1 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 VSEBINA / CONTENTS Letnik 72, številka 1 / Volume 72, Number 1 • Uvodnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Editorial Peter Prislan • Raba lesa, tržne količine in projekcije potencialov okroglega lesa listavcev v Sloveniji . . . . . . . . 5 Utilisation, market volumes and projections of the potential of hardwood roundwood in Slovenia Špela Ščap, Matevž Triplat • Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Identification of value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy Aleš Straže, Dominika Gornik Bučar, Jože Kropivšek • Kvalitativna/strateška analiza izbranih verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Qualitative/strategic analysis of selected value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy Jože Kropivšek, Aleš Straže, Dominika Gornik Bučar • Analiza kakovostne strukture okroglega lesa listavcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 The distribution of different log grades by volume in three hardwood species Luka Krajnc, Domen Arnič, Peter Prislan • Makroekonomski učinki proizvodnje in predelave lesa listavcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Macroeconomic impact of hardwood production and processing Domen Arnič, Peter Prislan, Luka Juvančič • Spremljanje kakovosti hlodovine s konvencionalnimi, dendrokronološkimi in nedestruktivnimi metodami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 Monitoring the quality and value of European oak logs using conventional, dendrochronological and non-destructive methods Aleš Straže, Klemen Novak, Jure Žigon Novice • LesGoBio - Možnosti rabe lesa listavcev v slovenskem biogospodarstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 LesGoBio - Possibilities of hardwood utilisation in the Slovenian bioeconomy Peter Prislan, Špela Ščap, Matevž Triplat • Gozdarski inštitut Slovenije je zahvalo za dolgoletno sodelovanje podelil prof. dr. Mihi Humarju in Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Tina Drolc • Nov CRP projekt kot podlaga za pripravo novih meril za zelena javna naročila na področju gradenj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Boštjan Lesar 2 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Les/Wood Založila/Published by Založba Univerze v Ljubljani / University of Ljubljana Press Za založbo/For the Publisher Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani / the Rector of the University of Ljubljana Izdala/Issued by Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo / University of Ljubljana, Biotehnical Faculty, Department of Wood Science and Technology Za izdajatelja/For the Issuer Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete UL / the Dean of the Biotehnical Faculty UL Naslov uredništva/Editorial Office Address Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Revija Les/Wood, Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana, Slovenia Glavna urednica/Editor-in-chief Katarina Čufar, Slovenija / Slovenia, katarina.cufar@bf.uni-lj.si Odgovorni urednik/Managing editor Jože Kropivšek, Slovenija / Slovenia, joze.kropivsek@bf.uni-lj.si Gostujoči urednik/Guest editor Peter Prislan, Slovenija / Slovenia, peter.prislan@gozdis.si Tehnična urednika/Technical editors Anton Zupančič, Slovenija / Slovenia, anton.zupancic@bf.uni-lj.si Teja Bizjak Govedič, Slovenija / Slovenia, teja.bizjakgovedic@bf.uni-lj.si Uredniški odbor/Editorial board Christian Brischke, Nemčija / Germany Alan Crivellaro, Italija / Italy Dominika Gornik Bučar, Slovenija / Slovenia Miha Humar, Slovenija / Slovenia Denis Jelačić, Hrvaška / Croatia Maks Merela, Slovenija / Slovenia Leon Oblak, Slovenija / Slovenia Primož Oven, Slovenija / Slovenia Krishna K. Pandey, Indija / India Manuela Romagnoli, Italija / Italy Kevin T. Smith, ZDA / USA Milan Šernek, Slovenija / Slovenia Rupert Wimmer, Avstrija / Austria Jezikovni pregled/Proofreading Darja Vranjek (slovensko besedilo/Slovene text) Paul Steed (angleško besedilo/English text) Prelom/Layout Tiskarna Koštomaj, Celje Tisk/Print Tiskarna Koštomaj, Celje Natisnjeno v juniju 2023 v 100 izvodih./Printed in June 2023 in 100 copies. ISSN 0024-1067 (tiskana verzija/printed version) ISSN 2590-9932 (spletna verzija/on-line version) https://journals.uni-lj.si/les-wood Periodičnost/Frequency Dve številki letno/Two issues per year Les/Wood je referiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah Les/Wood is indexed in the international bibliographic databases AGRIS, CAB Abstracts, Directory of Open Access Journals Les/Wood je revija z odprtim dostopom, ki izhaja pod pogoji licence Creative Commons CC BY-NC 4.0. Les/Wood is an Open Access journal published under the terms of the Creative Commons CC BY-NC 4.0 License. Izdajanje revije sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) The journal is co-financed by Slovenian Research Agency (ARIS) Naslovnica/Cover page: One inch wall, Matjaž Šivic, Silvaapis d.o.o. 3 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 UVODNIK / EDITORIAL Peter Prislan Gostujoči urednik in vodja projekta LesGoBio / Guest editor and LesGoBio project leader Možnost rabe lesa listavcev v slovenskem biogospodarstvu Pričujoča tematska številka revije Les/Wood je namenjena predstavitvi glavnih rezultatov ciljne- ga raziskovalnega projekta z naslovom »Možnost rabe lesa listavcev v slovenskem biogospodarstvu (LesGoBio )«, ki sta ga financirala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter Jav- na agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacij- sko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). V okviru projekta smo raziskovalci iz Gozdarskega instituta Slovenije ter Biotehniške fakultete podrobneje pro- učili problematiko slabe izkoriščenosti lesa listavcev iz slovenskih gozdov. V tej številki revije je objavljenih 6 izvirnih znanstvenih člankov, ki predstavljajo ključne ugo- tovitve projekta. Med ključnimi vzroki za slabo iz- koriščenost potenciala gozdnih lesnih sortimentov listavcev je pomanjkanje informacij o kakovostni strukturi sortimentov. Krajnc et al. (2023) so zato opravili analizo kakovostne strukture najpomemb- nejših drevesnih vrst listavcev v Sloveniji: navadne bukve, gorskega javorja ter hrasta doba. Ugotavlja- jo, da ob upoštevanju zahtev trenutno veljavnega Pravilnika pri sečnji listavcev s prsnim premerom nad 30 cm lahko v povprečju pričakujemo med 40 – 50 % delež hlodovine v celotni prostornini dreves. Za boljše izkoriščanje lesa listavcev je pomembno celostno poznavanje lastnosti lesa, zato so ključni hitri in ažurni postopki gradiranja ter spremljanja kakovosti lesa. V ta namen so Straže et al. (2023a) primerjali konvencionalne in nedestruktivne me- tode spremljanja kakovosti hrastove hlodovine. Ščap in Triplat (2023) sta izvedla pregled rabe lesa listavcev. Ocenila sta tudi tržni potencial okroglega lesa listavcev, tj., količine hlodovine listavcev in lesa slabše kakovosti iz slovenskih gozdov. Za večjo izko- riščenost lesa listavcev v Sloveniji je nujno spodbu- jati uvajanje novih tehnologij predelave lesa listav- cev ter uporabo proizvodov na osnovi lesa listavcev. Straže et al. (2023b) so izvedli popis verig vrednosti v Slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu. Opredelili so pet primarnih verig, dve verigi, ki za- gotavljata krožnost in kaskadno izrabo surovine, in tri verige, ki omogočajo izrabo izdelkov iz primar- nih verig z visoko dodano vrednostjo. V vsaki izmed opredeljenih verig so avtorji identificirali prekinje- ne člene verige, ki predstavljajo potencial z večjo izrabo lesa listavcev. Kropivšek et al. (2023) so v nadaljevanju izvedli kvalitativno strateško SWOT analizo ter nakazali prednosti in slabosti opredelje- nih verig vrednosti. Učinek povečane rabe lesa li- stavcev znotraj Slovenije ter tehnološke nadgradnje proizvodnih verig na gozdno-lesno biogospodar- stvo so raziskali Arnič et al. (2023). Oblikovali so pet scenarijev prestrukturiranja gozdno-lesne verige v Sloveniji in jih ovrednotili s pomočjo input-output modela. Avtorji ugotavljajo, da lahko slovensko gozdno-lesno biogospodarstvo preko prestrukturi- ranja gospodarskih aktivnosti v prihodnosti doseže do 20 % višjo vrednost proizvodnje sektorja, pove- čanje števila zaposlenih za 24 % ter povečanje do- hodka gospodinjstev za 19 %. Raziskave, predstavljene v tej tematski številki, nakazujejo, da je ključna optimizacija ter tehnolo- ška nadgradnja proizvodnih verig predelave lesa listavcev, hkrati pa je nujno spodbujanje uporabe materialov in izdelkov iz lesa listavcev s širokim spe- ktrom uporabe in visoko dodano vrednostjo. 4 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Possibilities of hardwood utilisation in the Slovenian bioeconomy This special issue of the journal Les/Wood pre- sents the main results of the target research pro- ject entitled “Possibilities of hardwood utilisation in the Slovenian bioeconomy (LesGoBio)”, which was funded by the Ministry of Agriculture, Forestry and Food (MKGP) and the Public Agency for Scientific Research and Innovation Activity of the Republic of Slovenia (ARIS). Within the project, researchers from the Slovenian Forestry Institute and the Bio- technical Faculty tackled the problem of poor utili- sation of hardwood from Slovenian forests. This issue of the journal contains 6 original scientific papers presenting the key findings of the project. One of the main reasons for the poor uti- lisation of the potential of hardwood log assort- ments is the lack of information about their quality structure. Therefore, Krajnc et al. (2023) analysed the quality structure of the main Slovenian hard- wood species: beech, maple and oak. Following the national grading system for assortments, they expect that between 40% and 50% of the total volume will be usable assortments of hardwoods. Comprehensive knowledge of wood properties is essential for better utilisation of hardwoods, so fast and up-to-date grading procedures and monitoring of wood quality are crucial. For this purpose, Straže et al. (2023a) compared conventional and non-de- structive methods for monitoring the quality of oak logs. Ščap and Triplat (2023) conducted a survey on the use of hardwood logs. They also assessed the market potential of such logs, i.e. the amount of hardwood logs and lower quality wood from Slovenian forests. In order to improve the use of hardwoods in Slovenia, it is necessary to promote the introduction of new processing technologies for hardwoods and to use products based on them. Straže et al. (2023b) prepared an overview of value chains in the Slovenian forest-wood bioeconomy. They defined five primary chains, two chains ensur- ing a circular economy and the cascading use of raw materials, and three chains enabling the use of high value-added products from primary chains. In each defined chain, the authors identified the weakest links that represent the potential for improved use of hardwoods. Kropivšek et al. (2023) then con- ducted a qualitative SWOT analysis and highlight- ed the strengths and weaknesses of the identified value chains. Arnič et al. (2023) investigated the impact of the increased use of hardwoods in Slove- nia and the technological upgrading of production chains on the forest-wood bioeconomy. They cre- ated five scenarios for restructuring the forest-tim- ber chain in Slovenia and evaluated them using an input-output model. The authors concluded that by restructuring economic activities in the future, the Slovenian forestry-wood bioeconomy can achieve up to 20% higher production value of the sector, increase the number of employees by 24% and in- crease related household incomes by 19%. The research presented in this special issue demonstrates the importance of optimising and technologically improving hardwood production chains, while promoting the use of hardwood ma- terials and products with a wide range of uses and high added value. 5 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 RABA LESA, TRŽNE KOLIČINE IN PROJEKCIJE POTENCIALOV OKROGLEGA LESA LISTAVCEV V SLOVENIJI UTILISATION, MARKET VOLUMES AND PROJECTIONS OF THE POTENTIAL OF HARDWOOD ROUNDWOOD IN SLOVENIA Špela Ščap 1* , Matevž Triplat 1 UDK članka: 630*721 Prispelo / Received: 13.3.2023 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article Sprejeto / Accepted: 5.4.2023 . Izvleček / Abstract Izvleček: Gozdarstvo in lesnopredelovalna industrija sta za Slovenijo strateško pomembni gospodarski panogi, ki v zadnjih letih krepita svojo vlogo v biogospodarstvu. Raziskava se osredotoča na problematiko rabe lesa listavcev v Sloveniji. Za akterje, ki se ukvarjajo z rabo lesa listavcev, je pomembno vedenje o razpoložljivi količini domačega lesa, ki se lahko ponudi na trgu. V raziskavi je bila nadgrajena leta 2014 razvita metodologija za oceno količin in potencialov lesa listavcev. Za prihodnje odločanje o razvoju gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja je potrebno tudi raziskovanje tokov lesa, zato je bila v raziskavi opravljena anketa med večjimi predelovalci okroglega lesa listavcev. Ocenjeni teoretični tržni potencial hlodovine listavcev v slovenskih gozdovih je v letu 2021 znašal 0,777 mio m³ in 2,372 mio m³ ocenjeni teoretični tržni potencial lesa slabše kakovosti. Ocenjeni dejanski tržni potencial hlodovine listavcev je v letu 2022 znašal 0,528 mio m³, lesa slabše kakovosti pa 0,741 mio m³. Projekcije potencialov hlodovine listavcev kažejo, da bodo v letu 2025 na trgu podobne količine lesa kot leta 2022. Poraba okroglega lesa listavcev je v letu 2021 znašala 1,433 mio m³, od tega je bilo 0,906 mio m³ lesa predelanega za energetske namene, ostalih 0,527 mio m³ pa v industriji. Rezultati raziskave potrjujejo problematiko rabe lesa listavcev v Sloveniji in nakazujejo priložnosti slovenskega gozdno-lesnega sektorja za prihodnji razvoj. Ključne besede: listavci, tokovi okroglega lesa, žagarski obrati, tržni potenciali, projekcije Abstract: Forestry and wood processing are strategically important industries for Slovenia and have been strengthening their role in the bioeconomy. The study addresses the use of hardwood timber in Slovenia. For actors involved in the use of hardwood timber, it is important to know the available volume of domestic timber that affects the market. For this reason, the survey presented in this work builds on the methodology for estimating the volumes and potentials of hardwood timber developed in 2014. For future decision-making on the development of the forestry and wood-processing sector, it is also essential to analyse wood flows carried out among the major wood processors of round hardwood timber. The estimated theoretical market potential for lower-quality hardwood in Slovenian forests in 2021 was 2.372 million m³, and the estimated theoretical market potential for logs was 0.777 million m³. The estimated real market potential for lower-quality hardwood in 2022 was 0.741 million m³, and for hardwood logs 0.528 million m³. Projections of hardwood potential show that similar volumes of wood will be on the market in 2025 as in 2022. The consumption of round hardwood in 2021 was 1.433 million m³, of which 0.906 million m³ was processed for energy purposes, and the remaining 0.527 million m³ was used in industry. The survey results confirm the concerns about hardwood wood use in Slovenia and indicate opportunities for the future development of the Slovenian forest and wood sector. Keywords: hardwood, roundwood flows, sawmills, market, potentials, projections 1 UVOD 1 INTRODUCTION Gozdarski sektor in lesnopredelovalna industri- ja sta ključni del celotnega biogospodarstva, kjer kot osnovna surovina nastopa les, bodisi v obliki gozdnih lesnih sortimentov, lesnih ostankov, odslu- ženega lesa idr. (Jonsson et al., 2021). Gozdarski in lesnopredelovalni sektor imata pomembno vlogo v Vol. 72, No. 1, 5-20 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a02 1 Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, 1000 Ljubljana, Slovenija * e-mail: spela.scap@gozdis.si 6 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Ščap, Š., & Triplat, M.: Utilisation, market volumes and projections of the potential of hardwood roundwood in Slovenia evropskem biogospodarstvu. Leta 2015 so dejavno- sti gozdarstvo, proizvodnja papirja in drugih lesnih izdelkov ter pohištvena industrija skupaj zaposlo- vali 2,6 milijona ljudi v EU, v primerjavi s skupno zaposlenostjo v biogospodarstvu EU, ki je v tem letu znašala 13,5 milijona oseb (Ronzon & M’Barek, 2018). Poleg tega lahko gozdovi in lesni proizvodi aktivno prispevajo k doseganju dolgoročnih ciljev iz Pariškega sporazuma (Valade et al., 2017), saj z ve- zavo ogljika v gozdovih, skladiščenjem ogljika v pri- dobljenih lesnih proizvodih (ang. “harvested wood products” v nadaljevanju besedila HWP) ter na- domeščanjem neobnovljivih virov energije blažijo podnebne spremembe (Hildebrandt et al., 2017). Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo so za Slo- venijo strateško pomembne gospodarske panoge, ki v zadnjih letih krepijo svojo vlogo v krožnem biogospodarstvu. Dodana vrednost gozdarstva, primarne predelave lesa, pohištvene panoge ter papirništva v bruto domačem proizvodu v zadnjih treh letih predstavlja povprečno 2,24 %, v letu 2021 se je sicer delež znižal na 2,14 na račun papirništva (SURS, 2022a). Število zaposlenih v obravnavanih panogah je največje v dejavnosti C 16 (obdelava in predelava lesa) in sicer je v letu 2021 znašalo 9.600 oseb, kar je največ po letu 2011. Za gozdarstvo (SKD dejavnost 02) je značilen pozitiven trend zaposlo- vanja; najvišja zaposlenost v zgodovini Slovenije je bila v letu 2019 (7.500 oseb), v letu 2021 se je znižala na 6.800 oseb. Zaposlenost v pohištveni panogi je drastično padla po letu 2008 in je v letu 2021 znašala 6.200 oseb. V papirništvu je bilo v letu 2021 zaposlenih 4.500 oseb, kar je 43 % manj kot v povprečju obdobja 1995–1997 (SURS, 2022b). V letu 2021 so bili v lesnopredelovalni panogi priho- dek, neto čisti dobiček in dodana vrednost na za- poslenega najvišji doslej, vendar lesna panoga še vedno zaostaja za povprečjem EU in predelovalno dejavnostjo v Sloveniji (Valentinčič & Likar, 2022). Prihodki pri družbah in samostojnih podjetnikih so skupno znašali 1,855 mio EUR, dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2021 znašala 41.892 EUR, do- biček pa se je pri družbah v primerjavi z letom 2020 povečal za kar 58 %, iz 59 na 93 mio EUR (Valentin- čič & Likar, 2022). Z vgradnjo lesa v izdelke in stavbe podaljšu- jemo skladiščenje ogljika za čas trajanja izdelkov oziroma lesenih delov stavb. Trenutno se predela okoli 1,5 mio m³ okroglega industrijskega lesa, ki se poseka v Sloveniji, od katerega se proizvede okrog 900.000 m³ lesnih izdelkov oz. HWP (Ščap & Mali, 2022). Spremembe zaloge ogljika v lesnih proi- zvodih v Sloveniji že od leta 1999 kažejo pozitiven trend, kar obračunsko ponazarja ponor, ki v zadnjih desetih letih niha med -25 kt CO 2 in -253 kt CO 2 . Slovenija je med članicami EU med zadnjimi po de- ležu ponorov oz. povečanja zaloge ogljika iz naslova HWP , saj le-ta znaša cca. 3 % skupnih neto ponorov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (ang. “Land Use, Land-Use Change and Forestry” v nadaljevanju besedila LULUCF), ki so v letu 2020 v Sloveniji znašali -4736 kt CO 2 . Ta delež znaša na ravni EU v povprečju 17 % (Ščap & Mali, 2022). V letu 2021 so bili neto ponori v HWP -195 kt CO 2 . Analize tokov okroglega lesa so pomembno orodje za prikaz stanja gozdno-lesnega sektorja v državi ali regiji in tudi za strateško načrtovanje ra- zvoja panog, ki so vezane na les (Krajnc & Piškur, 2006; Ščap & Krajnc, 2021). Z analizo tokov okrogle- ga lesa ugotavljamo ravnovesje med proizvodnjo in primarno rabo okroglega lesa v Sloveniji (Krajnc & Piškur, 2006). Podatki tokov lesa v Sloveniji kažejo, da primarna predelava lesa predstavlja pomemben člen v slovenski gozdno-lesni verigi in je ključen člen v razvoju lesne industrije. S primarno predelavo lesa se ukvarjajo žagarski obrati in furnirnice, ki okrogli les predelujejo v žagan les ter furnir. Proizvodi pri- marne industrije, kot tudi lesni ostanki, so vstopna surovina ne samo za lesno industrijo, temveč tudi za gradbeno, papirno, kemijsko, farmacevtsko itd. (Kropivšek & Čufar, 2015). Industrija žaganega lesa in furnirja predela največ okroglega lesa v Sloveniji, nad 1,7 mio m³, od tega z več kot 80 % prevladuje predelava iglavcev (Krajnc & Piškur, 2006; Piškur & Krajnc, 2009; Ščap, 2022; Ščap & Krajnc, 2021; Ščap et al., 2021). Pomemben porabnik okroglega indu- strijskega lesa so tudi industrije lesnih kompozitov, mehanske celuloze in kemikalij, ki skupno predelajo nad 0,5 mio m³ lesa letno, od tega je več kot polo- vica lesa iglavcev (Ščap, 2022; Ščap & Krajnc, 2021). V skupni porabi okroglega lesa v industriji listavci predstavljajo povprečno le 21 % v zadnjih petih letih, kljub temu da se pri listavcih povečuje delež hlodov za žago in furnir v skupni proizvodnji. Le-ta je v letu 2021 znašal 25 %, kar je največ po letu 2007 (Ščap, 2022). Okrogli les listavcev se v Sloveni- ji v več kot 60 % porabi kot les za kurjavo, izraženo v 7 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Ščap, Š., & Triplat, M.: Raba lesa, tržne količine in projekcije potencialov okroglega lesa listavcev v Sloveniji količinah je to okrog 1 mio m³ (Ščap, 2022; Stare et al., 2022). Drva so najpomembnejši energent pred- vsem na podeželju, kjer si velik del gospodinjstev vsako leto zagotovi drva iz lastnega gozda (Krajnc & Ščap, 2022). Gospodarske panoge, ki uporabljajo les kot glavno surovino, so odvisne od stanja oz. potenci- ala gozdov (Jonsson et al., 2021). Informacije o ko- ličinah in potencialih lesa iz gozdov so pomembne za vse akterje, vključene v gozdno-lesne verige. Najbolj pomembna zanje je realna in trenutno raz- položljiva količina lesa, ki se lahko ponudi na trgu, kjer je že izvzeta količina lesa, ki se porabi za lastne potrebe v gospodinjstvih (Ščap et al., 2014). Kljub rasti poslovanja lesnopredelovalne industrije v Slo- veniji v zadnjih letih pa potenciala lesa v naših goz- dovih še vedno ne izkoriščamo dovolj (Kropivšek & Gornik Bučar, 2017). To še posebej velja za les li- stavcev, saj ugotovitve raziskav kažejo, da več kot 60 % lesne mase bukovih dreves pogosto ni izkori- ščene oz. se jo samo deloma porabi za energetiko, saj velik del prostorninskega lesa pogosto ostaja v gozdu (npr. (Marenče et al., 2016; Marenče et al., 2020; Zule et al., 2017). Ne dovolj učinkovito delo- vanje gozdno-lesne verige, kjer je glavna surovina les listavcev, potrjujejo tudi podatki o strukturi pro- izvodnje okroglega lesa listavcev po namenu rabe, saj tradicionalno z več kot 50 % prevladuje les za kurjavo (Ščap, 2022; Ščap & Krajnc, 2021). Drva so pomemben energent na podeželju, saj raziskave Gozdarskega inštituta Slovenije kažejo, da se več kot polovica gospodinjstev na podeželju ogreva z lesnimi gorivi, kjer prevladuje uporaba drv. Poleg tega je več kot polovica gospodinjstev, ki se ogre- vajo na drva, samooskrbnih (Krajnc & Stare, 2021). Vendar pa je za gospodarnejše ravnanje z lesom li- stavcev potrebno zagotavljati proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo ter polno izkoriščanje potenciala lesa listavcev glede na njegovo kakovost (Kropivšek & Gornik Bučar, 2017). Po podatkih Za- voda za gozdove Slovenije (ZGS) se lesna zaloga li- stavcev povečuje in je le-ta v letu 2021 predstavlja- la 55,7 % skupne lesne zaloge. Od tega 33 % lesne zaloge predstavlja bukev (Poljanec et al., 2022). Namen raziskave je s pomočjo podatkov lesno- predelovalne industrije ovrednotiti snovne tokove okroglega lesa ter žaganega lesa listavcev. Zaradi nerednega zbiranja podatkov o predelavi lesa v ža- garski industriji so aktualni podatki s strani podjetij nujni za natančne analize rabe okroglega in žagane- ga lesa v Sloveniji. Namen raziskave je tudi posodo- bitev tržnih količnikov in sortimentacije okroglega lesa, ki predstavljata enega od glavnih vhodnih po- datkov za posodobitev in nadgradnjo metodologije spremljanja razpoložljivih količin lesa iz slovenskih gozdov, ki se pojavijo na trgu. Cilji raziskave so: (I) posodobiti podatke o sortimentaciji in tržnih količ- nikih okroglega lesa listavcev ter ovrednotiti snov- ne tokove okroglega in žaganega lesa listavcev; (II) ugotoviti teoretične in dejanske razpoložljive količi- ne okroglega lesa listavcev iz slovenskih gozdov, ki se v posameznem letu pojavijo na trgu in (III) razviti model za projekcije količin hlodovine listavcev, ki se bodo pojavile na trgu, za posamezno leto do leta 2025. 2 MATERIAL IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS 2.1 RAZISKAVA OBRATOV, KI PREDELUJEJO OKROGLI LES LISTAVCEV 2.1 SURVEY AMONG HARDWOOD SAWMILLING COMPANIES Za ocene dejanske porabe okroglega lesa listav- cev v industriji in analize sortimentacije okroglega lesa listavcev smo v maju in juniju leta 2022 opravili anketiranje največjih predelovalcev okroglega lesa listavcev v Sloveniji. Kot pripomoček za oblikovanje seznama poslovnih subjektov nam je služila študija iz leta 2020, ko smo na Gozdarskem inštitutu Slo- venije opravili obsežno raziskavo med žagarskimi obrati v državi (Ščap et al., 2021). Poleg žagarskih obratov smo v raziskavo vključili tudi obrate (podje- tja), ki se ukvarjajo s predelavo okroglega lesa slab- še kakovosti. V seznam poslovnih subjektov za an- ketiranje so bili vključeni žagarski obrati, ki so v letu 2020 predelali 5.000 m³ ali več hlodovine listavcev ter manj kot pet podjetij, ki se ukvarjajo s proizvo- dnjo furnirja, lesnih kompozitov, mehanske celulo- ze in kemikalij. Anketiranje je potekalo telefonsko in po elektronski pošti. Oblikovali smo anketni vpra- šalnik, sestavljen iz šestih vprašanj o (I) količinah in kakovosti razžaganega okroglega lesa listavcev, (II) vrstah in količinah proizvedenega žaganega lesa in žagarskih ostankov ter drugih proizvodov, (III) izvo- znem trgu proizvodov in (IV) ugotavljanju največjih izzivov pri predelavi okroglega lesa listavcev. Z anke- tiranjem smo pridobili 19 odgovorov (od tega jih je 8 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Ščap, Š., & Triplat, M.: Utilisation, market volumes and projections of the potential of hardwood roundwood in Slovenia 15 žagarskih obratov, ostali so v drugih industrijah). Ker smo tokove okroglega in žaganega lesa listav- cev želeli prikazati na nivoju države, smo na podlagi preteklih podatkov iz popisa žagarskih obratov leta 2020 ter aktualnih podatkov iz raziskave leta 2022 izračunali ocene količin predelane hlodovine tudi za podjetja, ki predelujejo listavce in niso sodelovala v anketi leta 2022. 2 .2 OVREDNOTENJE TOKOV OKROGLEGA IN ŽAGANEGA LESA LISTAVCEV 2.2 EVALUATING WOOD FLOWS OF ROUNDWOOD AND SAWN HARDWOOD Podatki, pridobljeni prek ankete med predelo- valci okroglega lesa listavcev, so pomembno pripo- mogli k natančnejšim analizam tokov okroglega in žaganega lesa listavcev v državi. Eden ključnih po- datkov za spremljanje gospodarjenja z gozdovi so podatki o strukturi proizvodnje okroglega lesa, ki se izračunava po namenu rabe in sicer za štiri skupi- ne: (1) hlodi za žago in furnir, (2) les za celulozo in plošče, (3) drug okrogli industrijski les ter (4) les za kurjavo. Glavni viri za izračunavanje strukture proi- zvodnje okroglega lesa so bili: družba SiDG d. o. o., ZGS, SURS in podjetja v lesnopredelovalni industriji. Za analize tokov lesa je pomembna tudi dinamika gibanj blagovne menjave Slovenije s tujino, katere podatke smo pridobili iz baze podatkov SURS–a, po pripadajočih šifrah Kombinirane nomenklature (KN). Osnovni podatki so bili preko pretvorbenih faktorjev preračunani iz mase (t) v volumen (m³). Poraba okroglega lesa je deloma izračunana bi- lančno (proizvodnja + uvoz – izvoz) deloma pa so podatki pridobljeni s strani predelovalcev lesa. 2.3 OCENA POTENCIALOV OKROGLEGA LESA LISTAVCEV 2.3 ASSESSMENT OF THE HARDWOOD ROUNDWOOD POTENTIAL Za ocene količin tržnih potencialov hlodovi- ne in lesa listavcev slabše kakovosti nam je služila metodologija, razvita leta 2014 (Ščap et al., 2014), ki pa je bila za namen tokratne raziskave posodo- bljena z aktualnimi podatki, ki odražajo trenutne razmere stanja gozdov, tržnih razmer in rabe lesa v Sloveniji. Metodologija, uporabljena za izračun ocenjenih možnih in dejanskih količin lesa iz sloven- skih gozdov, temelji na tržnih količinah in izključuje vso ocenjeno porabo v gospodinjstvih. Nadgraje- na metodologija temelji na širšem obravnavanem obdobju in predstavlja tudi trend rasti potencialov okroglega lesa, ki smo mu priča v zadnjem 10-le- tnem obdobju. Dejanski tržni potencial se nanaša na dejanski povprečni letni posek lesa in predsta- vlja količine, ki so se pojavile na trgu v obdobju od leta 1995 do leta 2022. Teoretični tržni potencial predstavlja maksimalno količino lesa, ki se skla- dno z gozdnogospodarskimi načrti lahko poseka in je hkrati lahko na razpolago na trgu ter pri tem še vedno zagotavlja trajnostna načela gospodarjenja z gozdovi. Izračun ocene količin in potencialov lesa iz slovenskih gozdov temelji na podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) o evidentiranih odloč- bah o poseku (zajem obdobja od 1995 do 2022) in podatkih o gozdnih fondih (za leto 2021). Delež hlodov in lesa listavcev slabše kakovosti (ki zajema kategorije po namenu rabe: les za celulozo in ploš- če, drug okrogli industrijski les in les za kurjavo – drva) v skupni sortimentni strukturi je bil izračunan na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu SURS) v sklopu popisa kmetijskih gospodarstev in odkupa okrogle- ga lesa iz zasebnih gozdov, iz letnih poročil Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in družbe SiDG d. o. o., internih podatkov Gozdarskega inštituta Sloveni- je in podatkov, pridobljenih iz anketiranja podjetij, predstavljenega v tokratni študiji. Glede na dejstvo, da se določen delež okroglega lesa listavcev na trgu ne pojavi (po podatkih Gozdarskega inštituta Slo- venije ta delež znaša okrog 45 %), smo izračunali tudi tržne količnike; le-ti so bili določeni na podlagi študije med lesnopredelovalnimi podjetji, večletnih popisov kmetijskih gospodarstev in vzorčnih popi- sov kmetijstva od SURS-a, iz letnih poročil Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG, 2023) in družbe SiDG d. o. o. (SIDG, 2023). Pri povezovanju podat- kovnih baz SURS-a s podatki ZGS-ja smo uporabili geopodatke registra prostorskih enot. Model, razvit leta 2014, smo prilagodili in prenesli v programsko okolje R (R Core Team, 2021). 2.4 PROJEKCIJE POTENCIALOV HLODOVINE LISTAVCEV 2.4 PROJECTIONS OF HARDWOOD LOG POTENTIAL Za napovedi potencialov hlodovine listavcev do leta 2025 sta bila uporabljena dva različna mo- dela. Prvi izvedeni model je model avtoregresijskih 9 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Ščap, Š., & Triplat, M.: Raba lesa, tržne količine in projekcije potencialov okroglega lesa listavcev v Sloveniji integriranih drsečih povprečij (ARIMA), ki sta ga kot nadgradnjo avtoregresijskega modela drsečih sredin (ARMA) predstavila Box in Jenkins. Box-Jen- kinsova metoda za identifikacijo modelov ARIMA je skupaj s tehnikami za ocenjevanje parametrov in napovedovanje teh modelov podrobneje opisana v Shumway in Stoffer (2017). Pri izvedbi projekcij smo najprej podatke uredili v časovno vrsto (na letnem nivoju) in pregledali morebitne anomalije. Pri prilagajanju modela ARIMA podatkom časovnih vrst je nekaj osnovnih korakov, kot so: izris podat- kov na grafikonu, morebitno preoblikovanje (trans- formacije) podatkov v primeru odkritih anomalij, določitev vrst odvisnosti modela, ocenjevanje pa- rametrov, diagnostika in izbira modela. Drugi upo- rabljeni model je bil sodobnejši primer modeliranja z izvedbo enostavnega modela strojnega učenja z naključnim gozdom (ang. »Random Forest« v na- daljevanju besedila RF). Za modele RF v splošnem velja, da dosegajo relativno dobro natančnost in imajo sorazmerno enostaven in učinkovit postopek strojnega učenja. Modeliranje projekcij potencialov smo izvedli v programskem okolju R (R Core Team, 2021). Za izvedbo ARIMA modela smo uporabili programski zbirki tseries (Trapletti & Hornik, 2023), bayesforecast (Alonso & Cruz Torres, 2020) in fo- recast (Hyndman & Khandakar, 2008). Za izvedbo RF modelov smo si pomagali s programsko zbirko randomForest (Liaw & Wiener, 2002). 3 REZULTATI 3 RESULTS Rezultati raziskave med slovenskimi predelo- valci industrijskega okroglega lesa listavcev so pri- pomogli k oblikovanju količnikov o sortimentaciji lesa listavcev, natančnejšim analizam tokov lesa listavcev ter k pripravi ocen tržnih potencialov hlo- dovine in lesa listavcev slabše kakovosti v slovenskih gozdovih. Podatki raziskave o količinah in kakovosti okroglega lesa, namenjenega za predelavo, so bili poleg drugih podatkov (npr. struktura proizvodnje okroglega lesa, odkup in prodaja okroglega lesa v zasebnih gozdovih…) eden od vhodnih podatkov za določitev količnikov o sortimentaciji okroglega lesa listavcev. Količniki so bili nadaljnje uporabljeni kot vhodni podatek za izračun ocene potencialov okro- glega lesa. Zaradi velikega števila žagarskih obratov se proizvodnja in predelava hlodov za žago in fur- nir listavcev prek podjetij spremlja periodično in ne na letni ravni. Rezultati raziskave dajo zanesljivejše podatke za nadaljnje analize tokov lesa listavcev v državi. Slika 1. Delež podjetij sodelujočih v anketi po številu zaposlenih (n = 15). Figure 1. Share of companies responding to the survey by number of employees (n = 15). 10 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Ščap, Š., & Triplat, M.: Utilisation, market volumes and projections of the potential of hardwood roundwood in Slovenia 3.1 RAZISKAVA MED ŽAGARSKIMI OBRATI 3.1 SURVEY AMONG SAWMILLING COMPANIES V anketi je sodelovalo 15 žagarskih obratov, prevladovala so podjetja z 10 do 19 zaposlenimi (slika 1). Le-ti so v letu 2021 razžagali 173.901 m³ hlodovine listavcev, od tega prevladuje drevesna vrsta bukev. Tri podjetja predelujejo še hrast in javor. Večina anketiranih žagarskih obratov pre- deluje hlodovino iz slovenskih gozdov; povprečen delež uvoza je v letu 2021 znašal 5,3 %. V an- keti žal ni želel sodelovati eden od večjih žagar- skih obratov v državi, ki predela med 10.000 in 20.000 m³ hlodovine listavcev na leto. Žagarski obrati so v letu 2021 proizvedli sku- paj 96.473 m³ žaganega lesa listavcev, povprečni količinski izkoristek pri razžagovanju hlodovine li- stavcev torej znaša 56 %. Po količini je bilo največ proizvedenega standardnega žaganega lesa (npr. letve, deske, plohi) in sicer 68.873 m³, sledijo drugi proizvodi (z 24.600 m³), največkrat so bili omenjeni embalažni les ter elementi za pohištvo in tla. Najmanjša pa je bila količina proizvodnje konstrukcijskega lesa s 3.000 m³. Sodelujoči v an- keti so v letu 2021 proizvedli 13.785 ton žagovine in lesnega prahu ter 32.680 m³ kosovnih ostankov iz listavcev. Slika 3. Smeri prodaje žagarskih proizvodov listavcev v letu 2021 (n = 15). Figure 3. Sales trends for hardwood sawmill products in 2021 (n = 15). Slika 2. Delež razrezane hlodovine listavcev po kako- vostnih razredih (n = 15). Figure 2. The proportion of sawn hardwood assort- ments by quality grade (n = 15). 11 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Ščap, Š., & Triplat, M.: Raba lesa, tržne količine in projekcije potencialov okroglega lesa listavcev v Sloveniji Glede na deleže razžagane hlodovine listavcev po kakovostnih razredih s 36 % prevladuje kakovo- stni razred C, z 31 % sledi kakovostni razred D (slika 2). V povprečju s 63 % prevladuje prodaja žagar- skih proizvodov na tuji trg (slika 3). Glede na vrsto proizvoda se na domači trg proda največ standar- dnega žaganega lesa in sicer v povprečju 46 %. Konstrukcijski les se skoraj v celoti proda na tuji trg, vendar smo imeli v anketi vključena manj kot 3 podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo te vrste proi- zvoda. Embalaža, elementi, pragovi, mizarske ploš- če, decimiran les, ki se uvrščajo v kategorijo drugih proizvodov, pa se v povprečju le 22 % prodajo na domači trg, ostalo se izvozi v tujino. Ker v tokratni raziskavi niso bili vključeni vsi po- slovni subjekti, ki se ukvarjajo z žagarstvom v Slove- niji, smo na podlagi podatkov, pridobljenih iz anket 2022 in 2020, naredili oceno skupne razžagane hlo- dovine listavcev za leto 2021. Kljub temu da smo v anketi zajeli večino večjih žagarskih obratov, ki pre- delujejo listavce, ocenjujemo, da smo zajeli dobrih 60 % količin okroglega lesa listavcev, ki se razžaga na obratih v enem letu. S pomočjo preteklih podat- kov ocenjujemo, da je količina razžagane hlodovine listavcev v Sloveniji v letu 2021 znašala 270.000 m³, od tega je bilo 254.000 m³ predelave iz slovenskega lesa. Ocenjena proizvodnja žaganega lesa listavcev v Sloveniji v letu 2021 znaša 140.000 m³. 3.2 RAZISKAVA MED FURNIRNICAMI, INDUSTRIJO LESNIH KOMPOZITOV, MEHANSKE CELULOZE IN KEMIKALIJ 3.2 SURVEY AMONG VENEER MILLS AND THE FORESTRY COMPOSITES, MECHANICAL CEL- LULOSE AND CHEMICALS INDUSTRY V Sloveniji imamo po naših podatkih manj kot pet podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo furnirja. Prevladuje proizvodnja rezanega furnirja, ki se ve- činoma opravlja kot storitev za kupce v EU. Glede na našo raziskavo so v letu 2021 furnirnice prede- lale 34.000 m³ hlodovine listavcev za proizvodnjo furnirja, od tega je okrog 90 % lesa iz uvoza. Pro- izvodnja furnirja listavcev je v letu 2021 znašala 20.000 m³. Podobno kot pri proizvodnji furnirja je tudi v industrijski predelavi lesa slabše kakovosti (tj. les za celulozo in plošče in drugi okrogli industrijski les) Slika 4. Količina in poreklo predelanega okroglega industrijskega lesa listavcev slabše kakovosti v obravna- vanih industrijah v obdobju 2019–2021 (n = 3). Figure 4. Amount and origin of processed industrial hardwood roundwood of lower quality in the indus- tries under consideration in the period 2019–2021 (n = 3). 