POZDRAVLJENA TRETJA NOVOMEŠKA UDARNA BRIGADA V petek popoldne je bil za frontovce brigadirje III. novomeške brigade na Je-lenici pod samim Rogom velik, svečan Praznik. Kakor tolikokrat v minulem mesecu, se je brigada še enkrat zbrala. Tokrat ni zavila: v gozd. Ne. Od delai utrjene, ž žulji častno posejane dlani brigadirjev so ta dan odložile žage in sekire. 2e pred tednom dni je brigada izpolnila plan s '102°/«! V petek pa je izpolnila svojo drugo obljubo — ostala je namreč v gozdu še šest dni in do petka podrla, oklestila in obelila 4.887 kubičnih metrov smrekove in jelove hlodovine. Proizvodni plan je s tem izpolnila s 1160/l>. Jele-niški frontovci so častno izpolnili svojo dolžnost. V petek pa so se zbrali k slovesu. Na okrašenem odru so stali predsednik okrajnega ljudskega odbora in sekretar OK KPS tov. Martin Žugelj, organizacijski sekretar okrajnega komiteja tov. Viktor Zupančič, zastopnik direkcije Lesnega industrijskega podjetja iz Straže tov. Jože Plavc, komandant brigade tov. Franc .Golob in njegov namestnik tov. Bogdan Vrančič. Brigada se je zvrstila pred odrom, za njo pa so stali gostje brigadirji II. novomeške brigade s Krar guljega vrha. Jeleniški brigadirji so stali zravnani, ponosni, ožgani in jasnih lic — lahko je polagati tako čiste račune, kakor so jih oni, v petek... Plan je izpolnjen, za 16 odstotkov presežen, v gozdovih okoli .lelcnice leži skoraj pet tisoč kubvkov lesa, pripravljenega za izvoz ... To je delo naših rok, je mislil vsak izmed njih, ko je komandant brigade začel slovesno zborovanje. Tovariša Franca Goloba, komandanta jeleniške brigade, je prijetno poslušati. Malo pove — toda to drži, kar reče. Ko je pozdravil goste, je brigadirjem sporočil rezultate enomesečnega dela. V suhih številkah — v kubikih, ki so jih Pripravile posamezne desetine, — pa je bilo skrito veliko več, kakor je povedal Golob v petek popoldne! Vsak ga je dobro razumel, predvsem pa brigadirji. Saj je šel vsak kubični meter hlodovine skozi njihove roke, z vsakim kubikom so spojene potne srage, lepljiva, črna smola neštetih podrtih debel pa se drži rok, oblek in orodja... Kubiki, kubiki! Brigadirji jih ne bodlo pozabili. Pohvala komandanta brigade je prišla iz srca, s hvaležnostjo in prisrčnostjo brigadirjev ie bila tudi sprejeta. Vsi nismo enaki, ne po zmožnostih, nc Po pridnosti. To se je pokazalo tudi v brigadi na Jelenici. Ko je tov. Bogdan Vrančič za komandantom poklical najboljše brigadirje pred oder in jim izročil visoko priznanje, udarniške legitimacije, so vsi znova začutili, da so ustvarili dobro brigado. 15 udarnikov — to je visoka številka! Mnogi med njimi so Vsak dan presegali norme za 30, 35, 20 odstotkov; s svojim vzgledom so vzpodbujali ostale, po njihovi zaslugi so rasli kubiki v brigadi. Udarniki in desetarji so skupno z nekaterimi drugimi najdelav-nejšimi brigadirji poskrbeli, da je brigada- dobila prehodno zastavo najboljše roške frontne brigade. Udarniki — Jože Hribar, Franc Gorenc, Jože Vranešič, Marija Kužnik, Vera. Klemenčič, Ludvik Smrekar, Miha Hrastar, Oskar Šenica, Franc Gubec, Jože Petan, Stane Ravbar, Ivan Šepec, Franc Bolite, Mirni Saje in — najstarejši med njimi — Ivan Plantan, ponos brigade na Jelenici, pozdravljeni! Tako jim je nato zaklical — in vsej brigadi, ki jo je pohvalil tudi tov. Martin Žugelj, ki je spregovoril v imenu Izvršnega odbora OF Slovenije. Zahvalil se je brigadi za njeno vztrajnost in požrtvovalnost, ki sta ji prinesla tako lep uspeh. 15 udarnikov in 18 pohvaljenih brigadirjev in brigadirk, to je plod napornega dela, ki je odlikovalo III. novomeško brigado, da je bila vzgled vsem brigadam na Rogu, je poudaril tovariš Žugelj. »Za velike uspehe je Izvršni odbor OF Slovenije proglasil tretjo novomeško frontno brigado za udarno!« Presenečeni brigadirji so visoko priznanje iz ust tovariša sekretarja pozdravili z navdušenim ploskanjem! Dobili so najvišje odlikovanje — v dolino se vračajo kot udarna brigada. V teku je popis izvršene jesenske in spomladanske setve pri vseh pridelovalcih socialističnega in privatnega sektorja. Po odredbi Ministrstva za kmetijstvo morajo biti v popis zajete vse posejane površine kmetovalcev, nekmetovalcev in tudi onih, ki imajo samo vrtove ali pa imajo zemljo v najemu. Marsikateri zabavlja, češ zopet novi popis, posebno bo zabavljal oni, ki glede prijave posejanih površin jesenske in spomladanske setve nima čiste vesti. Bodimo kar odkriti, da je to vzrok zabavljanju in nikjer drugje. Posebno bodo presenečeni zaradi popisa oni, ki so pri popisu jesenske setve zatajili večje ali .manjše površine in so bili že prepričani, da so zopet za letos srečno zatajili površine in da jim bo tako treba manj oddati v državni žitni fond in da bo več žita ali krompirja ^ostalo za špekulantske namene. Marsikateremu pa bo ravno temeljit sedanji popis preprečil te račune. Kdor je ali bo pri sedanjem popisu popravil pri popisu jesenske setve namerno ali nenamerno storjeno napakoi, ne bo kaznovan. Kaznovan pa bo vsakdo, ki bo dal pri sedanjem popisu nepravilne podatke. Vsakdo namreč jamči s podpisom za točnost danih gpdatkov in bo vsakdo za ugotovljeno nepravilno prijavo posevkov kaznovan po zakonu o gospodarski sabotaži. Kazni so po tem zakonu predvidene v takšni višini, da se bo vsakdo premislil še v bodoče dajati nepravilne podatke. Zato je tudi naloga popisnih ekip, da vsakega na te posledice opozore, kmetovalec naj pa dobro premisli in premeri, kaj in koliko* je posejal. Kontrole o prijavah in ugotovitve po terenu se bodo izvajale še po popisu in se bo vsaka zatajitev posevkov smatrala kot prekršek. Zaradi tega naj vsakdo s pomočjo posest- 'Govor tovariša sekretarja so brigadirji nato vneto poslušali. V kratkih besedah jim je orisal pomen naše borbe za socialistično Jugoslavijo. Poudaril je važnost pravočasne izpolnitve gozdarskega plana, ki nam omogoča mehanizacijo proizvodnje. Govoril pa je tudi o naših sovražnikih, ki nam ne želijo svobode ne samostojnega gospodarstva. »Vi ste jim dali pošten odgovor! S sekirami, z žagami in z žulji odgovarja naše ljudstvo na laži in spletke, ki jih kujejo države Informbiroja okoli nas. Dokler naši delovni ljudje tako odgovarjajo na informbirojske laži, se nam ni treba bati prav ničesar! Zavest naših množic je danes ogromna; z njo ustvarjamo in gradimo vse to, za kar se splača živeti in umreti — socializem je za nas postal stvarnost!