AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 14, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Angleške kolonialne čete prihajajo v Egipt Suez, Egipt, 12. febr. — Danes so dospele sem kolonialne čete izJ Avstralije in Nove Zelandije, ki so napravile 8,000 milj dolgo pot sem, da ojačijo angleško in francosko armado v Egiptu. Računa se, da imata zaveznika danes tukaj nad 1,000,000 moštva, ki sestoji iz angleških in francoskih rednih čet, Francoske tujske legije, angleških čet iz Indije ter egiptovske in turške armade. Ta armada je pripravljena za vse slučajnosti, če se bodo morda pojavile na vzhodu. Anthony Eden, angleški tajnik za Dominione, je priletel z letalom sem, da je pozdravil došle čete. V imenu vlade se je zahvalil vojakom, ki so zapustili domove in prihiteli imperiju na pomoč. Vojaštvo je navdušeno, ker jih vodita dva vojna veterana, ki sta vodila njih očete v zadnji svetovni vojni. Avstralske čete vodi general Blarney, in novozelandske pa general Freyberg, ki sta oba dobila visoka odlikovanja v zadnji svetovni vojni. -o- Vatikan ni prepovedal Coughlinove govore Vatican City. — Ker se je raznesla govorica, da je sv. Stolica prepovedala Father Coughlinu nadaljne radio govore, se to odločno zanikuje tukaj. Neuradno se pa poroča, da so v Vatikanu radi ukinjenja teh govorov zadovoljni, ker ne vidijo radi, da se duhovščina vtikava v politiko, razen v izjemnih slučajih. Sicer imajo pa v tem oziru škofje popolno oblast to dovoliti ali prepovedati. --o-- K molitvi Članice društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ in društva Danica št. 11 SDZ so prošene, da pridejo danes popoldne ob dveh k molitvi za pok. Rose Zupančič v Zakrajškov pogrebni zavod, članice podružnice št. 25. SžZ pa ob osmih zvečer. Vežbal-ni krožek te podružnice ji bo tudi izkazal zadnjo čast. Jutri ob devetih se pa udeležite pogrebne maše. Važna seja Starši mladinske godbe sv. Vida so prošeni, da pridejo danes zvečer ob osmih k važni seji v staro šolo sv. Vida. Treba je rešiti važne stvari radi prihodnjega koncerta. Z Balkana prihajajo vznemirljive vesti o bližnji krizi Rim. — Napete razmere med Ogrsko in Romunsko zelo skrbijo Italijo. Celo v Vatikanu polagajo situaciji velike važnosti, kjer je papež Pij sprejel v avdijenci romunskega ministra Cancicof-fa. Italijansko časopisje je polno vznemirljivih vesti trdeč, da se bliža kriza na Balkanu. Ogrska je nervozna, ker je romunska vlada ukazala, da morajo zemljiški posestniki, ki imajo svoja posestva na romunski meji in ki niso romunskega rodu, svoja posestva prodati in se preseliti v notranjost dežele. Ogrska je tudi nezadovoljna, ker je Romunska obljubila Bolgariji, da ji bo po sedanji vojni-odstopila ves bolgarski del Do-brudže, medtem ko ni ničesar omenila glede Sedmograške, ki jo zahteva nazaj Ogrska. Večina italijanskega časopisja je mnenja, da mora v kratkem nastopiti kaka tretja stranka kot posredovalka. Pri tem časopisje najbrže misli Italijo. -o- Prodajni davek na izvoz orožja Washington, D. C. — Ameriške farmarsks organizacije bodo pripročile kongresu, naj sprejme postavo, da se naloži prodajni na davek na vse orožje in mu-J niči j o, ki se izdela v Ameriki in' izvaža v Evropo. Na ta način bi bili odskodovani ameriški farmarji, ki trpe radi evropske vojne, ker se ne izvaža pridelkov. Davek naj bi znašal 10 odstotkov, kar bi prineslo $100,000,000 davka na leto, kar naj bi se obrnilo v oclpomoč farmarjem. 8,000 davkoplačevalcev se je zbralo k protestu Albany, N. Y. — V glavno mesto newyorske države, Albany, je dospelo 8,000 davkoplačevalcev iz vseh krajev države, da zahtevajo znižanje davkov in zmanjšanje državnih stroškov. To je največje javno zaslišanje j glede davkov, kar jih pomni ka-jko mesto. Več kot 500 oseb se je ! priglasilo za govor. Vsi ti bodo protestirali proti novim davkom, j ki jih priporoča governer Leh-'man in proti državnemu proračunu v vsoti $396,700,000. -o- 100 let že ni bilo tako mraz v Evropi Copenhagen, Danska. — Od severnih polarnih krajev je zavel čez Evropo mrzel veter in pritisnil je tak mraz, kot ga ni bilo zadnjih 100 let. Od severnega obrežja Finske in Norveške, preko Nemčije in doli do Romunske je potegnil mrzel val. Botniški zaliv med Finsko in Švedsko je popolnoma zamrznil. Enajst ladij je obtičalo v ledu. V Copen-hagenu, kje vozijo nezakurjeni vozovi ulične železnice, da se hrani s premogom, je omedlelo radi silnega mraza več oseb, največ žensk in otrok. V Helsinki na Finskem je bilo v pondeljek 27 stopinj pod. ničlo, pa napovedujejo še mrzleje. Tudi na Ogrskem vlada silen mraz. Pet oseb je zmrznilo v pondeljek. Na švedskem so zaprli skoro vse [cerkve in šole radi nezadostne kurjave. -—o- Bivši profesor—ropar Los Angeles, Gal. — Virgil Morse, star 53 let in bivši profesor računstva na Occidental kolegiju, je postal ropar, ker je znašalo vse njegovo premoženje 30 centov in ker je hotel kupiti i primerno božično kosilo za svojo družino, ženo in pet otrok. Izropal je nekega grocerija za $13.00. Pri tem napadu je imel staro puško brez nabojev. Ko so ljudje zvedeli o žalostnem slučaju, je dobil bivši profesor več nonudb za delo. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI i Ely, Minn. — Pred dnevi se je ,na poledeneli cesti prekucnil av-jto in bolj ali manj so bili pobiti | sledeči mladi Slovenci z Elyja in I iz Soudana: John Zavodnik, So-|phy Gregorič, Louis Erzar, Margareta šprajcar in Louis Plan-tan. Kemmerer, Wyo. — Pri delu v jami je pobilo Franka MohČmka, člana društva 267 SNPJ. Zlomilo mu je nekaj reber in tudi drugače je poškodovan, članom se priporoča, naj ga obiščejo, želja je, da čim prej okreva. Milwaukee. — Pred dnevi je umrla 61-letna Mary Remitz, ki je bila doma od Sv. Križa nad Mozirjem na štajerskem. Tu za-pušča moža, sina in dve hčeri. Duluth, Minn. — Zadnje dni je v New Duluthu pri svoji hčeri umrl John Novak z Elyja, star 76 let in doma iz Ribnice, kjer zapušča ženo in drugo hčer. V Ameriki je živel okrog 40 let in tu zapušča hčer. Njegovo truplo je bilo odpeljano na Ely in tamkaj pokopano. Samsula, Fla: — Dne 25. jan. je tu podlegla težki operaciji Vi-ljemina Burch, roj. Sapotnik in stara 26 let, La Salle, 111. — Dne 2. febr. je tukaj umrla Jera Piletič, stara 64 let. Njeno dekliško ime je bilo Simončič in doma je bila iz Sel pri št. Jerneju na Dolenjskem. V Ameriki je bila 35 let in bolehala je dve leti. Tu zapušča moža, štiri sinove in dve hčeri. Forest City, Pa. — Tu je umrla Mary Mihevc, doma iz Vrhni. ke. Tu zapušča moža, štiri sino-| ve, tri hčere in brata Antona j Drašlerja. — V Windberju, Pa., j je 27. jan. umrl Matt Lavrnja, .'star 58 let.. Ohijski demokrat je se bodo sestali, da odobre 3. termin Roosevelta Columbus, O. — Centralni ohijski odbor demokratske stranke je sklical za soboto sestanek demokratov v Columbus, da bodo odobrili tretji termin predsednika Roosevelta. Sprejeli bodo najbrže resolucijo, ki bo naročila ohijskim delegatom za narodno konvencijo, naj glasujejo za Roosevelta, če bo kandidiral za tretji termin. Charles Sawyer, narodni od-J bornik demokratske stranke je, rekel, da on podpira Roosevelta in da sploh ne moremo pričakovati kakega uspeha, če ga vsi ne podpiramo in njegov program. Seja bo imela tudi nalogo, da reši spor v okraju Cuyahoga med Gongwerjem in Millerjem. Pri tem gre za službo v uradu volivnega odbora, v kar Gong-wer priporoča Lockwood Thomp-sona, Miller pa Dan W. Duffya. Centralni odbor ima po postavi dolžnost, da priporoča državnemu tajniku imenovanje te ali one osebe za ta urad. Vse napeto pričakuje, kako bo razsodil centralni odbor, ker se bo potem vedelo, katera stranka je v moči. -o- Influenca razsaja po Nemškem Berlin. — Radi silnega mraza zadnje dni in vsled pomanjkanja premoga, je mnogo stanovanjskih hiš in uradov brez kurjave. Uradi imajo v službi le-»kraj- j no potrebne uslužbence. Ker je zmrznilo Baltiško morje, je pre-: nehala plovba med Copenhage-nom in Berlinom, zato Berlin ne dobi jajec, sirovega masla slanine in drugega živeža. Po vsej Nemčiji se poroča o številnih slučajih influence. --o- Orožje ni za otroke Louis Kolenc, star 10 let, stanujoč na 801 E. 156. St. in njegov bratranec 14 letni Štefan Mihalič, stanujoč na 642 E. 162. St. sta se na Mihaličevem domu| igrala "roparje in policijo." Loj-' z>ek je imel malo pištolo, Štefan pa puško 22 kalibra, ki mu jo je1 kupil oče za božič. Mihaličev fant je čakal Kolenčevega za vrati in' ko se je ta prikazal, je Štefan pomeril nanj, kot na dozdevnega j roparja, in krogla je zadela Lojzeta v čelo. Takoj je bil odpe-' ljan v Glenville bolnišnico, kjer se nahaja v nevarnem stanju.1 Zadnjo soboto se je pa Lojzkova mati Pavlina močno oparila z vročo mastjo po obrazu, da je bila odpeljana v bolnišnico. V času nesreče se je nahajala pri1 svoji sestri, Mrs. Florence Za-' man, 439 E. 138. St. Republikanska stranka bo podpirala Burtona Republikanska stranka okraja Cuyahoga bo s svojim načelnikom George Benderjem solidno podpirala kandidaturo župana Burtona za senatorja. Mnogo se je govorilo in računalo, da bo Bender sam kandidiral za senat. Ta nevarnost je sedaj odstranje-. na in ni nobene nevarnosti ža razkol v stranki. Bender bo ponovno kandidiral za kongresma-na at-large.. Radio Service Kdor želi strokovnjaka za popravila vsakovrstnih električnih predmetov, kot čistilcev, pralnih strojev, radio aparatov, se lahko z vso zanesljivostjo obrne na Leo F. Kačarja, 1233 Addison Rd. Njegova delavnica je [opremljena z vsemi najmodernejšimi pripomočki. ---o-- Iz New Yorka New York.