12 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Ščap, Š., & Triplat, M.: Utilisation, market volumes and projections of the potential of hardwood roundwood in Slovenia trenutno v Sloveniji malo podjetij, ki se s to dejav- nostjo ukvarja. V letu 2021 so ta podjetja predela- la 223.000 m³ industrijskega lesa listavcev slabše kakovosti, od tega je bilo 77 % lesa iz slovenskih gozdov (slika 4). Največji porabnik okroglega indu- strijskega lesa listavcev slabše kakovosti je trenutno v Sloveniji podjetje Lesonit d. o. o., ki proizvaja vla- knene plošče tipa MDF (»medium density fibrebo- ard«) in HDF (»high density fibreboard«). Podjetje letno porabi med 110.000 in 160.000 m³ okroglega industrijskega lesa listavcev slabše kakovosti. V letu 2021 je proizvodnja vlaknenih plošč iz lesa listavcev znašala dobrih 77.000 m³, proizvo- dnja lesovine (mehanske celuloze) pa v Sloveniji prevladuje iz industrijskega lesa iglavcev slabše ka- kovosti. Tako je bilo v letu 2021 proizvodnje leso- vine iz lesa listavcev v Sloveniji okrog 1.000 ton od skupno 86.000 ton. Velik porabnik okroglega indu- strijskega lesa listavcev slabše kakovosti je tudi pod- jetje Tanin Sevnica d. d., ki za proizvodnjo kemikalij letno porabi med 70.000 in 90.000 m³ okroglega industrijskega lesa listavcev slabše kakovosti in je tako pomemben člen v gozdno-lesni verigi v državi. Izdelki iz industrije lesnih kompozitov, mehan- ske celuloze in kemikalij se po informacijah podjetij v večini (več kot 90 %) prodajo na tuji trg. Izzivov za predelavo industrijskega lesa listavcev slabše kakovosti je glede na mnenje podjetij precej manj kot v žagarski industriji. V času energetske krize v zadnjem četrtletju 2022 je vzbujalo največjo skrb pomanjkanje surovine (lesa slabše kakovosti) za in- dustrijsko predelavo, saj se je večina tega lesa pora- bila za potrebe proizvodnje lesnih goriv. 3.3 TOKOVI OKROGLEGA LESA IN ŽAGANEGA LESA LISTAVCEV V SLOVENIJI ZA LET0 2021 3.3 FLOWS OF ROUNDWOOD AND SAWNWOOD OF HARDWOOD SPECIES IN SLOVENIA FOR 2021 V letu 2021 je proizvodnja okroglega lesa li- stavcev znašala 1,907 mio m³, kar je 2 % več kot v letu 2020. V strukturi proizvodnje okroglega lesa listavcev je z 52 % prevladovala skupina les za kur- javo (drva), s 25 % sledi skupina hlodi za žago in furnir, 22 % je bilo proizvodnje lesa za celulozo in plošče, 2 % proizvodnje okroglega lesa listavcev pa predstavlja skupina drugi okrogli industrijski les, ka- terega največji del predstavlja taninski les (slika 5) (Ščap, 2022). Uvoza okroglega lesa listavcev je bilo v letu 2021 0,316 mio m³ in izvoza 0,790 mio m³. Leto 2021 je bilo za slovensko lesnopredelovalno indu- strijo po uradnih podatkih ter po informacijah pod- jetij ugodno, predvsem za žagarske obrate. Poraba okroglega lesa listavcev je znašala 1,433 mio m³, od tega je bilo 63 % predelanega za energetske name- ne, 19 % v industriji žaganega lesa, 16 % okroglega Slika 5. Sankeyjev diagram tokov okroglega in žaganega lesa listavcev v Sloveniji v letu 2021. Figure 5. Sankey diagram of flows of roundwood and sawnwood in Slovenia in 2021. 13 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Ščap, Š., & Triplat, M.: Raba lesa, tržne količine in projekcije potencialov okroglega lesa listavcev v Sloveniji lesa listavcev je bilo predelanega v industriji lesnih kompozitov, mehanske celuloze in kemikalij in 2 % v industriji furnirja. Poleg tokov okroglega lesa listav- cev v študiji prikazujemo tudi tokove žaganega lesa listavcev, tokov ostalih lesnih proizvodov pa zaradi manjkajočih natančnih podatkov o zunanji trgovini ni mogoče prikazati. Proizvodnja žaganega lesa li- stavcev je v letu 2021 znašala 0,140 mio m³, količi- na lesnih ostankov pri predelavi žaganega lesa pa je znašala 0,130 mio m³, kar predstavlja 48 % porabe okroglega lesa listavcev v industriji žaganega lesa. Uvoza žaganega lesa listavcev je bilo v letu 2021 0,117 mio m³, izvoza pa 0,129 mio m³. Bilančna poraba žaganega lesa listavcev je tako v letu 2021 znašala 0,128 mio m³. Pri interpretaciji podatkov zunanje trgovine in bilančne porabe je potrebno upoštevati, da del izvoza lahko izvira iz uvoza (t. i. “re-export”), zato podatki najverjetneje niso pov- sem točni. 3 .4 POTENCIALI HLODOVINE IN LESA LISTAVCEV SLABŠE KAKOVOSTI 3.4 POTENTIAL OF HARDWOOD LOGS AND LOW- ER QUALITY WOOD Analiza teoretičnega in dejanskega potenciala lesa je bila izvedena ločeno za zasebne gozdove in za druge oblike lastništva gozdov (državni gozdovi in gozdovi lokalnih skupnosti). Ocenjeni teoretič- ni tržni potencial hlodovine listavcev v slovenskih gozdovih je v letu 2021 znašal 0,777 mio m³. Oce- njena dejanska količina hlodovine listavcev, ki se je pojavila na trgu, je v zadnjem 10-letnem obdobju v povprečju znašala 0,396 mio m³ na leto, v letu 2022 pa je znašala 0,528 mio m³ (od tega 0,371 mio m³ v zasebnih gozdovih). Ocenjeni teoretični tržni po- tencial lesa listavcev slabše kakovosti je izrazito višji od potenciala hlodovine listavcev in je v letu 2021 znašal 2,335 mio m³ (od tega 1,671 mio m³ v za- sebnih gozdovih). Ocenjena dejanska tržna količina lesa listavcev slabše kakovosti, ki se je ponudila na Slika 6. Stolpični grafikon prikazuje ocenjene količine dejanskega potenciala okroglega lesa listavcev, ki se je pojavil na trgu v letih od 1995 do 2022. Horizontalne linije predstavljajo teoretični potencial lesa in teoretični tržni potencial, sivo obarvan pas med obema teoretičnima potencialoma predstavljajo količine okroglega lesa, ki se porabi za domačo rabo v gospodinjstvih. Figure 6. The bar chart shows the estimated quantities of hardwood log potential on the market between 1995 and 2022. The horizontal lines represent the theoretical timber potential and the theoretical market potential. The grey belt between the two theoretical potentials means the roundwood consumed for do- mestic household use. 14 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Ščap, Š., & Triplat, M.: Utilisation, market volumes and projections of the potential of hardwood roundwood in Slovenia trgu, je v obdobju 2013–2022 v povprečju znaša- la 0,727 mio m³ na leto, v letu 2022 pa je znaša- la 0,850 mio m³ (od tega 0,371 mio m³ v zasebnih gozdovih). Največje količine tega lesa so bile na trgu leta 2014 (0,869 mio m³) in 2016 (0,871 mio m³), glavni razlog za to je obsežna sanitarna sečnja za- radi žledoloma leta 2014. Na grafikonu (slika 6) so predstavljene izračunane ocene dejanskih in teore- tičnih količin razpoložljivega okroglega lesa listav- cev iz slovenskih gozdov. Slika 7. Na levi strani grafikona prikazujemo karto ocen petletnega povprečja dejanskih tržnih količin lesa listavcev slabše kakovosti (zgoraj) in hlodovine listavcev (spodaj). Na desni strani grafikona sta karti teo- retičnih tržnih količin lesa listavcev. Na kartah so prikazane absolutne potencialne količine lesa v kubičnih metrih na hektar (Vir podatkov: Zavod za gozdove – Sestoji 2021 in Timber 2018-2022). Figure 7. On the left-hand side of the graph, estimations of the five-year average of the actual market volumes of lower-quality hardwood timber (above) and hardwood logs (below) are introduced. On the chart’s right side are maps of hardwood timber’s theoretical market volumes. The graphs show potential timber volumes in cubic metres per hectare (source of data: Forest Service — Stands 2021 and Timber 2018-2022). 15 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Ščap, Š., & Triplat, M.: Raba lesa, tržne količine in projekcije potencialov okroglega lesa listavcev v Sloveniji Slika 7 prikazuje prostorsko razporeditev iz- računanih ocen potencialov hlodovine in lesa li- stavcev slabše kakovosti v Sloveniji. Preračunano na skupno površino gozda je znašal dejanski tržni potencial hlodovine listavcev 0,416 m³ /ha na leto (0,266 m³ /ha na leto v zasebnih gozdovih). Največ- je količine letno posekane hlodovine listavcev, ki se je v obravnavanem obdobju pojavila na trgu, so na območju vzhodne Slovenije in v Trnovskem gozdu. Teoretični tržni potencial hlodovine listavcev je v letu 2021 znašal 0,712 m³ /ha na leto (0,514 m³ /ha na leto v zasebnih gozdovih). V primeru ocen koli- čin lesa listavcev slabše kakovosti je znašal dejanski tržni potencial v povprečju 1,326 m³ /ha na leto (0,696 m³ /ha na leto v zasebnih gozdovih). Največje količine letno posekanega lesa listavcev slabše ka- kovosti, ki se je v obravnavanem obdobju pojavil na trgu, so na območju kočevskih gozdov, Snežni- ka, Trnovskega gozda in planote Jelovice. Teore- tični tržni potencial lesa slabše kakovosti je v letu 2021 preračunano na skupno površino gozda znašal 1,591 m³ /ha na leto (1,264 m³ /ha na leto v zasebnih gozdovih). V raziskavi so bile opravljene tudi projekcije modela časovne vrste dejanskih tržnih potencia- lov hlodovine listavcev z uporabo dveh modelov, imenovanih ARIMA in RF (slika 8). Za oblikovanje projekcij z napovednim modelom ARIMA se je kot najučinkovitejši, z najnižjim (662,97) Akaikejevim informacijskim kriterijem (v nadaljevanju AIC), izka- zal model s parametri p = 2, d =1 in q = 0 ter koefici- enti napake: srednja kvarna napaka (ME) 19059,86; korenjena srednja kvarna napaka (RMSE) 45460,79; srednja absolutna napaka (MAE) 32313,93 in sre- dnja absolutna relativna napaka v odstotkih (MAPE) 9,74. Dodatno primernost modela potrjuje Ljung- -Boxov statistični test, ki ne zavrne ničelne hipoteze (p = 0.096) in potrdi, da so ostanki neodvisno po- razdeljeni. Napovedane dejanske količine hlodovi- ne listavcev na trgu po ARIMA modelu bodo v letu 2025 znašale 0,496 mio m³ (pri 95 % intervalu zau- panja od 0,376 mio m³ do 0,617 mio m³). Nekoliko bolj optimističen je napovedni model RF, ki za leto 2025 napoveduje 0,657 mio m³ dejanskih količin hlodovine listavcev, ki se bodo ponujale na trgu. V modelu RM je uporabljen šest (6)-letni časovni zao- stanek ob uporabljenih 50 odločevalskih drevesih z naslednjimi indeksi kakovosti: srednja kvarna napa- ka (ME) -3118,19; korenjena srednja kvarna napaka (RMSE) 13831,60; srednja absolutna napaka (MAE) 11460,01 in srednja absolutna relativna napaka v odstotkih (MAPE) 2.68. Slika 8. Projekcije časovne vrste dejanskih tržnih potencialov hlodovine listavcev do leta 2025. V raziskavi sta preizkušena dva modela projekcij (ARIMA in RandomForest–RF). Figure 8. Time series projections for the actual hardwood log market potential up to 2025. The study tests two projection models (ARIMA and RandomForest — RF). 16 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Ščap, Š., & Triplat, M.: Utilisation, market volumes and projections of the potential of hardwood roundwood in Slovenia 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION V prispevku so prikazani izsledki raziskave, opravljene med poslovnimi subjekti, ki predelujejo okrogli industrijski les listavcev. Rezultati raziskave so pomembno pripomogli k natančnejšim anali- zam tokov okroglega lesa listavcev, ki jih sicer na Gozdarskem inštitutu Slovenije opravljamo več kot desetletje (Krajnc & Piškur, 2006; Piškur, 2010; Piš- kur & Krajnc, 2009; Ščap & Krajnc, 2021). Podatki o dejanski rabi lesa so eden od pomembnejših virov za pripravo ocen dejanskih količin hlodovine listav- cev in lesa slabše kakovosti v slovenskih gozdovih in tudi osnova za teoretične ocene potencialno razpo- ložljivih količin iz slovenskih gozdov. V letu 2021 je skupna evidentirana razžagana količina hlodovine listavcev znašala 173.901 m³, od tega prevladuje hlodovina srednje do slabše kako- vosti. Povprečen uvoz hlodovine listavcev, ki se je predelala na žagarskih obratih sodelujočih v anke- ti, je v letu 2021 znašal 5,3 %. S pomočjo podatkov iz pretekle raziskave GIS-a (Ščap et al., 2021) oce- njujemo, da so v letu 2021 žagarski obrati razžaga- li okrog 270.000 m³ hlodovine listavcev. Podjetja, sodelujoča v raziskavah (opravljenih na GIS leta 2020 in 2022), so v povprečju v dveh letih pove- čala predelavo hlodovine listavcev za 2 %. Skupna evidentirana proizvodnja žaganega lesa listavcev je v letu 2021 znašala 96.473 m³, ocenjujemo pa, da je skupna proizvodnja v referenčnem letu znašala okvirno 140.000 m³. V industriji furnirja v Sloveniji prevladuje proizvodnja rezanega furnirja, ki se v ve- čini opravlja kot storitev za kupce v EU. Proizvodnja furnirja listavcev v Sloveniji je po obsegu majhna in je v letu 2021 znašala 20.000 m³. Raziskava je po- kazala, da je obseg predelave hlodovine listavcev za proizvodnjo žaganega lesa in furnirja v letu 2021 predstavljal 67-odstotno izkoriščenost ocenjene razpoložljive količine hlodovine listavcev na trgu v tem letu. Iz poročila ZGS (Poljanec et al., 2022) je razvidno, da realizacija možnega poseka močno zaostaja v zasebnem sektorju, zato je za doseganje strateških ciljev potrebno okrepiti mobilizacijo lesa iz zasebnih gozdov. Raziskava kaže, da je v zasebnih gozdovih bolj kakovostna sortimentna struktura li- stavcev kot v državnih gozdovih, kljub temu da so po podatkih ZGS državni gozdovi bolje negovani kot zasebni. Nadalje smo v raziskavi ugotavljali načine rabe okroglega lesa listavcev za proizvodnjo lesnih kompozitnih plošč, mehanske celuloze in kemikalij. Za ta namen se uporablja les slabše kakovosti, ki se po kakovostnih in dimenzijskih zahtevah ne uvršča med hlode. Podjetja v obravnavanih industrijah so v letu 2021 predelala 223.000 m³ industrijskega lesa listavcev slabše kakovosti, od tega je bilo 77 % lesa iz slovenskih gozdov. Največja porabnika okro- glega industrijskega lesa listavcev slabše kakovosti sta trenutno v Sloveniji podjetje Lesonit d. o. o., ki proizvaja vlaknene plošče ter podjetje Tanin Sev- nica d. d., ki se ukvarja s kemično predelavo lesa. Večina lesovine (mehanske celuloze) se v Sloveniji proizvede iz lesa iglavcev slabše kakovosti, zato je poraba okroglega lesa listavcev za te vrste industri- je minimalna. Obseg predelave lesa listavcev slabše kakovosti za proizvodnjo lesnih plošč, mehanske ce- luloze in kemikalij je v letu 2021 predstavljal 30-od- stotno izkoriščenost ocenjene razpoložljive količine lesa listavcev slabše kakovosti na trgu v tem letu. Tokove okroglega in žaganega lesa listavcev smo preučili za referenčno leto 2021. Proizvodnja okroglega lesa listavcev je znašala 1,907 mio m³. Po namenu rabe skupin okroglega lesa je z 0,997 mio m³ prevladovala skupina les za kurjavo (drva), z 0,467 mio m³ sledi skupina hlodi za žago in furnir, 0,410 mio m³ je bilo proizvodnje lesa za celulozo in plošče, 0,032 mio m³ pa predstavlja skupina drugi okrogli industrijski les. Zunanjetrgovinska bilanca okroglega industrijskega lesa listavcev kaže na pre- sežke tega lesa, saj od leta 2007 naprej beležimo večji izvoz od uvoza (Ščap, 2022). V letu 2021 je zunanjetrgovinski presežek znašal 0,459 mio m³, kar je z izjemo leta 2015 rekorden podatek. Pora- ba okroglega lesa listavcev je v letu 2021 znašala 1,433 mio m³, od tega je bilo 0,906 mio m³ lesa predelanega za energetske namene, 0,304 mio m³ v industriji žaganega lesa in furnirja, 0,223 mio m³ okroglega lesa listavcev je bilo predelanega v indu- striji lesnih kompozitov, mehanske celuloze in ke- mikalij. Proizvodnja žaganega lesa listavcev je v letu 2021 znašala 0,140 mio m³, količina lesnih ostankov pri predelavi žaganega lesa pa je znašala 0,130 mio m³, kar predstavlja 48 % porabe okroglega lesa li- stavcev v industriji žaganega lesa. Ocenjena bilanč- na poraba žaganega lesa listavcev je v letu 2021 znašala 0,128 mio m³, vendar je pri interpretaciji podatka potrebna pazljivost, saj del izvoza lahko iz- vira iz uvoza (t. i. “re-export”), poleg tega obstajajo 17 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Ščap, Š., & Triplat, M.: Raba lesa, tržne količine in projekcije potencialov okroglega lesa listavcev v Sloveniji še druge metodološke pomanjkljivosti poročanja zunanjetrgovinske menjave blaga. Za razvoj lesnopredelovalne industrije, za ob- stoječa podjetja in nove investitorje s področja pre- delave lesa, za podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino z lesom, za strateško načrtovanje gospodarjenja z gozdom in razvoja občin so pomembne informacije o teoretičnih in dejanskih tržnih potencialih lesa v slovenskih gozdovih, danes in v prihodnosti. Ocene količin potencialov lesa listavcev slabše kakovosti nakazujejo, da je modelna izkoriščenost (tj. kvo- cient med dejanskim in teoretičnim potencialom) teoretičnega tržnega potenciala nizka in v letu 2021 znaša 31 %. Ta podatek je primerljiv s podatkom iz raziskave leta 2014 (Ščap et al., 2014). Pri hlodih listavcev je bila modelna izkoriščenost teoretične- ga tržnega potenciala v slovenskih gozdovih v letu 2021 višja v primerjavi z lesom slabše kakovosti in je znašala 58 %. Ta podatek je malce višji v primer- javi z letom 2014, ko je bila izkoriščena polovica te- oretičnega tržnega potenciala. Glavni razlog za to je povečana proizvodnja hlodovine listavcev pred- vsem v letih 2019 in do 2021 (Ščap, 2022). V prime- ru lesa slabše kakovosti je modelna izkoriščenost teoretičnega tržnega potenciala boljša v zasebnih gozdovih in v letu 2021 znaša 40 %. V primeru hlo- dov listavcev pa je modelna izkoriščenost teoretič- nega tržnega potenciala slabša v zasebnih gozdovih in je v letu 2021 znašala 48 %. V metodologiji iz- računa potencialov je upoštevan le evidentiran po- sek, tako da so v realnosti predstavljeni deleži izko- riščenosti verjetno nekoliko drugačni. Izkoriščenost potenciala hlodovine listavcev in ocenjene količine listavcev kažejo pozitiven trend rasti. Z raziskavo predstavljene napovedi modela RF do leta 2025 deloma sledijo trendom, medtem ko avtoregresij- ski model (ARIMA) ne napoveduje bistvenih spre- memb. Niti izkoriščenost niti napovedi potenciala okroglega lesa listavcev v slovenskih gozdovih ne sledita strateškim ciljem države. Trenutni pozitivni trend moramo v veliki meri pripisati povečanemu deležu doseženega planiranega etata v zadnjem desetletju. S prispevkom predstavljeni tokovi lesa kažejo, da se največ okroglega lesa listavcev tradi- cionalno porabi za energetiko, še posebej les slabše kakovosti. Ta vrsta ogrevanja se bo tudi v bližnji pri- hodnosti verjetno še ohranila (vsaj v ruralnem oko- lju). Naša raziskava kaže, da kljub večjim količinam domače rabe, ostaja velik del neizkoriščenega po- tenciala za rabo okroglega lesa listavcev. Za izboljša- nje sortimente strukture in doseganje višje dodane vrednosti pri proizvodnji listavcev bi bilo potrebno izboljšanje stanja na trgu, kjer prevladujejo veliki pritiski trga na les slabše kakovosti (Piškur & Krajnc, 2012). Tržni pritiski bi lahko deloma pojasnili razli- ke v sortimentni strukturi med državnimi in zaseb- nimi gozdovi, ki na posreden način nakazujejo, da so akterji na trgu primorani prodajati les listavcev po slabši kakovostni strukturi. Na drugi strani pa bi praviloma boljšo sortimentno sestavo lahko dose- gali z optimizacijo proizvodne verige na način ustre- znejše izbire časa poseka, hitrim spravilom, razža- govanjem in sušenjem lesa (Torelli, 2006). Tovrstno optimizacijo pa je morda mogoče doseči v državnih gozdovih s spremenjenim načinom gospodarjenja, kjer bi službi prodaje in načrtovanja gozdov mora- li sodelovati usklajeno. Za zasebne gozdove pa so ob trenutni ureditvi tovrstne optimizacije praktič- no nemogoče. Z vidika organizacije zanesljivosti dobave v slovenskem prostoru manjkajo ustrezno organizirani akterji iz zasebnega sektorja. Društva lastnikov gozdov se v Sloveniji le izjemoma pove- zujejo za namene skupne prodaje (Aurenhammer et al., 2017). Društva na področju tržnih aktivnostih kot neprofitne organizacije naletijo na zakonodaj- ne omejitve in pomanjkanje človeških kompetenc. To je tudi eden izmed razlogov, da slovenska lesna industrija nima dovolj ustreznih sogovornikov, h ka- terim bi pristopili za pogajanja o načinu in pogojih dobave lesa neposredno od lastnikov gozdov. Slo- venska lesnopredelovalna industrija ima pri prede- lavi listavcev trenutno kar precej izzivov, sodelujoči v raziskavi izpostavljajo izzive v tehnologiji, znanju in izkušnjah pri predelavi listavcev, ki je precej bolj specifična v primerjavi s predelavo hlodovine iglav- cev. Kot enega izmed večjih izzivov podjetja navaja- jo tudi doseganje večje dodane vrednosti proizvoda s sušenjem in parjenjem lesa. Nekateri omenjajo tudi kompleksnost pri pravočasni in konstantni do- bavi hlodovine listavcev (ki je pogojena glede na letni čas), zahteven trg za proizvode ter težave pri nizkih cenah proizvodov. Prednosti nadgrajene metodologije ocen po- tencialov lesa listavcev so zajem aktualnih podatkov o stanju gozdov, tržnih razmer in rabe lesa v Slove- niji, prilagoditev količnikov o sortimentaciji in tržnih količnikov po letih in s tem zajem naravnih motenj v gozdovih, ki so se zgodile v preteklih letih. Prednost 18 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Ščap, Š., & Triplat, M.: Utilisation, market volumes and projections of the potential of hardwood roundwood in Slovenia so tudi izračuni v novem programskem okolju R, ki omogoča enostavnejšo reprodukcijo rezultatov z novo serijo podatkov in enostavnejše modeliranje z možnostjo projekcij. Z nadaljnjim delom na razvo- ju modela bi bilo smiselno model oblikovati v obliki programskega paketa in s tem še razširiti potencial nadaljnje uporabe rezultatov raziskave. Za prihod- nje nadgradnje modela izračuna potencialov želi- mo količnike o sortimentaciji in tržnih količin, ki v tokratnem prispevku niso podrobneje predstavlje- ni, prilagoditi po glavnih drevesnih vrstah listavcev (npr. bukev, hrast, javor, ostali listavci). Predlagamo nadaljnje raziskave na področju količnikov sorti- mentacije. Količnike, pridobljene iz snovnih tokov lesa je potrebno preveriti z dejanskimi meritvami hlodovine listavcev tako v manj negovanih zasebnih kakor tudi v bolje negovanih državnih gozdovih. Podatki iz študije potrjujejo že dlje časa znano problematiko rabe lesa listavcev v Sloveniji, saj bi se del lesa, namenjenega za energetske namene (tu govorimo predvsem o ogrevanju gospodinjstev), lahko uporabil za proizvodnjo različnih končnih izdelkov ter bi s tem izboljšali učinkovitejše izkori- ščanje razpoložljivih zmogljivosti lesne predelave. Poleg tega lahko večja predelava lesa, posekanega v Sloveniji, dodatno prispeva k znižanju emisij oz. povečanju ponorov v gozdovih v skladu z Uredbo LULUCF (EU 2018/841). Podnebne spremembe vplivajo na drevesno sestavo naših gozdov, zato bo v prihodnosti nujno prilagajanje lesne industrije na nove razmere. Eden od kazalnikov za strateška izho- dišča in usmeritve nadaljnjega razvoja lesnoprede- lovalne industrije v Slovenski industrijski strategiji 2021–2030 je tudi količina predelanega okroglega industrijskega lesa v Sloveniji. Cilj do leta 2030 je povečanje predelave lesa v industriji v višini 3 mio m³, za kar bo glede na trenutne podatke o predelavi in na podatke o potencialih lesa v domačih gozdo- vih, nujno potrebna aktivacija neaktivnih zasebnih lastnikov gozdov. 5 POVZETEK 5 SUMMARY The study presents the material flows of hard- wood logs and hardwood lumber in Slovenia and the market potential of hardwood logs in Slovenian forests. Nineteen of the largest companies in the country processing industrial roundwood logs par- ticipated in the survey. The results showed that the participating sawmills cut 173,901 m³ of hardwood logs in 2021, and the estimated total volume of cut hardwood logs in the reference year is 270,000 m³. Veneer production in Slovenia is low; in 2021, ve- neer mills processed 34,000 m³ of hardwood logs, of which about 90% were imported. Companies in the wood-based panel, mechanical pulp, and chem- ical industries processed 223,000 m³ of lower-qual- ity industrial hardwood in 2021. In Slovenia, hard- wood logs traditionally account for more than 50% of total hardwood production, which is used for energy purposes, and mainly for household heat- ing. The consumption of hardwood lumber is low and was estimated at 0.128 million m³ in 2021. The study presents data on the theoretical and actual market potential of hardwood logs using logs and lower-quality wood as examples. The estimates of volumes and potential of lower-quality hardwood show that the model utilization of the theoretical market potential is 31% in 2021. For hardwood logs, the model utilization of the theoretical market potential in Slovenian forests in 2021 was higher than for lower-quality wood and amounted to 58%. The utilization of hardwood log potential and the estimated amount of hardwood show a positive growth trend. The forecasts of the model RF, which is presented in the study up to 2025, partly follow the trends, while the autoregression model (ARI- MA) does not predict any significant changes. The method of calculating the estimated volumes and potential of hardwood logs in Slovenian forests in- cludes up-to-date data on forest condition, market conditions, and timber utilization in Slovenia. The data obtained in this study confirm the long-known problem of hardwood utilization in Slovenia, as part of the wood intended for energy purposes could be used for the production of various end products, which would allow more efficient use of the availa- ble wood processing facilities. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta Možnosti rabe lesa listavcev v slovenskem biogospodarstvu (V4–2016), ki ga sofinancirata Mi- nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencija RS za raziskovalno dejavnost. 19 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Ščap, Š., & Triplat, M.: Raba lesa, tržne količine in projekcije potencialov okroglega lesa listavcev v Sloveniji VIRI REFERENCES Alonso, A. M., & Cruz Torres, C. (2020). Bayesian time series mode- ling with Stan. ARXIV Preprint, 76. Aurenhammer, P . K., Ščap, Š., Triplat, M., Krajnc, N., & Breznikar, A. (2017). Actors’ potential for change in Slovenian forest owner associations. Small-scale Forestry, 17(2), 165-189. DOI: https:// doi.org/10.1007/s11842-017-9381-2 Hildebrandt, J., Hagemann, N., & Thrän, D. (2017). The contribution of wood-based construction materials for leveraging a low car- bon building sector in Europe. Sustainable Cities and Society, 34, 405-418. DOI: https://doi.org/10.1016/j.scs.2017.06.013 Hyndman, R. J., & Khandakar, Y . (2008). Automatic time series foreca- sting: TheforecastPackage forR. Journal of statistical software, 27(3). DOI: https://doi.org/https://doi.org/10.18637/jss.v027. i03 Jonsson, R., Rinaldi, F., Pilli, R., Fiorese, G., Hurmekoski, E., Cazza- niga, N., Robert, N., & Camia, A. (2021). Boosting the EU fo- rest-based bioeconomy: Market, climate, and employment im- pacts. Technological Forecasting and Social Change, 163. DOI: https://doi.org/10.1016/j.techfore.2020.120478 Krajnc, N., & Piškur, M. (2006). Tokovi okroglega lesa in lesnih ostan- kov v Slovenije. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80, 31-51. Krajnc, N., & Ščap, Š. (2022). Trg lesnih goriv včeraj in danes. Koreni- na(19), 14-15. Krajnc, N., & Stare, D. (2021). Lesu kot energentu naj se priznata ogljična nevtralnost in okoljska ustreznost. In: J. Volfand (Ure- dnik), Trajnostna raba lesa: priročnik (pp. 16-19). Fit media. Kropivšek, J., & Čufar, K. (2015). Potencialna raba bukovine in vred- notenje dodane vrednosti v izdelkih iz bukovine. Gozdarski ve- stnik, 73(10), 470-478. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?lang=slv&id=83671 Kropivšek, J., & Gornik Bučar, D. (2017). Dodana vrednost v izdelkih v gozdno-lesni verigi–Primer: primarna predelava bukovine. Les/ Wood, 66(1), 61-72. https://doi.org/10.26614/les-wood.2017. v66n01a06 Liaw, A., & Wiener, M. (2002). Breiman and Cutler’s random forests for classification and regression. R News, 2, 18-22. Marenče, J., Gornik Bučar, D., & Šega, B. (2016). Bukovina–povezave med kakovostjo dreves, hlodovine in žaganega lesa. Acta silvae et ligni, 111, 35-47. DOI: https://doi.org/10.20315/ASetL.111.4 Marenče, J., Šega, B., & Gornik Bučar, D. (2020). Monitoring the qu- ality and quantity of beechwood from tree to sawmill product. Croatian Journal of Forest Engineering, 41(1), 119-128. DOI: https://doi.org/10.5552/crojfe.2020.613 Piškur, M. (2010). Proizvodnja, izvoz in uvoz okroglega lesa. Gozdarski vestnik, 68(9), 442-445. Piškur, M., & Krajnc, N. (2009). Tokovi okroglega industrijskega lesa v Sloveniji = Industrial roundwood flows in Slovenia. Les/Wood, 61(4), 141-145. Piškur, M., & Krajnc, N. (2012). Tokovi in rabe okroglega bukovega lesa. In: A. Bončina (Urednik), Gospodarjenje z bukovimi goz- dovi: ekologija in gospodarjenje. Oddelek za gozdarstvo in ob- novljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta. Poljanec, A., Mori, J., Marenče, M., Guček, M., Pisek, R., Stergar, M., Bartol, M., Breznikar, A., Kolšek, M., Pristovnik, D., & Danev, G. (2022). Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2021. Z. z. g. Slovenije. R Core Team. (2021). R: A language and environment for statistical computing. R Foundation for Statistical Computing. R Founda- tion for Statistical Computing, Vienna, Austria. URL: https:// www.R-project.org/ (9.5.2023) Ronzon, T., & M’Barek, R. (2018). Socioeconomic indicators to mo- nitor the EU’s bioeconomy in transition. Sustainability, 10(6). DOI: https://doi.org/10.3390/su10061745 Ščap, Š. (2022). Tokovi okroglega lesa. In: M. Triplat (Urednik), Kazal- niki gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji (pp. 48-59). Gozdarski inštitut Slovenije. DOI: https://doi.org/10.20315/sfs.183 Ščap, Š., & Krajnc, N. (2021). Tokovi okroglega lesa v Sloveniji. Goz- darski vestnik, 79(7-8), 251-258. URL: https://dirros.opensci- ence.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=14467 (9.5.2023) Ščap, Š., Krajnc, N., & Prislan, P . (2021). Stanje žagarske panoge v Sloveniji v letu 2019. Gozdarski vestnik, 79(10), 363-375. URL: https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=sl- v&id=14673 (9.5.2023) Ščap, Š., & Mali, B. (2022). Zaloga ogljika v lesnih proizvodih (HWP). In: M. Triplat (Urednik), Kazalniki gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji (pp. 170-174). Gozdarski inštitut Slovenije. https:// doi.org/10.20315/sfs.183 Ščap, Š., Triplat, M., Piškur, M., & Krajnc, N. (2014). Metodologija oce- ne potencialov lesa. Gozdarski inštitut Slovenije. Shumway, R. H., & Stoffer, D. S. (2017). Time series analysis and its applications (Fourth Edition ed.). DOI: https://doi.org/htttps:// doi.org/10.1007/978-3-319-52452-8 SIDG. (2023). Letna poročila. Slovenski državni gozdovi d. o. o. URL: https://sidg.si/index.php/letna-porocila (18.10.2022) SKZG. (2023). Poročilo o delu in zaključni račun Sklada kmetijskih ze- mljišč in gozdov RS za leta 2006-2015. (osebni arhiv) Stare, D., Ščap, Š., & Krajnc, N. (2022). Lesna goriva. In: M. Trip- lat (Urednik), Kazalniki gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji (pp. 184-197). Gozdarski inštitut Slovenije. DOI: https://doi. org/10.20315/sfs.183 SURS. (2022a). Proizvodna struktura BDP po SKD dejavnostih. Stati- stični urad RS. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/ Data/-/0301915S.px/ (16.12.2022) SURS. (2022b). Zaposlenost po SKD dejavnostih. Statistični urad RS. Dostopano 16. 12. 2022 z naslova https://pxweb.stat.si/SiStat- Data/pxweb/sl/Data/-/0301975S.px/ Torelli, N. (2006). Vpliv razvoja, staranja in poškodovanj drevesa na lastnosti in kvaliteto lesa. Gozdarski vestnik, 64(9), 428-441. Trapletti, A., & Hornik, K. (2023). tseries: Time series analysis and computational finance. URL: https://CRAN.R-project.org/pac- kage=tseries (9.5.2023) Valade, A., Bellassen, V., Magand, C., & Luyssaert, S. (2017). Susta- ining the sequestration efficiency of the European forest sec- 20 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Ščap, Š., & Triplat, M.: Utilisation, market volumes and projections of the potential of hardwood roundwood in Slovenia tor. Forest Ecology and Management, 405, 44-55. DOI: https:// doi.org/10.1016/j.foreco.2017.09.009 Valentinčič, E., & Likar, B. (2022). Informacija o poslovanju lesne in pohištvene industrije v letu 2021. G. z. S.-Z. l. i. p. industrije. Zule, J., Gornik Bučar, D., & Kropivšek, J. (2017). Inovativna raba bu- kovine slabše kakovosti in ostankov. Les/Wood, 66(1), 41-51. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n01a04 21 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Vol. 72, No. 1, 21-34 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a03 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija * e-mail: ales.straze@bf.uni-lj.si IDENTIFIKACIJA VERIG VREDNOSTI V SLOVENSKEM GOZDNO-LESNEM BIOGOSPODARSTVU IDENTIFICATION OF VALUE CHAINS IN THE SLOVENIAN FOREST AND WOOD BIOECONOMY Aleš Straže 1* , Dominika Gornik Bučar 1 , Jože Kropivšek 1 UDK članka: 630*83 Prispelo / Received: 30.3.2023 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article Sprejeto / Accepted: 21.4.2023 . Izvleček / Abstract Izvleček: V slovenskem gozdno-lesnem gospodarstvu je primarni cilj ustvarjanje vrednosti in dobava želenih izdelkov kupcem oz. uporabnikom, kjer se učinki v celotni gozdno-lesni verigi vrednosti multiplicirajo z delovanjem vseh njenih členov. Uspešnost delovanja celotne verige vrednosti je pomembno razumeti z vidika potenciala dosegljivih količin, stopnje tehnološke predelave in mejne kakovosti vhodnih surovin ter lastnosti proizvedenih produktov. Cilj te študije je bil evidentiranje posameznih verig vrednosti v celotni domači gozdno-lesni verigi, analiza delovanja krožnosti in možnosti predelave listavcev v visokotehnološke izdelke in materiale, ki zagotavljajo visoko dodano vrednost. Identificirali smo pet primarnih verig vrednosti (P1…P5), dve verigi za zagotavljanje krožnosti (K6, K7), ter tri verige višjih predelovalnih stopenj za proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo (S8…S10). Pri predelavi lesa listavcev je pereče nedelovanje primarne verige »Furnir« (P2) ter omejeno delovanje verige »Žagan les« (P1), s čimer slabo izkoriščamo potencial lesne surovine najvišje kakovosti. Za doseganje kriterija t. i. zelenih verig vednosti je treba krepiti verige, ki zagotavljajo krožnost (K6 – Ostanki, K7 – Odslužen les), in so trenutno delujoče v manjšem obsegu ter se prehitro zaključujejo. Ključne besede: verige vrednosti, gozdno-lesna veriga, biogospodarstvo Abstract: The Slovenian forestry and timber industry are primarily about creating value and delivering the desired products to customers or users, multiplying the impact throughout the forest-wood value chain through the functioning of all its links. It is important to understand the performance of the entire value chain from the point of view of the potential of the achievable volumes, the level of technological processing and the marginal quality of the input raw materials and the characteristics of the manufactured products. The aim of this study was to map the individual value chains in the entire domestic forest-wood value chain, to analyse the functioning of the circular economy and the potential for processing hardwood into high-tech materials and high value-added products. We identified five primary value chains (P1…P5), two chains to ensure a circular economy (K6, K7), and three chains of higher processing stages to produce higher value-added products (S8…S10). In hardwood processing, the non- functioning of the primary chain “Veneer” (P2) and the limited functioning of the chain “Lumber” (P1) are of concern, which means that we are not using the potential of the highest value wood raw material. In order to achieve the so-called criterion of green value chains, it is necessary to strengthen the chains that ensure a circular economy (K6 – Residues, K7 – Waste wood), which currently function at a lower level and are phasing out too quickly. Keywords: value chains, forest-wood chain, bioeconomy. 1 UVOD 1 INTRODUCTION V gozdno-lesnem sektorju in drugod je ustvar- janje vrednosti za kupca oziroma dobava želenega izdelka po sprejemljivi ceni eden izmed osnovnih imperativov deležnikov, poslovnih subjektov, ki de- lujejo na začetku dobavnih verig, pa vse do tistih, ki v sekundarnih sektorjih proizvajajo izdelke za konč- ne uporabnike (Nicholls & Bumgardner, 2018). V gozdno-lesno verigo so vključeni številni deležniki. 