« Še jim je govoril tovariš sekretar. Beseda je tekla o industrializaciji in preobrazbi našega kmečkega gospodarstva, o borbi Partije za enakopravnost med narodi, o naših veličastnih naporih za zmago delavske stvari na svetu. Nato je dejal brigadirjem, naj prenesejo delovni polet iz brigade na svoja delovna mesta v vasi, v podjetja in ustanove. Na Rog bodo še prihajale brigade, plan mora biti dosežen v celoti — v vseh brigadah pa naj vlada tak duh, kakršnega so ustvarili brigadirji na Jelenici. Za sekretarjem je brigadirje pozdra- nih listov in meritev posameznih parcel ugotovi dejansko stanje posevkov, da mu pozneje ne bo žal. Časa za popis in meritve je dovolj, kdor pa sam ne zna premeriti posamezne parcele naj zaprosi v tej stvari veščega soseda. Marsikoga zanima zakaj se postavlja na točnost sedanji popis. Maršal Tito je letos v svojem govoru v Titovem Užieu jasno nakazal, kje je glavni vzrok, da so težkoče v kmetijstvu pri planski setvi, vzreji živine in v tej zvezi tudi težkoče pri odkupu poljskih pridelkov, živine itd. To prihaja predvsem zato, ker ni točne evidence, kaj posameznik pridela in kaj lahko odda skupnosti. Zato so večkrat oddaje nepravilno razdeljene in posledica tega so razna nesoglasja. Da se odpravijo te napake, so bili vpeljani gospodarski in odkupni listi in iz sedanjega popisa bodo uporabljeni vsi podatki za izpolnitev gospodarskega lista. Sedanji popis bo tudi pokazal, kako so posamezniki izpolnili setveni plan, razčistil Množični pregledi krompirišč so v OLO Novo mesto izpadli že boljše. Vendar pregled v KLO, kot n. pr. Bela cerkev, Ajdovec, Orehovica, Št. Peter, Za-grad, Žužemberk itd. ni bil zadovoljiv po številu udeležencev, še manj pa po organizaciji in kakovosti dela. Ce pogledamo kje so vzroki slabemu uspehu pregleda, lahko ugotovimo razne pomanjkljivosti. vil tov. Viktor Zupančič in pohvalil predvsem štab, ki je s svojo iznajdljivostjo in delavnostjo znal ustvarjati med brigadirji zadovoljstvo in prijetno bivanje v gozdu. Prav tako je čestital brigadi tov. Jože Plavc, za njim pa je govoril o življenju v brigadi še tov. Bogdan Vrančič. Zadovoljni so frontovci poslušali govornike. Zadovoljni so bili s svojim delom in s plačilom. Že pred zborom so bili vsi izplačani. Po čistih 3000, 4000 in celo 4500 dinarjev so prejeli nekateri za enomesečno delo! »Še bomo šli v brigade!« Tak je bil enodušen sklep. Saj so spoznali, da je življenje v brigadi prav takšno, kakršnega si brigadirji sami ustvarjajo. Štab brigade in še 10 brigadirjev se je takoj prijavilo za novo frontno brigado, ki bo delala v juniju na Travniku. Potem je zavriskala harmonika, ogenj sredi taborišča je visoko vzplamtel, v tiho noč pa je odmevala prešerna pesem. Tretja novomeška brigada se je poslavljala od Roga. Desetina Šentpetrčanov iz II. novomeške brigade, ki je popoldne stala v vrstah za novoproglašeno udarno brigado, pa je ob tabornem ognju sklenila, da ne bo odšla domov prej, dokler plan ne bo izpolnjen. Vzgled Jeleniške brigade je prevzel brigadirje Kraguljevega vrha. »Še bomo šli v brigade! Še bomo šli na Rog in povsod, kamor bo treba, kamor nas bosta klicala Partija in Fronta!" Tako se je Jeleniška brigada poslovila od Roga____ — k bo tudi vprašanje zatajenih površin in ugotovil stanje ornih površin. Pri tem popisu dobljeni podatki bodo služili za nadaljnje ukrepe pri pravilni odmeri gospodarstev do države. Pri popisu mora sodelovati vsakdo. Vsak kmetovalec je dolžan, da da ekipi točne podatke in da je pri delu ne zadržuje z raznimi izgovori, češ da ne ve koliko je posejal in podobno. Naloga ekip je važna, ker od njihovega dela in pravilnega pristopa da posameznika zavisi tudi uspeh popisa. Zato naj bo delo temeljito, prijave resnične. Samo resnični in, dobri podatki bodo razčistili vrsto še nerešenih vprašanj in končno pokazali dejansko zmogljivost posameznika. Po uspehu popisa bo tudi razvidno delo KLO, množičnih organizacij in ekip. Pri popisu imajo člani izvršnega odbora in člani množičnih organizacij temeljno nalogo, da kmetovalcem v pravilni luči prikažejo važnost popisa in da takoj budno odkrivajo vse one. ki namerno prikrivajo posejane površine. V večini KLO je skrb za izvedbo množičnih pregledov prepuščena krajevnemu vodji. Dolžnost vseh članov ljudskega odbora in vseh predstavnikov množičnih organizacij je, da skupno organizirajo pregled in skrbe za vestno kontrolo nad pregledom. Druga napaka je ta, da kmetovalci pošljejo na pregled povprečno po (Nadaljevanje na 2. strani) Popis jesenske in spomladanske setve Množični pregled kromoirišč Stran 2 >DOLENJSKI LIST« Stev. 17. NOVI SILOS - nov odgovor obrekovalcem Večerno sonce zaliva Belo Krajino, deželico lepot, starih šeg in veselih ljudi. Bela Krajina — prvo osvobojeno ozemlje v naši osvobodilni borbi, kraj, ki ga je najmanj oskrunila okupatorjeva noga. Bela Krajina, zmagovita zastava, veliki klic upanja v letih našega trpljenja, ponižanj in veličastne borbe. Večerno sonce sije po slemenu pravljičnih in herojskih Gorjancev, po gričih in logih ob Kolpi. Iz sonca in zelenja v Gradacu pa ponosno kipi belina novega, mogočnega silosa, velike žitne kašče, ki bo zbirala in hranila plemenito žitno zrnje, za kruh delovnemu ljudstvu. Še malo, in ponosna betonska stavba bo lahko sprejela 300 vagonov žita — šest dolgih vlakov! Silos — novo znamenje naših sil, veliki klicaj pri odgovoru našim klevetnikom, je danes ozaljšan in slovesen. Z njim praznuje gradbeno podjetje »Pionir« — sektor Črnomelj — svojo veliko zmago. Po borih sedmih mesecih je danes silos predčasno dograjen. In nedaleč od tu, v Rosalnicah, so dograjena prehodna lesena žitna skladišča. Šestnajst jih je, za — 1300 vagonov žita! 14.000m2 gričaste in močvirne zemlje je bilo treba prekopati in splanirati. Koliko borb, truda: in požrtvovalnosti je bilo treba, da je lahko v tako kratkem času zraslo to veliko »žitno naselje«. Silos v Gradacu in 16 skladišč v Rosalnicah! Človek si težko predstavlja, da je bilo vse to mogoče zgraditi v sedmih mesecih. Toda dvom ni mogoč — 27. oktobra lani so prvič zapele na obeh gra-diliščih lopate, in danes vidimo pred seboj dokaz: 16 skladišč in silos, ki ni samo mogočna, temveč tudi arhitektonsko estetska stavba. Da so to zgradili, so morali biti zraven res zgrajeni ljudje, prekaljeno delavstvo in vodstvo, ljudje, polni ponosa in zavesti, da ustvarjajo s svojim delom srečo novi domovini. Ljudje novih misli, ki delo ne samo cenijo, ampak tudi ljubijo. Delo, o katerem pravi neki francoski pesnik, da je »veliki spev, ki ustvarja radost in opravičuje življenje ...« In čim več je naporov, tem slajša je zmaga, tem bolj se krepi ponosna zavest ponosnih in tvornih ljudi. Zato je danes veliki praznik delovnega kolektiva »Pionirja«, praznik zmage socialističnih graditeljev. Za to slovesnost, združeno s proglasitvijo udarnikov, se je kolektiv »Pionirjev« zbral na svojem gradilišču v Gradacu, v Vsem borcem iz NOiB je poznano ime kočevskega Roga, saj so v tem pragozdu prvi borci za svobodo v najtežjih trenutkih med italijansko ofenzivo imeli zatočišče pred pobesnelim okupatorjem. V stari Jugoslaviji se v teh krajih n,i izkoriščalo' naravno bogastvo tega pragozda, ker je bil v privatnih rokah grofa Auersperga. V novi Jugoslaviji pa je postal splošno ljudsko premoženje in se tudi načrtno izkorišča. Avtomobil s prosvetnimi delavci se vzpe. nja po 12 km strmi cesti nad Poljanami. Vse bliže se čuti življenje fromitnih brigad., ki se bore za izpolnitev planskih obvez. Ko pridemo do vrha zagledamo vas Podstenice, ki je oživljena od brigadirjev I. Krške brigade. »Zdravo, tovariši brigadirji! Ali je to trebanjska brigada?