gLjE, 4. DECEMBRA 1980 - ŠTEVILKA 48 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
stasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško, mozirje,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Teden je spet naokoli, vmes so praznični dnevi, lepo s snegom pobeljeni.
Upamo, da ste si dobro odpočili. Mi tudi, čeprav smo v ponedeljek že marljivo
delali,da bi lahko brali današnjo številko. Posvečena je v veliki meri prireditvam
in proslavam, pa tudi mnogim delovnim trenutkom.
Naslednji teden vam bomo predstavili vsebinsko zasnovo Novega tednika,
teden dni pozneje pa še radijski program. Ted^ bomo tudi objavili rezultate vaše
ankete in nagradnega žrebanja, v novoletni številki pa bomo predstavili še
šaljivo plat ankete. Prihodnjo številko pripravljamo za naše zdomce v tujini.
Lep pozdravi	DRAGO MEDVED
OBISKALI SMO GRIŽE - NI LAHKA POT 00 ZEMUE 00 ZVEZO
priprave za
praznovanje
oneva jla
Občinska konferenca Zve-
ze rezervnih vojaških stare-
šin v Celju je že pripravila
okvirni program najrazlič-
nejših prireditev ob prazno-
vanju letošnjega Dneva JLA,
22. decembra. Tudi tokrat
bodo pripravili več prilož-
nostnih predavanj, prikazo-
vanj filmov z ustrezno tema-
tiko, razgovorov, proslav in
športnih srečanj po krajev-
nih skupnostih, v šolah in
delovnih organizacijah ter
seveda v celjski vojašnici Jo-
žeta Meniha-Raj ka. Koman-
da celjske garnizije bo tako
kot vedno organizirala ogled
vojaške tehnike in oboroži-
tve, učnih pripomočkov in
kabinetov. Ogled tehničnega
zbora bo predvsem name-
njen šolski mladini, RVS pa
tudi ne nazadnje celotnemu
prebivalstvu. V akcijo se bo-
do vključili Muzej revoluci-
je, Dom JLA, Mladmski
klub in tudi aranžerji celj-
skih izložb, ki bi jih naj pred
novoletnimi prazniki še ure-
dili v znaku praznovanja
Dneva JLA.
Tudi letos bo več spreje-
mov, kot pri komandantu
celjske garnizije, na Občin-
ski skupščini in še kje.
Osrednja proslava ob letoš-
njem Dnevu JI^, prazniku
naših oboroženih sil, bo v so-
boto, 20. decembra zvečer v
NVodnem domu. V decem-
bru bo skratka več srečanj
običajno med vojaki in
civilnim prebivalstvom.
NOV MOST V RADEČAH ODPRT
Predpraznični četrtek je bil za Radečane še posebej pomemben, saj so ta dan uradno
odprli nov most čez Savo' pri Hotemežeu. Ta delovni dosežek pa ni izpolnitev dolgoletne
težnje samo za Radečane, marveč za vse, ki so se s tesnobnimi občutki prebijali skozi
ovinkaste ožine mesteca, polne nevarnosti in zastojev.
Nov most, ki ga je po posebnem postopku hidravličnega potiskanja z enega na drugi breg
gradila Ingradova TOZD Laško, je dolg 133, širok pa s pločniki vred 10,5 metra. Veljal je 13
starih miljard skupaj z železniškim nadvozom proti Bregu, poleg tega ga je cestno podjetje
zgradilo Okoli 3 kilometre ceste, ki most povezuje z obstoječimi prometnicami. Stari most
je na levem bregu dobil stopnice in je zdaj samo še prehoden, ne več prevozen.
Svečanosti so se poleg več sto krajanov, predstavnikov občine, regije in republike
udeležili tudi zastopniki investitorja, delavci izvajalci in drugi. Slavnostna govornika sta
bila predsednik občine Jože Rajh in predsednik Izvršilnega odbora republiške skupnosti za
ceste ing. Vinko Gobec. Ob zvokih godbe in pokanju petard je nato kvalificirani tesar
Vukosav Docič prerezal trak, nakar so se udeleženci napotili z levega na desni breg Save
- prvi seveda razigrani otroci, za njimi vsa množica in končno vozila, ki so se med
svečanostjo nabrala na obeh bregovih, ki ju zdaj povezuje pomembna in lepa gradbena
mojstrovina.
J-K
•	ceue: kopitar in marinčeva
Tudi letos so TKS, ZTKO Celje in Novi tednik -
Radio Celje pripravili izbor najboljšega športnika in
športnice v letošnjem letu v Celju. :^zposlanih je bilo
45 anketnih listov, ustrezno izpolnjenih in vrnjenih pa
23. Letos je prišlo do spremembe in smo izbirni samo
po tri športnike in športnice. Kriteriji so bili zato hujši,
športnikov, ki bi jih izpolnjevali, pa seveda ustrezno
manj.
Športnik CELJE 80 je postal ROK KOPITAR pred
BRANKOM LESKOVŠKOM in MATEJEM JAN2-
KOM, športnica CELJE 80 pa je JANJA MARINC
pred ALENKO JAGER in IDO BUNDERLO. Podrob-
nejše informacije so na športni strani.
Proglasitev najboljših športnikov, perspektivnih
športnikov in trim športnikov bo v petek, 12. decem-
bra ob 19. uri v Hali Golovec. Po uradnem delu bo 3.
športni ples za vse športnike, športne delavce in ljubi-
telje športa!
T. VRABL
•	mozirje: szdl o svojem delu
V ponedeljek, 8. decembra, bo redna programska
seja članov občinske konference SZDL Mozirje, na
kateri bodo med drugim ocenili delo občinske konfe-
rence in njenih organov v letošnjem letu, razpravljali o
poteku programskih sej krajevnih konferenc SZDL
ter odločali o delu občinske konference v prihodnjem
letu.
MB
•	dobrovue dobile telefon
Za praznik 29. novembra so partizanske Dobrovlje
dobile telefonsko povezavo z dolino. Ta želja krajanov
na tem območju je bila že več let. Zaenkrat bodo imeli
telefon v domu Borcev, drugo leto pa ga bodo dobile še
nekatere kmetije.
Pri gradnji oziroma postavitvi drogov in napeljavi
žice PTT delavcem iz Celja je pomag^a tudi občinska
enota zvez občine Žalec in krajani. Tako so morali
postaviti 48 drogov in napeljati žico. Zadnji dan dela
jim je nagajalo slabo vreme, vendar so dela dokončali.
T. TAVČAR
•	konjiški komunisti: 59 novih
članov
Na razširjeni slavnostni seji občinskega komiteja
ZKS Slovenske Konjice so 26. novembra sprejeli v
vrste Zveze komunistov 59 novih in ponovno sprejetih
članov. Med njimi je bila večina - 37 mlajših od 27 let,
po kvalifikaciji in stopnji strokovne izobrazbe je 21
delavcev brez, do visoke kvalifikacije, po številčnosti
pa slede delavci s srednješolsko izobrazbo, ki jih je 19.
Glede na dejavnosti, kjer novi člani delajo, pa jih je
največ iz gospodarstva - 37.
Slovesen sprejem so popestrili s kulturnim progra-
mom učenci osnovne šole Dušana Jereba, slavnostni
govornik pa je bil sekretar komiteja občinske konfe-
rence Maks Brečko. Očrtal je nastanek in razvoj Zveze
komunistov, vlogo in naloge komunistov in s tem tudi
novih članov, spregovoril pa je tudi o aktualnih vpra-
šanjih tega časa.
MBP
•	mik pod vodo
Pisali smo že, da bo v kratkem otvoritev nove proiz-
vodne dvorane MIK Prebold. Delavci te organizacije
združenega dela se dogodka že zelo veselijo, veselje pa
jim je skalilo predpraznično deževje. Izvajalec del In-
grad TOZD Gradbena operativa Žalec je namreč dela
opravil tako »strokovno«, da je naenkrat bila vsa proiz-
vodna dvorana pod vodo. Luknje so ob kupolah na
strehi, voda zamaka pri vseh okenskih policah, spu-
ščajo vse obrobe na celem aneksu, pa tudi vrata pri
energetskem prostoru ne tesnijo dobro. V Miku pra-
vijo, da zaradi teh napak še ne vedo, kdaj bo možna
preselitev v novo proizvodno dvorano, prav tpko pa
tudi ne vedo, kolikšna bo škoda zaradi zamude.
JANEZ VEDENIK
•	ceuska szdl o delu in nalogah
O tem, katere so bile bistvene smeri sedanjega dela
občinske konference SZDL in njenih organov ter o
nalogah te frontne organizacije v prihodnjem letu
bodo razpravljali delegati na programski konferenci
občinske organizacije SZDL Celje, ki bo v sredo, 10.
decembra. Na seji bodo obravnavali tudi skupni pro-
gram dejavnosti družbenopolitičnih or^janizacij celj-
ske občine v prihodnjem obdobju.
O RAZVOJU KMETIJSTVA V ŠMARSKI OBČINI
^xprava je močno odjeknila med delavci in občani
Gotovo je ni občine na
^^ijskem območju, ki bi po-
dobno kot šmarska, organi-
^'"ala tako široko, odprto in
^^mokratično razpravo o bo-
dočem razvoju kmetijstva
j®!" možnostih za učinkovi-
■fJSo proizvodnjo hrane. Ra-
^mljivo je, da je ta razprava
^kšnem obsegu odjeknila
delavci in občani Šmar-
ja® občine, razumljivo iz več
l^^ogov. Proizvodnja hrane,
j^osnovne življenjske po-
l^bščine, je namreč interes
J^o. široke družbene skup-
kot slehernega posa-
®2nika. Smarskega občana
J. ^.posebej, saj je kmetij-
Vort preko njega proiz-
^^'^ja hrane ena najpo-
membnejših gospodarskih
^f^^og te občine, s katero se
^na preko 30 odstotkov
f^bivalstva. V prid široki
^"^Pravi priča tudi dejstvo,
"TTa šmarska občina veli-
jo Primerjalne prednosti in
^ neizkoriščene naravne
^sti glede bodočega ra-
ij^ia Krneti j stva, te prednosti
ia„'Možnosti pa je potrebno
^.^no opredeliti. In nenazad-
' v zadnjih letih so se na
področju kmetijstva nakopi-
čili problemi, ki terjajo hitro
in učinkovito razreševanje,
če hoče postati šmarska ob-
čina še pomembnejši proiz-
vajalec hrane in kmetijskih
proizvodov v Sloveniji. Raz-
prava o celovitih načrtih in
možnostih bodočega razvoja
kmetijstva je bila zato nujna,
ker pa je bila dobro organizi-
rana in vodena, je tudi moč-
no odjeknila med šmarskimi
delavci in občani.
Zaključek druge faze raz-
prav o bodočem razvoju
kmetijstva v občini - če prvo
fazo štejemo kot pripravo
razprave, drugo kot čas raz-
prave same in oblikovanje
stališč ter tretjo kot potrdi-
tev sprejetih stališč v obliki
srednjeročnih planskih do-
kumentov - je pomenila seja
občinske konference Zveze
komunistov v Šmarju pri
Jelšah. Razprava na seji je
bila odsev javne obravnave
stališč o nadaljnjem razvoju
kmetijstva v občini, izzvene-
la pa je tudi kot kritično
ovrednotenje osrednjega no-
silca razvoja kmetijstva v
šmarski občini - Kmetijske-
ga kombinata. Pravzaprav
ga ni bilo delegata, pa najsi
je prišel iz delovne organiza-
cije, krajevne skupnosti edi iz
katere od upravnih služb, da
ne bi posredoval mnenje de-
legatske baze o nekaterih od-
prtih vprašanjih odnosov,
gospodarjenja, investiranja
ali proizvodnje, ki zadevajo
družbeni sektor kmetijstva
oziroma Kmetijski kombinat
neposredno. Seveda so dele-
gati soglašali, da je kombinat
v zadnjih letih opravil po-
membno delo pri organizira-
nju privatnega in družbene-
ga sektorja kmetijstva, da je
v svojih vtetah združil po-
memben krog strokovnja-
kov, ki jim ne gre oporekati
opravljenega dela in da je s
tem ustvaril pogoje za boljšo
in večjo proizvodnjo hrane v
prihodnjih letih. Kljub temu
pa se odražajo v delu kombi-
nata še nekatere slabosti, ki
ljudi motijo in nemalokrat
rušijo zaupanje kmetov v to
kmetijsko organizacijo. Očit-
ki občanov letijo predvsem
na dejstvo, da je kombinat v
zadnjih letih preveč razvijal
trgovinsko dejavnost ter s
tem slabil sile za ustvarjanje
močne in nosilne kmetijske
organizacije v občini. Pre-
rr-iajhni so bili zato proiz-
vodni učinki družbenega
.%i''ktorja kmetijstva, so meni-
li delegati na zasedanju kon-
ference, zato tudi kombinat
ni postal vzor dobrega kme-
tijskega proizvajalca. Skrat-
ka, pomislekov glede učin-
kovitosti dela Kmetijskega
kombinata je bilo s strani de-
legatov na konferenci ZK ve-
liko, zato jih brez konkretne-
ga predloga o tem, kako jih
čimprej odpraviti, ne bo mo-
goče odložiti.
Kljub taki razpravi pa so
člani konference v celoti
podprli stališča strokovno
političnega aktiva občine o
nadaljnjem razvoju kmetij-
stva. Ta stališča bodo sedaj
še konkretizirali in obogatili
s predlogi, ki jih je izobliko-
vala javna razprava, nato pa
bodo tako izpopolnjeno gra-
divo dali v obravnavo dele-
gatom občinske skupščine
in družbenopolitičnih orga-
nizacij. Seveda pa bodo ta
stališča, ki so doživela najšir-
šo podporo delovnih ljudi in
občanov šmarske občine,
postala sestavni del tako ob-
činskega srednjeročnega
plana, kot tudi planov te-
meljnih in drugih organiza-
cij, ki so kakorkoli povezane
s kmetijstvom in uresničeva-
njem kmetijske politike.
DAMJANA STAMEJCIC
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 48 - 4. december 1 98q
NOMINALNOST ŠE NI REALNOST
UUDEM BO TREBA DOPOVEDATI
Člani občinske l€onference ZKS Žalec so podprli prizadevanja za izvoz
Na seji občinske konfe-
rence Zveze komunistov v
Žalcu so največ časa name-
nili oceni politike ekonom-
ske stabilizacije. Seveda je
ta ocena temeljila pred-
vsem na letošnjih devetme-
sečnih rezultatih, ki jih je
doseglo žalsko gospodar-
stvo. Komunisti niso zapi-
rali oči pred nekaterimi re-
snicami, ki niso najbolj pri-
jetne. Te pa so prevelike že-
lje, ki nimajo nikakršnih
zvez z realnimi možnostmi,
grožnje, izsiljevanja, slabi
programi samoupravnih in-
teresnih skupnosti, neak-
tivnost Socialistične zveze
itd.
KAKO REALNI SO
REZULTATI?
To vprašanje je, potem ko
so podali poročilo o letošnjih
devetih mesecih, zastavil Vi-
li jem Petek. V devetih mese-
cih so namreč v občini dose-
gli 35 odstotkov večji druž-
beni proizvod, 36 odstotkov
večji dohodek in prav toliko
večji čisti dohodek, dono-
snost se je povečala za 26 od-
stotkov, sredstva za repro-
dukcijo za 50 in produktiv-
nost za 34 odstotkov. Vse to
seveda velja primerjalno z
enakim lanskim obdobjem.
Vilijem Petek je menil, da ti
rezultati niso odraz vložene-
ga dela. So bolj odraz pove-
čevanja cen, inflacije in še
česa. Tudi večjega števila za-
poslenih, pa čeprav je bilo
komaj odstotek več zaposle-
nih kot ob koncu lanskih de-
vetih mesecev. Težko je zato
oceniti, v kolikšni meri so v
občini realno bolje gospoda-
rili. Vilijem Petek je menil
tudi to, da na dohodek zelo
slabo vpliva neurejen cenov-
ni sistem, ki kroji stroške, ti
pa neposredno vplivajo na
dohodek. To pomeni, da smo
dohodek kot kategorijo ra-
zvrednotili, s tem pa tudi na-
grajevanje po delu.
VEČ NA
KONVERTIBILNO
PODROČJE
Seveda še zdaleč ne gre
prezreti uspehov, ki jih je do-
seglo žalsko gospodarstvo.
Dobri so bili rezultati na po-
dročju razporejanja dohodka
in ekonomskih odnosov s tu-
jino. Andrej Šepec je pove-
dal, da v občini pokrivajo
uvoz z izvozom s stopnjo 147.
Prezreti pa ne gre dejstva, da
je komaj 60 odstotkov izvoza
konvertibilnega. Prav zato
bo treba še več storiti za po-
večanje izvoza na to področ-
je. Do konca leta sicer ne bo
bistvenih sprememb, morajo
pa biti zato prihodnje leto.
Kajti nevzdržna je situacija.
da primanjkuje deviznih
pravic vsem, razen Hmeza-
du. To vodi potem v nakup
deviz, ki so tudi do 50 odstot-
kov dražje, in še dlje - v po-
večevanje materialnih stro-
škov, ki bremenijo poslova-
nje.
ŽALSKE
INVESTICIJSKE
SLABOSTI
Jože Cerovšek, načelnik
oddelka za gospodarstvo je
povedal, da je v občini tre-
nutno v teku 22 gospodar-
skih ter devet negospodar-
skih naložb v skupni vredno-
sti 660 milijonov dinarjev,
kar predstavlja 20,1% druž-
benega proizvoda. Gospo-
darstvo je pri teh naložbah
udeleženo s 57,5 odstotka
lastnimi sredstvi, negospo-
darstvo pa s sedemdesetimi.
Odnos gospodarskih in ne-
gospodarskih naložb je torej
dober, slabo pa je to, ker so
lastna sredstva, zlasti v go-
spodarstvu, prenizka, da je
udeležba bank visoka, da je
premalo sovlaganj in ne na-
zadnje - velika je razdroblje-
nost naložb, saj na eno odpa-
de le dvajset milijonov di-
narjev. Naložbe pa so še ve-
dno slabost večine. Gospo-
darstvo pričakuje v nasled-
njem obdobju kar 60 odstot-
kov sredstev zanje od bank.
To pomeni, da še niso vsi do-
jeli, da bo odslej pač treba
delati toliko, kolikor bomo
ustvarjali. Skupaj načrtujejo
naložbe v vrednosti 2 milijar-
di dinarje\'. Nobenega dvo-
ma ni, da so to le nerealne
želje, kajti že, če bodo ure-
sničili za 800 milijonov di-
narjev naložb, bo to uspeh.
IZSlUEVANJA,
GROŽNJE, ODSTOPI...
Sekretar OK ZKS Žalec
Franc Jelen je povedal, da so
stabilizacijo bolj dojeli v
združenem delu kot na pri-
mer v nekaterih krajevnih
skupnostih, kjer se obnašajo
kot da stabilizacije ni, kjer se
ne bi radi ničemur odpove-
dali. Pojavlja se izsiljevanje z
grožnjami in obljubami o od-
stopanju. Da bi ljudi v kra-
jevnih skupnostih seznanili
z bistvom stabilizacije, bi
morala Socialistična zveza
izpeljati zbore v uličnih in
vojaških svetih. Za to je že
dalj časa zadolžena, vendar
še ni ničesar storila. Kljub
temu, da so slabo odjeknili
tudi programi samouprav-
nih interesnih skupnosti, ki
so zares »pravljični«, saj iz-
gleda, da v pripravi teh pro-
gramov sploh niso razmišlja-
li, kaj so sposobni uresničiti.
Primer: v SRS načrtujejo v
naslednjem obdobju 10%
povečanje števila celodnev-
nih osnovnih šol, v predlogu
programa izobraževalne
skupnosti Žalec pa načrtuje-
jo kar 40 odstotno poveča-
nje, pa čeprav po drugi stra-
ni ugotavljajo, da je celo-
dnevna osnovna šola kar 60
odstotkov dražja.
ALI KRATIJO
DELAVCEM PRAVICE?
Tako nekako se je vprašal
družbeni pravobranilec sa-
moupravljanja Veno Satler
ter potem posredoval podat-
ke, da polovici delavcem v
občini ni bila dana možnost
za odločanje o razporejanju
dohodka. Od 100 TOZD in
DSSS v občini jih kar 40 ni
izpeljalo postopka sprejema-
nja periodičnih obračunov
zakonito. Ob ugotavljanju
dobrih gospodarskih rezul-
tatov ne bi nikakor smeli za-
nemarjati plat samouprav-
nega odločanja delavcev.
JANEZ VEDENIK
Z ZAKONOM
PROTI
RAZSIPNIŠTVU
Na vojvodinskih poljih letno
ostaja 400 tisoč ton koristnega
odpada, ki so ga v glavnem seži-
gali ali pustili, da propada. To
je bil povod za sprejem novega
zakona. Računajo, da je doslej
bilo od industrijskih odpadkov
in sekundarnih surovin na nji-
vah zbranih samo tretjina. Pre-
delovali pa so še mnogo manj,
čeprav so hkrati te surovine tu-
di uvažali in zato potrošili več
kot 38 mio din.
Zakon spodbuja KS k zbira-
nju odpadnih surovin in jim
omogoča ustanavljanje delov-
nih organizacij za zbiranje, pri-
pravo in prodajo odpadkov. Tu-
di občani bodo lahko odprli
obrt za zbiranje odpadkov, lah-
ko pa jim bo to tudi dopolnila
obrt.
Zakon predvideva za požiga-
nje strnišč kazen od 1000 do 5000
din, za odmetavanje in puščanje
odpadkov 3000 din, 2000 din pa
za tiste, ki v okviru svojih te-
hnoloških in ekonomskih mož-
nosti ne bodo spodbujali izvaja-
nja tega zakona.
(7 D)
FRANCI
JEŽOVNIK
Ničkolikokrat se zgodi,
da me pokliče po telefo-
nu, sporoči to in ono vest,
vpraša, če jo bomo v No-
vem tedniku zagotovo
objavili, včasih pa pove
tudi kakšno na naš račun.
No, v šali seveda, na pol
pa tudi zares. Najbolj je-
zen je, če kakšno vest »za-
ložimo« in se ne pojavi v
časniku. Ko sem bil v Gri-
žah, je na dan pritresel
debelo mapo, v njej pa so
bili izrezki iz vseh časopi-
sov, kjer je bilo kaj objav-
ljenega o Grižah. Priznati
je treba, da se o Grižah
precej piše. PravpoFran-
cijevi zaslugi, ki nikakor
ne more mirovati. Še tako
drobna stvar se mu zdi
pomembna za objavo.
Prav ima. Toliko, na po-
gled drobnih dogodkov
je, ki pa vendarle pričajo
o pestrem življenju v Gri-
žah. Sodelavci kot je
Franci, so dragoceni. Dra-
goceni tako uredništvom
kot tudi kraju, saj imajo
Griže že prav malo kroni-
ko za nekaj let nazaj. Čez
leta bo ta kronika še kako
pomembna. Pričala bo o
nekem času, življenju...
Franci je nemiren duh.
Napake ga jezijo. Svojih
misli ne skriva. Kot pred-
sednik zbora krajevnih
skupnosti Skupščine ob-
čine Žalec in kot član Sa-
vinjskega meddruštvene-
ga odbora planinskih
društev je tu in tam že sli-
šal očitke, da je siten. Pa
ni edini te vrste človek.
Kdo pa še ni bil siten, če
je komu stopil na prste?
Ljudje v Grižah ga po-
trebujejo, ker je vsepov-
sod zraven, kot temu pra-
vijo, delegati se obračajo
k njemu po nasvete in mu
zaupajo, pa tudi planinci
ga vsepovsod kličejo na
pomoč. No ja, tudi mi v
uredništvu ga potrebuje-
mo in bržčas še kdo.
Sicer pa Franci. Še bo-
mo prišli na SDK v Žalec,
da nam boš povedal kakš-
no pikro na račun storje-
nih napak ali pa, da boš
povedal kaj lepega o žal-
ski občini. Ali pa - na svi-
denje kje na planinskih
poteh. Morda na Homu,
ki je tvoja ljubezen...
JANEZ VEDENIK
GOLTE PRED PONOVNO OŽIVITVIJO
VELIKO NEDOREČENEGA
Hotel na Golteh naj bi odprli do 20. decembra
Vabila na ponovno otvo-
ritev Rekreacijsko športne-
ga centra na Golteh nad Mo-
zirjem smo bili izredno ve-
seli. Ne nazadnje veseli tudi
zato, ker smo končno po
daljšem času (vsaj tako tre-
nutno kaže) na pragu prave
zime, ki bo poleg ostalih
zimskih radosti omogočila
tudi najatraktivnejšo, to je
smučanje. V zadnjih dveh
letih z Goltmi zaradi znanih
in neznanih težav ni bilo nič
ali skoraj nič, če upošteva-
mo tistih nekaj najbolj
vztrajnih smučarjev, ki so
tudi v zadnji zimi kljub
pokvarjeni žičnici dali smu-
či na ramo in odšli na smu-
čišča na Golte. To pa je bilo
tudi vse, saj drugega, kar
sodi zraven (gostinski ob-
jekt, žičnice, smučarski ser-
vis itd.) ni bilo.
Bil je prejšnji četrtek, ko
smo se najprej zbrali pri
spodnji postaji gondolske
žičnice v Zekovcu. Na vabilu
za ponovno otvoritev (podpi-
sala ga je velenjska Rdeča
dvorana, ki zdaj upravlja z
Goltmi) so bili napisani trije
objekti:
•	otvoritev nove gondole,
•	otvoritev nove ceste in
•	otvoritev gostinsko-h6-
telskih objektov.
Že pri spodnji postaji v Že-
kovcu so se začeli prvi zaple-
ti, češ, da so s ponovno otvo-
ritvijo preveč pohiteli, saj še
zdaleč ni vse nared, da bi
lahko zadovoljilo smučarje
in turiste. V hotelu da so še
pleskarji, monterji in drugi
obrtni delavci, omenjali so
še številne napake in po-
manjkljivosti, ki jih je treba
odpraviti in da jih tudi bodo.
Kljub pesimističnemu uvo-
du smo stopili v novo gondo-
lo in se zapeljali proti vrhu.
Pod nami so ostajali vrhovi
košatih smrek, katere bogate
zelene iglice so lepšale vse
močneje padajoče snežinke.
Bilo je kot v pravljici, žal pa
ne dolgo...
Na Golteh smo takoj ugo-
tovili, da ne gre za nobeno
»ta pravo« ponovno otvori-
tev treh napisanih objektov,
ampak bolj za delovni sesta-
nek, ki se je kasneje (naj mi
bo oproščeno, če se motim!)
spremenil v slabo improvizi-
rano tiskovno konferenco, ki
pa novinarjem ni dala vsega
tistega, kar so želeli in priča-
kovali.
Veliko je bilo govora o te-
žavah pri obnavljanju in po-
novnem oživljanju Golt. Ve-
liko je bilo dokazovanja o
tem, kaj vse so v teh dveh
letih naredili, da bi Golte
usposobili. Razlagalci so si
pri tem pomagali tudi s pri-
merjavo drugih podobnih .
slovenskih zimsko športnih
centrov, kjer pa niso bili ve-
dno najbolj prepričljivi. Vse
preveč so »zahajali« na tuja
smučišča, premalo tolmačili
svoja.
Po načelnem uvodu, kjer
je bila izpostavljena velika
skrb Medobčinskega sveta
osmih občin celjskega ob-
močja po ponovni oživitvi
Golt ter omenjenih več de-
lovnih organizacij iz Velenja
(Gorenje, Rudnik, ESO in
drugi), so prisotni novinarji
postavili več konkretnih
vprašanj in nanje dobili sa-
mo delne konkretne odgo-
vore.
Kakšno je resnično stanje
na Golteh?
V primeru, da bo zapadlo
najmanj 50 centimetrov sne-
ga, bo takoj možna smuka.
Vse žičnice so pripravljene
za obratovanje, žal pa še ni-
majo zadnjega pregleda, ki
ga baje strokovnjaki iz Ljub-
ljane lahko opravijo samo ob
polni obremenitvi. Uprav-
Ijalci Golt zagotavljajo, da s
tem ne bo težav. Govorili so
tudi o novi žičnici, za katero
pa še niso zabetonirali ste-
brov in jih verjetno glede na
sedanje vremenske pogoje
letos tudi ne bodo. Pa so si
toliko obetali prav od te žič-
nice, ki bi razbremenila se-
dežnico, ki vodi iz hotela na
Medvedjak... Gondola bo
ob sobotah in nedeljah vozi-
la vsako uro, po potrebi še
pogosteje, čez teden pa vsaki
dve uri. Dnevna karta za ko-
nec tedna je 200 din za odra-
sle in 180 za otroke do pet-
najstega leta. Med tednom je
nekaj ceneje. Povratna karta
za gondolo je 50 din. Imajo
še nekaj drugih cen, ki pa so
jih pripovedovali kar »iz gla-
ve« in bi jih bilo nevarno na-
pisati, ker bi lahko prišlo do
pomot.
Na Golte je torej možno
priti z gondolo ali avtom po
novi cesti. Vozili bodo tudi
posebni avtobusi. O tem pa
več kdaj kasneje.
Največji problem pa je '
hotelom, ki še ni pripravljen
sprejeti gostov. Po besedah
odgovornih se bi naj to zgo-
dilo najkasneje do 20. de-
cembra letos, v kolikor ne bo
prišlo še do kakšnih težav
Odprta pa je Mozirska
kjer je možno kaj pojesti in
toplega popiti.
Po dveh urah pogovora v
osrednji dvorani hotela n^
Golteh in pogledovanji
skozi okna na pobeljena p«"'
jetna smučišča, smo se '
gondolo spustili v dolin"
Novi upravljalci Golt ^
opravili veliko in pomemi^
no delo na poti ponovneg'
oživljanja tega zanimive?^
smučarskega centra na i^j
šem območju. Žal pa so P'
mnogih delih ostali nedp"^
čeni. Verjetno se ne motiJ^
preveč, če zapišemo, ^
imamo občutek, da med
tom, ko je za to bil čas, •
niso potekala tako, kot
bilo treba. Ponovna otvor
tev, ki to ni bila, je sain^
opozorila na še mnoga pe'
ki jih bo treba opraviti-
ma je pred vrati in kU
številnim smučarjem
mo občutek, da je tudi le*.],
nja sezona zaradi taksn
pomanjkljivosti že v ^ .j
Stanku. Veseli bi bili, ce
ugotovili našo zmoto.
TONE VKA^^
-- ^
Pravno dejanje imenuje poročilo verskega časnika
»Družina« sejo mariborskega stolnega kapitlja, ki jg
sredi novembra uradno sprejel oktobrski odlok o ime-
novanju dr. Franceta Krambergerja za novega škofa
mariborske škofije. Novi škof, ki bo posvečen 21.
cembra, je tako prevzel škofijo v kanonično posest.
Dr Franc Kramberger, dosedanji ravnatelj maribor,
skega Slomškovega dijaškega semenišča, je bil rojen v
Sentlenartu v Slovenskih goricah leta 1936. Doktor
teologije je postal leta 1973, ko je branil tezo svojih
izsledkov dolgoletnega raziskovanja življenja škofa
Antona Martina Slomška.
MENJAVA
NA ŠTAJERSKEM
ŠKOFIJSKEM
SEDEŽU
Prihod novega, po letih enega najmlajših slovenskih
škofov, pomeni hkrati tudi odhod dr. Vekoslava Gr-
miča, ki je kot pomožni škof vodil ta visoko cerkveni
urad od leta 1962, torej polnih 18 let.
Verski časnik »Družina« v isti šte\dlki, ki poroča o
menjavi na škofovskem sedežu, posveča obsežen pri-
spevek o osebnosti dr. Vekoslava Grmiča, v katerem je
zapisano, da je »prenehalo neko obdobje v zgodovini
mariborske škofije, pa tudi v zgodovini slovenske
cerkve«. Kot novi škof je tudi pomožni škof znan po
svoji teološki pisateljski tvornosti. Pisec prispevka
Jože Rajhman podčrtuje doma in v svetu dobro znane
vrline dr. Grmiča kot uresničevalca koncilskih načel,
kot pobudnika dialoga med katoliško versko skup-
nostjo in samoupravno socialistično družbo, ki je po-
peljal Cerkev iz »geta« životarjenja, ki je resnično poz-
nal tudi marksizem, proučujoč njegove vrednote kot
podlago za tvorno sožitje verujočih in neverujočih.
Vzdržujemo se ocene o nagibih za to pomembno
spremembo, ki je odjeknila doma in po svetu. Verja-
memo, da obdobje, ki ga označuje osebnost dr. Veko-
slava Grmiča ne bo le zgodovinska kategorija, marveč
da bodo dragocenosti tega obdobja ostale žive tudi
vnaprej, v korist dobrega sožitja med verujočimi in
neverujočimi v naši družbi, ki jih združujeta velika
privrženost humanizmu in patriotizem.
j^t^S - 4. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
^^PA OREŠNIK
POZORNOST METODAM DELA
^ vrstah ZK je premalo kmetov
j{ako se je v žalski občini odrazila
ova organiziranost Zveze komuni-
?(oV? Kakšne uspehe so v tem času
Lgegli in slednjič, kakšne težave se
i pojavljajo. To so bila vprašanja, ki
jih zastavili predsednici občin-
ug konference Zveze komunistov
Žalec Veri Grešnik.
V.Grešnik: »Nova organiziranost je
prav gotovo prinesla vrsto prednosti.
L to, da smo zmanjšali število članov
občinske konference, se nam pozitiv-
no pozna. Sicer pa moram reči, da je v
(jljčini Žalec okrog 1700 članov Zveze
komunistov, ki so organizirani v 89
ggiiovnih organizacijah. Bistveni pre-
na boljše pa smo prav gotovo do-
jggli z novimi metodami dela. Po-
membna novost je oblikovanje delov-
nih skupin, sestavljenih iz članov kon-
ference. Člani teh delovnih skupin so-
delujejo v pripravi gradiv za seje kon-
ferenc.«
\T: Lahko poveste konkreten pri-
nier. Kako izgleda priprava teh gra-
div po delovnih skupinah? Vzemiva
y primer zadnjo sejo občinske konfe-
rence.
V.Grešnik: »Dvajset dni pred sejo
jO bili vsi člani informirani o predvide-
ni vsebini seje konference. Delovne
skupine so tako posebej pripravile
gradiva za posamezne teme, o katerih
smo govorili. Tako so pripravile poro-
čilo o uresničevanju politike ekonom-
ske stabilizacije. Razumljivo je, da
smo ob tem upoštevali mnenja vseh
osnovnih organizacij ZKS. Prvo skup-
no oblikovano oceno vseh delovnih
skupin smo obravnavali na seji komi-
teja, kjer smo zavzeli tudi stališča o
posameznih vprašanjih. Pristop je bil
zares celovit, saj smo vzporedno ugo-
tavljali poslovanje gospodarstva v de-
vetih mesecih, gibanje izvoza in uvoza,
ugotavljanje sredstev za naložbe, reali-
zacijo finančnih načrtov SIS družbe-
nih in gospodarskih dejavnosti in dru-
go. Ena delovna skupina na primer je
posebej pripravila primerjavo obreme-
nitve gospodarstva za obdobje sep-
tember 79-september 1980. Stališča, ki
smo jih sprejeli so torej v bistvu prišla
iz osnovnih organizacij.«
NT: Kako so člani občinske konfe-
rence povezani z osnovnimi organiza-
cijami?
V. Grešnik: »Povezava je dobra, če-
prav z njo še ne moremo biti povsem
zadovoljni. Dostikrat se dogaja, da čla-
ni konference zastopajo predvsem
svoja mnenja. Tu bo treba še marsikaj
storiti.«
NT: Kako je z novim članstvom
ZK?
V. Grešnik: »Število nenehno nara-
šča. To je navsezadnje tudi odraz spo-
štovanja Zveze komunistov. Mislim
pa, da bomo morali v vrste ZK sprejeti
več kmetov, še več neposrednih proiz-
vajalcev, mladih in prosvetnih delav-
cev.«
NT: Dosti pozornosti namenjate tu-
di idejnopolitičnemu usposabljanju.
V. Grešnik: »Res je! Pomembnosti
tega se zelo zavedamo. Prav pred dne-
vi se je zaključila občinska politična
šola, ki so jo obiskovali predvsem
mlajši komunisti. Prav gotovo so v
mesecu dni postali bogatejši za več
izkušertj. Naši komunisti obiskujejo
tudi politične šole v Velenju in Celju.
Sicer pa naj povem še to, da bo treba
pri tovrstnem izobraževanju še več po-
zornosti namenjati povezavi teorije s
prakso.«
JANEZ VEDENIK
sreda, 26. novembra
Podatki s potresnega območja v Italiji so vse bolj
grozljivi. Potres je zajel področje s 26 tisoč kvadrat-
nimi kilometri površine, na katerem živi okoli 6
milijonov ljudi. Kaže, da bo žrtev preko tri tisoč,
medtem ko je brez strehe nad glavo ostalo okoli 200
tisoč ljudi. Pomoč prihaja prepočasi, zato se vrste kri-
tike na račun odgovornih... 169,5 milijard dinarjev
naj bi znašal letošnji proračun federacije, osnutek
katerega so sprejeli delegati zborov zvezne skup-
ščine SFRJ. Na predlog je bilo precej pripomb, ki so
izzvenele v misli, da je treba proračun uokviriti v
realne možnosti gospodarstva in da bo treba v pred-
logu, ki naj bi ga sprejeli decembra, to pripombo upo-
števati .. Gdbor za nagrado AVNGJ je letos dodelil 16
teh nagrad. Med nagrajenci iz SR Slovenije sta dr. Me-
tod Mikuž in SOZD Iskra... Na sojenju v Pekingu so
zaslišali Maovo vdovo Jiang Quing, ki je na vprašanja
sodišča odgovarjala z »ne vem«. Sojenje se nadaljuje.
četrtek, 27. novembra
Gb dnevu solidarnosti z bojem palestinskega ljud-
stva je Cvijetin Mijatovič poslal komiteju GZN po-
slanico, v kateri izraža vsestransko podporo narodov
in narodnosti SFRJ pravičnemu boju palestinskega
ljudstva... Ipk in Iran sta pripravljena sprejeti po-
moč GZN pri reševanju spora. To je sporočil posebni
odposlanec ZN Olaf Palme po svojem obisku v obeh
sprtih deželah. Medtem pa se vojna nadaljuje... Po
vsej domovini se vrstijo slovesnosti ob Dnevu repu-
blike.Minevajo v delovnem vzdušju in z otvoritvami
pomembnih gospodarskih in drugih objektov... Istra-
benz, Petrol in Transport iz II. Bistrice naj bi obliko-
vali nov SGZD, ki bo združil slovenska proizvajalca
naftnih derivatov in največje transportno organizacijo
za nafto v SRS...
petek, 28. novembra
Vrstijo se proslave in slovesnosti ob Dnevu repu-
blike, ki ga letos po 37 letih prvič praznujemo brez
Tita. Ob tem je nešteto spominov v prazničnih dneh
romalo v Hišo cvetja, k našemu Titu. Na vrsti slovesno-
sti so namenu predali pomembne gospodarske in
družbene objekte. Veselin Djuranovič je v Zavodih
Crvena zastava pognal montažno linijo za nov do-
mači avto Jugo 45. V Ljubljani je Franc Leskošek-
Luka odprl novo tovarno predelovalne opreme v Li-
tostroju, kjer je bil svečani govornik Stane Dolanc. V
govoru je opozoril na dosežke tridesetih let v samo-
upravni socialistični družbi, ki je tako dokazala svojo
moč in ustvarjalno sposobnost. Moč družbe in ZK, je
poudaril Dolanc, pa je v tem, da smo pri uresničevanju
ciljev vedno odkrito govorili o uspehih in neuspehih,
problemih in težavah. Franc Šetinc pa je v Trbovljah
odprl delavski dom, ki so ga poimenovali po
Edvardu Kardelju...
sobota, 29. in nedelja 30. novembra
Zimske težave z vremenom so mnogim pokvarile
praznike, ki smo jih letos (pa ne le zaradi vremena)
zvečine preživeli doma... Novo grožnjo za mir na
Bližnjem vzhodu povzroča sirsko-jordanski spor. Po-
ročajo, da deželi že kopičita čete in orožje na mejah...