22 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identification of value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy Na primarnem nivoju gre za lastnike in upravljalce gozdov ter pridelovalce in proizvajalce primarnih proizvodov, kot sta denimo žagan les in furnir. Ti pri- marni subjekti so še posebej povezovalni (integral- ni), saj s poslovnimi odločitvami značilno vplivajo na vrste in vrednosti primarnih lesnih proizvodov, ki se uporabljajo kot ključni materiali v sekundar- ni proizvodnji. Velja pa tudi obratno – za dobavno verigo so vedno pomembnejši predelovalci na višji stopnji in na koncu potrošniki. Slovenska lesna industrija se sooča z več izzivi, zaradi značilne izvozne usmerjenosti tudi in zlasti na mednarodnih trgih. Panoga tekmuje s svetov- nimi proizvajalci, pogosto z globalnimi dobavitelji surovin, tudi tistih na osnovi lesa ali lesne bioma- se, pa čeprav razpolagamo s primernimi domačimi lesnimi zalogami. Pretekla izguba proizvodne infra- strukture, predvsem na področju predelave furnir- ja, lesnih kompozitov in celuloze, za velik delež su- bjektov v gozdno-lesni verigi prinaša visoko stopnjo odvisnosti od mednarodnih trgov ter negotovost pred morebitnim nedelovanjem dobavnih verig. Največji pomen in skrb imata pri tem sposobnost konkurenčne proizvodnje in vzdrževanje dobavnih verig, kar pa zagotavlja stabilnost drugim členom celotne gozdno-lesne verige. Številni poslovni su- bjekti v več sektorjih domačega gozdno-lesnega gospodarstva čutijo posledice nekaterih nedavnih ali trenutnih kriz, kot so dobavne motnje surovi- ne zaradi naravnih ujm ter podnebnih sprememb, pretekla kriza gradbenega sektorja, pandemija Co- vid-19, energetska kriza in umirjanje gospodarske rasti zaradi vojne v Ukrajini, idr. Z Evropskim zelenim dogovorom (angl. “The Green Deal”) leta 2019 se je Evropska unija (EU) zavezala k ukrepanju za dosego podnebne nevtral- nosti do leta 2050 (The international wood industry in one information service, 2020a). To je enkratna priložnost za krepitev zelenih verig vrednosti, med katerimi je ena pomembnejših tudi gozdno-lesna veriga (European Organisation of the Sawmill In- dustry (EOS), 2020). V teh dokumentih je posebej izpostavljena uporaba lesa v konstrukcijske name- ne, predvsem za lesno gradnjo, kjer pa les trenu- tno predstavlja le 3 % vseh uporabljenih materialov (The international wood industry in one informati- on service, 2020b). To odpira nove možnosti tudi za slovensko lesarstvo. Med dolgoročnejše izzive domače gozdno- -lesne verige spada tudi pričakovana spremenjena struktura domače dobavne verige gozdno-lesnih sortimentov, kjer se bo zaradi podnebnih spre- memb povečeval delež listavcev, ob hkratnem na- raščanju deleža sortimentov slabše kakovosti. Po- raba lesa listavcev v Evropi upada, kar pripisujejo manjšanju gradbeniškega sektorja ter zmanjševa- nju konkurenčnosti pohištvene industrije na global- nem trgu (Prislan, 2015). V lesni zalogi slovenskih gozdov prevladujejo listavci (56 %), med drevesni- mi vrstami pa sta najbolj zastopani smreka (30,4 %) in bukev (32,7 %), delež slednje pa počasi narašča (Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2021, 2022). V letu 2019 se je v Sloveniji pora- ba žaganega lesa listavcev v primerjavi z letom 2018 zmanjšala za 5 %, glede na leto 2010 pa za 22 %. Poraba okroglega lesa listavcev za energetske na- mene je v letu 2021 predstavljala 52 %, v letu 2020 pa 54 % celotne porabe okroglega lesa listavcev (Ščap, 2020). Povpraševanje po kakovostnem lesu listavcev je majhno, še posebej po lesu neodpornih lesnih vrst, kot je na primer bukovina. Les listavcev se po mnenju mnogih preveč uporablja zgolj za proizvodnjo energentov in lesne kompozite, čeprav nudi številne druge možnosti rabe v izdelkih široke potrošnje, v gradbeništvu in v izdelkih z visoko do- dano vrednostjo, ter v novih, naprednih materialih na osnovi lesa listavcev (Kropivšek & Čufar, 2015). Za delovanje celotne verige je pomembno, da delujejo vsi njeni členi. Med posameznimi verigami so razlike tako v stopnji (trenutnega) razvoja kot v potencialu nadaljnjega razvoja. Cilj raziskave je bil evidentiranje obstoječih verig vrednosti v sloven- skem gozdno-lesnem biogospodarstvu ter prever- janje zagotavljanja krožnosti in možnosti predelave listavcev v materiale, polizdelke in izdelke z višjo in visoko dodano vrednostjo. Verige vrednosti so bile koncipirane z upoštevanjem mejne kakovosti vhodne surovine in stopnje tehnološke predelave ter potencialom dosegljivih količin, ob predpostavki intenzivnejše mobilizacije lesa listavcev v teh veri- gah. 2 MATERIAL IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS V raziskavi smo uporabili koncept verig vred- nosti, ki sistemsko omogočajo vrednotenje (Wang, 23 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu 2015), pri čemer smo za njihov obstoj in delovanje upoštevali mejno kakovost vhodne surovine. Kon- cept mejne kakovosti vhodne surovine (angl. margi- nal log) sloni na določitvi namena uporabe hlodovi- ne glede na njeno kakovost (Ringe & Hoover, 1987). To omogoča, da razpoložljivo hlodovino izkoristimo za proizvodnjo izdelkov s čim višjo dodano vredno- stjo. Ker se dodana vrednost izdelkom močno pove- čuje s stopnjo tehnološke predelave in obdelave, to med celotno gozdno-lesno verigo pomeni tudi več- je možnosti za vlaganje v njen razvoj, v tehnološko posodobitev in digitalizacijo, hkrati pa močno pove- čuje izkoriščanje potenciala lesne surovine (Kropi- všek et al., 2017; Kropivšek & Gornik Bučar, 2017). Za evidentiranje obstoječih in koncipiranje novih verig vrednosti v slovenskem gozdno-les- nem biogospodarstvu smo diagram poteka (angl. FlowChart) izdelali s spletnim orodjem Draw.io (diagrams.net). S to tehniko smo na osnovi kako- vostnih razredov lesa listavcev (žagarska hlodovina (P1), furnirska hlodovina (P2), hlodovina za celulo- zo in plošče (P3), drug industrijski les (P4) in okrogli les najslabše kakovosti (P5) izdelali razvejan sistem verig vrednosti, kjer se mnoge verige zaključujejo tudi v drugih panogah izven gozdno-lesnega sek- torja (slika 1). Verige so med sabo prepletene, nas- tali (pol)proizvodi in ostanki znotraj verig pa lahko predstavljajo začetek drugih verig, ali pa se vključu- jejo vanje v eni od faz. S tem smo dobili obsežen vpogled v dejavno- sti, polproizvode in končne izdelke, ki so povezani z gozdno-lesnim biogospodarstvom. V raziskavi je v nadaljevanju identificiranih le nekaj vzorčnih, ti- pičnih izdelkov ali skupin izdelkov. Mišljeno je, da lahko posamezna veriga vrednosti razvija tudi le del identificiranih proizvodov ter da ima tudi možnosti in potencial za razvoj drugih izdelkov. 2.1 DIAGRAM POTEKA 2.1 FLOW CHART Diagram poteka znotraj posameznih verig smo razčlenili skladno z zahtevnostjo ter inovativnostjo uporabljane tehnologije na tri stopnje: X.1 – eno- stavna, X.2 – tehnološko zahtevnejša, X.3 – visoko- Stavbno mizarstvo in tesarstvo (C16.2) Oskrba s toploto, z električno energijo, plinom in paro … (D35) Proizvodnja pohištva (C31) Proizvodnja tekstilij (C13) Proizvodnja papirja, vlaknin in kartona (C17.1) Proizvodnja oblačil (C14) Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb (F41.200) Obdelava in predelava lesa… (C16.1) Gozdarstvo (A2) ŽAGARSKA HLODOVINA FURNIRSKA HLODOVINA Les za celulozo in plošče žagan les ostanki proizvodnja konstrukcijskega žaganega lesa žagarski obrat Deske, plohi, trami, gredice proizvodnja lesenih konstrukcij LVL, CLT... lahki leseni kompozitni elementi Proizvodnja lesenih hiš proizvodnja decimiranega lesa proizvodnja polizdelkov iz masivnega lesa decimirani elementi širinsko/dolžinsko lepljen les, lepljene plošče... proizvodnja pohištva Klasične iverne plošče WPC oz. lesno- plastični kompozit proizvodnja rezanega furnirja Notranja oprema kuhinje, dnevne sobe, spalnice, otroško-mladinsko pohištvo, omarno pohištvo, pisarniško pohištvo, ... rezan furnir konstrukcijski furnir obdelava plemenitih furnirjev plemenit furnir (spojen furnir, robni furnir, za navtiko, pohištvo...) Proizvodnja vezanega lesa in furnirnih/lepljenih) plošč lepljen furnirski les (vezane plošče, lameliran les...) proizvodnja luščenega furnirja Ostanki proizvodnja konstrukcijskih elementov lepljeni nosilci, lahki ploščni kompoziti, cevni kompoziti,... LEGENDA ELEMENTOV V SHEMI PANOGA po SKD POSTOPEK (proizvodnja, izdelava...) IZDELKI (tradicionalni) proizvodnja "mizarskega lesa" Proizvodnja celuloze SKD??? Kemijska proizvodnja C20 Proizvodnja lesene embalaže C16.24 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (C32) Proizvodnja drugih plovil in vozil C30 16.24 sodobna (dizajnerska) embalaža, sodarstvo ali pintarstvo (različne dr. vrste ) odlične do dobre kakovosti C32.3: GLASBILA: godala, orgle, pihala, klaviature, brenkala, piščali, ustniki za glasbila, tolkala, melodična tolkala, ohišja za zvočnike … navtika, plovila, letalska industrija Stavbno pohištvo (vrata, obloge, stopnice, ograje,…) pametno pohištvo, AAL (pameten dom - Active&Assisted Living) Galanterija, lesene igrače, šolske potrebščine, orodja in merila, kolarski izdelki, umetniški izdelki pomožni materiali (mozniki, lamele, robni trakovi) Konstrukcijske iverne plošče z usmerjenimi ivermi (OSB, LSB, QSB, MFP koncept) viskoza wood-based textile pulps, umetna svila Lesovina, papir, karton Kemična celuloza, Lignin Celolozna vlakna, nanofibrilirana celuloza (NFC) in nanokristalinična celoloza (CNC) (1) tradicionalne kemikalije proizvedene iz lesa (tanin, ksilan, vodni acetat, katran, kreozot, lesni kis, ksilolit, lesna smola za lake,…) (1) Biopolimeri (PLA plastika, biokompoziti,…); (2) biokemikalije, ki jih je mogoče proizvesti z industrijo fosilnih goriv (etilen, propilen, jantrna kislina, aceton, benzol, parafin, toluol,…); (3) biokemikalije, ki jih ni mogoče proizvesti z industrijo fosilnih goriv (mlečna kislina, metilni alcohol, utekočinjen les, pinosilvini,…); (4) Drugi materiali (bio pene, prehranska dopolnila,...) Proizvodnja kompozitov iz vlaken Drva, sekanci, peleti, briketi, oglje, bioetanol, butanol, lesni bioplin (biometanol)... S cementom vezane iveri Z lignoceluloznimi vlakni ojačana iverna plošča Plošča iz skorje skorja Iverna plošča ojačana z NFC vlakni Part-fib plošče (kombinirane plošče iz iveri in vlaken) Vlaknena plošča Plosko stisnjene 3D stisnjene/oblikovane (kalupi) Opeka Izolacija (fasadna, instalacijska...) Panelni sistem Lahki panelni sistemi - lahke sestavljene plošče Mobilni lahki panelni sistemi C30.1 - gradnja ladij, čolnov, kanujev, kajakov in splavov, proizvodnja delov ladijskih trupov C43.3 Zaključna gradbena dela C43.32 Vgrajevanje stavbnega pohištva vrata, okna, vratni podboji, okenski okviri, kuhinjsko pohištvo, stopnice, oprema za trgovino iz lesa ali drugih materialov C43.33 Oblaganje tal in sten s parketom in drugimi lesenimi oblogami proizvodnja glasbil in športne opreme Zunanja oprema vrtno pohištvo, urbano pohištvo drug masivni žagan les železniški pragovi, jamski les konstrukcijski les, D24,D30, D40, D50 EWPs based on Veneers: Plywood Mass plywood panels laminated veneer lumber High-pressure laminated veneer Ojačani furinirski kompoziti (karbon, nanocluloza...) Vlaknena plošča Part-fib plošče (kombinirane plošče iz iveri in vlaken) Iverna plošča ojačana z NFC vlakni Modularna gradnja 3D building units pametno, interaktivno pohištvo upcycle-downcycle-recycle furniture pohištvo za starostnike in ljudi s posebnimi potrebami 2nd cycle- vintage design furniture 3d tiskano pohištvo personalizirano pohištvo začasno pohištvo (npr. pohištvo iz kartona) 3D tiskane hiše BIM based building design design for a life time affordable solutions for living 16.29 Proiz. drugih izdelkov iz lesa, plute in slame 16.23 Stavbno mizarstvo in tesarstvo 16.22 Proizvodnja sestavljenega parketa kinestetično pohištvo F42: mostovi Hybrid EWPs I-joist and box beams wood sendwich panels aged wood charred wood montažne lesene hiše (brunarice, skeletne...) polproizovodi za leseno gradnjo in pohištvo masivno pohištvo nišni proizvodi lahko pohištvo (za navtiko, za avtodome...) pametna lesena fasada, brisolei, pametna ograja... pametni mozniki, pametni robni trakovi... antibakterijske pametne igrače za razvijanje kognitivnih sposobnosti oprema za glamping: IR savna v sodu, jaccuzi računalniki... lesen jedilni pribor 4d embalaža glasbila in športna oprema iz inovativnih materialov in proizvedena po inovativnih postopkih (zgoščen les, termična modifikacija, 3D kompoziti...) pametna športna orodja in glasbila (s senzorji...) C32.3 športna orodja - gimnastična in atletska oprema (gredi, letveniki, bradle, loparji, …) športni rekviziti (smuči, smučarske deske, kiji, loki, samostreli, kopita športnega strelnega orožja,...) C15.120: škatle za glasbila C32.4 Glasbila - igrače, proizvodnja C32.91 Proizvodnja metel, krtač, ščetk, čopičev, ročaji za orodja... C32.99 Druge nerazvrščene predelovalne dejavnosti kadilske pipe, krste, sprehajalne palice...) proizvodnja plovil in drugih vozil Gradnja pametna plovila (s senzorji) C29 - proizvodnja motornih vozil prikolic in polprikolic karoerija, protidrsne površine, 3D kompoziti... Proizvodnja motornih vozil, prikolic... C29 ostanki in lubje proizvodnja biogoriv agrofostry biosubstrati, nastilj gnojila, zastirke... za hišne ljubljenčke... Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb (F41.200) inženirski objekti (nizka gradnja, športni objekti...) vprašanja: - ali morajo biti vsi linki na nadaljevanje verige (npr. gradbeništvo) - kako prikazati krožnost - kako podrobno definirati F42/43 - ostanki - nismo posebej označevali med procesom INOVATIVNI IZDELKI ostali inovativni izdelki karbonizacija - eletroprevodni materiali prosojen les za embalažo, za gradnjo pametna obuvala (cokli) in kopita kemikalije na osnovi lesa F42.2 - oskrbna infrastruktura (drogovi, piloti...) Proizvodnja sekancev Sekanci Termo-Mehanična proizvodnja celuloze Proizvodnja lesenih izolacijskih pen Izolacijska pena iz lesa Kemična proizvodnja celuloze Naravna vlakna Proizvodnja kompozitov iz iveri Črna lužnica "Black liquor" Kemijska predelava lužnice Lignin Bioplastika Predelava bio-nafte Proizvodnja lesne moke Lesno- plastični kompoziti proizvodnja mešanice lesne moke in polimerov ter eksturdiranje Papir (??) Karton Mehanska proizvodnja celuloze Bruševina Celuloza Grafični papir Proizvodnja papirja Toaletni papir Drugi papirni izdelki.... Primarne kemikalije (Furfural, mlečna kislina, etanol) Sekundarne kemikalije (etilen) Fine kemikalije (Emulzije, lubrikanti, detergenti, smole) Biopolimeri Končni izdeki (Krma, goriva, barve, lepila) Drug industrijski les Ekstrakcija Hidrofilni ekstraktivi: Tanini, stilbeni, lignani, flavanoidi,... Furfural Strojila, krma, živila in prehranska dopolnil, bioaktivne učinkovine, farmacevtiki, adhezivi, insekticidi, fungicidi, enologija (vinarstvo), barve, premazi, kolofonija, terpentin, kozmetika... izdelava drogov Telefonski in električni drogovi, piloti Okrogel les najslabše kakovosti Energetska izraba lesa Toplota Elektrika Biorafinerizacija lesa Encimatska hidroliza C5 in C6 sladkorji (glukoza) Fermentacija / katalizacija Bio-osnovane kemikalije (Furfural, mlečna kislina, etanol, druge kisline,...) Celofan, celuloid, lyocell,... skorja UVOZ ZA AVTOMOBILSKO INDUTRIJO, NAVTIKO, GRADBENIŠTVO NA SPLOŠNO, IZDLEKI ŠIROKE POTROŠNJE... UVOZ UVOZ UVOZ UVOZ UVOZ UVOZ pametna embalaža (s senzorji) (paleta, zaboji, za hrano, ,,,) EMBALAŽA Meljavina Skorja UVOZ Proizvodnja vlaken Proizvodnja polimerov Proizvodnja mikrokristalinične celuloze Proizvodnja nanoceluloze Proizvodnja C5 in C6 sladkorjev Talovo olje Kemijska predelava talovega olja Umetna vlakna Prehranski dodatki, nosilci za učinkovine, kozmetika,... Medicina, farmacija, naftna industrija, barve, adhesivi, separatorji, bionanokompoziti,... Kolofonija Premazani, nepremazani, grafični, toaletni, sanitarni papir, idr. UVOZ UVOZ Mehanska priprava surovine Sečni ostanki Lipofilni ekstraktivi: maščobne kisline, terpeni (steroli, eterična olja, smolne kisline,...) Ekstrahiran les C5 sladkorji Dehidriranje Natrijev acetat Biomasni ostanek Proizvodnja hemiceluloz Odslužen les zbiranje sortiranje Sekanci Konstrukcijski les .... recikliranje S10 P1 P2 P3 P4 P5 K6 K7 K6 K6 K6 S9 S8 K6 Slika 1. Pregledna shema verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu (P1…P5 – primar- ne verige vrednosti, K6, K7 – verige vrednosti za zagotavljanje krožnosti, S8…S10 – sekundarne, sestavljene verige vrednosti). Figure 1. Scheme of value chains in Slovenian forestry and wood bioeconomy (P1…P5–primary value chains, K6, K7–value chains ensuring circular economy, S8…S10–secondary value chains). 24 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identification of value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy tehnološka. Za gradnike diagramov poteka smo de- finirali simbole za vhodno-izhodni blok, ki definira bodisi storitev ali (pol)proizvod verige vrednosti, za procesni blok ter povezave med bloki. Za posame- zno verigo smo uporabili svojo identifikacijsko šte- vilko in barvo (slika 2). Znotraj posameznih verig smo na osnovi razi- skav in poznavanja delovanja slovenske lesne indu- strije ter ekspertiz strokovnjakov definirali delujoče in nedelujoče povezave. Slednje predstavljajo šib- ke, kritične člene posamezne verige, ki bodisi ovira- jo ali preprečujejo učinkovito delovanje posamezne verige vrednosti. V okviru raziskave smo posebno pozornost namenili identifikaciji visokotehnoloških in inovativnih proizvodov in za te v vseh verigah uporabili enotno vijolično barvo. 3 REZULTATI 3 RESULTS Gozdno-lesna veriga spada med kompleksne in primarne verige, ki za svoje delovanje porablja (ob- novljive) vire iz narave. Cilj vsake verige vrednosti je učinkovitost in gospodarnost porabe virov (oz. surovin). Slednji so na razpolago v omejenih koli- činah ter različne kakovosti, ki opredeljuje njihovo nadaljnjo rabo. Smiselno in ekonomično je upošte- vati koncept mejne kakovosti (Hurmekoski et al., 2018) in torej te vire porabiti za tiste načine pre- delave, ki izkoriščajo njihov največji potencial; npr. hlodovino visoke kakovosti uporabimo za izdelavo furnirja in žaganega lesa najvišje kakovosti in ne za proizvodnjo sekancev. To dejstvo je narekovalo, da smo to kompleksno gozdno-lesno verigo razčlenili na manjše segmente, ki smo jih v prvi vrsti delili gle- de na kakovost vhodne surovine. Tako smo dobili 5 temeljnih primarnih verig vrednosti (P1…P5), ka- terih rezultati so produkti (outputi), namenjeni na- daljnji predelavi v izdelke višje vrednosti, predvsem v lesarstvu, pa tudi v drugih panogah (npr. v grad- beništvu, kemijski in živilski industriji, v proizvodnji papirja idr.) (Pogl. 3.1). 3.1 PRIMARNE VERIGE VREDNOSTI 3.1 PRIMARY VALUE CHAINS Primarne verige vrednosti (P1…P5) predsta- vljajo: • P1 – Žagan les, • P2 – Furnir, • P3 – Les za celulozo in plošče (kompoziti, pa- pir), • P4 – Drug industrijski les (kemijska predelava) in • P5 – Okrogli les najslabše kakovosti (energe- tika). V Sloveniji je količinsko precej manj proizvo- dnje žaganega lesa listavcev (l. 2016: 136.000 m³) kot proizvodnje žaganega lesa iglavcev (l. 2016: 500.000 m³) (Ščap, 2020; Ščap et al., 2021). Veriga predelave žaganega lesa listavcev (P1) je delujoča do 2. stopnje tehnološke zahtevnosti, kjer pa ne deluje predelava v konstrukcijski žagan les (slika 3). Podobno kot pri lesu iglavcev ter drugih materia- lih je za rabo lesa listavcev v konstrukcijske name- ne treba poznati njegove mehanske lastnosti, kar pa zaradi njegove variabilnosti, v prvi vrsti zahteva ocenjevanje s predpisano stopnjo zanesljivosti in razvrščanje v ustrezne trdnostne razrede skladno s SIST EN 338: 2016 standardom (Gornik Bučar, 2009), ki pa trenutno ne deluje. Večja gostota lesa listavcev povečuje konku- renčnost pri gradnji z lesom in izdelavo vitkejših konstrukcij v primerjavi z lažjimi lesnimi vrstami iglavcev ali glede na druge gradbene materiale. Visoka upogibna trdnost in upogibni modul elastič- nosti odražata odlično stabilnost pogosto upogibno VHODNA SUROVINA IZHODNI (POL)PROIZVOD PROCESIRANJE X.1 ENOSTAVNA X.2 TEHNOLOŠKO ZAHTEVNEJŠA X.3 VISOKOTEHNOLOŠKA Y.Z Nedelujoči člen Vhod iz druge verige IZHODNI INOVATIVNI (POL)PROIZVODI Slika 2. Definiranje tehnološke zahtevnosti in grad- nikov verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu ter opredelitev delovanja verig vrednosti in tehnološke zahtevnosti proizvodov. Figure 2. Definition of technological complexity and building blocks of value chains in Slovenian forestry and wood bioeconomy, and definition of function- ality of value chains and technological complexity of products. 25 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu obremenjenih vitkih konstrukcijskih elementov. Les gostejših listavcev, kot so jesen, hrast in bukev, v prečni smeri tudi do 10-krat bolje prenaša strižne obremenitve v primerjavi s smrekovino, kar je tudi posledica razlik v anatomski zgradbi (Čufar et al., 2017). V zadnjem času se na področju gradnje z lesom razvijajo sodobne inženirske rešitve tudi pri upora- bi listavcev, kot so lamelirani nosilni konstrukcijski elementi, križno lepljen les, t. i. hibridni lamelirani nosilni elementi, tudi v kombinaciji z lesom iglav- cev ter drugih lesnih kompozitov (I-profili, škatlasti profili), kjer smrekov lameliran les ojačamo s pasni- cami lesa listavcev (Straže, 2022). Ti visokotehnolo- ški in inovativni izdelki se v domači primarni verigi vrednosti »Žagan les« (P1) trenutno ne proizvajajo. Tovrstni izdelki pa bi lahko predstavljali pomembno tržno nišo visokotehnološko opremljenim podje- tjem z vitko proizvodnjo, za izpolnjevanje specifič- nih potreb zahtevnih kupcev. Za optimalno rabo lesa listavcev je vsekakor nujna proizvodnja konstrukcijskega kot tudi pleme- nitega furnirja, kjer se v verigi kot osnova uporablja hlodovina najvišje kakovosti (P2 – Furnir, slika 4). Furnir je osnova za izdelavo že uveljavljenih veza- nih plošč ali nosilnih konstrukcijskih elementov iz slojnatega furnirnega lesa (LVL). Furnirni slojnat les predstavlja velik potencial v inovativnih konstrukcij- skih kompozitnih elementih, bodisi ploskovnih, li- nijskih ali prostorsko ukrivljenih elementih, ki imajo bistveno boljše mehanske lastnosti kot npr. smrekov lepljen lameliran les (Saražin et al., 2017; Šernek, 2009). Razmerje med maso in upogibno nosilnostjo je pri bukovih kompozitih ugodnejše kot pri smre- kovih, konstrukcijski elementi z enako nosilnostjo pa so vitkejši (Straže, 2022). Odlična nosilnost in 7.2 ŽAGARSKA HLODOVINA ŽAGAN LES ŽAGARSKI OBRAT MASIVNI ŽAGAN LES, PRAGOVI, JAMSKI LES PREDELAVA ŽAGANEGA LESA KONSTRUKCIJSKI ŽAGAN LES DECIMIRANI ELEMENTI POMOŽNI MATERIALI (mozniki, lamele,...) 1.1 ENOSTAVNA 1.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 1.3 VISOKOTEHNOLOŠKA 1.1 MASIVNI KONTRUKCIJSKI ELEMENTI GLT, CLT, LAHKI KOMPOZITNI ELEMENTI INŽENIRSKI GRADBENI LES (I-, škatlasti- profili, hibridni nosilci...) 7.1 PROIZVODNJA LES. KONSTRUKCIJ 1.2 Slika 3. Struktura primarne verige vrednosti P1 – Žagan les po stopnjah zahtevnosti tehnološke obdelave. Figure 3. The structure of the primary value chain P1–sawn timber according to the degree of complexity of technological processing. Slika 4. Struktura primarne verige vrednosti P2 – Furnir po stopnjah zahtevnosti tehnološke obdelave. Figure 4. The structure of the primary value chain P2–Veneer according to the degree of complexity of technological processing. 2.2 2.1 ENOSTAVNA 2.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 2.3 VISOKOTEHNOLOŠKA FURNIRSKA HLODOVINA PLEMENIT FURNIR FURNIRNICA KONSTRUKCIJSKI FURNIR PLEMENIT-, SPOJEN FURNIR OBDELAVA PLEMENITIH FURNIRJEV ROBNI FURNIR LEPLJEN FURNIRSKI LES PROIZVODNJA VEZANEGA LESA IN FURNIRNIH PLOŠČ LAMELIRAN LES 2.1 LEPLJENI NOSILCI PROIZVODNJA KONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV LAHKI PLOŠČNI KOMPOZITI CEVNI KOMPOZITI, OJAČANI FURNIRSKI KOMPOZITI 2.1 POSEBNI FURNIRJI 26 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identification of value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy inovativen dizajn vsekakor omogočata proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo in uporabo v lesni gradnji. Les pri gradnji ima tudi nenosilno funkcijo, kot sta toplotna in zvočna izolativnost, ko ga uporabljamo za stenske, stropne in talne oblo- ge, za stavbno pohištvo ter razne druge nenosilne elemente. Smiselna je tudi uporaba hitrorastočih, redkejših lesnih vrst, kot sta npr. trepetlika (Populus 7.2 7.1 7.2 7.1 6.1 6.1 7.2 3.1 ENOSTAVNA 3.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 3.3 VISOKOTEHNOLOŠKA KLASIČNE IVERNE IN VLAKNENE PLOŠČE PROIZVODNJA KOMPOZITOV IZ IVERI IN VLAKEN 7.1 PROIZVODNJA LESNE MOKE MEHANSKA IN KEMIČNA PROIZVODNJA CELULOZE LESNA MOKA CELULOZA, BRUŠEVINA, MELJAVINA, SKORJA PLOŠČE Z USMERJENIMI VLAKNI (OSB, QSB, LSB,...) PROIZVODNJA ZAHTEVNIH IVERNIH IN VLAKNENIH KOMPOZITOV CEMENTNO IVERNE PLOŠČE 3.1 PLOSKOVNI KOMPOZITI (WPC, PANELNI IZOLATIVNI, OJAČANI,...) PROIZVODNJA VISOKOTEHNOLOŠKIH IVERNIH IN VLAKNENIH KOMPOZITOV 3.1 3D KOMPOZITI, KALUPI,... EKSTRUDIRANI LESNO PLASTIČNI KOMPOZITI PROIZVODNJA MEŠANICE LESNE MOKE IN POLIMEROV 3.1 PAPIRJI, KARTONI PREDELAVA CELULOZE, BRUŠEVINE, MELJAVINE in SKORJE 3.1 POLIMERI (celofan, celuloid, lyocell,...) KEMIČNA PREDELAVA CELULOZE MIKROKRISTALINIČNA IN NANO-CELULOZA (prehranska dopolnila, kozmetika, barve, lepila, seperatorji,...) 3.1 SLADKORJI IN HEMICELULOZE (bio- osnovane kemikalije) DRUGO (lužnica, lignin, kolofonija, talovo olje,...) 6.1 LES ZA CELULOZO IN PLOŠČE VLAKNA Slika 6. Struktura primarne verige vrednosti P4 – Drug industrijski les po stopnjah zahtevnosti tehnološke obdelave. Figure 6. The structure of the primary value chain P4 – Other industrial timber according to the degree of complexity of technological processing. Slika 5. Struktura primarne verige vrednosti P3 – Les za celulozo in plošče po stopnjah zahtevnosti tehno- loške obdelave. Figure 5. The structure of the primary value chain P3 – Timber for cellulose and wood-based composites according to the degree of complexity of technological processing. 7.2 7.1 4.1 ENOSTAVNA 4.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 4.3 VISOKOTEHNOLOŠKA DRUG INDUSTRIJSKI LES HIDROFILNI EKSTRAKTIVI (tanini, stilbeni, lignani,...) MEHANSKA PRIPRAVA SUROVINE IN EKSTRAKCIJA LIPOFILNI EKSTRAKTIVI (maščobne k., eterična olja, steroli,...) IZDELAVA DROGOV ELEKTRIČNI IN PTT DROGOVI 6.1 STROJILA, KRMA, BIOAKTIVNE UČINKOVINE, PESTICIDI, HERBICIDI PREDELAVA HIDROFILNIH EKSTRAKTIVOV PREHRANSKA DOPOLNILA 4.1 ADHEZIVI, BARVE C5 sladkorji, furfural, natrijev acetat STROJILA, KRMA, BIOAKTIVNE UČINKOVINE, PESTICIDI, HERBICIDI PREDELAVA LIPOFILNIH EKSTRAKTIVOV PREHRANSKA DOPOLNILA 4.1 ADHEZIVI, BARVE C5 sladkorji, furfural, natrijev acetat 27 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu tremuloides) ter tudi pavlovnija (Paulownia tomen- tosa) (Straže, 2022). Velike možnosti za uporabo lesa listavcev pred- stavlja izdelava številnih lesnih kompozitov kot so na primer iverne plošče, vlaknene plošče, leso-ce- mentne plošče, WPC (lesno-plastični kompoziti) ter številni inovativni 3D, izolativni, ojačani in drugi kompoziti (Šernek, 2009). Iz lesa listavcev kvalitete za celulozo in plošče (P3; slika 5) lahko pridobivamo tudi osnovne kemikalije ter napredna biogoriva kot sta etanol in butanol. Novejši postopki delignifika- cije omogočajo energetsko učinkovito in ekološko sprejemljivo proizvodnjo celuloznih vlaken za izde- lavo papirja, tekstila, polimerov ter nanofibrilirane in nanokristalinične celuloze (Zule et al., 2017). Ve- riga vrednosti P3 trenutno deluje v zelo omejenem obsegu na primarni tehnološki stopnji (3.1) le v se- gmentu vezanih plošč. Pri več domačih lesnih vrstah listavcev sta upo- rabni tudi hemicelulozna in ligninska frakcija. Pre- delava biomase poteka v skladu s konceptom bio- rafinerije. Drug industrijski les listavcev (P4; slika 6) trenutno predelujemo le na osnovni tehnološki stopnji (4.1). S predelavo hidrofilnih in lipofilnih ek- straktivov v prihodnje pa bi se odprle številne mož- nosti pridobivanja zelenih kemikalij z uporabnostjo v kemiji, prehranski industriji, agronomiji in drugje (Zule, 2015). Vse večja skrb za čisto okolje z zahtevami po zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ob hkra- tnih vse večjih potrebah po energiji se kažejo tudi v povečani rabi lesne biomase, ki se je v Sloveniji denimo v obdobju od 2010 do 2019 več kot pod- vojila (l. 2010: 60.000 t; l. 2019: 134.000 t) (Gornik Bučar et al., 2021). Naraščajoče energijske potrebe povzročajo tudi pritisk na surovinsko dobavno ve- rigo, kjer pa ne smemo dovoliti, da bi se za ener- getske namene uporabljala lesna surovina z višjim kakovostnim potencialom (Zule et al., 2017). Veri- ga vrednosti je šibka v segmentu vstopanja druge lesne mase kot surovinskega vira (K6, K7), pogos- to zaradi težav z zbiranjem surovin in prisotnosti anorganskih onesnažil v njih (Humar, 2010), neiz- koriščen potencial pa ima na področju biorafinacij (Zule, 2015). 3 .2 VERIGE VREDNOSTI ZA ZAGOTAVLJANJE KROŽNOSTI 3.2 VALUE CHAINS TO ENSURE A CIRCULAR ECONOMY Skladno z Vizijo 2040 za evropski gozdno-lesni sektor (Vision 2040 of the European Forest-Based Sector, 2023), ki stremi h krožnemu gospodarstvu brez odpadkov (zero waste) in zapiranju snovnih to- kov, je zelo pomembna ponovna uporaba in poraba ostankov v vseh členih gozdno-lesne verige. Izraba gozdne lesne surovine naj bi se dvignila na 90 %, po drugi strani pa naj bi ponovno uporabili kar 70 % vseh vgrajenih materialov in iz njih naredili nove Slika 7. Struktura primarne verige vrednosti P5 – Okrogli les najslabše kakovosti po stopnjah zahtevnosti tehnološke obdelave. Figure 7. The structure of the primary value chain P5 – The lowest quality timber according to the degree of complexity of technological processing. 7.2 7.1 6.1 7.1 6.1 7.2 7.1 5.1 ENOSTAVNA 5.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 5.3 VISOKOTEHNOLOŠKA OKROGEL LES NAJSLABŠE KAKOVOSTI SEKANCI PREDELOVALNI OBRAT PELETI BRIKETI 6.1 TOPLOTA ENERGETSKA IZRABA ELEKTRIKA 5.1 SEKUNDARNE KEMIKALIJE BIORAFINACIJA 5.1 28 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identification of value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy izdelke (Vision 2040 of the European Forest-Based Sector, 2023). Zato smo k zgoraj naštetim verigam vrednos- ti dodali še dve primarni verigi, ki pa svojih virov ne črpata neposredno iz narave, ampak surovinsko izhajata iz posameznih segmentov primarnih (P1… P5) kot tudi sekundarnih verig vrednosti (S8…S10), vključno z izdelki po koncu njihove uporabe. Nasta- li sta povezovalni verigi za zagotavljanje krožnosti, katerih viri so: • (K6) Ostanki in • (K7) Odslužen les. Lesni ostanki, v obliki procesnih stranskih pro- izvodov v treh osnovnih primarnih verigah (P1… P3; skorja, žagovina, sekanci …), se v povezanih in delujočih gozdno-lesnih verigah vrednosti v tuji- ni prvenstveno uporabljajo kot glavna surovina ali pa pomemben surovinski vir v proizvodnji ivernih in vlaknenih kompozitov ter celuloze (P3, P4) (Hur- mekoski et al., 2018). Podatki kažejo, da je pretekla izguba proizvodne infrastrukture v Sloveniji, pred- vsem na področju predelave furnirja, lesnih kom- pozitov in celuloze, povzročila naraščanje neopti- malnega koriščenja tega surovinskega vira zlasti v energetske namene, manjka pa njihova tehnološko zahtevnejša predelava (Krajnc & Piškur, 2006) (slika 8). Veriga vrednosti K7 – Odslužen les deluje le na osnovni tehnološki stopnji, z večinsko izrabo razpo- ložljive surovine v energetske namene, manjka pa zahtevnejša tehnološka obdelava, ki omogoča ka- skadno rabo (Humar & Lesar, 2016; Saražin et al., 2017) (slika 9). Odslužen les je za vključevanje v na- daljnje verige problematičen zaradi pogosto visokih koncentracij anorganskih onesnažil ter sintetičnih vezivnih sredstev in sredstev površinske obdelave (Humar, 2010). Za zagotavljanje krožnosti surovine so obetavni postopki hidrotermične obdelave in kompostiranja ter rabe v druge namene (Ugovšek, 2011). 3 .3 VERIGE VREDNOSTI VIŠJIH STOPENJ PREDELAVE 3.3 VALUE CHAINS OF HIGHER PROCESSING LEVELS Na osnovi petih primarnih (P1…P5) in dveh povezovalnih verig vrednosti (K6, K7), smo defini- rali verige višjih stopenj predelave in obdelave lesa (S8…S10), ki zagotavljajo tudi proizvodnjo izdelkov iz lesa z višjo dodano vrednostjo. To velja seveda tudi za les listavcev, katerega uporabnost je sicer zelo široka (Kropivšek & Čufar, 2015). Pridemo do naslednjih sekundarnih sestavljenih verig: (S8) Končni leseni proizvodi (notranja opre- ma in vse druge rabe–galanterija, glasbila, športno orodje, embalaža, obloge …), (S9) Lesena gradnja (povezava z gradbeništvom – F41, F42) in Slika 8. Struktura verige vrednosti za zagotavljanje krožnosti K6 – Ostanki po stopnjah zahtevnosti tehno- loške obdelave. Figure 8. The structure of the value chain to ensure a circular economy K6 – Residues according to the degree of complexity of technological processing. 6.1 ENOSTAVNA 6.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 6.3 VISOKOTEHNOLOŠKA OSTANKI ZBIRANJE SORTIRANJE, OBDELAVA, SKLADIŠČENJE RAZLIČNE KATEGORIJE OSTANKOV 7.1 ENOSTAVNA 7.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 7.3 VISOKOTEHNOLOŠKA ODSLUŽEN LES ZBIRANJE SORTIRANJE, RECIKLIRANJE RAZLIČNE KATEGORIJE ODSLUŽENEGA LESA ZAHTEVNEJŠA OBDELAVA 7.1 RAZLIČNE KATEGORIJE ODSLUŽENEGA LESA Slika 9. Struktura verige vrednosti za zagotavljanje krožnosti K7 – Odslužen les po stopnjah zahtevnosti tehnološke obdelave. Figure 9. The structure of the value chain to ensure circular economy K7 – Waste wood according to the degree of complexity of technological processing. 29 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu (S10) Plovila in prevozna sredstva (povezava s prevoznimi sredstvi – C29, C30). Znotraj teh verig nastajajo številne nove rabe lesa listavcev in s tem tudi inovativni izdelki, ki dvi- gujejo potencial količinske rabe lesa kot tudi do- dano vrednost v izdelkih. Te verige so razmeroma visokotehnološke in zahtevajo tudi velika vlaganja v investicije. Inovativne izdelke najdemo sicer tudi v primarnih verigah (P1…P5), ki so osnova za razvoj kompleksnejših končnih proizvodov, ki nastajajo v nadaljnjih verigah vrednosti v gozdno-lesnem sek- torju (S8…S10) in ostalih panogah, ki te izdelke po- rabljajo (slika 10, slika 11, slika 12). Eden izmed pomembnih vzrokov za slabše iz- koriščanje in predelavo lesa listavcev je slabo de- lujoča gozdno-lesna veriga, ki je na več mestih prekinjena, zato določenih rab in predelave lesa (listavcev) na višjih tehnoloških stopnjah, ki deni- Slika 10. Struktura verige vrednosti višjih stopenj predelave S8 – Končni leseni proizvodi po stopnjah zah- tevnosti tehnološke obdelave. Figure 10. The structure of the value chain of higher processing level S8 – Final wood products according to the degree of complexity of technological processing. Slika 11. Struktura verige vrednosti višjih stopenj predelave S9 – Lesena gradnja po stopnjah zahtevnosti tehnološke obdelave. Figure 11. The structure of the value chain of higher processing level S9 – Building with wood according to the degree of complexity of technological processing. 7.2 7.2 7.1 3.3 3.2 3.1 2.3 2.2 1.3 7.1 3.3 3.2 3.1 2.3 2.2 1.3 1.3 1.3 PAMETNO POHIŠTVO NAPREDNO POHIŠTVO in IZDELKI LAHKO-, KINESTETIČNO, PERSONALIZIRANO, 3D TISKANO POHIŠTVO, ... PAMETNE LESENE FASADE (3D, 4D tisk,...) INOVATIVNA GLASBILA, ŠPORTNA ORODJA, IGRAČE,... 8.1 ENOSTAVNA 8.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 8.3 VISOKOTEHNOLOŠKA NOTRANJE POHIŠTVO PREDELAVA MASIVNEGA LESA LES. OBLOGE STOPNICE 1.2 PAMETNA EMBALAŽA (4D, senzorika,...) OBDELAVA LESNIH KOMPOZITOV GALANTERIJA EMBALAŽA ŠPORTNA OPREMA IN ORODJA GLASBILA IGRAČE 1.2 STAVBNO POHIŠTVO IZGOTOVLJENE TALNE OBLOGE IZDELKI ZA ENKRATNO UPORABO (embalaža za hrano,...) 8.3 8.2 8.3 8.2 7.2 7.1 3.3 3.2 3.1 2.3 2.2 1.3 9.1 ENOSTAVNA 9.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 9.3 VISOKOTEHNOLOŠKA BRUNARICE, LAHKE KONSTRUKCIJE LESENA GRADNJA VISOKO- TEHNOLOŠKA GRADNJA BIM lesena gradnja 3D modularna gradnja 3D tiskane hiše NIZKA GRADNJA, MOSTOVI MONTAŽNE, LESENE HIŠE, VEČSTANOVANJSKI OBJEKTI, JAVNA INFRASTRUKTURA, GOSPODARSKA POSLOPJA,.. 1.2 7.2 7.1 3.3 3.2 3.1 2.3 2.2 1.3 1.2 -3 PAMETNE ZGRADBE,... 30 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identification of value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy mo temeljijo na osnovi konstrukcijskega furnirja, vezanega lesa in nekaterih kompozitov, v trenutnih pogojih sploh ni mogoče izvesti (S8…S10). S tem iz- gubljamo potencial in se soočamo z večjo porabo drugih materialov, ki niso prijazni do okolja, slabšim poslovanjem posameznih členov verige, nizkimi do- bički, slabšo implementacijo konceptov trajnosti in krožnosti ipd. Rešitev je torej v iskanju inovativnih izdelkov, do katerih pa lahko pridemo z razvojem in uvajanjem sodobnih tehnologij in digitalizacijo, predvsem pa z vzpostavljanjem novih, tudi komple- ksnejših verig vrednosti, ki se ne zaključijo v lesni panogi, ampak sežejo v druge panoge. S tem zago- tovimo večplastnejšo izrabo surovine, krožnost (iz- raba ostankov in ponovna uporaba) ter s tem višjo dodano vrednost. 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION Glavna lastnost verig vrednosti je doseganje multiplikativnega učinka, ki se kaže v stopnji do- delave in posledično dodane vrednosti v izdelkih. Delovanje in medsebojna povezanost verig je to- rej ključni pogoj, da to tudi dosežemo. Zato je po- membno, da v gozdno-lesnem sektorju zagotovimo delovanje vseh verig vrednosti, saj v nasprotnem pride do neizkoriščanja polnega potenciala lesne surovine in s tem izgube za panogo in celotno druž- bo. V tej raziskavi smo se predvsem osredotočali na nedelujoče verige ali dele verig, kakor tudi na možnosti razvoja novih verig vrednosti v panogi in širše. Ugotovili smo, da je predvsem pereče nedelo- vanje verige »Furnir« (P2), zaradi česar izgubljamo potencial lesne surovine najvišje kakovosti. Tudi de- lovanje verige »Žagan les« (P1) je omejeno, kar ve- lja predvsem za del verige »proizvodnja konstruk- cijskega lesa«. To je tudi eden od razlogov za izvoz (kakovostnejše) hlodovine, kar negativno vpliva tudi na delovanje nadaljnjih verig oz. njihovih po- tencialov. Z izvozom hlodovine (in potem uvozom polizdelkov za nadaljnjo predelavo, npr. žagan les, lepljenci, lesne plošče ipd.) poleg izgubljene doda- ne vrednosti vplivamo s transportom posredno tudi na obremenjevanje okolja, kot tudi zmanjšujemo možnosti surovinske samooskrbe. V primeru, da hlodovina višje kakovosti zaključi svojo pot v izrabi za pridobivanje energije, je dosežena zelo nizka do- dana vrednost, hkrati pa ne omogoča krožnega in trajnostnega gospodarstva. Da bi zadostili kriterijem t. i. zelenih verig, mo- ramo velik poudarek v prihodnje namenjati vzdrže- vanju in krepitvi povezovalnih verig, ki zagotavljajo krožnost (K6, K7). Verigi »Ostanki« (K6) in »Odslu- žen les« (K7) sta trenutno prisotni v manjšem obse- gu ter se prehitro zaključujeta, predvsem z rabo teh surovin v energetske namene. Slika 12. Struktura verige vrednosti višjih stopenj predelave S10 – Vozila in plovila po stopnjah zahtevnosti tehnološke obdelave. Figure 12. The structure of the value chain of higher processing level S10 – Transport vehicles according to the degree of complexity of technological processing. 8.3 8.2 7.2 7.1 3.3 3.2 3.1 2.3 2.2 1.3 10.1 ENOSTAVNA 10.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 10.3 VISOKOTEHNOLOŠKA PROIZVODNJA PLOVIL in DRUGIH VOZIL 1.2 DELI ČOLNOV, LADIJ in drugih plovil DELI TRANSPORTNIH IN MOTORNIH VOZIL, PRIKOLIC,... DELI DRUGIH TRANSPORTNIH SREDSTEV 31 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu Tudi v verigah vrednosti višjih stopenj predela- ve, v t. i. sekundarnih verigah (S8, S9, S10), opazimo številne še nedelujoče dele, ki zahtevajo predvsem določene investicije, uvedbo sodobne organizi- ranosti (npr. mrežna organiziranost) in predvsem povečanje kompetenc zaposlenih v teh verigah, da bodo sposobni izdelovati izdelke višje dodane vred- nosti. Ob naraščajoči digitalizaciji (in avtomatizaciji) procesov v teh verigah to hkrati pomeni na eni stra- ni večjo učinkovitost, na drugi strani pa nižji ogljič- ni odtis oz. okolju bolj prijazno delovanje celotne gozdno-lesne verige. V verigah vrednosti višjih stopenj predelave, ob primernih investicijskih vlaganjih in aktivaciji različ- nih vrst listavcev za namene lesne gradnje, lahko z inovativnimi rešitvami in s prilagojenimi (ciljnimi) izdelki za končne uporabnike postanemo vodilni na področju, v ostalih verigah pa se lahko bolj foku- siramo na visokotehnološke in inovativne izdelke. Potenciali teh verig segajo mnogo širše od gozdno- -lesnega sektorja in imajo zato lahko precej večje multiplikatorne učinke na gospodarstvo. Čeprav nekatere od teh verig omogočajo minimalne širitve in posodobitve ter tako izkazujejo majhen potenci- al rasti, to še ne pomeni, da so manj pomembne, saj lahko predstavljajo ključne člene pri delovanju celotne verige vrednosti v slovenskem gozdno-les- nem biogospodarstvu. 