—Ludvik šuštarič, star 17 let in rojen v Predgradu pri Starem trgu ob Kolpi v Beli Krajini, je 27. januarja v konte-stu dobil dve prvi nagradi. Izbran je bil za najzdrawjšega in najlepšega mladeniča v mestu New Yorku in prejel je naslov "Mr. New York City." Vsekakor častno za Slovenca, da je med sedmimi mifijoni Newyor-čanov prišel prvi na to mesto. Odlikovani f a n t stanuje v Brooklynu. Župan Sims zbolel Euclidski župan Sims je zbolel za influenco, toda včeraj se mu je obrnilo na bolje. Ostati bo moral še najmanj en teden v postelji. Pueblo, Colo. — Pred dnevi je tu umrl Joe Fab j an, doma iz Suhe Krajine. Broklyn, N. Y. — Dne 3. t. m. je umrla Mary Simončič, stara 41 let in doma iz Leskovca pri Krškem. Tu zapušča moža, sina, brata in sestro. Rock Springs, Wyo. —- Pred nekaj dnevi je tu umrl Rudolf štravs, doma iz Volč pri Poljanah in sin slavnega zdravnika iz Cirkna. V Ameriki je bil 30 let in tu zapušča ženo in dve hčeri. Colorado Springs, Čolo. — Silvam De Ridder, se je težko ponesrečil pri delu 29. januarja. Odrezalo mu je levo roko nad komolcem. Uposlen je bil pri Golden Cycle Millu, kjer razkla-' dajo zlato rudo. čistil je "bin" in prijel je za tračnico, v tistem hipu je pa prišel drugi voz in mu odrezal roko. Joliet.—-Te dni je do tal zgorela dvonadstropna hiša rojakinje Ane Rogelj v North Broadway ulici. -o-- Peter Witt zaenkrat ni dosegel svojega namena ..j Poročali smo, da bo začel Peter Witt, novoizvoljeni direktor družbe elevelandske ulične železnice borbo, da zniža ceno vozni-ni in da odpravi tedenske vozne listke. Witt trdi, da je sedanja postavna voznina 8 centov in nič več. Zato je rekel, da se bo vozil po ulični železnici i" plačal samo 8 centov za prevoznino. ce ga bodo radi tega zaprli, bo pred sodnijo dokazal, da je plačal, ka-j kor zahteva Taylerjeva pogodba| med mestom in železnico Witt j je stopil na voz ulične železnice na Superior Ave. in 6- cesta ter vrgel v nabiralnik en nikelj m tri cente. Sprevodnik, Melvin Conkling, je brez vsake besede dodal iz svojega k temu se dva centa, da je znašala tako vožn ja 10 centov, kot jo zahteva družba. Tako Witt ni dosegel namena, toda pravi, da bo nadaljeval s tem, dokler ne bo prišlo do kake odločitve. Druga obletnica V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. masa v^ spomin 2. obletnice Dorothy Stnud. Sorodniki in prijatelji so Prazno vabljeni. Pozdravi iz Floride Izpod toplega floridskega sonca pošiljajo pozdrave vsem prua- teljem in znancem Mr. Tiebar Sr. in Jr., John Legor m Tino Modic. Nov grob Sinoči je umrla Mr, Mary Kokal, stanujoča na 119? E .lib. St. Podrobnosti poročamo jutri. V bolnišnico Mrs. Mary Godec, 20755 North Vine St. je bila odpeljana si Svet-kovo ambulanco v Glenvillebo -inšnico. Nahaja se v vardi st. l. baltiškim državam že postaja ruski jarem skoro neznosen Helsinki, Finska. — Iz Latvije in Estonije prihajajo poročila, da so začeli domačini čutiti vso težo vojaške pogodbe z, Rusijo. Poročila zatrjujejo, da je v zraku nezadovoljnost in da pride morda celo do preloma med Rusijo in tema državama. Povod temu mišljenju je dal radio govor predsednika latvijske republike, Karla Ulmanisa, ki je svojemu narodu govoril, "če se pokaže sila, mora biti ves narod pripravljen, da zgrabi za orožje." Dalje j« Ulmanis narod opominjal, "da mora imeti vsak najmanj dve srajci pripravljeni, eno spodnjo obleko in en par močnih čevljev, vse zavito v pripravljenem zvežnju." Če položaj ne bi bil tako resen, je rekel Ulmanis, ne bi tega govoril ta trenutek. General Berkins,'poveljnik latvijske armade, se je podal k razgovorom do estonskega generala Laidonerja. Cetvorčki so prinesli srečo v družino Nauvoo, Ala. — še pred enitr mesecem je živ.ela družina Short v velikem pomanjkanju. Oče ir mati ter pet otrok so živeli v kabini z dvema sobama kot najem-' niki na farmi. Oče je z veliko 'mujo skrbel za vsakdanjo hrano 'družini. Poleg tega je pa žena 'pričakovala še šestega otroka. Pa ni bil eden, kar štirje so bili rojeni in tedaj se je pa vse obrnilo na bolje. Ko se je mati vračala iz bolnišnice, se je vila dolga parada avtov, voz in trukov proti novi rezidenci, ki jo je dalo I mesto družini, hišo z sedmimi sobami, kjer so bili celi kupi razne obleke in živeže za družino. -o—-—- Nemci so zopet potopili eno svojih ladij, da je niso dobili Angleži Rio de Janeiro. — V to pristanišče je dospela angleška križar-jka Hawkins, ki je povedala pristaniškim oblastem, da je nem-, ška posadka zažgala tovorni par-i nik Wakama, da ni padel kot plen j trem angleškim križarkam. Wa-jkama se je bila natihoma izmuznila iz Rio de Janeira še zadnjo soboto. Ko so angleške križarke zagledale nemško ladjo, so ji ukazale naj se poda. Takrat se ie Pa dvignil iz ladje plamen in nemška | posadka se je podala v rešilne 'čolne. Angleške bojne ladje niso J pobrala nemške posadke iz čol-. nov, ker po vojni h'žalnih nimajo te dolžnosti, če posadka zažge ali potopi svojo ladjo. 4 VOHUNI PRIJETI V JUGOSLAVIJI Belgrad, febr. — Oblasti so prijele v Mariboru dva moška j in dve ženski, ker so cia.ja.li Nemčiji vojaške informacije o Jugoslaviji. Obsojeni so bili vsega skupaj na 62 let ječe. Postava za mladoletne Clevelandska mestna administracija bo predložila mestni zbornici v odobritev postavo, po kateri mladoletni ne bomo smeli ostati v glediščih in drugih zabaviščih po gotovi uri. Postava bi j vsebovala sledeče točke: Otroci pod 10 leti ne bodo smeli biti v ! glediščih ali zabaviščih po sedmi uri zvečer, če niso v spremstvu staršev, oni pod 16 leti Pa ne dlje kot do 10:30 zvečer. Moška mladina pod 18 leti in dekleta pod 21 leti, če ni v spremstvu odraslih, ne sme biti v takih krajih med 2 in 6 uro zjutraj. Otroci pod 16 leti ne smejo obiskati brez spremstva take kraje med osmo zjutraj in eno popoldne, razen ob počitnicah in praznikih. Mladina pod 17 leti ne sme biti zaposlena v zabaviščih; izvzeta so potovalna gledišča. Zveza cleve-landskih kino gledišč se bo z vso silo borila zoper sprejetje take postave. Pogreb avtne žrtve Včeraj smo že poročali o težki avtni nesreči v Euclidu. Med žrtvami je bil tudi mladi Arvine Thompson, star 16 let. Stanoval je na 19450 Newton Ave. Rojen je bil v Glevelandu, kJer zapušča žalujoče starše Arvine in Mary, rojena Klemenčič, ki || poznana v Collinwoodu, kjer so imeli njeni starši mnogo let gostilno na Saranac Rd. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda August F. Sve-tek, 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla, iffaše sožalje težko prizadetim staršem. je Nemčija poslala nekaj čet na prelaz Brenner, ker je mislila, da Italija ne bo zadovoljna z okupacijo. Delo na italijanskih utrdbah v bližini Viclma (Udine) se lahko opazuje z jugoslovanske meje tam v bližini. Vendar se vidi, da skuša Italija vsa dela na prelazu Brenner kolikor mogoče tajno izvršiti. Nemci, ki gredo iz Itali je v Nemčijo čez ta prelaz, smerjo iti skozi samo ponoči, da ne vidijo obrambenih del. 13. febr. — Rusija je L lz med temi 12 že-Nljav"1 cementnih topniških I par dneh, trdijo Ru- H»'tK)v Za^li 230 strojnic in 82 |%j', Potem ko ni bilo več n°benega poročila s fron-lo^^nji petek Rusi prvič poll Man S° zavzeli osem trdnjav fero^erheim črti in pet med i IW Ladoga in Suvasijaervi. I, "flijm „ poročilo je prišlo v ne-Pi>j]^.katerem se je javilo, da pj vy pehota pognana na-Pl$j aillierheim liniji, da so Pih tJ'edovali in zajeli 16 fin-'^v, vključno osem top- L BHi Prišlo pa poročilo o |:W«i.y. f^ndeljek, v katerih so e|1 32 utrjenih postojank M.tofc ' !ned temi 12 cementnih trdnjav. Dalj* no-risHjjj Poveljstvo, da letalci ^nje dni dosti v akciji I vremena. | Ni)'*1, 13- febr. — Finsko pfii!^ Poveljstvo poroča, da ličili't izpraznile nekaj fS^. Postojank v Manner-in^ v sektorju Summa, Bhali silna ruska ofenziva dni. mE —o- A1)tacič priznal krivdo Kučič, ki je v ponde-| % pr.Zav°zil v sedem šolar-lisa Rd., je včeraj pri- d Va je VSe tajiL Sedaj naenkrat zagle- ■i ^Vl neko postavo in je čutil, kako je avto pat; h^61 in P° zraku je videl Bfei . •j rok in nog. Ugasnil IfeeljJ^ avtu in se po ovinkih Hi dornov- Očetu je pove- fele ^odi in oče mu je rekel, it:.|Sattl naznani policiji, toda ■Pjl^revee preplašen, pravi. !'°dnik mu je pomagal hi^ta kri ,toda takoj zatem |Nka P^icija. Policija je [S^le d& ^ Kučič vozil brez BlHp: noben od povoženih I 'Hič®6 ne spominja, da bi vi- k avtu. I % L I, V Jb Rozalije Zupančič I iik zjutraj ob devetih se I .it; pogreb Rozalije Zupan- l n%£rebnega zavoda Prank I 4 Hi6 v cerkev sv. Vida in Pališče Calvary. I % 1Ce' Jugoslavija. — JU-I V vSki delavci PriPpveduje-|\ Italiia z utrjevanjem Brenner, ki je edina ce-|sti ^hje v Nemčijo. Te ve- | \ifdile mnogo zanimanj a I N. raS6tih razmer "a Bal- |;Sti^^«ebozačelopri-l > kot L tahj0 tako od Nem-I sS r-aVeZnikov> da izrazi V balkanskem la Ostril V* Nemžija za" J0 marca 193g fcisi poročajo, da so vzeli fincem 32 utrjenih točk f B|kot 300,000 ruskih vojakov naskakuje finske Postojanke že polna dva tedna na polotoku Karelian. Finske čete so zapustile nekaj 8Prednjih postojank. _ Galija utrjuje mejo z nemcijo DOMOVINA "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 19C9, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. . ......................... 