Dan republike so nadvse slovesno proslavili tudi
številni jugoslovanski delavci na tujem, ki so pripra-
vili proslave v svojih klubih in društvih... V Luk-
semburgu se nadaljuje srečanje predstavnikov dr-
žava in vlad EGS, ki ob gospodarskih zadevah v
ospredje postavlja vprašanje nadaljevanja bližnje-
vzhodne pobude. Ta je z ozirom na spremembe v
ameriški administraciji (izvolitev Reagana) pred no-
vimi čermi...
ponedeljek, 1. decembra
Urugvajski volilci so na referendumu zavrnili
osnutek nove ustave, ki naj bi legalizirala sedanji
vojaški režim in predlog »nadzorovane demokra-
cije«, ki bi še dodatno omejila že tako ski omno odmer-
jene pravice... V Vojvodini so končali setev in v
družbenem sektorju zasejali pšenico na 22.000 hekta-
rih več kot so predvidevali, skupno pa naj bi s pše-
nico posejali 330.000 hektarov. Težave napoveduje
manjša setev industrijskih rastlin, kar se bo še posebej
poznalo pri proizvodnji olja in sladkorja... Na Polj-
skem se je pričel plenum CK poljske združene delav-
ske partije. V ospredju zanimanja bo težaven gospo-
darski položaj in pa vnovično stabiliziranje politič-
nega življenja in dela na socialističnih temeljih. Priča-
kujejo nove zamenjave v partijskih vodstvih in oceno
vzrokov zadnjih delavskih nemirov, ki so se prejšnji
teden odrazili v grožnjah s stavkami in sabotažah...
torek, 2. decembra
Cvijetin Mijatovič je sprejel delegacijo vlade
Irana, ki mu je razložila stališče Irana do ob.Tože-
nega spopada z Irakom. Mijatovič je ponovil znana
jugoslovanska stališča o takojšnji ustavitvi vseh spo-
padov in začetku pogovorov o mirni rešitvi spora...
Zmanjšati je treba režijo in bolje nagrajevati proiz-
vodno delo. To je osnovno stališče z današnje seje
predsedstva CK ZKS... Položaj na Poljskem je še
naprej težaven. To so potrdili tudi na plenn.mu CK
Poljske združene delavske partije, ko so se odločno
zavzeli za politiko, sprejeto na 6. plenumu in za boj
proti vsem konzervativnemu in dogmatskemu delu
partije. Potrebne bodo temeljite družbene in gospo-
darske reforme, so menili...
__
OBMOČJE
SOZD MERX 2E IMA SVOJ DS
V13 delovnih organizacijah 4.700 članov
Naša moč je v delu!« To je
bilo geslo, ki je spremljalo ne
samo prvo sejo članov delav-
skega sveta SOZD Merx, v
sredo, 26. novembra v mote-
lu Merx v Šentjurju, marveč,
ki bo vodilo pri uveljavljanju
Mve sestavljene organizaci-
je sploh.
Prvo zasedanje delavskega
sveta SOZD Merx je najprej
pozdravil predsednik me-
dobčinskega sveta občin
celjskega območja, sicer pa
predsednik občinske skup-
ščine Laško, Jože Rajh, ki je
opozoril na naloge, ki čakajo
novi SOZD na preskrboval-
wrn področju in tudi na nuj-
nost čvrstega povezovanja in
sodelovanja, še posebej na
celjskem območju, kjer dela-
dve sestavljeni organizaci-
Sodelovanje med Hmeza-
dom in Merxom mora biti ta-
je poudaril Jože Rajh, da
imel tretji, to pa je potroš-
samo dobiček, ne pa
škodo!
Prvi delavski svet SOZD
ima 36 članov. Na
.!>redlog sindikalne organiza-
cije znotraj sestavljene orga-
nizacije so za prvega predse-
^fiika tega samoupravnega
"fgana izvolili Alojza Recka
•^t^etijski kombinat Sent-
in za njegovega namest-
nika Ludvika Bevca (Bla-
govnica Merx, Šentjur).
Na predlog medobčinske-
ga sveta SZDL za celjsko re-
gijo - posredoval ga je pred-
sednik Jože Veber - so za
vršilca dolžnosti predsedni-
ka kolegijskega poslovodne-
ga organa imenovali Franca
Bana, za vršilca dolžnosti
člana tega organa Vitomirja
Dolinška ter za vršilca dolž-
nosti direktorja delovne
skupnosti skupnih služb Jo-
žeta Gračnerja.
Tako je nova sestavljena
organizacija združenega dela
dobila svoj prvi samouprav-
ni organ in vršilce dolžnosti
za najodgov^ornejša delovna
mesta. Seveda so istočasno s
tem imenovali tudi komisijo
za razpis delovnih mest in
druge.
Fiziognomija SOZD Merx
je zdaj tu. Gre za" velikana na
področju agroživilstva, za se-
stavljeno organizacijo, ki
združuje trinajst delovnih
organizacij. Sicer pa delajo
enote sestavljene organizaci-
je v enaindvajsetih občinah.
»Nova sestavljena organi-
zacija ima razen tega 4700
članov in okoli 700 učencev
v gospodarstvu. Vse delovne
organizacije, ki so se odločile
za združevanje v SOZD
Merx bodo letos ustvarile
okoli 9 milijard dinarjev ce-
lotnega prihodka, 2,3 milijar-
de dohodka in namenile za
razširjeno reprodukcijo oko-
li 350 milijonov dinarjev,« je
na prvi seji delavskega sveta
med drugim dejal Franc Ban
potem, ko je razčlenil neka-
tere trenutne in prihodnje
naloge nove sestavljene or-
ganizacije združenega dela.
Da bo delo v novi sestav-
ljeni organizaciji teklo brez
zastojev že zdaj, so v okviru
delovne skupnosti skupnih
služb imenovali tudi začasne
vodje nekaterih delovnih po-
dročij. Tako za marketing
Franca Petauerja, za plan
Zareta Frančeškina, za ra-
zvoj in investicije Antona
T^etka, za avtomatsko obde-
lavo podatkov in informati-
vno Jožeta Petauerja ter za in-
terno banko Antona Iršiča.
Takoj po seji delavskega
sveta so pooblaščeni pred-
stavniki trinajstih delovnih
organizacij podpisali samou-
pravni sporazum o združeva-
nju v SOZD Merx.
M. BOZIC
Na prvi seji delavskega sveta SOZD Merx. Od leve: Franc
Ban, Elza Sagadin (predsednica volilne komisije), Alojz
Recko, Vitomir Dolinšek, Jože Gračner.
Obljubljam..,!
Pa je le prišel težko priča-
J^vani dan! Ž veliko Ijubez-
So se naši šolarji priprav-
nanj, da so praznične
Proslave v šolah izzvenele v
in nepozaben dogodek.
Rojstvo naše republike,
ojne grozote ter težke preiz-
Usnje na poti k današnji
^^'arnosti; vsa ta dejanja so
Šolskih dvoranah in telova-
v predprazničnih
zaživela v pesmih, be-
Vj- plesu. In, če smo se
1 Veselili tega našega naj-
L^^ga praznika, potem so
tiiiaši prvošolčki gotovo
^^ veselili najbolj,
if^ '^ zaradi pionirskih čepic
ki so jih prejeli, mar-
i^p^^aradi besed, ki so jih
Pio^ v svoji obljubi, kajti
[(.^^"'ska organizacija, v ka-
N	^^ pravkar stopili,
pionirje, kakršne
'^el rad tudi naš Tito.
M. A.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 48 - 4. december 1 98q
MEDOBČINSKI SVET ZK CELJE O GOSPODARJENJU
PREVEČ ADMINISTRACIJE
Premalo naložb v novo tehnologijo, prevč v zidove!
Tik pred Dnevom republi-
ke je medobčinski svet ZK
celjskega območja na raz-
širjeni seji politično ocenil
gospodarska gibanja v de-
vetih mesecih letošnjega le-
ta ter določil tudi nadaljnje
naloge komunistov pri ure-
sničevanju gospodarske
stabilizacije. Uvodno poro-
čilo je imel predsednik ko-
misije za družbenoekonom-
ske odnose in ekonomsko
politiko, Franjo Lubej.
Iz obširnega gradiva, ki sta
ga pripravili službi družbe-
nega knjigovodstva v Celju
in Velenju in iz razprave,
povzemamo nekatere izmed
značilnih ugotovitev.
Za letošnje leto je bila z
resolucijo predvidena poča-
snejša gospodarska rast, ra-
cionalnejše zaposlovanje,
povečanje produktivnosti
dela in ekonomičnosti poslo-
vanja, stopnja inflacije pa
naj ne bi bila bistveno večja
kot v preteklem letu. Pose-
ben poudarek je bil name-
njen izrazitemu povečanju
izvoza in istočasnem zmanj-
ševanju zunanjetrgovinske-
ga primanjkljaja.
Podatki za širše celjsko
območje kažejo, da so bili si-
cer v devetmesečnem ob-
dobju doseženi pomembni
uspehi - po mnenju direk-
torja SDK Celje Franca Kna-
felca, celo večji od pričako-
vanih, vendar smo se na ne-
katerih področjih slabše
odrezali, kot pa so poprečja
za republiko Slovenijo. Izra-
zito več smo porabili za ad-
ministracijo, torej za skupne
potrebe in za delovne skup-
nosti skupnih služb. V ta na-
men trošimo v celjski regiji
za dva in pol odstotka več
denarja kot v republiki. S
tem v zvezi je bilo v razpravi
nekaj vprašanj, ali gre morda
prav na širšem celjskem ob-
močju za kakšne posebnosti
in širokogrudnost pri troše-
nju denarja za administraci-
jo na vseh ravneh, od temelj-
nih organizacij združenega
dela do občin. Končno je
koncentracija administracije
značilna za republiko(!). O
teh vprašanjih bo treba poli-
tično ostro in dosledno še
razpravljati!
Res pa je tudi - to je ugoto-
vil najprej že uvodni refe-
rent, da točnih podatkov
prav za temeljno področje
zunanjetrgovinske menjave
ni bilo mogoče pripraviti, ni-
ti za razširjeno sejo medob--
činskega sveta ZK Celje.
Prav zato je bilo izrečenih
nekaj prikrih besed na račun
našega informacijskega si-
stema, v katerem se sicer gr-
madijo gore podatkov, teko-
če evidence pa ne znamo
vzpostaviti niti za najnujnej-
še kazalce gospodarske in
poslovne uspešnosti. Zelo
konkretno: nimamo regij-
skih podatkov, kako pokri-
vamo uvoz z izvozom!
Na širšem celjskem ob-
močju zaostajamo tudi pri
nagrajevanju po delu, za ka-
terega so mnogi razpravljalci
menili, da v njem še obstoje
velike rezerve, ki bi jih mora-
li sprostiti na račun marlji-
ve j ših, produktivnejših de-
lavcev in jih uspešneje na-
grajevati po delu. Istočasno
pa lenuhom uspešneje pri-
striči »dohodkovne peruti«.
Premalo je naložb v novo
tehnologijo na osnovi doma-
če pameti in znanja, saj pre-
več denarja porabimo za »zi-
dove«, skladišča in drugačne
objekte.
Letošpje razprave o perio-
dičnih obračunih poslovanja
so bile ponekod preveč po-
vršne in tudi politično neod-
govorne, za kar bodo, na pri-
mer, v žalski občini klicali na
odgovornost.
V	izvozu smo sicer dosegli
pomemben porast, čeprav
slabši kot ob polletju, in je
tudi v okviru slovenskih po-
prečij premajhen za znatnej-
ši delež v družbenem proiz-
vodu.
V	prihodnje bomo morali
izvoznikom v večji meri
omogočati boljšo oskrbo z
reprodukcijskim materia-
lom, če želimo dosledno iz-
polnjevati vse glavne naloge
gospodarske stabilizacije,
zlasti v izvozni usmerjenosti
našega gospodarstva.
MITJA UMNIK
SKLADIŠČA IN POSLOVNI PRIZIDEK
V bodoče tudi modernizacija maloprodaje
Dan pred praznikom Dne-
va republike se je na veli-
kem platoju ob novih pokri-
tih in zaprtih skladiščih na
Zgornji Hudinji v Celju,
zbral celoten delovni kolek-
tiv Kovinotehne, kateremu
so se ob pomembni delovni
zmagi pridružili tudi števil-
ni gostje, med njimi pred-
stavniki republiškega in
celjskega občinskega druž-
benopolitičnega življenja:
Štefan Korošec, Jože Ma-
rolt, Aleš lic, Stane Mele in
mnogi drugi. Navzoči so bili
tudi predstavniki kolekti-
vov, ki so združevali sred-
stva za nova skladišča ter
tisti, ki so ta skladišča gra-
dili. Pred slavnostno otvo-
ritvijo na Zgornji Hudinji
je bila še otvoritev novega
prizidka k dosedanji po-
slovni stavbi Kovinotehne
ob Mariborski cesti.
Slovesnost ob novi delov-
ni zmagi, ko je Kovinotehna
pridobila okoli 20 tisoč kva-
dratnih metrov sodobnih po-
kritih in zaprtih skladiščnih
prostorov z vsemi potrebni-
mi spremljajočimi objekti in
prizidek k poslovni stavbi, je
začela predsednica central-
nega delavskega sveta delov-
ne organizacije Kovinotehne
Viktorija Knez.
Trak, ki je do slavnostnega
trenutka preprečeval vhod v
nova skladišča, je prerezal
delavec Anton Šuper (na sli-
ki) iz Lokrovca pri Celju.
Njemu je pripadla ta čast za-
to, ker je v Kovinotehni, tozd
Skladišča transport, zapo-
slen že od aprila 1946 (najdlje
od vseh trenutno zaposle-
nih!), pred njim pa je dobrih
trideset let bil prav tam tudi
njegov oče.
Slavnostni govornik je bil
predsednik Občinskega sin-
dikalnega sveta Celje Stane
Mele, o pomenu nove inve-
sticije oz. zdaj že delovne
zmage pa je govoril general-
ni direktor DO Kovinotehna
Janez Lenasi.
Nekaj najpomembnejših
misli iz njegovega govora:
• Zametki tehnične trgo-
vine v Celju segajo v leto
1810 in med obema vojnama
je bila celjska tehnična trgo-
vina v Jugoslaviji na drugem
mestu. To je zagotovo bogata
tradicija. Visoko usposoblje-
ni kadri so takoj po vojni za-
čeli vsebinsko oblikovati po-
dobo sedanje delovne orga-
nizacije.
•	Današnja proslava ima
obeležje praznovanja Dneva
republike, 170-letnice te-
hnične trgovine v Celju, do-
končanja druge faze izgrad-
nje skladišč in prizidka k ob-
stoječemu poslovnemu ob-
jektu.
•	Naša delovna organiza-
cija bo v letošnjem letu pre-
segla prihodek 10 milijard.
Mesečno se skozi naša skla-
dišča pretaka v poprečju 38
tisoč ton,^to je 3800 železni-
ških vagonov ali kompozici-
ja dolga 38 kilometrov. Let-
no torej 456 tisoč ton ali že-
lezniška kompozicija od Ce-
lja do Beograda!
•	Z novo zgrajenim ob-
jektom, večnamenskimi
skladiščnimi prostori, bo de-
lovna organizacija Kovinote-
hna razpolagala z okoli 100
tisoč kvadratnimi metri vseh
skladišč!
•	Za investicijo v skladi-
šča so združili sredstva so-
vlagatelji UNIOR Zreče,
KONTAKTOR Beograd, LI-
BELA Celje, COMET Zreče
in ITC Celje. Pri oblikovanju
finančne konstrukcije je so-
delovala Ljubljanska banka,
temeljna banka Celje. Kljub
znatnim podražitvam pre-
d videna investicijska vre.
dnost ne bo presegla pet od-
stotkov.
^ Nosilca investicije skla-
dišča sta bila tozd Velepro-
daja in Skladišča transport,
nosilca prizidka k poslovni
stavbi pa tozd Veleprodaja
in Zunanja trgovina.
• Naša delovna organiza-
cija bo v naslednjem sred-
njeročnem obdobju težišfe
svoje aktivnosti usmerila ns
področju veleprodaje v večjo
specializacijo, na področju
zunanje trgovine in inženi-
ringa v izvozno dejavnost,
poleg tega pa bo srednjeroč-
no obdobje nosilo še obelež-
je modernizacije malopro-
daje.
Ob otvoritvi so podelili W
di več plaket zahvale sovla-
gateljem in izvajalcem P^'
novih skladiščnih prostoni
in prizidku. V priložnostne''
kulturnem programu sta ^
stopila godba na pihala "
Malih Dol in mešani pev^
zbor Kovinotehne pod vo""
stvom Milana Kasesnika-
TONE VRAB^
jubilej
slatinskega
zdravilišča
v Zdravilišču v Rogaški
Slatini so slovesno proslavili
Dan republike in 30-letnico
delavskega samoupravljanja.
Na slovesnosti, ki je bila v
zdraviliški dvorani, so ob tej
priložnosti podelili priznanja
dvaintridesetim delavcem, ki
so se s svojim delom najbolj
izkazzdi pri uveljavljanju in
krepitvi samoupravnih od-
nosov. Slavnostni govornik
je bil direktor Zdravilišča
Lojze Libnik, slovesnosti pa
se je udeležil tudi prvi pred-
sednik delavskega sveta v
Zdravilišču Karel Lavrenčič.
DS
ferralitovi
odlikovanci
Ob prazniku republike in
ob zaključku praznovanj
lOO-letnice žalskega Ferrali-
ta je bila v tej delovni organi-
zaciji prisrčna slovesnost, na
kateri je predsednik skupšči-
ne občine 2alec Vlado Gori-
šek 23 delavcem podelil odli-
kovanja Predsedstva SFRJ.
Predsednik delavskega sveta
Anton Kač je ob tej priložno-
sti dejal, da odlikovanja ne
obvezujejo samo odlikovan-
ce, pač pa vse delavce Ferra-
lita. Medaljo dela so prejeli
Stanko Pignar, Ivan Pečnik,
Srečko Dobrajc, Jože Jdkob,
Ivan Tamše, Stanko Grešak,
Vlado Kline in Boris Mehtig.
Red dela s srebrnim vencem
so prejeli Ivan Sorli, Albin
Jug, Viktor Koceli, Rafko
Dolanc, Jože Antloga, Ivan
Potočnik, Stane Tavčar, Al-
bin Tavčar, Marija Monfreda,
Stanka Zabavnik, Olga Ivnik
in Rihard Ježovnik, medalje
zaslug za narod pa Andrej Di-
klič in Vinko Banovšek in
Dušan Glažar.
IVAN JURHAR
REGIJSKE NALOŽBE
Sestava še vedno ni ugodna
Z resolucijo o politiki izvajanja
družbenega plana Slovenije za
letos je bilo predvideno, naj bi se
investicijska vlaganja v osnovna
sredstva gospodarstva, v stano-
vanjsko gradnjo in komunalno
dejavnost povečala za dva do tri
odstotke, obseg investicij izven
proizvodnih dejavnosti pa naj bi
bil bistveno manjši kot v letu
1979. Podatki za celjsko regijo
(brez občin Mozirje in Velenje)
kažejo, da v zadnjih treh letih
vlaganja po dinamiki zaostajajo
za republiko, prav tako pa izka-
zujejo v letošnjem prvem pollet-
ju tudi najnižjo udeležbo v skup-
nih vlaganjih naše republike v
zadnjih petih letih.
Značilno je, da se je močno zni-
žal delež gospodarskih investicij
v korist negospodarskih, kar je
še posebej opazno v občinah Ce-
lje, Slovenske Konjice in Šmarje.
Visok porast gospodarskih inve-
sticij je opazen v žalski in laški
občini - v prvi gre za vlaganja v
kmetijstvo, gostinstvo in^turizem
ter komunalo, v drugi pa za de-
javnost prometa in zvez, letos še
največ za železnico.
Vlaganja v stanovanjsko-ko-
munalno dejavnost so se v pri-
merjavi z enakim lanskim ob-
dobjem več kot podvojila, pri če-
mer je bilo v občini Celje porab-
ljeno skoraj polovico vseh sred-
stev, izrazit pa je bil porast sred-
stev za stanovanjsko izgradnjo
tudi v občinah Slovenske Konji-
ce in Žalec.
V razporeditvi investicijskih
vlaganj po tehnični sestavi ni v
šestih občinah celjskega območ-
ja v primerjavi z lanskim letom
nobenih bistvenih sprememb,
saj se je na primer udeležba opre-
me dvignila od 29,1 odstotka le
na 30,4 odstotka - pri tem sta še
na najboljšem občini Šentjur in
Slovenske Konjice, delno tudi
Žalec. V gradbena dela vložena
sredstva so še vedno ostala na
enaki, lanski ravni. Pri tem mo-
ramo upoštevati, da je dejanska
sestava le nekoliko ugodnejša,
saj v podatkih SDK pri porabi za
investicije niso zajeta izplačila iz
deviznih računov kot tudi ne tuja
bančna in komercialna posojila,
gre pa v glavnem za opremo.
Ugodnejša od republiške je se-
stava virov financiranja investi-
cij v osnovna sredstva gospodar-
stva, še posebej v občinah Celje,
Šmarje in Laško. S sredstvi orga-
nizacij združenega dela je bilo v
prvih dveh financiranih 72 od-
stotkov naložb, v občini Laško
pa kar 85 odstotkov.
Vsekakor za letošnje prvo pol-
letje lahko rečemo, da celjska re-
gija v skupen republiški koš veli-
ke investicijske porabe ni veliko
prispevala, saj je pod republi-
škim poprečjem; lahko se kveč-
jemu vprašamo, če smo rasnično
zmogli izkoristiti vso, resolucij-
sko začrtano, investicijsko sapo.
MITJA UMNIK
OLIMPIJSKI
ZMAGOVALCI ^
TOPROVIH
ROKAVICAH
Toprovemu obratu
šport iz Pliberka v Avstn]'^
uspelo, da je prodrl v
POOL« avstrijske sniuc'^.
ske reprezentance,
izreden uspeh tega
ga podjetja, ki izdeluje
vsem smučarske roka^ .
Na fotografiji je eden
boljših smučarjev na s^
Franz Klammer med
kušanjem Topsportovin ^^
kavic. Ob njem sta na
direktor Topra Zvone
nak in vodja Topsporta^'
berku Joža Habernik.
j^t^S - 4. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
peLEGATSKO OBVEŠČANJE
NOBENEGA NAPREDKA NI
/ občini Žalec ni INDOK centra
Tudi v žalski občini še ve-
jpo obstojajo slabosti pri
delegatskem obveščanju.
yrsi delegati za zbore skup-
ščine sprejemajo gradivo za
jgje zborov že od vsega za-
detka. Res pa je, da še danes
v skrajšanih oblikah, brez
alternativnih možnosti za
opredeljevanje... Te infor-
macije v bistvu niso dele-
gatske informacije, saj se
pa podlagi njih delegati
skorajda ne morejo odlo-
čati-
Gradiva so v bistvoi še ve-
(jno tako oblikovana kot v
prejšnjem - odborniškem si-
stemu. Namesto prejšnjih 72
odbornikov je sedaj 800 dele-
gatov, ki imajo različna zna-
nja, različne poklice in spo-
sobnosti. Za vse te ljudi je
treba izoblikovati takšne in-
formacije, meni sekretarka
skupščine občine Žalec
Ivanka Kragl, da bo lahko
vsak delegat opravljal svojo
funkcijo. V žalski občini
zaenkrat s tem še niso uspeli.
Nimajo delegatskega glasila,
kar pomeni, da so informira-
nje v delegatskem sistemu
zožili na ozek krog ljudi.
Še slabše je stanje informi-
ranja za delegate skupščin
samoupravnih interesnih
skupnosti. Gradiv za seje
skupščin ne prejemajo vsi
delegati, temveč le vodje.
Tudi v tem je treba iskati
vzroke, da delegatski sistem
za skupščine samoupravnih
interesnih skupnosti še ni
zaživel, da se posamezne in-
teresne skupnosti večkrat
srečujejo z nesklepčnostjo,
in da navsezadnje težko go-
vorimo o odločanju delega-
tov v imenu ljudi in obča-
nov.
Stanje bi bilo boljše, če bi
v občini imeli INDOK cen-
ter. V dveh resolucijah so se
zanj že opredelili, vendar do-
slej iz tega še ni bilo ničesar.
Postavlja se vprašanje ali je
dražje, če bi imeli sistematič-
no urejeno INDOK službo,
ki na pravočasen, strokovno
primeren in ustrezen način,
prilagojen potrebam dele-
gatskega sistema in delegat-
skih odnosov, skrbi za pra-
vočasno, vsebinsko kako-
vostno in ustrezno informi-
ranje. Neobveščenost ljudi,
ki prihajajo na seje, je prav
gotovo dražja kot takšna
služba.
ŠTORE:
POZORNOST
DO
OSTARELIH
Prazničen je bil dan, ko
se je v Storah pred praz-
niki zbralo preko 90 sta-
rejših občanov, starih nad
70 let. Leta pa jih niso
motila, da so se ob zaku-
ski in skromnih darilih,
ki so jih prejeli v dar, raz-
živeli in ostali skupaj na
družabnem večeru dolgo
v noč.
Srečanje starejših obča-
nov je bilo v osnovni šoli
Store, kjer so jim šolarji
tudi pripravili kulturni
program.
Prireditev ostarelih ob-
čanov je organizirala kra-
jevna skupnost Štore
(predsednik sveta skup-
ščine KS Štore ing. Jože
Gabršček je udeležence
uvodoma tudi pozdravil),
KK SZDL Štore, Rdeči
križ in društvo upokojen-
cev iz Štor.
Z.S.
V	_X
MOZIRJE
Uspela preventivna akcija
Svet za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu občine
Mozirje, domače društvo šo-
ferjev in avtomehanikov ter
avto moto društvo Šlander iz
Celja so ob koncu novembra
izvedli pomembno in hkrati
uspešno preventivno akcijo
na celotnem območju mozir-
ske občine, v kateri so glav-
no pozornost namenili svet-
lobnim telesom, izpušnim
plinom in seveda drugim po-
glavjem, ki vplivajo na var-
nost prometa na cestah.
Ustavili in pregledali so
okoli 350 avtomobilov vseh
vrst, motorjev itd. in ugoto-
vili, da je bilo največ napak,
pomanjkljivosti prav pri
svetlobnih telesih in da so iz
izpušnih cevi uhajale preve-
like koncentracije plinov.
Žal, pre velikokrat!
Nekaj je bilo tudi prime-
rov, da so zaradi prevelikih
tehničnih pomanjkljivosti
morali odvzeti prometno do-
voljenje. Tudi mandatne
kazni niso bile ravno redke.
Splošna je bila še ugotovi-
tev, da imajo osebni avtomo-
bili varnostne pasove le za
okras. Bili so le redki vozni-
ki, ki so uporabljali varnost-
ni pas.
Skratka, dovolj značilnih
ugotovitev, sicer pa takšne,
ki bi jih ne bilo treba, če bi se
vozniki zavedali, kolikšnega
pomena je tehnično brezhib-
no vozilo, kaj pomenijo prav
takšna svetlobna telesa in še
in še... če bi se zavedali, da
je varnost na cestah odvisna
predvsem od njih samih.
MB
ŠENTJURSKA OBČINA
POT NAPREDKA
Referendum bo 7. decembra
Razvoj šentjurske občine je v veliki meri odvisen
tudi od sredstev samoprispevka, o katerem se bodo v
nedeljo ponovno, zdaj že tretjič, odločali občani šent-
jurske občine. Referendumska mesta bodo v vseh
enajstih krajevnih skupnostih odprta že od zgodnjih
jutranjih ur, zaprli pa jih bodo proti večeru. Mnoga
prav gotovo že prej, saj večina krajanov, tako kažejo
izkušnje, pride na referendumsko mesto pred 12. uro.
Delavci, kmetje in drugi občani, ki bodo v nedeljo
odločali o III. samoprispevku, bodo imeli v mislih
mnoge kilometre prašnih iri slabo prevoznih cest, več-
namenske domove, izboljšano vodovodno in kanaliza-
cijsko omrežje, javno razsvetljavo, urejeno otroško
varstvo, prizidek k šoli ali sanirano šolsko kuhinjo ter
številne druge komunalne ureditve, ki so potrebne za
hitrejši razvoj posamezne krajevne skupnosti in za
celovit razvoj občine.
Iz sredstev II. samoprispevka so uresničene do-
mala vse naloge, za kar gre v prenekateri krajevni
skupnosti pripisati še dodatnim sredstvom, ki so jih
prispevali krajani. V mnoge objekte, ki so zrasli v
zadnjem času, je vgrajenih več tisoč delovnih ur kraja-
nov. Solidarnost je med krajam šentjurske občine za-
pisana z veliko začetnico, zato uspehi ne zaostajajo.
Zato ne bodo zaostajali tudi v prihodnjem obdobju, ki
so si ga vse krajevne skupnosti smelo začrtale brez
prevelikih vizij. V svoje programe so zajele tisto, kar
najbolj potrebujejo, kar je pogojeno z njihovim hitrej-
šim razvojem. Zato so v njihovih programih v veliki
meri zajete modernizacije in vzdrževanja cest, ki pove-
zujejo zaselke, vasi in kraje. Hkrati pa se povsod zave-
dajo, da so vse načrtovane investicije odvisne tudi od
sredstev zbranih iz samoprispevka.
Tako bo korak z razvitejšimi resnično hitrejši. Nove
pridobitve pa vzpodbuda za složno delo na vseh po-
dročjih.
MATEJA PODJED
USMERITEV SOCIALNE POLITIKE
POMOČ RESNIČNO POTREBNIM
Delavci si zagotavljajo socialno varnost s svojim delom
Osnovno izhodišče, iz katerega
izhajajo vsi socialno-varstveni pro-
grami in tudi samoupravni sporazum
o skupnih izhodiščih za zagotavljanje
socialne varnosti v naslednjem sred-
njeročnem obdobju v občini Celje je,
da si socialno varnost zagotavljajo
delavci in drugi delovni ljudje na
osnovi dela, z ustvarjanjem dohodka
in z združevanjem sredstev po načelu
vzajemnosti in solidarnosti. Ukrepi
socialne politike morajo prispevati k
večanju družbene produktivnosti de-
la in krepiti interese delavcev za
boljše delo. Zato je tudi treba prepre-
čiti, da bi pridobljene socialne pravi-
ce zagotavljale posamezniku boljši
materialni položaj, kot bi ga dosegel
z delom.
Ker lahko samo z delom pridobimo
sredstva za zagotavljanje socialne var-
nosti tistim družinam in posamezni-
kom, ki si z lastnim delom in prizade-
vanji tega ne morejo zagotoviti, je tudi
pri socialni politiki vzpodbujanje več-
je produktivnosti in večjega dohodka
osnova. Sredstva za zagotavljanje so-
cialne varnosti bodo tako rasla poča-
sneje od dohodka, da bi s tem okrepili
materialne osnove združenega dela,
sredstva za razvoj družbenega standar
da na področju socialnega varstva pa
naraščala hitreje kot prejemki obča-
nov, ki izhajajo iz socialnih pravic. To
pomeni, da bomo v naslednjem sred-
njeročnem obdobju v Celju socialno
politiko usmerili v »aktivne ob:ike<'.
Še več bo treba narediti za izenače-
vanje razvojnih možnosti za vse otro-
ke, torej za oblike družbenega varstva
in vzgoje. Na novogradnje ne moremo
misliti. Sicer pa ni rešitev samo v njih.
So tudi cenejše oblike. Organizacije
združenega dela bi prav gotovo lahko
v svojih sredinah našle primerne pro-
store. Če bodo imeli starši za otroke
primerno urejeno družbeno varstvo,
se bo to poznalo tudi pri učinkovitosti
njihovega dela.
Prav tako lahko delovne organizaci-
je z ustvarjanjem varnih in zdravih po-
gojev za delo in ustvarjanjem možno-
sti za zaposlovanje invalidnih oseb
zmanjšujejo prezgodnje upokojitve in
težnje po prejemanju različnih nado-
mestil. Ne le delovne organizacije, vsi
lahko več storimo za tako življenjsko
in delovno okolje, ki bo invalidom in
manj pokretnim osebam olajšalo živ-
ljenje in povečalo samostojnost. Tudi z
ustreznim poklicnim in delovnim
usposabljanjem mladine z motnjami v
telesnem in duševnem razvoju bomo
imeli namesto prejemnikov različnih
socialnih prejemkov produktivne de-
lavce. Vedno bolj pa se kaže tudi po-
treba po širjenju dejavnosti za pomoč
težje bolnim, invalidnim in ostarelim
občanom na domu, saj v takih prime-
rih ni mogoče zagotoviti socialne var-
nosti zgolj z denarnimi dajatvami.
Socialnih pomoči ne bomo širili. Do-
volj veliko bo narejenega že z odpravo
vseh nepravilnosti, ki so se nabrale.
Doslej osnove, merila in kriteriji za
prejemanje socialno varstvenih daja-
tev še niso usklajeni, saj jih je bolj
narekovala višina razpoložljivih sred-
stev kot potrebe. Potrebno bo torej
najprej določiti, kdaj kdo sploh potre-
buje pomoč in kolikšna naj bo. Z
ustreznim evidentiranjem vseh oblik
dohodka, ki jih družina ali posamez-
nik prejema, bo mogoče preprečiti ko-
pičenje raznih oblik pomoči in nado-
mestil in tudi presoditi dejansko živ-
ljenjsko raven. Tako si ne bo mogoče
več ustvariti višjega standarda na ra-
čun tujega dela. Pri tem se bo morala
tudi jasneje pokazati vloga socialno
varstvenih komisij v krajevnih skup-
nostih.
Samoupravni sporazum, ki prvič ce-
lovito usmerja socialno politiko v celj-
ski občini, je temelj, na katerem in
skladno z njim so oblikovale in bodo
letno konkretno dopolnjevale svoje
sporazume ostale interesne skupnosti,
v katerih so elementi socialne varno-
sti. Če pa bodo hotele uresničiti začrta-
no socialno politiko, bo potrebno med
njimi stalno sodelovanje in usklajeva-
nje dela. Kot začetek poglobljenega
sodelovanja bodo morale tudi skupno
opredeliti minimalne življenjske daja-
tev. Na vse to pa je treba misliti tudi
sedaj, ko obravnavamo programe inte-
resnih skupnosti.
MILENA B. POKLIC
VLAK BIE 81
OKTOBRA K PRIJATEUEM
Prispevek k številnim obletnicam
Zadnja seja Medobčinske-
Sa organizacijskega odbora
pripravo vlaka Bratstva
enotnosti v Sloveniji, ki
^^ v tej mandatni dobi vodi
yorazd Mazej iz Maribora,
^ bila v Celju. Prvič zaradi
letošnjega vlaka, ko
prišli na obisk v Sloveni-
ja srbski prijatelji in drugič
^fadi obravnave pobude
podobnega Medobčinskega
^abora, ki deluje na področ-
ji. SR Srbije, da bi prihod-
J-lj vlak ne odpeljal v Srbijo
leta 1982 (kot bi bilo po
P slej ustaljenem in uve-
^lavljenem voznem redu!),
^iiveč že prihodnje leto.
, Srbski prijatelji so o tem
govoriti že med letoš-
J^ obiskom v Sloveniji,
^daljevali pa z raziskova-
uresničitve ideje še do-
® Ideja je dozorela in pred-
log za oi^ganizacijo vlaka v
prihodnjem letu je bil pri
njih sprejet ter posredovan v
nadaljno obravnavo sloven-
skemu odboru.
V Sloveniji je bilo v začet-
ku nekaj manjših pomisle-
kov in to predvsem zaradi
kratkega roka za ustrezno
pripravo vlaka ter tudi zara-
di številnih zahtevnih del, ki
nas čakajo v prihodnjem le-
tu. Na sestanku v Celju pa je
po temeljiti razpravi bila da-
na močna in vsestranska
podpora predlogu, ki so ga
izoblikovali in že prej spreje-
li srbski prijatelji. VLAK
BRATSTVA IN ENOTNO-
STI, KI JE ZAČEL V SVO-
BODI VOZITI LETA 1961,
BO TAKO PONOVNO OD-
PELJAL IZ SLOVENIJE V
SRBIJO PRIHODNJE LE-
TO V PRVI POLOVICI OK-
TOBRA (predvidoma med
11. in 15. oktobrom)!
S tem vlakom, ki se ime-
nuje po dveh najcenjenejših
Titovih besedah »BRAT-
STVO - ENOTNOST«, bo
dan najlepši prispevek k ta-
ko pomembnim obletnicam,
kot bodo prihodnje leto: 40
let vstaje jugoslovanskih na-
rodov in narodnosti, 40 let
prvega vlaka slovenskih izg-
nancev pod okupatorjem v
Srbijo ter 20-letnica prvega
podobnega vlaka v svobodi.
Prihodnje leto ne bo velikih
in posebnih proslav, zato bo
vlak, nadaljevalec utrjevanja
prijateljskih vezi stkanih
med vojno, brez dvoma ena
osrednjih manifestacij. In ta-
ko je tudi prav!
V naslednjih letih bo za-
tem vlak vozil na vsako ne-
parno leto (1983, 85, 87 itd.).
Tudi prihodnje leto bodo
imeli glavno prednost v vla-
ku tisti, ki so bili med vojno
izgnani v Srbijo in so pri
tamkajšnjih družinah našli
topel dom. Pridružili se jim
bodo tudi najbližji sorodni-
ki, mladi in občinske delega-
cije. Slovenci, ki bodo pri-
hodnje leto potovali k prija-
teljem v Srbijo in skupaj
proslavili pomembne oblet-
nice, bodo do februarja do-
bili vabilna pisma od svojih
gostiteljev iz Srbije, sicer
pa je možno ustrezne infor-
macije iskati tako kot ve-
dno pri Občinskih konfe-
rencah SZDL.
Na seji, kjer je bila dana
podpora predlogu srbskih
prijateljev, so bili navzoči tu-
di predstavniki iz Lazarevca,
ki so akciji dali poseben, vse-
jugoslovanski pomen. Po-
skušali pa bodo realizirati tu-
di idejo delegata z Gorenj-
ske, da bi v okviru vlaka (če
bo možno) vsi udeleženci
obiskali hišo cvetja in se ta-
ko skupno poklonili našemu
Titu. To bi bila istočasno ob-
ljuba, da bomo vedno in pov-
sod utrjevali njegovi najdra-
gocenejši besedi »bratstvo in
enotnost«, ki sta temelj naše
moči.	TONE VRABL
DVE O PRALNIH PRAŠKIH
Merxov market tik pred prazniki. V Laškem. Na
posebnem prostoru je bil kar lep kup trikilogramskih
vrečk s pralnim praškom. Ljudje so gledali in hodili
mimo...
»Vzemite, če ga potrebujete...« je ponujala proda-
jalka.
»Šalite se, pri blagajni pa bo rekla naj nesem na-
zaj...«
»Ne, ne bo rekla. Pralnega praška je dovolj. Vze-
mite!«
Pa je vzel prvi, vzel tudi drugi in naslednji. Vsak po
eno vrečko. Pri blagajni jih niso zavračali.