5 ZAKLJUČKI 5 CONCLUSIONS Dodana vrednost izdelkom se močno poveču- je s stopnjo tehnološke predelave in obdelave, kar tekom celotne gozdno-lesne verige pomeni večje možnosti za vlaganje v njen razvoj, v tehnološko posodobitev in digitalizacijo, hkrati pa močno pove- čuje izkoriščanje potenciala lesne surovine. Pri evidentiranju obstoječih in koncipiranju novih verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu smo na osnovi petih kakovostnih razredov lesa listavcev ugotovili, da se verige vred- nosti večinoma ne zaključujejo v gozdno-lesnem sektorju, ampak se širijo v več drugih panog in imajo velike multiplikatorne učinke na gospodarstvo (S8, S9, S10). Te verige so med sabo pogosto prepletene in soodvisne, saj določeni (pol)proizvodi in ostanki ene verige predstavljajo začetek druge ali pa se va- njo vključujejo v kasnejši fazi. V prehodu v zeleno in krožno gospodarstvo je pričakovati povečevanje porabe lesa, kar bo z vidi- ka omejenosti naravnih virov potrebno pokriti tudi z boljšim izkoriščanjem lesne surovine listavcev kot tudi z zagotavljanjem krožnosti in ponovne rabe lesa (K6, K7). Večinoma gostejši les domačih listav- cev, npr. bukve, hrasta in jesena, omogoča izdelavo inovativnih izdelkov, nove konstrukcijske rešitve ter rabo v trajnostno usmerjenih in pametnih stavbah. Za boljšo izrabo lesa listavcev v Sloveniji bomo morali oživiti in/ali povečati proizvodnjo tradicio- nalnih in novih (pol)izdelkov, še posebej konstrukcij- skega in plemenitega furnirja (P2), ploščnih kompo- zitov (P3) kot tudi izdelkov kemične predelave (P4). Za »energetske« potrebe bomo morali uporabljati le tisto surovino in ostanke (P5), kjer predelava v druge produkte stroškovno, energijsko-tehnološko in okoljsko ni smiselna. 6 POVZETEK 6 SUMMARY It is important to understand the performance of the whole forest-wood value chain from the point of view of the potential of the achievable quantities, the level of technological processing and the marginal quality of the input raw mate- rials and the characteristics of the manufactured products. For the efficiency of the entire chain, it is important that all its links function. The long-term challenge for the Slovenian forest wood sector also lies in the expected change in the structure of the domestic supply chain of forest wood assortments, in which the share of hardwood will increase due to climate change, with a simultaneous increase in the share of low-grade assortments. Demand for high quality hardwood is currently low, especially for wood from non-resistant species, such as Euro- pean beech. The objective of the study was to map the ex- isting value chains in the Slovenian forestry-wood bioeconomy and to review the circular economy and the possibility of processing hardwood into materials, semi-finished products and higher and high added value products. The value chains were designed considering the marginal quality of the input raw material and the technological process- ing level, as well as the potential of the achievable 32 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identification of value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy volumes assuming more intensive mobilization of hardwood in these chains. We have captured 5 basic primary value chains whose outputs are products destined for further processing into higher value products, mainly in the timber industry, but also in other industries (e.g., construction, chemicals, food, papermaking, etc.). The primary value chains (P1…P5) are: P1 – Sawn timber, P2 – Veneer, P3 – Wood for pulp and panels (composites, paper), P4 – Other industrial wood (chemical processing), and P5 – Lowest qual- ity roundwood (energy). In the processing of hard- wood at the primary level, the non-functioning of the primary chain “Veneer” (P2) and the limited functioning of the chain “Sawn timber” (P1) are the most important issues, which means that the po- tential of the highest quality wood raw material is poorly used. The P3 value chain also has great po- tential. Here, there are opportunities to use hard- wood in many wood composites such as particle- board, fibreboard, wood cement board, WPC, and in many innovative 3D, insulating, reinforced, and other composites that to date have been underuti- lized. Newer delignification processes that enable the energy-efficient and ecological production of cellulose fibres from which we can produce paper, textiles, polymers, and nanofibrillated and nano- crystalline cellulose are currently underutilized in this value chain. In order to achieve the criterion of green val- ue chains, it is necessary to strengthen the circu- lar chains (K6–Residues, K7 – Waste wood), which currently function to a lesser extent and end too quickly. We note that the past loss of production infrastructure in Slovenia, especially in the field of processing veneers, wood composites and cellu- lose, has led to an increase in the suboptimal use of these raw material resources, especially for energy purposes, while their technologically more sophis- ticated processing is missing. In the value chains of higher processing stages, in the so-called secondary chains (S8, S9, S10), we also found many parts that are not yet functioning, which primarily require certain investments, the introduction of more modern organization (e.g. a network organization) and, above all, an increase in the qualification of the employees in these chains so that they can produce products with higher add- ed value. With the increasing digitalization (and automation) of the processes in these chains, this means at the same time greater higher efficien- cy on the one hand and a lower carbon footprint on the other, and thus the more environmentally friendly operation of the entire forest-wood chain. In order to better utilize hardwood in Slovenia, we need to revive and/or increase the production of traditional and new (semi-)products, especially structural and sliced veneers, panel composites and chemically processed products. For energy purpos- es, it is necessary to use only those raw materials and residues whose processing into other products does not make sense from a cost, energy and envi- ronmental point of view. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Delo je nastalo v okviru ciljnega raziskovalnega programa V4-2016 Možnosti rabe listavcev v slo- venskem biogospodarstvu, financiranega s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javne agencije za raziskovalno dejavnost repu- blike Slovenije ARRS, ter v okviru dela na programih Javne agencije za raziskovalno dejavnost republike Slovenije ARRS, P4-0015 Les in lignocelulozni kom- poziti ter P4-0430 Gozdno-lesna veriga in podneb- ne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo. VIRI REFERENCES Čufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., Kropivšek, J., Gornik Bučar, D., & Straže, A. (2017). Lastnosti bukovine in njena raba. Les/Wood, 1, 27–39. European Organisation of the Sawmill Industry (EOS). (2020). Timber in construction and bioeconomy in the EU Green deal reso- lution. URL: https://eos-oes.eu/2020/01/17/timber-in-con- struction-and-bioeconomy-in-the-eu-green-deal-resolution/ (25.3.2023) Gornik Bučar, D. (2009). Sistem notranje kontrole proizvodnje–Zahte- va za vse proizvajalce. Les/Wood, 61(11), 451–454. Gornik Bučar, D., Prislan, P ., Smolnikar, P ., Stare, D., Krajnc, N., & Gos- podarič, B. (2021). Usefulness of non-native invasive tree spe- cies wood residues for pellet production. Les/Wood, 70(1), 45– 58. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2021.v70n01a04 Humar, M. (2010). Vsebnost klora v ostankih slovenske pohištvene industrije. Les/Wood, 62(2), 55–57. Humar, M., & Lesar, B. (2016). Odslužen les–surovinski vir z velikim potencialom. Gozdarski vestnik, 74(7–8), 275–286. 33 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu Hurmekoski, E., Jonsson, R., Korhonen, J., Jänis, J., Mäkinen, M., Le- skinen, P ., & Hetemäki, L. (2018). Diversification of the forest industries: role of new wood-based products. Canadian Jou- rnal of Forest Research, 48(12), 1417–1432. DOI: https://doi. org/10.1139/cjfr-2018-0116 Krajnc, N., & Piškur, M. (2006). Tokovi okroglega lesa in lesnih ostan- kov v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80, 31–34. Kropivšek, J., & Čufar, K. (2015). Potencialna raba bukovine in vred- notenje dodane vrednosti v izdelkih iz bukovine. Gozdarski ve- stnik, 73(10), 470–478. Kropivšek, J., & Gornik Bučar, D. (2017). Dodana vrednost v izdelkih v gozdno-lesni verigi–Primer: primarna predelava bukovine. Les/ Wood, 66(1), 61–72. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wo- od.2017.v66n01a06 Kropivšek, J., Milavec, I., & Likar, B. (2017). Analiza poslovanja slo- venske lesne panoge: Slovenian wood industry sector analysis. Les/Wood, 66(2), 47–56. DOI: https://doi.org/10.26614/les- -wood.2017.v66n02a05 Nicholls, D. L., & Bumgardner, M. S. (2018). Challenges and oppor- tunities for North American hardwood manufacturers to adopt customization strategies in an era of increased competition. Forests, 9(4). DOI: https://doi.org/10.3390/F9040186 Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2021. (2022). URL: http://www.zgs.si/zavod/publikacije/letna_porocila/in- dex.html (6.3.2023) Prislan, P . (2015). Znanstvena razprava Stanje žagarske panoge v Slo- veniji 2013/2014 Situation of the Slovenian sawmill sector in 2013/2014. Gozdarski vestnik, 73(10), 442–453. Ringe, J. M., & Hoover, W. L. (1987). Value added analysis–A method of technological assessment the United States forest products industry. Forest Products Journal, 37(11–12), 51–54. Saražin, J., Šernek, M., Humar, M., & Ugovšek, A. (2017). Upogibna trdnost in togost slojnatega furnirnega lesa (LVL) iz termično modificirane in nemodificirane bukovine. Les/Wood, 66(2), 29– 36. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n02a03 Ščap, Š. (2020). Strokovna razprava Analiza podatkov o proizvodnji žaganega lesa v Sloveniji za obdobje 2014 – 2018, ki jih zbira in vodi Statistični urad RS. Gozdarski vestnik, 78(4), 178–184. Ščap, Š., Krajnc, N., & Prislan, P . (2021). Stanje žagarske panoge v Slo- veniji v letu 2019. Gozdarski vestnik, 79(10), 363–375. Šernek, M. (2009). Uporaba različnih lesnih vrst za konstrukcijske kompozite. M. Humar in H. Kraigher (ur.). Trajnostna raba lesa v kontekstu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi (s. 115-123). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Silva Slovenica. Straže, A. (2022). Povečana raba lesa listavcev kot obnovljivega vira je prihodnost krožnih stavb. V: Človek v pametni in krožni zgradbi (s. 152–155). The international wood industry in one information service. (2020a). EU “Green Deal” creates new opportunities for timber. URL: https://www.globalwoodmarketsinfo.com/european-green- deal/ (23.3.2023) The international wood industry in one information service. (2020b). EU “Green Deal” creates new opportunities for timber–Global Wood Markets Info. URL: https://www.globalwoodmarketsin- fo.com/eu-green-deal-creates-new-opportunities-timber/ (23.3.2023) Ugovšek, A. (2011). Ravnanje z odsluženimi lesnimi ploščnimi kom- poziti. Les/Wood, 63(1–2), 2–7. Vision 2040 of the European Forest-based Sector (s. 12). (2023). The European Forestry House. URL: https://environment.ec.euro- pa.eu/strategy/circular-economy-action-plan_en (23.3.2023) Wang, L. (2015). Value chain analysis of bio-coal business in Finland: Perspectives from multiple value chain members. Biomass and Bioenergy, 78, 140–155. DOI: https://doi.org/10.1016/j.biom- bioe.2015.04.005 Zule, J. (2015). Možnosti kemične predelave bukovega lesa. Gozdar- ski vestnik, 73(10), 479–487. Zule, J., Gornik Bučar, D., & Kropivšek, J. (2017). Inovativna raba bu- kovine slabše kakovosti in ostankov. Les/Wood, 66(1), 41–51. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n01a04 34 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 35 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 KVALITATIVNA/STRATEŠKA ANALIZA IZBRANIH VERIG VREDNOSTI V SLOVENSKEM GOZDNO-LESNEM BIOGOSPODARSTVU QUALITATIVE/STRATEGIC ANALYSIS OF SELECTED VALUE CHAINS IN THE SLOVENIAN FOREST AND WOOD BIOECONOMY Jože Kropivšek 1* , Aleš Straže 1 , Dominika Gornik Bučar 1 UDK članka: 630*83 Prispelo / Received: 31.3.2023 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article Sprejeto / Accepted: 24.4.2023 . Izvleček / Abstract Izvleček: Trenutne globalne strateške usmeritve spodbujajo krepitev zelenih verig vrednosti. To odpira povsem nove potenciale tudi za slovensko gozdno-lesno verigo, ki pa se v zadnjih desetletjih sooča z več izzivi, med katerimi je tudi povečanje deleža listavcev v slovenskih gozdovih. Zato je nujno vzpostaviti oz. okrepiti gozdno-lesne verige vrednosti, katerih osnovna surovina je les listavcev različnih kakovosti. Za delovanje celotne verige je pomembno, da delujejo vsi njihovi členi, in da posamezne verige dosledno upoštevajo koncept mejne kakovosti vhodne surovine. Cilj raziskave je bil izvesti kvalitativno strateško SWOT analizo izbranih verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu, primerjalno nakazati ključne prednosti/slabosti posameznih verig in ugotoviti, katere izmed verig vrednosti so posebej zanimive za razvoj slovenskega gozdno-lesnega biogospodarstva, s poudarkom na predelavi listavcev. Rezultati sicer kažejo na obstoj več šibkih členov znotraj posameznih verig vrednosti, vendar pa imajo le- te številne prednosti, s katerimi lahko zelo učinkovito izkoristimo priložnosti oz. zmanjšamo nevarnosti ter s tem prispevamo k uspešnemu nadaljnjemu razvoju lesarstva. Ključne besede: verige vrednosti, listavci, gozdno-lesna veriga, SWOT, biogospodarstvo Abstract: Current global strategic directions promote the strengthening of green value chains. This opens up completely new potentials for the Slovenian forest-wood chain, which has faced several challenges in recent decades, including the increase in the share of deciduous trees in Slovenian forests. Therefore, it is necessary to establish or strengthen forest-wood value chains whose basic raw material is hardwood in different qualities. For the functioning of the whole chain it is important that all its links work and that the individual chains strictly follow the concept of marginal quality of the input raw material. The aim of the research was to conduct a qualitative strategic SWOT analysis of selected value chains in the Slovenian forest-wood bioeconomy and to identify and compare the main advantages and disadvantages of each chain, as well as to determine which of the value chains are particularly interesting for the development of the Slovenian forest-wood bioeconomy with a focus on hardwood processing. The results show that there are some weaknesses within the value chains, but there are many strengths, which can be used to effectively exploit opportunities and/or reduce risks, contributing to the successful further development of wood processing. Keywords: value chains, hardwood, forest-wood chain, SWOT, bioeconomy 1 UVOD 1 INTRODUCTION Trenutne globalne strateške usmeritve spodbu- jajo krepitev zelenih verig vrednosti. Evropska unija se je z Evropskim zelenim dogovorom (angl. “The Green Deal”) leta 2019 zavezala k ukrepanju za do- sego podnebne nevtralnosti do leta 2050 ((Evrop- ska komisija, 2019; Evropski zeleni dogovor: postati prva podnebno nevtralna celina, 2023). To odpira nove potenciale za krepitev zelenih verig vrednos- ti, med katere spada tudi gozdno-lesna veriga (The international wood industry in one information Vol. 72, No. 1, 35-48 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a04 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija * e-mail: joze.kropivsek@bf.uni-lj.si 36 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Kropivšek, J., Straže, A., & Gornik Bučar, D.: Qualitative/strategic analysis of selected value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy service, 2020). Zelo pomembna veriga v tem konte- kstu je lesna gradnja (European Organisation of the Sawmill Industry (EOS), 2020), kjer pa les trenutno predstavlja samo 3 % vseh uporabljenih materialov. Na ravni EU so zato na tem področju načrtovane ko- renite spremembe (European Organisation of the Sawmill Industry (EOS), 2022). V tem se kažejo tudi številne možnosti za razvoj slovenskega lesarstva oz. celotne gozdno- lesne ve- rige v Sloveniji. Le-ta se v zadnjih desetletjih sooča z več izzivi, med katerimi je tudi sprememba su- rovinske baze – v slovenskih gozdovih se namreč povečuje delež listavcev, hkrati pa se po podatkih UNECE (UNECE, 2023) poraba hlodovine listavcev v Evropi povečuje, kar lahko predstavlja priložnost za Slovenijo. V lesni zalogi v slovenskih gozdovih pre- vladujejo listavci (56 %), med katerimi je največji de- lež bukovine (v letu 2021 je njen delež znašal 33 % in še narašča) (Zavod za gozdove Slovenije, 2022). Opazen je sicer trend povečevanja obsega proizvo- dnje gozdnih lesnih sortimentov iz lesa listavcev, vendar je še vedno največ okroglega lesa listavcev namenjeno energetski rabi in sicer kar 58 % celot- ne predelave okroglega lesa listavcev (povprečje let 2011–2021) (Statistični urad RS, 2023). Vendar pa les listavcev nudi poleg proizvodnje energentov in lesnih kompozitov številne druge možnosti njego- ve izrabe v izdelkih široke potrošnje, gradbeništvu in izdelkih z visoko dodano vrednostjo, ter v novih, naprednih materialih na osnovi lesa listavcev (Kro- pivšek & Čufar, 2015). Eden izmed pomembnih vzrokov za slabše iz- koriščanje in predelavo lesa listavcev je slabo de- lujoča gozdno-lesna veriga, ki je na določenih mes- tih prekinjena, zato določenih rab lesa (listavcev) v trenutnih pogojih sploh ni mogoče izvesti (npr. konstrukcijski furnir in vezan les), ali pa je za delo- vanje verige treba polizdelke uvažati iz tujine. S tem izgubljamo velik potencial kakovostne surovine, povzročamo večjo porabo drugih, do okolja manj prijaznih materialov, slabše poslovanje posameznih členov verig, manjše dobičke ter slabšo implemen- tacijo konceptov trajnosti in krožnosti v slovensko gospodarstvo. Rešitev je torej v iskanju inovativnih izdelkov, do katerih pa lahko pridemo z razvojem in uvajanjem sodobnih tehnologij in digitalizacijo, predvsem pa z vzpostavljanjem novih, tudi komple- ksnejših verig vrednosti, ki se ne zaključijo v lesni panogi, ampak sežejo mnogo dlje, v druge pano- ge. S tem namenom je bila narejena študija iden- tifikacije posameznih verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu (Straže et al., 2023), pri čemer je bila pozornost posvečena tako že delujočim verigam, kot tudi koncipiranju novih verig vrednosti. Z vzpostavitvijo verig vrednosti bi zagotovili večplastnejšo izrabo surovine, krožnost (izraba ostankov in ponovna uporaba) ter poveča- nje proizvodnje znotraj nacionalnega gospodarstva, kar ima številne pozitivne učinke, kot npr. večje šte- vilo zaposlenih in višjo dodano vrednost. V raziskavi smo uporabili koncept verig vred- nosti, ki omogoča sistemski pristop pri njihovem vrednotenju (Wang, 2015), in koncept mejne ka- kovosti vhodne surovine (angl. marginal log), ki določa namen uporabe hlodovine glede na njeno kakovost (Ringe & Hoover, 1987). To omogoča, da razpoložljivo hlodovino izkoristimo za proizvodnjo izdelkov s čim višjo dodano vrednostjo. Številne verige vrednosti so med sabo pogosto prepletene in soodvisne ter se (večinoma) ne zaključujejo v gozdnem in lesnem sektorju, ampak se širijo tudi v druge panoge in imajo lahko velike multiplikatorne učinke na gospodarstvo (Straže et al., 2023). Za delovanje celotne verige je pomembno, da delujejo vsi njihovi členi. Seveda pa so med posa- meznimi verigami tudi razlike tako v stopnji (trenu- tnega) razvoja kot potencialu nadaljnjega razvoja. Na to bistveno vplivajo številni dejavniki, ki na eni strani lahko predstavljajo prednosti in priložnosti, lahko pa tudi nevarnosti in slabosti. Pri vrednotenju verig lahko upoštevamo različna merila. Tako npr. Hurmekoski s soavtorji predlaga naslednja merila za oceno verig/izdelkov (Hurmekoski et al., 2018): raven tehnološke razvitosti (Technology Readiness Level–TRL), izvedljivost, količinski potencial, razpo- ložljivost virov, tržna zanimivost, stroškovna učin- kovitost in vidik trajnosti. Ocenjevanje poteka na nivoju panoge oz. celotnega gospodarstva. Cilj raziskave je izvesti kvalitativno strate- ško analizo izbranih verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu, pri čemer se bomo osredotočili na njihove strateške in ostale ključne lastnosti. Do sedaj so bile izdelane različne strateške (SWOT) analize, vendar samo na nivo- ju panoge in/ali posameznih podjetij, nikoli pa ne na nivoju verig vrednosti. Namen je torej ugotoviti prednosti in slabosti posameznih verig pa tudi ce- lote, saj se namreč slabosti ene lahko pokažejo kot 37 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Kropivšek, J., Straže, A., & Gornik Bučar, D.: Kvalitativna/strateška analiza izbranih verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu prednosti druge in obratno. Podobno je za prilož- nosti in nevarnosti. Želimo tudi ugotoviti, kako je mogoče (predvsem) priložnosti in nevarnosti pre- tvoriti v prednosti oz. preprečiti, da ne postanejo slabosti. Nakazati pa želimo tudi, katere izmed verig vrednosti so posebej zanimive za razvoj slovenske- ga gozdno-lesnega biogospodarstva s poudarkom na predelavi listavcev. 2 MATERIAL IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS Za kvalitativno in strateško analizo verig vred- nosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodar- stvu smo uporabili SWOT analizo, ki je relevantna kvalitativna metoda pri sprejemanju strateških od- ločitev, saj nam s pomočjo prepoznavanja in analize prednosti (S–Strengths), slabosti (W–Weaknesses), priložnosti (O–Opportunities) in nevarnosti (T– Threats) omogoča izoblikovati strategijo, s katero gradimo na prednostih, odpravimo pomanjkljivosti, izkoristimo priložnosti in se izognemo nevarnostim. SWOT analiza omogoča identifikacijo najboljših strategij in tako krepi prednosti in priložnosti pre- učevanega sistema ter zmanjšuje njegove slabosti in grožnje (Shakoor Shahabi et al., 2018). Pomaga čimbolje izkoristiti priložnosti, ob hkratnem zmanj- šanju vpliva groženj iz (nenadzorovanega) zuna- njega okolja. SWOT analiza je metoda strateškega načrtovanja in jo je mogoče široko aplicirati na številna področja, tako v splošnem managementu, znanosti in izobraževanju in tudi v biogospodarstvu (Benzaghta et al., 2021). Isti avtorji ugotavljajo tudi, da je pogostost uporabe SWOT analize na nekaterih področjih večja (npr. splošni management, zdra- vstvo in trženje), medtem ko je na področju bioe- konomije manjša oz. se je začela uporabljati precej kasneje. Kljub vsemu je ta metoda prepoznana kot nepogrešljivo orodje pri načrtovanju in razvoju stra- tegij v bioekonomiji, kar dokazuje preučevanje de- javnikov vpliva na prehodu italijanskega gozdnega sektorja v trajnostno bioekonomijo, kjer so upora- bili SWOT analizo v kombinaciji z večnivojsko per- spektivo (MLP and multi-level perspective) (Falcone et al., 2020). Čeprav ima SWOT analiza širok spek- ter uporabe, ima še vedno nekaj omejitev. Izvaja se predvsem za identifikacijo dejavnikov v vsaki od šti- rih skupin. Ena najpomembnejših omejitev te teh- nike je nezmožnost rangiranja kriterijev in predno- stnih strategij (Shakoor Shahabi et al., 2018). Zaradi teh omejitev se SWOT analiza pogosto nadgrajuje/ dopolnjuje s kvantitativnimi metodami (npr. AHP , TOPSIS, fuzzy ipd.), ki omogočajo tudi kvantitativno vrednotenje vpliva identificiranih notranjih in zuna- njih dejavnikov (Abdel-Basset et al., 2018; Kurttila et al., 2000; Taghavifard et al., 2018). SWOT analiza ima dve ključni fazi. V prvi fazi določimo merila in oblikujemo SWOT matriko, medtem ko v drugi fazi na osnovi SWOT matrike oblikujemo najboljše kombinacije strategij s pove- zovanjem notranjih in zunanjih dejavnikov. Pri tem lahko oblikujemo matriko štirih strategij: strategije SO ‘prednosti-priložnosti’, ST ‘prednosti-nevarnos- ti’, WO ‘slabosti-priložnosti’ in WT ‘slabosti-nevar- nosti’ (preglednica 1). Ugotovimo lahko torej, kako uporabiti pred- nosti, da izkoristimo priložnosti in premagujemo nevarnosti, ter zmanjšati slabosti, da izkoristimo priložnosti in preprečimo, da bi se zaradi naših slabosti realizirale nevarnosti (Abdel-Basset et al., 2018). Pri SWOT analizi sta poznana dva pristopa in sicer pristop z enostavno SWOT analizo, ki je najpo- gosteje uporabljen pristop, in pa pristop z analizo Preglednica 1. Matrika SO, WO, ST, in WT strategij (Sevkli et al., 2012). Table 1. Matrix of SO, WO, ST, in WT strategies (Sevkli et al., 2012). prednosti slabosti priložnosti SO strategije WO strategije prednosti uporabljajmo za izkoriščanje priložnosti zmanjšujemo slabosti z uporabo zunanjih priložnosti nevarnosti ST strategije WT strategije izkoriščajmo prednosti za ublažitev ali zmanjšanje zunanjih groženj zmanjšujemo slabosti zato, da bi se izognili zunanjim nevarnostim 38 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Kropivšek, J., Straže, A., & Gornik Bučar, D.: Qualitative/strategic analysis of selected value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy S, W, O, in T po v naprej (določenih) podsistemih (podstrukturah oz. skupinah meril), ki jih smiselno postavimo, glede na področje SWOT analize (Čater, 2022; Longsheng et al., 2022), ki omogoča primer- jalno analizo med verigami. Vrednotenje verig vrednosti je izvajala eks- pertna skupina strokovnjakov za različna področ- ja na osnovi nabora meril, s čemer smo prišli do poglobljene kvalitativne analize verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu. Pri razvrščanju posameznega atributa v kategorijo prednosti / slabosti oz. priložnosti / nevarnosti je bilo predpostavljeno, da se ocenjuje (hipotetična) učinkovito delujoča veriga. V podrobnejšo kvalita- tivno analizo smo vzeli 10 verig vrednosti (Straže et al., 2023), med katerimi so razlike tako po upora- bljeni vhodni surovini kot po stopnji kompleksnosti in razvejanosti posamezne verige. Nekatere med njimi so tradicionalne in že uveljavljene, druge pa še v fazi razvoja, a z velikim razvojnim potencialom. Verige so bile naslednje: P1 Žagan les P2 Furnir P3 Les za celulozo in plošče (kompoziti, papir) P4 Drug industrijski les (kem. predelava) P5 Okrogli les najslabše kakovosti (energeti- ka) K6 Ostanki K7 Odslužen les S8 Končni leseni proizvodi (notranja oprema in vse druge rabe) S9 Lesna gradnja (povezava z gradbeništvom – F41, F42) S10 Plovila in prevozna sredstva (povezava s prevoznimi sredstvi – C29, C30) 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3 RESULTS AND DISCUSSION Za SWOT analizo verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu smo najprej raz- vili model, po katerem smo jo izvedli. Ključna se- stavina tega modela je identifikacija meril za oceno prednosti in slabosti posamezne verige oz. zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na priložnosti in nevarnos- ti. Merila smo določili na podlagi literature (Hur- mekoski et al., 2018; MGRT, 2022; MGRT & MKO, 2012; “Regional SWOT Analysis and Mapping,” 2022). Identificirali smo 64 meril in jih vsebinsko razvrstili v naslednje skupine: • Surovina • Tehnologija • Delovna sila • Izdelki • Sodobni koncepti • Zunanji dejavniki (O–priložnosti, T- nevarnosti) Celoten nabor meril po skupinah zaradi obse- ga ni naveden, vrednosti posameznih meril pa so v preglednici 2. Pri kvalitativnem vrednotenju ve- rig po teh merilih smo prišli do naslednjih skupnih ugotovitev: • Surovina Obravnavane verige, katerih identifikacija je predstavljena drugje (Straže et al., 2023), so zasno- vane v obsegu, da so sposobne predelati razpoložlji- vo količino surovine (iz slovenskih gozdov). Pri raz- položljivosti surovine je treba dosledno upoštevati kriterij mejne kakovosti surovine, saj je to tudi izho- dišče pri konceptiranju verig. Ob upoštevanju tega dejstva je razpoložljivost surovine v vseh primarnih (P1– P5) in povezovalnih verigah (K6, K7) prednost. Pri tem tudi izhajamo iz hipoteze, da je zagotovlje- na stalnost dobave. V primeru, da se iz kakršnih- koli razlogov ta stalnost prekine, se pri verigah, pri katerih lahko vstopa (zelo) podobna surovina (kot npr. verige P3, P4 in P5), lahko zamegli kriterij mej- ne kakovosti, to pomeni, da verige konkurirajo za vstopno surovino, kar vpliva tako na ceno surovine kot logistiko in stroške dobave in predelave. Bližina vira surovine in obvladovanje logistike so prednosti verige P1, kjer je vstopna surovina žagarske kakovo- sti, ki je tradicionalno delujoča veriga, tako na eno- stavnem (P1.1) kot tehnološko zahtevnejšem (P1.2) nivoju. Veriga je prekinjena v segmentu konstrukcij- skega lesa listavcev (P1.2), katerega proizvodi oskr- bujejo z vstopno surovino sestavljeno verigo S9 in deloma verigo S10. S stališča upoštevanja mejne kakovosti surovi- ne je treba izpostaviti verigo P2, ki praktično ne de- luje (več), ima pa izjemno velik potencial, saj kar v največjem obsegu lahko izkoristi najkakovostnejšo hlodovino različnih drevesnih vrst listavcev za pro- izvode z visoko dodano vrednostjo, ki imajo hkrati velik inovativni potencial. Veriga P2 je s svojimi iz- delki izjemnega pomena za delovanje sestavljenih 39 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Kropivšek, J., Straže, A., & Gornik Bučar, D.: Kvalitativna/strateška analiza izbranih verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu verig S8, S9 in S10. Delovanje verig P1 in P2 je po- membno tudi za delovanje verig P3, P4, P5, saj v procesu teh dveh verig nastajajo stranski proizvodi (ostanki), ki so pomembna vstopna surovina ome- njenih verig. Krožnost zagotavlja povezovalna veri- ga K6, ki pa trenutno ne deluje v zadostnem obse- gu. Vzpostavitev delovanja verig K6 in K7 bi omejila nevarnost nespoštovanja kriterija mejne vrednosti surovine, ki bi se lahko pojavila v primeru motene dobave vstopne surovine za verige P3, P4 in P5. Pri tem je zaradi razpršenosti virov in povezovalnega učinka lokacijska umestitev verig K6 in K7 zelo po- membna. • Tehnologija V (tradicionalno) delujočih verigah, kot so na primer verige P1, P5, S8 in S9, so nujna investicij- ska vlaganja predvsem za posodabljanje tehnologij in zagotavljanje konkurenčnosti s stališča produk- tivnosti dela, energetske učinkovitosti in kakovosti proizvodov. Predvsem na nivoju enostavnih faz pre- delave (npr. P1.1, P3.1, S 8.2) obstaja velika prilož- nost za avtomatizacijo, robotizacijo in digitalizacijo posameznih faz procesa, kar ima pozitiven vpliv tako na pogoje dela kot na produktivnost. Na po- membnost umestitve modernih visokotehnoloških obratov predelave lesa opozarja tudi Arnič (Arnič, 2023), saj navaja, da ima v Sloveniji le 2 % obratov primarne predelave lesa letne kapacitete predelave lesa višje od 60000 m³. Povprečen obrat primarne predelave lesa v Sloveniji pa predela do 5000 m³ lesa na leto (Ščap et al., 2021). V verigah, ki ne de- lujejo, delujejo le deloma (npr. P2, P3, P4), ali pa so prekinjene (npr. P2.2), so investicije v tehnologijo lahko zelo visoke. Omenjene verige izkazujejo sicer zelo velik inovacijski potencial, vendar je v večini primerov faza proizvodnje na TRL 3-6 (npr. P3.3 in S8.3) ali celo manj (npr. S9.3), kar pomeni, da je za njihov zagon poleg velikih investicijskih vlaganj v tehnologijo nujno tudi vlaganje v R&R in doseganje potrebnih (specifičnih) kompetenc zaposlenih. Izziv v tem delu je nedvomno krepitev razvojnih dejav- nosti v lesnopredelovalni industriji, ki je osnova za njeno mednarodno uspešnost. • Delovna sila Kompetence zaposlenih v delujočih (tradici- onalnih) verigah (P1, P4.1, P5.1, P6.1, S8.2, S9.2, S10) so primerne, vsekakor pa jih je nujno konstan- tno nadgrajevati, pri čemer je pomembno nadalje- vanje in poglabljanje sodelovanja z izobraževalnimi in R&R inštitucijami. Eno od potencialno uporabnih orodij za doseganje tega je lahko tudi mehanizem »mikrodokazil«, s katerimi bi zaposleni pridobili potrebna specifična znanja, spretnosti in kompe- tence kot npr. trdnostno razvrščanje konstrukcij- skega lesa, programiranje CNC strojev ipd. Problem razpoložljivih in kompetentnih zaposlenih se lahko pokaže predvsem v tehnološko zahtevnejših in vi- sokotehnoloških nivojih ter v novo vzpostavljenih delih verig (npr. P1.3, P2.2, P3.3, P4.2, P5.2, K7.2, S8.3, S9.3), kjer se v določenih segmentih potrebu- je specifične kompetence zaposlenih. Ker gre pra- viloma za sodobne visokotehnološke procese, je v teh segmentih verig potrebno veliko pozornosti posvetiti tudi hitrosti zastaranja tehnologij in/ali kompetenc zaposlenih, kot tudi vzgoji novih kadrov. Naj pri tem opozorimo na verigo K7 (odslužen les), z vidika krožnosti in trajnosti izjemno pomembno povezovalno verigo, ki na enostavnem nivoju lahko deluje z razmeroma nizkimi tehnološkimi vlaganji in kompetencami zaposlenih, na tehnološko zahtev- nejšem nivoju pa so nujne nekatere zelo specifične in/ali široke kompetence. • Izdelki V verigah smo kot izdelke navedli le nekaj iz- delkov oz. kategorij izdelkov, ki se že proizvajajo, bi se lahko proizvajali ali pa imajo potencial za razvoj in proizvodnjo. Z naraščanjem tehnološkega nivoja predelave/obdelave narašča število vrst (kategorij) predvsem inovativnih (npr. P 4.2, P3.3, S8.3, S9.3) izdelkov. Praktično vse verige, tako že delujoče kot nove, izkazujejo velik potencial vključevanja različ- nih (tudi manj pogostih) drevesnih vrst listavcev in nadomeščanja smrekovine ali/in drugih nelesnih materialov, kar je posebej značilno za verige P2.3, P3.3 in P4.2, predvsem pa za verigo S9. Izdelki de- lujočih (tradicionalnih) verig (P1, P4.1, P5, P6, S8.2, S9.2, S10) uživajo velik ugled kupcev in izkazujejo lokalni in tudi globalni tržni potencial. Velik globalni tržni potencial imajo predvsem kategorije izdelkov, ki se izdelujejo individualno (butično), kar velja zlas- ti za verigo S10 in posamezne kategorije izdelkov iz verige S8.2 (npr. športna orodja in oprema, glasbila …), S8.3 kot tudi P2.2. Glede na tradicijo in znanje obdelave lesa listavcev bi lahko obnovili, dopolnili in inovativno nadgradili proizvodnjo široke palete 40 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Kropivšek, J., Straže, A., & Gornik Bučar, D.: Qualitative/strategic analysis of selected value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy izdelkov, ki bi sodili tudi v koncept »zelenega tu- rizma« ali »predelano lokalno« in pretežno sodi- jo v verigo S8.2. Taki izdelki bi vsekakor imeli tudi zelo ugoden ogljični odtis. Verige, ki kot surovino večinoma uporabljajo les slabše kakovosti (P3, P4 in P5) in ostanke, izkazujejo še posebej velik ino- vacijski potencial. Proizvodi teh verig segajo od iverno/vlaknenih kompozitov, biogoriv in osnovnih kemikalij do prehranskih dopolnil, farmacevtskih izdelkov, tekstila in prozornega (transparentnega) lesa, ki lahko nadomešča steklo v gradbeništvu in/ ali celo v sončnih celicah. Tovrstna proizvodnja je praviloma procesna (npr. kemična predelava celu- loze; pridobivanje strojil, proizvodnja kompozitov ipd.), ki za razklop lesa oz. izoliranje posameznih učinkovin praviloma potrebuje večji vložek energi- je in/ali vode, poleg tega pa je treba skrb posvetiti tudi varovanju okolja. Številne tehnologije, kot je npr. biorafinerijski razklop in proizvodnja vlaken za tekstilno industrijo, zahtevajo poleg že naštetega za rentabilno poslovanje tudi ustrezno surovinsko zaledje. • Sodobni koncepti Delovanje vseh verig je zasnovano na način, da sledijo sodobnim konceptom, kot sta npr. koncept kaskadne rabe in krožnega gospodarstva, pri čemer je za doseganje slednjih nujno učinkovito in zaneslji- vo delovanje povezovalnih verig K6 in K7. Veriga K6 trenutno deluje v omejenem obsegu, medtem ko veriga K7 praktično ne deluje. Vse verige izkazujejo potencial razvoja in ohranjanja podeželja, pri če- mer je pomen že tradicionalno delujočih verig (npr. P1, P5, K6, S8.2 in S9.2) izjemen. Pozitiven vpliv imajo vsekakor tudi verige, ki vključujejo surovine različnih drevesnih vrst, saj s tem spodbujajo tudi lastnike zasebnih gozdov za aktivno gospodarjenje z gozdom. • Zunanji dejavniki Prepoznavanje lesa kot strateške surovine močno poveča možnosti ustreznih podpornih oko- lij, kar je priložnost za vse verige. S prepoznavanjem lesa kot strateške surovine se poveča tudi interes za rabo lesenih izdelkov oziroma izdelkov na osnovi lesa, pri čemer je okoljska ozaveščenost trga zelo pomemben dejavnik. Surovinska neodvisnost/ sa- mozadostnost je zagotovo lahko pomembna prilož- nost za vse verige predvsem v primeru, da deluje celotna veriga. V primeru, ko je veriga prekinjena ali za delovanje verige v posameznih segmentih nimamo ustrezne vhodne surovine (npr. furnirne vezane plošče), smo odvisni od pogojev uvoza, kar lahko predstavlja nevarnost za delovanje nekaterih verig (npr. S8, S9, S10). Surovinska (samo)zadostnost je priložnost v primeru stabilnih razmer delovanja gozdno-lesne panoge, pri čemer je ključnega pomena tudi doba- va surovine iz zasebnih gozdov. Na izziv mobilizacije lesa iz zasebnih gozdov je opozoril tudi Arnič (Arnič, 2023), pri čemer navaja, da velika razdrobljenost in število lastnikov gozdov otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa. V primeru »nenadnih, ne- predvidenih« dogodkov, kot so npr. naravne ujme (npr. vetrolom, požar, pojav bolezni določenih dre- vesnih vrst, ipd.) ali povečanja izvoza z višjo ceno so nevarnosti za vse verige, pri čemer so najbolj ob- čutljive predvsem primarne verige P1, P2, P3, P4 in K6. Na vpliv izrednih vremenskih dogodkov (ujm), katerih frekventnost in intenziteta se bo (glede na določene napovedi) še povečala, opozarja tudi Arnič (Arnič, 2023). Avtor navaja, da se ob ujmah razpoložljivost okroglega lesa na trgu znatno spre- meni in se kaže v nekajkratnem povečanju rednega poseka, kar povzroči neuravnovešenost trga. Niha- nja razpoložljivosti lesa se relativno hitro pokažejo v nihanju cen na trgu z lesom, kar ogroža tudi stabil- nost in trajnost gozdno-lesnega biogospodarstva. Nevarnost za vse verige zagotovo predstavljajo podnebne spremembe in posledično spreminjanje drevesne sestave listavcev v gozdovih in zato more- bitno pomanjkanje oz. omejena razpoložljivost do- ločenih drevesnih vrst (npr. pomanjkanje kostanja za proizvodnjo tanina), vendar je