1 BESEDA IZ NARODA ,. _—•—■—•—»—« * *—•—•—■——*—■ * ■—•—•—•—•—•—•»—— » No. 38 Wed., Feb. 14, 1940 Rooseveltova ne dobivata hvaležnosti Kakih 3,500 članov "Ameriškega mladinskega kongresa" je bilo zbranih te dni v Washingtonu, da navalijo na kongres in izsilijo iz njega nič več in nič manj kot $500,000,000. Že več časa se piše o tej organizaciji po ameriških časopisih in se jo kar naravnost dolži, da veje v nji komunistični duh. To se je še najbolj pokazalo iz tega, ker organizacija ni sprejela resolucije, da se obsodi Rusijo radi njenega vpada v Finsko. Kljub vsem napadom sta pa predsednik in Mrs. Roosevelt vedno zagovarjala to organizacijo. Zlasti Mrs. Roosevelt se je čutila poklicana, da bo nekaka "botra" organizaciji in je člane izvrševalnega odbora že gostila v svoji hiši v Hyde Parku in enako v Beli hiši. Tudi predsednik jim je bil naklonjen do najnovejšega časa. Toda ko je v soboto nagovoril organizacijo, ji je dal poduhat nekaj prav močnega po-vpra in vihtel je nad njimi precej debelo palico, ko je mladim pripovedoval o veliki krivici, ki jo je storila diktatorska Rusija napram Finski. Roosevelt je dobil med poslušalci kaj malo aplavza in več je bilo slišati izvižgavanja. Silen aplavz je pa dobil njih vodja Abbott Simon, ki je priporočal, da se počaka z sodbo glede finskega vprašanja, dokler se ne dobi rusko stran spora. ^ Nekaj delegatov je bilo, ki so hoteli predložiti resolucije, da se obsodi Rusijo radi njenega vpada na Finsko. No, te je zbornica spoznala kot protikomunistične in jih je enostavno pometala iz zbornice. V precejšno zagato je spravil Mrs. Roosevelt delegat Archie Roosevelt, vnuk umrlega predsednika Theodorja Roosevelta, ki je Mrs. Roosevelt direktno vprašal, če naj ta ameriška mladina obsodi ruski vpad v Finsko. (Mrs. Roosevelt, nota bene, je bila ves čas zborovanja navzoča in je tudi bila pričujoča, ko so ti njeni ljubljenčki izvižgali predsednika). Mrs, Roosevelt je dogovorila: "Ne, kongres naj ne napravi nekaj, česar ne verjame. Vendar pa mislim, da je pošteno reči, da ne razumete povsem ozadja evropske in dalj-novzhodne situacije. "Če govorimo o finskem vprašanju, se strinjam z vami, da bi se moralo zavzeti stališče, ko je bila napadena Etijopi-' ja. Strinjam se z vami v vaši simpatiji z Španijo; strinjam se z vami radi Kitajske in Češke, ampak jaz simpatiziram tudi z Finsko. "Čeprav morda mislite, da ima finska vlada gotove fašistične tendence, toda mislim, da je bilo jasno dokazano, da je finska vlada to in taka, kakor jo hoče finski narod imeti. Sicer se ne bi borila vsa dežela in ves narod kot en mož kakor se bori danes. Pa če se strinjate z vlado, ki jo ima danes Finska, ali pa če se ne, nimate vi o tem odločevati. "Radi tega mislim, da je prav in'pošteno reči, da ni nobenega opravičila za velik narod, če vdere na mal narod, ki mu ni nič storil. Torej bi morala biti naša simpatija kot prostega in svobodnega naroda prav toliko s finskim narodom, kakor mora biti z vsakim malim narodom, ki je napaden." Mrs. Roosevelt je ves čas zborovanja sedela na odru in je morala poslušati, kako so napadali predsednika, češ da gre njegova politika z Anglijo in Francijo, da bi se zapletlo Zed. države v vojno. Republikanska stranka je namenoma prezrla to zborovanje in narodni načelnik republikanske stranke, John Hamilton, je prepovedal, da bi šel kak govrnik iz njih stranke na kongres. Kot vzrok je Hamilton navedel, da se ne strinja z notranjo politiko te organizacije, ki je očividno komunistična. Značilno je, da je zbornica izvižgavala Roosevelta, ki je bil organizaciji vedno naklonjen, je pa toplo aplavdirala John L. Lewisu, načelniku C!0, ki je v svojem govoru pred zbornico kritiziral Roosevelta. Mladini se ni prav nič dopadlo, ko jih je Roosevelt prav . po očetovsko posvaril, naj ne pričakujejo od vlade, "da bo dala vsakemu stalno in garantirano delo in vrhu tega še tako, kot si ga sam izbere." Roosevelt je dal mladini nekaj do-6rih naukov, ki bi bili koristni, če bi jih hotela mladina upoštevati. Mladina bi morala upoštevati, da imajo tudi odrasli in stari ljudje probleme in težave v življenju in pravico do življenja. Mladina zahteva od kongresa $500,000,000 ter se ne vpraša, kje naj se denar dobi. Predno kaj takega zahteva, bi morala prej poizvedeti, če je ta denar na razpolago. Roosevelt je posvaril to mladino, naj ne obdolži vsakega, ki hoče pomagati Finski v njeni stiski, da hoče s tem že zaplesti Ameriko v imperialistično vojno ter je kar brez pardona povedal komunistično ffrežetim vihravcem, da vlada v Finski prava in občudovanja vredna demokracija, Rusija ni pa drugega kot navadna diktatorska država, kot so druge, njej enake. Toda kakor je mladina sprejela Rooseveltove očetovske besede, je očividno, da mladina ne bo sledila njegovim besedam in naukom, ampak bo sledila doktrinam iz Moskve, ki se ji zde bolj važne in svete kot pa nasveti predsednika Zed. držav. Rooseveltova zdaj vidita, da sta svojo prijaznost in naklonjenost trosila v napačno smer in bi bila veliko boljše storila, zlasti pa Mrs. Roosevelt, če bi bila izvajala manj pozornosti na te mlade prenapeteže, ki se jim zdi rdeča Rusija bolj Od podružnice št, 3 SMZ Pustna nedelja je minila in tako je minila tudi naša igra in veselica 4. februarja, ampak pozabljena pa ne bo, pa ne samo pri podružnici, temveč tudi pri ostalih posetnikih, kajti kaj takega še ni bilo v Slovenskem domu na Holmes Av£. Kakor sem videl zadnje dni je nesrečna žena postala zopet srečna in vesela, ker mož še ni bil pijan in se drži tistega, kar je obljubil sodniku. Od samega veselja se moram na željo članstva in odbora zahvaliti vsem udeležencem. Vem, da se niste kesa-li, ker ste prišli in ste se razveselili med prijatelji. Mislim, da se tudi plesalci ne morejo pritožiti, ker so fantje storili kar so obljubili in zakaj bi pa tudi ne, saj so vendar člani št. 3 SMZ. Hvala vam! Če smo bili pri igri mogoče kaj nerodni, pa prosim, da nam oprostite, saj veste, da smo navadni člani in ne kakšni izvežbani igralci. Poskušali smo, kar je bilo v naših močeh, kadar se bomo pa zopet kaj zmislili bomo pa napravili malo boljše. Dolžnost me veže, da se kot predsednik št. 3 SMZ, zahvalim vsem igralcem za njihov trud in delo, katerega so izvršili po svojih najboljših močeh, da se je vse tako lepo izpeljalo kakor smo si želeli. Na prihodnji seji 7. marca boste pa videli, da se niste trudili zastonj in boste z veseljem pozabili na težave, ki ste jih imeli s to prireditvijo. Posebna zahvala Mr. Jožetu Grdina, član št. 6 SMZ, za vse njegovo delovanje in trud, ker z njegovo pomočjo smo veliko dosegli. Prav lepa hvala Albini Novak iz Collinwooda, ki je igrala nesrečno ženo in tako lepo izpeljala svojo vlogo, žalostno, veselo, korajžno in vem da se sedaj ne bo več jokala. Člani podružnice št. 3 te bodo ohranili v trajnem spominu. Upamo, da se nam boš tudi v bodoče še odzvala, če bi se še kaj enakega umislili in bi potrebovali tvoje pomoči. Hvala Franku Kapel, ki je tako izvrstno igral na harmoniko in prav tako hvala Betty S. Ma-rolt za njen lep nastop v "tap dance" in Eugine March, ki jo je spremljal na klavirju. Hvala lepa štiriletni "Peci," hčerki Mrs. Brodnik, ki nam je tako lepo zapela. Bila je kot angelček. Človek bi sploh ne verjel, da zna ta mali otrok tako lepo peti, če bi je sam ne slišal in ni čuda, da so nekateri imeli rosne oči samega veselja, ko so jo videli kako korajžno je nastopila, želimo ji zdravja in veselja! Hvala tudi njeni mamici, ki je skupno zapela s svojo hčerko. Kako jih je bilo veselo poslušati. Hvala lepa kvartetu mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave. za tako lepo petje. Zahvaljujem se vsem tistim, ki ste pisali v prid naše prireditve, rav-notako hvala Ameriški Domovini in Enakopravnosti za tako lepo vabilo in ker ste opozorili narod. Hvala Slovenskemu domu za tako dobro postrežbo in vsem ostalim, ki ste pomagali na ta ali oni način, da se ae vse tako dobro izvršilo kakor smo pričakovali. Hvala tudi vsemu članstvu naše podružnice, ki je tako lepo sodelovalo z odborom, ker brez vaše pomoči bi ne bili mo^li vsega tako lepo izvršiti. ženske Slovenskega kluba na Holmes Ave., te so pa še več vredne kot samo pohvale, če bi ne bilo njih, bi mi ne imeli tako dobrega prigizka kakor smo ga imeli, kajti one so nam dale vso nomoč kar smo jo potrebovali. Gasolin nadomešča oves Torej se moramo tudi mi pokazati bolj vljudne in hvaležne, kadar bo one kaj potrebovale, posebno pri svojih prireditvah, saj tudi mi potrebujemo ženski klub pri vsaki prireditvi. Delajmo roka v roki in vse bo šlo lepo naprej. Hvala Mrs. Benevol, ki je tako lepo pripravila mala dekleta za igro in delala v korist naše podružnice. Zato se vam že vnaprej priporočamo, kadar vas bomo potrebovali, ker ste že sedaj veliko storili za našo podružnico in tega vam ne bomo nikdar mogli poplačati. Hvala lepa mami, Mrs. Ben-čina, za tako dobre krofe, da