« »Se 5 km,« nam pojasni neki komandir čete. V imedu brigadirjev prosi, najt bi godba še njim zaigrala. Njihovi želji so trebanjski godbeniki ustregli. Avto odpelje — tik predi Rogom je novo življenje trebanjskih brigadirjev, ki nasmejani z veseljem pozdravljajo svoje obiskovalce. Desetine poznanih obrazov s svojom komandantom Skuškom JožtomJ in komisarjem Blažičem Danetom napolnijo mesto, ki je bilo določeno za miting brigadirjev. Godba zaigra — odmev iz kraljestva goizda se vrača. Kakšno je življenje tukaj sredi kočevskega gozda? Med brigadirjij vlada zadovoljstvo in z nasmejanimi obrazi opisujejo svoje življenje ter delo v brigadi. Tovariš Repše iz Bistrice se oglasi, da živijo kot ena sama ve. prostorni in okrašeni baračni dvorani. Ljudje žuljavih rok Pa sijočih obrazov so prisluhnili uvodnemu govoru šefa sektorja in hkrati gradilišča tovariša Hočevarja, ki je orisal sedemmesečno zgodovino naporov, težav in uspehov. Borbo s terenom, materialom, zimo, s pomanjkanjem delovne sile in še s klevetami budimpe-štanskega radia, ki je s svojimi znanimi metodami blatil pozimi prav to gradi-lišče. »Kako smo uspeli, tovariš? Z voljo, ki ne pozna ovir, z disciplino in delovnim poletom. Navzlic zmanjšani delovni sili smo pred časom dosegli plan, kar je posledica medbrigadnega tekmovanja v marcu, aprilu in maju. Tekmovali smo med seboj, med gradilišči in sektorji, ter dosegli — prvo mesto! Zdaj se borimo za republiško zmago, in ne bomo odnehali!« Zatem je jedrnato in navdušeno spregovoril štirikratni udarnik - zidar Ga-šperac. Iskreno je častital k veliki zmagi in vzpodbujal k novim uspehom sekretar Okrajnega komiteta in zastopnik OF Črnomelj tov. Zanič. Castitke in pozdrave jim je prinesel tudi zastopnik Okrajnega sind. sveta tov. Sobar. . Po pozdravnih nagovorih je sledila proglasitev udarnikov in nagrajencev. Direktor »Pionirja« inž. Grum je podrobno analiziral storjeno delo, doseženi uspeh in novo zmago naše socialistične izgrad- Nedeljskega popoldne so se zbrali pod vaško lipo gospodarji^ da se med seboj pomenijo o vseh gospodarskih vprašanjih: živinoreji, obveznih posevkih, oddajah itd. Tudi napredni kmet Blatnik Tonej ki noče po starem gospodariti, saj; se je prepričal neštetokrat sami, da je prejšnji način gospodarjenja slab, se je pridružil kmetom pod lipo. Iz žepa je prevleke! uredfoo<, ki je izšla nedavno KD dejal: Ni dolgo odkar je izšla nova uredba o odkupu živine in masti, dobro bi bilo, da se o njej temeljito pogovorimo, da bo vsak izmed nas vedelt kaji bomo in, koliko bo vsak izmed nas prispeval skupnosti. — Tone je bil izvrsten govornik, podkovan kmet in jim je pričel živo razkladati novo uredbo. Korenček, ki mu je škropil jezik ga je prekinil: »Tone predno pričneš o novi uredbi, nam še povej! preje, kako bo s starimi predpisi glede na novo uredbo in če prinaša nova uredba kake olajšave? Dobro, dobro vse izveste« je odrezavo dejal Tone. »Poudariti moram, da stari predpisi veljajo vse dotlej, dokler naš krajevni ljudski odbor ne izda novih navodil oziroma odločb-Vsak naj ve, da se bodo vse količine, ki bodo oddane predien dobimo novo odločbo, lika družina v dobrih in tovariških odnosih med seboj. S ponosom, da je član brigade pristavi tov. Mikec iz Bistrice, da se lahko kesajo tisti, ki niso hoteli v brigado in ne sodelovati pri izvajanju planskih nalog. »Jaz sem pripravljen, v takih pogojih ostati še mesec dni na delu.« Največje veselje brigadirjev je kadar pade smreka s sedmimi kubiflei. Brigadirji tekmujejo po desetinah in najboljša, ki presega dnevno normo je Pun-gartmikova desetina. Bori se za plan, za najboljši uspeh v vseh brigadah. V razgovoru s tovarišem Kosom iz Mirne nam je med drugim povedal, da je star preko 60 let in se pri delu v brigadi počuti kot. mladenič z 20 leti. Cisti kočevski zrak in smreke so ga na novo poživeli. Ko se iz teh razgovorov ozremo okrog, vidimo veselo jn prisrčno živ. ljenje med frontovci. Godba igra veselo melodijo. Brigadirji so pozabili na svojo dopoldansko utrujenost — ob zvokih glasbe se premikajo plešoči pari. Rajanja so se udeležile tudi novomeške brigade, ki delajo v bližini trebanjske. Obiskovalce brigade je objela misel, da bi ostali med njimi in pomagali pri izpolnjevanju zadanih obvez. Po okusnem' kosilu, prosvetnem programu in splošnem veselju se je skupina godbenikov in pevcev odločila za odhod1. Pred odhodom prosvetne skupine se je tovariš Dane v imenu brigade zahvalil za obisk, navdušeni brigadirji pa so odhajajoči avtomobil okrasilj z roškim zelenjem. L. A- nje. Pred sedmimi meseci je bila zasajena prva lopata. Zagrizli ste se v zemljo in cement. Vaša volja je bila močnejša kot vse težave im informbirojevske gonje. In danes stoji pred nami ta mogočni silos, stoji kot pest, ki je vnovič treščila po obrekovalcih, nasprotnikih in mevžah. Silos — koliko dela in potu skriva v sebi, kolikrat je bilo treba stisniti zobe. Zdaj pa kipi pod nebo ta spomenik vaših sil, zavednosti in prizadevnosti, spomenik delovnega ljudstva, ki si naravnost krči pot v socializem in zmago, ljudstva, ki je zvesto svoji težko pri-borjeni svobodi, svojim idejam in svojim voditeljem. Častitam vam in se v imenu podjetja! zahvalim. Udarnikom, vam najboljšim med. dobrimi, še prav posebno!" Nato je proglasil 25 udarnikov, mnogi med njimi so že po večkratni, in 18 nagrajencev. V imenu vseh je spregovoril kratko in .odločno pomočnik šefa, tovariš lidanek, in v imenu delovnega kolektiva obljubil, da hočejo postati in ostati prvi. »Borba za plan ni samo naša naloga, to je naš radosten odziv tistim, ki nas kličejo, da skupaj zgradimo srečo socialistične domovine!« Sledil je kulturni in zabavni program z resolucijami in skeči, zatem pa pogostitev, kjer je kolektiv gradilišča s harmoniko in veselo pesmijo slavil svoj veliki dan, pripravljen za nov delovni polet. Mislim, da njiim in podjetju »Pionir« vsi iskreno častitamo. Kajti — novi silos je nov dokaz naših sil! štele v obveznost, ki jim bo predpisana po novi uredbi. Poslušaj Korenček o olajšavah, ki jih prinaša nova uredba! Prvič bomo lahko izvršili obveiznost napram državi in skup*-nosti s tisto živino, ki jo' bomo najlaže pogrešali. Oddali boste govedo, prašičev drobnico, pitane gosi ali pa purane. Preje, srno morali oddajati točno kakor smo prejeli po odločbi iz krajevnega odborai, toliko kilogramov te vrste živine, toliko one itd. Od sedaj se bo točno gledalo po predpisih na stvarne možnosti vsakega posameznega! kmeta. Na podlagi te uredbe bo> republiška vlada v Ljiuib-ljani izdala skupne norme za meso, ki bodo za razne kraje različne. Pri določanju teh krajev bodo tam gori v Ljubljani upoštevali, kako je pri nas in drugod razvita živinoreja in kakšni so pogoji za nadaljnji razvoj. — Kakor vidite in je vsakemu razumi j ivo, dia se bodo določbe ozirale na gospodarsko možnost poedinih krajev, sedaji se ne bo več dogajalo*, da bi revni kraji, ki nimajo veliko živine, dobivali enake odločbe, kakor kraji, kjer so' bogati na živini. Noi, no Tone, kaj pa je z oddajo masti? se je spet oglasil Korenček. Z oddajo masti je pa stvar sledečai: Po novi uredbi bomo namesto prašičev odr dajali mast, pripominjiam pa, kdor bi hotel oddati pristnega prašiča, se mu bo meso štelo v obvezno oddajo mesa. Za oddajo masti uredba že določa okvirne norme1- Tisti, ki ima 3 do 5 ha obdelovalne zemlje, spada v II. skupino, oddal bo na primer od 8 do 55 kg masti. Gotovo si mislite zakaj natančno 8 ali pa 55 kg, Vidite to je zato, ker so pogoji v republikah različni in to> v različnih krajih. Kajti mi se nikakor me moremo primerjati s kraji v Sremu, Banatu. Ko bodo krajevni odbori izdali odločbo, bodo pri tem upoštevali vse, koliko gospodarstvoi zmore ali ne. Po novi uredbi