to dolgotrajnejši proces in ima zapoznel učinek na delovanje verig, kar pomeni, da imajo verige večje možnosti, da se ustrezno prilagodijo. Ugodna gospodarska rast, ki običajno pomeni tudi večja vlaganja v raziskave in razvoj, je zagotovo priložnost za vse verige, še po- sebej pa za inovativne in visokotehnološke nivoje verig npr. P4.2, S8.3, S9.3 in S10.3. Po drugi stra- ni pa so prav te verige najbolj občutljive na padec kupne moči, medtem ko so učinki padca kupne moči na ostale verige nekoliko zapozneli oziroma precej manjši. Nekatere verige (kot npr. verigi P3 in P4, ki sta energetsko precej zahtevni), so zelo obču- tljive na spremembe v ceni/dobavi energentov ali pa jim »regulative s strani države« lahko predsta- 41 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Kropivšek, J., Straže, A., & Gornik Bučar, D.: Kvalitativna/strateška analiza izbranih verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu PREDNOSTI SLABOSTI - Razpoložljivost surovine (glede na mejno kakovost) in bližina vira - Pomen za razvoj bioekonomije, upoštevanje sodobnih konceptov krožnega gospodarstva in kaskadne rabe - Potencial nadomeščanja drugih izdelkov (iz drugih materialov) - Ugled lesnih izdelkov - Potencial dodane vrednosti v izdelkih glede na mejno kakovost vhodne surovine - Povezanost/sinergija z drugimi verigami - Vpliv na razvoj podeželja - Lokalni (in globalni) tržni potencial - Inovacijski potencial - Tradicija trajnostnega gospodarjenja z gozdovi - Tradicija (predelave lesa) – za določene verige - Sodelovanje in podpora izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij (domače znanje) – za določene verige - Potencial za nova delovna mesta - Relativno počasno zastaranje tehnologije – za določene verige - Delež potencialnih novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo – za določene verige - (Uveljavljeno) tržišče in zaupanje kupcev (blagovne znamke) – za določene verige - Nedelovanje določenih verig oz. njenih členov - Tehnološka zastarelost določenih verig - Višina potrebnih investicij v tehnologijo - Višina potrebnih vlaganj v R&R - Vlaganje v promocijo in marketing - Slabša razpoložljivost (kompetentne) delovne sile - Hitrost zastaranja kompetenc zaposlenih - Stroškovna neučinkovitost - Zahtevnost obvladovanja kakovosti izdelkov - Slabše sodelovanje z raziskovalnimi inštitucijami - za določene verige - Slabše obvladovanje transporta in logistike dobave surovine - Nizek kratkoročen TRL za inovativne verige PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI - Prepoznavanje lesa kot strateške surovine - Državne/EU spodbude (npr. Green Deal, inovativna dejavnost …) - Razvoj ostalih sektorjev (npr. gradbeništvo…) - Digitalizacija panoge/gospodarstva/države (razvitost digitalne družbe) - Razvitost infrastrukture, podporno okolje - Okoljska ozaveščenost trga in kupcev - Razvoj skupne blagovne znamke za slovenske lesne izdelke - Možnosti digitalizacije procesov v lesarstvu - Kupna moč na trgu (SLO, EU) - Gospodarska rast - Prepoznavanje lesarstva kot moderne industrije - Nadomestljivostni potencial lesa listavcev - Pravne priložnosti (npr. zelena javna naročila; ravnanje z odpadno embalažo …) - (Ne)razpoložljivost finančnih virov in investicijskih vlaganj - (Ne)razvitost dobavnega dela verig - Količina poseka v Sloveniji (predvsem v gozdovih v zasebni lasti), kar vpliva na stabilnost dobave surovine - Konkurenca pri iskanju tržnih poti za izdelke z visoko dodano vrednostjo - Birokratske ovire - Nelojalno razglašanje drugih materialov kot nizkoogljičnih - Spremembe na trgu (pojav konkurence, rast cen…) - Pravne nevarnosti (npr. glede onesnaževanja s proizvodnjo, FSC, zviševanje cen za presežene meje emisij toplogrednih plinov in širitev nabora zavezancev v sistemu ETS …); preusmeritev podpore v druge industrijske sektorje Preglednica 2. Primerjalna, celostna SWOT matrika verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogo- spodarstvu. Table 2. Comparative, integrated SWOT matrix of value chains in the Slovenian forest and wood bioeco- nomy. 42 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Kropivšek, J., Straže, A., & Gornik Bučar, D.: Qualitative/strategic analysis of selected value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy vljajo resno nevarnost. Verigi sta tudi bolj občutljivi na zaostrovanje okoljevarstvenih predpisov. Pravne priložnosti so priložnosti za vse verige, pri čemer je ta vpliv lahko neposreden ali posreden (npr. zelena javna naročila, ki so zagotovo neposredna prilož- nost za verigo S9, posredno pa tudi za vse verige, ki oskrbujejo verigo S9). Podobno lahko rečemo za digitalizacijo družbe; to je priložnost za vse verige, pri čemer je pomembna neposredna priložnost predvsem za nekatere, npr. verige S8.3, S9.3, S10.3. Z upoštevanjem ocen vseh meril iz modela za vrednotenje verig vrednosti, ki smo jih dobili z vrednotenjem posamezne verige, lahko izpostavi- mo največje prednosti in pomanjkljivosti ter prilož- nosti in nevarnosti, s katerimi se soočajo podjetja, delujoča v različnih verigah vrednosti v Sloveniji. Izdelamo lahko naslednjo celostno SWOT matriko (preglednica 2). Med največje prednosti vsekakor lahko šteje- mo okoljski vidik obdelave in predelave lesa pri za- gotavljanju trajnosti v delovanju družbe, vključno s pozitivnimi učinki na razvoj podeželja in celovitejšo (iz)rabo lesne surovine tudi v sodobnih konceptih krožnosti in kaskadne rabe. Les ima tudi ogromen potencial nadomeščanja drugih materialov, pred- vsem na podlagi razvoja sodobnih kompleksnejših materialov na osnovi lesa (npr. lesni kompoziti) z visokim inovacijskim potencialom, pri čemer je tudi potencial dodane vrednosti v izdelkih glede na mejno kakovost vhodne surovine zelo visok. Pri doslednem upoštevanju mejne kakovosti vhodne surovine je le-te na voljo v dovolj velikih količinah za nadaljnji razvoj in krepitev teh verig. Lesni izdelki tudi pridobivajo na ugledu in imajo zato visok lo- kalni (in globalni) tržni potencial. Poudariti je tre- ba tudi tradicijo tako gospodarjenja z gozdovi kot predelave lesa (predvsem v določenih verigah) in precejšen potencial za nova delovna mesta. Lesni polizdelki in izdelki so pomembni tudi za delovanje verig v drugih panogah, poleg tega pa imamo za- nje že uveljavljeno tržišče in vzpostavljeno zaupa- nje kupcev. V določenih verigah pa je prednost tudi relativno počasno zastaranje tehnologije, kar omo- goča nižje stroške delovanja podjetij. Domačega znanja je v določenih verigah dovolj in je tudi pove- zava in sodelovanje izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij veliko. Na drugi strani pa imamo kar nekaj slabosti. Največja slabost, gledano v celoti, je nedelovanje določenih verig oz. njenih členov, kar močno zmanj- šuje izkoriščanje potenciala dodane vrednosti oz. izkoriščanje lesne surovine glede na njeno mejno kakovost. Velik problem predstavlja tudi tehnolo- ška zastarelost določenih verig in s tem povezana višina potrebnih investicij v (energetsko učinkovito in napredno) tehnologijo. Eden večjih problemov, s katerim se soočajo praktično vse verige (na eno- stavnem ali/in tehnološko zahtevnejšem nivoju), je slabša razpoložljivost (kompetentne) delovne sile in hitrost zastaranja kompetenc zaposlenih, nizka pro- duktivnost in stroškovna neučinkovitost. Za določe- ne verige, predvsem za tiste z večjim inovacijskim potencialom, je TRL dokaj nizek, predvsem pa so potrebna velika vlaganja v R&R ter v promocijo in marketing. Med slabosti lahko uvrstimo tudi višje stroške obvladovanja kakovosti izdelkov in slabše obvladovanje transporta in logistike dobave suro- vine. Med priložnostmi so vsekakor najbolj po- membne tiste, ki so povezane s podpornim oko- ljem (npr. državne spodbude, pravne priložnosti, razvoj digitalne in zelene družbe), izkoriščanjem razvitosti infrastrukture ter sodobnimi strateškimi usmeritvami na nivoju države (npr. prepoznava- nje lesa kot strateške surovine, prepoznavanje le- sarstva kot moderne industrije ipd.) in trga z bolj okoljsko ozaveščenimi kupci in z višanjem njihove kupne moči na ciljnih trgih, kjer velike potenciale skriva tudi razvoj skupne blagovne znamke in sku- pna vlaganja v promocijo lesa. Ena od priložnosti je zmanjšanje uvoza iz tujine, saj so analize strukture inputov v proizvodnjo sektorjev gozdno-lesnega bi- ogospodarstva pokazale, da je leta 2015 uvoz blaga in storitev predstavljal 39 % proizvodnih vhodnih vi- rov v celotni verigi vrednosti, pri čemer obstaja več možnosti, da se delež uvoza v prihodnje zmanjša in nadomesti z domačo primarno proizvodnjo (Arnič, 2023). Kot veliko priložnost lahko lesna podjetja oz. verige izkoristijo tako v digitalizaciji procesov kot v razvoju drugih panog in verig, kjer je mogoče najti številne sinergijske učinke. Največje nevarnosti pa lahko najdemo predvsem na področju (ne)razpolo- žljivosti (ugodnih) finančnih resursov za investicije, slabše razvitosti dobavne verige in birokratske ovi- re, ki so pogostokrat povezane s spremembami v regulativah in pravnem okolju nasploh. Velika ne- varnost je tudi (ne)razpoložljivost lokalnega lesa, saj je večina gozdov v zasebni lasti, kar pomeni, da 43 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Kropivšek, J., Straže, A., & Gornik Bučar, D.: Kvalitativna/strateška analiza izbranih verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu tako podjetja kot tudi verige nimajo nadzora nad posekom lesa in njegovo prodajo, s čimer je ogro- žena stabilnost dobave surovine. 4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS Rezultati kažejo na obstoj več šibkih členov znotraj verig vrednosti, kjer je treba za učinkovito delovanje verig določene vhodne surovine/mate- riale tudi uvažati. Za optimiziranje delovanja verig vrednosti, kjer smo poleg tradicionalnih izdelkov zaznali tudi večje število inovativnih in visokoteh- noloških izdelkov, se kažejo potrebe po investicijah v določene tehnologije, kot denimo v proizvodnjo konstrukcijskega žaganega lesa listavcev (P1.2), konstrukcijskih furnirjev (P2), ploščnih kompozitov (P3), idr. Na sliki 1 vidimo, da imajo največ prednos- ti sestavljene verige S8, S9 in S10.Glede na pomen za vse ostale verige ter porabo kakovostnejše su- rovine, ki ji lahko dodamo višjo dodano vrednost, ima veliko prednosti tudi veriga P1. Vse te verige pa imajo največ priložnosti za rast in razvoj tudi v pri- hodnje. Najmanj prednosti kot tudi priložnosti pa izkazuje veriga P5. Največ slabosti najdemo pri veri- gi P4, predvsem na račun potrebnih visokih vlaganj v tehnologijo, razvoj, promocijo in kadre; podob- no stanje lahko ugotovimo tudi za verigi P2 in P3, medtem ko je pri verigi P5 razloge za slabšo oceno mogoče iskati predvsem v dejavnikih, povezanih s konceptom krožnosti in kaskadne rabe, saj se cikel v tej verigi zaključi in ga ni mogoče nadaljevati. Naj- večje nevarnosti pretijo S8, S9, K7 in P2, ki pa so ve- činoma povezane s hitrostjo zastaranja kompetenc, visokimi vlaganji v razvoj in tehnologijo in visokimi stroški obvladovanja kakovosti. Poglobljen pristop z matriko SO, WO, ST, in WT strategij nas pripelje do nekaterih novih spoznanj (preglednica 3). Zaključimo lahko, da imamo v verigah vrednos- ti v lesarstvu številne prednosti, s katerimi lahko zelo učinkovito izkoristimo priložnosti oz. zmanjša- mo nevarnosti ter s tem prispevamo k uspešnemu nadaljnjemu razvoju lesarstva in vseh verig vred- nosti. Zelo pomembno je, da na drugi strani pri- ložnosti izkoristimo tudi za zmanjševanje slabosti, pri čemer moramo slednje zmanjševati tudi zato, da zmanjšamo nekatere nevarnosti, ki prihajajo od zunaj. Med najbolj pomembnimi ukrepi so vseka- kor tisti, ki krepijo delovanje posameznih verig in vzpostavitev učinkovitih povezav med njimi (ter tudi navzven v druge panoge). Slednje je predvsem naloga povezovalnih verig K6 in K7, pri katerih je zelo pomembna njuna lokacijska umestitev, saj obe porabljata zelo razpršene vire, s svojimi proizvodi pa oskrbujeta različne verige. Z ustrezno lokacijsko umestitvijo povečamo učinkovitost delovanja pove- zovalne verige, poenostavimo logistiko in zmanjša- mo stroške. Te ugotovitve podpirajo ključne ukrepe razvoja lesnopredelovalne industrije (MGRT, 2022). V okviru raziskave smo verige vrednosti v gozdno-lesnem biogospodarstvu podrobneje pro- učevali samo kvalitativno, za boljše razumevanje delovanja in natančnejšo oceno učinkovitosti in Slika 1. Obseg prednosti/slabosti in priložnosti/nevarnosti verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu. Figure 1. The extent of strengths/weaknesses and opportunities/threats of value chains in the Slovenian forest-wood bioeconomy. 44 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Kropivšek, J., Straže, A., & Gornik Bučar, D.: Qualitative/strategic analysis of selected value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy strateškega pomena posamezne verige pa bi bilo pomembno narediti tudi poglobljeno kvantitativno analizo. Na podlagi tega bi potem bolj argumentira- no izbrali strateško pomembnejšo verigo vrednosti in potrebne ukrepe za njihove izboljšave. 5 POVZETEK 5 SUMMARY The global trend of strengthening green value chains also opens up the potential for the devel- opment of the Slovenian forest-wood chain. In re- Preglednica 3. Matrika SO, WO, ST, in WT strategij za verige vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogo- spodarstvu. Table 3. Matrix of SO, WO, ST, and WT strategies for value chains in the Slovenian forest-wood bioeconomy. prednosti slabosti priložnosti SO strategije WO strategije Okoljsko ozaveščenost kupcev in njihovo kupno moč lahko izkoristimo predvsem s tradicijo in inovativnimi izdelki, ugodnim vplivom na okolje in nadomeščanjem drugih materialov v izdelkih (npr. lesna gradnja) Državne spodbude za investicije v tehnologijo in razvoj inovativnih izdelkov lahko izkoristimo s tradicijo, potencialom za višjo dodano vrednost, podpori sodobnim konceptom krožnosti in sodelovanjem z RR institucijami Pravne priložnosti lahko izkoristimo z izpostavljanjem okoljskih prednosti lesnih izdelkov (npr. ogljični odtis) in vplivu na razvoj podeželja Državne spodbude za investicije lahko izkoristimo za izboljšanje stanja tehnologij in vlaganj v razvoj Razvoj digitalne družbe in širšega podpornega okolja lahko izkoristimo za vpeljavo sodobnih digitalnih tehnologij in konceptov ter povečanje učinkovitosti (in kakovosti) Prepoznavanje lesarstva kot moderne industrije lahko pripomore k večjemu zanimanju mladih za poklice v lesarstvu in posledično manjšemu problemu zagotavljanja (visoko kompetentne delovne sile v panogi) nevarnosti ST strategije WT strategije Spremembe na trgu (konkurenca, rast cen ipd.) lahko obvladujemo z nadaljnjimi inovacijskimi aktivnostmi, izpostavljanjem tradicije (in blagovne znamke) ter ugledom lesnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo Pravne nevarnosti, predvsem preusmeritev podpore v druge panoge, lahko zmanjšamo s poudarjanjem tradicije, inovativnosti in predvsem krožnosti, pa tudi tesnejšim umeščanjem panoge v druge verige vrednosti Vpliv (ne)razvitosti dobavnega dela verig, predvsem glede stalnosti dobave lesa iz zasebnih gozdov lahko zmanjšamo z izdelki z višjo dodano vrednostjo in inovacijskim potencialom, ki zagotavlja možnost kupovanja surovin po višji ceni in s tem spodbujanje sečnje Z vzpostavitvijo (nedelujočih) verig oz. njihovih členov bomo (lažje) zagotovili razvoj dobavnega dela verig in stabilnost dobave S stalnimi (manjšimi) posodobitvami tehnologij se bomo izognili tako pravnim nevarnostim glede onesnaževanja in energetske neučinkovitosti kot tudi odvisnosti od zunanjih virov financiranja (večjih) investicij Z večjo stroškovno učinkovitostjo bomo lažje obvladovali spremembe na trgu in bomo bolj konkurenčni pri iskanju tržnih poti za izdelke z visoko dodano vrednostjo 45 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Kropivšek, J., Straže, A., & Gornik Bučar, D.: Kvalitativna/strateška analiza izbranih verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu cent decades, the Slovenian forest-wood chain has faced several challenges, including the increase in the proportion of deciduous trees in Slovenian for- ests and the dysfunction of some parts of the chain. The objectives of the research were to conduct a qualitative strategic SWOT analysis of selected val- ue chains in the Slovenian forest-wood bioecono- my, to present and compare the main advantages and disadvantages of each chain, and to determine which of the value chains are particularly interesting for the development of the Slovenian forest-wood bioeconomy, with a focus on hardwood processing. The central starting point of the analysis was that at the design stage of an individual value chain the principle of the marginal quality of the input raw material was considered, which defines in advance for what purposes or for what chain hardwood of a certain quality can be used. In the first phase of the analysis we defined the criteria and created a SWOT matrix, using an approach based on previously de- fined subsystems. In the second phase, we used the SWOT matrix to develop the best combinations of strategies by linking internal and external factors using a matrix of four strategies (Table 1). The val- ue chain assessment was conducted by a group of experts from different (wood-related) fields. For a more detailed qualitative analysis, 10 value chains were selected, differing both in terms of the input raw materials and in the degree of complexity and branching of each chain. The chains are (P1) sawn wood, (P2) veneer, (P3) wood for pulp and compos- ites, (P4) other industrial wood (chemical process- ing), (P5) the lowest quality roundwood (energy), (K6) wood residues, (K7) recovered wood, (S8) fin- ished wood products, (S9) wood construction, and (S10) ships and transportation. The results show that there are several weak links within value chains, but they also have many advantages. Among the greatest advantages is certainly the environmental aspect of wood pro- cessing in ensuring sustainability in operations, including the more extensive (utilization) of wood raw materials in the modern concepts of a circular economy and cascade use. Wood also has great po- tential to substitute for other materials. By consist- ently considering the marginal quality of the input raw material, the raw material is available in suf- ficiently large quantities for further development and strengthening of these chains. Wood products have high local (and global) market potential, and are also important for the functioning of chains in other industries. On the other hand, there are some weaknesses that were found, and the big- gest of these is the failure of certain chains or the lack of their products, which greatly reduces the value-added potential or the use of the wood raw material according to its marginal quality. Another problem is the technological obsolescence of cer- tain chains and related relatively high investments in (energy efficient and advanced) technology. One of the main problems facing practically all chains is the poor availability of (competent) labour. In order to optimize the functioning of the forest-wood value chains, in which, in addition to traditional products there are also many innova- tive and high-tech products, investments in certain technologies are required, such as the production of structural veneers (P2), wood-based materials (P3), and so on. The greatest advantages can be found in complex chains (S8, S9 and S10), as well as (P1) as one of the base chains for the other chains. Chain P5 has the least advantages (and opportuni- ties). We find most weaknesses in chain P4, mainly due to the need for high investments in technolo- gy, development, advertising, and human resourc- es; chains P2 and P3 also show similar weaknesses. The greatest threats are related to chains S8, S9, K7, and P2, which are mainly related to the speed of capability obsolescence, high investment in de- velopment, and high quality control costs. We can conclude that we have many advan- tages in the wood industry value chains that can be used very effectively to exploit opportunities or reduce risks, contributing to the successful de- velopment of wood processing and all forest-wood value chains. Among the most important measures are certainly those that strengthen the functioning of the individual chains and the establishment of effective links between them (and also externally to other industries). The latter is mainly the task of the K6 and K7 chains (which are so-called connect- ing chains), where their location placement is very important, as both consume widely scattered re- sources and then supply different chains with their products. 46 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Kropivšek, J., Straže, A., & Gornik Bučar, D.: Qualitative/strategic analysis of selected value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Delo je nastalo v okviru ciljnega raziskovalne- ga programa V4-2016 Možnosti rabe listavcev v slovenskem biogospodarstvu, ki ga financira Mini- strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost republike Slovenije ARRS, ter v okviru programa P4-0015 Les in lignocelulozni kompoziti Javne agencije za razi- skovalno dejavnost republike Slovenije ARRS. VIRI REFERENCES Abdel-Basset, M., Mohamed, M., & Smarandache, F. (2018). An extension of neutrosophic AHP–SWOT analysis for strategic planning and decision-making. Symmetry, 10(4), 116. DOI: https://doi.org/10.3390/sym10040116 Arnič, D. (2023). Vpliv podnebnih sprememb na prirast lesa navadne bukve (Fagus sylvatica L.) in navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) in potencialne posledice za biogospodarstvo v Sloveniji. [University of Ljubljana]. URL: https://repozitorij.uni-lj.si/Iz- pisGradiva.php?lang=eng&id=145219 Benzaghta, M. A., Elwalda, A., Mousa, M., Erkan, I., & Rahman, M. (2021). SWOT analysis applications: An integrative literature review. Journal of Global Business Insights, 6(1), 55–73. DOI: https://doi.org/10.5038/2640-6489.6.1.1148 Čater, T. (2022). Pomen in pravilna izvedba SWOT analize: interno gradivo. European Organisation of the Sawmill Industry (EOS) (2020). Timber in construction and bioeconomy in the EU green deal reso- lution. URL: https://eos-oes.eu/2020/01/17/timber-in-con- struction-and-bioeconomy-in-the-eu-green-deal-resolution/ (9.3.2023) European Organisation of the Sawmill Industry (EOS) (2022). Re- marks by President von der Leyen at the plenary session of the New European Bauhaus goes Into the Woods event. URL: https://www.eos-oes.eu/en/news.php?id=2320 (15.3.2023) Evropska komisija (2019). Sporočilo in časovni načrt o evropskem zelenem dogovoru. URL: https://eur-lex.europa.eu/legal- -content/SL/TXT/DOC/?uri=CELEX:52019DC0640&from=EN (15.3.2023) Evropski zeleni dogovor: Postati prva podnebno nevtralna celina (2023). URL: https://commission.europa.eu/strategy-and-po- licy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl (15.3.2023) Falcone, P . M., Tani, A., Tartiu, V. E., & Imbriani, C. (2020). Towards a sustainable forest-based bioeconomy in Italy: Findings from a SWOT analysis. Forest Policy and Economics, 110, 101910. DOI: https://doi.org/10.1016/j.forpol.2019.04.014 Hurmekoski, E., Jonsson, R., Korhonen, J., Jänis, J., Mäkinen, M., Le- skinen, P ., & Hetemäki, L. (2018). Diversification of the forest industries: role of new wood-based products. Canadian Jou- rnal of Forest Research, 48(12), 1417–1432. DOI: https://doi. org/10.1139/cjfr-2018-0116 Kropivšek, J., & Čufar, K. (2015). Potencialna raba bukovine in vred- notenje dodane vrednosti v izdelkih iz bukovine. Gozdarski Ve- stnik, 73(10), 470–478. Kurttila, M., Pesonen, M., Kangas, J., & Kajanus, M. (2000). Utilizing the analytic hierarchy process (AHP) in SWOT analysis — a hybrid method and its application to a forest-certification case. Forest Policy and Economics, 1(1), 41–52. DOI: https://doi. org/10.1016/S1389-9341(99)00004-0 Longsheng, C., Ali Shah, S. A., Solangi, Y . A., Ahmed, M., & Ali, S. (2022). An integrated SWOT-multi-criteria analysis of imple- menting sustainable waste-to-energy in Pakistan. Renewable Energy, 195, 1438–1453. DOI: https://doi.org/10.1016/J.RENE- NE.2022.06.112 MGRT (2022). Izvedbeni dokument ukrepov razvoja lesnopredeloval- ne industrije do 2030. No Title. MGRT, & MKO (2012). Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020; “Les je lep.” Regional SWOT Analysis and Mapping (2022). In State of the art of current wood and furniture policies in Europe. https://allview. eu/wp-content/uploads/2022/04/D6.1-v3.0-Regional-SWOT- -Analysis-and-Mapping-GENERAL.pdf (15.3.2023) Ringe, J. M., & Hoover, W. L. (1987). Value added analysis: a method of technological assessment in the U.S. forest products indu- stry. Forest Products Journal, 37(11–12), 51–54. Ščap, Š., Krajnc, N., & Prislan, P . (2021). Stanje žagarske panoge v Slo- veniji v letu 2019 = Situation of the Slovenian sawmill sector in 2019. Gozdarski Vestnik, 79(10), 363–375. Sevkli, M., Oztekin, A., Uysal, O., Torlak, G., Turkyilmaz, A., & De- len, D. (2012). Development of a fuzzy ANP based SWOT analysis for the airline industry in Turkey. Expert Systems with Applications, 39(1), 14–24. DOI: https://doi.org/10.1016/j. eswa.2011.06.047 Shakoor Shahabi, R., Basiri, M. H., & Kahag, M. R. (2018). Ranking of productivity improvement strategies in Iran mineral sector based on integrated SWOT-FAHP-FTOPSIS analysis. Arabian Jo- urnal of Geosciences, 11(3), 65. DOI: https://doi.org/10.1007/ s12517-018-3402-0 Statistični urad RS (2023). Proizvodnja gozdno-lesnih sortimen- tov. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/- -/1673145S.px (3.3.2023) Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek, J. (2023). Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu [Ma- nuscript in preparation]. Les/Wood. Taghavifard, M., Amoozad Mahdiraji, H., Alibakhshi, A., Zavadskas, E., & Bausys, R. (2018). An extension of fuzzy SWOT analysis: An application to information technology. Information, 9(3), 46. DOI: https://doi.org/10.3390/info9030046 The international wood industry in one information service (2020). EU “Green Deal” creates new opportunities for timber. URL: https://www.globalwoodmarketsinfo.com/eu-green-deal-cre- ates-new-opportunities-timber/ (15.3.2023) 47 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Kropivšek, J., Straže, A., & Gornik Bučar, D.: Kvalitativna/strateška analiza izbranih verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu UNECE (2023). COFFI market forecasts. URL: https://unece.org/fo- rests/coffi-market-forecasts (15.3.2023) Wang, L. (2015). Value chain analysis of bio-coal business in Finland: Perspectives from multiple value chain members. Biomass and Bioenergy, 78, 140–155. DOI: https://doi.org/10.1016/j.biom- bioe.2015.04.005 Zavod za gozdove Slovenije (2022). Poročilo zavoda za gozdove Slo- venije o gozdovih za leto 2021. URL: http://www.zgs.si/filead- min/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2021_Porocilo_o_ gozdovih_ZGS.pdf (3.3.2023) 48 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 49 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 ANALIZA KAKOVOSTNE STRUKTURE OKROGLEGA LESA LISTAVCEV THE DISTRIBUTION OF DIFFERENT LOG GRADES BY VOLUME IN THREE HARDWOOD SPECIES Luka Krajnc 1* , Domen Arnič ², Peter Prislan 1 UDK članka: 630*525:630*176.1 Prispelo / Received: 13.4.2023 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article Sprejeto / Accepted: 22.5.2023 . Izvleček / Abstract Izvleček: Prispevek predstavlja rezultate analize kakovostne strukture okroglega lesa treh najpomembnejših drevesnih vrst listavcev v Sloveniji, navadne bukve (Fagus sylvatica L.), gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.) ter hrasta doba (Quercus robur L.). Na različnih sečiščih po Sloveniji smo drevesa izbrali in izmerili pred posekom, nato pa po poseku izmerili dimenzije posameznih izdelanih gozdno-lesnih sortimentov ter lokacijo in velikost morebitnih nepravilnosti na ravni posameznega sortimenta. Vsak sortiment je bil razvrščen v enega izmed kakovostnih razredov A, B, C, D (hlodovina) ali drugo oblovino (nehlodovina). Nato smo za vsako posamezno drevo izračunali delež posameznega kakovostnega razreda v prostornini celotnega drevesa. V povprečju lahko pri upoštevanju zahtev trenutno veljavnega Pravilnika pri sečnji listavcev s prsnim premerom nad 30 cm pričakujemo med 40–50 % hlodovine. Ključne besede: hlodovina, listavci, prostornina, kakovost, sortimentacija Abstract: The research presented in this study addressed the distribution of volume across different log grades in three hardwood species: European beech (Fagus sylvatica L.), sycamore maple (Acer pseudoplatanus L.) and English oak (Quercus robur L.). Standing trees were selected, marked, and measured. Afterwards the trees were felled and bucked into assortments according to national legislation regarding assortment grades and requirements for each assortment grade. Each individual assortment was measured and classified into one of the national log quality grades. Proportions of log volume with different grades within individual tree volumes were calculated and presented in this study. Differences were found in log grade volume distribution between different species and diameter classes. By following the national grading system for assortments, between 40% and 50% of total volume will be usable assortments in hardwoods. Keywords: logs, hardwoods, volume, quality, log grading 1 UVOD 1 INTRODUCTION Standardi razvrščanja hlodovine v kakovostne razrede so primarno namenjeni lažjemu sporazu- mevanju med kupci in prodajalci hlodovine. V ena- kem prostorskem in časovnem okvirju se načeloma pojavi in uporablja več pravilnikov ali standardov z različnimi stopnjami definiranosti in zahtev za raz- lične kakovostne razrede hlodovine (Marenče & Šega, 2015). Tako se tudi v Sloveniji pojavlja več hkrati uporabljanih standardov, od tistih za hlo- dovino iz državnih gozdov (Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije, (UL RS, 007-399/2020/26, 2020) – v nadaljevanju Pravilnik) do avstrijskih uzanc (Österreichische Holzhandelsusancen – ÖHU (FHP , 2006)) in EU standardov (npr. SIST EN 1316- 1:2012 in SIST EN 1316-2:2012 (CEN, 2012)). Do- ločeni (dovolj veliki) kupci imajo občasno razvite lastne standarde, kakšna naj bo pripeljana hlodo- vina glede na namen njihove nadaljnje predelave (Zafran, 2023). Del kupcev pa standardov niti nima ali jih ne upošteva pri trgovanju z lesom. V Sloveni- ji je največji posamezni prodajalec sortimentov na Vol. 72, No. 1, 49-58 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a05 1 Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana, Slovenija ² Gozdno gospodarstvo Bled d.o.o., Ljubljanska cesta 19, 4260 Bled, Slovenija * e-mail: luka.krajnc@gozdis.si 50 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Krajnc, L., Arnič, D., & Prislan, P .: The distribution of different log grades by volume in three hardwood species trgu iz lastne proizvodnje družba Slovenski državni gozdovi d.o.o., ki upravlja z gozdovi v državni lasti. V letih normalne proizvodnje se iz državnih gozdov na trgu pojavi dober milijon kubičnih metrov hlodovi- ne, kar znaša približno 40 % delež vse proizvedene hlodovine v slovenskih gozdovih (Zafran, 2023). Kakovostna struktura gozdno-lesnih sortimen- tov je odvisna od mnogih dejavnikov. V največji meri je odvisna od zunanjih dimenzij samega sor- timenta ter dimenzij zunanjih nepravilnosti (grče ipd.), v manjši meri pa tudi od notranjih napak (trohnobe ipd.) ter poškodb, nastalih pri sečnji in spravilu. Glavni problem analiziranja kakovostne strukture v kateremkoli časovnem ali prostorskem okvirju je predvsem spreminjanje standardov raz- vrščanja hlodovine. Tako so sedanji podatki o kako- vostni strukturi hlodovine brez hkratnega navaja- nja vseh podrobnosti uporabljenega standarda žal neuporabni oziroma v veliki meri težko prevedljivi na novejše kakovostne razrede s spremenjenimi zahtevami. S tem razlogom smo na Gozdarskem in- štitutu Slovenije v zadnjih letih pričeli z vodenjem nove zbirke podatkov o kakovostni strukturi hlodo- vine, kjer se za vsak sortiment zapiše ne le kakovo- stni razred hlodovine, temveč vse zapisane napake nekega sortimenta. Tako se izmerijo in zapišejo di- menzije sortimenta, vse grče, njihova velikost ter lokacija znotraj sortimenta. Takšna zbirka bo v pri- hodnosti omogočala neprekinjeno dopolnjevanje zbranih podatkov o kakovostni strukturi hlodovine ter predvsem prevedbo zbranih podatkov v kako- vostne razrede poljubno izbranega standarda raz- vrščanja. V prispevku predstavljamo prve rezultate razvr- ščanja sortimentov listavcev v kakovostne razrede, kot so definirani v Pravilniku o razvrščanju gozdno- -lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slo- venije (UL RS, 007-399/2020/26, 2020). 2 MATERIAL IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS V letu 2021 smo v dogovoru z družbama Slo- venski državni gozdovi d.o.o. in Metropolitana d.o.o. izvedli meritve na 123 stoječih drevesih li- stavcev. Drevesa smo izbrali na že aktivnih sečiščih srednje ali višje produktivnosti in jih jasno označi- li, nato pa smo jim izmerili prsni premer in višino drevesa. Izbirali smo med že odkazanimi drevesi, izbrali pa smo jih s ciljem zajeti čim več debelin- skih razredov. Drevesa so po izboru sekači podrli in skrojili po navodilih posameznih delovodij, nato pa Slika 1. Primer terenske izmere sortimentov. Figure 1. Field work example of log grading. 51 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Krajnc, L., Arnič, D., & Prislan, P .: Analiza kakovostne strukture okroglega lesa listavcev Slika 3. Primeri meritev lastnosti in napak sortimentov. Figure 3. Some examples of log dimensions and defect measurement. Slika 2. Zemljevid Slovenije z označenimi lokacijami sečišč. Figure 2. Map of Slovenia with locations of timber harvesting. 52 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Krajnc, L., Arnič, D., & Prislan, P .: The distribution of different log grades by volume in three hardwood species smo izmerili dimenzije sortimentov, zunanje nepra- vilnosti (velikost in lokacija) ter tudi obseg ter tip notranjih napak. Po terenskem popisu smo na pod- lagi registra napak in dimenzij ter zahtev Pravilnika vsak posamezen sortiment razvrstili v enega izmed kakovostnih razredov, kot jih predpisuje Pravilnik. Razpored višin in prsnih premerov vzorčenih dreves je prikazan na sliki 4, podatki o prsnih pre- merih izmerjenih dreves pa so prikazani v pregle- dnici 1. Povprečno izmerjeno drevo je imelo prsni premer okrog 50 centimetrov, v vzorcu pa z eno iz- jemo ni bilo dreves pod 30 cm. Najmanj izmerjenih dreves je pripadalo drevesni vrsti gorskega javorja, največ pa bukvi. Drevo bukve z največjim prsnim premerom je imelo premer 86 centimetrov. Po sečnji smo vsak sortiment izmerili ločeno, izmerili smo mu dolžino in srednji premer. Izmer- jena je bila absolutna dolžina sortimenta, torej brez odbijanja nadmere. Nadmera se je ustrezno upoštevala pri razvrščanju sortimentov v kakovo- stne razrede, skladno s Prilogo 6 Pravilnika. Sledil je popis vseh zunanjih nepravilnosti (grče, razpoke, krivost, zavitost), pri tem smo izmerili tako velikost kot lokacijo znotraj sortimenta za vsako posamezno nepravilnost. Po meritvah zunanjih lastnosti smo ovrednotili in izmerili še prisotnost in obseg notra- njih napak (npr. zdravo rdeče srce, zvezdasto rdeče srce, rjava trohnoba …). Pri meritvah notranjih in zunanjih lastnosti smo sledili navodilom Pravilni- ka, zapisanim v Prilogi 5 Pravilnika. Tako smo sku- paj izmerili 721 sortimentov različnih premerov in dolžin. V povprečju je srednji premer sortimentov znašal okrog 30 centimetrov, s povprečno dolžino okrog 6 metrov. Manjše število sortimentov je bilo izmerjenih kot t. i. kombinirani sortimenti, kjer je po sečnji zaradi lažjega spravila do ceste združenih več različnih sortimentov. V teh posameznih prime- rih (skupno 2 sortimenta) smo kot oceno združene- ga sortimenta privzeli kakovostni razred slabšega sortimenta. Če pri analizi lastnosti izmerjenih sortimentov izločimo vso drugo oblovino, je bilo skupaj izmer- jenih 243 sortimentov kakovostnih razredov A, B, C ali D (preglednica 3). Povprečni premer je v tem Slika 4. Prsni premeri in vi- šine izmerjenih dreves. Figure 4. Diameter at breast height and tree height of the sampled trees. Prsni premer / Diameter at breast height Vrsta N Mediana [cm] Povprečje [cm] KV [%] Razpon [cm] Species N Median [cm] Average [cm] CV [%] Range [cm] Bukev Beech 80 48,6 51,3 24,5 28–86 Javor Maple 20 46,4 46,8 11,1 36–60 Hrast Oak 23 56,5 55,9 26,9 33–77 Preglednica 1. Prsni premer vzorčenih dreves. Table 1. Diameter at breast height of sampled trees. 53 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Krajnc, L., Arnič, D., & Prislan, P .: Analiza kakovostne strukture okroglega lesa listavcev primeru pričakovano višji, zmanjša pa se tudi pov- prečna dolžina. Delež hlodovine v celotni prostornini drevesa smo izračunali kot količnik med vsoto prostornin hlodov kakovostnih razredov A, B, C in D ter račun- sko prostornino drevesa, iz katerega so bili ti hlodi izdelani. Prostornino posameznih dreves smo izra- čunali na osnovi prsnega premera, višine drevesa ter drevesne vrste s pomočjo krivulj za opis oblike debla (Krajnc & Kušar, 2022) s pomočjo R program- ske knjižice rBDAT (Vonderach et al., 2021). V pro- stornini drevesa je bil zajet volumen debeljadi, to- rej debla in vej do premera 7 cm. Vse prostornine (tako sortimentov kot dreves) vsebujejo skorjo, pri razvrščanju v kakovostne razrede pa smo pri sre- dnjih premerih upoštevali predpisane odbitke za debelino skorje (Priloga 1, Pravilnik). 