smo vedeli, da je pustna nedelja. Hvala bartender jem za njihovo delo, vam, da ste se malo jezili, a si niste mogli pomagat, kar ste želeli, to ste tudi dosegli. To boste imeli vsaj za spomin kdaj je bila prva igra in veselica podružnice št. 3 SMZ. Hvala glavnemu predsedniku Mr. Udoviču za tako lep govor in hvala vsem gl. uradnikom in družinam ter vsem drugim, ki ste nas posetili iz Barbertona in drugih krajev in se z nami razveselili v prijazni družbi, žal mi je ker nisem imel časa, da bi se bi kaj več pogovorili, saj ste sami videli kako je bilo. Prepričan sem, da ste bili tudi vi veseli v družbi veselih prijateljev kakor smo bili veseli tudi mi, da ste nas obiskali. Posebno nagrado $5.00 je dobil mladenič .Frank Lesjak ml. Prav lepa hvala vsem skupaj, vas pozdravlja — Odbor. člani pozor! Vsi tisti, ki imate še doma neprodane vstopnice ali kake druge listke, ste proše-ni, da jih vrnete tajniku Charles Benevolu do sobote 17. februarja, da bomo lahko napravili račune o pravem času, katere boste lahko slišali na seji 7. marca. Zato vas opozarjam, da pridete na to sejo, kjer boste slišali o uspehu naše prireditve. Pozdravljeni, Joseph Hočevar, predsednik. -o- Prisrčna hvala Kakor človek rad pričakuje vsak pomemben dan, tako sva tudi mi dva s vsem veseljem čakala na dan najine zlate poroke, ki je bila praznovana s sv. mašo v cerkvi sv. Vida dne 3. februarja, 1940. Toda za naju je bil ta dan še veliko večjega pomena, kot svk se zavedala in k temu so pripomogli mnogi prijatelji, ki so prišli k sv. maši in nato na dom ter nama ves dan pošiljali čestitke in dobre želje potom obiskov, pismenih voščil, brzojavov, cvetlic in vsakovrstnih krasnih spominkov. Vsem tem sva dolžna najprisrčnejšo zahvalo ter vsem skupaj ostanema do smrti iskreno hvaležna. Še posebno zahvalo pa želiva izreči č. monsignorju B. J. Po-nikvarju z,a lepe v srce segajoče besede v cerkvi. Nadalje ge. Marie Prislartd, ki nama je poslala brzojavne čestitke iz Sheboyga-na ter priljubljenemu listu Ameriška Domovina za objavljene čestitke in naznanila. Zlata poroka je nekaj kar si gotovo vsak zakonec srčno želi in ko pride ta veličastni dan, takrat je pa srce napolnjeno s samo hvaležnostjo do Boga, da nas je ohranil zdrave in zadovoljne. Torej srčna hvala vsem skupaj v nadi, da boste vsi dočakali zlato poroko in potem še naprej. Bog vas živi! Anton in Josephine Kresse, 1228 Addison Road. _.—.—o- —V celjski bolnišnici je umrla 50 letna banovinska babica v n. Vidmajer Neža iz Celja. Slabo znamenje za one milijone brezposelnih delavcev v Ameriki ali na ameriškem kontinentu, ki gojijo upanje za vposlitev na farmah. Delo človeških rok na farmah je pričel nadomeščati stroj v istem obsegu, kakor v drugih industrijah. Mnogo je bilo ljudi, ki so mislili, da bo sedanja vojna napravila potrebo farmskih delavcev. Zmotili so se. Pa ne samo delavci; tudi konji so postali brezdelni. Nadomestil jih je stroj, ki vporablja gasolin mesto ovsa. Torej je razmerje precej drugačno, kakor je bilo v letih od 1914 do 1918. Iznajdljivost raznih farmskih strojev v omenjeni dobi, je natančna preiskava dognala zelo zanimive podatke. Neki strokovnjak je po natančnem preiskovanju zabeležil sledeče: "Strojna oprema ameriških farm v zadnjih 20' letih je bila očividno pregledana kot glavni vzrok v določitev cen na jedilne potrebščine, kljub temu, da je Evropa zapletena v vojno. Vpa-raba strojev se je nadaljevala v čudoviti naglici, sedaj se rabi na ameriških farmah 1,500,000 traktorjev, a pred 20 leti se je vporabljalo samo '20,000, to je bilo v začetku pretekle svetovne vojne. Sedaj se vporablja 70,-000 pobiralcev koruze, v primeri s 10,000 leta 1918. število tako-zvanih 'combines' je narastlo od 4,000 leta 1918 na 100,000, ki so sedaj1 v rabi. Torej ti uspešni in bolj primerno vporabni siroji so mnogo olajšali težkoce, ki so bile v zvezi z obdelovanjem farme za delavca. Dalje se je tudi preiskalo, da se v zelo kratkem času pridela na ameriških farmah dovolj živiljskih pridelkov, če bi jih morebiti potrebovala zahteva vojne. V kratkem času bi se namreč pričelo o rati še obsežne in neobdelane planote na ameriškem kontinentu. Pridelek ovsa lansko leto je bil največji v zgodovini. Skupaj 2,500,000,000 buš-ljev koruze se je pridelalo lansko leto, kar presega največji pridelek leta 1918, ki je znašal 2,400,000,000 bušljev. Značilno pri tem je dejstvo, da se je obdelalo lansko leto 12,000 akrov manj zemlje, kakor pa navadno." -o- Za pouk in izobrazbo Piše LOVRENC SUHADOLNIK (z domovine demokratska in bolj svobodna, kot pa njih rojstna dežela. I To je pa razumljivo, ker ni ta mladina še poskusila ruske 'svobode." Naj bi bila prideljena za nekaj časa kaki ruski kazenski koloniji v Sibiriji, potem bi drugače poslušala besede predsednika Zed. držav. IZ DOMOVINE —Družba Alojzija Grebenška obsojena. V Celju je dva dni trajala razprava proti Alojziju Grebenšku in njego,vim pajdašem, obtoženim roparskih umorov in vrste drugih zločinov. Alojzij Grebenšek je bil obsojen na dosmrtno robi jo in na trajno izgubo častnih pravic, kakor tudi na plačilo odškodnine v znesku 26,050 dinarjev. Avgust žgank je obsojen na 10 let robi-je, na trajno izgubo častnih pravic in na 6,660 dinarjev odškodnine. Andrej žgank na dve in pol leta robfje in na izgubo častnih pravic za isto dobo in Pavel Arh na dve leti robije in na izgubo častnih pravic za isto dobo. Skupno morajo vsi obsojenci plačati še odškodnino 3,500 dinarjev. Alojzij Grebenšek, Avgust žgank in Pavel Arh pa so oproščeni obtožbe, da so umorili in oropali Franca Janšeta in njegovo ženo Julijano v šeščah pri št. Pavlu pri Preboldu. Nadalje so Alojzij Grebenšek, Avgust žgank, Pavel Arh in Julija-na Terčičeva oproščeni v Med-logu pri Celju. Slednjič sta o-proščeni obtožbe, da so umorili in oropali gostilničarja Antona Ocvirka in njegovo ženo Rozali-jo na Alojzij Grebenšek in Avgust žgank, da sta izvršila napad in vlom v trgovino Marka Vranešiča v Grušovljah. Velika zločina v šeščah in Medlogu ostaneta torej še nadalje nep-ojanjena. -o- Oglasi v ' Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Članek 20 DOBER NASVET Najtežavnejša stvar za starše pa je, ker morajo sprejeti otroka takega kakršen je in mu pomagati razvijati nadarjenosti. Nikdar ga ne poskušaj primerjati z drugimi nadarjenostmi, katere bi si starši sami želeli in da bi z njimi mogoče postal slaven in mogočen. Mnogo otrok je že veliko trpelo vsled pohlepnosti staršev, ki so si želeli in hoteli iz svojega otroka napraviti velikega in slavnega moža, kateremu pa so manjkale za to potrebne zmožnosti. Sila ni nikjer dobra in posebno pri otrocih se ne opravi veliko s silo. človeška narava je pač tako ustvarjena, da se ne more ničesar dodati in tudi ničesar ne odvzeti. Edino kar se more storiti pri vzgoji in izobraževanju otrok je, da se lahko malo bolj poudarja dobre strani, medtem ko se slabe strani lahko pokaže v taki luči, da bo otrok sam kmalu spoznal in znal sam ločiti dobro od slabega. Če pa starši pritiskajo na otroka z vso silo, da mu to mnogokrat še škoduje in postane živčno bolan (nervozen), da je potem samo v nadlego. To vam lahko pove vsak učitelj, ki se ukvarja s takim otrokom in vsak zdravnik, ki zdravi tako bolnega otroka, kakšne težave ima z njim. Koliko zdravih in normalno razvitih otrok je v šolah katerih živci so strti vsled prenapo-ra ali sile ob napačnem času pri učenju. Vsak normalen otrok misli po svoje in je tako opremljen z zmožnostmi, da bo lahko uspešno napredoval kadar se poda v svet. Vse kar potrebuje otrok je dobrega vodnika in varstvo v mla-deniški ali dekliški dobi. Otrok potrebuje £udi navduševanja in tako bo napravil vse najboljše kar pač more s svojimi zmožnostmi. Otrok ima velike zmožnosti, samo treba jih je pravilno razviti s pomočjo staršev ali pa koga drugega v družini. Učitelji dobro vedo, da je danes še veliko število staršev, posebno še onih, ki so prišli iz stare domovine in kateri niso imeli prilike pohajati v ameriške šole. Taki starši pač ne morejo veliko pomagati svojim otrokom pri raznih domačih nalogah, kar jim pa seveda nihče ne zameri. Starši, ki sami sebe postavljajo svojim otrokom za vzgled s tem precej zakrivijo, kar se pač težko popravi v poznejšem življenju. Ker nikakor ni pravilno misliti, da kar je oče to je tudi sin in kar bo sin postal s svojim učenjem, to ni oče. Vsak bo sam sebi postavil najboljšo bodočnost po svojih močeh in po svojih najboljših zmožnostih. Najbolje povedano, da v železnem rudniku bi bilo nespametno pričakovati zlata. Ravno tako je nespametno pričakovati od svojega otroka, da bo postal imeniten zdravnik ali pa učen profesor kje na kakšni visoki šoli, če pa nima zato potrebnih zmožnosti. Zato je potreba imeti potrpljenje in dati otrokom vso pomoč in tako razvijati zmožnosti kar jih poseduje otrok. ' Vodstvo, pomoč in navduševa-nje so najboljša pomoč in sredstva za najboljši uspeh na polju otrokove izobrazbe. ^ (Dalje prihodnjič.) -o- — Umrl je v Gosposki ulici vpokojeni šolski upravitelj g. Ve-koslav From, star 55 let. Po-'kojnik je bil plemeiiitega značaja in dobrega srca. Gornji Grad. Ko so v ^ dne 10. decembra priredij tet tukajšnjih občinskih lovi^J «e imeli lovci srečo da so ^. s> 2 srno, kakoršne