske vodilnih mestih zelo malo Švedskem nimamo polovice moči, saj r žensk, saj imamo le eno številna področja še vedno v moški dolfm žensko v parlamentu, na Če ženske želijo doseči visok polo™' morajo delati trikrat več kot moški." Claudette Baldacchm drugih visokih mestih pa žensk ni. To je pravzaprav razumljivo, saj je v Nigeriji na čelu države diktator, vlada pa je manjšinska. Demokracija v Nigeriji je zaenkrat šele upanje. Jaz prihajam v Slovenijo kot članica stranke M OSO P, ki je gibanje za ohranitev ljudstva Ogoni. Naša stranka se bori proti diktaturi, v njej pa je za naše razmere veliko, kar 16 odstotkov žensk." Janna Wilkens, Švedska: "Zastopanost žensk v Malta: "Prihajam iz dinskega foruma D^aV0 stranke Malte, ki je • stranka na Malti, kise o° za pravice žensk. V'sira s je 34 odstotkov medtem ko je v Ma' ■ kem parlamentu odstotkov 4 žensk. Vi želja je, da bi v vlado prišlo vs.^m /~\ I i¥i7t1rU ^/»/l\vi /~\ OV\ *-S> Iti a VI tli *tl odstotkov žensk, želimo spremeniti "-^ politiki je na Švedskem programe v šolah, s katerimi bi PrePrtj dobra, v zadnjih letih se spolno neenakopravnost. Na Malt1 1 j je še izboljšala. V pada- nimamo pravice do splava in razvezi.s mentu je 40 odstotkov prihodnje pa naj bi ustanovili družic žensk, po zaslugi načela sodišče, ki bi pomagalo razreševati V ^ kvot pa je tudi v vladi bleme družin, ustanovili pa borno .(l polovica žensk. Zanimivo posebno komisijo, ki bo preučila, pa je, da še nikoli nismo vendarle omogočiti razveze." Svečanost v Zbiljah Prva hiša za pomoč v Sloveniji Na slovesnosti je Društvo Barka za pomoč ljudem z duševnimi motnjami odprlo svojo hišo. Zbilje, 12. septembra • V hiši, ki so jo zgradili v Zbiljah, je skupnost osmih članov zaživela že februarja letos. Včeraj popoldne pa je bila uradna slovesnost, ki so se je udeležili tudi gospod Jean Vanier, ki je 1964. leta v vasi blizu Pariza začel skupno življenje z dvema moškima z motnjami duševnega razvoja. Od takrat je po svetu nastalo že okrog 120 skupnosti, vsaka pa ima po nekajk hiš za skupno življenje in pomoč. V Zbiljah je slovensko društvo uradno odprlo včeraj prvo takšno hišo, poleg ustanovitelja tovrstne pomoči g. Jeana Vaniera pa so bih na svečanosti tudi državna sekretarka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Lidija Apihal, nadškof dr. Alojzij Šuštar župan občine Medvode Stanislav Žagar in drugi. • A. Z. CESTNO PODJETJE KRANJ p. * , KRAKU, JEZERSKA C. 30 • TEL: 0« «242 »1 TEL£FAX:<*< ' * Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo zaradi asfalt'^ cestišča na cesti R 319, na odseku od Mejnega pr*n Jezersko do Zg. Jezerskega popolna zapora ceste od četrtka, 11. 9., do srede, 17. 9.1997, od 8.00 do 18.00 ure, razen v nedeljo. Obvoz za vsa vozila za vstop v Avstrijo, je preko m«Jn prehoda Ljubelj. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnaj0 ^ prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevaj0, navedenih del ni možno izvajati med prometom. Želite podariti kvalitetno igračo? - p\\&aete Igrače Trudini - avtomobilčki fturago - na veeh gorenjskih po&tah - lahko tudi e telegramom VaSa Po#* VSAK PETEK OB 17.20 ODDAJA - MED