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3 RESULTS AND DISCUSSION Na sliki 5 prikazujemo delež hlodovine v celot- ni prostornini drevesa, združeno za vse tri vzorče- ne drevesne vrste. Delež hlodovine se giblje okrog 50 %, opazen je rahel trend upadanja deleža hlo- dovine pri drevesih s prsnim premerom nad 50 cm. Največji izmerjen delež hlodovine je bil tako v pov- prečju kot absolutno izmerjen v debelinskem razre- du 40–50 cm. Razpon deležev hlodovine je precej širok in v večini primerov presega 30 % prostornine. Preglednica 2. Premer in dolžina izmerjenih sortimentov. Table 2. Diameter and length of sampled assortments. Preglednica 3. Premer in dolžina sortimentov – hlodovine A, B, C in D kakovostnega razreda. Table 3. Diameter and length of sampled assortments, only assortments with grades A, B, C and D. Vrsta N Povprečni srednji premer [cm] KV premer [%] Razpon premera [cm] Povprečna dolžina [m] KV dolžina [%] Razpon dolžine [m] Species N Average middle diameter [cm] CV of middle diameter [%] Middle diameter range [cm] Average length [m] CV length [%] Length range [m] Bukev Beech 453 34,8 40,8 10–84 5,7 46,4 0,6 – 21,2 Javor Maple 99 29,5 36,9 9–56 6,2 50,3 1,4–18 Hrast Oak 169 31,9 50,6 10–70 5,9 42,3 1–13 Vrsta N Povprečni srednji premer [cm] KV premer [%] Razpon premera [cm] Povprečna dolžina [m] KV dolžina [%] Razpon dolžine [m] Species N Average middle diameter [cm] CV of middle diameter [%] Middle diameter range [cm] Average length [m] CV length [%] Length range [m] Bukev Beech 151 44,4 25,5 27–84 5,3 34,3 2,3 – 12,2 Javor Maple 37 39,8 15,2 26–56 5,6 35,7 2,8 – 11,4 Hrast Oak 55 48,2 25,2 27–70 4,7 32,3 2,1 – 8,3 54 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Krajnc, L., Arnič, D., & Prislan, P .: The distribution of different log grades by volume in three hardwood species Podobna razmerja med hlodovino in ostalim lesom so opazna tudi, ko zgornje deleže hlodovine prikažemo ločeno po drevesnih vrstah (slika 6). Pri bukvi delež hlodovine upade v povprečju celo pod 40 % v največjem debelinskem razredu, pri hrastih pa ostaja bolj nespremenjen z večanjem prsnega premera. Pri gorskem javorju rezultati v prvem in zadnjem debelinskem razredu niso uporabni za iz- Slika 5. Delež hlodovine v celotni prostornini dreve- sa po debelinskih razre- dih, združeno za vse tri drevesne vrste. Črna pika ob mediani predstavlja povprečje meritev za po- samezen debelinski razred drevesa, ki je nad črno piko tudi zapisano s šte- vilko. Posamezne manjše črne pike znotraj razpona posameznega kakovostne- ga razreda predstavljajo izstopajoče vrednosti od večine meritev (t. i. osa- melci). Figure 5. The proportion of logs in the total volume of the tree by diameter classes, combined for all three tree species. The black dot next to the median represents the average of the measurements for each di- ameter class, which is also written with a number above the black dot. Individual smaller black dots within the range of each quality class represent outliers from the majority of measurements. Slika 6. Delež hlodovine v celotni prostornini dreve- sa po debelinskih razredih, ločeno za vse tri drevesne vrste. Črna pika ob medi- ani predstavlja povprečje meritev za posamezen debelinski razred dreve- sa, ki je nad črno piko tudi zapisano s številko. Posa- mezne manjše črne pike znotraj razpona posame- znega kakovostnega razre- da predstavljajo izstopa- joče vrednosti od večine meritev (t. i. osamelci). Figure 6. The proportion of logs in the total volume of the tree by diameter classes, separately for all three tree species. The black dot next to the median represents the average of the measurements for each di- ameter class of the tree, which is also written with a number above the black dot. Individual smaller black dots within the range of each quality class represent outliers from the majority of measurements. 55 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Krajnc, L., Arnič, D., & Prislan, P .: Analiza kakovostne strukture okroglega lesa listavcev peljavo zaključkov, saj je bilo v vsakem od teh dveh razredov izmerjeno samo eno drevo. Delež posameznega kakovostnega razreda po debelinskih razredih ter združeno za vse tri vrste je prikazan na sliki 7. V vseh debelinskih razredih je največ ostalega lesa (druge oblovine, manipulacij- ski les, les za kurjavo). Izpostaviti velja, da delež ka- kovostnega razreda A pričakovano sicer v splošnem Slika 7. Delež hlodovine posameznega kakovo- stnega razreda v celotni prostornini drevesa, zdru- ženo za vse tri drevesne vrste. Črna pika ob medi- ani predstavlja povprečje meritev za posamezen kakovostni razred hlodovi- ne, ki je nad črno piko tudi zapisano s številko. Posa- mezne manjše črne pike znotraj razpona posame- znega kakovostnega razre- da predstavljajo izstopa- joče vrednosti od večine meritev (t. i. osamelci). Slika 8. Delež hlodovine posameznega kakovostne- ga razreda v celotni pro- stornini drevesa, ločeno za vse tri drevesne vrste. Črna pika ob mediani predstavlja povprečje me- ritev za posamezen debe- linski razred drevesa, ki je nad črno piko tudi zapisa- no s številko. Posamezne manjše črne pike znotraj razpona posameznega ka- kovostnega razreda pred- stavljajo izstopajoče vred- nosti od večine meritev (t. i. osamelci). Figure 7. The share of logs of each quality class in the total volume of the tree, combined for all three tree species. The black dot next to the median represents the average of the measurements for an individual log quality class, which is also written with a number above the black dot. Individual smaller black dots within the range of each quality class represent outliers from the majority of measurements. Figure 8. The proportion of logs of each quality class in the total volume of the tree, separately for all three tree species. The black dot next to the median represents the average of the measurements for each di- ameter class of the tree, which is also written with a number above the black dot. Individual smaller black dots within the range of each quality class represent outliers from the majority of measurements. 56 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Krajnc, L., Arnič, D., & Prislan, P .: The distribution of different log grades by volume in three hardwood species narašča s prsnim premerom, razmerja med ostalimi tremi kakovostnimi razredi (B, C, D) pa ostajajo z naraščanjem prsnega premera v istem razmerju (D > C > B). Delež ostalega lesa (nehlodovine) ostaja približno enak. Ko zgornje podatke ločimo po drevesnih vrstah (slika 8), se razmerje med razredi B, C in D spreme- ni v odvisnosti od drevesne vrste. Pri bukvi ostane približno enako kot opisano zgoraj (prostornine D > C > B, A ostaja približno enak), pri hrastih in javorju pa so razlike med razredi manj izražene. V grobem sicer pričakovano delež hlodovine ni odvisen od prostornine drevesa (slika 9), pri skoraj enaki prostornini je bilo izmerjenih več različnih de- ležev hlodovine pri isti drevesni vrsti. Delež hlodovine v bruto prostornini drevesa iz naše raziskave je primerljiv z deleži, poročanimi za iste vrste v preteklosti (Marenče et al., 2017 in 2020). Omenjene raziskave so pri razvrščanju hlo- dovine v kakovostne razrede uporabile EU stan- darde serije EN 1316, za razliko od naše raziskave, kjer se je uporabil Pravilnik. Drugih podobnih razi- skav na tem področju ne poznamo. Prednost naše raziskave je predvsem velikost vzorca in da so bila drevesa v vzorcu vsaj pri bukvi porazdeljena po celi Sloveniji (Slika 2), kar omogoča boljšo reprezenta- tivnost predstavljenih rezultatov. Žal pa so takšne raziskave izjemno časovno in organizacijsko zah- tevne, saj zahtevajo večkraten obisk sečišča ter pri- lagoditev dela predvsem sekaških ekip na terenu. V prihodnosti bi bilo podobno raziskavo smiselno ponoviti še na drevesih iglavcev, da za Slovenijo pri- dobimo realne podatke o možni kakovostni struk- turi poseka ob trenutno veljavnih standardih raz- vrščanja hlodovine. Načeloma je na voljo na ravni države ali manjših prostorskih enot več informacij o deležu hlodovine, predvsem s strani večjih proda- jalcev, ki pa pogosto niso realne. Tržna in optimalna sortimentacija sta namreč dve različni strani istega kovanca. Tržna sortimentacija upošteva tudi (po) stranske dogovore kupec-prodajalec, kjer imamo v mislih predvsem pogodbe z vnaprej specificirano kakovostno strukturo odkupa. Zaradi tega posledič- no tržna sortimentacija pogosto lahko odstopa od optimalne sortimentacije, saj je lahko manjkajoči kakovostni razred nadomeščen s sortimenti višje kakovosti kot je zahtevano v odkupni pogodbi. V primeru naše raziskave gre nedvomno za optimal- no sortimentacijo, saj so bile upoštevane samo zahteve Pravilnika. Rastišča, izbrana za analizo, so bila srednje ali celo visoko produktivna, zato rezul- tati raziskave niso aplikabilni na nižje produktivna rastišča z nižjimi višinami dreves ter drugačno de- belinsko strukturo. Pomembno je seveda ponovno poudariti, da je deleže hlodovine smiselno primer- jati le ločeno po debelinskih razredih. Izračun eno- tnega deleža hlodovine na ravni sestoja ali kakšni drugi prostorski enoti namreč nima pomena brez informacije o debelinski strukturi poseka. Na delež hlodovine ima velik vpliv tudi rastišče (preko po- javljanja notranjih napak) ter poškodbe sortimen- tov pri sečnji in spravilu. Slednje načeloma nimajo Slika 9. Odstotek hlodo- vine v celotni prostornini drevesa v odvisnosti od prostornine drevesa. Figure 9. Proportion of logs in total tree volume in relation to absolute tree volume. 57 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Krajnc, L., Arnič, D., & Prislan, P .: Analiza kakovostne strukture okroglega lesa listavcev večjega vpliva na končno sortimentacijo, saj se ob pravilnem načinu izvajanja dela pojavljajo le občas- no in v manjšem obsegu. 4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS V povprečju lahko pri upoštevanju zahtev tre- nutno veljavnega Pravilnika pri sečnji listavcev s prsnim premerom nad 30 cm pričakujemo med 40–50 % deleža hlodovine v celotni prostornini dre- ves. Deleži hlodovine v prostornini dreves se med tremi vključenimi drevesnimi vrstami listavcev niso bistveno razlikovali. V grobem sicer lahko iz rezul- tatov izpeljemo, da je pri hrastu delež hlodovine še najmanj odvisen od debelinskega razreda in se relativno malo spreminja v primerjavi z recimo bukvijo ali javorjem. Pri deležih kakovostnih razre- dov so razlike med vrstami bolj opazne. Pri bukvi je tako razmerje kakovostnih razredov med raz- ličnimi kakovostnimi razredi približno enako med debelinskimi razredi, pri ostalih dveh vrstah pa se bolj spreminja. Pri bukvi je jasno opazna odvisnost deleža hlodovine od prsnega premera, tako v gro- bem delež hlodovine naraste do razreda 50–60 cm in nato začne upadati. Podobno je tudi pri hrastu, s tem da je ta odvisnost manj izražena. Pri javorju je bilo v najmanjšem in največjem debelinskem ra- zredu izmerjeno le po eno drevo, zato pri tej vrsti ne moremo razpravljati o odvisnosti deleža hlodo- vine od prsnega premera. V večini primerov so ime- le največji vpliv na razvrstitev v kakovostni razred predvsem dimenzije sortimentov v kombinacijah s posameznimi napakami, predvsem notranjih napak ter grč. V prihodnosti nameravamo na večjem vzor- cu sortimentov ovrednotiti tudi deleže napak po velikosti vpliva na končno razvrstitev sortimenta v kakovostni razred. Načeloma tudi znotraj posame- znega debelinskega razreda lahko prihaja do velikih nihanj, posamezna drevesa namreč lahko celo ni- majo hlodovine ali pa občutno presegajo povpreč- no vrednost deleža. Vrednosti in deleži hlodovine ali kakovostnih razredov, prikazanih v tej raziskavi, so zgolj informativni in jih ne smemo obravnava- ti kot pričakovane vrednosti pri poljubno izbranih drevesih. Drugačen vzorec dreves bi dal drugačne številke in razpone, zelo verjetno pa bi vrednosti bile približno enake. 5 POVZETEK 5 SUMMARY Research presented in this study addressed the distributions of log volume of different grades in three hardwood species: European beech (Fagus sylvatica L.), sycamore maple (Acer pseudoplatanus L.) and English oak (Quercus robur L.). Standing trees were selected, marked, and measured. Af- terwards the trees were felled and bucked into as- sortments according to national legislation regard- ing assortment grades and requirements for each assortment grade. Each individual assortment was measured and classified into one of the national log quality grades. The proportions of log volume with different grades within individual tree volume were calculated and presented in this study. Differences were found in log grade volume distribution between different species and diam- eter classes. The biggest assortment proportion in tree volume was identified in the diameter (at breast height) class of 40-50 cm, while the overall lowest proportion was measured in the diameter class of 60+ cm. This is most likely due to the in- creased presence and severity of internal defects, which devalue individual logs. As demonstrated above by following the na- tional grading system for assortments, on average between 40% and 50% of total volume will be usa- ble assortments in hardwoods. In most cases, 30% of usable assortments in tree volume is the abso- lute minimum that can be expected when following the requirements of a national assortment grading system. There is no notable relationship between the volume proportion of usable assortments and diameter at breast height. A significant proportion of logs were devalued due to the presence of inter- nal defects and/or felling damage. As the presence of internal defects is also governed by the proper- ties of the site, more research should be devoted to evaluating the links between site conditions and internal defects in hardwood trees. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Meritve gozdno-lesnih sortimentov so bile opravljene v okviru Ciljnega raziskovalnega projek- ta V4-2016 z naslovom “Možnost rabe lesa listavcev v slovenskem biogospodarstvu”, ki ga financirata 58 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Krajnc, L., Arnič, D., & Prislan, P .: The distribution of different log grades by volume in three hardwood species Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Repu- blike Slovenije. Del raziskave je bil opravljen tudi v okviru Programske skupine Gozdno-lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospo- darstvo (P4-0430, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije). VIRI REFERENCES FHP , 2006. Österreichische Holzhandelsusancen 2006. Kooperation- splattform Forst Holz Papier, Wien. Austria. 310 pp. Krajnc, L., & Kušar, G. (2022). Določanje prostornine dreves s krivu- ljami za opis oblike debla (KOOD). Gozdarski vestnik, 80(2), 63–76. Marenče, J., & Šega, B. (2015). Povezave med kakovostjo buko- vih dreves in iz njih izdelanih sortimentov. Gozdarski vestnik, 10(73), 429–441. Marenče, J., Matijašić, D., & Grecs, Z. (2017). Kakovost bukovine v Sloveniji – trenutno stanje in pričakovane spremembe. Les/ Wood, 66(1), 10. Marenče, J., Šega, B., & Gornik Bučar, D. (2020). Monitoring the qu- ality and quantity of beechwood from tree to sawmill product. Croatian Journal of Forest Engineering, 41(1), 119–128. DOI: https://doi.org/10.5552/crojfe.2020.613 Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz goz- dov v lasti Republike Slovenije, Uradni list RS, 007-399/2020/26 (2020). SIST (2012). Hardwood round timber–Qualitative classification–Part 1: Oak and beech (EN 1316-1:2012). CEN. 2012. 9 str. SIST (2012). Hardwood round timber–Qualitative classification–Part 2: Poplar (EN 1316-2:2012). CEN. 2012. 9 str. Vonderach, C., Kublin, E., Bösch, B., & Kändler, G., 2021. rBDAT: Im- plementation of BDAT tree taper fortran functions (manual). Zafran, J. (2023). Merjenje in razvrščanje gozdnih lesnih sortimen- tov v Sloveniji. InfoGozd, v tisku. URL: https://wcm.gozdis.si/ sl/infogozd/strokovni-prispevki/clanki/2023011012143179/ merjenje-in-razvrscanje-gozdnih-lesnih-sortimentov-v-sloveni- ji/ (10.4.2023) 59 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Vol. 72, No. 1, 59-70 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a06 1 Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, Večna pot 2, 1000 Ljubljana 2 Gozdno gospodarstvo Bled d.o.o., Ljubljanska cesta 19, 4260 Bled, 3 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija * e-mail: peter.prislan@gozdis.si MAKROEKONOMSKI UČINKI PROIZVODNJE IN PREDELAVE LESA LISTAVCEV MACROECONOMIC IMPACT OF HARDWOOD PRODUCTION AND PROCESSING Domen Arnič 1,2 , Peter Prislan 1* , Luka Juvančič 3 UDK članka: 630*83:630*176.1 Prispelo / Received: 12.4.2023 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article Sprejeto / Accepted: 14.5.2023 . Izvleček / Abstract Izvleček: V Sloveniji imamo z vidika izkoriščenosti potenciala dodane vrednosti sortimentov lesa listavcev izrazite rezerve. Slednje bi lahko izkoristili zlasti s povečanjem gospodarske rabe okroglega lesa znotraj Slovenije ter s krepitvijo tehnološko naprednejših načinov predelave okroglega lesa. Cilj te raziskave je z input-output modeliranjem oceniti neizkoriščene potenciale gozdno-lesne verige v Sloveniji, s poudarkom na rabi lesa listavcev. Za celotno gozdno-lesno verigo smo ovrednotili obstoječe stanje in predvideli pet scenarijev nadgradnje gozdno-lesne verige v slovenskem prostoru. Razvili smo nacionalni input-output model za ovrednotenje možnih scenarijev prihodnjega razvoja gozdno- lesnega biogospodarstva. Iz rezultatov scenarijske analize input-output modela je razvidno, da lahko slovensko gozdno-lesno biogospodarstvo preko prestrukturiranja gospodarskih aktivnosti v prihodnosti doseže do 20 % višjo vrednost proizvodnje sektorja, povečanje števila zaposlenih za 24 % ter povečanje dohodka gospodinjstev za 19 %. V prispevku razpravljamo, kako bi nadgradnjo gozdno-lesnega biogospodarstva (glede na opredeljene scenarije) lahko dosegli s povečanjem kapacitet predelave lesa listavcev in podajamo priporočila nosilcem odločanj. Ključne besede: gozdno-lesno biogospodarstvo, raba lesa listavcev, input-output model, lesnopredelovalna panoga, scenarijska analiza, mobilizacija lesa listavcev. Abstract: As far as the utilization of the value-added potential of hardwood assortments is concerned, we have considerable reserves in Slovenia. These could be exploited mainly by increasing the economic use of roundwood in Slovenia and by developing more technologically advanced processing methods for roundwood. The aim of this paper is to assess the untapped potential of the forest-wood chain in Slovenia using input-output models, focusing on the use of hardwood. For the whole forest-wood chain, we assessed the existing situation and tested five scenarios for the improvement of the forest-wood chain in Slovenia. We developed a national input-output model to evaluate possible scenarios for the future development of the wood-based bioeconomy. The results of scenario analysis of the input-output model show that the Slovenian wood-based bioeconomy can achieve up to 20% higher production value, a 24% increase in employment and 19% increase in household income in the future through restructuring of economic activities. In the paper, we discuss how upgrading the forestry and wood-processing industry (according to the defined scenarios) could be achieved by increasing the processing capacity of hardwoods and provide recommendations for decision makers. Keywords: Forest- and wood-based bioeconomy, hardwoods utilization, input-output models, wood processing industry, scenario analysis, mobilization of hardwoods. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Glede na podatke, ki se zbirajo na Gozdarskem Inštitutu Slovenije, je več kot polovico lesa listavcev namenjenega kurjavi, preostali del se enakomer- no deli med les za celulozo in plošče ter hlodovi- no (Ščap & Krajnc, 2021). Ta podatek je zgovorno dejstvo, da imamo v Sloveniji z vidika izkoriščenosti 60 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Macroeconomic impact of hardwood production and processing potenciala dodane vrednosti sortimentov lesa li- stavcev izrazite rezerve. Te kaže iskati zlasti v po- večanju gospodarske rabe okroglega lesa znotraj Slovenije ter v krepitvi tehnološko naprednejših al- ternativ energetski rabi okroglega lesa. Smiselno je torej uvajanje inovativnih tehnologij obdelave lesa listavcev, z njimi povezane nove materiale in izdel- ke ter poslovne modele v okviru lesnopredelovalne in papirniške industrije, ki učinkoviteje izkoriščajo ekonomski potencial lesa listavcev. Neizkorišče- ne možnosti so tudi v kategorijah sečnih ostankov (zlasti skorje), ostankov v predelavi lesa in odsluže- nega lesa, ki so primerni surovinski viri za procese biorafinacije, z njo povezane proizvodnje bioosno- vanih materialov, ki kot alternativa surovinam fo- silnega izvora vstopajo v nove verige vrednosti, kot so npr. proizvodnja finih kemikalij, aktivnih učinko- vin, plastičnih mas, tekstila idr. (Stare et al., 2020). S takšnimi rešitvami je mogoče doseči snovno in energetsko učinkovitejšo rabo biomase (v tem pri- meru sortimentov lesa listavcev) in multiplikativne ekonomske učinke (Hetemäki & Hurmekoski, 2016). Slednji se nanašajo tako na izboljšane kazalnike po- slovanja gospodarskih subjektov, vključenih v veri- ge vrednosti, kot tudi na pozitivne učinke na ravni narodnega gospodarstva (bruto dodana vrednost, dohodki, delovna mesta). Slovenska lesnopredelovalna industrija je usmerjena predvsem na področje predelave lesa iglavcev in umeščanje proizvodnih verig v prostor, ki je bil v preteklih desetletjih usmerjen predvsem v obrate, specializirane za predelavo hlodovine iglavcev. Dolgoročne spremembe v vrstni sestavi gozdov in posledično spremenjene tehnološke last- nosti lesa, ki jih zaznavamo v sistemu spremljanja, sedaj panogo postavljajo pred izziv, kako iz lesa (sortimentov) slabše kakovosti izdelati proizvod z visoko dodano vrednostjo. V zadnjem desetletju je v Evropi in svetu opazen porast inovativnih tehno- logij za racionalnejšo in bolj trajnostno izrabo lesa (kot surovine) ter možnostjo dodajanja vrednosti z razvojem in uporabo novih tehnologij primarne predelave, tehnologije termične ali kemične mo- difikacije lesa, postopkov pridobivanja celuloze in nanoceluloze, inovativnih lesnih kompozitov ipd. (Arnič et al., 2019). Posebno mesto v tem konte- kstu predstavljajo tehnologije biorafinacije, ki z različnimi (termofizikalnimi, kemijskimi, biološkimi, biotehnološkimi) metodami omogočajo kontroliran razklop lignocelulozne biomase v enostavnejše gra- dnike (npr. celuloza, nanoceluloza, hemiceluloza, ki jo je mogoče razgraditi v enostavnejše sladkorje, lignin ipd.) Ti lahko nadomeščajo surovinske vire fosilnega izvora v razširjenem naboru predeloval- nih dejavnosti, zlasti v dejavnostih proizvodnje ke- mikalij in kemičnih izdelkov (npr. umetna vlakna, plastične mase, barve in laki, sredstva za lepljenje) (Hurmekoski et al., 2018). V zadnjem desetletju v Sloveniji v strateško ra- zvojno načrtovanje vstopajo tudi načela krožnega biogospodarstva. V Strategiji razvoja Slovenije do leta 2030 (Šooš et al., 2017) tako med ključnimi cilji najdemo (1) nizkoogljično krožno gospodarstvo in (2) trajnostno upravljanje naravnih virov. Bogastvo gozdnih virov in razvitost predelovalnih dejavnosti sta atributa, na podlagi katerih se pri prehodu Slo- venije iz linearnega v krožni model organiziranosti gospodarstva izkoriščanju gozdno-lesne biomase pripisuje velik pomen (MOPRS, 2018). Prehod v kro- žno gospodarstvo predstavlja odziv na pritisk rasto- čega gospodarstva in potrošnje na naravne vire ter nosilno sposobnost okolja. Družbo oz. uporabnika usmerja k ponovni uporabi, k popravilu in reciklira- nju materialov ter temelji na obnovljivih virih ener- gije, zmanjšanju porabe surovin, kroženju materi- alov in ohranjanju dodane vrednosti skozi celotno obdobje uporabe (MOPRS, 2018). Načelo kaskadne rabe pa predstavlja sistem uporabe biomase, ki jo kot vhodno surovino na prvih ravneh proizvodnega procesa uporabljamo za izdelke z višjo dodano vre- dnostjo (npr. ekstraktivi, napredni materiali) in šele po izrabi ekonomsko ter ekološko upravičenih mož- nosti uporabe preusmerimo v proizvodnjo energije (Keegan et al., 2013). Eno ključnih področij slovenskega biogospo- darstva predstavlja področje rabe lesa, kamor po standardni klasifikaciji gospodarskih dejavnosti (2008) uvrščamo gozdarstvo (SKD – A2), lesnopre- delovalno in pohištveno industrijo (SKD – C16, C31) ter papirniško industrijo (SKD–C17). Omenjene de- javnosti so v letu 2018 skupaj ustvarile 1.04 mili- jarde EUR dodane vrednosti po tekočih cenah oz. 2.2 % bruto domačega proizvoda (SURS, 2023). Njihov doprinos v prihodnosti pa je odvisen od po- tencialov lesa v gozdnih fondih, razvoja področja oz. učinkovitosti izrabe lesa, kot tudi od potrošnje proizvodov lokalnega gospodarstva. Za oceno po- tencialov razvoja gozdno-lesnega biogospodarstva 61 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Makroekonomski učinki proizvodnje in predelave lesa listavcev je smiselno opraviti pregled relevantnih tehnolo- gij predelave lesa ter novih proizvodov (npr., Hur- mekoski et al., 2018). V okviru ciljnega raziskoval- nega projekta LesGoBio so Straže et al. (2023) med drugimi identificirali proizvode, katerih vhodno surovino predstavlja gozdno-lesna biomasa (žagar- ska in furnirska hlodovina, hlodovina za celulozo in plošče, drug industrijski les, okrogel les slabše ka- kovosti) ter inovativne in perspektivne tehnologije predelave lesa listavcev za proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo. V prispevku skušamo ovrednotiti makroeko- nomske učinke različnih scenarijev prestrukturi- ranja panog, ki v svoj proizvodni cikel vključujejo proizvodnjo, predelavo, oziroma vključevanje suro- vin lesa listavcev. Metoda, ki smo jo uporabili v ta namen, je medsektorski input-output model. Gre za uveljavljen pristop ovrednotenja makroekonom- skih in sektorskih učinkov tehnoloških prilagoditev in prestrukturiranja panog, povezanih z gozdar- stvom in kmetijstvom (Alavalapati et al., 1999; Mu- nday & Roberts, 2001). Thomson in Psaltopoulos (2005) ter Munday in Roberts (2000) opisujeta kon- ceptualna in metodološka vprašanja pri uporabi I-O modela v gozdarskem sektorju in poudarjata ustre- znost metode za analizo vprašanj razvoja podeželja. V raziskavi je Dhubháin et al. (2009) z I-O modelom ocenjeval pomembnost gozdarstva in predelave lesa za irsko gospodarstvo. V novejših raziskavah so Budzinski et al. (2017) z omenjeno metodologijo na primeru Nemčije ovrednotili napredek nemškega gozdno-lesnega biogospodarstva. Cilj te raziskave je (I) pripraviti input-output (I/O) model za analizo učinkov različnih scenari- jev mobilizacije lesa listavcev, ki smo jih oblikovali v okviru ekspertnih skupin, (II) analizirati makroe- konomske učinke različnih scenarijev mobilizacije lesa listavcev ter (III) skladno z rezultati Straže et al. (2023) predlagati načine realizacije posameznih scenarijev. Na podlagi vseh prej opisanih analiz pa želimo podati priporočila nosilcem odločanja (npr. gospodarskim subjektom, panožnim združenjem, načrtovalcem politik). 2 MATERIAL IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS 2.1 PRIPRAVA SPECIALIZIRANEGA INPUT-OUTPUT MODELA 2.1 PREPARATION OF A SPECIALIZED INPUT- OUTPUT MODEL Za ugotavljanje sektorskih in makroekonom- skih učinkov proizvodnje in predelave lesa smo uporabili input-output model. Input-output model je vstopno modelno orodje analize splošnega rav- novesja. Sestavljen je iz sistema linearnih enačb, ki v matričnem zapisu kvantificirajo in beležijo tran- sakcije med različnimi sektorji gospodarstva (Miller & Blair, 2009). Ena od glavnih prednosti input-ou- tput modela je njegova zmožnost, da oceni med- sektorske odnose med vsemi proučevanimi sektorji gospodarstva. Ta medsektorska razmerja, tj. tokovi blaga med različnimi sektorji in njihove medseboj- ne odvisnosti, so predstavljeni v matriki transakcij – t. i. input-output tabeli (Loizou et al., 2015; Loizou et al., 2019). Input-output model je statistični model, ki te- melji na podatkih, dostopnih v input-output tabeli, zbranih s standardiziranimi statističnimi raziskava- mi v rednih časovnih presledkih (vsakih 5 do 10 let). Osnovo za to raziskavo predstavlja input-output ta- bela iz leta 2015 za Slovenijo, ki jo v izhodiščni obli- ki sestavlja 65 sektorjev (EUROSTAT, 2022) (Pregle- dnica 1). Struktura input-output tabele raziskovalcu omogoča uporabo različnih tehnik za oceno vpliva zunanjih sprememb, tj. vpliva, ki ga ima morebitna sprememba končnega povpraševanja na medsek- torske transakcije in skupno proizvodnjo vsakega sektorja v gospodarstvu. V tem okviru je bila inpu- t-output metoda uporabljena za oceno in primer- javo učinkov alternativnih scenarijev dolgoročnega prestrukturiranja gozdno-lesnega biogospodarstva v Sloveniji. Temeljna predpostavka input-output modela je fiksno razmerje med inputi in outputi (t. i. ma- trika tehničnih koeficientov) (Miller & Blair, 2009). Input-output modeliranje v obliki analize splošne- ga ravnovesja ponuja priročno analitično okolje za analizo soodvisnosti med sektorji v gospodarstvu. Sestavljeno je iz sistemov linearnih enačb, ki pred- stavljajo porazdelitev industrijskih proizvodov v go- spodarstvu, njihovo proizvodnjo in porabo (Miller & Blair, 2009). Vsako povečanje sektorskega outpu- ta (proizvodnje) zahteva specifično povečanje vseh 62 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Macroeconomic impact of hardwood production and processing kategorij inputov, ki se uporabljajo za proizvodnjo tega proizvoda. Ena od glavnih značilnosti input-o- utput modela je njegova zmožnost, da oceni med- sektorske odnose med vsemi proučevanimi sektor- ji gospodarstva (Loizou et al., 2015; Loizou et al., 2019). Input-output model smo ob ustrezni mate- matični transformaciji (Leontief matrika sektorskih multiplikatorjev in drugi multiplikatorji) uporabili za oceno obstoječih vplivov sektorja na proizvodnjo, zaposlenost in dodano vrednost v celotnem gospo- darstvu. Teoretično ozadje input-output modela je natančneje predstavil Arnič (2023). Z namenom oceniti uspešnost in medsektor- ske povezave gozdno-lesnega biogospodarstva v Sloveniji smo najprej preučili gospodarske sektorje, ki ga sestavljajo. V naši študiji je gozdno-lesno bi- ogospodarstvo sestavljeno iz naslednjih sektorjev: A.02–gozdarstvo in sečnja, C.16–proizvodnja lesa in izdelkov iz lesa in plute, razen pohištva; proizvo- dnja izdelkov iz slame in protja, C.17–proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja, C20.590–kemikalije na osnovi lesa, C.31+32–proizvodnja pohištva in dru- gih izdelkov ter, D. 35–proizvodnja toplote in elek- trične energije na osnovi lesa. Zaradi omenjene predpostavke fiksnega raz- merja med inputi in outputi v tehnološki matriki, smo za scenarijske ocene sektorjev ob spreme- njeni tehnologiji potrebovali nove tehnološke matrike. Njene elemente in pripadajoče tehnične koeficiente smo izračunali na osnovi modelnih in ekspertnih ocen o količinah in vrednostih inputov in proizvodov v tabelah ponudbe in porabe (obliko- vanje scenarijev je podrobno opisano v naslednjem poglavju). Z enakim algoritmom matrične algeb- re, kot je bil uporabljen v prvem delu, smo v nas- lednjem koraku ocenili vplive sektorja na osnovne kazalnike ekonomske uspešnosti, kot so vrednost proizvodnje, zaposlenost in dodana vrednost ob upoštevanju scenarijskih predpostavk panožnega prestrukturiranja. Na podlagi razlik v multiplikator- jih smo v zadnjem koraku ovrednotili prispevek sce- narija »prestrukturiranega« sektorja na ravni celot- nega nacionalnega gospodarstva. V zadnjih treh desetletjih se je v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu opazno zmanjše- valo število podjetij z velikimi predelovalnimi zmo- gljivostmi, medtem ko so vse večji pomen pridobila mala in srednje velika podjetja. Za oceno ekonom- skih potencialov prestrukturiranja gozdno-lesne- ga biogospodarstva smo z input-output modelom ovrednotili učinke različnih sektorskih scenarijev. Input-output model na podlagi hipotetičnih ek- sogenih sprememb v gospodarstvu lahko zajame učinke za celotno gospodarstvo. Zajema neposre- dne in posredne učinke, tj. neposredne učinke, ki izhajajo iz obravnavanega sektorja, v tem primeru sektorjev, ki sestavljajo gozdno-lesno biogospodar- stvo v Sloveniji, in posredno iz vseh drugih sektor- jev gospodarstva, ki imajo bistveno vlogo v smislu potreb po vložkih (Miller & Blair, 2009). 2 .2 SCENARIJI VERIG VREDNOSTI IN IZVEDBA INPUT-OUTPUT MODELNE SCENARIJSKE ANA- LIZE 2.2 VALUE CHAIN SCENARIOS AND IMPLEMEN- TATION OF THE INPUT-OUTPUT SCENARIO ANALYSIS Oblikovali smo pet scenarijev; osnovni scena- rij povzema trenutne tokove in rabo lesa, ter štiri razširjene scenarije, ki se med seboj razlikujejo po tehnološki (naložbeni, trženjski) zahtevnosti. Pri slednjih izhajamo iz potencialno dosegljivih količin ob predpostavki intenzivnejše mobilizacije lesa. Za oceno učinkov alternativnih poti razvoja (glede na oblikovne scenarije) slovenskega gozdno- -lesnega biogospodarstva smo uporabili input-ou- tput model ob predpostavki dveh ravni hipotetič- nih sprememb: (1) spremembe relativne strukture inputov sektorja in (2) hipotetičnega povečanja sku- pne proizvodnje sektorja zaradi sprememb v obse- gu rabe domačih surovin. Pri pripravi scenarijev je bila najprej analizirana struktura inputov v input-o- utput tabeli iz leta 2015 za sektorje gozdno-lesnega biogospodarstva (EUROSTAT, 2022). Opredelili smo relativne deleže (1) vmesne potrošnje, (2) nadome- stil za zaposlene, (3) uvoza blaga in storitev ter (4) drugih primarnih inputov v vsakem sektorju. Za logično preverjanje podatkov iz leta 2015 in razpravo o ustreznih smereh razvoja posameznega sektorja kot podlage za scenarije so bile organizira- ne fokusne skupine s strokovnjaki z zgoraj omenje- nih področij gozdno-lesnega biogospodarstva. Sce- nariji se med seboj razlikujejo glede na strukturo gozdno-lesne verige vrednosti, stopnjo tehnološke razvitosti in sposobnosti sektorja, da absorbira pri- delane gozdne proizvode v nacionalnem gospodar- stvu. Z oceno podatkov iz leta 2015 je bil opredeljen osnovni scenarij (scenarij A). Na podlagi razprav v 63 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Makroekonomski učinki proizvodnje in predelave lesa listavcev fokusnih skupinah so bili oblikovani naslednji sce- nariji: scenarij s povečano učinkovitostjo predelave lesa (scenarij B), scenarij s povečano energetsko rabo lesne biomase (scenarij C) ter scenarij tehno- loško in kapitalsko intenzivnega prestrukturiranja (scenarij D). Za scenarij A je bila uporabljena skupna proi- zvodnja sektorjev v letu 2015. Za scenarij B je bilo predpostavljeno, da bi se lahko zaradi spremenjene strukture vložkov skupna proizvodnja lesnoprede- lovalnega sektorja povečala za 25 % v primerjavi s scenarijem A, medtem ko bi skupna proizvodnja drugih sektorjev ostala na ravni iz leta 2015. Scena- rij C predpostavlja, da bi vrednostno verigo sestav- ljala le gozdarstvo (45 %) ter proizvodnja toplote in električne energije (54 %). Scenarija D in D+ vklju- čujeta optimistično oziroma zelo optimistično nad- gradnjo sektorjev, zato smo predpostavili, da bi se v primerjavi z letom 2015 skupna proizvodnja sektor- ja predelave lesa lahko povečala za 50 %, sektorja papirja in pohištva za 25 %, proizvodnja kemikalij na osnovi lesa pa za 45 %, medtem ko bi proizvodnja toplote in elektrike ostala na ravni iz leta 2015. Izhodiščni rezultat input-output modelne sce- narijske analize se nanaša na spremembo v bruto outputu (prihodkih) po sektorjih. Spremembo lah- ko predstavljamo v denarnih vrednostih ali pa re- lativno v odstotkih od skupnih učinkov za izbrane sektorje (v našem primeru bomo izpostavili pred- vsem sektorje predelave lesa, papirništva in hibri- dne panoge, kot so proizvodnja kemikalij na osnovi lesa, pohištvena industrija ter proizvodnja toplote in električne energije iz lesa) in sektorske agrega- te. Na podlagi izhodiščnega rezultata lahko oceni- mo učinke obravnavanih scenarijev tudi za izvede- ne makroekonomske spremenljivke, v uporabi sta najbolj razširjeni bruto dodana vrednost in število zaposlenih. Da bi zagotovili enake pogoje za primerjalno oceno uspešnosti petih scenarijev, vsi izhajajo iz iste predpostavke, tj. povečanja končnega povpra- ševanja za 100 milijonov EUR. Z upoštevanjem tako povečanega povpraševanja v multiplikatorjih input- -output modela in dodelitve povečanega končnega povpraševanja znotraj gospodarstva so bile za po- samezne scenarije ovrednotene predvidene spre- membe v vrednosti proizvodnje, dohodka in števila zaposlenih. Nazadnje smo za oceno predelovalne zmož- nosti okroglega lesa v določenem scenariju izhajali iz input-output tabele iz leta 2015, ki določa, da je 29 % povpraševanja v gozdarskem sektorju pred- stavljalo povpraševanje po gozdarskih storitvah, preostalih 71 % od povpraševanja pa vrednost lesa. Vrednost lesa v danem scenariju smo nato delili s povprečno tržno ceno lesa iglavcev in listavcev, ki je leta 2015 v povprečju znašala 47,2 EUR na kubični meter, rezultat pa je bila ocenjena količina porab- ljenega okroglega lesa (SURS, 2022). 