Vzeli so po eno vrečko.
Bo tudi v prihodnje tako?!
★ ★ ★
Na celjski tržnici.
Srečata se znanki in se zapleteta v pogovor. O tem in
onem. Tudi o pralnih praških.
»Zdaj jih je dovolj,« ugotavlja prva, in nadaljuje:
»Morda bodo zdaj splahnele tudi domače zaloge, saj
so oni dan strokovnjaki povedali, da pralni prašek po
šestih mesecih izgubi svojo moč.«
»Kaaaaj...« je skoraj zavpila druga in stekla.
Morda domov, da bo hitro oprala vse, kar je pri hiši.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 48 - 4. december 1 98q
imenovanje,
razrešitev
Delegati vseh zborov
celjske občinske skupšči-
ne so imenovali komisijo
za popis prebivalcev , go-
spodinjstev in stanovanj
v 1981. letu. Komisijo bo
vodil Ivan Mravlje, sekre-
tar Izvršnega sveta, člani
pa so: Štefka Bornšek,
Marjana Prelog, Mimica
Radoševič, Drago Sto-
kavnik, Dušan Sega in
Ana Spat.
Vrh tega so delegati na
lastno prošnjo razrešili
Emila Sokliča kot na-
mestnika javnega tožilca
pri Temeljnem javnem
tožilstvu v Celju. Emil
Soklič odhaja v pokoj.
70 let ešc
Izvršni svet Skupščine
občine Celje je pokrovi-
telj svečanosti ob sedem-
desetletnici vzgoje in izo-
braževanja srednjega
ekonomskega in uprav-
nega kadra, ki se bo pri-
čela danes ob 11. uri v
prostorih Ekonomskega
šolskega centra Celje s
slavnostno sejo sveta
ESC, nadaljevala pa s
kulturnim programom.
Jutri bo ob 20. uri v
dvorani Golovec srečanje
vseh absolventov in uči-
teljev šol Ekonomskega
šolskega centra Celje.
M. A.
DELEGATI CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
PROUČILI SO GRADIVO
Tokrat o vidikih razvoja v obdobju 1961-1985
Medtem, ko so delegati
vseh zborov celjske občin-
ske skupščine na ločenih se-
jah, v četrtek, 27. novembra,
več ali manj brez bistvenih
pripomb sprejeli program
dela občinske skupščine v
1981. letu - na seji zbora
združenega dela je le eden
od delegatov predlagal, da
naj bi skupščina prihodnje
leto razpravljala tudi o uspe-
hih na področju raziskoval-
nega dela - so se dlje časa
zadrževali pri osnutku druž-
benega plana občine za ob-
dobje 1981-85 ter pri osnut-
ku resolucije o politiki izva-
janja družbenega plana obči-
ne Celje v naslednjem letu.
Se več, razprava o obeh
dokumentih je potrdila, da
so v delegacijah temeljito
proučili vidike razvoja celj-
ske občine v prihodnjem in
naslednjih petih letih. Zato
ni naključje, če je bilo več
spreminjevalnih mnenj in
dodatnih predlogov. Zahte-
va, da je treba besedilo v ob-
činskem dokumentu, ki se
nanaša na vodno gospodar-
stvo, uskladiti s planom ob-
močne oziroma občinske vo-
dne skupnosti, je bila več
kot utemeljena. V razpravi
se je znova pojavila zahteva,
tudi vprašanje, kaj je z grad-
njo prostorov za potrebe
Zgodovinskega arhiva. Zani-
miv je bil pogled v dela, ki
jih nameravajo opraviti na
področju ptt prometa v obči-
ni. In nadalje - kaj je z zazi-
dalnim načrtom za Kompo-
le? Kaj s cesto pri Godčevem
mostu na Teharjih, oziroma
že pred Storami. Nevarna je.
Kdaj bo tu zgrajen nadvoz?
Predlog, da bo treba zlasti
na deviznem področju uve-
ljaviti več sodelovanja ne sa-
mo v občinskem, marveč šir-
šem merilu, je bil umesten.
In potem vprašanje, kaj je z
adaptacijo Kajuhovega dija-
škega doma za potreb dveh
šol? Ali bo urejevanje in
vzdrževanje zelenih površin
še vedno odvisno od dobre
volje? Urediti je treba kata-
ster teh površin in zadolžiti
urejevalce za dela. In ne sa-
mo to, tudi zagotoviti ustrez-
na sredstva, sicer bodo uspe-
hi letošnje Hortikulture 80
splahneli. In spet vprašanje
- ali je realno planirati 8%
povečanje izvoza. Kako bo z
gradnjo stanovanj, in kakšna
stanovanja bomo gradili. V
načrtu mora biti razviden tu-
di razvoj hladilnih zmoglji-
vosti v okviru mesne indu-
strije itd., itd. Dovolj vpra-
šanj in namigov, predlo-
gov ... dovolj za sestavo
predlogov obeh dokumen-
tov in še česa.
Delegati so oba osnutka
sprejeli, vrh tega pa izrekli
tudi nekatera drugačna mne-
nja od tistih, ki so zapisana,
na račun usmerjenega izo-
braževanja ter mreže šol.
Očitno gre za področje, ki bo
terjalo še veliko dela in us-
klajevanj.
In končno so potrdili tri
osnutke odlokov, med njimi
tudi dva, ki se nanašata na
prepoved prometa z zemlji-
šči, parcelacij in graditve na
območju Lopate-Gorice ter
Lokrovca. Za obe ti območji
je predvidena izdelava zazi-
dalnih načrtov.
Sicer pa so se delegati to-
krat zbrali tudi na skupni se-
ji, in sicer tedaj, ko so poslu-
šali uvodno poročilo predse-
dnika izvršnega sveta Ven-
česlava Zalezine o vidikih
prihodnjega razvoja občine.
MB
proslave v vseh 20 krajevnih
skupnostih
- V vseh 20 krajevnih skupnostih žalske občine so pri.
pravili proslave ob prazniku republike - 29. novembru, v
nekaterih krajevnih skupnostih so proslave združili s
sprejemom cicibanov v pionirsko organizacijo. Na po-
snetku s proslave v dvorani Hmeljarskega doma v Žalcu,
kjer so pripravili bogat kulturni program, dvorana pa je
bila polna do zadnjega kotička. Kot pravijo, da se tako
številno Zalčani niso udeležili še nobene proslave doslej
T. TAVČAR
velikani naše dobe
Milan Alaševič iz Celja, ki je znan tudi kot karikaturist,
je na črni marmor upodobil like tovariša Tita, Kardelja,
Beria Zupančiča in .druge. Svoja dela je razstavil v avli
kina Union, tako, da so jih v času trajanja Tedna doma-
čega filma lahko videli številni obiskovalci.
M.P.-E.M.
sejem smučarske opreme
- Smučarski klub Žalec je pred dnevi pripravil sejem
nove in rabljene smučarske opreme v športnem parku v
Žalcu. Sejem je bil dobro obiskan, zadovoljni pa so bili
tako tisti, ki so prodajali novo ali staro opremo in oni, ki so
jo kupovali. Sejem dobiva iz leta v leto več obiskovalcev.
T. TAVCAR
primanjkuje vezi
- Na športnem oddelku veleblagovnice Nama v
so v teh zimskih dneh kar dobro založeni s smučm^.
drugo smučarsko opremo. Poslovodja na oddelku
Vidali pa je dejal, da bi še več prodali, če bi imel^.^^,
razpolago uvožene vezi. Teh pa so letos dobili nekoli^^
manj. Na sliki: Pogled na del oddelka športne opref"
prodajalne Nama v Žalcu.	^
MOZIRJE
VEČ ZA FRONTNO POVEZANOST
Krajevne organizacije SZDL dobro delajo, delegacije manj
v novembru so bile v vseh krajevnih
organizacijah SZDL v mozirski občini
programske seje krajevnih konferenc,
na katerih so ocenjevali delo krajevnih
konferenc v minulem obdobju, spreje-
li programe dela za naslednje leto,
prav tako nekatere dopolnitve pravil
krajevnih konferenc in obravnavali tu-
di druga aktualna vprašanja. Značilna
je ugotovitev, da so v štirih primerih
programsko sejo konference povezali
z zborom občanov in tako so v teh
krajih poleg vsega na zborih razprav-
ljali še o predlogu dogovora o temeljih
družbenega plana razvoja občine v na-
slednjem petletnem obdobju. Na
dnevnem redu so bili tudi načrti kra-
jevnih skupnosti.
Tudi te seje so potrdile, da krajevne
konference SZDL v večini primerov
dobro delajo in da so ob možnostih in
pogojih, ki jih imajo, svoje naloge do-
bro opravile. Seveda pa ne gre brez
težav in problemov. Tu in tam se še
vedno dogaja, da v krajevnih skupno-
stih niso dojeli bistva frontne organizi-
ranosti, zato tudi nalog ne izvajajo pre-
' ko vseh družbenopolitičnih organiza-
cij.
Skoraj za vse je veljala ugotovitev,
da delegacije delajo slabo, še pred-
vsem tiste za samoupravne interesne
skupnosti. Ni povratnih informacij in
tako krajani pravzaprav ne vedo, kaj
se dogaja v teh sredinah. Ni naključje,
če so ob teh kritikah predlagali, da naj
bi najvidnejši predstavniki organov
samoupravnih interesnih skupnosti
prihajali tudi na seje krajevnih delega-
cij in tako delegatom in drugim poma-
gali pri obravnavanju gradiv in spreje-
manju stališč.
Ko je tekla beseda o delegacijah za
interesne skupnosti, so še poudarili,
da so pri zadnjih volitvah delegatov za
posamezne^ delegacije skoraj povsod
posvečali večjo pozornost evidentira-
nju kandidatov in tudi njihovi izbiri za
delegacije v zbor krajevnih skupnosti,
premalo pa za interesne skupnosti. To
bi naj zdaj popravili in tako delegacije
za interesne skupnosti kadrovsko
okrepili.
Ob ugotovitvi, da krajevne organiza-
cije SZDL še niso povsod zaživele kot
frontne, so opozorili na nujnost vklju-
čevanja vseh krajevnih družbenopoli-
tičnih organizacij v Socialistično
zvezo.
Na sejah so v glavnem ugodno oce-
nili delo društev v krajevnih skupno-
stih, ob sprejemanju delovnega pro-
grama za prihodnje leto pa je prišla do
veljave usmerjenost Socialistične zve-
ze v občini kot celote, seveda pa tudi
značilnosti posameznih krajevnih
skupnosti.
M. BOZiC
OSNOVNA ŠOLA POHORSKI ODRED SLOV KONJICE
DESET LET USPEŠNEGA DELA
Priznanje društva defektoiogov Jugoslavije
Deset let mineva, kar v ob-
čini Slovenske Konjice orga-
nizirano skrbijo za vzgojo in
izobraževanje otrok z mot-
njami v telesnem in dušev-
nem razvoju. Tako rekoč iz
nič so začeli, danes pa se lah-
ko osnovna šola Pohorski
odred upravičeno pohvali z
dobrimi uspehi. Prehojena
pot ni bila lahka. Spomnili
so se je pretekli teden in de-
setletnico združili s prazno-
vanjem našega velikega
praznika Dneva republike.
Takrat so prejeli tudi visoko
priznanje Društva defektoio-
gov Jugoslavije.
Prvi oddelek posebne
osnovne šole je bil ustanov-
ljen v šolskem letu 1970/71
pri takratni II. osnovni šoli v
Slovenskih Konjicah. Z vsa-
kim novim šolskim letom je
bil ustanovljen nov oddelek.
Leta 1974 je šola postala sa-
mostojna ustanova, leta 1975
pa so se preselili v lepe, nove
šolske prostore. Šola se je
poimenovala po Pohorskem
odredu, uvedli pa so tudi ce-
lodnevno bivanje otrok v šo-
li. Tako je ta šola prva s prila-
gojenim učnim programom
v Sloveniji, ki je uvedla celo-
dnevno delo in bivanje na
šoli.
Solo obiskujejo učenci s
celotnega območja občine,
nekaj pa jih prihaja tudi iz
šentjurske in bistriške obči-
ne. Za prevoz so dobro po-
skrbeli, prav tako za prehra-
no in zdrav način življenja na
šoli. Učni načrt pa je prilago-
jen sposobnostim učencev
in tesno povezan s praktič-
nim delom, saj je tudi pogoj
za kasnejše uspešno vključe-
vanje v reden delovni pro-
ces. Zato je tudi delovna
praksa v organizacijah zdru-
ženega dela (predvsem v
Uniorju) sestavni del pred-
metnika in učnega načrta.
Uspehi pri vključevanju
učencev v življenje in delo
tako niso izostali. Od 52
učencev, ki so šolo zaključili.
je 30 zaposlenih v združe-
nem delu, dva sta ostala na
kmetiji, šolo ozkega profila
obiskuje 6 učencev, uspo-
sabljanje pa jih nadaljuje 13.
Uspeli so tu, kot so uspeli na
šoli, kot pri povezovanju s
krajevno skupnostjo.
S prireditvijo, ki so jo
učenci s pomočjo svojih
skrbnih učiteljev pripravili
ob 10-letnici in Dnevu repu-
blike, so jasno pokazali, da je
z voljo mogoče narediti veli-
ko, pa tudi, da so si že prido-
bili izkušnje javnega nasto-
panja. Ne samo delavci šole,
tudi drugi, ki so pri njenem
razvoju pomagali - tako de-
lovne organizacije kot druž-
benopolitične organizacije v
občini, družbenopolitična
skupnost kot taka, pa tudi
njihov dolgoleten pedagoški
svetovalec Milko Domanjko
- vsi so se lahko prepričali,
da njihov trud ni bil zaman.
To je potrdilo tudi visoko
priznanje, ki ga je šola pre-
jela.
MILENA B. POKLIC
j^t^S - 4. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
TITOVE PLAKETE ZA SAMOUPRA VLJANJE
Ob dnevu republike je bila v Žal-
cu prisrčna slovesnost, na kateri je
predsednik OS ZSS Žalec Rafko
Mlakar podelil petim posamezni-
kom plakete Josip Broz Tito - 30 let
samoupravljanja. Zorka Godler,
Stanko Satler, Veno Satler, Ivan
Vodlan in Jože Zaje so si plakete
zaslužili z dolgoletnim delom pri
razvoju samoupravnih in delegat-
skih odnosov.
ZORKA GODLER je prejela pla-
keto za dolgoletno in požrtvovalno
delo v organih krajevne skupnosti,
družbenopolitičnih organizacijah in
društvih, samoupravnih interesnih
skupnostih in za vsa prizadevanja za
razvoj samoupravljanja v Keramični
industriji Liboje.
STANKO SATLER iz Aera TOZD
Kemija Šempeter je prejel plaketo
za aktivno in požrtvovalno delo v
organih KS, sindikata in društvih
ter organih upravljanja organizacije
združenega dela.
VENO SATLER, družbeni pravo-
branilec samoupravljanja je plaketo
prejel za dolgoletno delo in prizade-
vanja za hitrejši razvoj samouprav-
nih in delegatskih odnosov v občini.
za vso pomoč, ki jo je nudil klubu
samoupravljalcev ter organom ob-
činskega sveta Zveze sindikatov.
IVAN VODLAN iz Hmezada je
dolgoletni prizadevni sindikalni in
družbenopolitični delavec, aktivni
predsednik skupščine kluba samou-
pravljalcev ter si prizadeva za uve-
ljavitev delavskega samoupravlja-
nja.
JOŽE ZAJC je zaposlen v Juteksu
in je plaketo prejel za aktivno delo v
organih KS, SIS, družbenopolitič-
nih organizacijah ter za prizadevanja
za hitrejši razvoj samoupravnih in
delegatskih odnosov v OZD.
ODLIKOVANJA PREDSEDSTVA SFRJ
Za Dan republike so v žalski občini podelili več odliko-
vanj predsedstva SFRJ, ki so jih prejeli občani za uspešno
delo na raznih področjih. Odlikovanja so podelili na pri-
ložnostni slovesnosti, prejeli pa so jih: Red zaslug za
narod s srebrno zvezdo: Jože Ramšak, Andrej Zakonjšek
in Martin Zakonjšek (Komunalno podjetje Žalec); Meda-
lje zaslug za narod: Pavla Gostenčnik, Miran Krajšek,
Danica Kmlec, Marjan Lednik, Marjan Lubej, Oto Žagar
(OK ZSMS Žalec), Leopold Bedekovič, Karel Korber (Ga-
rant Polzela) Oman Lidija, Štefka Pfeifer (Občina Žalec);
Red dela s srebrnim vencem: Dragomir Žlender (OK
ZSMS Žalec), Milica Diklič, Tone Florjančič, Ignac Jošt,
Vili Korent, Maks Luskar, Vinko Majhenšek, ^rtin Pir-
nat, Franc Planinšek, Jani Primožič, Ivan Rogel, Adam
Zgank (Komunalno podjetje Žalec), Pavla Dreščak, Si-
mon Kores, Vinko Spacapan, Ivan Storman, Jakob Tro-
bina, Ivan Vaši, Anton Zupane (Garant Polzela), Ana Gro-
belnik, Marija Knapič (VIO TOZD Osnovna šola Peter
Sprajc-Jur Žalec), Ciril Ačko, Vili Gothe, Henrik Gril,
Zlatko Mastnak, Peter Piki, Ivan Požin, Alojz Požlep,
Valentin Rajh (DEM TOZD Elektroprenos Podlog), Mojca
Lončarek, Marija Pocajt, Anica Steinter, Anton Toman
(Uprava Skupščine občine Žalec); Medaljo dela: Anton
Jager, Drago Kramer, Milena Vedenik (Komunalno po-
djetje Žalec), Marija Juhart, Helena Rizmal (Garant Pol-
zela), Marija Brglez, Marija Božič, Ana Grenko in Ivica
Omladič (Uprava skupščine občine Žalec).
T. TAVČAR
BOLNIŠKI STALEŽ
CE NI BOLEZNI, ŠE NI ZDRAVJE
Poleg zdravstvene službe pomemben vpliv združenega dela
Zdravje je popolno stanje
psihičnega, fizičnega in so-
cialnega blagostanja in ne
'e odsotnost bolezni. Takš-
na je definicija Svetovne
zdravstvene organizacije in
^ to preradi pozabljamo,
^di ko govorimo o bolni-
^liem staležu in o tem, kdo
Sa lahko zmanjša. Odsotno-
sti z dela, takšne in dnigač-
brez dvoma močno ovi-
delovni proces v orga-
nizacijah združenega dela
[n skoraj povsod so v stabi-
fzacijske programe napisa-
da je bolniški stalež tre-
zmanjšati. Pri tem pa se
P^Sosto obračamo na
^avstveno službo, ki bi
N rešila ves problem. Že iz
"cHnicije zdravja pa je ja-
f^^o, da to ni samo njena na-
nekaj let je število od-
sotnosti z dela zaradi bolezni
Poškodb naraščalo. Letos
v Celju v rahlem upada-
pJ^- Konec oktobra je bilo v
^^Iju v staležu 1648 delav-
v regiji 3884. Za Celje to
Pomeni 4,61 odstotka delav-
s čimer ne moremo biti
zadovoljni, niti v primerjavi
s slovenskim povprečjem ne
- 4,45 odstotka.
Torej se bo le še moralo mar-
sikaj spremeniti. Res, vpliv
zdravstvene službe na števi-
lo odstotnosti z dela zaradi
bolezni je velik, saj navse-
zadnje vsak stalež odobri
zdravnik. Pa se že pri tej od-
govornosti zaplete. Zdravnik
presoja na temelju anamne-
ze in odnos med njim in bol-
nikom mora temeljiti na zau-
panju - tudi če bolnik laže.
Ravno stalež, ki ga je prido-
bil delavec z lažjo, pa je tisti
kamen spotike, zaradi kate-
rega leti toliko pripomb na
zdravstveno službo. Števil-
nim bi se lahko izognili, če bi
sodelovanje med kadrovski-
mi službami v delovnih orga-
nizacij in zdravstveno službo
polno zaživelo.
Pravilno kadrovanje in
dobra organizacija dela sta
osnovni pogoj za zmanjša-
nje bolniškega staleža. De-
lavec, ki ne opravlja zanj
ustreznih del, pa čeprav je
telesno zanje sposoben, dela-
vec, ki dela v neustreznih po-
gojih, v neurejenih medse-
bojnih odnosih, tam, kjer na-
grajevanje ni ustrezno, tak-
šen delavec bo kaj kmalu
iskal izhod v bolniškem sta-
ležu. Tako kot delavci, ki ni-
majo urejenega varstva
otrok, delavci, ki morajo do-
ma pospraviti pridelek ali
opraviti kakšna druga nujna
dela... Ce ni mogoče za to
dobiti dopusta, še vedno
ostane možnost bolniškega
izostanka. Pogosto ne neu-
pravičenega, saj so tudi psi-
hično in socialno blagosta-
nje del zdravja, kot smo že
uvodoma ugotovili.
Velik in pomemben je de-
lež organizacij združenega
dela. Tudi pri zagotavljanju
zdravih pogojev dela. Ni do-
volj, da imamo organizirano
varstvo pri delu in zaščitna
sredstva. Celoten delovni
proces in življenje v delov-
nem okolju mora biti var-
nostno usmerjeno. Potem bi
se tudi število nesreč pri de-
lu zmanjšalo, prav tako pa bi
bilo v zdravem okolju manj
poklicnih obolenj. Od delov-
nih organizacij so tudi odvi-
sni preventivni pregledi de-
lavcev. Ce bi bili vsi delavci
pregledani letno in če bi
zdravnikove ugotovitve tudi
upoštevali, bi bilo tudi manj
bolnih. Premestitev na
opravljanje drugih del si
brez predhodnega zdravni-
škega pregleda ne bi smeli
dovoliti.
Morda se vsi skupaj pre-
malo zavedamo, da nadome-
stila za bolezenske izostanke
niso ves izpad sredstev. Veli-
ko večji in bolj zaskrbljujoč
je izostanek dohodka zaradi
izpada v proizvodnji. Rešitev
nam ne bo prinesel niti kon-
trolor bolnikov pri Regional-
ni zdravstveni skupnosti, če-
prav je zasledil prav grozlji-
vo veliko kršitev bolniškega
staleža. No, še do te oblike se
večina delovnih organizacij
nenavadno obnaša. Od fe-
bruarja preteklega leta je v
regiji sprejelo pravilnik o
tem, kaj smatramo za kršitev
staleža, le 41 organizacij
združenega dela, od tega v
Celju med večjimi samo Že-
lezarna Store, Emo in Aurea.
Če želimo stalež res zmanjša-
ti, bodo morali okrepiti so-
delovanje vsi trije, ki lahko
in morajo storiti največ:
zdravstvena služba z razvo-
jem medicine dela, temeljne
organizacije združenega de-
la in občinske zdravstvene
skupnosti. Če bodo delovne
organizacije dobro kadrova-
le, organizirale ustrezne in
zdrave delovne pogoje, poši-
ljale delavce na preventivne
preglede, če se bo okrepila
medicina dela (joj, kaj pa
prostori!), če se bodo delov-
ne organizacije povezale z
obratnimi ambulantami, če
se bomo dogovarjali v okvi-
ru interesne skupnosti, če
bomo vsi skrbeli za zdrav na-
čin življenja... Se veliko več
je teh »čejev«, vsi pa na šte-
vilo delavcev v bolniškem
staležu vplivajo. Ne samo
eden.
MILENA B. POKLIC
Minerva na bledu in v bohinju
.Pri sanaciji Blejskega jezera je sodelovala tudi Minerva iz
^Dukovice. Z Minervinimi cevmi namreč črpajo iz jezera
j.^9 nesnago in jo spuščajo v Savo Bohinjko. Sedaj priprav-
J^lo podoben projekt tudi za Bohinjsko jezero. Ni naključje.
So k sodelovanju pri reševanju tega slovenskega bisera
^^'tegnili prav strokovnjake zabukovške Minerve, saj se je
ničkolikokrat izkazala pri podobnih projektih. Mislimo
I* ^dvsem na gradnjo izpustov v mestih ob Jadranskem
^•^rju.
JANEZ VEDENIK
MEDOBČINSKI SVET ZRVS
RESNO DELAJO
Vzgoja in izobraževanje prednjačita
Rezervni vojaški stareši-
ne osmih občin celjske regi-
je dobro opravljajo svoje
delo, še zlasti na področju
vzgoje in izobraževanja čla-
nov zveze, kakor tudi celot-
nega prebivalstva. To so
ugotovili tudi 24. novembra
na razširjeni seji medobčin-
skega sveta ZRVS v Šent-
jurju.
Prav tako uspešni so bili
tudi pri razširjanju revije Na-
ša obramba. Nanjo so naro-
čeni vsi člani ZRVS, razširila
pa se je že tudi med ostale
prebivalce. Akcija »Naša
obramba v vsako hišo« pa še
poteka po krajevnih skupno-
stih. Tako kot so pri vzgoji in
izobraževanju največ naredi-
li v žalski občini, pa so pri
tem dosegli največ v občini
Šmarje pri Jelšah.
Na seji so se tudi dogovori-
li, da bodo letos pripravili
proslave v počastitev letoš-
njega dneva JLA 22. decem-
bra v povezavi z območnimi
garnizijami.
Rezervni vojaški starešine
so po občinah v celoti izvršili
programe idejnopolitičnega
in vojaško-strokovnega
usposabljanja članstva, ak-
tivno pa so delali tudi pri se-
stavljanju obrambnih načr-
tov v krajevnih skupnostih
in delovnih organizacijah.
Poseben napredek so dose-
gli pri sodelovanju s šolami,
kjer so pomagali pri priprav-
ljanju obrambnih načrtov in
pri pripravi in izvedbi ob-
rambnih dni. V mnogih šo-
lah so prav vojaški starešine
bili pobudniki za usta-
novitev obrambnih krožkov
in jih tudi sami kot mentorji
vodijo. Ponekod so uspeli
šole opremiti s kabineti, jim
nabaviti učila, orožje in po-
dobno.
Kolektivno vodenje se
uspešno uveljavlja. Načela
so vnešena tudi v osnutek
statuta ZRVS Slovenije, o
katerem bodo razpravljali po
osnovnih organizacijah v
tem mesecu. Večina organi-
zacij pa je že sprejela statu-
tarne sklepe o kolektivnem
vodstvu, pri čemer poudarja-
jo porazdelitev nalog in od-
govornosti na vse člane vod-
stva.
Pri njihovem delu pa so se-
veda tudi težave in po-
rnanjkljivosti. Ponekod je še
šibka informativno propa-
gandna dejavnost, rekreaci-
ja... Pojavile so se tudi dile-
me pri organizaciji in sicer o
tem, kje naj bodo vključeni
tisti tovariši, ki naj bodo po
svoji funkciji člani organiza-
cije ZRVS: ali v kraju, kjer
funkcije opravljajo, torej v
delovnih organizacijah, ali
tam, kjer prebivajo. Kaj pa
takrat, ko v kraju, kjer prebi-
vajo, ni organizacije ZRVS?
To vprašanje še niso razrešili
in ga bodo postavili Republi-
ški konferenci.
FRANJO MAROŠEK
šentjur: nova
stanovanja
Samoupravna stanovanj-
ska skupnost v šentjurski
občini predvideva v nasled-
njem srednjeročnem obdob-
ju izgradnp 200 stanovanj in
to 125 v Šentjurju, po 20 v
Dramljah in na Slivnici pri
Celju, 16 na Planini pri Sev-
nici, 14 na Ponikvi, po 2 na
Kalobju in Loki pri Žusmu
in 1 na Prevorju.
Za vzdrževalna dela in po-
sodobitev starejših stano-
vanjskih hiš v katerih je 64
stanovanj predvidevajo izda-
tek v višini 21 mil. dinarjev.
ERNEST REČNIK
JOŽE
FRANKO
Pretekli teden je v Šempetru in v Tovarni nogavic na
Polzeli globoko odjeknila vest, da Jožeta Franka ni
več. Zadnji delovni dan je bil še na svojem delovnem
mestu kot pravnik. Svojim najbližjim je tako kot že
večkrat prej tudi ta dan potožil, da se ne počuti najbo-
lje in, da ga zbada v prsih, zvečer pa ga je srčni infarkt
za vedno odtrgal od družine, številnih prijateljev, kijih
je imel kot športni in družbenopolitični delavec in
sodelavec.
Jože se je rodil pred 47 leti v Šempetru. Tu je tudi
končal osnovno šolanje, ga nadaljeval na srednji šoli v
Celju in ob delu diplomiral iz prava. Zadnja leta je
delal v tovarni nogavic na Polzeli, kjer je bil zaradi
svojega dobrega značaja priljubljen med sodelavci. V
resnici se ni nikoli z nikomer spri. Zelo aktivno je bilo
njegovo delo v društvu TVD Partizan in domači kra-
jevni skupnosti. Pri Partizanu je bil več let predsednik,
čeprav se je mnogokrat jezil, češ, da nekateri člani niso
dovolj aktivni in večkrat trdno sklenil, da bo to funk-
cijo pustil. Športu je bil predan in včasih je delal tudi
kot aktivni športnik. Veliko zaslug ima pri gradnji
novih športnih objektov v Šempetru v zadnjih letih.
Njegov prosti čas je bil razpet še med druge funkcije.
Bil je sekretar OO ZK Skupnih služb v tovarni noga-
vic, predsednik poravnalnega sveta pri KS Šempeter,
član večih drugih odborov in delegacijv KS in občini.
Za to delo je bil pred časom tudi odlikovan z redom
dela s srebrnim vencem, ki mu ga je podelil predse-
dnik Tito. Na športnem području je prejel tudi več
priznanj TKS Žalec.
Jožeta Franka ni več. S svojim likom in delom pa bo
ostal v srcih vseh tistih, ki so ga imeli radi, ki jim je bil
dober mož, oče, tovariš, prijatelj in sodelavec...
T TAVČAR
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 48 - 4. december 1 98q
likovni amaterji
razstavljajo
V torek popoldne so v
prostorih Muzeja revolu-
cije v Celju odprli likovno
razstavo članov društva
likovnikov amaterjev Ce-
lje. Otvoritev so s svojim
nastopom popestrili
učenci glasbene šole. Or-
ganizator tega kulturnega
dogodka pa je bilo Druš-
tvo likovnikov amaterjev
Celje, ki deluje pri Zvezi
kulturnih organizacij.
MP
praznik v lik
savinja
Praznik republike so v
delovni organizaciji LIK
Savinja obeležili s prosla-
vo, kjer so v kulturnem
delu programa nastopili
recitatorji in moški pev-
ski zbor prosvetnega
društva Svoboda iz Za-
grada. Ob tej priložnosti
so odprli tudi razstavo
slik Vinka Podjeda, člana
društva likovnikov ama-
terjev Celje.
Se posebno prijetno so
se v prazničnem vzdušju
počutili upokojeni člani
kolektiva, ki jih je delov-
na organizacija povabila
medse, da bi si ogledali
novosti v proizvodnji in
poklepetali z delavci LIK
o svojem sedanjem delu
in življenju.
MP
O PREDLOGU PROGRAMOV RTV
UPOŠTEVANJE PRIPOMB
Še večje zavzemanje za programsko kakovost
Na seji Sveta za informa-
tivno dejavnost pri celjski
socialistični zvezi so med
drugim spregovorili tudi o
predlogu programov RTV
Ljubljana za leto 1981. V
izredno bogati in razvejani
razpravi so ugotovili, da sta
ljubljanski radio in televizija
upoštevala večino pripomb,
katere je v preteklem letu
celjski prostor posredoval.
Tako je letošnji predlog pro-
gramov preglednejši in pred-
stavlja kvalitetnejšo osnovo
za javno razpravo. Svet za in-
formativno dejavnost je tudi
pohvalil sestavljalce gradiva,
saj so zdaj vidneje opozorili
na vse tiste oddaje, pri kate-
rih nameravamo narediti
spremembo. Vendar pa so
člani sveta pogrešali oceno
kako uspešna sta bila televi-
zija in radio pri obveščanju
in informiranju javnosti o
pomembnejših družbenopo-
litičnih nalogah. Tu se misli
predvsem na poročanje o po-
membnejših odločitvah in o
njihovih realizacijah v dele-
gatskih strukturah samou-
pravnih interesnih skupno-
sti. Informativne oddaje bi
morale biti v svoji predstavi-
tvi postavljene v družbeni
prostor, predvsem kako so
se vključevale v družbena
dogajanja, kako se je uresni-
čevala njihova vloga pri de-
lovanju delegatskega siste-
ma in krepitvi delegatskih
odnosov. Tako radio kot te-
levizija bi se morala zavze-
mati za večje doseganje pro-
gramske kakovosti. Pred-
vsem tu je bilo narejenega
malo, kjer predvsem televizi-
ja ni izkoristila vseh možno-
sti za dograjevanje in nad-
grajevanje posameznih od-
daj. Člani sveta so tudi meni-
li, da bi morala televizija rea-
lizirati dogovor po katerem
smo se dogovorili, da bi ime-
li posamezni programi več
stika s terenom, premalo je
namreč živih in upoštevanih
pobud gledalcev. Tu se misli
na večje vključevanje radia
Celje in radia Šmarje v
osrednji informativni pro-
gram radia Ljubljane in o
možnostih, da bi se celjsko
dopisništvo televizije ka-
drovsko in tehnično tako
opremilo, da bi bilo možno
direktno vključevanje v pro-
gram. Gradivo za javno raz-
pravo na žalost izpušča delo
sosvetov in pa oceno o delu
skupščine RTV Ljubljana.
Člani sveta so tudi kritično
spregovorili o uredniški po-
litiki dnevno informativnih
oddaj. Človek, ki spremlja
samo osrednje informativne
oddaje bi si mislil, da so v
celjskem prostoru sami pro-
blemi in težave, ne sliši pa
skoraj nič o kvalitetnih pre-
mikih na področju razvojne
politike, o naporih na znan-
stvenem, kulturnem in go-
spodarskem področju.
Osrednji napor uredniške
politike radia in televizije
mora biti usmerjen k po-
družbljanju obeh medijev, k
aktivnemu vključevanju de-
legata, samoupravljalca, de-
lavca in občana kot nosilca
informacij in soustvarjalca
programa. Svet za informa-
tivno dejavnost je tudi me-
nil, da sta radio in televizija
veliko prispevala za čistejši
slovenski jezik, za kar jima
izreka posebno priznanje,
vendar pa mora izreči hkrati
tudi grajo o kvaliteti eko-
nomsko-propagandnih od-
daj. Pri teh ne sme prevlado-
vati zgolj tržni element pač
pa veliko bolj elementi, ki bi
prispevali k vzgoji in osve-
ščahju potrošnika. Delegati
pri celjski socialistični zvezi
so tudi podprli napore radia
Ljubljarie, da kadrovsko
okrepi svoje dopisništvo v
Celju.
L. M.
ZAMMIVOSn IZ POKRAJINSKESA
RilZEJA V GEUU
SUZANA IN STARCA
Med najimenitnejše grafične liste, ki so last celjskega muzeja
spada bakrorez Lucasa van Levdna, ki je odtisnjen na papir, v
katerem je vodni znak v obliki malega vrča. Ta vodni znak
potrjuje skupaj z drugimi značilnostmi, da je bil odtis z origi-
nalne plošče narejen sočasno z njenim nastankom - to je okoli
leta 1509. Ta podatek pa daje tej grafiki vrednost s kakršno se
ne morejo ocenjevati listi, ki so bili odtisnjeni celo sto ali več
let po nastanku bakroreznih plošč.
List, ki je znan pod naslovom Suzana in starca prikazuje
prizor iz starobiblijske zgodbe, ki je zapisana v knjigi preroka
Danijela. Ta zgodba pravi, da sta se prelepi Suzani, ženi Joa-
kima iz Babilona, približala dva vsiljiva stara sodnika, ko se je
skrivaj kopala v svojem vrtu in sta jo v svoji zaljubljenosti
nagovorila naj se jima ljubezensko vda. Ker ni soglašala z
njima in je odločno odklonila njuno ponudbo, sta jo iz mašče-
vanja zatožila, da sta videla, kako je prevarala moža z nekim
mladeničem pod drevesom na svojem vrtu. Taka prevara
moža, ki sta jo potrdila tudi dva očividca, pa se je po tedanjih
židovskih zakonih kaznovala s kamnanjem do smrti... Ko sta
bila starca ločeno zaslišana, pod katerim drevesom sta videla
pregrešno Suzano z ljubimcem, se je pa izkazalo, da sta pričala
lažno in sta bila zato ona dva kaznovana s kamnanjem. Suzana
pa je bila rešena njunega nesramnega obrekovanja.
Motiv z upodobitvijo Suzane in dveh starcev se pojavlja v
likovni umetnosti že od 2. stoletja dalje in ima simboličen
pomen v smislu zmage pravice in resnice. Posebno priljubljen
je bil v času renesanse, ko so postali slikarji zavzeti za predsta-
vitev lepe Suzane pri kopanju. Najbolj popularni sta upodobi-
tvi, ki sta jih ustvarila slikarja Rubens in Rembrandt z velikim
poudarkom na Suzanini goli postavi pri kopanju.
Lucas van Leyden, slavni slikar in grafik v času holandske
renesanse pa je motiv Suzane in starcev predstavil čisto po
svoje. Glavni poudarek je namenil sodnikoma v ospredju, nato
srednjeveškemu naselju ter vrtu s potokom in drevjem. Naka-
zal je tudi vrata v obzidju, skozi katera je vodila pot v skriv-
nostni vrt. Suzani je namenil prostor na desni. Komaj jo opa-
zimo. Sedi v modni poletni obleki in si sklonjena odvezuje
trak. Noge si namaka v potoku in v vodo ji sežejo šele do
gležnjev... Vznemirjena možakarja, od katerih eden stoji,
drugi pa kleči pred drevesoma za katerima je skala, sta pred-
stavljena prej kot moža zrelih let in ne kot starca. Stoječi ima
izrazito fiziognomijo z dolgim, rahlo upognjenim nosom. Po-
gleduje proti Suzani, vanj pa zre sosed, ki z roko nakazuje
možnost, da se lahko skozi vrata skrivaj približata Suzani.
Leydnova signatura je označena na ploščici, ki visi na štoru.
Leyden je skušal na svojem listu uveljaviti učinkovitost
svetlobe in sence ter zračne perspektive in s tem posredovati
tisto slikovitost, ki še ni bila uveljavljena v tedanjem holand-
skem slikarstvu, še manj pa v grafiki. Prav s temi in še drugimi
momenti je uspešno nakazal svojstveno vizijo, da se prastara
zgodba o Suzani in dveh starcih lahko dogaja v vsakem času in
prostoru.
MILENA MOSKON
SLOVENSKA EKSPRESIONISTIČNA GRAFIKA
ŠTIRJE ZNAČILNI PREDSTAVNIKI
Razstavo je posredovala Moderna galerija iz Ljubljane
v celjskem likovnem salonu bo še
do 13. decembra na ogled nadvse zani-
miva razstava grafičnih del starejših
mojstrov slovenske moderne umetno-
sti: Vena Pilona, Toneta Kralja, Boži-
darja Jakca in Mihe Maleša. Pričjujoča
razstava želi predstaviti glavne pred-
stavnike slovenskega ekspresionizma,
umetnostnozgodovinskega obdobja,
ki je kot celota še danes najmanj znano
in pregledno.