pač do sewf ge: niso nikoli videli. JL^ Srna, ki je bila s< l0r okrog 8 mesecev, je bila i' M na polovico sivkastorjava, * bil lovica pa bela. Truplo jebllJlnn< polnoma slično srnam, 1 b parki j i pa so bili podobni01'1' jM Ljudje, ki so si hoteli og^J nenavadno čudo, so na 1-aZ' '. ^ čine ugibali, kako bi paž [1 Be jav sploh bil mogoč. PrevJ* Je lo je splošno mnenje, daJe; ca potomka divje srne, * oče pa je domači oven (k°s Va; Sicer to ni gotovo, vendar' »o, to bilo mogoče, ker je P® e gozdovih mnogo srn, a A _ ? njakov, ker jih zelo dosti r ^ čajo. Razen tega pa i1"8', ^ kajšnji hribovski kmetje .'i ovce oziroma ovna večin" dno na prostem, tako, d»| ^ gornji primer oploditve d' ne z domačim ovnom Č'5 ^ ^ goč, ker zelo potrjuje]0 ustreljene srnice. Srno, katero je ustreli'* J nevšek Anton iz Bočne, ( ^ šnje lovsko društvo dalo 11 ^ —Na Jadranu grade stanišče. Ob ustju Neretv, ' de novo pistanišče Pl01^ <>, veljalo 55 milijonov din-0 , pa grade tudi železnišk® | od Metkoviča do ustja ™ ^ s katero bo nova luka sP°j ^ bosansko-hercegov s k i m ^ . jem. Progo so začeli £ra ' I ta 1937 in bi po načrtih ^ * biti že do konca tega leta ■■ i | na. Toda nastopile so tež« J 10 "J razlastitvi, potrebnih * tako da se je stvar zavl«*j ^ dar pa je kljub temu dobr proge že zgrajen. Zgi™ , . tudi že mostovi, tuneli i" < j je, le tračnice še niso Stroški za .progo brez ^ znašajo okrog 46- milijol! narjev. j V( —Dva ponesrečenca % Iz Starega trga pri j pripeljali v bolnišnico , Trudna Antona, ki je v S° ^ diral drevje, pri tem P"., drevo padlo na nogo, ni11^ milo in zmečkalo. —- lz ^ mer j a pri Logu pa so P v bolnišnico poldrugoletn, ko Slabetovo. Otrok se 1 ril s skodelico kave, ki J°jj tegnil po nesreči s štedn V zadnji svetovni voj1'^! lo mnogo ameriških v°J ij "Sedem kuhov im»tefl?' , čudi Janez, "samo sede' ^ ilič! Pri našem ^t | pa nimamo pri vsaki ^^ jrno po sedem kuhov, ^ j celo vsak vojak svojo K te verjamete al Pfo V ___________* ____„!° sknr WINNETOU ............................................ lovcev. Kakih petdeset se je u-deležilo napada na Bee Fork in nekaj jih je že padlo v praskah prejšnjih dni. Toda kje so bili drugi —? Odgovor je bil lahek. Našel sem sled oglednika, ki je opazoval tabor. Vedeli so torej za naše skrivališče, pripravljali so se, da ga napadejo, koj ko bo njihov poglavar svoboden. Ali pa so morebiti nameravali napasti tabor že medtem, ko je druga četa reševala Parrana —? Te misli so $ilno pospešile naše korake. In res! Bližali smo se soteski, ko je počil strel. Glas je prihajal \% smeri, kjer je ležal vhod v tabor. "Naprej, sir!" nas je gonil Sam in podaljšal korake. Ves čas sem Harry ni zinil besedice. Strah za očeta mu je gledal z obraza in hlastno je silil dalje. Razumel sem ga. Prišlo je, kakor sem napovedal. Kazenski pohod se je ponesrečil in njegova trma je bila vsega kriva. Očital si je svoj pogreš^k, pa ponos mu je branil, da-bi ga priznal. Streljanje se je ponovilo, nismo več dvomili, Ponke so napadli tabor, in lovci so branili vhod. Pa bilo jih je komaj šest —. Nujno so potrebovali pomoči. Hiteli smo po zaraščenem pragozdu, kar se je dalo. Sodil sem, da so se rdečkarji ugnezdili v goščavi pri vhodu, tam, kjer sem davi našel sledi oglednika. In tja smo namerili korake, če sem prav računal, smo jim prišli za hrbet in ker se je naša maloštevilna posadka gotovo tudi branila, bi bili nenadoma med dvema ognjema in bi se morali umakniti. Nismo imeli več daleč do vhoda, ko je zašumelo v goščavi. Nekdo je z veliko naglico prodiral skozi grmovje. Brž smo se skrili, lahko da so bili Indijanci. Pa mislite si naše veselje —! Old Firehand je bil in Winnetou in še dva druga lovca. Beg se jim je popolnoma posrečil in prav kakor nas je tudi nje gnala skrb po najkrajši poti v tabor. Harry sicer ni skočil očetu na vrat, besedice ni rekel, ko ga je zagledal, pa oči so se mu bleščale v veselju, da vidi očeta živega. Njegovo srce je bilo vendarle zmožno tudi milejših čuvstev. Nisem mu smel njegove krute maščevalnosti prehudo zameriti. Old Firehand je hlastno pohitel k meni. "Ste čuli streljanje?" "Da. Vrata napadajo." "Brž! Pojdite! Pomagati jim moramo. Vrata so sicer ozka in lahko jih brani eden sam, toda utegnilo se je kaj posebnega zgoditi —. In malo jih je v trdnja-ff vi —. Sam je pomahal z rokami. "Nič posebnega se ni zgodilo, sir, če se ne motim! Rdečkarji so izvohali naše gnezdo pa sedli ■ pred vhod, da vidijo, kaj se v ' gnezdu godi, menim. Bili Bul-cher je pred vrati na straži pa . jim je dal svinca okusiti. Nič druga ni! Nekaj novih kož si bomo vzeli, to bo vse!" "Mogoče da je tako," je menil Old Firehand, "mogoče pa, da tudi ni. Vsekakor maramo, pohiteti, da vidimo, kaj se godi pri vhodu. Ne pozabite tudi, da bodo Ponke kmalu za nami prišli! Zašli bi med dva -ognja!" "Kaj pa bo z našimi ljudmi?" sem omenil. "Dveh še manjka. Počakati ju moramo!" "Hm —!" je pravil Old Firehand. "Seveda bi ju potrebovali, Malo nas je in pri takem majhnem številu dva trapper ja že | mnogo pomenita. In pomisliti j moramo tudi, da sta v nevarno-j j sti tu zunaj. Dva sama se bodeta i težko prebila skozi Ponke do vhoda. Res bi morali počakati, 1 če bi še kateri odkod px-išel." Matt Tekavec: Baraga — naš svetilnik če je zanimanje za izvanred-no Blaragovo življenje že med ljudmi, ki niso vidni udje iste Cerkve, ki ji je Baraga posvetil svoje, delo in službo, kaj naj pričakujemo, da bo storila, da se njegovo življenje poveliča, učeča (hiearhija) Cerkev zanj? Napačno bi bilo mnenje, če bi mislili, da se ne zanimajo zanj osebe, ki imajo vodilno vlogo v Cerkvi. Pred nedavnim je izšla izpod peresa apostolskega delegata, nadškofa Amleto Giovani Cicog-nani knjiga: "Sanctity in America" (založba St. Anthony Guild Press, Paterson, N. Y.), ki v uvodu tolmači besede pokojnega papeža Pija I., da katoliška Cerkev želi, da se proglasi svetnike tudi iz manjših narodov. Dobesedno izvaja: "In general Servants of G,od honored by Pius XI belonged to European nations, and to some it seemed rather presumptuous that a young nation should seek to have its own processes of beatification and canonization. Yet holiness is of all times and places: among the new saints have been some who lived in our own age and were personally known to many among the living. Cannot the United States of America then have its saints also? In truth on January 21. 1925 Pope Pius XI proclaimed blessed the eight Jesuit Martyrs and only five years later (June 2. 1930) the same Pontif pro- nounced them Saints. These saints of the period of exploration and colonization of America three centuries ago, were French by birth but it was in this land that they practiced sanctity and here they terminated their mortal existence." (Page 2) Par odstavkov nižje, apostolski delegat, avtor omenjene knjige piše: "I corresponded with the Sacred Congregation of Rites, which is the competent office of the Holy See in such matters. Subsequent investigation, revealed that the number of Causes of beatification for the United States of America is quite large and some are proceeding very successfully." Tako v uvodu. Potem pa sledi 17 opisov oseb, ki imajo znamenje v sluhu svetosti umrlih in med njimi naš Baraga, zavzema peto poglavje, oziroma četrto mesto v knjigi, ki ga smatra apostolski delegat za vrednega časti oltarja. Torej lahko -spoznamo, da če pride glas iz ust tako visoke cerkvene avtoritete, ni njegova (Baragova) osebnost neznana. Res je, da ne odločuje samo želja tega ali. onega, če je dosegel tako visoko stopnjo popolnosti, da ga javno častimo kot svetnika, kajti končnoveljavno besedo ima menda najstrožji urad v rokah in to je "Oficij za svete obrede." In ne bo odveč, če navedem misli univerzitetnega profesorja Dr. Lambert Ehrlicha o tem predmetu: "Od nekdaj se pojavljajo v katoliški Cerkvi bitja, ki nas Mrs. Roosevelt in Raymond Massey, ki je igral vlogo Abrahama Lincolna v predstavi v Washingtonu. Noben zamorec ni smel v gledišče. osupnejo. Imajo sicer meso m kri kakor mi, a zdi se kot bi ne živeli med nami, ampak v nadnaravnem svetu. Tako tesno so združeni z Bogom, da jih je ljubezen do Boga popolnoma prevzela. Vršijo neobičajna in junaška dela, ki presegajo navadne človeške moči, njihova svetost je junaška, tako da so nekoliko bolj podobni angelom in Bogu kot pa nam. Tako svetost Bog pogostoma izpričuje po čudežih, ki jih odlikuje za svoje izvoljence pred svetom in da Cerkev v kateri živijo označujejo kot nadnaravno ustanovo. Takim osebnostim podeljuje Cerkev naslov blaženih ali svetnikov. Cerkev vodi zelo strogo preiskavo predno prizna komu ta častni naslov. Njeno postopanje je strožje kot pa na kriminalnih sodiščih. V dvomljivih primerih ustavi preiskavo ali pa jo odloži, ker razsodba ni nujno potrebna. Predvsem zahteva Cerkev od svetnikov, da izpolnjujejo zelo vestno svoje stanovske dolžnosti. Dokler to ni ugotovljeno Cerkev niti ne razpravlja o drugih odlikah. Pregledajo se natančno spisi in dela, potem se preiskujejo tri božje čednosti: vera, upanje in ljubezen in štiri glavne čednosti: modrost, zmernost, srčnost in pravičnost. Za prve tri je potrebno junaštvo, izredna mera junaštva, za druge pa je treba dognati koliko so vplivale pri svetniku