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 SCENARIJI PRESTRUKTURIRANJA GOZDNO- LESNEGA BIOGOSPODARSTVA V SLOVENIJI 3.1 RESTRUCTURING SCENARIOS OF THE FOREST- AND WOOD-BASED BIOECONOMY IN SLOVENIA Za oceno potencialov v skladu s scenariji ra- zvoja gozdno-lesnega biogospodarstva v Sloveniji smo uporabili naslednje predpostavke o strukturi gozdno-lesnega biogospodarstva: Osnovni scenarij (scenarij A): Osnovni scenarij ne upošteva nobenih razlik v strukturi predelave lesa glede na leto 2015 in predstavlja tako imeno- vani pristop običajnega poslovanja (ang. business as usual). Leta 2015 je gozdarstvo predstavljalo 14,3 %, predelava lesa 23,0 %, papirna industrija 31,2 %, kemikalije na osnovi lesa 0,6 % ter toplota in elektrika na osnovi lesa 1,2 % vrednosti skupne proizvodnje gozdno-lesnega biogospodarstva. Scenarij s povečano učinkovitostjo predelave lesa (scenarij B): Scenarij B predvideva, da se pre- strukturiranje v gozdno-lesnem biogospodarstvu odrazi zlasti v konvencionalnem lesnopredeloval- nem sektorju (C.16). Pri tem predpostavljamo, da bi se skupna proizvodnja lesnopredelovalnega sek- torja povečala za 25 %, kar predstavlja spremenje- no strukturo gozdno-lesnega biogospodarstva. K skupni vrednosti proizvodnje prispeva gozdarstvo 13,5 %, lesnopredelovalni sektor 27,2 %, papirna industrija 29,5 %, kemikalije na osnovi lesa 0,5 % ter toplota in elektrika na osnovi lesa 1,2 %. V tem primeru smo predpostavili optimistično strukturo inputov (tj. povečan delež vgradnje domačih suro- vin) v proizvodnjo lesnopredelovalnega sektorja, medtem ko strukture inputov v proizvodnjo drugih 64 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Macroeconomic impact of hardwood production and processing sektorjev v vrednostni verigi lesa ostanejo na ravni osnovnega scenarija. Večja energetska raba lesne biomase (scenarij C): Scenarij C preverja precej skrajno predpostav- ko, da se raba lesne biomase v veliki meri prenese navzdol po piramidi dodane vrednosti v energetski sektor. V tem primeru bi vrednostno verigo lesa ses- tavljala le gozdarski sektor (45,3 %) ter sektor toplo- tne in električne energije na osnovi lesa (54,7 %). Tehnološko in kapitalsko intenzivno prestruk- turiranje (scenarij D): V scenariju D je uporabljen optimistični pristop z visoko dodano vrednostjo, ki predvideva, da se bo skupna proizvodnja v vseh lesnopredelovalnih sektorjih povečala glede na leto 2015. Predpostavlja se, da se lahko skupna vred- nost proizvodnje lesnopredelovalnega sektorja poveča za 50 %, skupna proizvodnja papirne in po- hištvene industrije za 25 %, skupna proizvodnja ke- mikalij na osnovi lesa pa za 45 %. Struktura prihod- kov gozdno-lesnega biogospodarstva bi bila v tem primeru naslednja: gozdarstvo 11,3 %, predelava lesa 27,2 %, papirna industrija 30,8 %, pohištvena industrija 29,2 %, kemikalije na osnovi lesa 0,6 % ter toplota in elektrika na osnovi lesa 1 %. Tehnološko in kapitalsko intenzivno prestruk- turiranje s povečanimi potrebami po vložkih (sce- narij D+): Scenarij D+ je zelo optimistično zastavljen in (tako kot scenarij C) predstavlja teoretične meje sistema v smislu potenciala skupne dodane vred- nosti gozdno-lesnega biogospodarstva. Pri tem smo predpostavili, da bo povečanje skupne proizvodnje lesnopredelovalnih sektorjev podobno scenariju D, medtem ko bi se v strukturi inputov zmerno pove- čala raba domačih surovin v sektorju gozdarstva ter sektorju toplotne in električne energije na osnovi lesa, v sektorju predelave lesa in papirne industrije pa bi prišlo do izrazitega povečanja rabe domačih surovin. Za proizvodnjo pohištva in kemikalij na osnovi lesa scenarij predpostavlja, da se struktura inputov v proizvodnjo ne spreminja (Preglednica 1). 3 .2 I/O MODELNA SCENARIJSKA ANALIZA 3.2 THE INPUT-OUTPUT SCENARIO ANALYSIS Primerjava “običajnega poslovanja” (scenarij A) z različnimi hipotetičnimi scenariji (B, C, D in D+) nam je omogočila oceniti potenciale slovenskega gozdno-lesnega biogospodarstva v smislu multipli- kativnih učinkov vrednosti proizvodnje, števila za- poslenih in prihodkov. Glede na rezultate scenarijske analize meje rasti sistema lahko postavimo s primerjavo rezul- tatov izhodiščnega scenarija A s scenarijem tehno- loško in kapitalsko intenzivnega prestrukturiranja s povečanimi potrebami po vložkih (D+). Izhajajoč iz tega bi zgolj spremembe v strukturi vhodnih potreb slovenskega gozdno-lesnega biogospodarstva pred- vidoma pomenile 17 % povečanje skupne vrednosti proizvodnje, 20 % povečanje števila zaposlenih in 16 % povečanje dohodka. Hipotetične spremembe končnega povpraše- vanja za 100 milijonov EUR v slovenskem gozdno- -lesnem biogospodarstvu leta 2015 bi po scenariju A pomenile 92,8 milijona EUR vrednosti proizvo- dnje. Le-ta je v 56 % sestavljena iz neposrednega učinka znotraj gozdno-lesnega biogospodarstva in 44 % iz posrednih učinkov ostalih sektorjev. V tem primeru bi bilo ustvarjenih 1037 novih de- lovnih mest in za 19,2 milijona EUR več dohodka gospodinjstev (slika 1). Scenarij nadgradnje lesno- predelovalnega sektorja (scenarij B), ki vključuje optimistično nadgradnjo lesnopredelovalnega sek- torja (C.16), predvideva izboljšanje gospodarske aktivnosti. V tem smislu bi hipotetično povečanje končnega povpraševanja za 100 mio EUR v sloven- skem gozdno-lesnem biogospodarstvu predvideva- lo 103 mio EUR proizvedene skupne proizvodnje (55 % iz neposrednih in 45 % posrednih učinkov). V tem primeru bi bilo ustvarjenih 1134 novih de- lovnih mest in za 20,7 milijona EUR več dohodka gospodinjstev (Slika 1). Scenarij C vključuje uporabo lesa za proizvo- dnjo električne energije in toplote, zato so bile hi- potetične spremembe v končnem povpraševanju v višini 100 mio EUR razporejene po gospodarstvu, ki temelji na gozdarstvu ter sektorjih toplotne in ele- ktrične energije. Scenarij predvideva za 89,4 milijo- na EUR vrednosti skupne proizvodnje (67 % iz nepo- srednega in 33 % posrednega učinka); ustvarjenih bi bilo 1230 novih delovnih mest in za 14,1 milijona EUR novega dohodka gospodinjstev (slika 1). Scenarij D, ki vključuje optimistično nadgradnjo gozdno-lesnega biogospodarstva in s tem hipotetič- ne spremembe končnega povpraševanja za 100 mi- lijonov EUR, je bil ovrednoten preko optimistično spremenjenih struktur inputov v proizvodnjo. Tako bi bilo ustvarjenih 103,1 milijona EUR vrednosti skupne proizvodnje, 55 % iz neposrednih in 45 % posrednih učinkov. Ustvarjenih bi bilo 1162 novih 65 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Makroekonomski učinki proizvodnje in predelave lesa listavcev Preglednica 1. Struktura inputov v lesarstvo (C.16) v Sloveniji in Avstriji v letu 2015. Podatki so povzeti iz nacionalnih input-output tabel, ki jih za analizirane države sestavljajo nacionalni statistični uradi (EUROS- TAT, 2022). Scenarij D+ predvideva prestrukturiranje proizvodne funkcije na podoben način, kot je bila leta 2015 v Avstriji. Table 1. Structure of inputs into the wood processing industry (C.16) in Slovenia and Austria in 2015. Data are from the national input-output tables prepared by the national statistical offices for the analyzed coun- tries (EUROSTAT, 2022). Scenario D+ envisages a similar restructuring of the production function as took place in Austria in 2015. Gospodarski sektorji Slovenija Avstrija mio € % mio € % Gozdarstvo 74,16 7,6% 1.138,6 12,7% Obdelava in predelava lesa 128 13,1% 2.114 23,6% Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 2,92 0,3% 168,34 1,9% Proizvodnja koksa in naftnih derivatov 7,4 0,8% 16,14 0,2% Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 19,83 2,0% 126,12 1,4% Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 0,64 0,1% 31,85 0,4% Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 8 0,8% 61 0,7% Proizvodnja kovin 21 2,1% 20 0,2% Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 5,42 0,6% 77,49 0,9% Proizvodnja drugih strojev in naprav 2,07 0,2% 33,64 0,4% Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 5,11 0,5% 0, 0,0% Popravila in montaža strojev in naprav 2,96 0,3% 33,38 0,4% Oskrba z električno energijo, plinom in paro 11,81 1,2% 168,69 1,9% Ravnanje z odplakami in odpadki ter sanacija okolja 0,54 0,1% 86,54 1,0% Gradbeništvo 5,86 0,6% 148,16 1,7% Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 36,88 3,8% 509,16 5,7% Kopenski promet 11,77 1,2% 333,43 3,7% Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti 1,63 0,2% 130,7 1,5% Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov 3,96 0,4% 94,91 1,1% Poslovanje z nepremičninami 4,82 0,5% 39,03 0,4% Pravne in računovodske dejavnosti 3,02 0,3% 132,42 1,5% Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje 4 0,4% 15 0,2% Oglaševanje in raziskovanje trga 2 0,2% 33 0,4% Dajanje v najem in zakup 7,33 0,8% 14,71 0,2% Ostali sektorji 25,07 2,6% 161,03 1,8% Skupaj 394,83 40,5% 5 .685,82 63,5% Poraba sredstev za zaposlene 110,86 11,4% 1 .051,19 11,7% Uvoz blaga in storitev 396,76 40,7% 1 .551,69 17,3% Ostali primarni inputi 71,36 7,3% 663,75 7,4% Skupna poraba v osnovnih cenah 973,81 100,0% 8 .952,46 100,0% 66 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Macroeconomic impact of hardwood production and processing delovnih mest in za 21,3 milijona EUR več dohodka gospodinjstev (slika 1). Scenarij D+ vključuje zelo optimistično nadgra- dnjo gozdno-lesnega biogospodarstva, zato so bile hipotetične spremembe končnega povpraševanja v višini 100 mio EUR dodeljene prek zelo optimistič- no spremenjenih struktur inputov v proizvodnjo. Tako bi se ustvarilo 111,6 milijona EUR skupne proi- zvodnje (56 % iz neposrednega in 44 % posrednega učinka), 1295 novih delovnih mest in 22,9 milijona EUR novega dohodka gospodinjstev (slika 1). 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION Rezultati te raziskave dajejo kvantitativno pod- prt vpogled v neizkoriščen potencial dodane vred- nosti slovenskega gozdno-lesnega biogospodarstva pri predelavi okroglega lesa. Analize strukture inpu- tov v proizvodnjo sektorjev gozdno-lesnega biogo- spodarstva so pokazale, da je leta 2015 uvoz blaga in storitev predstavljal 39 % vhodnih proizvodnih vi- rov v celotni verigi vrednosti, pri čemer obstaja več možnosti, da se delež uvoza v prihodnje zmanjša in nadomesti z domačo primarno proizvodnjo. Za obravnavo tega vprašanja smo v naši študiji preizkusili pet alternativnih scenarijev, ki nakazu- jejo možne smeri razvoja slovenskega gozdno-les- Slika 1. Nacionalni učinki (neposredni in posredni) sprememb končnega povpraševanja v višini 100 milijo- nov EUR v petih različnih scenarijih (A–D+) analize vpliva input-output modela. Figure 1. National effects (direct and indirect) of changes in final demand amounting to EUR 100 million in five selected scenarios (A–D+) of the input-output model impact analysis. 67 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Makroekonomski učinki proizvodnje in predelave lesa listavcev nega biogospodarstva. Osnovni scenarij (trenutna struktura in uspešnost sektorja) smo primerjali s scenarijem, ki predvideva krepitev zlasti energet- ske rabe gozdno-lesne biomase (scenarij C) in s tre- mi scenariji, ki predpostavljajo različne tehnološke usmeritve gozdno-lesnega biogospodarstva v Slo- veniji (scenariji B, D, D+). Analiza vpliva je predpos- tavljala fiksno hipotetično spremembo končnega povpraševanja v višini 100 milijonov EUR (približno 4 % skupne proizvodnje sektorjev gozdno-lesnega biogospodarstva), ki je bila za vsak scenarij posebej porazdeljena celotnemu gospodarstvu. Na ta na- čin smo ocenili razlike v multiplikatorjih vrednosti proizvodnje, števila zaposlovanih in dohodka go- spodinjstev. Gre za standarden pristop scenarijske analize s pomočjo input-output modela, ki presoja učinke hipotetičnih zunanjih šokov v gospodarstvu. Omenjeni pristop se pojavlja tudi pri presoji alter- nativnih scenarijev razvoja biogospodarstva. Značil- ni tovrstni raziskavi sta Loizou et al. (2019) in Kulišić et al. (2007). Rezultati scenarijske analize razkrivajo, da lah- ko hipotetično povečanje končnega povpraševanja v višini 100 milijonov EUR v trenutnem slovenskem lesnem biogospodarstvu (scenarij A) predvideva 92,8 milijona EUR nove proizvodnje, 1037 novih zaposlenih in 19,2 milijona EUR novega dohodka gospodinjstev. Scenarij B (nadgradnja zgolj lesno- predelovalnega sektorja v C.16) kaže, da lahko ši- ritev in prestrukturiranje gozdno-lesnega biogo- spodarstva privede do 10 % večje proizvodnje, 9 % več zaposlenih in 8 % več dohodka gospodinjstev. Scenarija D in D+ pa sta obravnavala tehnološko in naložbeno zahtevno prestrukturiranje celotnega gozdno-lesnega biogospodarstva. V primerjavi s scenarijem A lahko povečanje končnega povpraše- vanja za 100 milijonov EUR po scenarijih D in D+ prinese povečanje vrednosti proizvodnje za 11 % (scenarij D) do 20 % (scenarij D+), povečanje števila zaposlenih za 12 % do 24 % ter povečanje dohodka gospodinjstev za 11 % do 19 %. Edini scenarij, ki je imel v primerjavi z osnovnim scenarijem A manjši multiplikativni gospodarski učinek, je bil scenarij C, ki je preizkušal uporabo lesa samo za proizvodnjo toplotne in električne energije (nizka dodana vred- nost). Scenarij C predvideva 3-odstotno zmanjša- nje skupne vrednosti proizvodnje in 27-odstotno zmanjšanje dohodka gospodinjstev, medtem ko bi se število zaposlenih lahko povečalo za 19 %. Za slovensko gozdno-lesno verigo je značilna izrazita linearna organiziranost gospodarskih ak- tivnosti in pomanjkanje t. i. grozdenja na področju predelave lesa (Kocjančič et al., 2021). Veliko hibo predstavljajo vrzeli v posameznih delih gozdno- -lesne verige, predvsem v primarni predelavi lesa, zaradi katerih je do določene mere tudi onemogo- čen razvoj vertikalno povezanih gospodarskih siste- mov v okviru nacionalnega gospodarstva. Predvide- no nadgradnjo gozdno-lesnega biogospodarstva po scenarijih B, D in D+ bi bilo možno doseči tudi na račun povečanja kapacitet predelave lesa listavcev. Učinkovitost predelave lesa po scenariju B bi lahko dosegli z uvajanjem novih in povečanjem kapacitet obstoječih žagarskih obratov, ki se ukvarjajo s pro- izvodnjo žaganega lesa listavcev. Pomembno vrzel, na katero so opozorili Straže et al. (2023), predsta- vlja proizvodnja furnirja, ki je v Sloveniji praktično ni več, in proizvodnja lesnih kompozitov. Uresni- čitev scenarijev D in D+ bi omogočala tehnološko zahtevnejša in visoko tehnološka nadgradnja pre- delave lesa. Določen del tako pohištvene kot tudi gradbene industrije je trenutno odvisen od uvoza pol-proizvodov, kot so konstrukcijski žagan les li- stavcev ter konstrukcijski kompoziti (npr. CLT, LVL, I-profili), ki bi jih lahko proizvedli doma (Straže et al., 2023). Smiselna bi bila tudi nadgradnja papirne industrije za proizvodnjo celuloze v papirni industri- ji. Po propadu večjih obratov kemične proizvodnje celuloze je v Sloveniji ostala le še proizvodnja t. i. le- sovine, medtem ko celulozo za proizvodno papirjev boljše kakovosti uvažamo (okoli 260.000 t letno). Ob tem je ključno omeniti, da je kemična proizvo- dnja celuloze osnova za večino visoko tehnoloških proizvodov (biogoriva, tekstil, kemikalije) in je brez tovrstne proizvodnje nemogoče načrtovati razvoj in vzpostavitev industrijskih obratov omenjenih teh- nologij (Arnič et al., 2019; Hurmekoski et al., 2018). Glede na Teischinger (2017) predstavlja prede- lava lesa listavcev v Evropi velik izziv; velik izziv in potencial predstavlja žagarska industrija, kjer les li- stavcev predelujejo majhni in srednje veliki žagarski obrati, za katere je značilna večja prilagodljivost pri razžagovanju hlodovine različnih lesnih vrst, slabost takšnih obratov pa je manjša učinkovitost in manj standardizirani proizvodi za sekudarno predelavo. Številni novi načini predelave lesa, ki jih omenjajo Straže et al. (2023) ter pričujoča analiza nakazujejo 68 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Macroeconomic impact of hardwood production and processing velik potencial lesa listavcev za nadgradnjo sloven- skega gozdno-lesnega biogospodarstva. 5 ZAKLJUČKI 5 CONCLUSIONS Rezultati te študije, ki razkrivajo posredne go- spodarske učinke alternativnih pristopov (scena- rijev) k organizaciji gozdno-lesnega biogospodar- stva, zagotavljajo smernice za načrtovanje politik. Z uporabo input-output modelov je mogoče meriti ne le neposredne učinke hipotetičnih sprememb prestrukturiranja panoge, temveč tudi posredne učinke na gospodarstvo. Tako imajo nosilci odloča- nja možnost oceniti ne le primarno povpraševanje po surovinah, temveč tudi sekundarno povpraševa- nje (po produktih), kot vložke v povezane sektorje (gradbeništvo, energetika, nova delovna sila itd.), s tem pa tudi možnost povečati verjetnost doseganja strateških ciljev. Poleg tega rezultati s prikazom so- odvisnosti med gospodarskimi sektorji dajejo načr- tovalcem politik in nosilcem odločanja jasen signal, da so v prihodnje potrebni bolj usklajeni politični ukrepi z jasnimi finančnimi okvirji za razvojne politi- ke biogospodarstva. V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji za po- dročje gozdno-lesnega biogospodarstva podanih kar nekaj vladnih pobud in strategij razvoja. Začelo se je z Akcijskim načrtom za izboljšanje povečanja konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 (MKORS & MGRTRS, 2012). Lesna veriga vrednosti je bila vključena tudi v nacionalno stra- tegijo pametne specializacije (SVRSREKP , 2015), kjer so bili različni vidiki gozdnega biogospodar- stva (novi materiali, medsektorsko sodelovanje in krožno gospodarstvo) vključeni v tri od devetih strateških prednostnih nalog. Gozdno-lesna veriga vrednosti je bila prepoznana tudi med ključnimi cilji strategije razvoja Slovenije do leta 2030 (Šooš et al., 2017), pri čemer sta bili posebej omenjeni dve biogospodarski načeli: (1) nizkoogljično krožno gospodarstvo in (2) trajnostno upravljanje naravnih virov. Lesna biomasa je bila prepoznana kot ključ- na surovinska osnova za prehod Slovenije v krožno gospodarstvo (MOPRS, 2018). V izvedbenem smislu kaže izpostaviti tudi izvedbeni dokument o ukrepih za razvoj lesnopredelovalne industrije do leta 2030 (MGRTRS, 2022). Za zgoraj navedene strategije in izvedbene do- kumente so značilni pristopi od zgoraj navzdol in ambiciozni cilji, ki praviloma niso izpeljani do ravni izvedbenih dokumentov z ukrepi, instrumenti in z zavezujočimi (javno-)finančnimi obveznostmi. Dru- ga značilnost, ki je simptomatična za razvojne poli- tike ne le v Sloveniji, temveč tudi v celotni EU (npr. kohezijska politika, politika razvoja podeželja), pa je sektorska usmerjenost in šibko usklajevanje med politikami. Ta položaj je še posebej neugoden za horizontalne sektorje kot je biogospodarstvo, kjer je potreba po usklajenem medsektorskem ukrepa- nju ključna. Dodatno hibo razvoja lesnopredelovalne pa- noge v Sloveniji omejuje tudi gospodarska organizi- ranost dejavnosti, namreč le-ta v veliki večini sloni na majhnih (družinskih) podjetjih, ki so ob razpadu večjih lesnopredelovalnih podjetij zapolnile vrzeli znotraj gozdno-lesne verige in se uspešno umestile v segmente zahtevnejših lesnih proizvodov z viso- ko dodano vrednostjo. Glede na razmere je težko pričakovati tolikšno kapitalsko moč tovrstne gospo- darske organiziranosti, da bomo v prihodnje tehno- loško konkurenčni lesnopredelovalnim koncernom v evropskem merilu. S stališča razvoja gozdno-lesne verige v Slo- veniji v smislu izboljšanja kazalnikov gospodarske uspešnosti (prihodki, dodana vrednost, število za- poslenih), je ključno sistemsko reševanje z osredo- točenostjo na zapolnitve vrzeli sedanjih lesnopre- delovalnih verig, ki vključuje primarno predelavo lesa, in integrirane lignocelulozne biorafinerije v industrijsko relevantnih količinah. Če se to zaradi visokih kapitalskih vložkov in/ali že vzpostavljenih surovinskih tokov izkaže za neizvedljivo, je smiselno strategijo usmeriti v učinkovito integracijo panog gozdno-lesnega biogospodarstva v čezmejne veri- ge vrednosti. Pri tem kaže posebno pozornost na- meniti razvoju panog z visoko dodano vrednostjo (papirništvo, lesna gradnja, zelena kemija ipd.), ozi- roma poslovnih usmeritev znotraj konvencionalnih verig vrednosti lesa z najvišjo dodano vrednostjo (npr. izboljšanje funkcionalnosti, ekodizajn). Javne politike pri tem lahko odigrajo vlogo pospeševalca in usmerjevalca razvoja zlasti z aktivno inovacijsko politiko (podpora zagonskim in mladim podjetjem, transparentnost in odzivnost postopkov certificira- nja ipd.), aktivno podporo za vzpostavitev moder- nih oblik predelave lesa, stabilnim poslovnim oko- 69 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Makroekonomski učinki proizvodnje in predelave lesa listavcev ljem, pa tudi z okrepitvijo politik za zagotavljanje potrošnje bioosnovanih proizvodov na osnovi lesa (npr. zelena javna naročila, izobraževanje javnosti in generična promocija). 6 POVZETEK 6 SUMMARY Slovenia has high potential in terms of exploit- ing the added value potential of hardwood assort- ments. This could be achieved with an increase in the economic use of roundwood within Slovenia and the transition to more advanced technologies of hardwood production. With the development and optimization of promising processing tech- nologies, hardwoods could be used for materials and products with higher added value. By building a national input-output model focusing on wood processing industries, we evaluated different pos- sible pathways for the future development of the wood-based bioeconomy, with the emphasis on hardwood processing. Through detailed analyses of inputs into production processes in 2015 and the opinions of sector-specific experts, we defined different structures of input requirements for the sectors of the wood-based bioeconomy, which dif- fer in terms of their technological complexity and the volume of wood processing. We have further defined five scenarios for the future development of the wood-based bioeconomy: the baseline sce- nario (Scenario A) based on the 2015 input and output table, a scenario with increased wood pro- cessing efficiency (Scenario B), a scenario with in- creased energy use of wood biomass (Scenario C), and a scenario with technological and capital in- tensive restructuring (Scenario D). Scenario D+ is very optimistic and (like scenario C) represents the theoretical limits of the system in terms of the po- tential of the total added value of the forest-wood bioeconomy. The results show that a hypothetical €100 million increase in final demand in the current (2015) Slovenian wood-based bioeconomy corre- sponds to €92.8 million in new output, 1,037 new employees and €19.2 million in new household in- come. Considering the high-tech- and capital-inten- sive restructuring of the wood-based bioeconomy, an increase in production value of up to 20%, an increase in the number of employees by 24% and an increase in household income by 19% can be expected compared to the baseline scenario. The development of the wood value chain in Slovenia has high potential. The forest- and wood-based bi- oeconomy in Slovenia could be improved according to scenarios B, D and D+ by increasing hardwood processing capacities. Greater wood processing ef- ficiency under scenario B could be achieved by in- troducing new and increasing existing capacities of sawmills producing hardwood lumber. The imple- mentation of scenarios D and D+ could be achieved through technologically advanced and high-tech improvement of hardwood processing. Part of the furniture and construction industry currently relies on imports of hardwood lumber and composites (e.g. CLT, LVL, I-profiles) that could also be pro- duced domestically. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Raziskavo sta financirala Javna agencija za raz- iskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), program Mladi raziskovalec (Domen Arnič), pro- gramski skupini P4-0107 in P4-0430, temeljni pro- jekt J4-2541 in ciljni raziskovalni projekt V4-2016 in V4-2014 (ARRS), ter Ministrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano RS. VIRI REFERENCES Alavalapati, J. R., Adamowicz, W. L., & White, W. A. (1999). Distribu- tive impacts of forest resource policies in Alberta. Forest Scien- ce, 45, 342-348. Arnič, D. (2023). Vpliv podnebnih sprememb na prirast lesa navadne bukve (Fagus sylvatica L.) in navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) in potencialne posledice za biogospodarstvo v Sloveniji. (Doktorska disertacija), Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakul- teta, Ljubljana. Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L. (2019). Raba lesa v slovenskem biogospodarstvu. Gozdarski vestnik, 10, 375-393. Budzinski, M., Bezama, A., & Thrän, D. (2017). Monitoring the pro- gress towards bioeconomy using multi-regional input-output analysis: The example of wood use in Germany. Journal of Cleaner Production, 161, 1-11. DOI: https://doi.org/10.1016/j. jclepro.2017.05.090 Dhubháin, Á. N., Fléchard, M.-C., Moloney, R., & O’Connor, D. (2009). Stakeholders’ perceptions of forestry in rural areas—two case studies in Ireland. Land use policy, 26, 695-703. 70 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Macroeconomic impact of hardwood production and processing EUROSTAT. (2022). Symmetric input-output table at basic prices (pro- duct by product). URL: https://ec.europa.eu/eurostat/web/ main/data/database (10.4.2023) Hetemäki, L., & Hurmekoski, E. (2016). Forest products markets un- der change: review and research implications. Current Forestry Reports, 2, 177-188. DOI: 10.1007/s40725-016-0042-z Hurmekoski, E., Jonsson, R., Korhonen, J., Jänis, J., Mäkinen, M., Le- skinen, P ., & Hetemäki, L. (2018). Diversification of the forest industries: role of new wood-based products. Canadian Jour- nal of Forest Research, 48, 1417-1432. DOI: 10.1139/cjfr-2018- 0116 Keegan, D., Kretschmer, B., Elbersen, B., & Panoutsou, C. (2013). Cascading use: a systematic approach to biomass beyond the energy sector. Biofuels, Bioproducts and Biorefining, 7, 193- 206. DOI: https://doi.org/10.1002/bbb.1351 Kulišić, B., Loizou, E., Rozakis, S., & Šegon, V. (2007). Impacts of bi- odiesel production on Croatian economy. Energy Policy, 35, 6036-6045. Loizou, E., Chatzitheodoridis, F., Michailidis, A., Tsakiri, M., & Theo- dossiou, G. (2015). Linkages of the energy sector in the Greek economy: an input-output approach. International Journal of Energy Sector Management. Loizou, E., Karelakis, C., Galanopoulos, K., & Mattas, K. (2019). The role of agriculture as a development tool for a regional eco- nomy. Agricultural Systems, 173, 482-490. MGRTRS. (2022). Izvedbeni dokument ukrepov razvoja lesnopredelo- valne industrije do leta 2030. Ljubljana: Ministrstvo za gospo- darski razvoj in tehnologijo, Direktorat za lesarstvo. Miller, R. E., & Blair, P . D. (2009). Input-output analysis: foundations and extensions: Cambridge university press. MKORS, & MGRTRS. (2012). Les je lep: akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slove- nije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije. MOPRS. (2018). Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Munday, M., & Roberts, A. (2000). Forestry industry network tran- sactions and regional economic development prospects. URL: https://www.econstor.eu/bitstream/10419/114792/1/ ERSA2000_117.pdf (10.4.2023) Munday, M., & Roberts, A. (2001). The role of the forestry industry transactions in the rural economy. Journal of Rural Studies, 17, 333-346. Stare, D., Ščap, Š., Mihelič, R., Mavsar, S., Mešl, M., Humar, M., Čr- nivec Osojnik, I. G., Križnik, N. B., Oven, P ., Juvančič, L. (2020). Ovrednotenje in karakterizacija biomase. URL: https://www. academia.edu/83723568/Ovrednotenje_in_karakterizacija_ biomase (10.4.2023) Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek, J. (2023). Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu. Les/ Wood, v tisku. SURS. (2022). Odkup lesa. Ljubljana, Statistični urad Slovenije. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1656402S. px (10.4.2023) SURS. (2023). Poslovanje podjetij po dejavnosti (SKD 2008), Sloveni- ja, 2005 – 2020.URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/ sl/Data/-/1656402S.px (10.4.2023) SVRSREKP . (2015). Slovenska strategija pametne specializacije S4. Ljubljana: Služba vlade Republike Slovenija za razvoj in evrop- sko kohezijsko politiko. Ščap, Š., & Krajnc, N. (2021). Tokovi okroglega lesa v Sloveniji. Goz- darski vestnik, 79, (7/8), 251-258. Šooš, T., Lautar, K., Urbancic, H., Kobe Logonder, N., Kmet Zupancic, R., Fajic, L., & Culpa, N. (2017). Strategija razvoja Slovenije 2030. Ljubljana: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Teischinger, A. (2017). From forest to wood production–A selection of challenges and opportunities for innovative hardwood uti- lization. Paper presented at the Proceedings of the 6th Inter- national Scientific Conference on Hardwood Processing, Lahti, Finland. Thomson, K., & Psaltopoulos, D. (2005). Economy-wide effects of fo- restry development scenarios in rural Scotland. Forest Policy and Economics, 7, 515-525. 71 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 SPREMLJANJE KAKOVOSTI IN VREDNOSTI HRASTOVE HLODOVINE S KONVENCIONALNIMI, DENDROKRONOLOŠKIMI IN NEDESTRUKTIVNIMI METODAMI MONITORING THE QUALITY AND VALUE OF EUROPEAN OAK LOGS USING CONVENTIONAL, DENDROCHRONOLOGICAL AND NON-DESTRUCTIVE METHODS Aleš Straže 1* , Klemen Novak 1 , Jure Žigon 1 UDK članka: 630*85+630*812:176.1 (Quercus L.) Prispelo / Received: 31.5.2023 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article Sprejeto / Accepted: 23.6.2023 . Izvleček / Abstract Izvleček: V raziskavo smo vključili hrastovo hlodovino (Quercus robur, Quercus petraea) s 15. dražbe vrednejših sortimentov okroglega lesa v Slovenj Gradcu v letu 2021. Naključno smo izbrali 78 od 1318 licitiranih hlodov in jih skladno z veljavnim Pravilnikom o merjenju (2017) vizualno razvrstili po kakovosti (A, B, C). Vzporedno smo dendrokronološko analizirali priraščanje lesa ter z metodo frekvenčnega odziva pri vzdolžnem vzbujanju še akustične lastnosti hlodovine. Najkvalitetnejša hlodovina je bila večjih premerov, z več in povprečno širšimi branikami. Potrdili smo povezavo med vizualno določeno kakovostjo in doseženo ceno hlodovine. Hitrost vzdolžnega nihanja (v) in relativna učinkovitost akustične pretvorbe (RACE) sta bili s kakovostjo in ceno hlodovine pozitivno povezani. Frekvenčni spektri pri hlodovini nižje kakovosti odstopajo od teoretičnih. Raziskava je potrdila možnost uporabe nedestruktivnih akustičnih metod za oceno kakovosti hrastove hlodovine. Ključne besede: les, hrast, razvrščanje hlodovine, kakovost, cena, nedestruktivno testiranje Abstract: European oak logs (Quercus robur, Quercus petraea) from the 15th auction of valuable logs in Slovenj Gradec in 2021 were included in the study. Of the 1,318 auctioned logs, 78 were randomly selected and visually graded into quality classes (A, B, C) according to the National Grading Rules (2017). In parallel, we analysed the wood growth dendrochronologically and the acoustic properties of the logs using the longitudinal vibration resonance method. The logs with the best quality had a larger diameter and, on average, wider annual rings. We confirmed the correlation between the visually determined quality and the obtained price of the logs. Longitudinal vibration velocity (v) and relative acoustic conversion efficiency (RACE) were positively correlated with log quality and price. The frequency spectra of the low-quality logs differed from the theoretical spectra. This study confirms the feasibility of non-destructive acoustic methods for evaluating oak log quality. Keywords: wood, European oak, logs grading, quality, price, non-destructive evaluation. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Hrasta dob (Quercus robur) in graden (Quercus petraea) sta pomembni evropski drevesni vrsti in ši- roko uporabna lesova za različne izdelke, kot so fur- nir, pohištvo, notranje in zunanje konstrukcije ter številne druge (Straže et al., 2018, 2023). Kakovost hrastove hlodovine, ki se tradicionalno določa vizu- alno na osnovi značilnosti in dimenzij sortimentov, je odvisna zlasti od prisotnosti nekaterih anomalij, kot so velikost in število grč, ekscentričnost in oval- nost prereza, koničnost, čelne razpoke in kolesivost ter druge (SIST EN 1316-1:2010; Pravilnik …, 2017). Nekatere napake, kot denimo velikost in delež grč na prečnem prerezu sortimenta, pomembno vpli- vajo tudi na mehanske in akustične lastnosti lesa. Prepoznavanje strukturnih anomalij je osnova za ocenjevanje kakovosti hlodovine in njeno razvršča- Vol. 72, No. 1, 71-80 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a07 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija * e-mail: ales.straze@bf.uni-lj.si 72 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Novak, K., & Žigon, J.: Monitoring the quality and value of European oak logs using conventional, dendrochronological and non-destructive methods nje, običajno pa se izvaja na osnovi njenih vidnih zunanjih značilnosti (Marenče et al., 2020; Torka- man et al., 2018). Ena glavnih napak pri razvrščanju okroglega lesa so grče, ki jih delimo na zdrave in mrtve grče, pri čemer so zdrave grče v nasprotju z nezdravimi zraščene z okoliškim lesnim tkivom (Ka- raszewski et al., 2013; SIST EN 1316-1, 2010). Strukturne anomalije je v hlodih in debelejših žagarskih sortimentih mogoče odkrivati ter določa- ti s porušnimi in tudi z neporušnimi metodami, za prakso pa so aktualne le slednje. Vizualno ocenjeva- nje, kot ena tradicionalnih nedestruktivnih metod, je poceni, vendar pa zaradi časovne zahtevnosti dejansko na voljo le v manjših proizvodnih zmo- gljivostih. Tovrstno ocenjevanje je lahko navkljub definiranim pravilom in standardom tudi subjek- tivno in odvisno od človeškega faktorja (Račko, 2013). Sodobne rentgenske tehnologije omogočajo natančne meritve hlodovine in imajo visoko zmo- gljivost odkrivanja notranjih strukturnih anomalij, vendar so drage in zato manj primerne za majhne in srednje proizvodne obrate (Longuetaud et al., 2012). Zlasti pri žaganem lesu je aktualno razvršča- nje lesa na osnovi značilnosti, določenih s strojnim vidom (Sioma, 2015). Akustične metode se upora- bljajo predvsem pri rabi lesa v gradbene namene, večinoma pri iglavcih. Študije potrjujejo pozitivno povezanost hitrosti zvoka in dolžine ter usmerje- nosti lesnih vlaken kot tudi gostote (R. Ross, 2015; Wang et al., 2007). Prisotnost anomalij upočasnjuje hitrost zvoka oz. mehanskih nihanj v lesu (Carter et al., 2013; Krajnc et al., 2019). Da bi optimizirali uporabo hrastove hlodovine in jo ustrezno kakovostno uporabili za ustrezen na- men, smo v tej študiji proučili možnost spremljanja kakovosti hlodovine z akustičnimi nedestruktivnimi metodami. Preverjali smo, ali je konvencionalno vizualno razvrščanje hlodovine povezano z njenimi akustičnimi lastnostmi, kot tudi z doseženo vredno- stjo sortimentov na trgu. 2 MATERIAL IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS 2.1 VZORČENJE IN VIZUALNO RAZVRŠČANJE HLO- DOVINE PO KAKOVOSTNIH RAZREDIH 2.1 SAMPLING AND VISUAL GRADING OF LOGS V raziskavi smo proučili licitirano hrastovo hlo- dovino (Q. robur in Q. petraea) s 15. dražbe vrednej- ših sortimentov okroglega lesa leta 2021. To dražbo vrednejših sortimentov okroglega lesa od leta 2007 vsako leto organizira Združenje lastnikov gozdov Slovenije ob podpori Zavoda za gozdove Slovenije in Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Vizualno razvrščanje je bilo izvedeno na 1318 licitiranih hrastovih hlodih, ki so jih organizatorji li- citacije za interne namene razvrstili v tri kakovostne razrede. Vzorčeno hlodovino smo razvrstili skladno z veljavnim Pravilnikom o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Re- publike Slovenije (Pravilnik …, 2017). V 1. kakovo- stni razred (A) smo uvrstili vso furnirsko hrastovo hlodovino, tako prve kakovosti (A 1 ) kot tudi druge furnirske kakovosti (A 2 ). Gre za hlodovino izjemne kakovosti, kjer so hlodi velikega premera (> 40 cm), sveži, polnolesni, pravilnega okroglega preseka in z minimalnimi napakami, kot so koničnost (< 3 %), krivost (< 3 % dolžine), ovalnost (< 20 %) in žleba- tost (< 3 % premera) (slika 1 A). V 2. kakovostni ra- zred (B) smo uvrstili žagarsko hlodovino najboljše kakovosti (slika 1 B), z dovoljenimi napakami, kot so npr. zdrave grče in slepice (< 20 mm, 1 na tekoči meter), koničnost (< 4 %), krivost (< 5 % dolžine), ovalnost (brez omejitev) in žlebatost (< 5 % preme- ra). V 3. kakovostni razred (C) pa je bila uvrščena ža- garska hlodovina srednje kakovosti (slika 1 C), kjer je dovoljen še večji obseg in količina napak (zdrave grče in slepice (< 40 mm, 1 na tekoči meter), dvoj- no srce do 25 % čela, koničnost (< 6 %), krivost (< 5 % dolžine), ovalnost (brez omejitev) in žlebatost (< 10 % premera)). 2.2 DOLOČANJE AKUSTIČNIH LASTNOSTI HLODO- VINE 2.2 DETERMINATION OF ACOUSTIC PROPERTIES OF LOGS Akustične lastnosti hlodovine smo na 78 na- ključno izbranih hlodih, enakomerno porazde- ljenih v kakovostnih razredih, določali z metodo frekvenčnega odziva pri impulznem vzdolžnem vzbujanju. Meritve smo izvajali v svežem stanju (u > u TNCS ; u TNCS – vlažnost nasičenja celičnih sten), pri čemer je bila hlodovina postavljena na lesene podpore. Posamezen hlod smo na čelu, na mestu z večjim premerom, impulzno vzbudili s kladivom z maso 500 g. Nihanje čela smo zabeležili z enoo- snim pospeškomerom (PCB-086C01; PCB Piezotro- nics Inc., ZDA) (slika 2). Signal smo zajeli z merilnim 73 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Novak, K., & Žigon, J.: Spremljanje kakovosti hlodovine s konvencionalnimi, dendrokronološkimi in nedestruktivnimi metodami modulom DAQ NI-9234 (National Instruments Inc., ZDA) v 24-bitni ločljivosti s frekvenco vzorčenja 51,2 kHz. V frekvenčnem odzivu smo v prvih treh nihaj- nih načinih (n = 1, 2, 3) določili vzdolžne frekvence nihanja (f 1 , f 2 , f 3 ), in jih uporabili za določitev hitro- sti vzdolžnega valovanja v posameznem hlodu (v n ) (enačba 1; slika 2). Določanje hitrosti je temeljilo na osnovni valovni enačbi, ki se uporablja za idealne elastične materiale vitkih oblik (L/d > 5; L – dolžina, d – premer, prečna dimenzija) (Bucur, 2006; Gornik Bučar & Bučar, 2009; Gornik Bučar & Bučar, 2011; Meyers, 1994). Kvadrat hitrosti vzdolžnega nihanja je pri tem premo sorazmeren specifičnemu modulu elastičnosti (E/ρ; E – modul elastičnosti, ρ–gostota) preizkušane snovi. v fL n E n n nn =≅ = () 2 123 ρ ,, (1) V eksponentno pojemajočem časovnem signa- lu vzdolžnega nihanja smo s pomočjo ‘bandpass’ filtriranja v bližini lastnih frekvenc (f 1 , f 2 , f 3 ) določili časovni pojemek (α), od tod pa koeficient dušenja signala v posameznem nihajnem načinu (tanδ n ; n = 1, 2, 3; enačba 2). Z razmerjem hitrosti in duše- nja nihanja smo v posameznem nihajnem načinu določili relativno učinkovitost akustične pretvorbe (RACE) (enačba 3). Kazalnik RACE ponazarja količi- no pretvorjene mehanske energije v zvočno, oz. v nihanje. Ta veličina predstavlja sposobnost nihanja toge snovi, neodvisno od njene gostote, in pona- zarja strukturno akustičnost testiranega materiala (Obataya et al., 2000; Straže et al., 2015) (enačba 3). Najvišje vrednosti kazalnika RACE dosegajo re- sonančni lesovi, ki se prvenstveno uporabljajo za izdelavo lesenih glasbenih inštrumentov. tanδ α π n L f = ⋅ (2) RACE v tan E tan n n n n n == δ ρ δ (3) Slika 1. Vizualno razvrščanje hrastove hlodovine v kakovostne razrede (Pravilnik …, 2017): A – furnirska hlodovina izjemne kakovosti, B – žagarska hlodovina 1. kakovosti, C – žagarska hlodovina 2. kakovosti. Figure 1 . Visually graded oak logs: A – veneer, extra log quality, B – 1 st class sawnwood quality, C – 2 nd class sawnwood quality. 