bodo morali oddajati mast letos tudi kmetje, ki imajo do 3 ha obdelovalne zemlje in pašnikov. Njihova norma je nizka in sicer od 5 do 15 kg. Po novi uredbi bodo tudi oddajala maščobo gospodarstva^ ki nimajo pogojev ^ pitanje prašičev in lahko oddajo druge vrste maščob. Nekateri kmečki gospodarji bodo namesto masti oddajali olje, loj, maslo, to bo določil republiški minister, ki skrbi za državne nabave. Kakor sem omenil, bomo predpise po novi uredbi šele dobili. Predpis; bodo veljali za vse leto napirej. Ce bo kdo uvide!, da je predpis nepravileni, se bo lahko pritožil na okraj. Tisti, ki bi pa špekuliral, češ, pritoižH se borni, morda mi pa »rata«, je vnaprej obsojen na neuspeh. Zato se naj pritožujejo samo tisti, ki bi dejansko bili res preveč obremenjeni, kar bo pa z oziromi na novi popis, ki se vrši sedaj, skoro izključeno. Se nekaj novega stoji v uredbi zapisano, da se lahko vsak kmet pritoži čez predpis drugega kmeta,, če se mu bo zdel nepravilen. Na tako pritožbo bo mora! krajevni odbor rešiti pritožbo v 15 dneh in izdati, če bo pritožba utemeljena, nov predpis. Cene za odkup mast; in živine bodo kot doslej; po vezanih državnih cenah. Poleg denarja bo vsakdo dobil tudi bone za nakup industrijskega blaga-Kakor sem sam pogruntali, itak pa že sama uredba vse pove, da so to za nas velike olaj,-šave itti pa ugodnosti, ki bodo gotovo vzpodbudno vplivale na razvoj živinoreje. Da bodo obveznosti pravilno porazdeljene na vsako gospodarstvo, bodo pomagale množične organizacije. Glavna tribuna, na kateri se bomo še posebno pogovorili, bodo masovni sestanki. Zato naj ne bo nobenega, da ne bi prisostvovali, saj; se bo odločalo za vsakega posameznika. Ce pa koga ne bo in bi potem »javkal«, si naj krivice sam sebi pripiše. Mislim, da sem vse pojasnil.« Zadovoljno so Se razšli s polno zavestjoi, da je nova uredba v vseh ozirih boljša kot lani.. S. Hotko. Se nekaj o oljni repici Letos je dolenjiski kmet v veliki površini sejal oljno repico. Takoj, ko bo oljna repica dovolj godna za žetev, je potrebno, da se takoj požanje. Ce se pa oljna repica prezgodaj požanje, nastane lahko velika škoda, ker v času zorenja pridobiva vsak dan več olja Tudi pTedolgo odlašanje z žetvijo povzroči nepotrebno osipanje in odpiranje zorečih strokov, kajti prezreli stroki radi pokajo. Da preprečimo osipanje in odpiranje strokov žanjemo lahko ob svetli noči ali pa zgodaj zjutraj., ali ob rosi, ko se poraja prvi svit, takrat so stroki najmanj' občutljivi in se ne drobe. Najbolj primemo orodje za žetev je srp in kosa al s srpom se najmanj oljne repice osuje. Da je oljna repica dozorela, se pozna po tem, da so zgoraj stroki svetlo rumeni, spodlnji stroki pa porjave. Najzanesljivejši znak za zrelost oljne repice je pojav rujavih peg na zrnju. Ako hočemo požeto repico takoj po> žetvi pove-zato v snope in zložiti na kupe, pričnemo lahko z žetvijo nekoliko preji, da se ne osuje preveč zrnja. Ce pa hočemo pustiti nepovezano na polju, da se naknadno posuši in dozori, se lahko žanje nekoliko dni kasneje. Pripravljeni pa moramo biti na, nestalno in muhasto vreme. Zat0 je priporočljivo oljno repico, ki jo požanjemo, takoji povezati v manjše snope in zložiti v večje kupe. Prav dober način sušenja je, da oljno repico povežemo v debele snope in zložimo s stroki navzdol. V vsak kup vložimo pet snopov. V kupih zrnje dobro dozori m kair -jie glavno malo se ga osuje. Večja nevarnost, da se osuje, je, če so stroki obrnjeni navzgor. Pri. poročljivi so tudi kozolci, le nevarno je, da razne ptice narede precej škode. Pri prevozu domov moramo skrbno paziti in ha voz pogrniti rantohe ali kaj podobnega. S. Hotko 1 osebo od ene hiše, namesto da bi se pregleda udeležili vsi za to delo sposobni člani družine. Z odstranitvijo teh napak bomo povišali število udeležencev in dvignili kakovost pregleda. Da preprečimo nadaljnjo širitev koloradskega hrošča in da takoj odkrijemo eventualne okužbe je naloga KLO, da se za pregled temeljito pripravijo in da pregled s sodelovanjem vseh prebivalcev tudi dobro izvrše. Ni dovolj, da vsako gospodarstvo sodeluje samo z enim članom družine pri pregledu- Državljanska dolžnost vsakega posameznika je, da se brez oklevanja odzove pozivu vaškega vodje ali skupinovodje. Za nedeljski pregled naj bo geslo: Vsi se bomo udeležili pregleda in doma bodo ostali samo oni, ki za pregled1 niso sposobni. Posebno pozornost je potrebno posvetiti pregledu v preteklih letih po koloradskem hrošču okuženim parcelam. S skupinskimi pregledi zanesljivo odkrijemo i!n pokončamo koloradskega hrošča. Zato sodelujemo v skupinah, ki jih sestavlja KLO. Pregledati moramo temeljito vsako parcelo in ne samo krompir, temveč tudi po zemlji okrog krompirja. Vsaka površnost v tem delu ima lahko težke posledice. Nedeljski pregled naj bo zares množičen in vsakdo naj pri pregledi sodeluje z zavestjo, da s tem koristi samemu sebi in skupnosti. Izvedba pregleda in število udeležencev bo pa merilo delavnosti KLO in množičnih organizacij. Množične organizacije naj pritegnejo vse ljudstvo v borbo proti koloradskemu hrošču. Kmetje iz Zafare so kramljali v nedeljo popoldne o novi uredbi odkupa živine in masti KOČEVSKI ROG JE ZOPET OŽIVLJEN Stev. 17. >DOLENJSKI LIST« Stran S Na Kmetijski šoli na Grmu pri Norvem mestu je bil 15. aprila zaključen že drugi trimesečni tečaj za poljedelske brigadirje kmetijskih delovnih zadrug,. V tečaj so meseca januarja pohiteli zadružniki iz vseh krajev Slovenije na gnmsfco šolo z namenom, da bi si preko ziimskih mesecev, ko v kmetijstvu ni toliko dela, pridobili potrebnega strokovnega in gospodarsiko-politiičnega znanja za svoj bodoči brigadirski poklic. Tako se je zbralo 36 zadružnikov in zadružnic različne starosti od 18 do 59 let, ki so z zanimanjem sledili predavanjem svojih učiteljev. Po trimesečnih predavanjih iz planiranja v KDZ, politične ekonomije, organizacije1 dela po brigadna desetinskem sistemu, poljedelstva, mehanizcadje kmetijstva, računstva in slovenščine, so vsi tečajniki pristopili k zar ključnemu izpitu pred izpitno komisijo, kjer so položili obračun o svojih trimesečnih pripravah za pol jedel sko-brigadirski poklic. Za- Za nabiranje zdravilnih zelišč je1 vedno večje zanimanje ter so nabrane in odkupljene že precejšnje količine v posameznih KZ, t. j. v onih K Z, kjer se je ljudstvo točno seznanilo o pomenu nabiranja zdravilnih zelišč, ter kakšne ugodnosti imajo nabiralci pri oddaji zdravilnih zelišč. Tako imamo v okraju NoVo mesto že več KZ, katere1 so plan odL kupa zdrav, zelišč izpolnile po časovnem planu, oziroma ga presegle za 2.0—100"/» n. pr. KZ Stopiče, Straža, Smarjeta, Skocjan, Zbure in Žužemberk. V navedenih KZ je bila organizacija nabiranja dobro izvedena, ter se ista dtnevno stopnjuje; v teh KZ ni bilo nobenega vprašanja, kdo bo nabiral zdravilna zelišča; znali so pritegniti pionirje, pa tudi precejšnje število starejših nabiralcev. Imamo pa KZ, n. pr. GabeTje, Vrhpolje, Mirna peč, Dol. Toplice, Brusnice in zelo veliko KZ v okraju Črnomelj in Trebnje, kjer imajo poslovodji KZ razne izgovore, zakaji je odkup zdrav, zelišč nezadovoljiv. Nočejo priznati, da so prav oni v veliki meri krivi slabega uspeha pri odkupu zdrav, zelišč. Takšni poslovodji se prav gotovo ne zavedajo, da je