Nastop bratov Kraljev, Vena Pilona,
Božid^a Jakca in kasneje Mihe Male-
ša je bil v naši umetnosti odločujočega
pomena. Cez pojoče barve in sončno
luč je legla senca človekove usodnosti
(tako je označil njihov nastop Emilijan
Cevc). Njihova umetnost je segla daleč
čez likovne vrednote. Razkritje objek-
tivnega sveta jim je bilo premalo, da bi
lahko izrazili najglobljo človeško za-
vest, zato so grebli v človeške globine
in ekspresivno oblikovali \idni svet. S
tem so postali last slehernega človeka,
postali so razumljivi množici. Po-
membno vlčgo pri tem je igral čas po I.
svetovni vojni, ki je pomenil prelomni-
co na vseh področjih družbenega in
duhovnega življenja. Tako je tudi od-
nos umetnikov postal v skladu s sploš-
nimi tedanjimi razmerami, bil je
usmerjen v najširše filozofske in obče-
človeške probleme.
Čeprav govorimo o skupnem nasto-
pu umetnikov, o skupnih formalnih in
vsebinskih izhodiščih, o njihovem
skupnem študijskem okolju - Pragi in
ne nazadnje o grafiki, ki so jo gojili
prvič kot samostojno likovno vejo
umetnosti, se njihov temeljni odnos
do sveta spreminja.
Tako so prva leta ustvarjalnosti To-
neta Kralja razpeta med secesijsko for-
mo in figuralnim primitivizmom ter
findesieclovsko motiviko in sodobno
problematiko, ki je bila povezana s
človeškim trpljenjem iz I. svetovne
vojne. Oblikovno in motivno se je na-
slanjal na dediščino dunajske secesije
s težnjo po izražanju duhovne vsebine.
Kralj je tipiziral obraze in stiliziral fi-
gure.
Drugo varianto slovenskega ekspre-
sionizma predstavlja Veno Pilon, ki ni
bil nikoli vizionar, niti mistik, bil je
realist, nagibal se je k ostri in neposre-
dni karakterizaciji svojega sveta, ki ga
je črpal neposredno iz konkretnega
življenja. Bil je predvsem portretist in
krajinar. Poudarjal je individualnost
in izražal duhovno vsebino vselej ne-
posredno. Končna značilnost Pilono-
vega slikarstva je sinteza deformirane-
ga nemškega ekspresionizma in pla-
stično-geometrično poenostavljen
evropski postimpresionizem, posebno
italijansko slikarstvo.
Jakčeva umetnost ni reakcija na im-
presionizem, tako kot pri bratih Kra-
ljih ali Venu Pilonu, njegova umetnost
je v bistvu nadaljevanje impresioni-
zma kateremu je dodal liričnost, ki je
prisotna vse do danes. Njegova umet-
nost temelji na realističnih težnjah, na
impresionistični slikovitosti, na munc-
hovski varianti findesieclovskega li-
nearnega izraza ter med oblikovno de-
formacijo, ki se kaže predvsem na
spreminjanju proporcev ter izpušča-
nju nebistvenih in naglaševanju bi-
stvenih detajlov. Maleš je še dosle-
dnejši od Jakca. Nežni čustveni vsebi-
ni prilagaja izredno mehko risbo, ki je
sprva še secesijska, pozneje pa franco-
sko in včasih celo orient^no obarva-
na. Njegova risba je vseskozi razpeta
med dekorativnost in izraznost. Po
izrazito kontrastnemu in ploskovne-
mu značaju se približuje Kandinske-
mu, medtem ko je po mehkobi linije
bliže Munchu s konca 19. stoletja.
Razstava v celjskem likovnem salo-
nu je le grobi prikaz slovenske ekspre-
sionistične grafike, je pa dovolj jasna,
da lahko ocenimo njihova prizadeva-
nja. Razstavo nam je posredovala Mo-
derna galerija iz Ljubljane.
ALENKA DOMJAN
ex tempore iz dobrne v razvojnem
centru
Društvo likovnih amaterjev je v sodelovanju z Razvojnim
centrom pripravilo raizstavo del, ki so nastala na letošnjem Ex
tempom na Dobrni. Razstava ponazarja obstoj in razvoj lani
začete likovne akcije, zasnovane v sodelovanju Društva likov-
nih amaterjev Celja, Zveze kulturnih organizacij in Zdravilišča
Dobrna. Likovniki, kjer so prednjačili ljubitelji so pustili po
eno delo Zdravilišču. Razstava v Razvojnem centru, ki že
nekaj časa na organiziran način uporablja svojo avlo za likovne
razstave, pomeni populariziranje dejavnosti Društva likovnih
amaterjev pa tudi samega Ex tempora, saj je prav, da dela,
nastala na enem kraju, lahko vidi čimveč ljudi.
na deskah šentviškega odra
z novim kulturnim domom v Šentvidu pri Planini so tam-
kajšnjemu prizadevnemu prosvetnemu društvu dani boljši po-
goji za delo. V tem kulturno izredno razgibanem kraju, kjer
živi 600 prebivalcev, se na deskah doma vrstijo vaje zdaj te,
zdaj one sekcije društva, ki šteje 80 članov.
Po pestrem programu ob otvoritvi, postavljajo zdaj na oder
Kastelko, s katero se bodo predstavili na tekmovanju dram-
skih skupin. Pionirska skupina je pripravila mladinsko igrico
o Pepelki, redno pa vadi tudi pevski zbor.
ER
8. TEDEN DOMAČEGA FILMA
V GOVORICI ŠTEVILK
37.197 gledalcev na 169 predstavah
Osmi Teden domačega fil-
ma je prinesel doslej najob-
sežnejši spored filmov in
spremnih prireditev, tako tu-
di ni naključje, da je bil 8.
TDF tudi po obisku rekor-
den. Po številnih ocenah je
bil spored 8. TDF doslej naj-
bolje zastavljen, dobro izpe-
ljan, privlačen in zanimiv.
Sicer pa si oglejmo nekaj za-
nimivih številk, ki te trditve
potrjujejo.
Teden domačega filma je
letos s svojim sporedom se-
gel v sedem občin celjskega
območja (izostala je le obči-
na Velenje), kjer so posamez-
ne sporede videli v 28 krajih.
Vseh predstav je bilo 169 ali
65 več kot lani. Filmskih gle-
dalcev je bilo po podatkih
Kinopodjetja 37.197 ali nekaj
nad 4 tisoč več kot v letu
1979.
Filmski spored je bil zelo
pester, čeprav je prinesel le
22 celovečernih igranih fil-
mov ali 12 manj kot leto po-
prej. Spored igranih filmov
je sestavljalo sedem pre-
miemih, pet vojvodinskih,
trije tuji in šest mladinskih
filmov, v spomin na umrlega
Jožeta Zupana pa smo zavr-
teli še film Tistega lepega
dne. Skupno je bilo v spore-
du 8 slovenskih filmov. Še
bolj bogat kot prejšnje leto je
bil spored kratkih filmov, ki
je imel tudi bistveno boljši
obisk kot leto poprej. Leta
1979 smo zavrteli 147 kratkih
filmov, letos pa kar 163, pri
čemer je bilo le 47 filmov, ki
so nastali v poklicnih film-
skih vrstah. Pionirski film-
ski krožki so v spored pri-
spevali 86 kratkih filmov,
preostali amaterji 18, štin^
filmi so bili vzgojni in oseHi
študijskih.
Za organizatorje je posebe)
razveseljivo dejstvo, da je
zelo dober odziv med gled^/
ci naletel spored Titovi"
filmskih dnevov, ki srno
pripravljali posebej skrbno
sedmih občinah območja ^
čeprav je zmeda z dosta^
filmov po železnici j^,
bela«, da občinstvo ni
videti dveh napovedanih i
mov, je spored dobro usp .
22 filmov o življenju in de'
tovariša Tita si je ogleda|
nekaj nad 15.000 gledalce^
Tudi govorica številk P«^'
juje, da je 8. Teden domac
ga filma kot osrednja slove
ska filmska manifesta^]
uspel nad pričakovanji,
i8 - december 1980
fji^--
NOVI TEDNIK - stran 9
jfed prvimi in največjimi presenečenji na letošnji reviji je
hila prav gotovo 75-Ietna Terezija Zabukovšek iz Bukovž-
lika pri Celju, ki se je kot samouk predstavila s prijetnim
igranjem na harmoniko. Povedala je še, da poleti zaradi
iela ni kaj dosti časa za igranje, več pa ga bo zdaj pozimi,
jlada pa svojo harmoniko raztegne tudi na kožuhanju.
Na letošnji reviji je nastopila tudi cela vrsta mladih glas-
benikov. Tako je prišel iz Zagorja enajstletni Jani Lipič-
nik in navdušil z igranjem na harmoniko, nekaj mladih je
bilo v ansamblu iz Dobja pri Planini, največ pa jih je bilo
skupaj v ansamblu Zvonček iz Vojnika, ki ga vidimo na
sliki. Dobro so »zvonili« in iz njih prav gotovo še nekaj bol
Za nami je že osma revija	oi-i/i u \/ i iDr\ lAU
narodno-zabavnih ansam- rVj nO VI JI V LlDUJMrl
blov v Libojah in ta priredi-
tev, ki se vse bolj širi in
uveljavlja v slovenskem
prostoru, tako pogumno
stopa proti lepemu jubileju
-deseti reviji! Tudi letošnji
dvojni koncert v prepolni
libojski dvorani je potrdil
upravičenost prisotnosti te
revije. Upravičenost prisot-
nosti v kraju, ki se ves raz-
daja kulturi in še posebej
glasbi.
Začetki so bili skromni,
vendar dovolj trdni, da so se
razvijali dalje. Na prvi reviji
leta 1973 je nastopilo sedem
ansamblov, leto dni kasneje
Sest pa deset in osemnajst,
da bi se v zadnjih letih ta
Številka povzpela že na 25! V
Liboje ne prihajajo več samo
ansambli iz žalske občine pa
celjske in Savinjske doline,
temveč domala iz vse Slove-
nije.
Prvič so letos nastopili čla-
Hmeljarsko-instrumental-
nega kvinteta in okteta >>Bo-
^.s Kidrič« iz Velike Pirešice,
a obstojajo od lanskega leta.
^ Zagorja ob Savi je znova
prišel stari in dobri znanec
•ranči Lipičnik s svojim an-
^mblom, zraven pa je pripe-
kal še »mali trio« z enajstlet-
^m virtuozom na harmoni-
fl. sinom Janijem. Po daljši
jdstotnosti se je znova poja-
ansambel Planika iz So-
>^nja, ki je nastopil na prvih
weh libojskih revijah. Iz
Srežic so že tretje leto zapo-
prišli »Dobri prijatelji«,
jih vodi Jože Pilpah, pri-
POGUMNO PROTI DESETI
Nastopilo /e več kot 150 glasbenikov
pravljajo pa se za snemanje.
Stalni gostje so tudi Šaleški
fantje iz Velenja, ki jih vodi
Franc Zerdoner. Iz Izole je
prišel s svojim ansamblom
Stane Škoda, ki je med dru-
gimi igral tudi v Španiji.
Z globoko občuteno zape-
to domačo pesmijo se je zno-
va pojavil kvartet Franko-
lovčani. Pozimi bodo posneli
dve televizijski oddaji, imajo
petindvajset posnetkov v ra-
dijskem arhivu RTV Ljublja-
na, gostujejo po bratskih re-
publikah.
Iz Dobja pri Planini je
Franc Salobir pripeljal an-
sambel tamkajšnjega kultur-
nega društva. Iz Vojnika so
prišli Zvončki, iz Celja pa
Celjski instrumentalni kvin-
tet, ki ga vodi Mirko Polut-
nik. Posneto že imajo novo
ploščo, pripravljajo oddajo
na televiziji ob Novem letu.
Ansambel Francija Zemeta
iz Vojnika je nastopil že
osmič na reviji v Libojah.
Pripravlja se za novo veliko
ploščo. Iz Vojnika je nastopil
še Vojniški instrumentalni
kvintet, ki ga vodi Franc Po-
gladič. Pripravljajo svoje
melodije, začeli pa bodo s
koncerti po domačih krajih.
Vodja narodno zabavnega ansambla Savinjskih sedem
Štefan Frece je poskrbel tudi za posebno presenečenje, saj
je na revijo pripeljal nikogar drugega kot našega znanega
pevca narodnih v/ž Franca Korena. Če smo si pred leti
želeli na reviji ves ansambel Avsenik, smo zdaj dobili vsaj
del njega v obliki še zdaj priljubijenega Franca Korena, ki
ga vidimo v družbi predsednika DPD Svoboda Liboje
Darčija Šulerja (desno) in glavnega vodje revije Herija
Kuzmc (levo). Korenov glas pa je še vedno takšen, da seže
v deveto vas...
Nastopil je ansambel Slo-
venija, ki ga vodi Franc Ga-
lič. Letošnji reviji se tudi ni
izneveril Viki Ašič iz Celja,
-aš stari, dobri znanec, ki je
z novo zasedbo ogrel vse -
levo in desno! Iz Galicije je
Franc Tkavc pripeljal Sa-
vinjski instrumentalni an-
sambel. Iz Liboj je nastopil
nov ansambel Savinjskih se-
dem, ki ga vodi domačin Šte-
fan Frece. Iz Žalca so že
osmič nastopili Veseli hme-
ljarji z vodjo Vilijem Ogra-
jenškom, iz Griž je prišel
Griški kvintet in iz Izole Pri-
morski fantje.
Ocene ne bomo dajali, ker
gre za revijo in prijateljsko
srečanje številnih ansam-
blov in glasbenikov, lahko
pa zapišemo vtise. Ti so ugo-
dni in razveseljivi, kajti mne-
nja nastopajočih o reviji so
samo pohvalna. Dva prijetna
koncerta so še dopolnili fan-
faristi libojske godbe na pi-
hala pa Terezija Zabukovšek
in seveda vsi nastopajoči z
zaključno melodijo -Od Ce-
lja do Žalca«. Deveta revija
bo 22. novembra 1981! Orga-
nizator DPD Svoboda Libo-
je se bo prav gotovo potru-
dil, da bo vsaj tako uspela,
kot vse dosedanje. Svoj de-
lež pa bodo brez dvoma do-
dali vsi tisti, ki so zdaj že
redni gostje glasbenih sre-
čanj v Libojah!
Tekst: TONE VRABL
Foto: TONE TAVCAR
je bil tudi tokrat pogled pri obeh koncertih na dvorano ob 8. reviji narodno
y>aynih ansamblov v Libojah. Kljub tesnosti in neugodnosti zaradi premajhne dvorane
»f bilo nikogar, ki bi bil nezadovoljen, kajti vse pomanjkljivosti je odpravila dobra
NAKOPALI ŽE 4151000 TON
SREČNO,RUDARJI
Dnevni rekord zdaj 21700 TON
Velenjski rudarji bijejo
težko bitko, da bi izpolnili
letni plan izkopa 4,7 milijona
ton premoga. Zal je izpad v
juniju, ko so nakopali samo
335 tisoč ton, morali pa bi
410700 ton, bil prevelik in ga
kljub podvojenim naporom
ne bo možno nadoknaditi.
V novembru so velenjski
rudarji nakopali 407 tisoč
ton premoga ali poprečno na
dan 17696 ton. Osnovni načrt
so dosegli 106 odstotno, pre-
segli pa so tudi delovni me-
sečni načrt - 102 odstotka.
27. novembra so dosegli nov
dnevni rekord, saj so nako-
pali 21700 ton, kar je za sto
ton več od prejšnjega rekor-
da (29. oktobra - 21600 ton).
Od 1. januarja do 30. no-
vembra so skupaj nakopali 4
milijone 151 tisoč ton premo-
ga ali poprečno dnevno
15704. Osnovni načrt je bil
tako realiziran 97 odstotno.
V decembru bi tako morati v
26 delovnih dneh s tremi
»rdečimi« sobotami nakopa-
ti 549 tisoč ton, da bi izpolnili
letni plan. To pa je preveč in
tako bodo za planom predvi-
doma zaostali za kakšnih 80
tisoč ton. Kljub temu pa bo-
do nakopali več premoga kot
lani, ko so ga 4 milijone 515
tisoč ton ter so tako za 15 ton
presegli letni plan. Ce ne bi
bilo letošnjih težav zlasti ju-
nija, bi delovni načrt prav
gotovo realizirali.
Rudarji so delali tudi 1. de-
cembra in nakopali 11600
ton. Odsotni so bili rudarji iz
drugih republik, katere so z
dvanajstimi avtobusi odpe-
ljali za praznik Dan republi-
ke na njihove domove.
Navkljub vsemu lahko delo
velenjskih rudarjev ocenimo
samo z najboljšimi ocenami.
Srečno, rudarji!
T. VRABL
»V imenu letošnjih
Bloudkovih nagrajencev
sem se zahvalil vsem ti-
stim, ki so ocenili naše
delo, da si zaslužimo naj-
višja priznanja v telesni
kulturi. Ta priznanja, ki
smo jih dobili, niso samo
priznanja nam, ampak
sredinam in dejavno-
stim, iz katerih izhaja-
mo. Prepričan sem, da se
bo razvoj telesne kulture
v naslednjem srednje-
ročnem obdob ju še nada-
lje razvijal kljub težkim
gospodarskim razme-
BLOUDKOVA NAGRADA
PRIZNANJE CELJSKI
TELESNI KULTURI
ram, pri čemer pa bomo
mi Bloudkovi nagrajen-
ci prispevali vsak v skla-
du s svojimi možnostmi
k temu razvoju.
Moja Bloudkova na-
grada je priznanje celot-
ni celjski telesni kulturi,
saj sem bil na podelitvi
pravzaprav delegat celj-
ske telesne kulture.«
To je bil uvod v pogo-
vor z JOZETOM GERŠA-
KOM, ki je za svoje več
desetletij dolgo športno
delo dobil najvišje repu-
bliško priznanje BLOUD-
KOVO NAGRADO.
Jože se je aktivno uk-
varjal s športom vse do
leta 1956/57. Bil je vse-
stranski, kot je to bilo ta-
krat značilno za športni-
ke. Igral je košarko in ro-
komet, gojil smučarski
tek, bil pri atletiki, kot
študent ljubiteljsko gojil
športni ples, se posvečal
tudi judu.
Spomini na smučarski
tek...
»To je bilo leta 1954, ko
nas je treniral Joco Ko-
ren. Bili smo Marjan Go-
leš, Belajeva Malčka, jaz
in drugi. Takrat so smu-
čarski tek smatrali za ga-
raški šport, danes pa je
izredno priljubljen med
najširšimi množicami.
Tekli smo na Golteh,
Celjski koči, Golovcu,
pod Humom... Brez po-
sebnega treninga sem
»prigural« celo do kandi-
data za mladinsko držav-
no reprezentanco ter bil
na pripravah v Kotljah,
Kranjski Gori... Z ama-
terskim delom sem daleč
prišel, če bi treniral pa bi
še dalj!«
Spomini na košarko...
"Igrali smo jo na biv-
šem gimnazijskem igri-
šču (tam so zdaj bloki!),
na Glaziji, v Mestnem
parku in pred celjsko že-
lezniško postajo pa v telo-
vadnici bivše prve gimna-
zije. Trenerji so bili različ-
ni od Kokota, Ramsku-
glerja, Korberja do dru-
gih. Pred železniško po-
stajo se je vedno zbralo
veliko ljudi. Igrali smo ta-
korekoč v centru mesta,
kjer takrat še ni bilo pro-
meta. Pred železniško po-
stajo so oddigrali tudi ne-
kaj tekem v malem roko-
metu, ko se je ta začel ra-
zvijati v Celju. Košarko
smo takrat igrali Ažman,
Rajtmajer, Puncer, Cafu-
ta, Pur, Janez Cepin in
mnogi drugi. Na tekmi je
»padlo« po 50, 60 košev.
Na razpolago smo imeli
samo eno in to usnjeno
žogo pa smo vseeno do-
bro zadevali koš. Pa te-
hniko smo imeli ftobro.
Razlike med takrat-
nim in sedanjim časom se
sploh ne da opisati.«
Spomini na različna
področja dela v telesni
kulturi...
»Najprej sem bil akti-
ven športnik, nato sem se
posvetil organizacijske-
mu delu. Osem let sem
vodil Košarkarski klub
Celje, bil predsednik
ZTKO občine Celje in še
in še. Tretje področje je
izgradnja športnih objek-
tov od Posebne šole, telo-
vadnice pri Tehnični šoli,
sanačije celjskega kopali-
šča do izgradnje športne-
ga kompleksa Golovec.
Zanimivo je tudi področ-
je šolske telesne vzgoje,
kjer sem že 21 let mentor
ŠŠD Tehnik na naši šoli.
Ima 1300 članov, v zad-
njih petih letih pa je bilo
kar dvakrat najboljše v
Sloveniji (1978 in 1980).
TONE VRABL
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 48 - 4. december 1 98q
O PRENEHANJU ZEMELJSKEGA BIVANJA
mu ES AD ASTRA MOLLIS E TERRA VIA!
Ni iahka pot od zemlje do zvezd
Življenje industrijske družbe zahteva
vse več prostora. Spoznanje, da je zemlje
vse manj, človeštva pa vse več, narekuje
smotrno izrabo prostora. Vsak košček
zemlje postaja dragocen, zato se lahko
resnično zamislimo nad ogromnimi po-
vršinami, na katerih se danes širijo mest-
na pokopališča. Na teh površinah bi lah-
ko zraslo veliko stanovanjsko naselje,
skoraj mesto.
Ce bi v takšnih mestih, kot so Moskva,
New York, Tokio ali London pokopavali
pokojne, tako kot je zdaj še pri nas v
navadi, bi potrebovali vsako leto 40 ha
nove zemlje. To pa je že skoraj površina,
namenjena pokopališču, ki naj bi Ljub-
ljani zadoščal za vse večne čase.
V	petih ljubljanskih občinah imajo da-
nes poleg Zal še 52 pokopališč, od tega
42 na širšem področju. Ce upoštevamo,
da se s prostorskimi problemi ubadajo
skoraj vsa pokopališča, v zadnjem času
zlasti celjsko, potem ni čudno, da smo se
v Sloveniji" odločili iti s časom naprej.
Pred dvemi leti smo namreč zgradili v
Ljubljani upepeljevalnico.
Ali smo tudi šli s časom naprej?
Sežiganje umrlih je že prastar običaj,
še iz časov pred našim štetjem. V Rimu
je bila upepelitev privilegij premožnej-
ših slojev. Sežiganje se je ohranilo še v
zgodnjem srednjem veku, leta 785 pa je
Karel Veliki razglasil pokopavanje kot
edini krščanski način shranjevanja po-
smrtnih ostankov.
Z reformacijo so si ponovno pričeli
prizadevati za upepeljevanje, zlasti na
zdravniškem kongresu 1869 v Rimu in
1871 v Firencah. 1873. leta je italijanski
senat odobril sežiganje kot neobvezni
način shranjevanja posmrtnih ostankov.
Prvi krematorij so v Evropi zgradili leta
1876 v Milanu, dve leti kasneje v Gothi, v
Parizu 1886 in Ziirichu 1889. Od« takrat
dalje pa je število upepeljevalnic po sve-
tu nezadržno raslo.
Krematoriji po svetu: ZDA - 287 kre-
matorijev. Velika Britanija - 204, Šved-
ska - 67, Zahodna Nemčija - 63, Norve-
ška - 36, Danska - 32, Italija - 27, Švica -
25, Avstralija - 24, Češkoslovaška - 15,
Nova Zelandija - 14, Kanada - 13, Finska
-	7, Avstrija - 7, Nizozemska - 6, Francija
-	6, Rodezija - 2, Jugoslavija - 2 krema-
torija. Krematorije imajo še v Sovjetski
zvezi, Irski, Argentini, Braziliji...
' V Sovjetski zvezi imajo le tri kremato-
rije, kar na prvi pogled začudi, vendar pa
so ti pravi giganti, saj ima moskovski 14
peči, leningrajski 10, kijevski pa 8.
»Dilem med klasičnim pokopom in
upepelitvijo pri trezno mislečih ljudeh
ni več,« pravi Ivan Zibret, pomočnik di-
rektorja OZD Zale. »Prednosti upepelje-
vanja so predvsem higienske, estetske,
humanitarne, ekonomske in komunalne.
Z upepelitvijo preprečimo dolgoletno
neestetsko in neprimerno trohnenje tru-
pla v zemlji.« Nekateri drugi vneti zago-
vorniki upepeljevanja pravijo, da si člo-
vek kot vrhunec ustvarjalne narave za-
služi, da v trenutku premine.
Z izgradnjo moderne upepeljevalnice
smo tudi Slovenci dobili možnost, da se
opredelimo za sodoben način pokopa.
Prej smo vozili umrle v Celovec ali Gra-
dec. Po zapisnikih Komunalnega podjet-
ja Zal smo ugotovili, da je bil prvi Slove-
nec upepeljen 1968, in sicer inženir
Franc Goli. Leta 1969 so imeli samo dve
upepelitvi, potem pa je ta številka nara-
ščala: 1970 - 6 upepelitev, 1971 - 28,1972
-	46, 1973 - 77,1974 - 102,1975 - 157,1976
-	190 (cenitev), 1977 - 220 (cenitev), 1978
-	250 (cenitev).
Odkar imamo krematorij na Žalah, je
bilo že blizu 2000 upepelitev. Podatki za
Celje so skromnejši. Po besedah ing. Lo-
renčaka, direktorja TOZD Pokopališka
služba smo imeli: 1975 - 6 upepelitev,
1976 - 7, 1977 - 11, 1978 - 10, 1979 - 14 in
1980 - 20 upepelitev do 1. 11. 1980 (ceni-
tev).
V	odstotkih izraženo pomeni, da bomo
letos dosegli približno 5%-no upepelitev
od vseh umrlih. To je precej manj kot
recimo v Ljubljani, kjer je bilo letos pri-
bližno 37% upepelitev.
kako do upepelitve
Brez posebne pokojnikove volje ali
naročila svojcev pri nas ni mogoče upe-
peliti nikogar, ki tega ne bi želel. Posto-
pek je pravzaprav preprost, predvsem pa
bistveno cenejši od klasičnega pokopa.
Navodila upepeljevalnice na Žalah za-
htevajo zdravniško poročilo o vzroku
smrti ali prijavo smrti, potrdilo uprav-
Ijalca pokopališča, kjer bo žara pokopa-
na in osebno izkaznico.
Krsta mora biti v celoti iz čistega lesa,
brez metalnih delov. Ce je truplo pokoj-
nika v kovinskem vložku, mora biti ta iz
cink pločevine, čim tanjše in z mehkim
lotom.
Pokojni ne sme biti oblečen v obleke
iz sintetičnih vlaken. Ce je pokojni upo-
rabljal pacemaker (napravo za uravnava-
nje srčnega utripa), mora biti ta odstra-
njen.
Pokojnikovi posmrtni ostanki gredo v
peč skupaj s krsto. V Ljubljani imajo
dve peči švedske firme TABO. Pred na-
bavo teh dveh peči je bilo precej vroče
krvi. Zbrane so bile namreč ponudbe
petih proizvajalcev, ki so ustrezale vsem
kriterijem glede varstva okolja. Štiri so
bile plinske in ena električna.
Ker je takrat Beograd sočasno gradil
krematorij, Zagreb in Rijeka pa sta pred
gradnjo, je bilo logično pričakovati, da
se bomo odločili za enega dobavitelja.
Cenejše servisiranje in vzdrževanje bi
prav gotovo moralo zediniti naše intere-
se. To na žalost ni uspelo, saj so Beograj-
čani kupili plinsko kremacijsko peč an-
gleške firme Dawson-Mason, kateri lah-
ko očitamo predvsem to, da je dvoko-
morna, tako da plini enega trupla sežiga-
jo drugega, da se čisti spredaj, da ima
zelo občutljiv in kompliciran sistem re-
šetk.
Nekateri naši strokovnjaki, med njimi
dr. medicine Anton Dolenc, so se zavze-
mali za švicarsko električno peč BBC.
Čeprav izgleda, da je ta slednja najboljša,
pa zaradi svoje cene ni bila sprejemljiva.
Peč segrevajo do približno 850° C. Nato
prekinejo dovod plina. V peč porinejo
truplo pokojnika skupaj s krsto. Sama
upepelitev traja od 50 do 90 minut. Čas
zgorevanja je odvisen od fizične kon-
strukcije umrlega in od vrste bolezni, za
katero je pokojnik umrl.
Lažji pepel lesa, tekstila in tkiv gre
skozi filter, težji pepel kosti pa pade na
dno komore in ga dajo nato v žaro. Sku-
paj je približno 4 do 4,5 kg pepela. Dvoj-
ni varnostni sistem preprečuje odpiranje
vrat, dokler postopek upepelitve ni kon-
čan.
Iz pepela se lahko izločijo tudi žlahtne
kovine (zlato in podobno). Žlahtno kovi-
no lahko dobe svojci nazaj, lahko jo od-
stopijo v dobrodelne namene ali pa jo
dajo skupaj s pepelom v žaro.
kaj pa cena?
Inženir Lorenčak Karel, direktor
TOZD Pokopališka služba pravi, da je
cena upepelitve v upepeljevalnici Zale
še vedno cenejša kot klasičen pogreb:
Prevoz v Ljubljano	1,059.00 din
Upepelitev v Žalah	4,026.00 din
Čakalna ura šoferja	124.00 din
Zmanjšana dnevnica	132.00 din
Krsta	3,565.00 din
Pogrebno moštvo	694.00 din
Priprava pogreba	1,046.00 din
Nagrobno obeležje	160.00 din
Najemnina groba	130.00 din
Mrliška vežica	320.00 din
Ostali stroški okoli	300.00 din
Skupaj torej 11,556.00 dinarjev. Če od
tega odštejemo pogrebnino 5,478.00 di-
narjev, katero prispeva Občinska zdrav-
stvena skupnost, potem damo iz svojega
žepa samo 6,078.00 dinarjev. Cena obi-
čajnega pogreba znaša nekaj manj kot
10,000.00 dinarjev, vendar, ker se nihče
ne odloča za najcenejšo krsto, je ta seve-
da bistveno dražji.
»Vsekakor je žarni pokop ustreznejši,«
pravi inženir Karel Lorenčak, »če upo-
števamo humane, estetske in ekološke
razloge, je prihranek na pokopnih me-
stih očiten. V žarni družinski grob lahko
položimo poljubno število žar, medtem
ko lahko na klasičen način pokopljemo v
družinski grob le dva pokojnika. Nato
nastopi desetletna mirovalna doba. Pa
tudi vzdrževanje žarnega pokopališča je
cenejše, možnost za enotno oblikovanje
spomenikov in hortikulturno urejanje
pokopališča je veliko večje.«
Z žarnimi pokopi se spreminja tudi
sam pogrebni obred. Pevci ne bodo mo-
gli več ob žarnem pokopu prepevati »Po-
čivaj v miru«, kar sodi le h klasičnemu
pogrebu. V zemljo polagamo žaro s pe-
pelom in ne pokojnika v »globokem
snu«.
Ni malo poslednjih želja pokojnih, da
bi njihov pepel raztrosili v nekem skri-
tem kotičku naše domovine ali v hribih
ali na morju. Za zdaj to še ni možno, kajti
opraviti bi morali to uslužbenci pogreb-
nega podjetja. Na Žalah v Ljubljani
predvidevajo poseben del pokopališke,
kjer bo možno raztrositi pepel, v spomin
na umrlega pa zasaditi kakšno grmovni-
co ali drevo. Takšen »vrt spomina«, ka-
kršnega imajo že v Beogradu, bi lahko
brez težav postal Golovec ali kak drug
primeren del Celja. Naj omenimo še na-
črte v Celju. Postaviti nameravamo tudi
KOLUMBARIJE, nekakšne zidne niše,
v katere bi vzidali žare. Po priporočilu
odbora za človekove pravice pri Organi-
zaciji združenih narodov žare ni mogoče
shranjevati doma.
Upepeljevalnica na Žalah deluje vsak
dan od 6. do 14. ure, razen sobote in
nedelje. V poprečju imajo po 5 upepeli-
tev na dan, kar znese na leto okoli 1300
trupel. Po odstotkih je najvišja ljubljan-
ska in primorska regija, zahodni del Šta-
jerske ima najnižji odstotek. Na Žalah
upepeljujejo sedaj tudi pokojnike, kate-
re pripeljelo iz Zagreba ali Reke.
Takšen odstotek upepelitev, kot ga
imajo sedaj v Ljubljani, so pričakovali
pravzaprav šele po desetih letih dela
upepeljevalnice. Temu visokemu odstot-
ku je pripisati tudi to, da so kot svojo
poslednjo voljo za upepelitev izrekli šte-
vilni znani Slovenci. Izstopata predvsem
podpredsednik republiške konference
SZDL tovariš Beno Zupančič in najte-
snejši Titov sodelavec tovariš Edvard
Kardelj.
Med znamenitimi Slovenci najdemo
tudi dva Celjana in sicer profesorja Albi-
na Podjavorška, katerega podlistek
pravkar objavlja Novi tednik in pod-
predsednika Zveze sindikatov Jugosla-
vije tovariša Janeza Barboriča.
Tako, s »pepelnjakom« kot v šali ime-
nujemo upepeljevalnico nekateri Ljub-
ljančani, smo dobili Slovenci možnost,
da humaniziramo našo poslednjo pot.
Podatki kažejo, da smo se za to novost že
precej ogreli. O novem pogrebnem obre-
du, pa bomo govorili šele tedaj, ko se
bomo zavestno odpovedali vsemu tiste-
mu, o čemer smo pisali za Dan mrtvih in
kar v ceremonial zadnjega slovesa zanes-
ljivo ne sodi. To pa je snobizem in gizda-
linstvo živih.
Pa tudi sicer opredelitev Celjanov za
upepeljevanje bi lahko v veliki meri pri-
spevalo naši gospodarski ustalitvi, saj bi
zanesljivo prihranili trideset milijard,
kolikor naj bi stalo novo pokopališče. To
pa bo kaj kmalu, saj je na Mestnem po-
kopališču samo še za tri leta prostora.
Tekst in fotografija:
LEON KRANJC
UPEPELITEV NI
OBVEZNA
Janko Vidovič, direktor TOZD
Zale: »Ena osnovnih človečanskih
pravic je tudi ta, da vsak sam odlo-
ča o načinu svojega pokopa. Upe-
pelitev je alternativna možnost
shranjevanja posmrtnih ostankov
(nikakor ni obligatna), ki jo civili-
zirana družba mora nuditi. Upepe-
ljevanje ima prednost predvsem
zaradi varstva okolja. Deset, dvaj-
set al tridesetletno trohnenje tru-
pla v grobu predstavlja neprimer-
no večjo nevarnost za okolje, kot
kratek, enostaven proces upepe-
ljevanja, ki v eni uri spremeni tru-
plo v neškodljiv pepel.
UPEPELJEVALNO
DRUŠTVO
če skrbi koga med nami, kakš-
no bo njegovo slovo s tega sveta,
potem lahko zaupa svojo posled-
njo voljo Društvu za upepeljeva-
nje, katerega so ustanovili julija
lani v Ljubljani. Ustanovitev druš-
tva ni bila nikakršna propagandna
akcija za upepeljevanje, temveč
želja, da bi laže razreševali vpraša-
nja, ki se nanašajo na pogrebne
obrede, še zlasti, ker se preživela
miselnost - odpor do upepeljeva-
nja pri nas vse bolj odmika. Sicer
pa bo društvo imelo svojo pred-
nost s tem, da bo pogreb tak, kot si
ga je želel pokojnik.
j^t^S - 4. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
tfASA STRAN
TA CESTA JE
SRAMOTA!
Prejeli smo dopisnico. Ne-
podpisano, torej anonimno.
V njej nas nekdo prosi, naj
pošljemo na njihovo ob-
močje dopisnika, da si bo
ogledal in fotografiral ce-
sto, ki pelje iz Košnice proti
Libojam. Kot piše, je v ta-
kem stanju, da je to že sra-
mota za Celje.
Čeprav anonimnih pri-
spevkov ne objavljamo,
smo tu naredili izjemo, ker
gre za zadevo, ki nikogar ne
žali.
Kako je torej s to cesto, ki
povezuje dve krajevni
skupnosti, ki med seboj do-
bro sodelujeta, to sta Pod
gradom in Liboje?
Znani in mnogi so prime-
ri, da se ljudje v okviru kra-
jevne skupnosti sami lote-
vajo takšnih akcij, seveda
ob pomoči krajevne skup-
nosti in drugih. Kako je v
tem primeru?
Prosimo krajevni skupno-
sti Pod gradom in Liboje, da
nam sporočita, kako je s
problemom, ki ga je odprl
nepodpisani krajan.
UREDNIŠTVO
PLAČILO ZA
MRAZ
Da mraz ni poceni, je za
stanovalce v bloku na ulici
Frankolovskih žrtev 15 v Ce-
Ilju vsak dan več dokazov.
Mesečno plačujemo za ogre-
vanje namreč krepko preko
60 starih tisočakov, v zame-
no pa dobivamo štiri do pet-
krat dnevno mlačne radia-
torje, ki še sebe ne morejo
pogreti, kaj šele stanovalcev.
Zima pa, neoziraje se na to.
vse huje kaže svoje zobe. Je
torej naključje, da pri zad-
njem plačilu najemnine in
ostalih stroškov za stanova-
nje kar devet stanovalcev ni
hotelo plačati ogrevanja? Ce
pristojna strokovna služba
ne bo hitro ukrepala, bo
takšnih primerov še več.
Trditev ni izvita iz trte.
Pred kratkim izvoljeni in do-
slej v celoti neaktivni kurilni
odbor je izvedel v različnih
stanovanjih in nadstropjih te
druge največje stolpnice v
Celju več meritev in ob vi-
ških nameril v posameznih
stanovanjih med 17 in 20 sto-
pinj toplote. Razburjenje
med stanovalci je še večje,
ker je, kot kaže, prizadet le ta
stanovanjski objekt. Kajti iz
iste skupne kurilnice ogre-
vajo tudi več drugih stolp-
nic. Pa pritožb ni. Nasprot-
no. Odprta okna v sosednjih
stanovanjih pričajo, da je
stanovalcem tam občasno
celo vroče, medtem ko je
največji del stanovalcev na
številki 15 ogret le z julijski-
mi spomini.
Pa problem ni nov. Na sta-
novanjski skupnosti zanj do-
bro vedo že od lani, ko je
strokovni službi zbor stano-
valcev praktično zastavil ul-
timat in dosegel nekaj več
stopinj toplote. Kje so vzroki
za položaj, ne vem. Pa to
pravzaprav niti ni pomemb-
no. Mnogo huje je, da je pro-
blem star in da ga nikakor ni
mogoče razrešiti brez hudih
besed, groženj in zavračanja
plačila za usluge, ki niso bile
opravljene, kot bi morale bi-
ti. Neglede na to, da je zavra-
čanje plačila bržkone skraj-
nost, ki se bi ji bilo bolje
izogniti, pa je v zdajšnjih ča-
sih povsem razumljivo ogor-
čenje, ki je do tega pripelja-
lo. Sicer pa je utemeljitev
ravnanja ob izjavah, da nas
je zeblo, najbrž tudi račun za
centralno ogrevanje. Ta da v
kombinaciji z računom za
porabljeno električno ener-
gijo (če nočemo biti vsi pre-
hlajeni, je stanovanje pač po-
trebno dogrevati), kar lepo
zaokroženo številko. So ra-
zmišljanja, da bi se bolj spla-
čalo lastno ogrevanje s ter-
moakumulacijskimi ali plin-
skimi pečmi, neutemeljena?
Največji absurd, ki morda
je, morda pa tudi ni naklju-
čen pa ]e, da je bilo v stano-
vanjskem bloku na ulici
Frankolovskih žrtev 15 prav
lepo toplo tri dni pred in tri
dni po datumu, ki je bil dolo-
čen za pobiranje stanarine.