na izpolnjevanje stanovskih dolžnosti. G1 ede stanovskih dolžnosti preiskuje Cerkev ali je bil svetnik popolnoma prost častihlepno-sti. Pri svetnikih, ki so dosegli visoke časti mora biti najprej dokazano, da so se ustavljali in prevzeli svoje mesto le iz pokorščine. Sv. Filip Neri, sv. Frančišek Borgija, sv. Bernard, sv. Tomaž Akvinski itd. so se stalno proti vili višjim častem. Sv. Gre-gorij Veliki je pobegnil, ko je bil izvoljen papežem. Sv. Gregor i j VII. je bil dobesedno prisiljen, da je zasedel stol sv. Petra. Klemen XI. je šele na izjavo štirih učenjakov, da bi smrtno grešil z nadaljnipa odporom, sprejel papežko čast. Pri papežih vpraša sv. Cerkev najprej, če ni mogoče preveč svojega časa porabili za posvetne zadeve in politiko, ali je dovolj premišljeval in skušal napredovati v ponižnosti, ali je zunanje misijone podpiral in ali se ni v svojem osebnem življenju na dvoru bolj kazal svetnega vladarja kot pa papeža. V dolgi vrsti papežev je sedemdeset takih, ki so to skušnjo prestali. Pri kardinalih preiskuje cerkev njih pokorščino, skromnost, pogumno odkritosrčnost proti papežu. Izkazati se mora pri preiskavi, da je imela dotična oseba čednosti v nadčloveški heroični meri. Pri tej priliki preiskuje cerkev vsa njena izredna nadobičajna dela. Nam, navadnim ljudem so svetniki večkrat nerazumljivi. Toda božja pota niso naša pota in zato svetnikov, ki so postali v posebni meri deležni božje narave, ne smemo presojati z našega vidika. Navadno merilo o dostojnosti, pravilnosti in blago-sti tukaj odpove. Vsi svetniki so bili kralji, puščavniki ali papeži so nam nekoliko nepojmljivi, saj ima že posvetna ljubezen tako rekoč kapljico blaznosti v sebi. Ljubezen do Boga ima v sebi nam nepojmljivo gorečnost še v višji meri. Ali ni bil Abraham pripravljen zaklati svojega lastnega sina iz ljubezni do Boga ? Poseben znak svetosti pa je trpljenje. "Potrebno je, da je Kristus trpel in tako šel vsvojo slavo" Te besede veljajo tudi za svetnike. Prav to stran svetniškega življenja preiskuje kon-gracija obredov natančno in si-'o-r v zvezi s čednostmi še pred-! no preiskuje čudeže. Preganja-i rre od hudobnih in dobrih je znamenje junaških svetosti in svetniki se nikakor niso trudili, da bi si nridobili naklonjenost lju- di. šli so še celo tako daleč, da smo smatrali odpor ljudi za znamenje božje volje. Ko je preiskava o heroičnih čednostih dovršena, tedaj podpiše papež dekret o heroičnih čednostih in prisodi svetniku naslov častivrednega. Ko je nadalje dokazano, da so se na njegovo priprošnjo zgodili čudeži, ga proglasi blaženim in dovoli mašne molitve v njegovo čast. Nadalje potrdi tudi njegovo slovesno češčenje. Pa tudi ta sodba ni končnoveljavna in brezpogojna, tudi še ne velja za vso Cerkev. Proglasitev svetnikom pa je končna in slovesna razsodba. Prvo je samo privolitev in drugo pa je razsodba. Prva je veljavna samo za nekatere kraje in drugo pa je češčenje zapovedano za vso Cerkev. (Primerjaj Katoliško Cerkev kraljestvu božjem na zemlji, str 306, 307 — izdala družba sv. Mohorja.) Kar se tiče Baraga, mu pač ne bo težko dokazati krščanske čednosti v nadčloveški heroični meri. Saj, če človek pazno čita njegovo biografijo, kjer so ga orisali razni življenjepisci in zgodovinarji, ga pozna, da ga je ljubezen do Boga — ta kraljica čednosti, tako prepojila kot voda gobo. V evangeliju nam je opisan prizor, kako je nekoč prišel k Jezusu bogat mladenič in Ga vprašal: Kaj naj stori, da doseže večno življenje? "Spolnjuj zapovedi!" — "Katere," ga je vprašal mladenič. Jezus je rekel: "Ne ubijaj, ne prešuštvu j, ne kredi ne pričaj po krivem, spoštuj očeta in mater in ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe." Mladenič mu je odgovoril: "Vse to sem izpolnjeval, kaj mi je še treba?" Jezus mu je rekel: ".če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj kar imaš in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih, potem pridi in hodi za menoj!" Ko je mladenič slišal te besede, je žalosten odšel, ker imel je veliko premoženje. Pri Baragu pa vidimo, da se je odpovedal veliki dedščini, svoji zaročenki, [delu med Indijanci, bi ga lahko primerjali apostolu Pavlu. Ves ta čas, mu je ena sama veriga odpovedi in zatajevanja. Trlo ga je ubožtvo, mraz, preganjanje in končno še dolga bolezen in breme dolga. Ako bo doprinešeno to junaško delo, ki ga je vršil, pred kongregacijo za svete obrede, ni dvoma, da bi ne napravila vtisa svetosti. Kjer bo pa zahtevala tudi božjega potrdila, da se na njegovo prošnjo gode izvanredna — čudežna uslišan j a, bo treba imeti dokaze tudi v tem pogledu. Prihodnjič hočem napisati nekaj več o tem. IZ DOMOVINE —Maribor.—Jeza v vinjenosti je huda.—Čistilec oken 20-letni Josip Smukovič se je bil na neki veselici v Narodnem domu v zgodnjih jutranjih urah tako razkačil, da je s pestjo udaril po steklenih vratih ter na razbitih šipah povzročil 500 dinarjev škode. Smrtna nesreča v gozdu.—Posestnik Vinko Gaj št iz Podloža v Ptujski gori je nakladal v svojem gozdu drva, ki pa so se sesula in pod seboj pokopala posestnika. Hudo poškodovanega so pripeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je umrl. Bil 45 let star, in je zapustil 11 otfok. —škofje pri Gorjanskem. Tu je pred dnevi umrla v visoki starosti 82 let Marija Suban. Pred štirimi leti si je zlomila nogo. Zdravniki so ji prigovarjali, naj gre v bolnišnico. Ona pa ni hotela o tem nič slišati in se je sama zdravila doma. Kljub visoki starosti je povsem okrevala. —Nesreče. Križ si je nalomil pri padcu v Grajski vasi pri Go-milskem 50 letni posestnik Ivan Gobec. V Celju je padel in si hudo poškodoval obe nogi 34 letn: delavec Kalist Vaga. — V Pre korjih pri škof j i vasi je pade pri smučanju in si zlomil levo n'o go v členku 11 letni posestnišk sin Arnšek Anton. V Prekopih s je pri delu zlomil levo roko v ra menu 79 letni Vranic Matija. Mrs. Adolph Spreckels iz New Yorka, je imel« na sebi več kot za milijon dolarjev draguljev, 'ko seje udeležila neke 1veselice. / svetni udobnosti in dosledno sledil evangeliju: "Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše — bližnjega pa kakor samega sebe." Ko miji je njegova sestra ponujala letno rento 600 goldinarjev, ji je odgovoril: "Poslej nimam na svetu nikake deščine, ko bo On, kateremu je ime Ljubezen, prišel in pozval svojega služabnika, mu bo odgovoril: "Tukaj sem o Gospod, daj mi kar je mojega, daj mi krono, ki si jo dal svojemu apostolu Pavlu!" Njegova radodarnost, dasi jo je skrival, je vendar prisvetila v javnost. Navedem samo odstavek iz Dr. Fr. Jakličeve knjige "Škof Friderik Baraga" — Vse je razdal, kar mu je donašala služba, imel je navado reči: "Kar daš siromaku, to boš sam; imel, česar pa ne daš bodo imeli drugi." Nekoč se je vrnil, ko je šel obhajat bolnika, bos domov, ker je spotoma podaril čevlje nekemu siromaku. Drugič je zopet našel na cesti bolnega berača, ki si ni mogel pomagati, zadel ga je na svoje rame in ga nesel v svoje stanovanje, kjer mu je tako dolgo stregel, da si je bolnik opomogel. Svojo boljšo hrano je pošiljal siromašnim bolnikom, sam pa se je hranil s starim in večkrat plesnivim kruhom. Za praznike mu je, Amalija iz Ljubljane, ljubeče pošiljala različnega peciva in sladkarij, uživali pa so vse to otroci in ubožci. Mesa skoro nikdar ni jedel in tudi ne pil vina. Obleke je imel malo in še tisto ponošeno in zašito. še v spanju se je mrtvičil, spal je namreč na deskah in slami prav preprosto pregrnjeni. Vse te žrtve pa so bile za njega toliko večje, ker je bil iz premožne družine. Njegovo zdravje v tej samoodpovedi ni trpelo. Z rednim in trdim življenjem ga je še okrepil." (Primerjaj iz omenjene knjige str. 40) In če ga opazujemo v njegovem 37 letnem —Vse graje vredna surovost. 41 letni policijski stražnik Ben-čič Anton je imel v noči službo pri Westnovi tovarni. Tam je opozoril na red delavca Antona Jagra iz Proseniškega, ta pa je [zagrabil za nož in zabodel službujočega stražnika v levi podla-het. G. Benčiča so pripeljali v celjsko bolnišnico. —Kmetje koljejo živino doma. Zaradi slinavke v mariborskem okolišu niso dovoljeni živinski sejmi. Zato živina kljub velikemu izvozu nima nobene cene, kmetje v mnogih krajih več ne prodajajo živine prekupčevalcem in mesarjem, temveč jo koljejo sami doma in prodajajo meso. Na ta način izkupijo za meso več kakor bi dobili od prekupčevalca. — žena je umrla, mož pa je moral v bolnišnico. Na sveti večer je nenadno zadela kap ženo upokojenega železničarja Ivana Puklavca, stanujočeva v Pernici. Mož je hotel k zdravniku, toda na poledenelih tleh mu je spodrsnilo. Padel je tako nesrečno, dR se je ves potolkel po glavi in obležal na cesti. Nezavestnega so našli ljudje in spravili v bolnišnico. Njegovi ženi seveda ni bilo pomoči, ker je bila že mrtva. — Nevaren požar ob izviru nafte. V Peklenici pri čakov-cu je večji izvir nafte, ki ga že nekaj časa izkoriščajo. Delajo samo podnevi ponoči pa straži naprave nočni paznik. Ta je nedavno ponoči zaradi mraza zakuril ogenj in pri ognju zaspal. Plameni pa so prav kmalu preskočili na leseno barako, v kateri je bilo spravljeno orodje za vrtanje. Ogenj se je nato razširil tudi na ostale zgradbe okrog vrelca. Prihiteli so gasilci, ki se jim je z velikim naporom posrečilo