vsak dan katerega zamudimo z nabiranjem in odkupom zdrav, zelišč nenadomestljiv, ter je nabiranje posameznih zelišč zamujeno^ za celo leto. Ne zavedajo se, oziroma se nočejo zavedati važnosti odkupa zdrav, zelišč kljub temu, da so seznanjeni s tem, da so zdrav, zelišča zelo važen izvozni predmet, ter bi z odkupom istega lahko veliko doprinesli naše- Med Krko 4. junija je bila obletnica, ko so leta. 1942. gorele Male in Velike Brusnice. Žalosten praznik (Tetovo) so pripravili Italijani prebivalcem lepe brusniške doline. Veter je naredil še svoje! Strašen pogled! Z bližnjih obronkov so gledali vaščanj na ogenj; in dim, ki sta zagrinjiala njihove, domačije. Pa tudi Prve žrtve so padale, kri je rdečila zemljo. Na brusniških gričkih pa so se rdečile čreš-nje... Z Brusničani so delili isto usodo Ju-gerci 'in Gaberčani, ki juh je mhogo padlo v NOB in umrlo v internaciji Lep spomenik sredi Gaberja ima vklesana njihova imena . • . Krasno je tu sporniadit, ko so hribčki itn grički pokriti z belim pajčolamomi cvetočih češenj Tam, kjer so rasle pred leti stare, divje belice, ne najdeš nobenega črešnjevega divjaka več. 15 let bo tegai, ko so gojenci 8rmske kmetijske šole in brusniški' šolarji Precepili cel gozdiček in danes Se tj z vej Smejijo žlahtni plodovi znane brusniške kru-stavke. Marsikaterega mfladih cepljačev ni več, njihovo delo pa živil... Nemška in laška soldateska sta šarili Po naših krajih, marsikatero drevo je bilo prestreljeno, osmojeno od °gmjai, italijanske mule so gai oglodale, pa ključni izpit so položili vsi tečajniki in dosegli v splošnem dobre rezultate, kar nami do kazuje, da je naše delovno ljudstvo pripravljeno sodelovati pri socialistični izgraditvi naše vasi. Najboljši tečajniki so bili nagrar-jeni z gospodarskoi-političnimi in strokovnimi knjigami, ki jih je dalo na razpolago Ministrstvo za kmetijstvo v Ljubljani. Po slovesnem zaključku, kateremu soi prisostvovali predstavniki ljudske oblasti iz Ministrstva za kmetijstvo, predstavniki OLG. KP in množičnih organizacij' iz Novega mesta, so tečajniki priredili Ingoličevo trodejan. ko »Krapi«. V svrho poglobitve svojega znanja, so imeli še trodnevni poučni izlet po KDZ in po državnih posestvih na Štajerskem. Na potovanju so videli povsod mnogo poučnega, kar jim bo zelo koristilo^ pri njihovem terenskem delu VKDZ. mu skupnemu gospodarstvu ter dali velik prispevek, da bi bil izvoz ostalih predmetov katere nujno potrebujemo doma veliko manjši. Merodajnii forumi naj pokličejo1 poslovodje, ki imajo malomaren odnos do tako važnega odkupa na zagovor. Poslovodjem, kateri pa niso vešči odkupa zdravilnih zelišč pa morajo Okrajna odkupna podjetja nuditi vso pomoč. V mesecu juniju in začetkom julija nabiramo naslednja zdravilna zelišča: Lučnik (papeževa £*veča): Nabiramo cvet v opoldanskih urah. Posušimo ga v senci, ter ga moramo hraniti v popolnoma suhem prostoru, sicer se nam pokvari. Bela deteljica: Nabiramo samo cvet, ter ga posušimo v senci. Medena deteljica: Nabiramo samo cvet rumene deteljice. Cvet sušimo v senci. Rman: Nabiramo samo cvetne glavice. Sušimo v senci. Borovnica: Nabiramo plodove, katere1 posušimo na soncu ali topli peči. Pri sušenju na peči moramo paziti, da borovnic ne prežgerno. Nabiramo po tudi liste tako, da1 porežemo celo rastlino, ter jo posušimo v senci. Posušeno rastlino otepemo ali omlatimo, ter očistimo liste na veternjaku (pajklu). Tavžentrože: Nabiramo celo rastlino v času cvetenja. Pri nabiranju tavžentrože moramo paziti, da ne poškodujemo korenin, ker bi s in Gorjanci vendar — rane so se zacelile in drevesa cveto in rode dalje, dalje. Letos bo bolj. malo čre-šenj, keT je ob cvetenju deževalo, bodo pa bolj debele. Saj so celo ob navadnih letinah mestoma debele kot orehi. Imajo menda 11 vrst češenj: majska najbolj zgodnja (Lojze Novak v Orehovci ima jih tudit, pa prav lepe in sladke so kot prva ljubezen), brusniške črne in vinske hrustavke, furlanke,, rumene hrustvake itd. — Pa pojdimo preko Tolstega vrha, ki je ves obraščen z vinsko trto. Pravijo, »kakor češnje, tako tudi vino«. Po tem bi sodili, da ga bo malo. Pa upajmo, da se ta pregovor ne bo uresničil. Kje si pa moreš misliti Dolenijca brez vinca. Orehoviška KD zadruga lepo na^. prednje, presegli so setveni plani, predsednik Janez Šiško je prizadeven mož. Le korajžno naprej! Pa so Orehovčani tudi drugače pridni, saj si je na nasvet tov. Jožeta Zamljema zadala tamkajšnja Zveza borcev nalogo, da obnovi partizansko bolnico na Peindirjevki v Gorjancih, ki bo poleg Paderšičeve koče,, kjer ti ljubeznivo postreže tov. Ivanež. drugi pomnik na NOB. Pa tudi resnicoljubni Nace Hudoklinov ti bo postregel pri Miklavžu. — tem popolnoma, uničili nadaljnjo rast. Sušimo v senci. Materina dušica (babja dušica): Nabiramo celo rastlino v času cvetenja brez korenin. Sušimo v senci. Gladišnik (kačje rože): Nabiramo celo rastlino v času cvetenja. Ako ima rastlina močno steblo, ter isto spodaj brez listov, je rastlino nabirati tako, da jo odrežemo pril listih. Steblo brez listov m- uporabno. Vrbeinja (sporiš): Nabiramo celo rastlino na enak način koit gladišnik. Sušimo v senci, enako tudi gladišnik. Kompava (bodeča neža): Nabiramo korenino, katero moramo oprati, ter jo. Posušiti na soncu ali topli peči. Gladež (znane, rabzel): Nabiramo korenino, katero očistimo in posušimo kot kompavo. Z nabiranjem gladeževih korenin imamo dvojino korist, kajti naši pašniki so zelo potrebni, da jih očistimo tega nadležnega plevela. Srčna moč: Nabiramo koren iko, paziti moramo, da ne nabiramo odmrle korenike. Koren ika srčne moči mora biti lepe rudeče barve, ter očiščena drobnih koreninic. Jesenski podlesek (čmerika): Nabiramo seme tako, da potrgamo mošnjičke (glavice), jih posušimo na soncu. Posušene mošnjičke zmanemo, ter očistimo seme na situ. Jesenski podlesek je zelo nadležen plevel naših travnikov, zato ga naberimo čimveč. Cešnjievi peclji: Ko zoblješ češnje nei po- Pravilno nabiranje zelišč je izredno važno posebno še dandanes, ko je potrebno nabirati le kvalitetno blago. C as je izredni faktor pri nabiranju zelišč in cvetja, da bo res zdravo in krepko in dobro blago brez napak. Marsikdo je še nevešč nabiranja zdravilnih zelišč, zato nabira prezgodaj, ali; pa prepozno, le ob pravem času ne. Le skrbno nabrano in najboljše blago ima danes čvrsto ceno. Nabirajmo samo dobre in, krepke, zdrave rastline, zlasti Pa ne rastline, ki s<> napadene po kakšni bolezni. Kakor je že poudarjeno, da je čas izredne važnosti, zato bo dober in razumen nabiralec nabiral le takrat, kadar so snovi v tistem zelišču najbolj razvite in dozorele. Zelišča zbirajte le ob lepem, sončnemu in suhem vremenu. Nabirajmo samo dobro listje, cvetje, plodove in semena. V trinajsti številki »Dolenjskega lista«, na drugi strani pisec članka tov. Zupan Miha v članku »Nabirajmo zdravilna zelišča«, popolnoma zgrešeno trdi, da se. gotova zelišča, kot jih navaja, suše na soncu; to trditev smatram za nepravilno, kar opiram, na znamenito znanstveno delo glede zdravilnih zelišč A. P. Dinanda, kjer v knjigi »Handbuch der Heilpflanzenkunde« trdi ravno obratno in pravi: Listje in cvetje moramo sušiti v senci, ker bi na soncu izhlapela aroma in z njo mnogo zdravilnih snovi.« V kolikor sem čital razna znanstvena razkladanja o zdravilnih zeliščih, so si vsa edina v tem, da se priporoča: pri sušenju zdravilnih zelišč, izogibati se neposrednim) sončnim žarkom. Tudi znameniti zdravnik dr. Walter zastopa stališče sušenja v senci. Naj mi tov. Zupan oprosti, da sem ga moral popraviti! Nabrano blago zrahljamo, ne pa stlačimo, natresemo ali naložimo v tanke plasti na papir ali žakljevino. Najbolj idealen prostor za sušenje zdravilnih zelišč je podstrešje, kjer je dovolj: prepiha in toplote od strešne opeke. Ce pa primanjkuje prostora in če nalresete plasti zelišč bolj na debelo Mimo i«P° obdelanih zadružnih in zasebnih njiv te pelje pot v šentjemejsko dolino. Ali poznate peseim: Lepšega ptiča ni, kot je petalen, lepšega kraja ni kot je Sent Jaren. , Lepšega ptiča ni, kot je: pezdurka, lepšega dekleta ni kot je Podigurka. ■ V St. Jerneju sil bomo' ogledali dirkališče. Nekaj novega vidimo tu. Zadaj1 za tribunami je zasadil podpredsednik kluba za konjski šport Franc Vodopivec 50 lip*, ki že prav lepo odganjajo. V načrtu imajo tudi graditev novih tribun, hlevov in drugih stavb, ki naj bodlo v okras okolici. V notranjosti dirkališča s0 si tudi naši pionirji prekopali pirostorček za odbojko in druge igre. Klub za konjski šport je postal zelo agilen: 14. maja so priredbi pomladanski cross, ki se ga je udeležilo 20 konj, Titove štafete pa 7 jahačev, ki so do Dobave držali zvezo. Datum, dirk še ni določen: ali 25. junija ali 2. julija. Bo objavljen tudi v Dolenjskem listu Nekega leta so bile 29. junija dirke, 30. junija pa, je bila v Brusnicah razstava črešenj. »Narobe,« je nekdo napisal, »najprej bi morale biti ČTeš-nje), potem šele dirka.« Zveza borcev goji že dlje časa hvalevredno misel, naj bi se postavil spomenik padlim zabi, da so tudi peclji zelo koristni, katerih veliko potrebujemo za izvoz. Peci je posušimo v senci ali na topli peči. Lisičji rep: Nabiramo trose (prah) na ta način, da porežemo klaske v katerih se nahajajo trosi, ter jih posušimo na soncu ali topli peči. Klaske moramo sušiti v papirnatih vrečah, na papirju ali na gosti tkanini, sicer se nam porazgubi veliko trosov. Poleg naštetih zdravilnih' zelišč pa nabiramo v mesecu juniju še naslednja: Cvet: lipa, bezeg, ranjak, plavico, njivsko mačelo. Liste: lapuh brez pecljev, pljučnica, pekoča kopriva, šmarnica brez pecljev, gozdna jagoda, domači kostanj, jeternik, robida in malina. Rastline: preslica in jetičnik. Lubje: krhlike, hrasta in bele vrbe. Korenine: gladež, gabez, bal-drijan, sladke koreninice in kopitnik. Vse kmetijske zadruge morajo imeti v izložbah ali v trgovinj razstavljene sveže vzorce zdravilnih zelišč, zato naj sii nabiralci, kateri ne poznajo zgoraj navednih rastlin, ogledajo vzorce. Ce pa zadruga nima razstavljenih vzorcev svežih rastlin v svoji izložb, ali trgovini, jo morate na t<> opozoriti, kajti s pravilno urejenimi izložbami veliko pripomoremo pri spoznavanju manj znanih zdravilnih zelišč. V kolikor posamezni nabi-ralcj ne bil dobili potrebnih pojasnil pri svoji zadrugi se lahko obrnejo za vsa pojasnila na Tr. podjetje »Gosad«, Ljubljana, Prečna ulica št. 4. Zupan Miha je nujno, da se večkrat na dan temeljlrito premešajo in Se tako suše enakomerno. S tem odpade nevarnost gnitja spodnjih plasti. Pri vlažnem vremenu in deževju moremo pa rabiti tudi umetno toploto, ker bi sušenje na podstrešju predolgo trpelo. Umetno sušimo zelišča na kmečki peči ali pa na štedilniku. Paziti pa moremo, da ni prehude toplote, ker ob temperaturi 60 stopinj C že izhlapevajo rastlinska olja in zelišča izgube v precejšnji mleri na vrednosti. Sploh se priporoča, zmerna umetna toplota. Ce bomo posvetili zeliščem; pri nabiraniu in sušenju vso skrb, bomo pomin.eali socialistični graditvi, sebi pa poplačali trud s čvrstimi cenami ter okusnim tekstilnim blagom v veliki izbiri, ki se nudi nabiralcem. S. Hotko NA POMOČ! »Na pomoč!« Tako so se razlegali klici gasilcev gasilskega društva Zbure. v nedeljo 14. maja. V zgodnjih jutranjih urah se je zbralo pred Peršetovo , gostilno v Zburah 52 delovnih in podpornih članov, ki so nestrpni čakali kamion, da jih odplje v kočevski Rog, na pomoč brigadam da čimprej, izpolnijo predvidene plane. »Kjer je sila največja, tam je pomoč najbližja!« tako pravi pregovor. Točno ob peti uri smo Se naložili na kamion pod zastavo in harmoniko Peršeta Jožeta, naboljšega igralca izbranih melodij v našem okraju. Na poti nas Je med vriskom jn petjem pozdravljialo ljudstvo1 tja do kočevskih gozdov. Gozdarji, desetarji in naši člani so nas prisrčno sprejeli. Vriskajoč in pojoč smo šli na delo, katero nam je bilo od-kazano, a to je bilo v nekaj urah končano. Sami od sebe smo delali čez normo. Kličemo in pozivamo- vsa gasilska društva nešega. okraja na pomoč in izvršitev plana gozdarstva kot gasilno društvo Zbure, katero je pripravljeno udarniško delo še ponoviti. Potem se ni treba bati, da* plan ne bo izvršen o pravem času. Jože Gorenc. borcem. Stati pa- bo moral nai najlepšem prostoru , na trgu. Ker pišem o spomeniku., naj omenim še to, da je prišlo 2. maja 120 članov sindikata tovarne papirja, iz Radeč s svojim direktorjem počastit grobove padlih na Ja-votovici, kjer so položili krasen venec. Potek borbe jim je razložil rez. kapetan tov. Dodo Majzelj. V St. Jerneju so jih sprejeli in pozdravili zastopniki Zveze borcev. Pred odhodom je zastopnik sindikalne podružnice pozval kmetei, naj zastavijo vse sile za zgraditev socialistične vasi, oni pa bodo v tovarni dali čim več za izvedbo petletnega plana. Sredi januarja, to je STedi zime, se je lotil tuk. SKUD »Brata Pirkovič« potrebne, hvalevredne, a težavne naloge: preureditve doma. Glavni »arhitekt« je bil tov. Slavko Hudokliin, ki si je zamislil prav lepo preureditev odra in notranjosti. Njegova vneta sodelavka je tov. učiteljica Vlasta Tavčarjeva, ki se je in se še trudil kot čebelica, da načrt izpeljeta, do kraja>, odnosno, da doda svoje zamisli, in vse to poleg svojega šol. skega dela. Tretji list triperesne deteljice je tov. Radka Jerele. Vs& trije so ustvarili res nekaj lepega, modernega, a vendar tako domačega, da imaš veselje stopiti že sedaj v dvorano, ko niti še niso vsa dela izvršena. NABIRAJMO ZDRAVILNA ZELIŠČA Kako nabiramo in sušimo zdravilna zelišča žene: Volitve v osnovne organizacije afž, bodo od 1. junija do 15. julija 1050 Stran 4 »DOLENJSKI LIS T « Stev. 17. Na tekmovanje koscev in grabljic Le kratek čas nas še loči, da bomo pristopili k trekmovanju koscev in grabljic, ki bo v našem okraju od 15. do 25. junija po vseh KLO. Zato se morajo aktiva, LMS», kakor tudi vse ostale množične organizacije za tekmovanje dobro pripraviti. Zajeti moramo čim večje število, tako da bo tekmovanje bolj masovno kot je bilo v minulem letu. Nekateri aktivi kot so Griblje, Suhor in Dragum-Ija vas se za to tekmovanje dobro- pripravljajo, saj so že določili, kje bodlo tekmovali in kako bodo tekmovanje pripravili, da bo za vso mladino čirm več veselega zabavnega življenja na vasi. Mnogo aktivov LMS pa k tej tako važni nalogi ni pristopilo z resnostjo in čakajo, da bo prišel nekdo iz okraja in jim pomagal organizirati tekmovanje. Pri organizaciji tekmovanja bi morali sodelovati KLO, KDZ, DP, ZE in vse masovne organizacije OF, ZB itd* za kar pa še do danes niso. pokazali nobenega zanimanja in pripuščajo to organizacijo samo mdadinl, nekateri pa čakajo, da pride okrajni aktivist, ki jim bo. to tekmovanje izvedel. Se imamo čas, da tekmovanje dobro organiziramo, pripravimo nagrade za najbolj'-še tekmovalce in organiziramo dobro pripravljen kmečki praznik, ki mora biti odraz političnega dela na vasi. Ni namen samo izvesti, tekmovanje, temveč moramo pripraviti, da po končanem tekmovanju nastopijo aktivi z raznimi kulturnimi prireditvami, belokranjskimi plesi, taico da bo ta dan pravi kmečki praznik. Najboljši tekmovalci na krajevnih tekmovanjih se bodb pomerili 24. in 25. junija na okrajnem tekmovanju, ki bo> na državnem posestvu v Crmošnicah. Tekmovanje po KLO se mora čim prej izvesti, prijiave za okrajno tekmovanje pa poslati na OK LMS Črnomelj. Po končanem tekmovanju bo. OK LMS najboljše tekmovalce nagradil s primernimi nar gradami, nato bo sledil kratek kulturni program, po končanem programu pa bo kmečko veselje. OK LMS Črnomelj poziva vse aktive., da temeljito pristopijo k pripravam za tekmovanje koscev in grabljic, ki mora biti odraz dela mladinske organizacije v okraju Črnomelj. P IS E 3 O N AAA IZ ST. JAN2A NA DOLENJSKEM Kmetijska delovna zadruga Milana Majcna priredi na dan 25. junija t. 1. veliko tekmo koscev, na kateri bodo tekmovali najboljši kosci delovnih zadrug in pa zadružnih ekonomij okraja Trebnje. Značilno je to, da imajo pravico do tekmovanja samo zadružniki, za katere so pripravljene lepe nagrade do vrednosti 15.000 din in ta: prevozna sadna škropilnica, radioaparat, kompletna moška obleka, 15 m bukovih drv, celotna garnitura za podkovan je konj) in še več vrednostnih nagrad. Kmetijske delovne zadruge budno prebirajo svoje tekmovalce, da jih pravočasno prijavijo za tekmovanje. Priprav-ljalmi odbor je pa že tudi preskrbel pester spored, katerega obljavljamo v naslednjem: Dne 25. junija ob 5 zjutraj budnica po vasi. Ob 9 zjutraj sprejem tekmovalcev zadružnikov iz okraja Trebnje. Ob 10 dopoldne povorka na okrašenih vozovih — konjenica, kolesarji ter ostalo ljudstvo z godbo na čeiu skozi vas, Cešnjice. Ob 13 skupni pohod na tekmovalni prostor, kjer bodo pozdravni nagovori in recitacije. Ob 15 p-ričetek tekmovanja zadružnikov. Ob 16 pregled uspehov tekmovalcev in razdelitev nagrad, V večernih urah se bodo predvajali na prostem zvočni filmi v zabavo našega delovnega ljudstva. Poleg tega bo poskrbljeno tudi za dober prigrizek in za žlahtno dolenjsko kapljico. Kmetijske delovne zadruge in zadružne ekonomije okraja Trebnje naj pravočasno prijavijo svoje tekmovalce, da se jih vnese v seznam tekmovalcev. Istočasno pa vabimo vse delovno, ljudstvo naše Dolenjske, da prisostvuje temu kmečkemu prazniku, tako da dokažemo našim notranjim in zunanjim sovražnikom, da je pot, po kateri nas vodi Komunistična partija Jugoslavije s tov. Titom na čelu — pravilna in da sm/o neomajni — neustrašni borci za graditev socializma v Jugoslaviji. M. C. NASI NAJMLAJŠI V okviru Tedna matere in otroka je bila 4. junija v Metliki ob požrtvovalnem sodelovanju prosvetnih delavcev dobro uspela in prisrčna pionirska prireditev. Sodelovali so tudi pionirji okoliških šol. Pevske in fizkulturne točke je spremljal harmonikar ediince JA v Metliki. Zakaj ni sodelovala mestna godba na pihala ni znano. Ta dan je bila tudi otvoritev razširjene in lepo urejene otroške restavracije, za katero je AFZ v Metliki vložila mnogo truda. R. F. SLOVO OD SPIRA VRANKOVICA Črnomelj in daljno okolico ze 28. maja nenadoma pretresla žalostna vest, da se je iztekla nit življenja zaslužnemu črnomaljskemu veteranu Vrankoviču v 69. letu starosti, dolgoletnemu apotekarju v Črnomlju. Življenjska pot je pokojnega Vrankoviča v mladosti privedla iz Dailmacje v Belo krajino, kateri je posvetil vse svoje plodno in plemenito življenje na polju zdravstvene službe. Njegovo plemenito srce je spoznalo trpljenje in revščino zlasti na podeželju, kateremu je posvetil vse svoje humanitarne in socialne vrline. Poleg svojega napornega dela se je ves posvetil javnemu življenju v katerem se je izražala globoka nacionalna zavest. Tako je bil Vrankovič v stari Jugoslaviji v neprestani borbi proti temni klerikalni reakciji kot center takratne sokolske dejavnosti v Čr- nomlju, katera se je v Osvobodilni borbi v celoti priključila osvobodilnemu gibanju. Na njegovo požrtvovalno, deioi v javnem življenju nas zlasti spominja, dom Ljudske proisvete v Črnomlju, ki je v največji meri plod! njegovega dela v katerem, so. se za časa NOV odigrali zgodovinsko važno dogodki ter je primeren hram naši ljudski prosveti. Slovo od pokojnega, od katerega se je poslovila množica ljudi s predstavniki oblasti ter mnogimi njegovim'] sodelavci nam zgovorno priča kako je bil Vrankovič priljubljen in spoštovan vsled česar je bil obdarovan z mnogimi venci in cvetjem. Sprejela ga je naša domača gruda-, katero je tako ljubil, mi pa obljubljamo, da bomo natnj ohranili., svetel spomin. Vitkovič Janez. Umrla je MARA MORELIJEVA Naše žene je nemilo prizadela' vest, da nas zapušča dobra, zvesta tovari-šica. Bila je med prvimi ženami, ki so Po osvoboditvi ustanovile organizacijo AFZ v Smihelu pri Novem mestu. Vse žene se dobro spominjam« nje kot prve predsednice. Spominja se je Dijaški dom, saj je bila ona med najbolj požrtvovalnimi ženami, ki so skrbele za hrano-. , Vse njeno delo- je bilo. zavestno, saj se je gradila njena zavest že med NOB, ko je podpirala našo borbo: iz globokega pripričanja, da je edino ta pot pravična, katera vodi do zmage. Zatekali so se k njej, kadar je bilo treba prenašati razen sanitetni material, posodo- in perilo- k našim borcem. Sama je neštetokrat prelezla žico- in tvegaa življenje. Preko nje so našli naši iantje pot v vrste borcev. Njena sinova sta bila v partizanih in enako njeni bližnji sorodniki. Pogostokrat je morala ohraniti mirne živce ob hišnih preiskavah. Nje se ne bodo spominjahe samo žene iz Smihela, tudi v mestni organizaciji AFZ je za časa njene bolezni zevala praznina. Se bolj jo čutimo, žene danes, ko vemo, da je za vedno zapustila! naše vrste. Vemo, da smo izaubile našo najboljšo- delavko. Kdorkoli jo je poznat., jo- je ljubil in spoštoval. To je tudi dokazal njen pogreb. Naše ljudstvo ji je ob zadnji poti podarilo svoja srca, svoje spoštovanje, svoje tople misli. — Ona ni rabila nobene tolažbe ob smrti kot edino eno: »Pomagala sem, da živimo danes svobodno v veliki svobodni domovini.« Ohramimo ji topel, drag spomin! Od 1. do 10. julija 1950 razstava lokalnega gospodarstva in komunalne dejavnosti v Novem mestu Tovarišico Mivec Antonijo prosimo, da vrne Po pomoti zamenjan dežni .plašč. V zameno dobi svojega.. Mestna kemična čistinica in pralnica Novo mesto USPEL PRVI SREDNJEŠOLSKI FIZKUL-TURNI NASTOP V NOVEM MESTU V nedeljo) dne 4. junija t. 1. so priredili na tukajšnjem stadionu srednješolci novomeških šol svoj- prvi samostojni nastop p0 vojni. Medtem, ko so prejšnja leta nastopali vključeni v Telovadnem društvu na društvenem odnosno okr. iizkulturnetm in telovadnem aa-stopu, so letos prvič samostojno pokazali koliko delajo na liakulturnemi polju v šoli.' Nastop je obsegal 13 točk in je pričel kmalu po 16. uri s pozdravom zastavi, s himno ki jo- je igrala vojaška godba ter pozdravnim govorom tov. ravnat, gimnazije Palme Kasesniko-ve, ki je poudarila pomen vključitve mladine v Titovo iizkultu.ro. Nato se je razvijal program točko za točko brez odmorov, kar je zasluga vestne in marljive priprave in uvež-banja fizkulturnih učiteljev tov. Smerdu Nu-še, Gi-onarja Jožeta, predvsem tov. Smerduja Milana, ki je nastop vodil s pomočjoi vaditeljev TD tov. Karčnika, Gajška, Turfcove, Pelkove in ob sodelovanju prof. gimnazije tov. Dobovška in Jankoviča, ki sta navežbala tudi nekaj točk. Nastopili so vsi oddelki gimnazije, učiteljišča, ekonom, tehnikuma in trgovskega tečaja, ki so se vsi potrudili in dali pač vse iz sebe, da je bil nastop- res lep, lahko rečeno odličen. Med številnimi točkami je posebno- ugajal nastop učite! jiščnic. ki so na 16 gredah pokazale! sestavo prof. Nuše Smerduijeve, ki je vaje tudi navežbala. Sestava je bila prvič izvajana v Novem mestu. Tudi vaje Šifer Lidije z obroči, ki so jih pokazale mladinke iz gimnazije niso dosti zaostjajale za gredmi, le škoda, da niso imele oforočev barvanih. Mladinke ekonom, tehnikuma so s Polko., sestavo Celik Mire tudi ugajale in enako tudi tečajniki in tečajnice Trgovskega tečaja s tekmovalno igro z veliko žogo, sestavo tov. prof. Dobovška. Zanimiva je bila štafeta vrst vseh srednjih šol s 3 težkimi žogami, kjer je zmagaia vrsta Ekon. tehnikuma. Ulagove športne vaje so podali dokaj skladno mladinci gimnazije, folklorna grupa gimnazijcev pa je pod vodstvom prof. Jankovičeve podala vrsto srbskih kol. V medzveznem tekmovanju vseh nastopajočih srednjih šol v teku na 60 in 600 m za ženske in v 60 in 1000 m za moške pa so zmagali: Strbenc Igor s časom 7,1 na 60 m, Cavlovič Mira v času 8,4 na 600 m, Jordan iz učit. v času 1,59-, a na 1000 pa Lenart Franc (vsi iz gimnazije) v času 2,54,8. Ob zaključku so- bile razdeljene tudi knjižne nagrade vsem zmagovalcem in vodnikom TD gimnazijcem-, nakar je bil spust zastave in zaključek prvega srednješolskega nastopa v Novem mestu. Učo. LJUDSKA TEHNIKA SE PRIPRAVLJA ZA SVOJ PRVI KONGRES Tudi v novomeškem okraju je Ljudska Tehnika že našla svoje prve zanimance, zlasti iz vrst naše delavske mladine in iz vrst pionirjev. Slabši je še odziv med kmečko mladino. Dosedaj je vključenih v vse osnovne organizacije do 1500 članov, ki so včlanjeni v 8 klubih tehnike in 5 društvih. Poleg tega obstaja še 25 krožkov in to-: 6 avto-moto, 2 letalska, 2 fotoamaterska, 2 radioamaterska, 5 elektrostrojmih, 1 železničarski, 1 fizkulturni, 1 kemijski, 3 mizarski, 1 stru. garski ter 1 varilski krožek. Nedavna prva razstava LT, ki je bila ob prvem zletu mladih tehnikov in na. dan prvega letalskega mitinga v Prečni, je pokazala sicer v skromni obliki, da je v našem okraju LT v rokah naše mladine, ki bo razširila vse oblike dela tudi na podeželje. Ker smo pred prvim kongresom LT Slovenije, so izvršile vse osnovne organizacije svoje skupščine, na katerih so- sprejele obveze za ta praznik in izvolile delegate za okrajno skupščino- LT, ki se je vršila v nedeljo, dne 4. junija v Sindikalnem domu ob prisotnost 40 delegatov in pom. ministra za komunalne zadeve LRS in predsednika Letalske zveze Slovenije tov. Verbič Juleta. Na zborovanju so pregledali dosedanje delo LT v našem okraju in Si zadali obveze, ki jih bodo zvršili do Kongresa, in- sicer: bodo ustanovili 8 novih klubov LT, 10 postaj Mladih tehnikov, ustanovili: Pomorsko brodarsko društvo v Novem- mestu ter prvenstveno vse sile vrgli na množičemje LT na našem podeželju, kar je tudi poudaril v diskusij} tov. pomočnik ministra Verbič. Iz skupščine so tudi odposlali pozdravno resolucijo predsedniku CU LT Jugoslavije tov. ministru Le-skošku v Beograd. Pričakujemo in vemo, da bodo izvoljeni člani Plenuma pod predsedstvom tov. Baše Jožeta in sekretarja tov. Avbarja Avgusta izvršili določene obveze. Ob zaključku je bilo tudi izvoljenih 15 delegatov, ki bodo zastopali naš okraj na I. kongresu LT. Učo. VASJA PIRC: PIONIR Agilna šahovska sekcija »Vasja Pire« iz Smihela je odigrala dne 26. maja 1950 prijateljski dvoboj na osmih deskah s šahisti gradbenega podjetja »Pionir« iz Bršljina. Zmagali so zasluženo' šahisti: iz Smihela z re. zultatom 6,5 : L,5. Zmagovalna ekipa se- je odlikovala predvsem, z dobro otvoritvijo, do-čim so igralci »Pionirja« z žilavo in odporno igro dosegli le eno zmago in remi. Tudi šahovska sekcija »Stojan Puc« zelo napreduje in ima mnogo zaslug, za razvoj novomeškega šaha. Tako so odigrali, vrsto dvobojev, kot s Celjem (gimi.) in s »Samorast-niki« iz Gušitamja. Oba dvoboja so zaključili v svojo korist. Sedaj v medsebojnih dvobojih izpopolnjujejo svoje znanje. Čopič KRATKE FIZKULTURNE VESTI Novo mesto. Prijateljska tekma med gar-nizio-nom Novo mesto in garnizionom Ribnica se je končala z rezultatom 4:2. V počastitev rojstnega dne maršala Tita je bila nogometna tekma med Jedinstvom iz Ogulina in garnizionom Novo mesto. Rezultat 5:1 je previsoko izražen, ker je domače moštvo igralo bolje. Novo mesto: Prvenstvo gimnazije v odbojki za ženske je v teku. V prvem kolu je moštvo 6. razreda: premagalo moštvo 5. razreda. Ekipa 7. razreda pa je po težki borbi premagala moštvo četrtošolk z 2:0. Kočevje: Prvenstvena tekma v nogometu za ljubljansko oblast med SSD Krko in domačo SD Svobodo se je končala s prvo zmago novomeščanov 6:3. Lestvica po sedmem kolu je sledeča.: Ljubelj 6 6 1 0 23: 8 11 Bratstvo 6 5 1 0 23:11 11 Kamnik 7 4 1 2 25:21 9 Kovinar 6 3 12 13:13 7 Slavijai 6 3 0 3 16:15 6 Ločan 6 2 13 13:13 5 Prešeren 5 2 12 16:17 5 Krka 5 10 4 11:18 2 Svoboda 7 0 0 7 12:32 0 ODBOJKA Maribor: Dne 27. maja je odigralo moštvo odbojkiaišev SD Krke svojo tretjo prvenstveno tekmo in to s Kovinarjem iz Maribora. Zmagali se zasluženo domačini, ker so bili igralci SD Krke utrujeni od dolgega potovanja. Rezultat je bil 3:1 v korist Koviniarja, 'Lestvica po tretjem kolu izgleda takole: Železničar (M) Kovinar (M) Slovenjgradec Krka Enotnost II Kamnik Železničar (Lj) St. Peter Prešeren 3 2 2 2 2 1 3 0 3 3 0 2 3 0 3 0 9:3 1 8:4 1 7:4 0 6:1 0 6:1 2 4:6 4:9 2:6 1:9 Obvestila GLEDALIŠČE NOVO MESTO Osnovna šola in Šola za učence v gospodarstvu priredi v petek, 16. junija ob 20: Pavel Golia, Sne-guljčica; v soboto, 17. junija ob 20: Pavel Golia, Sn-aguljčica; Nedelja, 18. junija ob 14: Jurčič-Som-ik, Deseti brat — za okolico Novega mesta, PLAN KINO PREDSTAV potujočega kina Novo mesto KEMIJA IN LJUBEZEN nemški film 16. junija: Skocjan, ob 17 šolska predstava, in ob 21 uri; 17. junija: Mirna peč, ob 17 šolska predstava in ob 21 uri; 18. junija: St. Peter, ob 17 šolska predstava in ofo 21 uri; 19. junija: Bela cerkev, ob 17 šolska predstava in ob 21 uri; 20. junija: Šmarješke Toplice, ob 21 uri; 21. junija: Dobravai, ob 21 uri; 22. junija: Smihel pri Žužemberku, ob 17 šolska predstava in ob 21 uri; 23. junija: Prečna, ob 17 šolska predstava, in ob 21 url; 24. junija: Vavta vas, ob 17 šolska predstava in ob 21 uri; 25. junija: Dolenjske Toplice, ob 17 šolska predstava in ob 21 uri; 26. junija: Stopiče, ob 17 šolska predstava in ob 21 uri- 27. junija^Mali Slatnik, ob 17 šolska predstava in ob 21 uri. Ureja uredniški odbor. Orgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. Stev. Komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca« tekočega računa pri