Gre torej za tehnično napa-
ko, osebno odgovornost ali
malomarnost pri kurjenju ali
za kaj tretjega. Lepo bi bilo,
če bi stanovalci izvedeli od-
govor, saj postaja plačilo za
dobljeni mraz le prehudo.
BRANKO STAMEJČIČ
Ulica Frankolovskih žrtev 15
Uredništvo: Izziv stro-
kovni službi stanovanjske
skupnosti je torej tu. Pro-
blem tudi. Mi pa čakamo na
odgovor, kot čakajo stano-
valci v ulici Frankolovskih
žrtev 15 na Hudinji v Celju
na dan, ko bo v njihovih sta-
novanjih slednjič primerno
toplo.
ANKETE - DA
ALI NE
Anketa, kako je Novi te-
dnik bralcem všeč in kakš-
nega si želijo v bodoče, je
zaključena. Čeravno sem an-
ketni list izpolnil in ga poslal
v uredništvo, imam o takš-
nem anketiranju bralcev sil-
no slabo mnenje.
Morda je do neke mere res
prav, da je uredništvo sezna-
njeno z željami in predlogi
bralcev ter jih skuša po mož-
nosti upoštevati, vendar res
samo do neke meje. Novi te-
dnik je bil slabši vselej tedaj,
kadar se je čim več bralcev
vtikalo v delo uredništva in
kadar je imelo uredništvo za-
tegadelj manj proste roke. Iz
izkušnje namreč vem, da so
bralci zmožni zahtevati ne
samo izboljšanje, temveč kar
naravnost tudi poslabšanje
časopisa. Spomnimo se sa-
mo na leto 1974, ko je v No-
vem tedniku divjala silna go-
nja proti tedanji njegovi zad-
nji strani.
Če danes prebiramo pisma
bralcev iz takratne dobe,
skoraj v celem letu ne najde-
mo niti enega pametnega do-
pisa, temveč samo srdito
udrihanje, kot da so vsi dru-
gi problemi stopili v ozadje.
Vmes naletimo tudi na
»cvetke«, za katere sedaj ni
mogoče verjeti, da bi bile
zrasle v normalnih glavah.
Takrat je nekaj - bralcev« z
grožnjami, da bodo časopis
odpovedali, tako ustrahova-
lo uredništvo, da so iz Tedni-
ka izginile rubrike, za kateri-
mi je mnogim še danes žal.
Tako so menda vsi drugi
bralci bili po zaslugi nekaj
prenapetežev vsa ta leta pri-
krajšani, kajti, kar se tiče za-
nimivosti, se na višino, na
kateri je bil Novi tednik pred
letom. 1974, do danes ni več
povzpel.
Trdno sem prepričan, da
bi bilo bolje, ko bi bili oni
časopis v resnici odpovedali,
Tednik pa naj bi bil ostal tak,
kakršen je bil. Menim tudi,
da bi se ta ali oni bralec ob
prebiranju Novega tednika
vsaj od časa do časa rad tudi
malo nasmehnil, pa se ne
more, ker se pač nima čemu.
Po drugi strani pa je mor-
da kar prav, da je Novi te-
dnik že zdaj tako resen in
spodoben, da tudi najhujši
čednostnež ne najde v njem
ničesar več, kar bi bilo še tre-
ba odščipniti. Tako bo neka-
ko prisiljen ostati vsaj na se-
danji višini. V nasprotnem
primeru bi bil sedaj po izve-
deni anketi morda slabši.
VITANJČAN
UREDNIŠTVO: Najprej
to - pismo ni anonimno. Za-
radi ankete, o kateri pišete,
pa tole. Njeni zaključki še
niso znani, torej o tem, kaj
so bralci svetovali, predla-
gali ... še ne moremo pisati.
Zanimivo pa je vaše razmiš-
ljanje o anketah nasploh. V
nečem imate prav. Skupina
anketirancev lahko v celoti
podre določen načrt ali vo-
ljo večine. Toda, v tem pri-
meru se to ne bo zgodilo,
kajti ni šlo za nič takšnega,
naš namen je le, da bi ostali
čim boljši informatorji in
tudi oblikovalci javnega
mnenja. Gre za to, da bomo
še bolj pisali o življenju na-
ših delovnih ljudi in obča-
nov, o njihovih problemih,
težavah, načrtih... Tu je na-
še delovno področje. Nav-
zlic jasni in znani usmeritvi
si seveda od ankete veliko
obetamo, prav gotovo kak
dober nasvet, tudi odgovor,
če stopamo že zd^ po dobri
poti in podobno. Se enkrat,
hvala za vaše pismo in mi-
sli.
AMADEUS POROČA
Čudna so včasih pota stabilizacije. Na eni
strani so šolarji v šoli tudi do četrte ure
popoldan. Na drugi strani pa so njihovi očet-
je in mamice v službi samo do ene ure. Če bi
vso zadevo malce obrnili bi najbrž ne bilo
nič napačno.
ZANIKRNOST PA
TAKA!
Gre za dvonadstropno hišo
v Celju, Kocenova 2, kjer so
v pritličju razni poslovni
prostori, na drugi strani pa je
zrasel nov hotel Evropa.
Na tej hiši je, zaradi pre-
luknjane odtočne cevi, na-
stala na pročelju dolga in
umazana odprtina, na ploč-
nik pa seveda ob dežju kap-
lja na mimoidoče pešce. Nih-
če se ni zganil, da bi na od-
točni cevi popravil napako
in to tedaj, ko je bil čas za
takšna dela, torej poleti.
Tako se ljudem, ki prihaja-
jo s kolodvorske strani, odpi-
ra zares »lep« pogled, ki ni v
čast upravljalcem hiše, niti
ne Stanovanjski skupnosti.
Prav tam je tudi napisni
okvir, s katerega so intere-
senti umaknili svoje rekla-
mne napisne table, ostal pa
je samo še napis »Prepara-
tor«.
Kdo naj torej vse to uredi
in popravi?!
Dr. ERVIN MEJAK
UREDNIŠTVO: Vpraša-
nje, ki ga zastavlja dr. Me-
jak, je namenjeno ne samo
hišnemu svetu stavbe v Ko-
cenovi 2, marveč tudi Sta-
novanjski skupnosti. Obe-
ma že vnaprej hvala za od-
govor.
CEUE:
Rodilo se je 33 deCkov in 26
deklic.
ŽALEC:
Rojstev ni bilo.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Rodilo so se 3 dečki in 2 de-
klici.
SLOVENSKE KONJICE:
Rodilo se je 5 dečkov in 3 de-
klice.
CEUE:
Poročilo se je 24 parov, od teh:
Alojz NEMEC iz Celja in Nada
KOSAK iz Murske Sobote, Cvet-
ko SINOČ in Marjeta \1DEC iz
Celja, Viljem JURGELJ in Olga
\TlECKO iz Laškega, Silvester
HROVAT iz Dobrne in Brigita
SMON iz Celja, Feliks LESNIK
iz 2alca ir< Marija VRECAR iz
Celja.
ŽALEC:
Poročili so se: Danilo STARE-
LEKER iz Razborja in Nuša SR-
NOVRSNIK iz Uboj, Stjepan H-
JACKO iz Velenja in Jožica
TRATNIK iz Andraža nad Polze-
lo, Janko JURKO iz Lipja in Bar-
bara VIHER iz Janškovega sela,
Danijel STRAJHER iz Blodnika
in Marija HRASTOVEC iz Zaja-
sovnika, Anton ISKRAC in Mari-
ja KOKOVNIK oba iz Dobrovelj,
Leon BAUER iz Žalca in Ksenija
STEINER iz Celja, Miroslav
GRM iz Migojnic in Dora SKA-
FER iz Gotovelj, Stanko ADA-
MIČ in Veronika VODOVNIK
oba iz Gornje vasi pri Preboldu.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Poročilo se je 5 parov.
SLOVENSKE KONJICE:
Poročili so se: Mirko LAMUT
iz Gračič in Zlatka ROŽMARIC
iz Gabrovlja, Srečko JESIH iz
Slovenskih Konjic in Ana LE-
VART iz Dobrne?.a, Ivan MAR-
GUC iz Draže vasi in Marija EIN-
FALT IZ Perovca, Milan ESIH in
Darinka CEPE oba iz Zg. Zreč.
CEUE:
Umrli so: rVanc FAJS, 73, iz
Sp. Tinskega, Slavica CVIKL, 56,
iz Celja, Marija JOVANOVIČ, 66,
iz Celja, Marija TUNSiiK, 72, iz
Vojnika, Ana VIDMAR, 69, iz
Dobrne, Frančiška SO\aNEK,
81. iz Celja, Julijana GORE-
NJAK, 70, iz Slovenskih Konjic.
ŽALEC:
Umrli so: Pavla LAZAR, 63, iz
Latkove vasi, Terezija URLEP,
75, iz Pernovega, Marija POTOČ-
NIK, 69, iz Dobriše vasi, Marija
KOKOTEC, 53, iz Dobriše vasi,
Ferdinand SILOVSEK, 72, iz
Pernovega, Ivana UPLAZNIK,
47, iz Brnic.
ŠMARJE PRI JELSAH:
Umrli so: Neža RE/.EK, 80, iz
Polja ob Sotli, Jožefa KOVAČ,
85, iz Bodreža, Ernestina KORE-
NINI, 77, iz Bistirce ob Sotli, Ja-
nez KARNI, 78, iz Šmarja pri Jel-
šah, Marija JANŽEK, 42, iz Tlak.
SLOVENSKE KONJICE:
Umrh so: Katarina BERGLEZ,
55, iz Klokočovnika, Antonija
SEVSEK, 90, iz Vitanja, Janez
PUNGARTNIJ'., 71, iz Vitanja,
Marija KAMENIK, 68, iz Re-
snika.
BILI SMO v GRIŽAH
\
j
Vzdrževanje cest je drago, rabijo pa|
Le malo je krajev v Sa-
vinjski dolini, kjer bi ljudje
tako držali skupaj kot v
Grižah. Tako tudi ni noben
problem, kadar je treba v
krajevni skupnosti izvesti
kakšno akcijo. In teh v Gri-
žah zares ne manjka. Ljudje
so že zdavnaj spoznali, da
lahko samo s prostovoljnim
delom in prispevki uresni-
čijo tisto, kar načrtujejo.
Kajti samo čakati, da jim
bo kdo kaj podaril, se ne
splača. Seveda pa jih tudi v
griški krajevni skupnosti
marsikaj tare. So namreč
stvari, ki vendarle niso sa-
mo v njihovi domeni. So
stvari, ki jih sami kljub do-
bri bolji ne zmorejo.
kaj bo z artišnico?
Problem številka ena je
vsekakor potok Artišnica.
Ce je le malo dežja, potok že
naraste in obstoja bojazen^
da bo s sabo odnesel del ce-
ste, ki vodi v Zabukovico.
Artišnica vedno poplavlja.
Regulacijo te reke so zapisali
v program del za neslednje
srednjeročno obdobje. Po-
membna naloga bo tudi raz-
širitev ceste od Tratarja proti
Zabukovici, ki meri 900 me-
trov. V naslednjih petih letih
bi radi v Grižah uredili tudi
pokopališče ter zgradili novo
mrliško vežico.
z avtobusi so
težave
Grižani so zelo jezni, ko se
spomnijo na avtobusne pre-
voze. Pravijo, da se že zdav-
naj ne vozijo več kot ljudje.
Najtežje je zjutraj, ko se na
avtobus strpa najmanj sto
ljudi. Gneča je še večja ob
torkih in četrtkih. Pravijo,
da razumejo Izletnikove te-
žave, ne morejo pa razumeti,
da njihove pripombe nikdar
ne zaležejo, saj na problem
avtobusnih zvez in premaj-
hnega števila avtobusov že
dolgo opozarjajo, pa jih nih-
če ne jemlje resno.
družbenih
stanovanj ni
Res jel Učitelju na primer
v Grižah ne morejo nuditi
stanovanja. Tudi komurkoli
drugemu ne. Zato, ker vse
pripombe Grižanov, da v
kraju vendarle potrebujejo
nekaj družbenih stanovanj,
nikjer nič ne zaležejo. Griža-
ni pravijo, da razumejo, da je
treba graditi v Žalcu, Šem-
petru, Preboldu in na Polze-
li, da pa bi v zadnjih letih
lahko tudi v Grižah dobili
vsaj en stanovanjski blok.
Večina učiteljev se sedaj vo-
zi na delo v Griže iz drugih
krajev. To pomeni, da ljudje,
ki bi lahko v kraju precej de-
lali, tega ne morejo. Sicer pa
pravijo, da razumejo tudi to,
da je gradnja v urbaniziranih
središčih cenejša, da pa ven-
darle po drugi strani drži tu-
di to, da je v krajih, kot so
Griže, na voljo dovolj infra-
strukturnih objektov, ki jih
drugoc manjka. Krajane za-
nima tudi to, kaj jejs stano-
vanjsko sosesko GRIČ. Pra-
vijo namreč, da je zemljišče
že kupljeno za individualno
gradnjo, sedaj pa o tej sose-
ski nikjer ni nobenega govo-
ra. So morda v Žalcu prostor
rezervirali za koga drugega?
veliko cest so
zgradili
V zadnjih letih so v f
krajevni skupnosti zgra
precej cest. Tako so moc
nizirali cesto Griški n«
-Migojnice-Tratar, cest'
Zahom, Zalokarjev hri^
greben, Griže-Kolo«
-Britna sela... Vse te d
so zgradili oziroma mo(W
zirali lani in letos. Sevefli
V Grižah res ni družbenih stanovanj, zato pa se je razmahnila zasebna stanovanjska
izgradnja.
DUŠAN GOSTINČAR, pred-
sednik OO ZSMS: »Mladinci
v Grižah smo delovfii. Težko
bi naštel vse akcije, ki jih
izvajamo. Povem naj le-to,
da šepa sodelovanje z mladi-
mi iz delovnih organizacij,
slabo pa je tudi sodelovanje
z občinsko konferenco
ZSMS.«
IGNAC MASTNAK, tajnik
KS: "Vgriški krajevni skup-
nosti je kar 43 kilometrov ne-
kategoriziranih cest, za kate-
re mora skrbeti in jih vzdrže-
vati krajevna skupnost. To
predstavlja čedno vsoto de-
narja. Nekaj časa bomo mo-
rali ž naložbami mirovati.«
MILAN ZUPANC, predse-
dnik KK SZDL: »Vaški sveti
so v Grižah izredno delavni.
Brez njih bi ne mogli izvesti
vseh akcij. Delegati so delav-
ni, vendar je še premalo po-
vezanosti delegatov z bazo.
Manj delavni so delegati za
SIS.«
BRANKO HRIBERŠEK,
sekretar sveta ZKS: »V Gri-
žah je 170 članov Zveze ko-
munistov. Samo OO ZKS v
kraju pa šteje 42 članov. Pre-
cej pozornosti smo namenja-
li sprejemu novih članov. Ta-
ko smo letos sprejeli šest
mladincev ter enega kmeta -
Jureta Dolinarja.«
HENRIK KRUŠNIK,
predsednik sveta KS: »Kože
govorimo o vzdrževanju ko-
munalnih objektov, ne mo-
rem mimo tega, da je organi-
zacija zimske službe oziroma
oranje snega v zadnjih dveh
letih lepo napredovalo. Ku-
pili smo pluge in po vaseh
sedaj orjejo svoje ceste.«
KAREL PODVRŠNIK,
predsednik DU: »Naše druš-
tvo šteje 416 članov. Upoko-
jenci smo prisotni v vseh ak-
cijah v kraju. Izkoriščam pri-
ložnost in vabim vse, ki jih
zanima letovanje v Fiesi, da
se obrnejo k nam na pomoč.
Tam smo si uredili zares lep
dom.«
Upokojenci so si zgradili lep dom, kjer je vedno več kulturnih in drugih prireditev.
Naselja: Griže, Migojnice, Pongrac, del Zabukovice
Površina: 2149 ha
Število prebivalcev: 2575
Gospodinjstva: 862
Grižana, udeleženca ustanovnega kongresa KPS na
Čebinah Albina Vipotnika so pred kratkim izvolili za
člana sveta republike. V članstvo KPJ je bil sprejet
leta 1935. Za člana CK ZKS je bil izvoljen na konfe-
renci leta 1940 in na II. kongresu ZKS. Leta 1941 je bil
član Okrožnega komiteja KP in OF za Savinjsko do-
lino, od junija 1943 pa član Pokrajinskega komiteja in
odbora OF za Štajersko, kar je bil do osvoboditve. Bil
je član SNOS in član delegacije AVNOJ, izvoljen na
Zboru odposlancev slovenskega naroda 3. 10. 1943 v
Kočevju. Je imetnik Partizanske spomenice 1941. Po
vojni je bil sekretar sindikatov v Zvezi rudarjev Jugo-
slavije, novembra 1947 prevzel dolžnost pomočnika
sekretarja 10 OF Slovenije, pozneje pa je bil referent
na Prezidiju Ljudske skupščine LR Slovenije. Ze več
let se posveča zbiranju podatkov in opisovanju zgodo-
vinskih dogajanj iz NOB na območju Štajerske.
i
V Griže bi moralo
Šolo v Grižah so poleti i
I
I
ianovanja
felo v kraju ne pozna sa-
''' cestah. Med pomemb-
••fni nalogami, ki so jih
lani in letos je treba
•fiiti ureditev mostu pre-
Artišnice na gradbišče,
^bo otroški vrtec, sanaci-
Svobode, izgradnjo
i^mega telefonskega
^žja in javne govorilnice,
denarja pa so nameni-
za izvajanje obramb-
Pnprav.
novo središče
zabukovice
Ta objekt naj bi Zabukov-
čani dobili še letos. Letos na-
meravajo urediti še vso do-
kumentacijo za gradnjo mrli-
ške veže. Tu bo potrebno
precej dela, saj je še precej
vprašanj okrog lokacije, ure-
ditve zemljišča, drenaže, pre-
stavitve vodovoda. V Zabu-
kovici gradijo tudi stano-
vanjski objekt s prostori za
otroško varstvo. Na tej loka-
ciji načrtujejo tudi indivi-
dualno gradnjo, za kar so že
izdelani načrti, trgovino in
mesnico. Skratka - tu naj bi
bilo nekakšno novo središče
Zabukovice.
sedaj je na vrsti
vzdrževanje
Precej objektov so zgradili
v zadnjih letih. Prispevki
krajanov so bili ogromni. Ta-
ko denarni kot materialni in
v prostovoljnem delu. Brez
tega, bi ne mogli opraviti to-
liko stvari, zavedajo pa se, da
bi bilo težko tudi brez izdat-
nih denarnih in drugih sred-
stev, ki so jih prispevali
Skupščina občine Žalec,
Izvršni svet. Komunalna in-
teresna skupnost Žalec, Mi-
nerva, Sigma ter samostojni
obrtniki na območju krajev-
ne skupnosti. Ne glede na
vse to, pa pravijo krajani, da
bo treba slej ko prej urediti
vprašanje financiranja KS.
Ce se to ne bo uredilo, potem
bodo tudi v Grižah v nasled-
njem srednjeročnem obdob-
ju morali biti zadovoljni le z
vzdrževanjem tistega, kar
imajo. Vedo sicer, da bo tudi
ti stroški izredno visoki, pa
vendarle bi še radi postorili
kaj drugega. Sicer pa pravi-
jo, da si bo treba prihodnje
leto in vsaj še leta 1982 »od-
dahniti«. Imajo še obvezno-
sti do že zgrajenih objektov,
ki jih je treba tudi vzdrževa-
ti. To bo prav gotovo okrnilo
nekatera druga nova vpraša-
nja.
kraj obrtnikov
Le v redkokaterem kraju
je toliko obrtnikov kot prav
v Grižah. Verjamete ali ne -
kar 37 jih je. Pri teh 37 obrt-
nikih je zaposleno osemde-
set delavcev. Se pravi, da ži-
vi od obrtne dejavnosti kar
117 krajanov. Precej ljudi je
zaposleno tudi v Minervi (88)
in Sigmi (67), ostali pa se vo-
zijo na delo v Žalec, Velenje,
Prebold, Celje in Šempeter.
Sodelovanje kraja, delovnih
organizacij in obrtnikov je
izjemno dobro. Prav tako do-
bra je povezava z osnovno
šolo. Sicer pa je njeno dejav-
nost čutiti skoraj vsepovsod.
1300 planincev
V Grižah in Zabukovici so
doma planinci. 2e samo po-
datek, da je v društvo včla-
njenih ISCiO občanov, dovolj
pove. Planinske sekcije de-
lujejo tudi na osnovni šoli, v
Sigmi, pri žalskem društvu
invalidov, v Minervi in
zdravstvenem domu. Planin-
ci upravljajo tudi svoj dom
na Homu, ki je vreden obi-
ska. Sicer pa moramo zapisa-
ti tudi to, da je PD Zabukovi-
ca pred kratkim praznovalo
30-letnico obstoja. S tem se
uvršča tudi med najstarejša
tovrstna društva v Sloveniji.
Seveda je precej ljudi vklju-
čeno tudi v delo Svobode
(ženski pevski zbor, godba
na pihala...), Partizan, gasil-
sko društvo, lovsko druš-
tvo ... prizadevni so rezervni
oficirji in borci.
upokojenci niso
upokojeni
Posebno pohvalo zaslužijo
prizadevni člani Društva
upokojencev. Marljivi so kot
le kaj. V Grižah so si s pro-
stovoljnim delom uredili ču-
dovit dom, v katerem mno-
gokrat pripravijo tudi razne
kulturne prireditve. Društvo
šteje 180 članov. Letos so
pod svoje okrilje vzeli tudi
počitniški dom v Fiesi. Te-
meljito so ga preuredili in se-
daj je na voljo vsem upoko-
jencem v občini, pa tudi dru-
gim, ki bi radi v domu leto-
vali.
težave
s trgovino
Krajani v Grižah niso za-
dovoljni s trgovino. Premaj-
hna je, neustrezen pa je tudi
odpiralni čas, saj je popol-
dne, ko so ljudje doma, zapr-
ta. V Savinjskem magazinu
trdijo, da se jim trgovine ne
izplača imeti odprte dlje ča-
sa, ker je premajhna kupna
moč. To je navsezadnje tudi
res, saj hitijo ljudje po naku-
pih drugam, ker v Grižah za
to ni možnosti. Podobno je
tudi s trgovino v Zabukovici.
Tu bi moral več storiti po-
trošniški svet. Grižane moti
tudi tu, ker je pošta ob sobo-
tah zaprta.
pionirji
samoupravljalci
Na osnovni šoli Nade Ci-
lenšek v Grižah deluje tudi
pionirska zadruga. Pionirska
hranilnica na šoli pa je bila
sploh ena izmed prvih v Slo-
veniji. Za prizadevno delo
zadruge, so dobili pionirji že
precej, priznanj in nagrad,
največ pa jim seveda pomeni
to, da se že mladi spoznajo s
samoupravljanjem v praksi.
Reportažo o Grižah je
pripravil JANEZ VEDE-
NIK v sodelovanju s
FRANCIJEM JE20VNI-
KOM
V KS Griže so že stekle prve priprave za prireditev,
ki se bodo odvijale pod geslom 60 let DPD Svoboda
Griže - 40 let Osvobodilne fronte. S to proslavo bi radi
v kraju na kar najbolj svečan način obeležili spomin na
predvojno revolucionarno gibanje in medvojni osvo-
bodilni boj.
Kraji Zabukovica, Pongrac, Migojnice in Griže spa-
dajo med žarišča predvojnega revolucionarnega giba-
nja. Že leta 1921 je bila ustanovljena Svoboda. V ob-
dobju med letom 1919 in 1921 se je širila komunistična
misel, ki je po terorju po letu 1921 zopet zaživela leta
1935. Član ustanovnega kongresa KPS na Čebinah,
domačin Albin Vipotnik pravi, da je bila večina članov
Svobode dejansko na strani Komunistične partije in
da se je večina Svobodašev udeležila tudi zleta Svobod
v Celju.
Albin Vipotnik, Rudi Cilenšek in Peter Štrajc so
znani po tem, da so napredno revolucionarno misel
širili z delom na kulturnem področju. Vaje tambura-
šev, na primer, so bile dejansko skojevski sestanki.
Poudariti je treba, da je bila ob koncu leta 1935 v
Zabukovici ustanovljena prva celica KP, ki je pred 35
leti zelo razširila svoje delovanj^ tako da so ustanovili
še več celic in mestni komite. Člani Svobode in prvi
borci so se zavedali moči pisane besede. Peter Šprajc
je odšel 7. 7. 1941 v ilegalo, s sabo je odnesel baterijski
radijski sprejemnik, si uredil poslušalnico in že leta
1941 pisal na matrice vesti, jih razmnoževal ter širil
med prebivalstvo. Jožeta Tovornika iz Rimskih Toplic
so že 30. 7. 1941 aretirali v Migojnicah, ker je širil
ilegalni tisk.
Na tem območju je bila ustanovljena I. Savinjska
četa, iz Griž je na znameniti pohod krenil I. Štajerski
bataljon, avgusta je bil napad na rudnik Zabukovica.
Leta 1981 bodo v spomin na te in druge dogodke
izdali monografijo kraja, dogradili letno gledališče, ki
žal vse preveč propada in je v njem premalo prireditev,
ter pripravili srečanje komunistov, kakršno je bilo
pred leti v Preboldu. V prireditve se bodo vključili
upokojenci, ki bodo medse povabili stare znance -
orkester harmonikašev iz Maribora in gledališkega
igralca Staneta Raztresna iz Trsta, načrtujejo razstavo
domačina Rudija Španzla ter pohod na Mrzlico v spo-
min na delavske shode pred vojno na Mrzlici. Seveda
za sedaj še ne vedo za množico drugih prireditev, ki
bodo popestrile dva pomembna jubileja.
FRANCI JEŽOVNIK
Šola od leta 1838 (1969
nova iz samoprispevka)
Cerkev od leta 1498
Svoboda od leta 1921
Avgust 1941 prvi odbor
OF
14. 7. 1941 ustanovljena
I. Savinjska četa
8. 4. 1942 napad na ru-
darski vlak
Avgust 1941 napad na
rudnik Zabukovica
1966. leta zaprli rudnik
Zabukovica (rudarji dela-
jo v Minervi, drugi pa so
se zaposlili v rudniku Ve-
lenjei
''■tmn//,^
fjub temu bo kmalu znova premajhna.
"^ov, pravijo domačini.
Stare stanovanjske lesene barake (v ozadju) bo v Zabuko-
vici zamenjal nov stanovanjski blok, v katerem bodo tudi
prostori otroškega varstva.
Poleg Minerve (na sliki) je v Zabukovici tudi TOZD Sigme.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 48 - 4. december 1 98q
TEPANJE
SVINJE NA VERIGAH
Pogovor z Vero Juhartovo
Pri Juhartovih v Tepanju
imajo prav zares svinje na
verigah. Zanje skrbi, kako
naj rečemo, mlajša gospodi-
nja Vera. Delo na domačiji
so si namreč lepo razdelili.
Gospodar Karel, oče Veri-
nega moža, z ženo skrbi
predvsem za 30 glav govedi,
mož Tone za piščance broj-
lerje, Vera pa za 24 glav ple-
menskih svinj. Njej smo da-
li tokrat besedo.
Kakšna je vaša kmetija?
»Leži v območju Pohorja,
v Tepanju, kraju, ki je tri ki-
lometre oddaljen od Sloven-
skih Konjic. Imamo 7 hek-
tarjev obdelovalne zemlje in
na njej skušamo vsi skupaj
pridelati čim več za potrebe
živinoreje, prašičereje in pe-
rutninarstva. Pri živinoreji
imamo pitance in krave
molznice, piščancev imamo
8600 in skupno s svinjami je
to za nas štiri kar veliko
dela.«
Izkušnje imate torej na
različnih področjih kme-
tovanja. Kaj se po vašem
mnenju našemu kmetu še
najbolj splača proizvajati?
»Ce dobro premislim, ne
bi mogla reči, da se lahko
odločiš samo za eno vrsto
proizvodnje. Cene niso sta-
bilne. Ce bi bile, bi se kmet
lažje odločil samo za eno
stvar, tako pa je preveč tve-
gano.«
Vi osebno pa ste se le od-
ločili in to za svinjerejo. Za-
kaj?
> Ravno zaradi tveganj smo
se odločili za več stvari hkra-
ti. Tako lahko krijemo izgu-
bo, ki bi nastala pri eni proiz-
vodnji z uspehi pri drugi. Za
našo svinjerejo sicer ne mo-
rem točno reči, če se splača
ali ne, ker še nismo vsega
preračunali.«
Omenili ste cene. Pri nas
pogosto iščemo vso rešitev
v njih. Mislite, da so višje
odkupne cene edina reši-
tev?
»Pomembna je cenejša
pridelava na kmetiji. To bi
bilo mogoče z bolj ugodnim
nakupom umetnih gnojil, z
regresom pri krmilih... Veli-
kost kmetije na proizvodne
stroške ne vpliva toliko. Po-
membnejše je, koliko lahko
na njej pridelaš. Pri tem je pa
tako: kolikor daš ti zemlji,
toliko da zemlja tebi. Seve-
da, važna je tudi kakovost
pridelkov. Z dobro krmo
lahko prehraniš več glav ži-
vine kot s slabo, čeprav jo je
veliko več.«
Za kakšno obliko svinje-
reje pa ste se odločili?
•Odločila sem se za proiz-
vodnjo mladičev. Mislim, da
se to še najbolj splača. Ima-
mo mesnati pasmi: nemško
plemenito Vorkshire in
švedsko Landras. Obe sta ze-
lo dobri. Hlev pa smo uredili
tako, da ima vsaka svinja le
65 centimetrov prostora in je
privezana z verigo. To sem
videla pri drugih kmetih.
Všeč mi je bilo, zato sem se
tudi jaz odločila za takšen
hlev. Ni mi žal, saj ima velike
prednosti. Ce svinja koti
mlade, je navadno napadal-
na. Zdaj mi ne more nič, pa
tudi prašičkov ne more pole-
či. Od ene svinje dobimo po
8-10 mladičev dvakrat letno.
Imamo pa tudi plemenske
merjasce. Dobimo jih iz Mur-
ske Sobote, tako da je res
dobra pasma.«
Kako pa je s prehrano
svinj in potem mladičev?
»Spomladi sejemo radič,
deteljo... Od Motela dobiva-
mo pomije. Za zimo pa pri-
pravimo silažno koruzo z
ohrovtom, peso, pesne re-
zance. Mladičem dodajamo v
začetku krmila, potem pa
ostanke od hrane. Ce kupec
vidi, da vse jedo, jih tudi laž-
je prodamo. Kupujejo jih za
pleme. Mi jih damo, ko so
težki 11-15 kilogramov.
Kupci pa čakajo kar v vrsti.«
MILENA B. POKLIC
OD NJIVE DO
MIZE
Pod tem naslovom ra-
zumejo v Kmetijski zadrugi
Celje prizadevanja, da se sa-
moupravno organizirajo.
Kratek pregled tovrstnega
saiTioupravnega »zaokrože-
vanja« nam pove, da je bila
vsa njihova aktivnost narav-
nana v to smer.
Ze oktobra so se odločili za
pristop z obema temeljnima
zadružnima organizacijama
v SOZD Merx, konec prejš-
njega meseca so izvedli voli-
tve v DS SOZD Merx, v sa-
moupravno delavsko kon-
trolo in v zbor interne banke.
Volilo je več kot 85 odstot-
kov upravičencev. V prihod-
njih dneh ali v začetku pri-
hodnjega leta pa jih čaka še
sprejem statuta SOZD Merx,
pravilnik o delitvi OD in či-
stega dohodka ter sprejem
temeljev plana SOZD Merx
za obdobje 1981-1985. Uve-
ljavitev proizvodnih in do-
hodkovnih odnosov ter
okrepitev materialne osnove
združenih kmetov - to je
dvoje bistvenih velikih pri-
čakovanj v KZ Celje.
UM
INA KUTINA
SE BOMO GNOJILI, A PAMETNO
Tako meni tudi dipl. ing. Jože Rojnik
Prvo stabilizacijsko leto
gre h kraju, z njim pa, upa-
mo, tudi dosti slabe volje za-
radi oskrbe z reprodukcijski-
mi materiali za kmetijstvo.
Vse leto smo bili priče pri-
manjkovanju, zdaj zaščitnih
sredstev, zdaj gnojil, z re-
zervnimi deli pa tudi ni bilo
dosti boljše. Vzroki za slabo
oskrbo so r^am več ali manj
dobro poznani. Vsaka delov-
na organizacija, ki pri svo-
jem proizvodnem procesu
uporablja surovine in rezerv-
ne dele iz uvoza, si je morala
sama priskrbeti dovolj deviz.
Seveda so bile nekatere pri
tem uspešnejše od drugih.
V zelo težkem položaju se
je znašla tudi industrija, ki
proizvaja umetna gnojila, saj
so med njimi le redki, ki lah-
ko pridobivajo, na primer,
dušik iz domače surovine.
Poleg tega so se zelo zaostri-
le razmere v energetiki, ki
postaja iz dneva v dan
dražja.
Po mnenju dipl. ing. Jože-
ta Rojnika, velja pa to za ene-
ga naših največjih proizva-
jalcev mineralnih gnojil, de-
lovno organizacijo INA KU-
TINA, jim je primanjkovalo
v tem letu surovin (beri: de-
viz!), istočasno se je izredno
podražila energija. Posamez-
ne tovarne mineralnih gnojil
so pridobivale devize za na-
bavo surovin le z izvozom
gotovih gnojil. Tako je zače-
lo primanjkovati gnojil za
domače potrebe. Podčrtati
kaže tudi dejstvo, da v Jugo-
slaviji nimamo zadostnih ka-
pacitet za proizvodnjo mine-
ralnih gnojil. Posebno defici-
tarna je industrija, ki proiz-
vaja dušična gnojila in to
KAN in UREO. Prav teh je
letos najbolj primanjkovalo.
Mimo tega je tudi ta proiz-
vodnja, četudi iz domačih
surovin, zaradi uvožene
opreme tudi vezana na de-
vize.
INA iz Kutine v glavnem
oskrbuje slovensko kmetij-
stvo z mineralnimi gnojili in
to nitrofoskali različnih
kombinacij, predvsem pa s
KAN in UREO. Po njihovem
mnenju je dobava sloven-
skim kupcem letos še kar v
redu potekala, čeprav prav
vseh potreb niso mogli zado-
voljiti. Poleg tega so v sezoni
te potrebe še narastle, saj je
tudi kmetijske potrošnike
verjetno obsedla nakupoval-
na mrzlica in so se hoteli z
gnojili oskrbeti še za kakšno
leto naprej. Poleg tega je ve-
ljala še stara cena, ki jo je
zvezni izvršni svet dlje časa
držal na nižji ravni.
Po mnenju dipl. ing. Jože-
ta Rojnika je bila na splošno
oskrba z gnojili še kar dobra,
o tem vsaj v Sloveniji pričajo
tudi nadpoprečni hektarski
donosi skoraj pri vseh kultu-
rah, pri čemer bi si m.orali
krivdo za slabšo oskrbo raz-
deliti proizvajalci gnojil, ker
so jih preveč izvozili, posre-
dniki - kombinati in kmetij-
ske zadruge, ki niso pravoča-
sno naročile gnojil, in kme-
tijski proizvajalci sami, ki so
se zelo različno oskrbovali z
gnojili, tako da imajo nekate-
ri zaloge še za prihodnje leto,
za druge pa je zmanjkalo, da
bi celo pošteno pognojili
svoje posevke.
In kako bo v prihodnje?
Težave s proizvodnjo so
še velike, vendar smo se v
republiki dogovorili, da bo-
mo gnojila razdeljevali po
vrsti setve, pri čemer naj hi
imela prednost ozimna žita
in sladkorna pesa, za druge
kulture pa velja sprotno do-
govarjanje. Na uvoz ne gre
preveč računati, zato je pa-
metna in racionalna delitev
trenutno edina rešitev, kaj-
ti na nove proizvodne kapa-
citete v okviru delovne or-
ganizacije INA Kutina lah-
ko računamo šele leta 1982,
ko bo nova tovarna z okrog
milijon tonami gnojil letno,
problem preskrbe z gnojili
rešila za daljše časovno ob-
dobje. MITJA UMNIK
KAM GRE 3000
GOVEDI?
v šmarski občini načr-
tujejo, da se bo v prihod-
njem letu povečala proiz-
vodnja govejega mesa kar
za 25% v primerjavi z le-
tošnjim letom. To je brez
dvoma podatek, ki priča
o velikih ciljih, ki so si jih
Šmarčani zastavili na po-
dročju kmetijstva in ki jih
nameravajo doseči z več-
jimi vlaganji v osnovno
kmetijsko proizvodnjo,
boljšo organiziranostjo in
učinkovitejšim strokov-
nim delom.
Zanimivo je, da je
šmarska občina tudi do-
slej pomenila pomembno
proizvodno bazo goveje-
ga mesa v Sloveniji, saj je
znašal letni stalež kar
18.000 glav govedi. Zaradi
neurejenega odkupa me-
sa in nestimulativnih cen
pa je do 3000 glav govedi
odhajalo neznano kam,
torej v klavnice izven Slo-
venije. Ker se tržne ra-
zmere in odkupne cene
urejajo, pa v šmarski ob-
čini ocenjujejo, da se bo
zato tudi stalež goveje ži-
vine že v prihodnjem letu
občutno povečal.
DS
SLOV. KONJICE:
SONCEM
POSLADKALO VINA
Letošnje neugodne vremenske razmere so konjiški
kmetijci ob spravilu pridelkov kar dobro premagali.
Preden je zapadel prvi sneg, je bilo obrano sadje v
sadovnj^ih in grozdje v vinogradih. Kmetje so silose
za krmo že prej pripravili. Ostalo je le še nekaj neo-
brane koruze, pa še ta ne za dolgo. Sicer pa v občini
sejejo koruzo v glavnem za silažno krmo.
Kljub pravočasni trgatvi grozdja je bila letošnja le-
tina najslabša v zadnjih petdesetih letih. Pridelek je bil
sicer količinsko povprečen - 6000 litrov na hektar,
vendar je v njem bilo le 10-12 odstotkov sladkorja, kar
je za dobro vino za 5 odstotkov premalo. Kmetijska
zadruga je v lastni proizvodnji pridelala 220.000 litrov
vina, od kmetov pa ga je odkupila 100.000 litrov, to je
za 100.000 litrov manj, kot so pričakovali. S prodajo pa
ne bo težav. Vino bo med šolanjem doseglo povprečno
kvaliteto in ga bo prej premalo kot preveč. O tem so v
Kmetijski zadrugi prepričani tudi zato, ker so se pri-
družili SOZD Merx in ker se je sodelovanje z njim v
tem letu močno razmahnilo.
Jabolk je bilo letos nekaj manj zaradi pozeb in toče
pa tudi kakovost ni bila najboljša. Nabrali so jih za 140
vagonov. Večino jabolk so prodali predelovalni indu-
striji, ki pa tudi zahteva vse bolj kvalitetno sadje. Pri
spravilu jabolk so kasnili le redki posamezniki, tako da
večje škode ni bilo.
MBP
STROKOVNJAK SVETUJE
Piše: Mojca Sodin
BOSKOP je triploidna sorta in zato
ni primerna za opraševanje. Raste zelo
bujno, zato jo cepimo na šibke podla-
ge. Na pomladanske pozebe je občut-
ljiva, na jablanovo plesen in škrlup pa
srednje odporna. Po okusu spada med
naše najboljše sorte in zato v svetu
dobiva vedno večjo veljavo.
LONJON je nova slovenska sorta, ki
so jo vzgojili 1. 1975 v Mariboru. Je
dober opraševalec. Zori v začetku ok-
tobra, užitno zrela pa postane šele v
novembru in se nato ohranja do spo-
mladi. Spada v skupino jonatana, ven-
dar je za jablanovo plesen manj občut-
ljiva, kot jonatan; proti škrlupu pa je
srednje odporna. Sorta daje dober pri-
delek; reden, obilen in kakovosten.
Dobra stran sorte pa je tudi v tem, da
so plodovi neobčutljivi za obtiske in
dobro prenašajo prevoz.
WINSTON je angleška sorta, ki zelo
hitro in močno zarodi. Tako je potreb-
no redčenje plodov, ker drugače so le-
ti predrobni. Meso sadu je okusno,
sladko-kiselkasto, čvrsto. V sadni kleti
lahko sorto skladiščimo do aprila.
Velik pomen na rast in rodnost nasa-
da pa imajo tudi podlage. Do nedavne-
ga smo pri nas uporabljali le generativ-
ne podlage - sejance, ki jih razmnožu-
jemo s semenom. Danes prevladujejo
t. i. vegetativne podlage, ki so primer-
ne za vzgojo nizkodebelnih dreves.
Izmed njih sta znani dve selekciji, ki
so ju vzgojili v East Malingu in jih
označujemo kot M in MM podlage.
Najpomembnejše podlage:
•	šibko rastoče podlage: M27, M9,
M26. Drevo na teh podlagah doseže le
2-3 m višine. Šibko rastoče podlage
imajo zelo plitek koreninski sistem,
zato potrebujejo, nanje cepljena dre-
vesa, oporo. Dobra stran teh podlag
pa je tudi v tem, da sorte zelo hitro
zarodijo.
•	Srednje bujno rastoče podlage:
MM106, M7, M4, M2, mil04. Višina
dreves na teh podlagah znaša 3-4 m.
Drevesa ne potrebujejo opore, razen
na bolj vetrovnih legah.
•	bujno rastoče podlage: Ml, M25,
Mil, H35, A2 in jablanovsejanec. Viši-
na dreves na teh podlagah znaša 4,5 do
6 m.
sorte hrušk
Hruške so zahtevnejše od jablan,
vendar zaradi velikega izbora sort
uspevajo v vseh naših okoliših, ki ima-
jo vsaj 10° C srednje letne temperatu-
re, nad 16° C srednje vegetacijske ter z
nad 19° C poletne temperature (v me-
secih VI-VIII). Hruškovim sortam
ustrezajo zahodne, južno zahodne in
južne lege. Na severnih legah lahko,
namesto sladkovinskega in aromatič-
nega okusa, vsebujejo preveč nezaže-
lene kisline, na vzhodnih pa so izpo-
stavljene pozebam. Hruške ogroža že
temperatura -20° C, seveda pa je ob-
čutljivost dreves odvisna tudi od dozo-
relosti lesa in tudi od drugih činiteljev.
V času poletnega cvetenja in neposre-
dno po njem pozebejo cvetovi in plodi-
či pri temperaturi od -V C do -2° C
Zato moramo hruške saditi na višje
položaje, ker zaradi prodora hladnega
zraka nasadi v ravnini radi pozebejo.
Hruške ne prenašajo težkih ilovna-
tih in apnenih tal; to zlasti velja za na
kutino cepljene sorte. Kutina kot pod-
laga omogoča vzgojo nizkodebelnih
dreves. Nekatere sorte hrušk kutine
kot podlage ne prenašajo, zato je pO'
trebno na kutino cepiti posredovalko
in šele nato zaželeno žlahtno sorto. Ce
cepimo na sejanec, lahko vzgojim®
srednje visoka in visoka drevesa, sadi-
mo pa jih lahko tudi na srednjetežka
peščeno ilovnata in dobro odcedna tla-
(Nadaljevanje in konec prihodnji^^
j^t^S - 4. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
IPEČE - ROGLA
m VIŠIN1 1500 METROV
filov korak k izgradnji rekreacijskega središča
Rogla, rekreacijsko turi-
stični center na Zreškem Po-
horju, je dobila svoj prvi ho-
jel. Dosedanji planinski dom
^reških kovačev so vgradili v
jiov in lep objekt. Tako je
tudi po tej strani ohranjen
jpomin na delo, ki ne more
iti v pozabo, na delo, ki pred-
vsem govori o skrbi za člo-
veka.
Nov hotel B kategorije
plan j o so odprli 28. novem-
bra v počastitev Dneva repu-
blike. Bila je to slovesnost,
lii je poleg najvidnejših
predstavnikov družbenopo-
litičnega življenja konjiške
občine s predsednikom ob-
činske skupščine Jožetom
Turnškom na čelu privabila
še mnoge druge ugledne go-
ste, tako tudi člana predsed-
stva CK ZKS Štefana Ko-
rošca, predsednika komiteja
za turizem pri republiškem
izvršnem svetu Franca Raz-
devška in druge.
Kot je dejal na slavnosti
glavni direktor kovaške in-
dustrije Unior v Zrečah,
dipl. inž. Marjan Osole, ie
novi hotel le mejnik na poti
do izgradnje centra na Rogli.
Je rezultat dela in zavzetosti
zreških kovačev, da na tem
predelu Južnega Pohorja
zgradijo center, ki bo nudil
skozi vse leto najboljše po-
goje za oddih in razvedrilo
delovnemu človeku. Nove
naprave, med njimi tudi ce-
sta iz Zreč do Rogle, pa odpi-
rajo vrata tudi inozemskemu
turizmu.
Gradnja novega hotela po-
meni velik uspeh tudi zaradi
združevanja sredstev, saj je
pri tej naložbi sodelovalo s
svojimi deleži kar trinajst or-
ganizacij združenega dela.
Naloga je bila izvedena tudi
ob polnem razumevanje Ob-
činske skupščine v Sloven-
skih Konjicah.
Novi hotel ima v 29. sobah
80, oziroma 100 ležišč, zatem
400 restavracijskih sedežev,
plavalni bazen, sauno, samo-
postrežni liniji in vse druge
potrebne prostore. To je zdaj
območje, ki ima štiri smu-
čarske vlečnice, dva bifeja
na smučiščih itd. V bližnjih
bungalovih je vsega skupaj
še 750 ležišč itd.
Nova cesta, ki pelje iz Zreč
na Roglo, je od stare (22,3
km) krajša za skoraj 7 km.
Na njenem pretežnem delu
je že asfalt. Modernizacija ce-
ste se bo seveda nadaljevala.
Ne samo to. V načrtu je še
gradnja novih smučarskih
žičnic, razširitev kmečkega
turizma, saj bi brez njega
ostali le na pol poti itd. Nuj-
na, kot je v pozdravnem go-
voru dejal tudi Franc Raz-
devšek, pa bo večja poveza-
nost med vsemi tremi sredi-
šči na Pohorju. V načrtu so
ceste, ki bi naj povezale tri
velika središča in še kaj. Gre
za Kope, Mariborsko Pohor-
je in Roglo.
Zdaj ima zreško turistično
območje poleg hotela na Do-
bravi v Zrečah še en objekt,
ki pomeni v turističnem do-
gajanju veliko pridobitev. In
slednjo, hotel Planjo, je na
slavnosti izročil namenu
predsednik delavskega sveta
Uniorja, Ivan Bornšek.
Slavje, ki so ga lepo dopol-
nili zreški pevci in pevke, re-
citatorji in mladi plesalci rit-
mičnih plesov, je izzvenelo
kot priznanje kolektivu zre-
ških kovačev, še posebej nje-
govemu direktorju Marjanu
Osoletu ter vsem, ki so z
združevanjem sredstev ali
kako drugače prispevali k le-
pi zmagi.
»Za vse je to lep dan,« je
dejal Franc Razdevšek in bil
je v resnici lep, ne samo zra-
di nove pridobitve, ne samo
zaradi praznika, temveč tudi
zaradi spoznanja, da kolek-
tiv Unior uspešno posega na
področja, ki prav tako pri-
spevajo k boljšemu počutju
delovnih ljudi.
M. BOZIČ
Govori dipl. inž. Marjan Osole.
Gostje na slavnostni otvoritvi hotela na Rogli. Spredaj od leve: Filip Beškovnik,
predsednik OK SZDL, Maks Brečko, sekretar obč. komiteja ZK in Jože Turnšek, predse-
dnik občinske skupščine Slovenske Konjice.
CENE NA SMUČARSKIH
VLEČNICAH IN ŽIČNICAH
Turistična zveza Slovenije je posredovala cene pre-
vozov na slovenskih žičnicah oziroma vlečnicah v se-
zoni 1980 81. Gre seveda za zelo podrobne podatke o
vseh mogočih uslugah. Toda, poglejmo si, kako je z
dnevnimi kartami, oziroma vozovnicami na. posamez-
nih predelih in središčih:
Na Veliki planini je dnevna karta za vse žičnice 150
din, poldnevna pa 100 din. V Kranjski gori velja
dnevna vozovnica 180 din, poldnevna 120 din. Prav
tako je na Kopah. Enaka cena velja na Golteh, vendar
tako, da bo dnevna vozovnica ob sobotah in nedeljah
200 din. Na Kobli stane dnevna vozovnica 160, pol-
dnevna 120 din. Na Soriški planini je treba za dnevno
vozovnico plačati 150, za poldnevno 100 din. Prav tako
je na Starem vrhu nad Skofjo Loko in na Mariborskem
Pohorju. Na Voglu bo treba za dnevno vozovnico od-
šteti 180, za poldnevno 120 din, na Zatrniku na dnevno
140, za poldnevno 85, din, na Kaninu za dnevno 170, za
poldnevno 110 din, na Kaliču za dnevno 100 din (ob
sobotah in nedeljah 120) ter za podlnevno 70, oziroma
ob obotah in nedeljah 80 din. Na Krvavcu stane
dnevna vozovnica za vse žičnice 200 din, popoldanska
pa 130 din.
CELJE
/
Tekmovanje med šolami se bo nadaljevalo
Tik pred praznikom repu-
blike in tudi v njegovo poča-
stitev je bil končana še ena
akcija, ki je sodila v letošnjo
Hortikulturo 80. Posebna
komisija Hortikulturnega
društva Celje, ki jo je vodil
inž. Slavko Aleš, je namreč
razglasila rezultate tekmova-
nja šol in vzgojno varstvenih
zavodov ter podelila nagrade
in priznanja za najboljše do-
sežke.
Bilo je to tekmovanje, ki
ga je društvo razpisalo lan-
sko jesen za to, da bi tudi
najmlajši sodelovali v veliki
pobudi za ureditev okolja.
Ne samo svojega, šolskega,
niarveč tudi doma, v krajev-
ni skupnosti itd. Sicer pa je
tekmovalni program segel
f^a več področij.
"Pobuda je uspela, saj se je
f^ašemu vabilu odzvalo lepo
število šol in vzgojnovarstve-
'lih zavodov. S sodelova-
f^jem v tej akciji, ki jo bomo
l^adaljevali, so mladi dokaza-
'1. da je tudi za urejevanje
okolja, za zbiranje odpadne-
ga materiala in drugo dovolj
•^asa, če je seveda veliko ra-
zumevanje in sodelovanje
■^ol ter mentorjev. Slo je za
Veliko vzgojno akcijo, v kate-
1,1.50 cicibani, pionirji in mla-
dinci spoznavali, kako po-
f^embno je urejeno, zdravo
čisto okolje za človeka,« je
Poudaril predsednik Horti-
kulturnega društva, Jože
^enčina.
Komisija, ki je ocenjevala
delo, je imela veliko odgo-
vornost, saj so bile razlike
l^^d udeleženci zelo majhne
skoraj bi bilo najbolje, da
kar vseh dvajset in več šol
Predsednik komisije inž. Slavko Aleš izroča priznanje
učencu polulske osnovne šole.
ter vrtcev proglasili za zma-
govalce. Seveda to ni šlo in
tako so po temeljiti oceni
prvo mesto oddali osnovni
šoli Frana Krajnca na Polu-
lah, drugo mesto sta si razde-
lili: osnovna šola Šmartno v
Rožni dolini ter Vzgojnovar-
stveni zavod Zarja. Na tretje
mesto so se uveljavili:
osnovna šola Slavko Slan-
der, osnovna šola Bratov Do-
brotinčkov v Vojniku ter
Vzgojno varstveni zavod
Tončke Cečeve.
Vse ti so prejeli lepe denar-
ne nagrade, vsi udeleženci v
akciji pa priznanja.
Posebno priznanje, lep po-
kal, pa je dobila tudi Vrtnar-
ska šola, ki je v akciji Horti-
kultura80 prav gotovo napra-
vila največ in njenega dela ni
bilo mogoče primerjati z ak-
cijami, ki so se jih letovali v
osnovnih šolah ali vrtcih.
Program lepe in prisrčne
proslave ter razglasitev re-
zultatov tekmovanja, oziro-
ma ocenjevanja so izpopolni-
li pevci, recitatorji in harmo-
nikar iz prve osnovne šole.
Zbor je vodil Bojan Gorič.
Otroci so sicer ob zaključ-
ku zapeli lepo pesem »Raču-
najte na nas...«, toda člani
Hortikulturnega društva so
dodali »Računamo na vas še
pri nadaljnjih akcijah in pri-
zadevanjih za urejevanje
okolja!"
M. BOZiC
USMERJANJE SREDSTEV LJUBLJANSKE
BANKE SPLOŠNE BANKE CEUE V PRVIH
DEVETIH MESECIH LETA 1980
Ljubljanska banka Splošna banka Celje
je v prvih devetih mesecih usmerjala sred-
stva v dolgoročne naložbe, kratkoročne na-
ložbe, v naložbe za stanovanjsko komunal-
no gradnjo in v kredite občanom.
Glede na načrt so bile dolgoročne nalož-
be dosežene v višini 95%. V začetku leta je
banka predvsem v skladu z določili resolu-
cij in Zakonom o posebnih pogojih za inve-
sticijske kredite preverjala predračunske
vrednosti že začetnih investicij. Vsega sku-
paj je bilo pregledanih 43 investicij. Pri pre-
gledih so bile ugotovljene podražitve. Pri
pokrivanju le-teh je banka sodelovala s 22,0
milijonov dinarjev.
Do 30/9 1980 je banka obravnavala 113
investicijskih zahtevkov katerih predračun-
ska vrednost je znašala 1.025,7 milijonov
dinarjev. Banka je sodelovala pri teh s kre-
diti v višini 547,1 milijonov dinarjev.
Med večjimi naložbami, pri katerih je so-
delovala banka, so bile naslednje:
-	izgradnja proizvodne hale investitorja
Libele Celje,
-	izgradnja distribucijskega regijskega
centra Elektro Celje
-	razširitev proizvodnje v Cometu TOZD
Coflex in
-	razširitev proizvodnje v Ločah investi-
torja »Konus« Slovenske Konjice.
Na področju kmetijstva je banka v tem
obdobju predvsem dajala kredite za pre-
ureditev kmetij kooperantom v sklopu
Kmetijskega kombinata Šentjur pri Celju,
kmetijske zadruge Slovenske Konjice,
Kmetijske zadruge Laško in Kmetijske za-
druge Celje. Predračunska vrednost teh na-
ložb je znašala 45,9 milijonov dinarjev, ban-
ka pa je sodelovala s krediti v višini 20,5
milijonov dinarjev.
Za odpravo škode nastale s potresi je
banka odobrila kredite v višini 74,7 milijo-
nov dinarjev investitorjem Jelši Šmarje,
Hmezadu Žalec, Kmetijskemu kombinatu
Šmarje pri Jelšah in Kmetijskemu kombina-
tu Šentjur pri Celju.
V obdobju od 1. 1. do 30. 9. je banka na
področju kreditiranja tekočega poslovanja
članic dajala prednost selektivnemu kredi-
tiranju. V okviru selektivnih kreditov so po-
rastli krediti za izvoz in pripravo blaga za
izvoz, kjer je načrtovano letno povečanje že
preseženo za 36%.
Tudi naložbe v stanovanjsko in koinunal-
no gospodarstvo so presegle planska pre-
dvidevanja. Banka je v 9. mesecih odobrila
za stanovanjsko in komunalno izgradnjo
3.433 posojil v višini 662,1 milijonov dinar-
jev. Od tega občanom 3,220 posojil in orga-
nizacijam združenega dela 213 posojil.
Manjša prekoračitev letnega načrta je tu-
di pri kreditih danih prebivalstvu. Krediti so
30/9-1980 znašali 1.595,7 milijonov dinar-
jev, kar predstavlja 2% prekoračitev letne-
ga načrta.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 48 - 4. december 1 98q
kaj je domovina
Domovina je dragocena
kot najlepša pesem, je to-
plejša kot srce in nežnej-
ša kot ljubezen.
TADEJA HORVAT
Domovino spoštujemo
zato, ker se v njej rodimo,
ker nas mati nauči slo-
venskega jezika.
URŠA VRBEK
Domovina je moje
otroštvo, veselje.
BORIS GLESCiC
Domovina je topla ma-
terina roka in njen lep
slovenski govor.
JANJA RESMAN
Domovina je kot velik
dom, kjer živijo ljudje kot
velika družina.
MOJCA PRISTOVSEK
Domovina mi pomeni
vse. Domovina je moja
svoboda, sreča, ljubezen,
veselje, brezskrbnost,
moj dom, moja šola, lepe
gore, doline, jezera in ču-
dovito morje. V domovini
se'imamo ljudje radi.
JASNA PODGORŠEK
Tam, kjer je topla mate-
rina roka, tam, kjer sta
smeh in sonce doma, tam
je domovina.
BREDA KLANŠEK
Domovina je moja sre-
ča. Domovina je sonce, ki
m.e greje, noč, ki je tako
temna in te nosi v svojem
naročju. V svoji domovini
imam vrstnike, starše in
prijatelje. Domovina je
gora, travnik in sinje mor-
je. Mislim, da je moja do-
movina najlepša in naj-
dražja dežela na svetu.
DUSANKA CAFUTA
Vsak, ki odide iz domo-
vine v tujino, se vedno
vrne nazaj, ker spozna, da
je še vedno najlepše v do-
movini, kjer si se rodil.
Zato upam, da nobeden
ne zaničuje svoje lastne
domovine, ki ga vedno
varuje in mu daje toplino,
dom.
LUCIJA POTEKO
Učenci 5. a. razreda
OS I. celjske čete
Celje
sodelovala sem
na kvizu »tito -
partija -
revolucija«
v soboto, 8.11. 1980, je bil v
Slivnici kviz »TITO - PARTI-
JA - REVOLUCIJA«. Na
njem je sodelovalo več kot
deset ekip iz cele šentjurske
občine. Med sodelujočimi je
bila tudi naša ekipa iz Osnov-
ne šole Šentjur.
Naša ekipa, sestavljena je
bila iz šestih članov, se je za
to tekmovanje začela pri-
pravljati oktobra. Gradivo
smo dobili v reviji »Mlatlina«.
Učili smo se doma, potem pa
smo v šoli skupaj s tovarišico
ponavljali. Ker je bila snov
zelo težka, smo pri ponavlja-
nju znali zelo malo, zato se je
tovarišica, seveda, jezila.
V petek popoldne in v so-
boto dopoldne sem se zelo
učila, vendar od tega učenja v
moji glavi ni ostalo veliko.
Noč od petka na soboto je
bila zema mučna in obžalova-
la sem dan, ko sem se prijavi-
la za sodelovanje na kvizu. V
soboto dopoldne sem še en-
krat prebrala vso snov in si
mislila: »Kar bo, pa bo!«
Popoldne smo se zbrali
pred slivniško šolo, kjer se je
zbralo veliko mladincev, ki
so vneto listali po »Mladini«
in si še v zadnjem trenutku
skušali kar največ zapomniti.
Člani naše ekipe smo mislili,
da bomo pri pismenem delu
tekmovanja lahko sedeli sku-
paj in si tako pomagali. Toda
kmalu so nas člani žirije raz-
delili in nas poslali v različne
razrede. Bilo me je kar malo
strah, ko sem sedela med sa-
mimi starejšimi mladinci, ki
so ves čas govorili, koliko
znajo, in da jim eno od prvih
treh mest ne more uiti. Vpra-
šalniki so vsebovali dvajset
vprašanj. Na hitro sem jih
preletala z očmi in ugotovila,
da ne znam prav veliko. Sele
ko je nekdo omenil, da mora-
mo reševati samo obkrožena
vprašanja, sem si oddahnila.
Na mojem listu so bila sama
takšna, ki sem jih znala. Kar
hitro sem končala. Na hodni-
ku sem od ostalih članov eki-
pe izvedela, da so večino od-
govorov napisali.
Sledila je proslava v kultur-
nem domu. Najprej so nam
povedali, da bodo rezultate
pismenega dela tekmovanja
objavili po koncu proslave.
Zaradi tega sem proslavo
spremljala zelo površno, saj
me je ves čas zanimal rezul-
tat. Vsi po vrsti smo se na
tihem bali, da bi prišli v fina-
le, saj bi morali potem odgo-
varjati na vprašanja pred ko-
misijo in občinstvom v dvo-
rani. Prišel je napovedovalec.
Vsi smo mrzlično stiskali pe-
sti. Povedal je: »Prvo mesto
je zasedla ekipa OO ZSMS
Nova vas.« Kar nekako odda-
hnili smo si. Nadaljeval je:
»Drugo mesto je zasedla eki-
pa OO ZSMS Osnovne šole
Šentjur...« Zajeli smo sapo
in globoko vzdihnili. Povedal
je še ime tretjeuvrščene eki-
pe, nato pa nas vse poklical
na oder. Pošteno so se mi tre-
sla kolena. Ko sem stala na
odru, sem se ozrla po dvorani
in zdelo se mi je, da se mi vse
občinstvo škodoželjno smeje.
Seveda je bil to le občutek
treme. Potem so prišla na
vrsto vprašanja. Prva ekipa je
odgovor vedela in dobila pet
točk. Mi smo dobili le tri. Za
drugo vprašanje smo tudi mi
dobili pet točk. Vsaka skupi-
na je dobila pet vprašanj. Za
vsako, ki je že bilo mimo,
smo si kar oddahnili. Na kon-
cu je zmagovalna ekipa zbra-
la 25 točk, mi smo bili drugi z
dvajsetimi, tretjeuvrščena
ekipa pa je dobila 11 točk.
Prve tri ekipe smo dobile
knjižne nagrade. Za ta uspeh
nas je pohvalila tudi tovariši-
ca, ki je v dvorani ves čas
vneto držala pesti za nas.
Čeprav sem prišla zvečer
domov zelo utrujena, sem bi-
la kljub temu vesela, da sem
to sobotno popoldne prežive-
la tako uspešno, navsezadnje
pa sem dobila tudi potrdilo,
da moje učenje ni bilo zaman.
DRAGICA LJUBEJ, 8. d
OS Šentjur
zeleni lovec
K nam v razred je prišel lo-
vec. Bil je v zeleni obleki.
Ujel je že več lisic.
Učenci 1. b. razreda
OS 1. Celjske čete
Celje
ko sem dežuren
Vsak teden je na šoli dežur-
na druga učiteljica, z njo pa
tudi učenci. Jaz sem bil dežu-
ren že v septembru. Tovariši-
ca mi je razložila, kaj moram
delati.
Dežuren sem bil en teden.
Zjutraj sem hodil po hodniku
in opozarjal sošolce, naj ne
divjajo, naj lepo zložijo čev-
lje. Ko je pozvonilo in so
učenci odšli v učilnice, sem
popravil tekač, ki je bil zvit,
zložil sem čevlje, ugasnil luč
na stranišču ter hodniku,
zaprl vhodna vrata, potem
sem odšel k pouku. Ves te-
den sem nalogo vestno
opravljal, zato so me tovariši-
ce učiteljice pohvalile.
MARKO LAZNIK, 3. r.
OS Stranice
05
nesreča nikoli
ne počiva
■ Nesreča nikoli ne počiva.«
Tako pravimo ob različnih
nesrečah, za katere pa smo
mnogokrat krivi sami in
mednje spadajo tudi nesreče,
ki jih povzroča ogenj.
Čeprav nas starši venomer
opozarjajo, da je igranje z og-
njem zelo nevarno in nas to
učijo tudi v šoli, se marsikdaj
zgodi nesreča, ki jo povzroči
otrok s svojo nepremišljeno
igro. Posledice so lahko zelo
hude. Marsikatero gospodar-
sko poslopje je že zgorelo,
zgorel je gozd, najhuje pa je,
če v tej igri z ognjem izgubi
življenje otrok sam. Kako
strašno mora biti umirati v
ognjenih zubljih, v hudi vro-
čini in gostem dimu. 2e to, če
se malo opečeš, boli, kaj pa
šele, ko si cel v ognju in ko
vidiš, da ni rešitve.
Rešitev! Od kod rešitev
lahko pride. Ponavadi so re-
šitelji gasilci, ki ogenj pogasi-
jo, v današnjem času pa se s
posebnimi oblekami lahko
spustijo v ogenj. Ce so pravo-
časno obveščeni, lahko hitro
ukrepajo. Prodoren glas sire-
ne jih združi in s skupnimi
močmi se upirajo ognju. Ne
glede na čas in vreme.
Gasilci so nam v šoli že
mnogokrat prikazali različne
vrste gašenja in reševanja lju-
di. Tak prikaz je vedno zani-
miv. V šolskih prostorih ima-
mo na razpolago hidrante in
aparate za gašenje, da bi jih
lahko uporabili v primeru po-
žara.
Prav je, da imamo priprav-
ljene aparate in hidrante, še
bolj prav pa je, da se z og-
njem ne igramo, da pazimo
na red in da ne poškodujemo
električnih naprav, ki prav
tako lahko povzročijo požar.
Naj si nesreča vzame čas in
naj počiva v miru!
DARJA KOVAČ, 8. d.
OS Vojnik
delovna akcija
Vreme nam je letos še po-
sebej zagodlo. Ze prvega no-
vembra so začele padati prve
snežinke. Nihče jih ni jemal
resno, pa vendar... Snežna
odeja se je iz dneva v dan
večala - otroci smo bili tega
še posebej veseli. Preglavice
pa je povzročila tistim, ki ni-
so uspeli pobrati koruze in
grozdja. Ko je snežna odeja
skopnela, so kmetje hiteli
spravljati pod streho vse, kar
je bilo zamujenega.
S takšnimi težavami se je
srečal tudi Alojz Rupnik,
kmet z Mlač, ki mu je na po-
lju ostalo okoli 80 arov neo-
brane koruze.Takole je pove-
dal: »Z ženo živiva sama, in
ker sva že stara, nisva uspela
pravočasno pobrati vsega
pridelka. Sovaščani, ki vedo
za to, so sklenili, da nama bo-
do pomagali. Porodila se je
tudi misel, da bi nama lahko
priskočili na pomoč tudi šol-
ski otroci. Zaprosili smo jih
in prišlo je kakih trideset
učencev OS »Ljubo Sercer«
iz Loč. Otrokom so pri obira-
nju pomagali nekateri moji
sovaščani. Vsi so bili zelo pri-
dni - moram jih pohvaliti in
hvaležen sem jim.«
Šolarji so kar tekmovali,
kdo bo obral več koruze. Pet
traktorjev s prikolicami pa je
pridno odvažalo koruzo.
Uspela delovna akcija je še
en dokaz, da smo učenci in
odrasli pripravljeni pomagati
ostarelim.
BORUT MLAKAR
OS »Ljubo Sercer«
Loče pri Poljčanah
skrb
Ker zima je prišla,
je ptička žalostna.
Je tukaj zimski dan,
le hitro s hišico na dan.
SIMONA KRALJ, 4. r.
OS Stranice
splošno
varčevanje
Varčevanje je danes zelo
razširjen pojav. Stari prego-
vor pravi: »Ce varčuješ imaš
nekaj.«
Že v starih časih so ljudje
varčevali in skrivali denar v
nogavicah in pod žimnicami.
Takšno varčevanje je bilo ze-
lo nespametno in marsikateri
je obžaloval, ko so ga obiskali
tatovi ali pa mu je pogorela
hiša z denarjem vred. Danes
lahko varno hranimo denar v
banki in mirno spimo. S tem
tudi pripomoremo, da se na-
še gospodarstvo hitreje ra-
zvija.
Tudi jaz varčujem v šolski
hranilnici.
DARJA VIDMAR, 3. b
OS I. celjske čete
Celje
naš razred
Naš raz-ed je v novem pri-
zidku šol,' V njem imamo
klopi, stole, table, omare, gra-
foskop in seveda mizo za to-
varišico. V razredu je 32
učencev: 15 deklic in 17 deč-
kov. Moja tovarišica je Vanda
Meleš. Sedim zraven sošolke
Tanje. Ne klepetava, zato na-
ju tovarišica ne bo presedla.
Rada imam to tovarišico. Tu-
di ona ima vse rada. Skoraj
polovica učencev je odličnih.
Tovarišica nas ima \'se enako
rada.
PETRA GALIC, 3. b
OS Primoža Trubarja
Laško
mrtva srnica
Nekega dne smo se peljali
v Celje. V trgovini smo naku-
pili nekaj stvari. Bila je že te-
ma, ko smo se vračali proti
domu. Pred nami je vozil tak-
si. V Polulah je naenkrat
zavrl. Zato smo tudi mi mora-
li ustaviti. Bili smo radove-
dni, kaj se je pripetilo. Na ce-
sti je ležala povožena srnica.
Šofer taksija jo je položil kraj
ceste. Rekel je, da jo je povo-
zil tovornjak, ki je vozil pred
njim. Na cesti je bila velika
luža krvi. Bila sem žalostna,
ker se mi je uboga srnica smi-
lila.
NATAŠA PUSNIK, 3. b
OS Primoža Trubarja
Laško
sejem rabljene
opreme
Bil sem na sejmu rabljene
smučarske opreme v osnovni
šoli Dušana Jereba. Prodal
sem smuči in smučarske čev-
lje. Bilo je veliko prodajalcev,
kupcev pa malo. Svoje rablje-
ne predmete sem dobro pro-
dal. Denar, ki sem ga dobil,
bom hranil v banki.
BOŠTJAN CUGMAS, 3. a
OS Edvard Kardelj,
Slovenske Konjice
bo moja
odločitev
pravilna?
Hodim v osmi razred in
pred mano je važna življenj-
ska odločitev - izbira poklica.
Bo moja odločitev pravilna?
Porajajo se razni dvomi in
vprašanja. Večkrat se vprašu-
jem, če bi bila sposobna
opravljati poklic učiteljice.
Vem, da je ta poklic težak,
ima pa tudi svoje lepe in do-
bre strani.
Za ta poklic sem se navdu-
šila predvsem zato, ker je mo-
ja sestrična učiteljica in mi je
povedala, da se ji zdi zelo lep.
»Kako lepo je učiti in vzgajati
otroke«, mi je povedala. »In s
pridnostjo in učenjem sem to
tudi dosegla,« je še dodala.
Kadar sem sama, večkrat ra-
zmišljam o tem poklicu, toda
to ni edini poklic. Teta mi je
govorila tudi o vzgojitelj-
skem, zdravstvenem, glasbe-
nem poklicu, jaz pa sem se
najbolj navdušila za poklic
učiteljice.
Mislim, da bom ta poklic
dosegla in da bom v njem
srečna. Rada bi pomagala
otrokom, tako kot meni sedaj
pomagajo učitelji.
ANICA POTOČNIK, 8. r.
OS Lesično
moje sanje
Znašla sem se na velikem
travniku. Bil je zelo čuden,
skoraj nemogoč. Bil je poln
cvetlic. Rjave in črne cvetove
so imele, občudovala sem jih.
Zagledala sem deklico, ki jih
je nabirala. Prestrašila sem
se, ker je imela svetlečo oble-
ko kot kakšen astronavt. De-
klica se mi je približala. Ob-
šel me je strah. »Kam sedaj?«
Bežala sem naravnost v gozd.
Imela sem občutek, da je de-
klica že za mano. Nisem ime-
la moči, da bi tekla. Nekaj me
je zgrabilo za ramo in močno
streslo. Se enkrat zaslišim
glas: »Simona, Simona, vsta-
ni, saj moraš v šolo!« Vsa
srečna sem skočila iz postelje
in videla, da sem doma in da
so bile to le sanje.
SIMONA MATAV2, 4. b
OS Zreče
ekskurzija v
aero
2e v torek smo bili obve-
ščeni, da si bomo naslednji
dan ogledali grafično, kemič-
ni in papirno industrijo Aero.
Polni pričakovanja in kar
malo radovedni smo se v sre-
do zjutraj zbrali pred tovar-
no. Se dež, ki že od zjutraj ni
nič ponehal, ni motil naše ne-
strpnosti pred ogledom.
Kmalu je po nas prišel vodič
ter nas peljal do prve zgrad-
be. Radovedno smo se ozirali
po oknih in ugotavljali, kaj
bomo videli. Najprej smo se
napotili v prvi oddelek. Ob-
čuaovali smo velike stroje, ki
so kar mehanično izdelovali
razne stvari. Nato smo se na-
potili v naslednje nadstropje.
Lahko rečem, da je bilo tu še
najbolj zanimivo za vse nas -
namreč kamorkoli smo se
ozrli, povsod polno nalepk.
Ce bi tu ostali še dlje, bi ver-
jetno spraznili prav vse koša-
re z za tovarno neuporabnim
materialom in nalepkami.
Vendar smo morali naprej.
Čakalo nas je še ogromno
stvari, ki naj bi si jih ogledali.
Ena od zanimivosti, ki nas
je posebno pritegnila, je bila
v tako imenovanem kemič-
nem delu tovarne. To je bilo
izdelovanje tempera barvic.
»Oh, koliko barvic!« je bilo
slišati od vsepovsod. Vsak
izmed na je dobil nekaj tubic
z belo barvo, odšli smo na-
prej. Vodič nas je opozoril, da
si bomo ogledali prostor v ka-
terem izdelujejo tako imeno-
van indigo papir. Povedal
nam je tudi, da je Aero znan
še po izdelovanju prosojnega
kopirnega papirja, ki pa ga v
glavnem uporabijo za razna
tehnična dela. Hodili smo po
tovarni, dokler nismo prišli v
veliko halo, kjer izdelujejo
ovojni papir. Koliko ga je bi-
lo! Vodič nam je pojasnil, da
ga veliko izvažajo v Afriko,
predvsem v Angolo.
Nazadnje smo odšli še v no-
vi del tovarne. Tu smo videli
prav svojevrstne stroje, le
škoda, da je bilo bolj malo
časa za opazovanje posamez-
nih strojev. Tako za marsika-
terega nismo vedeli, za kaj ga
uporabljajo. Ker pa se je bli-
žala malica delavcev, smo se
počasi odpravljali.
Tako se je naša ekskurzija
končala. Videli smo mnogo
zanimivega in poučnega in
polni vtisov smo se napotili
proti šoli.
j^t^S - 4. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 17
SLOVENSKE KONJICE
IHLADI ZA OBRAMBO
Qobre izkušnje iz dela mladinske čete
v Slov. Konjicah ima teri-
jgrialna obramba izredno
jjgodne in organizacijsko do-
bre pogoje dela, saj je bil, po
ipg drugega, prvi v Sloveniji
J^ajen dom BORISA VIN-
^{UA, dom Teritorialnih
enot. Pri tako ugodnih pogo-
jjji pa se je že vključevanje
^adine pričelo zelo. zgodaj.
I^ta 1968 ob sklicu enot TO
ju preverjanju organizirano-
sti, je prišlo do vključevanja
^adincev in mladink. Tisto
jeto je bil opravljen že prvi
jjouk. S to obliko dela so na-
(jaljevali v naslednjih letih.
Število prostovoljcev je iz le-
v leto rastlo, tako da je
samo v letu 1973 bilo vklju-
čenih 150 mladih. Ta način
Jela je ostal še sedaj in vsako
leto se vključuje nova gene-
racija mladih.
Evidentiranje mladink in
mladincev v enote TO pote-
ka preko OO ZSMS, družbe-
no političnih organizacij in
društev. V zadnjih letih je
običaj, da vodstvo teritorial-
nih enot izbere od 40-50 mla-
dink in mladincev. S kandi-
dati opravi poseben razgo-
vor, v katerem sodelujejo po-
leg predstavnikov Občinske-
ga štaba TO tudi predstavni-
ki OK ZSMS.
Na takem razgovoru je
glavna tema vloga in pomen
mladinskih enot, ter njihove-
ga dela in naloge TO.
Težišče tako ustanovljene
mladinske čete je zgoščena v
5 dnevnem šolanju. To šola-
nje že nekaj let poteka v cen-
tru blizu Slov. Konjic, kjer se
zberejo mladi prostovoljci
na taborjenju.
V okviru programa dobijo
prostovoljci osnovno znanje
iz taktike, oborožitve, strelja-
nja, družbeno politične
vzgoje.
Po tako opravljenem pro-
gramu, podajo mladinci in
mladinke svečano zaobljubo
ob priložnostnem svečanem
dogodku ali obletnici.
četa tudi sicer vse do raz-
poreditve mladincev in mla-
dink v enote TO deluje kot
posebna enota. Vključuje se
v različne akcije ZSMS, po-
sebej še pri ohranjanju tradi-
cij NOB in naše revolucije, v
prostovoljnih mladinskih
delovnih akcijah, družbeni
samozaščiti in podobno. Re-
dno sodeluje na pohodu »Po
poteh XIV. divizije«, pohod
»Partizansko Pohorje«, pri
Štafeti mladosti in Dnevu
mladosti. Dosegajo lepe
uspehe pri strelskih tekmo-
vanjih. Mladinska četa je do-
bila za svoje delo in aktiv-
nost priznanje republiškega
in pokrajinskega štaba TO.
Mentorji so člani vodstva
TO v Slov. Konjicah. Ugo-
tavljajo, da je ta oblika dela z
mladimi prostovoljkami in
prostovoljci uspešna in jo
nameravajo gojiti še naprej,
zlasti še za to, ker ima ugo-
den odziv med mladimi
ljudmi.
Ta oblika dela nudi mož-
nost splošne aktivnosti na
vseh obrambnih področjih
in področju samozaščite, nu-
di možnost gojitve odgovor-
nosti do obrambe in zaščite
domovine. Opisani program
pa tudi omogoča zavestno
vključevanje mlade genera-
cije ter njeno usposabljanje.
VLUK
Enajst dni smo se vozili mimo oddaljenih otokov, potem
Pa sem začutila hladnejši zrak, čeprav je bilo v začetku
l^rjja, in potlej so rekli:
* Ju tri bomo na Japonskem!«
^a daunjem vzhodu
Vjokohamskem pristanišču, kjer smo pristali, potem ko
nekaj ur v megli zaman iskali vhod vanj, nas je sprejel
^oben dež, ki je rosil na nežno zelenje ob obali. Bil je to
Poetični pomladanski dež, ki ga Japonci občudujejo, ki pa
^nieni ni vzbujal pisateljskega navdušenja, že zato ne, ker
imela med svojo prtljago sicer eriko, ne pa tudi dež-
'Jl^a. Nerada prenašam odvečna bremena, dežniki pa so
^"u tega še potuhnjena tvorba, ki se ti v neprimernem
.''^nutku zapletejo med noge in postanejo tako nevarne ne
^ .^ogam, ampak tudi hrbtenici, poleg tega pa niso dovolj
da bi zaklicali »tukaj«, kadar jih po naključju
Pozabiš. Vselej, kadar stojim ob prodajnem pultu, plavam
f^isateljskih višinah, pri tem pa pozabim na tako po-
r^mbno stvar, kot je dežnik. Tolažila sem se s tem, da bolj
^ot do kože človek pač ne more biti premočen, zato sem
kupovala klobuke, ki se, kadar slučajno postanejo
^^di mokrote čisto vegavi, zaradi tega ne pritožujejo.
.^omaj smo bili na kopnem, so postali moji ruski sopot-
j'-j{^govorni. V neki evropsko urejeni gostilni smo skupaj
'^^U curry z rižem, potem smo skupaj prehodili vso Joko-
. amo in se šele zvečer poslovili. Odpeljala sem se v Tokio
^ prenočila v nekem hotelu. Na postaji sem imela prilož-
dobiti prvi vpogled v mišljenje Japonca. Nosač šte-
^Ka tri je bil prijazen deček, ki je našo prtljago odnesel k
^^ičnim vlakom. Moji sopotniki so se bili že odpeljali, jaz
pa sem še čakala tokijski vlak, in tedaj me je nosač po
daljšem omahovanju in z ljubeznivim vzhodnjaškim smeh-
ljajem vprašal:
»Oprostite, prosim, ali ste moški ali ženska?«
Na meni ni nič moškega, razen na fanta postriženih las in
moje moške duše seveda, ki je razvila le malo ženskih
čednosti, zato sem nekoliko presenečeno odgovorila:
»Ženska.«
»Saj sem si mislil,« je rekel vidno olajšan, »ampak ves čas
ste ostali poleg moških.«
Zaboga, če bi se lahko na tako preprost način spreme-
nila, bi prav rada ves preostali del svojega življenja ves čas
stala poleg moških...
izpolnjena želja
Rada bi bila stanovala pri Rusih, da bi lahko spet za vajo
govorila rusko, zato sem bila vesela, kt> sem brala v časo-
pisu, da je prosta soba v ruskem penzionu v Vurakucho
Sanchome. Precej sem vzela pot pod noge, da bi poiskala ta
penzion, toda namesto da bi ijirašala, kje je, sem se tri ure
križem kražem vozila s tramvajem po Tokiu, in ves čas
upala, da bom po naključju le prišla v evropsko četrt. Do te
četrti pa nikoli nisem prispela, ker take četrti v Tokiu sploh
ni.
Ko sem se peljala mimo tiskarne angleškega časopisa, ki
sem bila v njem brala oglas, me je obšlo razsvetljenje; tu so
mi povedali, kje leži Vurakucho. Četrt ure zatem me je
vljuden Japonec v krilu (prvi hip so bile v gube položene
študentovske hlače, imenovane hakama, videti kot krilo)
pospremil do penziona in spet četrt ure zatem sem imela v
njem sobo brez hrane. Stala je štirideset jenov na mesec,
imela pa je posteljo, mizo, majhno omaro in okno, ki je
dajalo razgled na železniški most, na sive tokijske hiše in
na japonsko gostilno.
Rusinja je bila izobražena starejša gospa, ki je imela zelo
lepo ljubeznivo in mlado hčerko. Zame sta se zavzeli bolj
kot je sicer med tujci v navadi. Hčerka je proti večeru
hodila z mano na daljše sprehode, na katerih mi je pokazala
marsikaj zanimivega.
Ko sem plačala najemnino za sobo, mi je ostalo le malo
denarja, toda bila sem pri dobrih ljudeh in - kar mi je
pomenilo še veliko več - bila sem med Evropejci in prscej
sem vedela, da mi bo ugajalo.
čaj v uradu in moški v banji
Vsi, ki sem se nanje obrnila s priporočilnimi pismi, so me
ljubeznivo sprejeli, zlasti Japonci. Vikont Sh. me je pova-
bil, naj ga obiščem v njegovi pisarni, in ko sem prišla tja,
nama je služabnik takoj prinesel čaj v skodelici brez roča-
jev. Tako postrežejo na Japonskem vselej pri poslovnih
pogovorih ali formalnih obiskih. Ko je čaj, je čas, da greš,
kajti obiska je tedaj konec.
S posredovanjem vikonta SH. sem dobila zaposlitev pri
počitniškem tečaju na meijiski univerzi, ki se ukvarja pred-
vsem s tujimi jeziki. Gospa M., po rodu Japonka, ki pa je
otroška in dekliška leta preživela v Franciji in se je bila
ločila od svojega japonskega moža, ker je, tako je trdila,
izgubila ob njem šest let življenja, pa me je povabila na
pogovor ob petih. Ob petih pomeni pri Japoncih proti šesti
uri. Ker sem prišla točno, v vsej hiši nisem mogla odkriti
žive duše. Nazadnje sem stopila na veliko dvorišče, kjer je
v enem izmed dvoriščnih kotov stal velik sod, neki moški
pa je v njem stal ali sedel. Ko me je zagledal, je počasi zlezel
iz vroče vode; bil je gol, le okoli ledij je imel ovit ozek pas
blaga. Zelo slovesno sva se poklonila drug drugemu, nato
pa sem začela govoriti po japonsko, pri čemer sem uporab-
ljala edini besedi, ki sem ju znala - in sicer »prosim« in
»oprostite«.
Ker je znal možak prav toliko angleščine kot jaz japon-
ščine, sva se nazadnje sporazumela z rokami; potem sva se
spet vljudno poklonila drug drugemu. On je nato spet
skočil v sod, jaz pa sem se po enem od stopnišč podala v
prvo nadstropje.
med duplikati
Najtemnejše obdobje mojega bivanja na Japonskem je
bil čas, ko sem delala v uradu neke nemške strojne tovarne.
Denar, ki sem ga zaslužila tam, mi je omogočil, da sem
poravnala svoj honolulski dolg, kije bil častna zadeva in mi
je težko ležal na duši, večerni tečaj in nekaj ur jezikovnega
pouka, ki so mi jih bih priskrbeli v penzionu, pa so mi
prinašali toliko, da sem lahko plačevala sobo in se borno
preživljala.
Nikoli v življenju me niso posebno privlačile stvari, ki
zadevajo trgovanje, nikoli nisem znala dobro računati in
tudi svojega dela nisem znala spretno spraviti v denar; vse,
kar je v zvezi s prodajo in kupovanjem, mi je v dno duše
zoprno. Poleg tega pa je bil v trgovski hiši gospoda, ki me
je ob njem, kakor hitro sem ga zagledala, precej oblil pot.
Neprestano je uporabljal besedo »lopov« in njegove oči so
se zapičile vame kot trni svetilniku podobnega kaktusa.
Samo da me je pogledal, že so mi otrpnili možgani.
Morebiti bi si bila v uradu, ki so v njem neprestano
klopotali pisalni stroji, kjer so čezme leteli ukazi, kjer so
zvonili telefoni in so capljale Japonke, nar..-\dnje le znašla,
ko bi se ne bile vpletle neugodne okoliščine, ki pa s podjet-
jem niso imele nič skupnega.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 48 - 4. december 1 98q
SAFRANOVA -
ZLATOPOROČENCA
Anton in Kristina Safran sta pred kratkim prazno-
vala zlati jubilej skupnega življenja. Po 50 letih zakona
sta pred matičarjem svojo zvezo ponovno potrdila in si
izmenjala prstane.
Anton Safran se je rodil 17. maja 1903 v Kalobju v
občini Šentjur pri Celju. Ko mu je bilo 15 let se je prvič
zaposlil v Breznem pri Laškem, potem še nekajkrat
menjal službo in se končno zaposlil v rudniku Zabuko-
vica, kjer je dočakal tudi upokojitev. Zaradi težkih
delovnih pogojev je leta 1939 hudo zbolel ter se poz-
neje tudi v rudniku poškodoval.
Mati Kristina se je rodila 17. julija 1908 v Migojnicah
pri Žalcu. Komaj štirinajstletna se je šla v Keramično
industrijo Liboje učiti slikanja na keramiko. Svoj po-
klic je opravljala le deset let, ker so se potem, ko sta se
z Antonom poročila, otroci vrstili in je po tretjem
morala ostati doma. Rodilo se jim je deset otrok, pet
fantov in pet deklet. Seveda je moral oče trdo delati, da
je lahko nasitil dvanajst ust, ko pa so otroci odrasli, so
se kmalu osamosvojili, odšli od doma in si ustvarili
družine.
To pa ne pomeni, da so pozabili na svoj dom. Se
vedno jim pomeni toplo zavetje, kamor se radi vračajo.
Ko se zbero vsi, tako kot ob zadnjem prazniku, je hiša
skoraj prepolna. Vendar jim je takrat, posebno očetu
in materi, najlepše.
Ob zlatem jubileju so jim vsi otroci in petnajst vnu-
kov zaželeli mnogo sreče in zdravja in tem željam se
pridružujemo tudi mi. Obred zlate poroke je opravil
Edmund Božiček v novi dvorani žalske občinske
Skupščine.
T. TAVCAR
Po sklepu komisije za delovna razmerja
TOZD Galip In DSSS
objavljamo
prosta dela in naloge za izvajanje del na programu
jadralnih desk
V	DSSS:
1.	VODJE PROGRAMA ARMIRANEGA
POLIESTRA
Pogoji, visokošolska izobrazba kemijske smeri ter 3
leta ustreznih delovnih izkušenj.
2.	VODJE PROGRAMA I.
Pogoji: visokošolska izobrazba strojne smeri in 3 leta
ustreznih delovnih izkušenj.
V	TOZD GALIP:
1.	VODJE PROIZVODNJE ARMIRANEGA
POLIESTRA
Pogoji: višješolska ali srednješolska izobrazba stroj-
ne smeri in 3 oz. 5 l9t ustreznih delovnih izkušenj.
2.	VEČ DELAVCEV
(moških za delo v proizvodnji)
Pogoji: NK delavec, zaželjene delovne izkušnje.
Za navedena dela se sklepa delovno razmerje za
nedoločen čas s poskusno dobo določeno v pravilni-
ku o delovnih razmerjih.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni
od objave na naslov: Veplas Velenje, Celjska 35. O
izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15
dni po poteku tega roka za sprejemanje prijav.
SREČANJE S TONETOM KOŠIRJEM
SMUČI, KOLO, TEK IN GORE
Rekreacija - boljši delovni rezultati
Srečala sva se povsem slučajno sredi
dopoldanskega celjskega mestnega vr-
veža. Razgovor s Tonetom Koširjem,
mladim fantom iz Laškega, je prijeten
iz večih razlogov, kajti ukvarja se s
tolikšnimi različnimi stvarmi, da po-
govor nikoli ne zaide v monotone vo-
de. Zaposlen je kot varilec pri Drav-
skih elektrarnah, tozd Elektrokovina
Laško.
»Smučati sem začel pred nekaj več
kot dobrim letom na sindikalnih igrah
v naši delovni organizaciji. To me je
tako navdušilo, da sem se najprej od-
pravil na smučarski maraton na Osan-
karico (12 km) ter zatem nadaljeval na
Pokljuki (25 km sem pretekel v treh
urah in osmih minutah), Kotljah
(25 km), teku na Vršič (10 km v času
ena ura in 26 minut) ter za zaključek še
v Logarski dolini (20 km) ali skupaj 92
kilometrov.«
Tone Košir pa se ne ukvarja samo s
smučanjem, ampak tudi teče, kolesari,
hodi v hribe...
»Sodeloval sem na kolesarskem ma-
ratonu v Kokricah v dolžini 150 km.
Vozil sem sedem ur! Tekel sem na par-
tizanskem maršu v Ljubljani 25 km.
Šestkrat sem bil v hribih višjih od
2500 m - na Prisojniku, Mojstrovki,
Peci, Triglavu, Cmiru in Vrbanovi špi-
ci. Z vsemi temi dosežki sem tekmoval
za nagradi ,Kaveljc in korenina', žal pa
mi manjka maratonsko plavanje.«
Tone je že tudi tri leta planinski in-
štruktor, izredno pa obiskuje tudi foto-
grafsko šolo v Ljubljani. Je član Pla-
ninskega društva v Laškem in Foto-
kluba v Celju. Sodeloval je tudi na
vseh dosedanjih osmih pohodih po po-
teh Štirinajste, ki jih je organizirala
mladina laške občine. Vso to aktivnost
financira iz lastnega žepa.
»Ze zdaj se pripravljam tudi za
slednjo sezono. Če le imam čas, grernw
Radeče, kjer imajo pri tamkajšnjerr,
TVD Partizan tudi atletsko sekcijo
Saj bi lahko treniral sam, pa je boljp
skupaj s prijatelji. Po vsakem trening
se še kaj pogovorimo. V tej sezoni bo„,
šel na smučarski tek treh dežel Avstrj
je, Italije in Jugoslavije v dolžini
25 km pa na Bloški (30) in Trnovski
maraton, ki je s 42 km najdaljši pri nas
Uživam v naravi in zato rad hodim v
hribe. Bežim od civilizacije, mestnega
hrupa in slabega zraka.«
Kako vse to zmore ob delu, ki je tudi
zahtevno?
»Smučarski tek je zahteven, vendar
kljub temu osvaja vedno več ljudi. Si
vsaj na svežem zraku! Pri delu me
športno rekreativno udejstvovanje nif
ne ovira, celo koristi mi, saj lažje de-
lam. Moji delovni rezultati so boljši«
TONE VRABL
BELI KONCERT »POMAGAMO«
IDEJA DOMA IZ NOVE ZELANDIJE
V dvorani Golovec se je zbralo rekordno število obiskovalcev
Ideja za BELI NAJ KON-
CERT VSEH ČASOV »PO-
MAGAMO«, katerega čisti
izkupiček bo šel za jugoslo-
vansko smučarsko repre-
zentanco se je rodil v daljni
Novi Zelandiji, kjer je bila
naša moška ekipa na trenin-
gih. Z njimi je bil tudi znani
novinar in humorist Tone
Fornezzi-TOF, ki ^ dal tudi
osnovno zamisel in prevzel
organizacijo te prireditve.
V dvorani Golovec verjet-
no še ni bilo tako pestrega
programa s toliko nastopajo-
čimi in tudi število obisko-
valcev je verjetno rekordno.
Marsikdo je prišel, da bi vi-
del in slišal znane pevce,
ustvarjalce Moped showa ali
člane ženske in moške smu-
čarske reprezentance. In ni-
so bili razočarani, saj so izve-
deli marsikaj zanimivega o
teh smučarskih nomadih,
kot jih radi imenujemo. Zve-
deli so, da je mladi Jure
Franko največji šaljivec med
smučarji in da tudi prepeva,
da Bojan Križaj ne bi zame-
njal svojega položaja s Tone-
tom Vogrincem, da so dekle-
tom iz naše smučarske re-
prezentance najbolj všeč na-
ši smučarji in še in še.
Marsikateri obiskovalec
dvorane Golovec je ta večer
najbolj nestrpno pričakoval
nastop ustvarjalcev »moped
showa«, ki so se tokrat pred-
stavili v postavi: Tone For-
nezzi, Marta Pestator, Brane
Ivane, Tone Gogala, Peter
Trnovšek (bolj znan kot mla-
di direktor radia Tolmun iz
TV nadaljevanke Ščuke pa
ni, ščuke pa ne) in kot poseb-
na gostja Tatjana Dremelj.
Na koncertu sta prvič jav-
no zapeli tudi znani napove-
dovalki Milanka Bavcon ter
Nataša Dolenc, nastopila pa
sta tudi napovedovalca Mar-
jan Kralj in Vili Vodopivec.
Ivo Milovanovič pa je imel
rcizgovore s posameznimi re-
prezentanti in njihovimi tre-
nerji.
Ce je od glasbenikov, ki so
nastopili ta večer, prvi nav-
dušil poslušalce v dvorani
New Swing Quartet, jih je
kmalu zatem spravil na noge
Andrej Sifrer. Že po uvodnih
skladbah, ko je predstavil
prekmurske narodne pesmi
v njegovi priredbi, je imel
poslušalce na svoji strani. To
se je še stopnjevalo z baje
sporno pesmico Martinov
lulček, na zahtevo poslušal-
cev pa je zapel še Debeluhe.
Naj naštejemo še ostale, ki
so nastopili na tem koncer-
tu; Ditka Haberl, Janko Ro-
pret. Pepel in kri. Dvanajsto
nadstropje, Veseli planšarji,
plesna skupina Arruba in se-
veda celotna ženska in mo-
ška smučarska reprezen-
tanca.	p p
Na posebno zahtevo poslušalcev je Andrej Šifrer dodal
svojemu nastopu še pesem Debeluhi.
Direktor jugoslovanske smučarske reprezentance Tone Vogrinec se je ob zaključ^
koncerta zahvalil nastopajočim in obiskovalcem v dvorani za pomoč, ki sojo nudw
svojim obiskom v dvorani Golovec.
Moped show so tokrat predstavili Brane Ivane, Tone Fornezzi Tof, Peter TrnoV^
Marta Pestator, Tatjana Dremelj in Tone Gogala.
Jure Franko seje predstavil
tudi kot pevec. Zapel je svo-
jo pesem, ki je bila, kot je
povedal Viliju Vodopivcu,
dolga od začetka do konca.
j^t^S - 4. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
^I.OUDKOVI NAGRAJENCI
]Vlariboru so pred Dne-
republike podelili naj-
^fjja republiška priznanja za
tjo na področju telesne k-ul-
^^ ^ Bloudkove nagrade in
lakete- Doslej je bilo pode-
fenih že 100 nagrad in 418
Jlaket.
j^jed letošnjimi nagrajenci
tudi trije telesno vzgojni
•glavci s celjskega območja.
Bloudkovo nagrado je pre-
jo2E GERSAK za orga-
j^cijsko in strokovno delo
področju telesne kulture.
A Jožetu Geršaku poročamo
obširneje na drugem mestu.
gloudkovi plaketi pa sta
tobila:
ALBINA HORVAT iz Če-
te za strokovno in organiza-
cijsko delo. V obrazložitvi
^ drugim piše, da se je po
jgtu 1952 lotila zlasti telesne
^ture žensk in se lahko po-
^vlja z imenitnimi vzgojni-
jii in strokovnimi rezultati.
\rsa leta je delovala v šol-
skem športnem društvu Ka-
juh, najstarejšeni društvu na
srednjih šolah v Sloveniji, že
več kot 30 let pa deluje tudi v
AD Kladivar kot organizacij-
ska delavka in sodnica.
BOJAN VONCINA iz Slo-
venskih Konjic za organiza-
cijsko delo pri razvijanju
množičnosti ter za dosežke
pri športni vzgoji mladih. V
obrazložitvi med drugim pi-
še, da je bil Vončina v mla-
dosti aktiven športnik in tek-
movalec, v poznejših letih pa
je večino svojega prostega
časa namenil telesni vzgoji
in športu. Od leta 1950 je
opravljal številne funkcije v
organizacijah, za svoje zaslu-
ge pa je prejel veliko priz-
nanj - zveznih, republiških
in občinskih.
Vsem trem dobitnikom
Bloudkovih priznanj tudi
naše iskrene čestitke.
T. VRABL
3. ŠPORTNI PLES
Prihodnji petek, 12. decembra, se bodo v dvorani
Golovca po letu dni ponovno zbrali vsi celjski šport-
niki, športnice, rekreativci, športni delavci in ljubitelji
športa. Najprej bodo ocenili svoje letošnje delo, nato
pa se zavrteli na 3. športnem plesu, ki ga pripravljata
Telesnokulturna skupnost Celje in Zveza telosnokul-
turnih organizacij Celje.
Prireditev se bo začela ob 19. uri. V uvodnem delu bo
najprej podelitev priznanj najboljšim v letošnjih sindi-
kalnih trim igrah pa perspektivnim mladim športni-
kom in najboljšim kvalitetnim športnikom, ki smo jih
izbrali s pomočjo tradicionalne ankete. Najboljši šport-
niki bodo prejeli darilne bone in pokale, ki jih bodo
izdelali v STEKLARNI BORIS KIDRiC ROGAŠKA
SLATINA. Pokale podarjajo TKS, ZTKO in NOVI
TEDNIK - RADIO CELJE!
Vstopnice za ples so že v prodaji vsak dan v pisarni
ZTKO v Celju, v sredo pa tudi popoldne. Organizator
zaključne športne prireditve pričakuje dobro udeležbo
tako aktivnih športnikov, kot rekreativcev. Za ples bo
igral ansambel Venus, za humor pa bo poskrbel Celj-
ski Poldek. In še to: letos ne bo dolgoveznih športno
zabavnih iger, ampak za »dekoracijo« samo nekaj za-
bavnih, krajših točk. Tako bo več časa namenjenega
pogovoru med športniki ter seveda zabavi.
T. VRABL
PRVI NASTOP OBETAVEN
Mladi tekmovalci celjske-
ga boksarskega kluba Parti-
zan so na republiškem pr-
venstvu v Mariboru dosegli
že v prvem nastopu lep
uspeh. Osvojili so pet me-
dalj. Osvojili so eno prvo me-
sto in štiri druga! Uspeh so
dosegli: Jokanovič, ki je
zmagal v poltežki kategoriji
ter Nikolič v velterski, Sto-
janovič v polvelterski, Mal-
danac v polsrednji in Ram-
Ijak v srednji kategoriji z
drugimi mesti.
Eden izmed trenerjev Jani
Vedra je bil tega uspeha po-
sebno vesel. Ob vrnitvi iz
Maribora je povedal: »To je
bil prvi nastop naše peterke.
Res smo vadili samo nekaj
mesecev, toda fantje so izre-
dno pridni in nadarjeni. Zla-
sti lepe možnosti za boljši re-
zultat ima Jokanovič. Ti
uspehi nam bodo dali še več
moči in volje za delo v pri-
hodnje.«
Bolj skromen in realen je
predsednik Anton Maruša,
ki je dodal: »Kljub uspehu
moramo biti realni. Sloven-
ski boks danes ne kotira vi-
soko v jugoslovanskem pro-
storu. Drugače si ne moramo
zamisliti našega uspeha, ko
mlada ekipa, ki vadi komaj
dobrih šest mesecev, doseže
drugi najboljši rezultat od
vseh ekip. Naš cilj je, da bi
napredovali in potrdili naše
rezultate. Zato bomo 14. de-
cembra v športni dvorani
Golovec pripravili revijo
boksa na kateri bodo nasto-
pili vsi naši boksarji. Povabi-
li pa bomo še najboljše slo-
venske boksarje. Toda če bo-
mo hoteli doseči večji uspeh
v jugoslovanskem boksu,
potem se bomo morali kaj
kmalu pomeriti z ekipami
izven republike in šele takrat
bomo lahko realno ocenili
našo kvaliteto. Talentov ima-
mo dovolj, toda za vrhunski
uspeh bo potrebno še mnogo
delati.«
J. KUZMA
JANEZ
ČEPIN
Celjani smo na praznik republike izgubili znanega
amaterskega športnega delavca Janeza Cepina, komaj
42-letnega uslužbenca Sekcije za vzdrževanje prog v
Celju.
Že v otroških letih se je zapisal športu. Z otroškimi
prijatelji je na Ložnici preživljal vsak prosti trenutek v
igrah, plavanju, atletiki in \olesarjenju. Zelo je ljubil
naše planine in v gozdovih je našel svoj mir pri gobar-
jenju. V celjski gimnaziji je spoznal igro pod koši in ji
ostal zvest do svoje prerane smrti. V letih 1954 do 1960
je bil aktiven igralec ŽKK Celje, od 1958. leta pa do leta
1975 - polnih 18 let, pa je bil vzoren sekretar in blagaj-
nik tega kluba. Košarki je ostal zvest do zadnjega
trenutka. S svojimi prijatelji je vsak teden igral priljub-
ljeni »basket« v telovadnici OŠ Veljko Vlahovič.
Svoje velike sposobnosti je razdajal tudi pri razvoju
športne rekreacije v Celju. Dolgo vrsto let je deloval v
komisijah in organih za športno rekreacijo pri Zvezi
telesno-kulturnih organizacij Celje. Bil je športni dela-
vec velikih razsežnosti. Tih in skromen ni za svoje delo
hotel prejeti nobenih materialnih priznanj. Še v letoš-
njem letu je žrtvoval svoj redni letni dopust, da je
lahko razdajal svoje bogate izkušnje za uspešno delo-
vanje PRESS-CENTRA na evropskem košarkarskem
prvenstvu za mladince, ki je bilo avgusta v Celju. V
svoji delovni organizaciji je bil animator športne re-
kreacije, opravljal pa je tudi dolžnosti vodje rekreacij-
ske dejavnosti OZD za promet in zveze pri ZTKO
Celje.
Njegova velika ljubezen pa ni bil samo šport. Ljubil
je lepo, domačo slovensko pesem. Kdo ga ne bi poznal
s številnih koncertov pevskega zbora France Prešeren
širom naše domovine, pa tudi izven njenih meja. Ve-
liko je bral, na klavirju sta velikokrat zadoneh tudi
klasična in zabavna glasba, ki ju je tako ljubil. Zadnja
leta je bil tudi tajnik centralnega društva KUD France
Prešeren. Redno je urejeval tudi finančno knjigovod-
stvo Čebelarskega društva Celje.
Svoj prosti čas je posvetil tudi ugankarstvu. Svoje
križanke je objavljal v KIH-u.
Še in še bi lahko opisovah njegovo bogato dejavnost,
še bolj pa njegovo veliko srce in pripravljenost poma-
gati vsakemu. Najlepši spomin nanj pa nam naj bosta
njegova skromnost in požrtvovalnost, ki ju je izžareval
Povsod, kjer je deloval.
Na svidenje, dragi Jajek.
Še tiše in bolj kruto si prišla, SMRT, kot je bilo tiho,
skromno in trpko njegovo življenje.
STRELCI OB PRAZNIKU
X ^on^isija za tekmovanja,
Port in rekreacijo pri OK
Veze rezervnih vojaških
i^rešin Celje je ob Dnevu
^Publike organizirala mno-
j^piia tekmovanje v strelja-
jo z zračno puško na streli-
na Gričku. Sodelovafo je
®kip in 84 posameznikov,
^^ezultati ekipno: 1. KO
p^^vs UJV Celje 1059 kro-
2. KO ZRVS Slavko
'ander 938, 3. KO ZRVS
Gradom 924, 4. Eko-
šolski center 907, 5.
^^ ZRVS Gaberje 876, 6.
šolski center I
7. Tehnična šola Celje
857, 8. KO ZRVS Vojnik 832,
9. KO ZRVS Medlog 808, 10.
KO ZRVS Strmec 764 kro-
gov itd.
Posamezniki: 1. Boris Kro-
flič 272 krogov od 300 mož-
nih, 2. Jože Pečak 263, 3.
Franc Tanšek 262, 4. Nikolaj
Malus 262, 5. Ivan Novak
262. 6. Ervin Seršen 257, 7.
Jože Časnik 255, 8. Darinka
Orlačnik 252, 9. Polde Ter-
žan 250, 10. Anton Jane 248
krogov itd. Najboljša ekipa
je prejela pokal v trajno last,
prvih deset posameznikov
pa diplome.
J02E PEČAK
PREDSTAVLJAMO ALEŠA PEPELA
S KARTINGOM DO ZMAG
Želja: dober stroj in ponovitev uspehov
V senci ostalih športov v
Celju so letos dosegli izre-
den uspeh tudi tekmovaki
AMD Šlander in to v tekm(>-
vanju v kartingu. Poleg na-
slova republiškega moštve-
nega prvaka so osvojili tudi
naslov najboljšega med po-
samezniki in to v mladinski
konkurenci. Novi republi-
ški prvak je postal mladi,
komaj 17 letni Aleš Pepel iz
Žalca, ki že vse od začetka
vozi za celjski klub.
Športna pot tega mladega
športnika je iz leta v leto
boljša. Prvič se je srečal z
malimi tekmovalnimi strojč-
ki leta 1978, ko ga je soro-
dnik in njegov mentor Mar-
tin Požgajner pripeljal na av-
topoligon. Sprva je bil bolj
plah, toda že prve tekme so
mu prinesle na republiškem
uspešni
veterani v
umagu
Tudi letos je bilo v Umagu tra-
dicionalno tekmovanje za XI.
moški in VII. ženski pokal vete-
ranov oziroma veterank v roko-
metu. Med mladimi veterani je
tekmovalo kar 31 ekip, med nji-
mi tudi veterani Celja in Partizan
Griže, med starejšimi veterani 7
in med ženskami 12 ekip. Tu je
naše območje zastopala ekipa
Velenja, ki je osvojila odlično
drugo mesto.
Veterani Celja, ki so nastopili v
nepopolni postavi, so le za las
izgubili proti finalistu MedvešCa-
ku 7:11 in tako izpadli iz zaključ-
nih borb. Pred tem so premagali
Pulo 10:5 in LUKO Koper 8:6.
Osvojili so deseto mesto.
Igrali so: Presinger, Goleš, Pla-
huta, Pečovnik 3, Miškovič 16,
Milenkovič 3, Orač 1, Hribernik
2, Ratej, Presečnik, Cepin, Vasič,
Blagojevič in Bukovac. V prvem
srečanju je odlično zaigral Pe-
čovnik in prispeval k uspehu eki-
pe, v srečanju proti Luki sta se
odrezala Presinger in Miškovič,
medtem ko je bil Milenkovič naj-
boljši v srečanju proti Medve-
ščaku.
Vsekakor imajo Celjani med
veterani dovolj kvalitetnih igral-
cev, da bi lahko poslali na to sre-
čanje veteranov še eno ekipo, ki
bi se lahko potegovala skupaj z
Borcem iz Banja Luke, Medve-
ščakom. Partizanom iz Bjelovara
in Slovanom za prva tri mesta. O
tem velja za prihodnje leto pre-
misliti.
Rokometaši Partizana iz Griž
so igrali v skupini: Osijek, Parti-
zan Bjelovar in Viteks ter osvojili
tretje mesto v skupini, v skup-
nem pa 17. mesto med 31 eki-
pami.
J. KUZMA
prvenstvu uvrstitev okoli še-
stega mesta. Na državnem
prvenstvu v Postojni pa je
dosegel že prvo leto četrto
mesto.
Naslednje leto je v republi-
ki že med boljšimi. Osvojil je
dvakrat drugo mesto, enkrat
pa tretje in četrto ter skupaj
osvojil drugo mesto. Na dr-
žavnem prvenstvu je po kon-
čanem tekmovanju bil tretji.
Veliki skok pa je napravil
Aleš Pepel letos. Na republi-
škem tekmovanju je od šti-
rih tekem trikrat osvojil prvo
mesto. Na državnem prven-
stvu pa je bil enkrat prvi in
ti ikrat drugi, kar mu je zago-
tovilo drugo mesto. Torej na-
slov prvaka v republiki in vi-
ceprvaka na državnem pr-
venstvu. Ker pa je Aleš Pe-
pel še prihodnje leto mladi-
nec ima vse pogoje, da ob
koncu svojega mladinskega
tekmovanja osvoji tudi na-
slov najboljšega v državi. O
tem in načrtih za prihodnje
nam je dejal:
»To je zanimivo pa tudi pre-
cej drago tekmovanje. Toda
ob podpori mojega mentor-
ja Martina Požgajnerja, ki
me na vseh tekmah sprem-
Ha ter ob pomoči AMD
Slander sem lahko že letos
posegel v borbi za naslov
prvaka. Škoda, da sem za
nekaj točk izgubil naslov
državnega prvaka proti
Ptujčanu Hvalecu, katerega
sem na republiških tekmah
redno premagoval. V pri-
hodnjem letu bo konkuren-
ca nekoliko lažja, ker so tri-
^ najboljši odšli v kategori-
jo članov. Ob dobrem stroju
bom sigurno potrdil letoš-
nje razultate. Že pozimi se
bom pripravljal z dopolnil-
nimi športi za letno sezono.
Na novem avtopoligonu v
Celju pa imamo sedaj tudi
celjski tekmovalci odlične
pogoje za tekmovanje in
vadbo.«
J. KUZMA
šport v žični
Ob praznovanju 50-letnice DO
Žične v Celju je bilo tudi več
športnih tekmovanj. V šahu je
nastopilo pet ekip. Zmagala je
VTsta Emo pred Železarno Store,
Žično, Metko in Prevozništvom.
V kegljanju pa so zmagali tekmo-
valci Železarne pred Žično.
številne ekipe v
nogometu
Tekmovanje v letošnjih Trim
igrah v malem in velikem nogo-
metu so končale tudi številne
ekipe v Celju. Zbrani so tako vsi
rezultati vseh nastopov 70. ekip,
ki so sodelovali v jesenskem delu
tekmovanja. Vseh rezultatov ne
moremo objaviti, lahko pa posre-
dujemo vrstni red po jesenskem
prvenstvu v vseh skupinah:
I. skupina - I. liga: Ljubljan-
ska banka 10 točk. Geodetski za-
vod 7, Javna skladišča 5, Sloveni-
ja avto 5, Dobrina 5, SKIMC 1,
Aureja brez točk; 2. liga: Postaja
milice 10, Vulkanizacija 6, Inte-
reuropa 5, Agrotehnika 3, Zapori
in SDK brez točk; II. skupina -1,
liga: Zlatarna 10, Obnova 6, Avto
Celje 3, Izletnik 2, UJV 1, Žična
1; 2. liga: Tri^av 7, Zlatarna B. 5,
Opekarna 5, Elektro 1, Razvojni
center brez točk; III. skupina -1,
liga: Savinja 8, Cinkarna 7, Že-
leznica 4, Železarna in Libela 2 in
Aero brez točk; 2. liga: Klima 6,
Merx in Emo 1, Nivo brez točk;
Starejši člani - I. liga: Železnica
6, Savinja 1, Libela 1 točko. II.
liga: EMO Celje.
Veliki nogomet: I. liga: Klima
6, Aero 4, Zlatarna 4, Železnica 3,
Žična; 2. liga: Opekarna 10, Izlet-
nik 10, Libela 6, Prevozništvo 5,
Gradiš 4 točke. 3. liga: Merx 7,
Cinkarna 6, PM 4, KS Pod gra-
dom brez točk.
J. KUZMA
CELJANI
DRUGI,
ŽALČANI
ČETRTI
Celjskim šahistom ni
uspel podvig! Tudi letos,
že četrtič, so osvojili na
republiškem moštvenem
prvenstvu drugo mesto.
Pa toliko so si želeli na-
slov prvaka, katerega so
zadnjič osvojili leta 1975.
Zatem eno leto niso sode-
lovali, v letih od 1977 do
1980 pa so bili štirikrat
drugi. Torej ob njihovi
proslavi, 60-letnici obsto-
ja društva, ne bo v njiho-
vih vitrinah zmagovalni
pokal republiškega prva-
ka. Izgubili so ga za dve
točki proti ekipi Ptuja, ki
je letos presenetila. Odlo-
čitev sama pa je padla v
direktnem dvoboju med
šahisti Celja in Ptuja. Tu
so bili gostje boljši in
zmagali 6,5:3,5.
Prvak je Ptuj, Celjani
so drugi, Fram tretji in
ekipa Žalca zelo dobra če-
trta.
Celjani so v dneh praz-
nika v Trbovljah v dru-
gem delu prvenstva igrali
takole: izgubili proti Ptu-
ju 3,5:6,5, premagali Po-
nikvo pri Ljubljani
6,5:3,5, Rudarja iz Trbo-
velj 7:3, Jesenice 5,5:4,5
ter v zadnjem kolu, ko se
ni dalo več storiti nič, po-
delili s 5:5 točke z ekipo
Žalca.
Zalčani pa so poleg sre-
čanja proti Celju 5:5 izgu-
bili proti Ptuju 2,5:7,5 (z
neodločenim rezultatom
bi lahko storili uslugo Ce-
lju za prvo mesto in sebi
tretje mesto), premagali
Jesenice 5,5:4,5 ter igrali
neodločeno 5:5 proti Ra-
denski in Rudarju.
Vodja celjske ekipe
Stane Pertinač pa nam je
ob povratku iz Trbovelj
povedal: »Zmaga Ptuja
je zaslužena, kajti ravno
proti tej ekipi smo imeli
nekoliko smole in smo
izgubili pomembne toč-
ke. Ekipa Žalca se je
močno trudila in prav
tako kot naši šahisti
igrala v vseh srečanjih
zelo dobro. Vse skupaj je
le uspeh za šah iz našega
območja. Dobili pa smo
tudi novega mojstrskega
kandidata. Zvone Streic-
her je namreč z rezultati
na tem prvenstvu dose-
gel normo in ta naziv.«
J. KUZMA
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 48 - 4. december 1 98q
se TAKO MUDI?
Na železniških prehodih z zapornicami često vidimo
kolesarje in pešce, ki ne morejo počakati, da bi se
zapornice zopet dvignile, kako lezejo pod njimi. Pogo-
sto tudi beremo o hudih nesrečah, največkrat s
smrtnim izidom, ki se pripetijo prav zaradi tega. Zato
se kot vidimo tako neprevidno prečkanje proge spra-
šujemo, se mar res tako mudi, da pešci in kolesarji ne
morejo počakati tako dolgo, da bi se zapornice dvig-
nile in bi bil prehod varen.
T. TAVCAR
VELENJE: NAVDUŠILA
PROMETNA RAZSTAVA
Kot smo na kratko že poro-
čali, sta Zveza šoferjev in av-
tomehanikov ter Svet za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem
prometu Velenje, uspešno
organizirala	razstavo
ŠPORT, PREVENTIVA,
VARNOST v cestnem pro-
metu, v Rdeči dvorani v Ve-
lenju. Na razstavnem prosto-
ru je bilo videti preko sto ra-
zličnih vozil, starih avtomo-
bilov in motorjev, do najno-
vejših dirkalnih vozil, vozil
za posebne varnostno-pre-
ventivne namene (reševalna
vozila, vozila milice, ZSAM
idr.) ter veliko izbiro tehnič-
no-preventivnih sredstev,
prometno-vzgojni material,
propagandno opozorilna
sredstva idr. Večjim skupi-
nam, ki so prihajale na ogled
organizirano, so predvajali
barvne prometno-vzgojne
filme in prikazali barvne dia
filme o dejavnosti AMD Ve-
lenje.
Dve pomembni ugotovitvi
nikakor ni prezreti. Da so se
šole v velikem številu in or-
ganizirano odzvale takšni
poučni razstavi, da so poka-
zali učenci izjemno zanima-
nje in da je razstava delovala
vzgojno-dopolnilno k pro-
gramom prometne vzgoje v
šolah. V tem smislu je bil na-
men popolnoma dosežen, žal
pa ne v tistem, ko bi naj star-
ši, vozniki, vzgojitelji in dru-
gi udeleženci v prometu
opravili koristen ogled v
smislu izpopolnitve, vzgoje
najmlajših, in prijetnega ra-
zvedrila. Testiranja znanja
prometnih predpisov se je
»okorajžilo« pričakovano,
manjše število šoferjev, veli-
ko pa je bilo tistih, ki so dali
izmeriti koncentracijo mo-
noksida v izpuhu ter nastavi-
ti žaromete na svojih konjič-
kih.
Prav gotovo pa je v celoti
razstava dosegla svoj namen,
saj je bila pripravljena s pro-
stovoljnim delom predvsem
šoferjev in avtomehanikov
ter strokovnjakov s področja
prometa, z minimalninii
sredstvi in kot redna pro-
gramska dejavnost ZSAM in
SPV Velenje.
JOZE MIKLAVC
NAJBOLJŠA OBRAMBA DOMOVINE JE ZNANJE
Na Ekonomskem šolskem
centru v Celju že vTsto let
deluje obrambni krožek, ki
nosi ime narodnega heroja
Dušana Kvedra-Tomaža.
Krožek se deli na splošno de-
javnost, planinsko in strel-
sko sekcijo.
Na letošnjem letnem zbo-
ru obrambnega krožka smo
si člani in poverjeniki zadali
obširen program, kateri nam
bo omogočil dodatno izobra-
ževanje na področju
obrambne vzgoje.
V okviru splošnih dejav-
nosti krožka bomo v počasti-
tev dneva JLA organizirali
razredne proslave, prav tako
bomo tudi za vse razrede
centra predvajali film s te-
matiko NOB. Dobro se bo-
mo seznanili s SLO in si za
lažje razumevanje ogledali
več filmov.
Nameravamo pa se vklju-
čiti tudi v dejavnosti akcije
NNNP-80. Za lažje spozna-
vanje in uporabo bojnega
orožja bomo organizirali te-
čaje za puškomitraljezce,
strelce z ročnim minometom
ter za polagalce PP in PT
min. Ker pa je pomen krožka
tudi v tem, da ohranja in ra-
zvija zgodovinsko preteklost
naših narodov v boju proti
osvajalcem in izkoriščeval-
cem, bomo v ta namen orga-
nizirali svečano proslavo ob
40-letnici OF in si ogledali
film s tematiko NOB. Ob tej
priložnosti nameravamo iz-
dati posebno šolsko glasilo.
Za konec šolskega leta smo
pripravili ekskurzijo članov
krožka v Bazo 20 in Kočev-
ski Rog ter poseben skupni
izlet članov obrambnega
krožka EŠC, gimnazije in te-
hnične šole vojaško-tehniški
šoli v Zagrebu.
Planinska sekcija je po-
membna sekcija krožka, kaj-
ti odkrivanje lepot domovi-
ne in spoznavanje planin je
sestavni del SLO. V program
planinske sekcije smo uvr-
stili razne pohode, npr. po
poteh I. celjske čete, po po-
teh XIV. divizije, pohod na
Osankarico ob obletnici bo-
jev pohorskega bataljona ter
nekaj planinskih izletov. Da
bi učencem na najbolj posre-
den način približali lepote
•naših gora, bomo organizira-
li še nekaj planinskih preda-
vanj. V okviru strelske sekci-
je pa nameravamo v prvi
vrsti preurediti naše streli-
šče, predvsem zaradi var-
nostnih razlogov. S svojimi
strelskimi ekipami bomo
tekmovali na raznih strel-
skih tekmovanjih.
Kot je razvidno, smo si za
letošnje leto postavili dokaj
obsežen program, ki se ga
bomo dosledno držali saj si
bomo le tako pridobili zaže-
Ijeno znanje, kajti najboljša
obramba domovine je znanje
in razgledanost.
OLGA VIDMAJER
VIO TOZD Osnovna šola
Nade Cllenšek
Griže
objava potrebe po del. mestu
PREDMETNEGA UČITELJA - BIOLOGIJE
za določen čas - nadomeščanje delavke, ki je na
porodniškem dopustu. Pričetek dela 20. dec. 1980.
OD okoli 9500 din, stanovanja ni!
Rok prijave takoj!
CESTNO PODJETJE CELJE, n. sol. o.
TOZD ASFALT KAMNOLOM VELIKA
PIREŠICA, n. sol. o.
VELIKA PIREŠICA.
Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja
prosta dela in naloge
- VZDRŽEVANJA ELEKTRO NAPRAV
(obratni električar)
Pogoji:
Končana poklicna šola elektro smeri in 2 leti ustrez-
nih delovnih izkušenj pri vzdrževanju elektronaprav.
Stanovanje po dogovoru.
Pismene prijave z dokazili sprejema kadrovska služba
DO, Lava 42 Celje, 30 dni od dneva objave. Prijavljeni
prejmejo odgovore v 30 dneh po poteku objave.
Delovna skupnost skupnih služb
Delavski svet
»Tovarne nogavic Polzela«
razpisuje
prosta dela oziroma naloge
VODJE SPLOŠNO-KADROVSKEGA
SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo kandidati izpol-
njevati po zakonu o delovnih razmerjih, se zahteva,
da izpolnjujejo še naslednje:
-	da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne
ali druge ustrezne smeri
-	da imajo 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju
takšnih ali podobnih del oziroma nalog
-	da niso bili kaznovani in niso v kazenskem postop-
ku za dejanja zoper temelje socialistične samouprav-
ne družbe in varnosti SFRJ
-	da so moralnopolitično neoporečni
-	da so družbenopolitično aktivni
-	da izpolnjujejo pogoje v skladu z družbenim dogo-
vorom o osnovah kadrovske politike v občini Žalec
-	delo oz. naloge so podvržene reelekciji.
Stanovanja niso zagotovljena. Izvajalci razpisanih del
oz. nalog bodo imenovani največ za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili in krat-
kim življenjepisom v zaprti ovojnici z oznako »za
razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi v Novem
tedniku na naslov: »POLZELA« tovarna nogavic Pol-
zela.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po prete-
ku razpisnega roka.
Ker želimo spodbuditi slovenske pisatelje, da bi v
povesti ali romanu upodobili našega kmeta, njegovo
zgodovinsko navezanost na zemljo, njegovo aktivno
sodelovanje v NOB, kmetova omahovanja in dvome
v času preobrazbe vasi, oz. podeželja po vojni,
kmetovo voljo po napredku oziroma njegovo
vKljučevanje v nove, sodobne oblike gospodarjenja
odnose med ljudmi na podeželju, itd., jih vabimo,
da se s svojimi deli udeležijo
NAGRADNEGA LITERARNEGA RAZPISA
To je četrti tovrsten razpis, objavljamo pa ga v
počastitev 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte
slovenskega naroda. Žirija bo presodila poslana
dela in jim določila tri nagrade:
Prva nagrada	20.000,00 din
druga nagrada	15.000,00 din
tretja nagrada	10.000,00 din
Udeleženci literarnega razpisa morajo izpolniti na-
slednje pogoje:
-	da predloženo delo še ni bilo objavljeno
-	delo naj bo pretipkano (po 30 vrstic na strani) in naj
obsega od 200 do 300 (ali več) tipkanih strani
-	delu je treba priložiti šifro (pisec bo svoje delo
dokazal z dvojnikom)
-	delo je treba poslati na naslov: ČZP Kmečki glas,
Miklošičeva 4, 61000 Ljubljana (za nagradni razpis) in
sicer najkasneje do 1. julija 1981.
Vsa nagrajena dela bo ČZP Kmečki glas objavilo, za
kar bodo pisci prejeli honorar po veljavnem pravilni-
ku o avtorskih honorarjih ČZP Kmečki glas.
Nagrajena dela, ki jih bo žirija priporočila kot primer-
na za objavo, bomo upoštevali v založniškem progra-
mu in se o tem s pisci tudi dogovorili.
ČZP Kmečki glas priporoča udeležencem, da že med
razpisom sporočijo svoje sodelovanje, kdor pa ima že
primeren rokopis, ga lahko takoj pošlje.
ČZP »Kmečki glas«
Miklošičeva 4
Ljubljana
Ljubljana, decembra 1980
KONUS
SLOV. KONJICE
VABI K SODELOVANJU
a)	diplomirane inženirje ali inženirje
strojništva
z vsaj 2-letno primerno prakso in znanjem tujega
jezika:
-	(1) za delo na razvoju in projektiranju novih tehno-
loških postopkov v razvojno-investicijskem sektorju;
-	(1) za delo na projektiranju filtracije v tehnološko-
razvojnem oddelku;
b)	ekonomiste-komercialiste
z vsaj 2-letnimi delovnimi izkušnjami v komercialner"
poslovanju:
-	(1) za dela samostojnega referenta prodaje konfl''
nov;
-	(1) za dela samostojnega referenta prodaje netka-
nih materialov široke potrošnje.
V kolikor ste zainteresirani in menite, da imate pogoje
za opravljanje navedenih del, se oglasite v kadrovski
službi, kjer vas bomo podrobneje seznanili z delom,
pogoji in možnostmi.
Pismene ponudbe pošljite na naslov: KONUS - ka*
drovska služba, 63210 Slov. Konjice v roku 15 dni oO
te objave.
Delovna organizacija
FOTOLIK CELJE
komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
1. Referenta v komerciali
Pogoji: srednješolska izobrazba ekonomsko-komer-
cialne smeri ter 3 leta delovnih izkušenj.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim
časom. Posebni pogoj je poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o zahtevani
izobrazbi v 15 dneh na naslov: Fotolik Celje, Muzejski
trg 8, komisija za delovna razmerja.
j^t^S - 4. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 21
Za stanovanje je potrebno varčevati
Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi
sredstvi kupila stanovanje ali zgradila
hišo, zato bi vas želeli seznaniti z
možnostmi namenskega varčevanja za
stanovanje pri temeljnih bankah
združenih v Ljubljansko banko.
Varčujete lahko z rednimi mesečnimi
pologi ali z enkratnim pologom.
Varčevati je potrebno vsaj dve leti.
Pravico do posojila za stanovanje si
lahko pridobite tudi s prodajo
prihranjenih deviznih sredstev in vezavo
njihove dinarske protivrednosti ali z
vezavo dinarjev.
Če se odločite varčevati za stanovanje
ali hišo z rednimi mesečnimi pologi,
dobite npr. po štirih letih na
privarčevani znesek kar 200 % posojila
in še 40 % za ohranjanje realne
vrednosti hranilne vloge.
Na vsa vprašanja o varčevanju vam
bodo odgovorili v vaši banki.
nepravilna hoja
pešca
Po desni strani cestišča je
hodil ponoči skozi Drešinjo
vas JANEZ CEPIN, 42, iz
Celja. Dohitel ga je voznik
osebnega	avtomobila
EDVARD GOLOB, 22, iz Ce-
lja, ki je nameraval pešca, ki
ie hodil cikcak, obvoziti.
Vendar ga je kljub temu zbil
po vozišču. Čepi^^Je zaradi
hudih poškodb'' obležal
mrtev.
Hoja po progi
Progovni preglednik
FRANC SOVIC, 50, iz Sp.
I^ž je hodil po levem tiru iz
Upoglava proti Poljčanam.
v Zbelovski gori ga je dohi-
tel potniški vlak, ki ga je
^Pravljal strojevodja STA-
'^E JERMAN. Le-ta je z
^Večnim signalom opozarjal
Soviča, ki pa tega verjetno ni
^'išal in lokomotiva ga je za-
dela v hrbet ter potiskala
seboj 36 metrov, nato
Pa ga je odbilo s proge še v
[®|efonski drog. Zaradi hu-
^ih poškodb po glavi in po
Vsem telesu je Savič na kraju
Nesreče umrl.
juub spuščenim
zapornicam
Do železniškega prehoda
Mariborski cesti v Celju je
P^šla iz smeri središča me-
^^ HELENA HRNCIC, 52, iz
elja. Zapornice so bile spu-
Jr^ne, Hrnčičeva pa je pod
lirni prečkala progo in to v
.®nutku, ko je iz smeri Vele-
pripeljal potniški vlak.
Lokomotiva je s sprednjim
delom zadela Hrnčičevo ter
jo odbila 10 metrov s proge v
levo, kjer je pešakinja oble-
žala mrtva.
UMRL MED
PREMIKANJEM
Na železniški tovorni po-
staji v Cretu pri Celju je med
premikanjem tovorne kom-
pozicije nameraval premikač
JOSIP LASTIC, 44, iz Celja
odriniti na stranski tir en va-
gon, pri odpenjanju pa mu je
na snegu spodrsnilo in La-
stič je padel pod vagon ter z
glavo udaril v kretnico, uda-
rila ga je tudi stopnica vago-
na in tako se je zagozdil med
kretnico ter na kraju nesreče
umrl.
PEŠEC V KRIŽIŠČU
Do prehoda za pešce na
Gregorčičevi ulici v Celju, v
križišču s Kersnikovo, je pri-
peljala voznica osebnega av-
tomobila VIDA SE\^EK,
47, iz Celja. Na pločniku, na
njeni desni strani je stala
skupina pešcev in ko je bila
Sevškova že približno 10 me-
trov čez prehod, je nenado-
ma pred njo prečkal cestišče
IVAN DROFENIK, 40, iz Ce-
lja, ki si je pri padcu ob rob
pločnika zlomil levo stegne-
nico.
SREČANJE NA
GOZDNI CESTI
Po kolovozni poti iz Gru-
šovelj proti Ličnici se je pe-
ljal s pony ekspresom BO-
RIS BOBIK, 41, iz Ličnice. V
gozdu je nasproti prišla peš
LUCIJA STABUS, 65, prav
tako doma iz Ličnice in pri
srečanju je kolesar zbil peša-
kinjo, ki si je pri padcu zlo-
mila levo roko.
NEIZKUŠENOST
Po Kidričevi cesti v Vele-
nju se je peljala s kolesom na
pomožni motor MILKA
KOCBEK, 42, iz Velenja s so-
potnikom FRANCEM FRI-
CEM. Ko je pripeljala do kri-
žišča s Tomšičevo in Jenko-
vo ulico, jo je začelo zanašati
in oba sta padla, Kocbekova
se je težje ranila. Ugotovili
so, da je vozila brez potrdila
o znanju cestno-prometnih
predpisov.
NEPREVIDNO
ZAVIJANJE V LEVO
Iz Šempetra proti Polzeli
se je peljala s kolesom na po-
možni motor MIRA REZAR,
42, iz Ločice pri Polzeli. Ko
je pripeljala do križišča v Lo-
čici je nenadoma zavila v le-
vo proti sredini vozišča, zbil
pa jo je voznik osebnega av-
tomobila ANDREJ KOBA-
LE, 30, iz Ložnice, ki je pri-
peljal za njo. Rezarjeva ima
pretres možganov.
STE ŽE
PODALJŠALI
VELJAVNOST
PROMETNEGA
DOVOLJENJA
Sveta skupščin
KS Teharje
in
KS Štore
razpisujeta prosta dela in
naloge
administratorja
za KS Teharje in KS Štore.
Pogoj: končana admini-
strativna šola.
Ponudbe pošljite Svetu
skupščine KS Teharje v 15
dneh po objavi razpisa.
TOZD
ZOBOZDRAVSTVO
Celje,
objavlja urnik skozi vse
leto in sicer:
dežurna zobozdravstvena
služba je na TOZD
ZOBOZDRAVSTVO CELJE,
II. nadstropje. Sobota od
14. do 19 ure, nedelja in
državni prazniki od 9. do
18. ure.
STEŽE
POMISUU
NA OBJAVO
¥ RADIU CEUE!
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 48 - 4. december 1 98q
PO ZELO konkurenčni ceni proda-
jamo dnevno sveža domača ko-
košja jajca. Doma vsak dan ter
ob sredah in sobotah na tržnici.
Vinter, Lopata 55, Ceije.
ZDOMCI pozor! Hišo, gosp. po-
slopje, žago, mlin, turbina ali
elektrika, 1 ha 20 arov, vse ob
glavni cesti, biizu Atomskih to-
plic prodam. Centralna kurjava.
Lah Jože, Sodna vas 2, Pristava
pri Mestinju.
AMI 8 prodam po delih. Štrajhar
Brane, Vransko 40.
F-750, letnik 75 ugodno prodam.
Videnšek, Zadobrova 117, Škof-
je vas.
AVTO škodo zelo poceni prodam
za rezervne deie. Novak Boris,
Šmartno v R. d., Gorica 8.
TV COLOR Selectomatic star 4 ie-
ta, ekran 67 cm prodam. Ogled
vsak dan po 15. uri. Ljubljanska
54/3, stanovanje 214.
BRAKO prikolico skoraj novo ugo-
dno prodam. Inf. vsak dan od
14. ure dalje na tel. 851-626.
TERMOAKUIVlULACIJSKO peč
Elind 30, novo še ne montirano
prodam. Kunaj Tomo, Rove 9,
Frankolovo.
126 P, letnik 76 prodam. Inf. ob
delavnikih med 8. in 11. uro na
tel. 27-723.
BETONSKE stebre za vinograd
-favne prodam. Naglič, Ilavca
16, Vojnik.
ZIMSKE gume, skoraj nove,
15/145 (za hrošča) ugodno pro-
dam. Malgaj Tatjana, Kraigher-
jeva 7, Celje.
30 arov vinograda in 30 arov trav-
nika prodam. Jože Bračko, Lek-
marje 4, Vinski vrh.
ZASTAVO 750, letnik 75 prodam.
Novak Martin, Na Lipico 1, Šent-
jur.
VISOKO-PRITLIČNO komfortno
stanovanje - dvoinpolsobno no-
vejše, 54 m^ v Celju prodam. Inf.
od četrtka 4. 12. dalje od 18. do
20. ure na tel, 063 24-776.
KOPALNO peč na trdo gorivo (boj-
ler bakren) s tušem prodam. Ko-
rošec, Ločica 89 (gmajna). Pol-
zela.
DIANA LC, letnik 79 ugodno pro-
dam. Možnost plačila tudi s če-
kom za gradbeni material. Je-
zovšek Otmar, Vrhe 51, Teharje.
RAZNO STAVBNO pohištvo - del-
no nedokončano prodam. Šifra:
»ZELO UGODNO«.
DVA čistokrvna vzhodnonemška
ovčarja z ispitom poslušnosti,
ter gostinsko opremo (šank,
glasbeni avtomat, miza, stoli)
prodam. Simončič, Gotovlje 125,
Žalec.
DIANO 6, letnik 80 karambolirano
prodam. Bukovšek Vlado, Pod-
lešje 18, Šentjur pri Celju.
NOVO HIŠO takoj vseljivo prodam
zaradi selitve. Dramlje, tel. 28-
611.
DRSALKE št. 38, tri papige in san-
ke prodam. Skale, Uranjekova
3, Celje
R-4 v zelo dobrem stanju prodam.
Čvan Pavel, Podvin 9, Polzela.
POL hiše s polovico gospodarske-
ga poslopja, sadovnjak, del nji-
ve in zazidalno parcelo prodam
v Sp. Grušovljah 21.
DVA PRAŠIČA za zakol hranjene z
domačo hrano prodam. Brežnik
Alojz, Medlog 62.
PRALNI stroj Gorenje - rabljen
prodam za 2.000,00 din. Tel. 26-
840 dopoldan.
2-sobno stanovanje v Celju, takoj
vseljivo, ugodno prodam. Inf. na
21-959.
GOLF 1977, rdeč, garažiran pro-
dam. Tel. 063 22-719 od 16. do
18. ure.
KOMBINIRANO pečko za kopalni-
co in 8 litrski bojler ugodno pro-
dam. Šifra: »UGODNO«.
PARCELO z delno urejeno grad-
beno dokumentacijo, blizu La-
škega prodam. Ponudbe pod:
»SONČNA LEGA«.
TRODELNO omaro in trodelno ve-
trino malo rabljeno prodam. Do-
brova 82,'Celje.
AMI 8, letnik 77 prodam. Inf. na tel.
063 28-750.
GOLF letnik 77 v odličnem stanju
prodam. Škorjanc, tel. 063 722-
116.
PRAŠIČA za zakol prodam. Lju-
bečna 63, Škofja vas.
ŠKODO 110 R, letnik 79, prevože-
nih 12.000 km z usnjenimi pre-
vlekami in radiom prodam za
125 000 din. Tel. 26-021 po 14.
uri.
VRSTNI red za R-4 Special odsto-
pim ali prodam. Dobava avto-
mobila je takoj. Vasle Vinko,
Studence 2, Žalec.
FORD X Escord 1100, letnik
1970-1971 prodam. Avto ni v
voznem stanju, ali pa kupim mo-
tor za avto po ugodni ceni. Na-
slov Žgajner Terezija, Jankova
4, Vojnik.
ZASTAVO 750, letnik 71, prodam
za 30.000 din na kredit. Tel. 23-
667 po 14 uri.
3 LETA STAR P-126, registriran do
novembra 81 prodam za 65.000,
din. Inf. dopoldan na telefon 26-
311, interno 28.
NOVO brako prikolico prodam.
Kranjec Miran, Prebold 4, (zra-
ven tovarne).
STAREJŠO stanovanjsko hišo,
lahko tudi nevseijivo v okolici
Celja kupim. Smerke, Zadobro-
va 8, Škofja vas.
MANJŠE posestvo po možnosti z
nekaj gozda in na samem ku-
pim. Posestvo naj bi bilo v Sa-
vinjski dolini. Šifra: »DOGO-
VOR«.
TRAČNO (pand) žago, in dobro
ohranjen kosilni greben za ko-
silnico Alpina ter možne ščitni-
ke in zadnje kolo za motor - štiri
brzine kupim. Zimšek, Štore
180.
TROSILEC za gnoj s pokončnimi
valji, Krpan 20 kupim. Vasle Vin-
ko, Studence 2, Žalec.
MLADA uslužbenka išče sobo v
Celju. Šira: »NUJNO - MAR-
JANA«.
OPREMLJENO sobo in prehrano,
ostalo po dogovoru, nudim
mlajši upokojenki za pomoč pri
gospodinjskih opravilih. Tel. 24-
867.
IŠČEM mesarja-sekača ter me-
sarja za mesarska dela v razse-
kovalnici in predelavi. Lahko
sta tudi nekvalificirana. Delo
lahko pričneta takoj, s posku-
sno dobo. Prekoršek Ludvik,
Mesarstvo Vojnik, tel. 772-034.
CEGLEC Stevo, stanujoč Valenti-
ničeva 9, Laško, se opravičujem
tov. Godler Dominiku, Aškerčev
trg 1, Laško, borcu NOV za žalji-
ve besede, ki sem jih izrekel
dne 7. 9. 1980 okrog 20. ure v
hotelu Savinja v Laškem.
POPRAVILA pralnih strojev, čišče-
nje bojierjev, pokličite na tel.
28-079 Ojsteršek Stane, Slance
9, Teharje.
INŠTRUKTORJA nemškega jezika
za srednjo šolo iščem. Tel. 26-
840 dopoldan.
DNE 14. XI. 1980 se je izgubil lov-
ski pes Istarski kratkodlaki go-
nič, kdor bi o psu karkoli vedel,
prosim, da sporoči na naslov;
Franc Podplatan, Kompole 33,
Štore ali na tel. 770-087.
GEODETSKI ZAVOD CELJE, p. o.
UL. XIV. DIVIZIJE 10, CELJE
objavlja
JAVNO LICITACIJO
1 kom osebni avtomobil IMV 1600, neregistriran
Leto izdelave 1972, izklicna cena 30.000,00 din.
Prometni davek ni vračunan v ceni vozila in ga porav-
na kupec.
Javna licitacija bo 19. 12. 1980 od 6,30 do 7. ure na
dvorišču Razvojnega centra Celje, Ul. XIV. divizije 14.
Ogled avtomobila pol ure pred licitacijo.
Interesenti pred licitacijo položijo 10% izklicne cene
avtomobila.
DES - TOZD
ELEKTRO CELJE
Mariborska c. 2,
Celje
objavlja
prosta dela in naloge
1.	samostojno
opravljanje del v
materialnem
knjigovodstvu
-	en delavec za nedoločen
čas
2.	srednje zahtevna
dela v knjigovodstvu
odjemalcev
-	trije delavci za določen
čas (nadomeščanje delavk
med porodniškim dopu-
stom)
3.	knjiženje na
knjigovodskih strojih
(ASCOTA)
-	en delavec za določen
čas (nadomeščanje delav-
ca v času služenja vojaške-
ga roka)
POGOJI:
Pod 1 se zahteva srednja
ekonomska šola in 4 leta
delovnih izkušenj.
Pod 2 in 3 se zahteva eko-
nomska srednja šola in 1
leto delovnih izkušenj.
Prijave pošljite v 15 dneh
na gornji naslov!
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, sina, brata in strica
JOŽETA PARADIŽA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovane vence in cvetje ter
spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala delovni organizaciji Ferralit Žalec za
izredno pomoč. Zahvaljujemo se tudi govorniku KS Žalec ter duhovniku za pogrebni
obred in lepe besede slovesa.
Žalujoča:
žena Dragica ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi ljubega sineka, bratca in vnuka
JANIJA MAJCNA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tako tcžkii
trenutkih pomagali. Posebna zahvala zdravnikom celjskeg
kirurgičnega oddelka, vsem sosedom, prijateljem in znan
cem, ki so mu darovali cvetje in ga pospremili na njegov
zadnji poti. Hvala tudi duhovnikoma za opravljen obred i
govor.
Žalujoči:
očka, mamica, bratec, sestrica in stari ata ter ostalo
sorodstvo.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi ljubega moža in očka
JOŽETA ŠERTLA
se iskreno zahvaljujemo ZŠAM Žalec, pevskemu zbor
ZŠAM Polzela, preboldski godbi, Gasilskemu društv
Groblja, KS Prebold, ter vsem sosedom, ki so sočustvova
in darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji pot
Posebno se zahvaljujemo še sosedu Podbregarju za njegov
požrtvovalnost.
Žalujoči:
žena Anica, sin Srečko in hčerka Jožica z IVUlanom.
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE TZO
VOJNIK
razpisuje
javno licitacijo
za prodajo manjšega števila rabljenih
kmetijskih strojev in priključkov
Točen seznam strojev in priključkov namenjenih z
prodajo se nahaja na TZG /ojnik Celjska cesta 3.
Licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v pete
dne 19. 12. 1980 s pričetkom ob 9. uri na TZO Vojni
C^ska cesta 3.
SKUPNE SLUŽBE SIS
ŠMARJE PRI JELŠAH
Na podlagi sklepa zbora delavcev objavljamo
naslednja prosta dela in naloge
1.	Socialni delavec za varstvo odraslih
Pogoji:
-	višja šola za socialne delavce
-	enoletne delovne izkušnje lahko tudi pripravnik
-	sposobnost samostojnega dela
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnit
časom. Poizkusno delo 3 mesece.
2.	Administrator v socialnem skrbstvu
Pogoji:
-	dokončana srednja ekonomska šola izjemom
dvoletna administrativna šola
-	1 oziroma 3 letne delovne izkušnje
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnii
časom
Poizkusno delo 3 mesece
3.	Administrator
(za določen čas - nadomeščanje delavke na porodn
škem dopustu)
Pogoji:
-	dokončana srednja ekonomska šola izjemon"
dvoletna administrativna šola
-	1 oziroma 3 letne delovne izkušnje
Delo se združuje za določen čas s polnim delovnii
časom.
Kandidati za razpisano delo in naloge naj pošljej
vlogo s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovi
izobrazbi na razpisno komisijo pri delovni skupnos
Skupnih služb SIS Šmarje pri Jelšah do 19. 12. 198i
O izidu razpisa bodo obveščeni v 30 dneh po razp
snem roku.
Predvidoma bo nastop dela mogoč z 1. 1. 1981.
j^t^S - 4. december 1980
NOVI TEDNIK - stran 23

IRSKA - »SMARAGDNI OTOK«
PRVO SREČANJE
Z IRSKO
Pri nas se malo sliši ali pi-
še o Irski. Zaradi neredov in
spopadov se sicer precej
omenja se vero-vzhodni del
otoka, imenovan tudi Ulster,
z glavnim mestom Belfast; ta
severna Irska spada pod
združeno kraljestvo Velike
Britanije. Večino otoka pa
tvori svobodna republika Ir-
ska, ki ima glavno in uprav-
no središče v Dublinu. In
prav v to samostojno državo
sva z možem prišla na štiri-
najstdnevno potepanje
oblačnega dne koncem julija
letos.
Med Jugoslavijo in Irsko
PIŠE:	^
JELKA ŽOLNIR
ne obstoja neposredna letal-
ska zveza. Razmeroma dobra
zračna povezava pa je med
ljubljanskim letališčem
Brnik in Londonom, kar se
je dalo s pridom izkoristiti za
štiridnevni postanek in
ogled te nekaj milijonske an-
gleške prestolnice, ki prese-
neča s svojim pisanim prebi-
valstvom, natepenim iz vseh
koncev sveta. Noben pro-
blem ni bilo potem priti iz
Londona na Irsko, saj odleti
vsak dan več letal na enega
izmed treh letališč na sosed-
njem otoku: eno letališče je
na vzhodni strani države bli-
zu glavnega mesta Dublina,
drugo z imenom Shannon je
na zahodu dežele pri mestu
Limericku, tretje pa je na
južnem delu otoka blizu dru-
gega največjega irskega me-
sta Corka.
Že v Angliji smo se srečali
s tip|ičnim oceanskim po-
dnebjem: sonce in dež se hi-
tro ter povsem nenapoveda-
no zamenjujeta, tako da člo-
veku res ne preostane druge-
ga, kot da nosi vedno dežnik
s sabo, kakršna je naša obi-
čajna predstava za prebival-
ce teh dežel. Na Irskem se je
občutek neprestane mokrote
in hladnosti še okrepil. Pri-
družil se je tudi veter, ki nas
je stalno spremljal na popo-
tovanju po vseh koncih oto-
ka in ki je glavni vzrok za
omenjene hitre menjave vre-
mena. Pri takšnih pogojih
prave poletne vročine ni bilo
mogoče pričakovati: tempe-
ratura je bila vedno okoli
15-16° C, kar je tudi sicer
povprečna poletna temepra-
tura v tej deželi. Po drugi
strani pozimi temperatura
navadno nikoli ne zdrkne
pod ničlo, medktem ko v
povprečju doseže 10° C. Ta-
ko prebivalci Irske praktič-
no ne poznajo snega. Kadar
ga zapade le dva centimetra,
ohromi vse življenje na oto-
ku: ceste se jim zde nevozne,
šole so po navadi zaprte in
marsikje niti uradi in trgovi-
ne ne morejo v redu delovati.
Uradni jezik republike Ir-
ske je angleščina, vendar še
precej uporabljajo pr\'otni
jezik - galščino. Vsi napisi
krajevnih imen so dvojezič-
ni, a med obema izrazoma je
lahko ogromna razlika (na
primer: Dublin ustreza gal-
skemu imenu Baile Atha
Cliath). Staro irščino se učijo
tudi otroci v šolah, čeprav je
ostalo le malo šol, kjer je to
učni jezik. Sicer so Irci zelo
ponosni na svoj lastni jezik
in zlasti starejši ljudje na po-
deželju ga uporabljajo celo v
vsakdanjem medsebojnem
pogovoru.
Najin gostitelj - po rodu
Irec, drugače izseljenec v
ZDA - zna tekoče govoriti ta
nenavadni germanski jezik.
Na našem potepanju smo
ustavljali ljudi in jih spraše-
vali za pot £ili podobne infor-
macije v galščini in večino-
ma smo dobili odgovor v
istem jeziku. Vendar je treba
priznati, da se je mladini pri
tem precej zatikalo: nekateri
so odgovarjali kar v anglešči-
ni, drugi so odjecljali poda-
tek v gališčini, večina pa je
za odgovor uporabila kar
mešanico obeh govorov. Zla-
sti v večjih mestih mladi lju-
dje niti nimajo več interesa
govoriti svoj prvotni jezik,
pač pa se navdušujejo nad
vsem tujim - predvsem ame-
riškim. Pri tem igrajo veliko
vlogo tisk, radio in televizija,
ki so preplavljeni z novicami
od vsepovsod, angleškimi in
ameriškimi pesmimi ter
filmi.
Koordinacijski odbor za razvijanje socialistične soli-
darnosti pri Občinski konferenci SZDL Celje poziva
vse delovne ljudi in občane Celja, vse organizacije
združenega dela, krajevne skupnosti, družbene organi-
zacije in društva ter druge samoupravne skupnosti, da
se vključijo v humano akcijo zbiranja pomoči za prebi-
valstvo južne Italije, ki ga je prizadel hud potres.
Poleg denarnih sredstev, ki se zbirajo na žiro računu
republiškega odbora Rdečega križa Slovenije, se naj
denarna sredstva v občini Celje nakazujejo na žiro
račun občinskega odbora Rdečega križa Celje štev.:
50700-678-45410 - za pomoč Italiji.
Materialna sredstva: šotori, odeje, posteljnina in
hrana (konzerve) se zbirajo v skladišču tovorne želez-
niške postaje v Uretu vsak dan od 6. do 19. ure.
Občani, ki bodo darovali te predmete, jih lahko
izroče na sedežu krajevne skupnosti predstavniku kra-
jevne organizacije Rdečega križa vključno do četrtka
4. decembra do 18. ure.
Vse informacije lahko dobite na Občinskem odboru
Rdečega križa Celje, Šlandrov trg 7, tel. 22-741, vsak
dan do 19. ure.
Vse poslovodne organe v organizacijah združenega
dela in predsednike svetov skupščin krajevnih skup-
nosti prosimo, da takoj organizirano pristopijo k
izvedbi te solidarnostne akcije.
Predsednik koordinacijskega
odbora:
CIRIL MARINCEK
POBUDA PREBOLDSKIH JAMARJEV
Jamarji iz Prebolda so pred kratkim
posredovali komisiji za zaščito in var-
stvo narave pred osnaževanjem, ki de-
luje pri SO Žalec, predlog za izdajo
odloka o varstvu kraškega bogastva.
V	odloku predlagajo jamarji nasled-
njo vsebino: Turistične in neturistične
jame in kraške posebnosti ter pojavi
so na razpolago vsem državljanom,
vendar je obisk iz varnostnih razlogov
ter zaradi zaščite pred uničenjem jam-
skega naravnega bogastva in drugih
posebnosti, dovoljen le v spremstvu
jamarja vodiča, ki je član kluba, ki de-
luje na področju občine Žalec.
V	nadaljevanju predloga govorijo ja-
marji o tem, da mora biti vsaka jamar-
ska skupina ali posameznik član Ja-
marske zveze Slovenije in si šele ta-
krat pridobi pravico vodenja. Za tujce
jugoslovanskega porekla opredeljuje-
jo pravico članstva jamarskega kluba,
nimajo pa pravice vodenja po naših
jamah. Za vse tuje državljane pa so
merila še strožja. V predlogu je zapisa-
no, da ne smejo obiskati tujci nobene
jame brez spremstva jamarjev. Pred
tem morajo dobiti tudi pismeno dovo-
ljenje Jamarske zveze Slovenije.
Obisk jam pa je lahko le v športnem
oz. turističnem smislu. Tisti tuji držav-
ljani, ki želijo opravljati razna speleo-
loška raziskovalna dela kot so biolo-
ške, hidrološke, geološke ali druge
znanstvene narave, pa morajo imeti v
dovoljenju JZS opisan namen razisko-
vanja ter z mero omejitev določena de-
la, ki jih JZS dovoli opraviti.
Zaradi zaščite kapniškega bogastva
predlagajo jamarji v odloku, da je lom-
ljenje in odnašanje kapnikov (naravni
lom), strogo prepovedano, razen v
znanstveno-raziskovalne namene. Ja-
marski klub si lahko z dovoljenjem
JZS uredi klubsko zbirko, pri čemer
postopa v smislu varstva. Podpisova-
nje in kakršnokoli risanje in pisanje v
jamah ni dovoljeno. Jame, udori, koli-
šavke, doline, vrtače in druge kraške
površine pa ne smejo v nobenem pri-
meru služiti kot smetišča ali kot odto-
ki za greznice. Za vse kršilce predlaga-
jo, da se kaznujejo in da se bremenijo
za stroške, ki so potrebni za popravilo
oz. očiščenje onesnažene kraške povr-
šine oz. jame. Ker so lepote krasa last
vseh, so dolžni pri varstvu sodelovati
vsi občani. Za nejamarske organizaci-
je, ki upravljajo s turističnimi jamami,
predlagajo v odloku, da so dolžne po-
sebej zavarovati le-te pred osnaževa-
njem in poškodbami na kapniškem
okrasju. Enkrat letno pa naj bi tudi
seznanile jamarski klub o storjenih
prekrških in ukrepih o preprečevanju
škode.
V predlogu odloka je med drugim
tudi rečeno, da delovna organizacija
ali posameznik, ki pri zemeljskih delih
naleti na jamo ali vodni podzemni tok,
mora dela prekiniti, odkritje pa prija-
viti jamarskemu klubu oz. JZS, ki bo
ocenila naravno vrednost novega ob-
jekta ter po preudarku dovolila oz.
prepovedala nadaljevanje zemeljskih
del. Prikrivanje v takem primeru je
kaznivo.
Vsi jamarji, ki so na terenu svojega
jamarskega kluba, ki izkažejo članstvo
z izkaznico, imajo pravico in dolžnost
ukrepati v smislu predloga občinske-
ga odloka. Na področju sosednjega
kluba pa ukrepajo preko sosednjega
jamarskega kluba.
S tem predlogom se preboldksi ja-
marji še bolj kot doslej uvrščajo med
borce za lepoto in čistost narave, še
posebno pa podzemnega bogastva. To
pa jih hkrati tudi zavezuje za poglob-
ljeno in učinkovito delo na področju
zaščite svojega raziskovalnega po-
dročja.
D.N.
Vodoravno: 1. železarski kraj blizu Celja, 2. sladkovodna
riba, huda roparica, 11. lovno področje, 12. slovenski pesnik
(Lojze), 13. vetrnica, kosmatinec, 15. ime igralca Miliča, 16
kraj blizu Zadra, 17. španska reka (Tejo), 19. Združene dr-
žave Amerike, 20. kemijska oznaka za germanij, 21. italijan-
ski slikar (Sebastiano del...), 23. kemijska oznaka za alumi-
nij, 24. Noetova barka, 26. staromezopotamski kralj (Akad-
ski), 28. iznajditelj cepiva proti otroški ohromelosti, 30. krut
rimski cesar, 31. častitljivi starec, oča, 33. oblika ženskega
imena (Danica), 35. ruski j^snik (Nikolaj Nikolajevič), 37
slovenski slikar, impresionistični krajinar (Matija), 39. avto-
mobilska oznaka Kranja, 40. staro ime za orkester, 42. kemij-
ski simbol za erbij, 43. hrvaški »Petrol«, 45. dvorana a
prikazovanje filmov, 46. nadav, naplačilo, 47. glavno mesW
Latvljske SSR, 49. uslužbenec na državni meji, 51. zunaiijs
plast kruha, 53. nauk o nravnosti, 54. čreslovina, 55. človek^
velikim nosom.
Navpično: 1. ovira, ki jo fantje iz nevestine vasi postavi]''
čez pot, zaradi odkupnine, 2. flamski slikar, slike iz ljuO'
skega življenja (David), 3. samec domače živali, 4. glavn"
mesto Italije, 5. spremljevalci boga Erosa, 6. različna sog«
snika, 7. republika v notranjosti zahodne Afrike, (gl. mesjf
Fort-Lamy), 8. povelje, 9. način prenosa moči preko pose^^
nega vzvoda, 10. površina, območje, 12. aligator iz tropski
Amerike, 14. grško svetišče, božji tempelj, 18. ceremonia|
21. majhen, rjavkast ptič, stržek, 22. zaščita okoli vrta ^
zemlje, 25. nered, zmešnjava, 27. Chaplinova žena, 29. vrs^
tekmovalnega čolna, 32. grudica snega, 34. Novi svet, "
zdravilna rastlina, 36. žila dovodnica, 38. pogorje v Bun^
39. nemški pisatelj (Hans Helmut) 41. italijanska fil"^^!?
igralka (Sophia), 44. glavni del atiške komedije, 46. janež, ^
vzdevek ladjarja Onassiša, 50. nekdanji japonski telovade*-
52. različna soglasnika.
REŠITEV KRIŽANKE, OBJAVUENE V 36. ŠT.
NOVEGA TEDNIKA
Vodoravno: SMUKA, HROSC, POROD, PRASKA, Aj^
LEJA, SLAK, NIL, LETA, ORA, TR, RAŽENJ, PN, AJg
ANTENA, ERIS, TOTO, OSIR, NIVO, EBONIT, KASA, g
NAMERA, TR, REP, NEMO, KRA, ALOA, SATII^'^
MOSKVA, OCENA, ANTIC, RAMAN.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zalec
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a -Glavni urednik Novega tednika Ji'
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič-
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka StopaJ"'
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana-
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, poUetna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.