zajeziti ogenj tako, da se ni razširil na izvir nafte. j Fork je globok, pa ni ši-' 2 nekaj udarci sem bil na leem bregu. Ozrl sem se. 0Variši |So čuli moj klic. rJe le mogel, se je utrgal palcem in hitel k reki. Prvi bl1 moj mali Sam Hawkens. »Jetou in Old Firehand pa ' Wa še v najhujšem boju. a so se Ponke trumoma *ali za ubežniki. i arni torej tudi na levem bre-Bee Forka še nismo bili. Naj-Je j" bilo, sem sodil, če be-črez gozdnati svet med Forkom in Mankizilo, pre-am° se Mankizilo in se re-ž°eob "jej nazdol. ■ sem mignil Harryju, naj te T meno->' ko 3e prilezla iz ^krivonoga postava malega . ' Kar cedilo se je od nje-mokasini so mu cmokali. e^al 1 86 obrnil, zvito po-aijjj 50 zasledovalcih, smuknil aleVolla^u Pa izginil v vrbovje ga razumel. Njegov oll^j6 bil še boljši ko moj. V ,ri °gu se je mislil vrniti više prepiavati in °b žile u- gu Bee Forka in Man" lte] 'teti domov. Za nos je tali2Voditi Ponke, ki bi nas s®veda na levem bregu 0rka in Mankizile. k i?1!Sem za njim. Pa Harry Je vkw., <.q. ieKel nazaj. t ii-e! Oče—!" je v strata] "v • i m l?Va ■ K. njemu moram! Ne i' ga zapustiti! Počakajva STSe vrniva!" elte| ^idite z menoj!" sem ga §' ^e moreva ga več rešile 8ama bi bila izgubljena. !sJ 2e Prihajajo! Oče se bo \ fež. rešil, če je v obče za nje- p' še mogoča." aVo 0 Smo smuknili skozi go-i s' Se obrnili na levo in pri-.V, ^ nazaj k reki, jo prepla-^moteni prispeli na bo- Vcj^®* nismo več našli. Vsi se premoči umaknili b^^ ee Fork, Ponke pa so jo iQe2a njimi. Tudi za nami 11 V1* Prišel. Prepričani so * bežimo k Mankizili in ob ijpl avzdol. Nobenemu niti na Prišlo, da bomo bežali ty^1 navzgor. 6 varni smo torej bili in Mislil zapustiti jaso, ko "4, Sam ustavil. yi(iite tiste puške tamle?" t{ al- !. j,j£lsi so ležale puške in lo-so jih pometali proč, ''Vj počili za nami v vodo. sem dejal. "Pa kaj ioj.,^ njimi? Naprej! Hiteti i v °> sicer pridejo pr»d na- , tj^'bihihihihi —! Tako tepke n_ ^ečkarji —! Svoje pu-ittii). 0:1 Pustijo, če se ne mo- ■ \ ■ ^-vil, Pa mislite početi z nji-''j)' jih bom in —." ■V l'ati-~? Pustite" jih! Ne- ptiii5jarno~? Za Sam Haw-I \ a bi bil° kaJ nevarno —T' in pobiral puške. ;\il(J0Va misel ni bila slaba IS. vm in razrezal tetive na i lok 8ak za nekaj časa so bi-% nerabni. Sam pa je polo 0 gledal starodavno strel- vje- %&l°da! Kake imenitne strel-Seli]Ce! podgane bi se lahko , 6, v cev«h, mislim, pa bi h tflo;ben strel ne škodil, če se Sen, l! Le škoda> da jih ne ' bilp! Vzeti s seboj. Za muzej Ne bo dolS° več i ie puške v Bee Fork. iioVij0 . NaJ jih sami v°4eliVOdi' hihihihihi v tab^, smo Po najkrajši po- računih je zbral Par-^ n dve sto ljudi za napad selbino Old Firehandovih sto petdesetič državnemu tajniku za notranje stvari v posebno pažnjo. Zato je bil slabe volje in je s kislo jeznim obrazom dvignil oči. "Kdo ste?" je dejal gospod Fang. ga moža s košatimi zalizki in šopom ključev v roki. "Kaj pa je spet?" je dejal možak malomarno. "Mlad zmikavt," je odgovoril stražnik, ki je peljal Olivera. "In vi ste okradeni, sir?" je vprašal možak s ključi. "Jaz," je odgovoril stari gospod; "toda zatrdilo ne vem, da je res ta fant ukradel robec. Jaz — jaz bi rajši sploh vso stvar pustil." "Zdaj že morate pred sodnika, sir," je odvrnil možak. "Njega blagorodje bo imelo čez pol ure čas. No, ti mali obešenjak!" To je bilo povabilo Oliveru, naj stopi skozi vrata, ki jih je možak tačas odklenil in ki so držala v zidano celico. Tu so ga najprej preiskali, in ko niso pri njem ničesar našli, zaprli. Tista celica je bila po priliki taka, kakor kaka obcestna klet, samo ne tako svetla. In bila je kar neznosno nesnažna. Bilo je namreč v ponedeljek zjutraj, od sobote zvečer pa je bilo v njej zaprtih šest pijancev. Pa kaj to! Noč za nočjo spravljajo pri nas moške in ženske zaradi najnez-natnejših obdolžitev — beseda velja, da si jo zapomnimo! — v zapore, proti katerim so ječe v Newgatu, kjer tiče najbolj zavrženi hudodelci, spoznani za krive in obsojeni na smrt, prave palače. Le primerjaj oboje, kdor ne verjameš. Stari gospod je gledal skoraj tako žalostno kakor Oliver, ko je zaškrtnil ključ v ključavnici. Zavzdihnil je, ko je pogledal knjigo, nedolžni vzrok vse te homati- je- ti čez potrebo, naj bi bil tožil svoj obraz zaradi obrekovanja, — čedno odškodnino bi bil smel zahtevati. Stari gospod se je spoštljivo poklonil, stopil pred sodnikovo mizo in položil predenj svojo karto: "To je moje ime in naslov, sir." Nato je stopil korak, dva nazaj, še enkrat vljudno sklonil glavo ter čakal zaslišanja. Slučajno je prebiral gospod Fang baš v tem trenutku uvodnik jutrnjega lista, ki se je bavil z neko njegovo novejšo razsodbo in priporočal gospoda Fanga tri DRUŠTVO KATOLIŠKIH BORŠT-NARJEV DVOR MARIJE POMAGAJ ŠT. 1040, COLLINWOOD, OHIO. Zavaruje člane od 1. do 60 leta za $1,000 do $10,000. Zboruje drugi četrtek v n:esecu v cerkveni dvorani. V slučaju bolezni se morajo člani javiti pri zapisnikarju. Predsednik: Frank Martich, 707 E. 162nd St.; tajnik Prank Trepal, jr., 15406 Holmes Ave.; zapisnikar: Anton Grošel, 15615 School Ave.; blagajnik Albert Germek. 1188 E. 176th St. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti neutolažljive žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminil v najlepši moški dobi nas nepozabni in srčno ljubljeni soprog, oče, sin i'1 brat i John Paulin Jr ki je preminil dne 14. januarja, 1940 in-bi pokopan iz cerkve Marije Vnebovzete na Calvary pokopališče dne 18. januarja. Rojen je bil 21. februarja, 1906 v Clevelandu, O. Tem potom se iskreno zahvalimo Rev. J°* seph .Celesniku za ganljive cerkvene obrede ter pogrebnemu zavodu Josip Žele in Sinovi za vzorno vodstvo pogreba- Iskrena zahvala vsem, ki so ga prišli kropil ko je ležal na mrtvaškem odru, za molitve krsti, za udeležbo pri pogrebni sv. maši in za spremstvo na pokopališče. Enako lepa zahvala članicam podružnice št. 18 SŽZ, ki so prišle molit na dom. Posebna zahvala pa gre Mr. in Mrs-John Golja, ki sta prihitela iz East Worcester, N. Y., ter Mr. in Mrs. Matt Kaneg, 'ki sta prišla iz SchenevusJ N. Y., in Mr. in Mrs. George Skid-more iz Richmond, Va. Naša iskrena zahvala naj velja darovalce«1 krasnih vencev, s katerimi so okrasili krsto bla-gopokojnika in sicer: Mr. in Mrs. John Golja, East Worcester, N. Y., Mr. in Mrs- Matt Kaneg, Schenevus, N. Y., Mr. in Mrs. George Skidmore, Richmond, Va., Mr. in Mrs. John Vidensek i'1 družina, Mr. in Mrs. Frank Paulin, Alexander Raymond, Frank Paulin, Jr., Mr. in Mrs. Frank Lovko in družina, Mr. in Mrs. Joseph Salehar i11 družina, Mr. in Mrs. John Zulich in družina, M*"' in Mrs- John Klun in družina, Mrs. Kucler in si' novi, Mr. in Mrs. Laurich, E. 165th St.; Mr. i" Mrs. Joe Glavic, Mr. in Mrs. Charles Fox, Emma, Mary in Joseph Kosuta, Mr. in Mrs. Matjašic, družina Kisovec, Christ Mandel in družina, Mr. i'1 Mrs. Krompel in družina, družina Frank Kuss, Lorain D., John Kuhar, Frank Jelerčič, Empl°' yees Pennsylvania R. R. Platform Force, Osborn Mfg. Co. Najlepša hvala naj bo izrečena darovalce^ za sv. maše, ki se bodo brale za dušo pokojnika: Družina Golja, East Worcester, N. Y.; Kaneg družin9, Schenevus. N. Y.; Mr. in Mrs. Vidensek. Edward Vidensek-Mr. in Mrs. Frank Paulin. Alexander Paulin, Raymond PaU' lin. Frank Paulin, Jr., Frank Lovko družina, Vera Mum, in Mrs. Anton Malensek družina, Mrs. Kucler, Mr. in Mrs' Laznik družina, Dobida družina, Hermina Zupančič, Mi-. ,f> Mrs. Fred Zupančič, Mr. in Mrs. Karlinger, Jr., John Gla-vich. Sr., Arthur Burgess, Harry Burgess. .John Glavic, 3,4 družina, Frank Zupane, Sr. družina, Frank Zupane, Jr. družina. Frank Strumbel, Mr. in Mrs. »James McjKevit, MČ3"11 družina, Miss Mary O'Neill, Mrs. Rose Koporc, Tomaži" družina, Jaklič družina, Mary Vinsek, Mrs. Ccmenshek, in Mrs. Anton Lauricha, Mr. in Mrs. Edward Delly, Mr. Mrs. John Gosgnach. Sr., Jchn Gosgnach, Jr., Braddoo družina, Peter Bukovnik družina, Mr. in Mrs. Jelercic, M'1' ler Ave.; Mr. in Mrs. Joseph Mentkowski, Mrs. Fanny F111" Ian. Calcutta Ave.; Mr. in Mrs. Planic; Mr. in Mrs. JoseP11 Mirtic družina. Mr. Frimos Sula. Mr. in Mrs. Sutton Gi>'oc1, Mr. in Mrs Lodi Mandel družina. Mr. in Mrs. Jack Vidma1' Mr. in Mrs. Martin Snider, Mr. in Mrs., John Simoncic, Si--' Mrs. Welikonje, Mr. in Mrs. Dedik družina, Ignac Salehai' Carl Ave.; Mrs. Keller družina, Mi-, in Mrs. Yelitz, Osboi'^ Girls. Dept. 15. Iskrena zahvala nosilcem krste, ki so nosi'1 krsto s pokojnikom in jo položili k zadnjem11 počitku: Arthur Burgess, Ernie Millcrist, J0' seph Glavic, Steve Smey, Vincent Montesanto, John Glavic, Jr. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so dali svoJe avtomobile za pogreb, in sicer: Matt Kane£-Alexander Paulin, John Vidensek, Frank Lovko, Harry Vidensek, John Zulich, Christ Mande|' Ray Paulin, Charles Fox, Joseph Zakrajsek, A1' thur Burgess, Harry Burgess. Globoko nas je zadela Tvoja nenadna in td1' ko prehitra izguba. Zastonj kličemo Tvoje i111e' ni Te več in ne bo Te več, dokler se enkrat Jie združimo v boljšem večnem življenju- Počivaj miru in lahka naj Ti bo rodna ameriška zemlji Žalujoči ostali: JUSTINE, soproga. HAROLD,! sin. JOHN, oče; MARY, mati; ALBERT, brat; MARY, ANNE, ALMA, sestre. Cleveland, O., 13. februarja, 1940. . V Londonu, kjer ne sme ponoči goreti nobena luč, so moški iznašli tako napravo za spodaj na hlače,, da se jih lahko vidi in da kdo ne zadene vanje. "Nekaj je fantu na obrazu," je dejal stari gospod sam zase, ko je počasi odhajal, in se trkal zamišljen s knjigo po bradi, "nekaj posebnega, kar me je gapilo in me zanima. Ali je nemara nedolžen? Kazno je. — Ampak," je vzkliknil gospod, se naglo u-stavil in pogledal kvišku, "Bog pomagaj — kje sem le videl prej tak obraz?" Nekaj časa je stari gospod premišljal, nato je stopil z istim zamišljenim obrazom v predsobo, ki je gledala na dvorišče. Tu se je umaknil v kot in si priklical pred dušno oko dolgo vrsto obličij, ki so bila dokaj let zagrnjena s temnim zastorom. "Ne," je zmajal z glavo, "gola domišljija!" Še enkrat jih je pregledal. Priklical si jih je bil, in ni bilo lahko spustiti zaveso, ki jih je tako dolgo zagrinjala. Vstajali so pred njim obrazi prijateljev in sovražnikov, in mnogoteri, ki so mu bili malodane tuji, so silili v to množico; obrazi mladih, cvetočih deklic — stare žene so že sedaj; obrazi, ki jih je izpreme-nil in zagrnil grob, a jih je spomin — mgčnejši od smrti—ovil s prejšnjo svežostjo in lepoto; svit oči, Vedrina smeha, trepeta-nje duše skozi prsteno odejo — vse je iznova zasijalo in šepetalo o krasoti onkraj groba, ki je spremenjena, da bo poveličana, ki je ugasnila na svetu, samo da zasveti tam in osvetli z mirno in milo lučjo steze do neba. A stari gospod si ni mogel priklicati lica, ki bi nosilo črte Oliverovega obraza. Vzdihnil je nad spomini, ki jih je obudil; ker pa je bil razmišljen star gospod, se je zatopil zopet v staro, plesnivo knjigo ter jih pokopal. Lahen prijem za ramo ga je predramil, in mož s ključi mu je velel, naj stopi z njim v pisarno. Hitro je zaprl knjigo in nenadoma je stal pred spoštovanja vrednim, slavnim gospodom Fangom. Pisarna je gledala na ulico, stene so bile obite z opažem. Gospod Fang je sedel za predelom na gornjem koncu; pri vratih je bil nekak lesen koteč, v katerem je že sedel ubogi mali Oliver, ki se je ves tresel spričo svečanosti tega prizora. Gospod Fang je bil suhljat mož srednje postave, s kolom v hrbtu, las ni imel kaj prida in še tiste samo zadaj in ob straneh. Obraz mu je bil strog in zelo za-ripel. če res ni imel navade pi- V Galveston, Texas, so fa tri dekleta kandidirale Mardi Gras kraljico. 20TH CENTURY RADIO SERVICE Mi popravljamo vsakovrstne električne naprave kakor carpet sweepers, pralne stroje, radio aparate itd. Vse delo garantirano LEO F. KAČAR 1233 Addison Road HEnderson 7459 (ZMERNE CENE) Naznanilo Frank in Rosie Mihčič naznanjata svojim znancem in prijateljem ter cenjenemu občinstvu, da bosta imela VELIKO OTVORITEV SVOJIH NOVIH GOSTILNIŠKIH PROSTOROV na 7114 St. Clair Ave. in sicer v soboto 17. februarja Pazite na veliki oelas v tem listu. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena & 9 ftfl in stane samo: 9 biUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. * «>' .WW rtW .>\w .VW.V- ..v\w «w» očeh, z debelimi znojnimi sragami na licih se trudi na vse kri-plje, da bi ušlo svojim zasledovalcem. Ti pa ne odnehajo, pritiskajo bliže in bliže, in čim bolj peša njegova moč, tem glasnejši je njihov krik, kakor pijani veselja tulijo in vrešče: "Drži ga, tata!" — Ej, držite ga, pri-mite ga, za božjo voljo, pa če samo iz usmiljenja! Imajo ga! Ta je pa spretno mahnil! Na tlaku leži, in burno se gnete množica okrog njega. Vsak novi prišlec se suje in preriva z drugimi, da bi ga le videl. "Stopite stran!" — "Dajte mu, naj se malo oddahne!" — "Kaj še, ne zasluži.!" — Kje je gospod?" — "Tamle, po cesti gre!" — "Umaknite se gospodu!" — "Je to fant, sir?" — "Je!" — Oliver je ležal blaten in prašen, iz ust mu je tekla kri, in zmeden je gledal to silo obrazov, ki so ga obkrožali, ko so postre-žni prvi zasledovalci na pol zvle-kli na pol prinesli starega gospoda sredi kolobarja. "Je!" je dejal gospod, "bojim se, da je tisti." "Boji se," so mrmrali ljifflje. "Ta je pa mehkega srca." "Ubogi dečkoj" je dejal gospod, "pobil se je." "Jaz sem ga, sir, jaz," je dejal velik teleban in stopil v ospredje. "še členke sem si odri ob njegovih zobeh. Jaz sem ga u-stavil, sir." In junak se je zarežal, se dotaknil s prstom klobuka in pričakoval, da dobi kaj za svoj trud; stari gospod ga je nevoljno pogledal, se plahoma ozrl, kakor bi hotel sam pobegniti — kar bi bilo brez dvoma začetek nove gonje — to se prerine skozi gnečo policijski stražnik (po navadi zadnja oseba, ki pride v takih primerih na mesto) in zgrabi Oli-vera za ovratnik. "Daj, vstani," se je zadri mož. ''Saj nisem bil jaz, res ne, sir. Zares, zares, dva druga fanta sta bila," je rekel Oliver, sklenil proseče roke in se ozrl po ljudeh. "Tukaj kje morata biti." "O ne, tukaj ju ni," je dejal stražnik. To je mislil pač ironično, pa je bilo zraven še resnično, kajti Lisjak in Charley Bates sta bila smuknila v prvo prilicno vežo. "Ala, vstani!" "Nikarte ga zgrda," je dejal stari gospod sočutno. "O, ne, ne, jaz ga ne bom zgrda," je odgovoril stražnik in je svojo besedo tudi izpričal; pol jankiča mu je sflrgal s hrbta. "Pojdi, te že poznam, i, kakopa! Ali boš stopil na noge ali ne, ti spak mali ti?" Oliver, ki je komaj stal, se je poskusil opreti na noge, in potem ga je vlekel stražnik za ovratnik z urnimi koraki po cesti. Gospod je šel z njima stražniku ob strani. Ljudi se je prerilo kar le mogoče naprej, in ozirali so se nazaj v Olivera. Poulični fantali-ni so zmagoslavno rjuli in tako so šli vsi skupaj dalje. ENAJSTO POGLAVJE Govori o gospodu Fangu, policijskem uradniku, in poda skromen primer o načinu njegovega sodstva. Hudodelstvo je bilo izvršeno v okrožju, in celo v najbližji bližini znanega policijskega urada stolnega mesta. Množica je imela torej kratko zabavo: spremljala je Olivera samo po dveh, treh cestah in Čez trg, ki se imenuje Muttonhill. Potem je bil odveden pod nizkim obokom in čez umazano dvorišče skozi zadnja vrata v to lekarno za sumar-no pravo. Na ozkem, potlaka-nem dvorišču so srečali čokate- jfj|vy * .iSWjr * .osssso- „< Stari gospod je bil prav častitljiv mož z opudranimi lasmi in z zlatimi naočniki. Nosil je temnozeleno suknjo s črnim žametnim ovratnikom, bele hlače in gosposko bambusovo palico pod pazduho. S tojnice je bil vzel knjigo, stal je in se tako zamaknil vanjo, kakor da sedi v svoji knjižnici. Nemara si je sam domišljal, da je doma; zakaj očitno je bil tako zatopljen, da ni vedel ne za stojnico, ne za cesto, ne za dečke, sploh, za nič razen za tisto knjigo, ki jo je bral kar naprej — ko je prišel do konca strani, je obrnil list in pričel s prvo vrsto naslednje strani in tako redno dalje z največjim zanimanjem. To je Oliver osupnil, ko je videl, stoje pet korakov zadaj s široko odprtimi očmi, kako je Lisjak segel z roko gospodu v žep, potegnil iz njega robec ter ga podal Charleju Matesu, nakar sta se oba spustila v dir in za prvini oglom izginila! Trenutkoma se mu je razjasnila vsa skrivnost z robci, urami in Židom. Nekaj hipov je stal na mestu in od prepasti ga je ščemelo- po vseh žilah, kakor bi stal v žarkih plamenih, nato pa se je zmeden in preplašen sputil v beg, in nevede kaj dela, je tekel, kar so ga noge nesle. Vse to se je izvršilo v eni minuti. Prav tisti hip, ko je Oliver stekel, je segel stari gospod v žep, pogrešil robec in se urno obrnil. Ko je videl fanta, kako na vse pretege beži, je kajpada sklepal, da je to tatič. In na glas kriče "Drži ga, tata!" je udri s knjigo v roki za njim. A stari gospod ni bil edini, ki je zagnal hrup. Lisjak in mojster Bates, ki nista hotela obrniti pozornosti občinstva s svojim begom po ulici nase, sta zavila za oglom v prvo vežo. Komaj sta zaslišala klice in videla Olivera v teku, sta uganila natanko, kako stoji stvar, zato sta stopila naglo na cesto, se pridružila vrlim meščanom in udarila za Oliverom. "Drži ga, tata!" Olivera so vzgojili filozofi, to je res; vendar pa ni poznal teorije prelepega nauka, da je sa-moohrana prvi zakon narave. Ko bi jo bil poznal, bi bil mogoče za podobne primere bolje pripravljen. Tako pa je bil njegov strah tem večji. In drvel je kakor veter, za njim pa z glasnim vpitjem stari gospod in oba dečka. "Drži ga, tata! Drži ga, tata!' Nekaj čarobnega je v tem klicu, štaeunar skoči izza svoje mize, voznik pusti svoj voz, mesar mesnico, pek svoj koš, mlekar svoje keblice, sel svoje i svežnje, šolarček 'svoje kamenčke, cestar svojo rovnico, otrok svojo žfo-go. Drve križem-kražem, čez drn in strn; blazne, kriče, tulijo; podirajo sprehajalce, ki hočejo okrog ogla, dražijo pse, plašijo kure. Ceste, tjrgi in dvorišča odmevajo od hrupa. "Drži a, tata! Dfži ga, tata!" Sto ljudi je povzelo ta krik in množica narašča za vsakim ovinkom. Kar naprej, po blatu brazdajo, štorkljajo čez tlak; odpirajo se okna, iz vsakih vrat vro ljudje, naprej in naprej se vali drhal; poslušalci puste Pavliho sredi najzanimivejšega zapletka, pomešajo se v gnečo, ojače šum, in z osveženo močjo se dvigne krik: "Drži ga, tata! Drži ga, tata 1" "Drži ga, tata! Drži ga, tata!" — Strast za lov na karkoli je globoko ukoreninjena e človeškem srcu. Ubogo zasoplo dete, hropeče od upehanosti, z grozo na obrazu, s smrtnim strahom v Oliver Twist C. DickCTis-O. Župančič