74 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Novak, K., & Žigon, J.: Monitoring the quality and value of European oak logs using conventional, dendrochronological and non-destructive methods 2 .3 DENDROKRONOLOŠKE MERITVE IN ANALIZA 2.3 DENDROCHRONOLOGICAL MEASUREMENTS AND ANALYSIS Dendrokronološke meritve smo opravili pri po- lovici akustično izmerjenih hlodov (n = 36) na pre- rezu hloda, ki je ustrezal višini stoječega drevesa od 4 do 4,5 m nad tlemi. Ker običajno destruktivno vzorčenje z vrtanjem ni bilo mogoče, smo na čelu hlodov v smeri polmera z ročnim akumulatorskim rezkarjem (Makita DRT 50ZX2, Japonska) pripra- vili gladko površino in jo nato fotografirali (Canon EOS70D, Japonska) (slika 3). Fotografije smo nato obdelali v programu Adobe Photoshop Elements 2020 in jih pripravili za dendrokronološko analizo. Za merjenje širine branik ter ranega in kasnega lesa smo uporabili program CooRecorder 9.6 (Cybis Elektronik & Data AB, Nemčija) (slika 3). V progra- mu CDendro smo izmerjene serije branik preverili in pretvorili v format *fh ali *rwl. Sinhroniziranje in datiranje smo izvedli s programsko opremo TSAP Win ® (Rinntech, Heidelberg, Nemčija). 2.4 PRIDOBIVANJE IN ANALIZA PODATKOV O CENI HLODOVINE 2.4 OBTAINING AND ANALYSING LOG PRICE DATA Hlodovina je bila med dražbo na ogled potenci- alnim kupcem, s podatki o dolžini (L), srednjem pre- meru (D) in prostornini (V). Na dražbi so si poten- cialni kupci ogledali sortimente in izvajalcu dražbe lesa predložili zaprte ponudbe. Po koncu dražbe je bilo odpiranje ponudb, hlodovino pa so prodali naj- boljšemu ponudniku. Dosežene cene za posamične hlode, podane na sortiment (EUR/kos) ter na enoto prostornine (EUR/m³), so bile na koncu objavljene v katalogu licitacije. Slika 2. Določanje hitrosti in dušenja mehanskega nihanja z metodo frekvenčnega odziva pri vzdolžnem vzbujanju hrastove hlodovine: a) vzdolžno impulzno vzbujanje, b) zajem časovnega signala nihanja (zgoraj) in hitra Fourierjeva transformacija (FFT) (spodaj). Figure 2. Determination of velocity and damping of vibrations in oak logs using the longitudinal vibration resonance method: a) longitudinal impulse excitation, b) vibration detection in the time domain (top) and Fast Fourier Transformation (FFT) (bottom). 75 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Novak, K., & Žigon, J.: Spremljanje kakovosti hlodovine s konvencionalnimi, dendrokronološkimi in nedestruktivnimi metodami 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 GEOMETRIJSKE IN PRIRASTNE ZNAČILNOSTI HLODOVINE 3.1 GEOMETRIC AND GROWTH CHARACTERIS- TICS OF LOGS Dobra tretjina sortimentov na dražbi (n A = 481, n A1 = 460, n A2 = 21) je spadala med furnirsko hlodo- vino (A), dobro polovico je predstavljala najboljša žagarska hlodovina (B, n B = 705), desetina hlodovine (n C = 132) pa je bila srednje žagarske kakovosti (C). Pri premeru in starosti hlodovine je glede na kako- vostni razred prihajalo do značilnih razlik (t-test, p < 0,05). V 1. kakovostnem razredu (A) je bil povprečni premer (D) hlodovine 63 cm (St.dev. = 7,0; St.dev. – Standardni odklon), v 2. kakovostnem razredu (B) je znašal 53 cm (St.dev. = 13,1), najmanjši pa je bil v 3. kakovostnem razredu (C; D = 42 cm; St.dev. = 14,4) (preglednica 1). Povprečna kambijeva starost hlo- dovine (število branik na nivoju 4–4,5 m nad tlemi) je bila v 1. in 2. kakovostnem razredu nad 90 let, v 3. pa nekoliko nižja (84 let) (slika 4). Največje letne prirastke, povprečno nad 3 mm, smo zasledili pri furnirski hlodovini (A), pod to mejo pa je bila povprečna širina branik pri žagarski hlo- dovini (B, C). Izkazalo se je, da je variabilnost širine Slika 3. Princip rezkanja čelne površine hloda (a) in zajem ter obdelava slike z letnimi prirastki v programu CooRecorder 9.6 (Cybis Elektronik & Data AB, Nemčija) (b). Figure 3. The principle of creating a groove in the cross-section of the log (a), and the image acquisition and analysis of tree rings in CooRecorder 9.6 software (Cybis Elektronik & Data AB, Germany) (b). Preglednica 1. Povprečne geometrijske značilnosti hrastove hlodovine po kakovostnih razredih (L – dolži- na, D – premer; n = 1318 hlodov) ter prirastne značilnosti izbranih hlodov (n = 36); standardni odklon je naveden v oklepajih. Table 1. Mean properties of auctioned oak logs by quality classes (L – length, D – diameter; n = 1318 logs) and tree ring characteristics for 36 logs; standard deviation is given in parentheses. Kakovostni razred / Quality class L (m) D (cm) Število branik / No. of tree rings Širina branike / Tree ring width (mm) Delež kasnega lesa / Latewood proportion (%) A 424 63 95 3,12 62,1 (92) (7,0) (19) (1,34) (8,24) B 406 53 93 2,67 59,9 (70) (13,1) (10) (0,46) (3,57) C 470 42 84 2,86 63,9 (77) (14,4) (8) (0,29) (2,47) 76 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Novak, K., & Žigon, J.: Monitoring the quality and value of European oak logs using conventional, dendrochronological and non-destructive methods branik pri furnirski hlodovini največja, kjer smo zas- ledili povprečne prirastke od 1,5 pa vse do 5,9 mm. Potrdili smo značilnost venčasto porozne hrastovi- ne, da se s širino branik povečuje tudi delež kasne- ga lesa (slika 4) (Zhang et al., 1993). Pri najširših povprečnih letnih prirastkih je delež kasnega lesa znašal vse do 76 %, povprečno 62 %, pri najožjih pa le 51 %. Številni avtorji ugotavljajo pozitivno povezavo širine branik z gostoto hrastovega lesa (Čufar, 2006; Gorišek, 2009; Zhang et al., 1993). Nekatere razi- skave navajajo tudi večje prirastke hrastovine pri nižji starosti kambija (< 30 let), kot posledica juve- nilnosti. Za hrastovino je tudi značilno, da je širina ranega lesa pogosto bolj ali manj konstantna, neod- visna od kambijeve starosti, in odvisna od količine padavin v rastni sezoni (Zhang et al., 1993). 3.2 POVEZAVA KAKOVOSTI, VREDNOSTI IN AKUS- TIČNIH LASTNOSTI HLODOVINE 3.2 LINKING THE QUALITY , VALUE AND ACOUSTIC PROPERTIES OF LOGS Vizualno ocenjena kakovost hrastove hlodo- vine je bila tesno povezana z njeno vrednostjo, merjeno z doseženo ceno na prostorninsko enoto. Najvišjo vrednost na prostorninsko enoto je doseg- Slika 4. Starost hrastove hlodovine v posameznem kakovostnem razredu (a) in povezava deleža kasnega lesa s širino branik (b). Figure 4. Cambial age of oak logs in each grade (a), and correlation of the proportion of latewood with the tree ring width (b). Preglednica 2. Povprečna cena hrastove hlodovine s 15. dražbe vrednejših sortimentov v letu 2021 glede na kakovostni razred (n = 1318 hlodov) ter izmerjene akustične lastnosti (v – povprečna hitrost vzdolžnega nihanja, tanδ – povprečni koeficient dušenja, RACE – povprečna relativna učinkovitost akustične pretvorbe za 78 izbranih hlodov); standardni odklon je naveden v oklepaju. Table 2. Mean price gained of auctioned oak logs by quality classes (n = 1,318 logs, 15 th auction of valuable logs in Slovenj Gradec in 2021) and measured acoustic properties (v – mean stress wave velocity, tanδ – mean vibration damping coefficient, RACE – mean relative acoustic conversion efficiency for 78 selected logs); standard deviation is given in parentheses. Kakovostni razred / Quality class Cena / Price (EUR/m³) v (m/s) tanδ ∙ 10 - ³ () RACE [km/s] A 506 3115 26,8 343 (104) (228) (11,8) (85) B 421 3106 27,3 316 (110) (271) (18,2) (78) C 131 3065 72,5 214 (121) (298) (20,1) (86) 77 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Novak, K., & Žigon, J.: Spremljanje kakovosti hlodovine s konvencionalnimi, dendrokronološkimi in nedestruktivnimi metodami la furnirska hlodovina (A, 506 EUR/m³). Povprečna cena najboljše žagarske hlodovine (B) je bila neko- liko nižja (421 EUR/m³). Dosežena cena žagarske hlodovine srednje kakovosti (C) pa je bila bistveno nižja, in je znašala 131 EUR/m³ (preglednica 2). Zdi se, da je poleg kakovosti eden od kriterijev za dose- ganje cene tudi premer hlodovine (preglednica 1), in z njim povezan večji materialni izkoristek. Slednji je boljši pri hlodovini večjega premera tako pri pre- delavi v furnir, bodisi rezan, plemenit ali luščen, kot tudi pri predelavi hlodovine v žagan les (Dumitrascu et al., 2013). Znano je, da dodatno negativno na iz- koristek žagarske hlodovine pri predelavi v žagarske sortimente vplivajo prisotne strukturne anomalije (Marenče et al., 2016). Izmerjena hitrost vzdolžnega valovanja je bila največja pri furnirski hlodovini (A) in najmanjša pri žagarski hlodovini srednje kakovosti (C). Padanje hitrosti preleta zvoka s kakovostjo hlodovine ugo- tavljajo že nekatere predhodne študije na hrastovi, smrekovi in bukovi hlodovini (Kurowska et al., 2016; Straže et al., 2015, 2020). Pri tem izpostavljajo de- lež grč na prečnem prerezu skupaj z usmerjenostjo in dolžino vlaken, odklonom od aksialnega poteka in prisotnost reakcijskega lesa kot najvplivnejše de- javnike na nižanje hitrosti mehanskega valovanja v stoječih drevesih in hlodovini (Legg & Bradley, 2016; Rais et al., 2014; Tsehaye et al., 2000). Štu- dije poročajo tudi o negativnem vplivu nepravilne geometrijske oblike hlodov, kot so nepravilni prečni prerez, ovalnost, zavitost, koničnost in druge rastne napake. Sicer je dobro znan negativni vpliv lesne vlažnosti na hitrost mehanskega nihanja v lesu, ki pa v tej raziskavi ni relevanten, saj je bila hlodovina proučevana v svežem stanju, nad vlažnostjo nasiče- nja celičnih sten, kjer je hitrost konstantna (Barrett & Hong, 2009). Pri analizi frekvenčnega odziva smo potrdili padanje hitrosti vzdolžnega mehanskega nihanja z zmanjševanjem kakovosti hrastove hlodovine (A → C) tudi v višjih nihajnih načinih. Najnižje vrednosti smo dobili pri hlodih najnižjega kakovostnega ra- zreda (C) (slika 5). Enak trend smo potrdili tudi pri relativni učinkovitosti akustične pretvorbe RACE, saj se je tudi dušenje vibracij znatno povečalo pri hlodovini nižje kakovosti (C) (preglednica 2; slika 5). Rezultati kažejo, da lahko s podrobnejšo akustično analizo, t. j. z določanjem kazalnika RACE, uspešno ločimo hlodovino najslabše kakovosti (C) od naj- boljše furnirske (A) in žagarske hlodovine (B). Pri vzdolžnem nihanju popolnih izotropnih ela- stičnih vitkih preizkušancev so frekvence višjih ni- hajnih načinov vselej večkratniki osnovne frekven- ce (Bucur, 2006). Takšen teoretični frekvenčni odziv je bil potrjen le pri furnirski hrastovi hlodovini (A). To nakazuje, da v tej hlodovini ni prisotnih struktur- nih anomalij v obsegu, ki bi vplivale na čas preleta in način iznihanja vzbujenih vibracij, kot posledi- Slika 5. Hitrost vzdolžnega nihanja (a) in relativna učinkovitost akustične pretvorbe RACE (b) v odvisnosti od kakovosti hrastove hlodovine v prvem, drugem in tretjem nihajnem načinu (A – izjemna furnirska hlo- dovina, B – odlična žagarska hlodovina, C – žagarska hlodovina srednje kakovosti). Figure 5. Stress wave velocity (a) and relative acoustic conversion efficiency (RACE) of oak logs (b) in 1 st , 2 nd and 3 rd vibration modes (blue, orange, gray); log quality: A–exceptional, veneer quality, B–excellent, C–medium). 78 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Novak, K., & Žigon, J.: Monitoring the quality and value of European oak logs using conventional, dendrochronological and non-destructive methods ce dušenja (slika 6a). Pri hrastovi hlodovini žagar- ske kakovosti (B in C) so frekvenčni spektri močno odstopali od teoretično pričakovanih (sliki 6b, 6c). V tej hlodovini višje frekvence niso več večkratni- ki osnovne frekvence. Amplitude v višjih nihajnih načinih so bile v nekaterih primerih celo močnejše kot v osnovnem načinu. Menimo, da je takšen odziv posledica notranjih strukturnih nepravilnosti v hlo- dih nižje kakovosti (B, C) (slika 1). Raziskava povprečnega razmerja med frekven- cami višjih nihajnih načinov in osnovnim nihajnim načinom (f 1 /f 1 , f 2 /f 1 , f 3 /f 1 ) je pri hrastovi hlodovini A in B kakovostnega razreda pokazala vrednosti nad idealno premico (y = x). Pri hrastovi hlodovini srednje žagarske kakovosti (B) smo dobili vrednosti pod idealno črto (y = x) (slika 7). Slednje je poveza- no s prisotnostjo nekaterih strukturnih značilnosti v hlodih (grčavost, koničnost, ekscentričnost, oval- nost prereza …), od katerih so nekatere zunanje vidne (slika 1) in zmanjšujejo kakovost hlodovine (McConnell, 2016). 5 ZAKLJUČKI 5 CONCLUSIONS Kakovost hrastove hlodovine, določena vi- zualno na osnovi značilnosti (Pravilnik …, 2017), je bila pozitivno povezana in v sorazmerju s ceno gozdno-lesnih sortimentov, ki jo je dosegla na draž- bi vrednejšega okroglega lesa v Slovenj Gradcu. Najkvalitetnejša hlodovina je imela večje premere, več in povprečno širše prirastne plasti. Potrdili smo značilno pozitivno povezavo med vizualno oceno kakovosti hlodovine (A – izjemna, furnirska hlodo- vina, B – odlična žagarska hlodovina, C – žagarska hlodovina srednje kakovosti), hitrostjo vzdolžnega mehanskega nihanja (v) in relativno učinkovitostjo akustične pretvorbe (RACE). Pri hrastovi hlodovini nižje kakovosti (B in C) so frekvenčni spektri znatno odstopali od teoretičnih, kjer resonančne frekven- ce v višjih nihajnih načinih niso večkratniki osnovne frekvence. Raziskava je potrdila možnost in obetav- nost uporabe nedestruktivnih akustičnih metod za oceno kakovosti hrastove hlodovine. Slika 6. Frekvenčni spektri z resonančnimi frekvencami v 1., 2. in 3. vzdolžnem nihajnem načinu: a) A – fur- nirska hlodovina, b) B – odlična žagarska hlodovina, c) C – žagarska hlodovina srednje kakovosti. Figure 6. Frequency spectra with resonance frequencies of oak logs in 1 st , 2 nd and 3 rd longitudinal vibration modes: a) A–exceptional, veneer quality, b) B–excellent sawn timber quality, c) C–medium sawn timber quality. Slika 7. Frekvenčno razmerje (f 1 /f 1 , f 2 /f 1 , f 3 / f 1 ) pri hrastovi hlodovini različne kakovosti (A – furnirska hlodovina, B – odlična žagar- ska hlodovina in C – žagarska hlodovina sre- dnje kakovosti). Figure 7. Frequency ratio (f 1 /f 1 , f 2 /f 1 , f 3 /f 1 ) of oak logs of different quality (A–exception- al, veneer quality, B–excellent sawn timber quality and C–medium sawn timber quality). 79 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Novak, K., & Žigon, J.: Spremljanje kakovosti hlodovine s konvencionalnimi, dendrokronološkimi in nedestruktivnimi metodami 6 POVZETEK 6 SUMMARY The quality of logs is traditionally determined visually by the characteristics and dimensions of the assortments, and depends in particular on the presence of certain anomalies, such as the size and number of knots, eccentricity and ovality of the cross-section, conicity, end cracks, etc. Some anomalies also have a significant influence on the mechanical and acoustic properties of the wood. Structural anomalies in logs and sawnwood can be detected and determined by both destruc- tive and non-destructive methods, but only the lat- ter are relevant for use in practice. Visual appraisal is one of the traditional, low-cost, non-destructive methods, but because of the time involved, it is only really applicable in smaller productions. De- spite defined rules and standards, even this type of assessment can be subjective and dependent on the human factor. In order to optimize the use, grading and evaluation of oak logs, the study inves- tigated the possibility of assessing the quality of logs using acoustic, non-destructive methods. In this study, we examined auctioned oak logs (Quercus robur and Quercus petraea) from the 15th auction of valuable logs in Slovenj Gradec in 2021. Of the total 1,318 auctioned logs, 78 were selected for analysis. The selected logs were visually sorted according to their quality in accordance with the current Rules for Measurement and Grading of For- est Timber Assortments from Forests Owned by the Republic of Slovenia (Rules…, 2017). According to national regulations, which, like a similar European standard (EN 1316-1: 2010), specify the required size and geometry of the logs, as well as the allow- able size and number of visible anomalies (irregu- lar shape in the cross section, sweeping, tapering, presence of knots, etc.). The dendrochronological analysis of the logs also included the analysis of an- nual growth rings and acoustic properties using the longitudinal vibration resonance method. The highest quality logs had the largest diam- eters, the highest number of annual rings, and on average the widest annual rings with a larger pro- portion of latewood. We confirmed the character- istics of ring-porous oak that the proportion of late- wood, and thus wood density, increases with the width of the growth rings. The visually evaluated quality of the oak logs was closely related to their value, i.e. the price obtained per unit volume. The highest value per unit volume was obtained for ve- neer logs (A), while the price for sawn roundwood (B, C), especially for medium quality logs (C), was significantly lower. The measured longitudinal stress wave veloc- ity was highest for veneer logs (A) and lowest for medium quality sawlogs (C). Frequency response analysis confirmed that longitudinal stress wave ve- locity decreased with decreasing log quality, even in the higher vibration modes. The same trend was confirmed for relative acoustic conversion ef- ficiency (RACE), as vibration damping (tanδ) also increased significantly for lower quality logs. The frequency spectra for lower quality logs deviated significantly from the theoretical spectra. The study confirms the feasibility and great potential of using non-destructive acoustic methods to evaluate the quality of oak logs. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Zahvala podjetju Tiama d.o.o., gospe Klavdiji Jeromel in gospodu Jožetu Jeromlu, za možnost iz- vedbe meritev licitirane hlodovine. Delo je nastalo v okviru ciljnega raziskovalnega programa V4-2016 Možnosti rabe listavcev v slovenskem biogospo- darstvu, ki ga financirata Ministrstvo za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost republike Slovenije ARRS, v okviru dela na programih Javne agencije za razisko- valno dejavnost republike Slovenije ARRS, P4-0015 Les in lignocelulozni kompoziti ter P4-0430 Gozdno- -lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo. Študija je tudi del raziskav v okviru projekta “Raziskovalci-2.1-UL-BF-952011” pogodba št. C3330-19-952011, ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropski sklad za regionalni razvoj. VIRI REFERENCES Barrett, J. D., & Hong, J. P . (2009). Moisture content adjustments for dynamic modulus of elasticity of wood members. Wood Scien- ce and Technology, 44(3), 485–495. Bucur, V. (2006). Acoustics of wood. In T. E. Timell & R. Wimmer (Eds.), Springer Series in Wood Science. Berlin: Springer-Verlag. 80 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Novak, K., & Žigon, J.: Monitoring the quality and value of European oak logs using conventional, dendrochronological and non-destructive methods Carter, P ., Wang, X., & Ross, R. J. (2013). Field application of proces- sor head acoustic technology in forest harvest operations. In R. J. Ross & X. Wang (Eds.), 18th International Nondestructive Testing and Evaluation of Wood Symposium (pp. 7–14). USDA, Forest Service, Forest Products Laboratory. Čufar, K. (2006). Anatomija lesa. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Od- delek za lesarstvo. Dumitrascu, A. E., Ciobanu, V. D., & Lepadatescu, B. (2013). Valori- zation of wood resources for the cutting of decorative vene- er in the context of sustainable development of Romanian forests. BioResources, 8(2), 4298–4311. DOI: https://doi. org/10.15376/biores.8.3.4298-4311 Gorišek, Ž. (2009). Les: Zgradba in lastnosti–njegova variabilnost in hetergenost. Ljubljana: Biotehniša fakulteta, Oddelek za lesar- stvo. Gornik Bučar, D., & Bučar, B. (2009). Uporaba metode frekvenčne- ga odziva za določanje modula elastičnosti žaganega lesa. Les/ Wood, 61, 5, 240–245. Gornik Bučar, D., & Bučar, B. (2011). Strength grading of structural timber using the single mode transverse damped vibration method. Wood research, 56, 1, 67–75. Karaszewski, Z., Bembenek, M., Mederski, P . S., Szczepanska-Alvarez A., Byczkowski, R., Kozlowska, A., Mischnowicz, K., & Przytula, W. (2013). Identifying beech round wood quality–Distributions and the influence of defects on grading. Drewno, 56(189), 39– 54. DOI: https://doi.org/10.12841/wood.1644-3985.041.03 (22.5.2023) Krajnc, L., Kadunc, A., & Straže, A. (2019). The use of ultrasound ve- locity and damping for the detection of internal structural de- fects in standing trees of European beech and Norway spruce. Holzforschung, 73(9), 807–836. DOI: https://doi.org/10.1515/ hf-2018-0245 Kurowska, A., Kozakiewicz, P ., & Gladzikowski, T. (2016). Ultrasonic waves propagation velocity and dynamic modulus of elasticity of European oak, European aspen, American cherry and wenge wood. Annals of Warsaw University of Life Sciences, 93, 83–88. Legg, M., & Bradley, S. (2016). Repository, ResearchSpace. DOI: https://doi.org/10.1121/1.4940210 Longuetaud, F., Mothe, F., Kerautret, B., Krähenbühl, A., Hory, L., Leban, J. M., & Debled-Rennesson, I. (2012). Automatic knot detection and measurements from X-ray CT images of wood. A review and validation of an improved algorithm on softwo- od samples. Cumputers and Electronics in Agriculture, 85(7), 77–89. Marenče, J., Gornik Bučar, D., & Šega, B. (2016). Bukovina–povezave med kakovostjo dreves, hlodovine in žaganega lesa. Acta Silvae et Ligni, 111, 35–47. DOI: https://doi.org/10.20315/asetl.111.4 Marenče, J., Šega, B., & Gornik Bučar, D. (2020). Monitoring the quality and quantity of beechwood from tree to sawmill product. Drvna Industrija, 41(1), 119–128. DOI: https://doi. org/10.5552/crojfe.2020.613 McConnell, T. E. (2016). Quality indexes for oak sawlogs based on green lumber grade yields. Forest Products Journal, 67(3/4), 245–249. Meyers, M. A. (1994). Dynamic Behaviour of Materials. Willey & Sons. Obataya, E., Ono, T., & Norimoto, M. (2000). Vibrational properti- es of wood along the grain. Journal of Materials Science, 35, 2993–3001. Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov. 2017. Uradni list RS, št. 9/2016. Račko, V. (2013). Verify the accuracy of estimation the model betwe- en dimensional characteristics of branch scar and the location of the knot in the beech trunk. Forestry and Wood Technology, 84, 60–65. Rais, A., Pretzsch, H., & Kuilen, J. W. G. (2014). Roundwood pre-gra- ding with longitudinal acoustic waves for production of struc- tural boards. European Journal of Wood and Wood Products, 72, 87–98. DOI: https://doi.org/10.1007/s00107-013-0757-5 Ross, R. (2015). Nondestructive Evaluation of wood. Forest Producty Laboratory. Sioma, A. (2015). Assessment of wood surface defects based on 3D image analysis. Wood Research, 60(3), 339–350. SIST EN 1316-1:2010. Hardwood round timber–Qualitative classifica- tion–Part 1: Oak and beech. CEN, Brussels, 9 str. Straže, A., Dremelj, M., Žveplan, E., & Čufar, K. (2018). Spremembe fizikalnih lastnosti hrastovega lesa iz zgodovinskih konstrukcij v življenjski dobi. Les/Wood, 67(1), 5–14. Straže, A., Mitkovski, B., Tippner, J., Čufar, K., & Gorišek, Ž. (2015). Structural and acoustic properties of African padouk (Pterocar- pus soyauxii) wood for xylophones. European Journal of Wood and Wood Products, 73(2), 235–243. Straže, A., Plavčak, D., Žveplan, E., & Gorišek, Ž. (2020). Linking visual and stress wave grading of beech wood from the log to the sawmill product. Environmental Sciences Proceedings, 1, 1–6. Straže, A., Žigon, J., Pervan, S., Mikšik, M., & Prekrat, S. (2023). The influence of processing conditions on the quality of bent solid wood from European oak. Forests, 14(5), 1–11. DOI: https:// doi.org/10.3390/f14051047 Torkaman, J., Vaziri, M., Sandberg, D., & Limae, S. M. (2018). Relati- onship between branch-scar parameters and knot features of oriental beech (Fagus orientalis Libsky). Wood Material Scien- ce and Engineering, 13(2), 1–4. DOI: https://doi.org/10.1080/1 7480272.2018.1424731 Tsehaye, A., Buchanan, A. H., & Walker, J. C. F. (2000). Sorting of logs using acoustics. Wood Science and Technology, 34, 337–344. Wang, X., Carter, P ., Ross, R. J., & Brashaw, B. K. (2007). Acoustic as- sessment of wood quality of raw materials–a path to increased profitability. Forest Products Journal, 57(5), 6–14. Zhang, S.-Y ., Owoundi, R. E., Nepveu, G., Mothe, F., & Dhote, J. F. (1993). Modelling wood density in European oak (Quercus pe- traea and Quercus robur) and simulating the silvicultural in- fluence. Canadian Journal of Forest Research, 23, 2587–2593. 81 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Les/Wood Novice/News Slika 1. Vsebinski sklopi projekta LesGoBio. Figure 1. Schematic representation of the LesGoBio project. LesGoBio–Možnosti rabe lesa listavcev v slovenskem biogospodarstvu LesGoBio–Possibilities of hardwood utilisation in the Slovenian bioeconomy Peter Prislan, Špela Ščap, Matevž Triplat V okviru ciljnega raziskovalnega projekta LesGoBio smo se ukvarjali s problematiko slabše izkoriščenosti lesa listavcev iz slovenskih gozdov. Namen projekta je bil (I) ovrednotiti razpoložljive tržne količine in trenutne rabe lesa listavcev, (II) analizirati tokove lesa listavcev, (III) opredeliti obe- tavne, okoljsko sprejemljive in ekonomsko izvedlji- ve postopke obdelave ali predelave ter nove ma- teriale/izdelke iz lesa listavcev. Vodilni cilj projekta je bil oblikovati scenarije implementacije sodobnih tehnologij za proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo ter opraviti makroekonomske analize trenutnega stanja ter alternativnih scenarijev mo- bilizacije lesa. Vodilna organizacija projekta je Gozdarski in- štitut Slovenije, sodelujoči organizaciji pa Oddelek za lesarstvo in Oddelek za zootehniko, Biotehni- ške fakultete, Univerze v Ljubljani. Projekt v vred- nosti 170.000 € se je izvajal 3 leta (1.11.2020 do 30.10.2023), financiralo pa ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slo- venije (MKGP) in Javna agencija za raziskovalno de- javnost Republike Slovenije (ARRS). Rezultate projekta, ki naslavljajo zgoraj pred- stavljeni cilj, predstavljajo prispevki pričujoče te- matske številke. V okviru projekta pa so nastala tudi praktična orodja, ki so prosto na voljo vsem upo- rabnikom na spletnem portalu WCM Info gozd ali Moj Gozdar. V okviru projekta Net4Forest je nastalo sple- tno orodje za razvrščanje okroglega lesa po ka- kovosti, namenjeno vsem uporabnikom, ki želijo na priročen način določiti kakovost hlodovine in obenem pridobiti osnovno znanje o vrednotenju gozdnih lesnih sortimentov. Kot temeljni vir so bila uporabljena nemška pravila dobre prakse RVR. Sis- tem uporabnika vodi skozi sklop vprašanj o napa- kah in dimenzijah sortimenta. Pri posamezni napaki lesa uporabnik vnaša delne meritve, sistem pa na podlagi formul za določevanje kvarnega vpliva iz- računa vrednost napake in hlod uvrsti v ustrezen kakovostni razred. Pri meritvah dimenzij sistem av- 82 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Les/Wood Novice/News tomatizirano upošteva nominalno dolžino, nadme- ro, odbitki dvojne debeline skorje pa se upoštevajo na podlagi orientacijskih vrednosti. S projektom LesGoBio je bilo spletno orodje nadgrajeno tako, da omogoča alternativni način razvrščanja hlodo- vine po pravilih razvrščanja sortimentov iz gozdov Slika 2. Spletno orodje za razvrščanje okroglega lesa po kakovosti je na razpo- lago na naslednji spletni povezavi: https://wcm. gozdis.si/sl/orodja/sor- timentacija/ ali https:// www.mojgozdar.si/sorti- mentacija/ Figure 2. The application for grading of roundwood is available on the follow- ing website: https://wcm. gozdis.si/sl/orodja/sor- timentacija/ ali https:// www.mojgozdar.si/sorti- mentacija/ Slika 3. Tokovi okroglega in žaganega lesa listavcev v Sloveniji v letu 2021. Podatki o tokovih okroglega lesa se redno objavljajo na spletni strani (https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/kazalniki/podatki/2021090721292844/ tokovi-okroglega-lesa/?year=2021). Figure 3. Round (a) and sawn (b) hardwood flows in Slovenia in 2021. Data on round wood flows are reg- ularly published on the website (https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/kazalniki/podatki/2021090721292844/ tokovi-okroglega-lesa/?year=2021). 83 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Les/Wood Novice/News v lasti RS (Pravilnik o merjenju in razvrščanju goz- dnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije. 2020. Uradni list Republike Slovenije, št. 195/2020). Poleg alternativnega načina razvrščanja nadgradnje zajemajo tudi druge funkcionalnosti kot na primer: prikaz postopka vnosa podatkov – vklju- čevanje podatka o volumnu sortimenta; prilagodi- tev delovanja obrazca za vnos podatkov – dodatne hitre povezave na pretekle/naslednje korake; mož- nost predčasnega zaključevanja vnosa podatkov in druge. Orodje je osnovano kot spletna aplikacija, za uporabo torej potrebujemo povezavo s spletnim omrežjem. Prikazana maska pa je prilagojena tudi za uporabo na mobilnih napravah. Med pomembnejšimi rezultati projekta je tudi nadgradnja sistematičnega spremljanja tokov lesa listavcev v Sloveniji. Opravljena raziskava med predelovalci okroglega industrijskega lesa (tj. hlo- dovina, les za celulozo in plošče, drug okrogli in- dustrijski les) listavcev v letu 2022, je pripomogla k natančnejšim analizam in razumevanju snovnih tokov lesa listavcev v Sloveniji. V sklopu projekta je bila metodologija spremljanja tokov lesa listav- cev nadgrajena s podatki o nadaljnji rabi okroglega Slika 4. Dejanski in teoretični tržni potenciali hlodovine in lesa slabše kakovosti listavcev iz slovenskih goz- dov (vir podatkov: Zavod za gozdove–Sestoji 2021 in Timber 2018-2022; preračuni Gozdarski inštitut Slove- nije). Podatki in zemljevidi potencialov hlodovine so objavljeni na naslednji spletni povezavi: https://wcm. gozdis.si/sl/podatki/zemljevidi/2021062108383582/potenciali-okroglega-lesa/ Figure 4. Actual and theoretical market potentials of logs and wood of lower quality of hardwoods from Slovenian forests (source of data: Zavod za gozdove – Sestoji 2021 and Timber 2018-2022; calculations by the Forestry Institute of Slovenia). Data and maps of roundwood potentials are published on the website: https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/zemljevidi/2021062108383582/potenciali-okroglega-lesa/ 84 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Les/Wood Novice/News lesa, s poudarkom na žaganem lesu. Rezultati za re- ferenčno leto 2021 kažejo, da je proizvodnja okro- glega lesa listavcev znašala 1,907 mio m³, od tega je z 52 % prevladoval les za kurjavo. Poraba okrogle- ga lesa listavcev je znašala 1,433 mio m³, od tega je bilo 63 % predelanega za energetske namene, 19 % v industriji žaganega lesa, 16 % okroglega lesa listavcev je bilo predelanega v industriji lesnih kom- pozitov, mehanske celuloze in kemikalij in 2 % v in- dustriji furnirja. Proizvodnja žaganega lesa listavcev je v letu 2021 znašala 0,140 mio m³, količina lesnih ostankov pri predelavi žaganega lesa pa je znašala 0,130 mio m³, kar predstavlja 48 % porabe okrogle- ga lesa listavcev v industriji žaganega lesa. Bilančna poraba žaganega lesa listavcev je v letu 2021 znaša- la 0,128 mio m³, vendar je pri interpretaciji potreb- na previdnost predvsem zaradi nepopolnih podat- kov o zunanji trgovini te vrste proizvoda. V okviru projekta je bila posodobljena meto- dologija za izračun ocen dejanskih tržnih količin in teoretičnih tržnih potencialov lesa listavcev. Teore- tični tržni potencial predstavlja maksimalno količi- no lesa, ki se skladno z gozdnogospodarskimi načrti lahko poseka in je hkrati lahko na razpolago na trgu ter pri tem še vedno zagotavlja trajnostna načela gospodarjenja z gozdovi. Dejanski tržni potencial se nanaša na dejanski povprečni letni posek lesa in predstavlja količine, ki so se pojavile na trgu v obdobju od leta 1995 do leta 2022. V sklopu projekta LesGoBio smo razvili tudi metodologijo za izračun tehničnega potenciala okroglega lesa. Tehnični potencial je na voljo pod trenutnimi pogoji dostopnosti s tehnološkega vidi- ka. Gre za lesne surovine, ki so dostopne z vidika te- renskih razmer in infrastrukturnega omrežja. Novo razviti tehnični potencial bo tako predstavljal ma- ksimalno količino lesa, ki bi jo lahko ob upoštevanju tehnoloških omejitev posekali in ponudili na trgu in bi pri tem še zagotavljali trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Gozdarski inštitut Slovenije je zahvalo za dolgoletno sodelovanje podelil prof. dr. Mihi Humarju in Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Tina Drolc Na Gozdarskem inštitutu Slovenije se je na začetku leta 2023 iztekel drugi petletni mandat direktorju doc. dr. Primožu Simončiču, ki se je ob zaključku mandata zahvalil vsem za zgledno dolgo- letno sodelovanje. Z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani sta zahvalo za podporo Gozdarskemu in- štitutu Slovenije in izjemno znanstveno-strokovno sodelovanje prejela prof. dr. Miha Humar s Katedre za lesne škodljivce, zaščito in modifikacijo lesa Od- delka za lesarstvo ter Oddelek za gozdarstvo in ob- novljive gozdne vire. Prof. dr. Miha Humar je ob tem povedal: »Tesno sodelovanje se je začelo že, ko smo delovali še v prostorih inštituta in se je nadaljevalo tudi po selitvi v nov lesen prizidek na lokaciji oddel- ka.« V imenu Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire sta se podelitve udeležila prof. dr. Andrej Bonči- na, ki je bil prodekan za gozdarstvo od leta 2020 do 2022 in prof. dr. Klemen Jerina, aktualen prodekan na Biotehniški fakulteti za področje gozdarstva, ki je zahvalo tudi prevzel in ob tem povedal: »Gozdar- stvo ponuja in prakticira učinkovite rešitve za omi- ljevanje globalne krize. Ustrezno ravnanje je vtkano v samo jedro konceptov gozdarstva. Ta znanja pa lahko prenesemo v splošne prakse in razmišljanje le skupaj, ob sodelovanju in zaupanju.« Na slavnostni podelitvi, ki je potekala ob za- ključku dveh mandatov direktorja Gozdarskega in- štituta Slovenije, je doc. dr. Primož Simončič najprej nagovoril vse prisotne ter se jim zahvalil za predano delo: »Dobro smo sodelovali, kar dokazujejo uspehi na različnih področjih, in vabim vas, da se sodelova- nje nadaljuje tudi v naslednjem mandatu, ko vode- nje inštituta prevzema dr. Nike Krajnc.« Pri podeljevanju zahval za podporo Gozdarske- ga inštituta Slovenije in izjemno znanstveno-stro- kovno sodelovanje je bil posebej izpostavljen prof. dr. Miha Humar. Doc. dr. Primož Simončič se mu je zahvalil z besedami: »Sodelovanje s prof. dr. Miho Humarjem se je začelo že v času njegovega razisko- vanja in še poglobilo, ko je prevzel vodenje Oddelka 85 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Les/Wood Novice/News Slika 1. Direktor Gozdarskega inštituta Slovenije doc. dr. Primož Simončič je podelil zahvalo za dolgoletno sodelovanje prof. dr. Mihi Humarju z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete. (Fotografija: Simon Zidar) za lesarstvo in kasneje Biotehniške fakultete. Široko povezovanje različnih znanstvenih področij je pri- neslo mednarodno prepoznane znanstvene dosež- ke in projekte.« Prof. dr. Miha Humar je izpostavil sodelovanje na različnih področjih, v slovenskem in mednarodnem prostoru pa je prav gotovo najbolj odmevalo sodelovanje pri raziskavi arheološkega lesa in datiranju najstarejšega lesenega kolesa. Tudi Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire je prejel zahvalo za dolgoletno zgle- dno sodelovanje z Gozdarskim inštitutom Sloveni- je. Doc. dr. Primož Simončič je pojasnil: »Uspešno sodelujemo pri raziskovalnem delu, smo partnerji pri številnih CRP projektih in znanstvenih objavah. Sodelovanje je toliko bolj pomembno, ker smo na obeh institucijah specializirani posamezniki, ki se moramo za napredek znanosti povezovati in graditi na prepoznavnosti naših skupnih dosežkov.« Prof. dr. Klemen Jerina se je zahvalil in povzel dolgoletno sodelovanje: »Z Gozdarskim inštitutom Slovenije smo že doslej dobro sodelovali na mnogih področ- jih, seveda pa je bilo tudi nekaj zdravega tekmova- nja. Kot predstojnik oddelka si želim v prihodnje še bistveno več povezovanja in zdravega sodelovanja med vsemi znanstvenimi in strokovnimi organizaci- jami na področju gozdarstva in stičnih sektorjev.« Po prejemu zahval je sledila pogostitev in ne- formalno druženje z zavezo, da se bo dolgoletno sodelovanje nadaljevalo tudi v mandatu nove di- rektorice dr. Nike Krajnc. 86 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Les/Wood Novice/News Nov CRP projekt kot podlaga za pripravo novih meril za zelena javna naročila na področju gradenj Boštjan Lesar V okviru razpisa CRP 2022 je bil odobren pro- jekt z naslovom Hitrejši prehod v podnebno nev- tralno družbo z izkoriščanjem potenciala lesa v okviru zelenega javnega naročanja. Les je okolju prijazen, obnovljiv material, ki v času uporabe hrani CO 2 , ki ga je drevo v obdob- ju rasti s fotosintezo vgradilo vase. V primeru ka- skadne rabe lesa lahko čas hrambe CO 2 obsega celo več stoletij. Ena od možnosti za dolgoročno hram- bo CO 2 so leseni objekti. Še posebej velik učinek lahko dosežemo pri javnih stavbah, saj gre največ- krat za velike objekte, kjer lahko z njihovo gradnjo dosežemo manjše izpuste oziroma celo negativen ogljični odtis. Poleg tega imajo javni objekti velik demonstracijski učinek tudi na zasebni sektor. Na- men projekta je identificirati investicijski potencial lesene gradnje na državni in lokalni ravni, hkrati pa identificirati proizvodni potencial ter ugotoviti mo- rebitne vrzeli med ponudbo in potrebami. Na ta način bomo ugotovili, kje so potrebne morebitne nove investicije v lesni industriji za pokritje vrzeli. Z vidika investitorjev in promocije lesene gradnje bomo izvedli primerjavo med klasično in leseno gradnjo, ovrednotili vse prednosti lesene gradnje ter jo stroškovno primerjali s klasično gradnjo. Vse to bomo izvedli na primeru že obstoječe stavbe, zgrajene v zadnjem obdobju. Naredili bomo izračun okoljskih odtisov, ki bo temeljil na popisu stavbnih elementov za primer klasične in lesene gradnje. Na ta način bomo ovrednotili pozitivne ekonomske in okoljske učinke novega modela zelenih javnih na- ročil, vključno z vidika vezave CO 2 v izdelkih in vpli- va na bilanco emisij toplogrednih plinov ter ostalih okoljskih vplivov, ki jih zajema LCA analiza. Glavni rezultat projekta bo poročilo s smernicami za nad- gradnjo sedanjega modela zelenih javnih naročil, ki bo temeljni dokument, namenjen financerjem, in bo predstavljal osnovo za morebitne spremembe zakonodaje v prihodnosti. Vrednost projekta: 40.000 EUR Trajanje: 1.10.2022 – 30.9.2023 Projekt sofinancirata Javna agencija za razisko- valno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Mini- strstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Spletna stran projekta: