RAZPRAVE
GEOLOGIJA
POROČILA
1965
GEOLOGIJA
RAZPRAVE IN POROČILA
8. KNJIGA
LJUBLJANA 1965
VSEBINA — CONTENTS
Sercelj, A.	• ,,
Paleobotanične raziskave in zgodovina Ljubljanskega Barja .... 5
Paleobotanical Examinations and the Development of Ljubljana Moor 26
Sovine, L
Nekaj osnovnih geotehničnih značilnosti sedimentov iz vrtine BV-1
med Notranjimi goricami in Podpečjo na Ljubljanskem Barju . . 28
Some Geotechnical Properties of Sediments from the Bore Hole BV-1
on Ljubljana Moor...................33
Buser, S.
Geološka zgradba južnega dela Ljubljanskega Barja in njegovega
obrobja.......................34
Geological Structure of the Ljubljana Moor with Special Regard to
Its Southern Borderland.................54
Tancik, R.
Pedološke značilnosti Ljubljanskega Barja...........58
Pedological Features of the Ljubljana Moor..........78
Ravnik, D.
Geoelektrične raziskave na Ljubljanskem Barju............80
Geoelectric Exploration of the Ljubljana Moor..........89
Pleničar, M.
O novih najdbah rudistov na območju Kočevskega Roga......92
New Discoveries of Rudistes in the Region of Kočevski Rog, South-
eastern Slovenia....................99
Turnšek, D.
Velike tintinine v titonskih in valangijskih skladih severozahodne
Dolenjske......................102
Large Tintinnina in the Tithonian and Valanginian Strata from North
Western Dolenjska...................110
Rijavec, L.
Razvoj terciarnih sedimentov med Rudnico in Bočem......112
The Development of the Tertiary Sediments Between Rudnica and
Boč Mountains....................116
Izdanka krednih sedimentov severovzhodno od Prelog pri Slovenskih
Konjicah........................119
Sñbar, Lj.
Meja med krednimi in terciarnimi skladi v Goriških Brdih.....121
The Boundary Between Cretaceous and Tertiary in Goriška Brda . . 126
Buser, S.
Starost plasti s Keramosphaerina (Bradya) tergestina (Stäche) v slo-
venskih Dinaridih...................130
Stratigraphie Position of the Beds with Keramosphaerina (Bradya)
Tergestina (Stäche) in Slovenian Dinarids..........133
Pavlovec, R.
Regionalni obseg liburnijskih plasti..............135
Regional Extent of the Liburnian Strata............136
Osole, F.
Izkopavanje v paleolitski postaji Ovčja jama pri Prestranku v letu 1961 139
Fouille dans la station paléolithique de «Ovčja jama» près de Pre-
stranek.......................157
Gräf, W. in Ramovš, A.
Rugose Korallen aus dem Jungpaläozoikum Sloweniens......160
Rugozne korale iz mlajšega paleozoika Slovenije.........185
Hinterlechner-Ravnik, A.
Magmatske kamenine v grödenskih skladih v Sloveniji......190
Igneous Rocks in the Groden (Val Gardena) Strata in Slovenia . . . 219
Faninger, E.
Kemizem wengenskih magmatskih kamenin na Slovenskem, prikazan
s parametri Zavarickega.................225
Die wengener magmatischen Gesteine auf dem Gebiete Sloweniens
dargestellt durch Zavarickij Parameter...........239
Petrokemične tabele wengenskih magnatskih kamenin.......249
Petrochemische Tabellen der wengener Eruptiogesteine......252
Cizlakit v novejši petrografski klasifikaciji...........263
Cizlakit in neueren petrographischen Systemen .........267
Iskra, M.
Geološka zgradba Savskih jam................279
The Geologie Features of the Savske Jame Iron Ore Deposit .... 296
Vidic, F.
Geotehnična in hidrološka raziskovanja Barskega Polja v Crni Gori 299
Geotechnical and Hydrological Investigations of the Barsko Polje in
Crna Gora......................319
Zlebnik, Lj.
Hidrogeološki problemi v zvezi z epigenetsko dolino Drave v Mariboru 320
Hydrogeologie Problems Connected with the Epigenetic Valley of
the Drava River at Maribor Town.............326
Kuščer, D.
O vrednosti nekaterih strukturnih analiz............329
GEOLOGIJA
GEOLOGICAL
TRANSACTIONS
AND REPORTS
RAZPRAVE IN POROČILA
Ljubljana • Letnik 1965 • 8. knjiga • Volume 8.
PALEOBOTANIČNE RAZISKAVE IN ZGODOVINA
LJUBLJANSKEGA BARJA
Alojz Sercelj
Z 1 sliko v prilogi
Kratka vsebina. Skoro vsi sedimenti v profilu vrtine BV-1 med No-
tranjimi Goricami in Podpečjo od 105 do 80 m so bili brez peloda. Od
globine 80 m navzgor pa je pelod v pretežni večini plasti. Iz diagrama
moremo razbrati, da so se sterilne plasti na dnu odlagale v času prvih
sunkov wurmske poledenitve (WI). Sledi g6ttweiški interstadial, nato
W II, paudorfski interstadial, glavna wurmska poledenitev (W III), kasni
glacial in pretežni del holocena. Te ugotovitve kažejo na izredno hitrost
ugrezanja barjanskega dna (100 m v skoro 50 000 letih) in s tem torej na
izdatno neotektoniko, ki nam pojasni izredno seizmično ogroženost ljub-
ljanskega prostora.
Uvod
Sedimenti Ljubljanskega barja so že desetletja zanimali ne le domače,
ampak tudi tuje evropske znanstvenike, zakaj območje jugovzhodnih Alp
ni le ključ za reševanje lokalnih geoloških in paleoflorističnih problemov,
ki zadevajo pleistocen, temveč bo tudi našim severnejšim sosedom po-
jasnilo marsikatero nerešeno vprašanje.
Geologi pričakujejo, da bodo sedimenti, ki sicer izvirajo iz neposredne
bližine alpskih ledenikov, toda z ozemlja, ki ni bilo nikdar pod ledom,
in je bilo torej vedno pokrito s takšno ali drugačno vegetacijo, dali na-
tančen pregled o razvoju pleistocena.
Tudi evropski botaniki upajo, da bodo v globinah Ljubljanskega barja
našli potrditev domnev, da je bil ljubljanski prostor ledenodobni refugium
srednjeevropskih flornih skupin.
V zadnjih letih se je raziskovalno delo paleofloristov in gozdarjev
koncentriralo okrog zgodovine bukve, najvažnejšega in naj impulzi vne j šega
tvorca naših gozdov. Mnogostranska problematika razvoja bukovih ras
in njihovih naselitvenih arealov je v glavnem še nerešena in bodo ravno
ti podatki imeli odločilno veljavo pri odgovorih na to vprašanje.
Iz vsega tega pa bo naša glavna gospodarska dejavnost — gozdarstvo
— dobila marsikatero koristno pobudo za nego in vzgojo gozdov.
Metodika dela
Glede na zelo različno sestavo vzorcev je bilo treba prilagoditi ves
preparacijski postopek posameznim vzorcem.
Karbonate je bilo najlaže odstraniti s topljenjem v 10-odstotni solni
kislini.
Silikate in kremen smo izločili s kuhanjem v koncentrirani fluoro-
vodikovi kislini.
V primerih, ko je bil vzorec peščen ali je vseboval preveč kalcijevih
silikatov, je bila potrebna flotacija (včasih tudi naknadna po končanem
obravnavanju s HF). Le v nekaterih primerih smo to napravili z bromo-
formom; povečini pa je bila enako učinkovita flotacija s cinkovim
kloridom, ki ima sicer to slabo lastnost, da je močno viskozen in se
material v nasičeni raztopini le nerad razpusti.
S takim, sicer precej zamudnim postopkom se ločita organski in
anorganski material. Organski se pri centrifugiranju dvigne na površino
tekočine, ves anorganski del pa se vsede na dno epruvete.
Amorfni organski detritus, ki včasih precej moti pri mikroskopski
preiskavi, smo raztapljali po Erdtmanovem postopku acetolize.
Za razbarvanje in nabrekanje vzorcev smo v vseh primerih uporabili
postopek KOH po v. Postu.
Profil in njegove značilnosti
Geološki profil vrtine kaže, da so usedline zanesljivo jezerske le
v bližini površja, do globine 13 m, in na nekaj mestih v globini med 50
in 80 m. Pesek, mivka in mestoma celo nezaobljen prod pa so prinesle
tekoče, celo hitro tekoče vode.
2e samo te ugotovitve so bistveno spremenile našo dosedanjo pred-
stavo o geološki preteklosti Ljubljanskega barja. Vidimo namreč, da je
bilo tu pravo jezero le v mlajšem času (holocenu). V pleistocenskih hlad-
nih dobah je bilo grezanje sicer najmočnejše, toda kompenzirala ga je
močna akumulacija. Pasoviti peščeni vložki v profilu vrtine pa kažejo,
da je bil ta del Barja nekajkrat jezero, povečini pa zamočvirjeno ali
občasno preplavljeno polje, podobno kot današnje Cerkniško jezero.
Te ugotovitve so obetale kaj slabe rezultate pelodnih analiz, saj se
pelod navadno ohrani le v jezerskih usedlinah. Toda zaradi naglega
grezanja sedimenti niso bili dalj časa izpostavljeni preperevanju; zato se
je pelod le ohranil v večini plasti, odpornejši celo v takih, kjer ga skoro
ne bi mogli pričakovati. Gotovo pa je, da so bila nežnejša in občutljivejša
pelodna zrnca zaradi delovanja oksidacijskih procesov v nekaterih plasteh
uničena, kar moramo upoštevati pri interpretaciji diagrama.
Debelo zrnatih peskov in mivk seveda nismo analizirali, delno zato,
ker je bilo v takem materialu komaj kaj pričakovati, največ pa zato, ker
se je pri izvlačenju vrtalne cevi sipki material premešal.	/
Najbolj problematična je trda, zeleno siva, marmorirana glina (gley),
ki vsebuje mestoma tudi zelo preperele koščke lesa, kar je jasen dokaz
sočasne vegetacije. Toda pri pelodnih analizah se je ta glina pokazala kot
6
naj sterilne j ša; v njej povečini nismo našli niti zrnca peloda. Po videzu
in po do sedaj splošno veljavnem mnenju naj bi bila ravno ta glina
tipična jezerska usedlina. S podobnimi sterilnimi plastmi smo se že srečali
pri proučevanju glin iz opekarne Lokarji pri Vodicah (Drobne, Pav-
lovec, Sercelj, 1960).
Diagram
V diagramu so pravzaprav združeni trije delni diagrami. V prvem
so prikazane vrednosti drevesnih pelodov (AP = arborum pollen); njihov
seštevek je vzet kot celota (100 "/o). Iz drugega vidimo odstotno razmerje
med drevesnim in nedrevesnim (NAP = non arborum pollen) pelodom;
tu pa smo vzeli kot celoto seštevek obojih (AP + NAP =100 "/o). Tretji
nam predstavlja vrednosti NAP, to je celokupno število nedrevesnega
peloda, vzeto kot celota (100 ®/o).
Odstotne vrednosti iste rastlinske vrste zaporednih spektrov so zve-
zane s črto, mesta pa, kjer je bil pelod uničen ali material ni bil primeren
za analizo, toda bi po vseh okolnostih sodeč moral vsebovati pelod, so
zvezana s prekinjeno črto; ploskve pod njo pa niso črtkane. Tako se
jasno ločijo »rekonstruirane«, oziroma domnevane vrednosti od dejansko
ugotovljenega stanja.
Disjunktni silhuetni diagram smo uporabili zato, ker je najpregled-
nejši in ga je najlaže brati, saj moremo na njem za vsako rastlinsko
vrsto posebej zasledovati potek njenega napredovanja in upadanja.
Navadno se diagram opisuje od spodaj navzgor, kar je seveda popol-
noma normalno, kajti zgornja, mlajša vegetacija, je vedno le rezultanta
vseh prejšnjih oblik vegetacije.
Diagram nam torej v enem pogledu prikazuje veliko število za-
porednih faz (spektrov) iz preteklosti, ki izvirajo druga iz druge. Iz takih
sprememb moremo razbrati splošne razvojne zakonitosti in tendence ter
jih aplicirati tudi za prihodnost ter tako pospeševalno ali zaviralno vpli-
vati na razvoj.
Razčlenitev diagrama
Diagram obsega več različnih časovnih period. Zato je primerno, da
že predhodno podamo njegovo okvirno razčlenitev, ki jo bomo pri opiso-
vanju posameznih faz skušali utemeljiti. Pri razčlenitvi se opiramo na
sedaj splošno priznano kronološko razdelitev wurmske poledenitve, s ka-
tero se naš diagram zelo lepo ujema:
G	Holocen
F	Kasni glacial
E	Glavna wurmska poledenitev (W III)
D	Interstadial (W II/W III)
C	Krajša poledenitev (W II)
B	Veliki interstadial (W I/W II)
A	Začetna wurmska poledenitev (W I)
7
A Glacial (W I)
Na skalni podlagi v globini 105 m imamo v vrtini razmeroma debel,
skoro nezaobljen dolomitni pesek in prod, ki ga je nanesla voda iz ne-
posredne bližine, z dolomitnega osamelca severno od tod. Od 100 do
80 metrov pa se menjavajo finejši pesek, mivka ter drobno in debelo zrnat
karbonatni pesek. Posebno značilen je debelejši in nezaobljen dolomitni
prodec, ki je v dobah hitrejšega ugrezanja vsakokrat naglo zapolnil na-
stalo udorino.
Tak material je že sam po sebi neprikladen za ohranitev peloda. Ker
pa se je sedimentiral v času, ko je bila vegetacija siromašna, je toliko bolj
razumljivo, da v sedimentih od dna pa vse do globine 84 m ni peloda.
Šele tu se pojavijo pelodna zrnca borovca (Pinus) in smreke {Picea), kar
pomeni razmeroma hladno podnebje.
Iz tega smemo sklepati, da spada ta spekter v neko ledeno dobo,
zelo verjetno v konec prve wiirmske poledenitve (WI); še posebno smo
upravičeni postaviti to domnevo, če pogledamo naslednji odsek diagrama
(B), v katerem nastopi toplodobna vegetacija.
B Interstadial (WI/II)
Ta doba je čas splošne otoplitve ter začasnega, ne ravno kratkotraj-
nega umika ledenikov. Zato se je v vseh evropskih pokrajinah zopet
naselila mezofilna listavska vegetacija.
Isto vidimo tudi iz našega diagrama, saj je težišče vegetacije na
krivuljah listavcev, borova krivulja pa močno upade. Znatna nihanja
borove krivulje in večkratne prekinitve krivulj listavcev bi mogli le
v manjši meri pripisovati klimatskim nihanjem. Vzroke za ta pojav bomo
morali iskati drugje. Zdi se, da smemo domnevati za globino 55 do 77 m
razmeroma nizke pelodne vrednosti borovca, nekako od 20 do 30 ®/o;
to je namreč povprečje za srednjeevropske diagrame iz tega interstadiala.
Na nekaterih horizontih, ki sicer vsebujejo pelod, toda kažejo jasne
sledove preperevanja (fosilni humus), pelodne slike nikakor ne moremo
imeti za normalno. V času, ko so bile te plasti rodovitna tla, je bilo nam-
reč preperevanje selektivno. To pomeni, da je mnogo bolj prizadelo pelod
listavcev, posebno pelod gabra, jesena, javora in drugih, medtem ko se
je odpornejši pelod borovca, smreke in jelke dosti bolje ohranil. Le na
ta način si moremo razlagati skoro stoodstotne vrednosti borovega peloda,
ki jih sredi tople periode razberemo na nekaterih nivojih diagrama.
V takih primerih moramo seveda upoštevati sosednje spektre, v katerih
se je pelod normalno ohranil, in po njih rekonstruirati dejansko stanje.
Na globini 78 m začne upadati borova krivulja ter znatno naraščati
pelodna vrednost jelke, delno smreke in breze, kar moremo imeti za prve
znake začetka tople dobe. Takoj za omenjenimi drevesnimi vrstami se že
prvič pojavita tudi hrast {Quercus) in gaber (Carpinus) in za njima še
drugi predstavniki mezofilne gozdne vegetacije. In res že na prvi pogled
vidimo, da je ta del diagrama floristično mnogo pestrejši in bolj razgiban,
kar je pač v zvezi z znatno toplejšim podnebjem.
8
Kot smo že omenili, kaže borova krivulja malo nenavadna nihanja,
saj kar skokoma narašča in upada. Vendar lahko po določenih znakih
sklepamo, da bi morala biti pri normalnih pogojih sedimentacije precej
nizka, z malo večjim dvigom na globini med 61 do 57 metrov. V tem delu
namreč opažamo splošni upad listavske vegetacije.
Smreka (Picea), ki je že v začetku te periode dosegla znatne vred-
nosti, je posebno v prvem delu tople dobe močno nazadovala, kar je
vidno iz njene prekinjene krivulje. Sele proti koncu interstadiala so postale
življenjske razmere za smreko spet ugodnejše.
Jelka (Ahies) se je pojavila znatno kasneje, istočasno z drugimi mezo-
filnimi elementi, in je posebno v začetku ter proti koncu te dobe dosegla
znatne vrednosti, 20 do 30 "/o. Tudi njena krivulja je prekinjena, toda
verjetno ne iz klimatskih vzrokov. O kakršnikoli povezanosti z bukvijo tu
ne bi mogli govoriti, saj potekata liniji bukve in jelke popolnoma ločeno.
Tako torej o združbi Abieti-Fagetum, ki je v današnjem času tako po-
membna, tedaj še ni sledu.
Biakev (Fagus) pa je dosegla le manjšo razprostranjenost in še to za
razmeroma malo časa. Videti je torej, da ni imela še niti malo današnje
impulzivnosti in konkurenčne moči.
Macesen (Larix) je zastopan vseskozi le sporadično in z neznatnimi
vrednostmi, le v prehodnih dobah nekoliko močneje, toda nikoli v izrazi-
tih glacialih.
Breza (Betula) ni dosegla omembe vredne razširjenosti niti v tej topli
fazi niti pred njo ali po njej. Ker je pelod breze precej odporen, smemo
njeno sliko, ki jo kaže diagram, imeti za normalno.
Zelo močan dvig pelodne vrednosti breze opazimo šele v drugem delu
tople dobe, kar pa nikakor ne moremo imeti izključno za znak klimat-
skega poslabšanja, ampak je morda tudi posledica porasta barja ali neke
prehodne erozije, možno tudi požara, zaradi česar se je mogla breza,
kot pionir gozdnih tal, razbohotiti na razgaljenih terenih.
Tudi jelši (Alnus) ni posebno ugajala ta doba, iz česar lahko skle-
pamo, da je bila razmeroma suha.
Leska (Corplus) je glede na njeno produkcijo peloda naravnost mini-
malno zastopana.
Brest (Ulmus) in lipa (Tilia) prav tako nista prišla do veljave in sta
le v najugodnejšem času dosegla nekoliko večjo razširjenost. Ker je tudi
njun pelod dokaj odporen, je njuna vrednost realna in so kakršnekoli
spekulativne rekonstrukcije odveč.
Zelo značilna pa je podobnost in vzporednost krivulj hrasta (Quercus)
in gabra (Carpinus). Njuni skoro neprekinjeni krivulji dosežeta zelo
visoke vrednosti. Iz tega sklepamo, da sta v zadnji pleistocenski otoplitvi
oba našla zelo ugodne življenjske pogoje, vsekakor mnogo ugodnejše kot
v današnji dobi.
Gaber je torej starejši in morda že nazadujoči florni element; danes
je v resnici m.nogo manj vitalen kot mlada in prekipevajoča bukev.
Nekateri raziskovalci govorijo o pleistocenski združbi Quercetum
mixtum, to je združbi hrasta, bresta in lipe, kakršno naj bi tvorila ta
drevesa tudi v začetku holocena. V našem primeru vidimo, da se te linije
9
ne pokrivajo v celoti (tudi v holocenu so zaporedne); posebno lipa pred-
stavlja tako neznatne vrednosti, da se zdi ta, tudi sicer umetno skonstrui-
rana združba, v našem primeru skoro neverjetna.
Mnogo bolj harmonični sta tu liniji gabra in hrasta. Ti dve vrsti
se tudi edafsko ujemata. Zato bi mogli bolj upravičeno imenovati v vsakem
primeru hipotetično združbo Querco-Carpinetum, podobno današnjim
združbam Querco-Carpinetum. Podobne vegetacijske združbe v pleisto-
cenu predvideva tudi Horvat (1959).
Nikakor pa ne smemo prezreti kolone ob skrajnem desnem robu
diagrama AP, kamor smo vnesli drevesne vrste, ki se pojavljajo le spo-
radično in še to le z redkimi pelodi. Včasih so prav take drevesne vrste
zelo pomembne za interpretacijo vegetacijske slike.
Tisi {Taxus) in brinju (Juniperus) ne bomo pripisovali posebne važ-
nosti. Pač pa zasluži največjo pozornost pelod rodov Carya, Tsuga in
Vitis silvestris. Na spodnjem horizontu je Carya zanesljivo določena po
značilnih in zelo dobro vidnih znakih, v zgornjem pa bi mogla biti zrnca
zamenjana z deformiranimi ali kako drugače spremenjenimi pelodnimi
zrnci gabra.
Tsuga in Carya sta značilni rastlini prehodnega obdobja iz terciara
v kvartar, ki sta po Gamsu (1935) izumrli v Evropi že pred riško ali
vsaj v času riške poledenitve. Kompleksne gozdne združbe pa sta tvorili
le v tegelenskem interglacialu, to je na prehodu iz pliocena v pleistocen.
Za naše ozemlje je dokazano, da je imela Carya še v giinškomindel-
skem interglacialu enako vlogo v gozdni vegetaciji kot jo ima danes
bukev (Ser cel j, 1961). Še celo v mindelskem interstadialu je bila
Tsuga pri nas vodilni iglavec (Šercelj, Grimšičar, 1960).
Zeliščni del diagrama (NAP) kaže na začetku in na koncu interstadiala
višje vrednosti pelodov tipa Artemisia in praproti.
Značilno je, da se ob koncu toplega obdobja pojavi najprej Ephedra,
sicer zelo redka, toda značilna rastlinica preglacialnih ali kasnoglacialnih
obdobij, kmalu za njo pa še Selaginella, ki nakazuje dejanski začetek
naslednje glaciacije.
C Glacial (WII)
Že na globini 54 m upade vsa mezofilna listavska vegetacija: brest,
gaber, leska, jelša in hrast, bukev in lipa pa že davno prej. Namesto
teh se močno uveljavi bor in se njegova krivulja spet povzpne na visoke
vrednosti. Tudi med NAP so poleg značilnih indikatorjev ledenodobnih
razmer, kot so Selaginella in Ephedra, znanilke ohlajajočega se pod-
nebja Artemisia, Chenopodiaceae, Gramineae ter Myrica. Njihove krivulje
se namreč ravno v tem času močneje dvignejo.
Toda to naj bi bil le začetek druge wurmske poledenitve, o njenem
poteku pa nimamo podatkov, ker se žal v sedimentih iz te dobe pelod
ni ohranil. Zato seveda ne izvemo iz diagrama prav ničesar o klimatskih
razmerah te kratkotrajne poledenitve.
10
D Interstadial (WII/III)
Med sterilne peščene plasti se v globini med 44 in 42 m vključuje
plast, ki vsebuje precej močno preperelih organskih snovi. Zdi se, da gre
tu za močvirske sedimente, ki pa so bili že podvrženi pedogenetskim
procesom. Pelod je sicer tudi tu slabo ohranjen, vendar nam je omogočil
rekonstrukcijo precej značilne vegetacijske slike.
Rastlinstvo te, razmeroma najkrajše tople periode, nikakor ni bilo
»ledenodobno«, saj se je tedaj poleg bora in breze, smreke in jelke
pojavila še vrsta mezofilnih listavcev: jelša, hrast, lipa, gaber, jesen,
javor in celo bukev.
Zeliščno vegetacijo pa v glavnem zastopajo trave (Gramineae), ko-
šarice (Compositae), lobodike (Chenopodiaceae), klinčnice {Caryophyl-
laceae), kobuljnice (Umhelliferae), praprotnice in celo trpotec (Plantago).
Toda to je le rudimentna slika vegetacije krajšega obdobja, kajti
zaradi sterilnosti sosednjih plasti ne moremo ugotoviti, ali je bila vegeta-
cija prej in pozneje še bohotnejša in pestrejša.
E Glacial (WIII)
Kdaj se je končal interstadial in kdaj je nastopila ponovna polede-
nitev, iz diagrama ne moremo videti. Spet je namreč prekinjen zaradi
sterilnih plasti.
Ko pa se na globini 38 m le pojavi vegetacija, je ta popolnoma
hladnodobna: bor (Pinus) in vrba {Salix). Tema dvema se kasneje pri-
druži še breza, ki doseže vrednosti nad 20 "/o, kar so obenem tudi najvišje
vrednosti, ki jih je breza sploh dosegla. Macesen se vseskozi pojavlja
le sporadično. Najkasneje pa vstopi v diagram jelša, sprva najbrž Alnus
viridis.
Vsa drevesna vegetacija, ki jo kaže diagram od globine 38 do 18 m, je
izrazito hladnodobna, po čemer lahko sklepamo na mrzlo podnebje, na
glacial.
Še bolj prepričljivo dokazujejo glacialno obdobje nekateri predstav-
niki zeliščne vegetacije. Selaginella selaginoides se takoj v začetku te
periode pojavi z visokimi vrednostmi in se neprekinjeno obdrži vse do
kasnega glaciala. Tudi bližino gozdne meje nakazuje Selaginella, kar se
popolnoma ujema s splošnim mnenjem, da je bila v Alpah v zadnji
poledenitveni dobi gozdna meja za vsaj 1200 m niže, kot je danes.
Ephedra, ki se natačno v istem času kot Selaginella pojavlja sicer
le sporadično, je še značilne j ši element pokrajin s pionirskimi hladno-
dobnimi gozdiči. B e u g (1957) označuje efedro kot sicer redkega, toda
zelo značilnega predstavnika kasnoglacialne vegetacije v Nemškem
sredogorju na višinah od 600 do 800 m. Glede na zemljepisni položaj in
nadmorsko višino se zdi, da bi lahko vzporejali tamkajšnje kasnoglacialne
razmere z razmerami v pleniglacialu W III pri nas. To mnenje potrjuje
tudi precejšnja sorodnost naše vegetacije iz viška poledenitve s tamkajšnjo
kasnoglacialno.
11
Vidimo torej, da so v času, ko so srednjo Evropo, kolikor je ni bilo
pod ledom, pokrivale brezgozdne tundre, jugovzhodno obrobje Alp pa so
poraščali borovi in brezovi gozdiči.
Diagram kaže še neko drugo značilnost. Znano je, da dosegajo vred-
nosti NAP tako v času tunder kot v času brezovih in borovih gozdičev
v srednjeevropskih diagramih večstokratne vrednosti AP. Take vegeta-
cijske razmere so značilne za tundro ali grmovnato tundro, V vseh naših
diagramih, in tudi v tem, pa dosega NAP v najhladnejših periodah komaj
40 celotne pelodne vrednosti. To se pravi, da ne doseže v razmerju
do AP niti 100 "/o. V tem primeru torej ne moremo govoriti o tundri,
kvečjemu o »gozdni tundri« (B ii d e 1, 1951; Frenzel, 1960), naj-
verjetneje pa bi to bila tajgi podobna gozdna formacija, kajti ravno
za tajgo je značilna tako skromna zeliščna vegetacija.
Kasni glacial in holocen
Kot začetek holocena velja dogovorno čas biparticije skandinavskega
ledenika, ki je obenem tudi doba trajnejšega izboljšanja klimatskih
razmer. Zato bomo morali ločiti vegetacijski periodi (F, G), ki ju kaže
diagram v zgornjem delu, na hladnodobno — kasnoglacialno ter toplo-
dobno — holocensko.
F Kasni glacial
Začetek obdobja, ki ga dobro poznamo iz srednje in severne Evrope,
in ki je vsaj sprva čas brezdrevesnih tunder, bi mogli na našem diagramu
postaviti v globino 17 do 18 m. Tu namreč opazimo bistveno spremembo
v sedimentaciji, pa tudi vegetacija nam nakazuje začetek nove dobe.
To je sicer še vedno čas brezovih in borovih gozdov, toda že opažamo
nekaj bistveno novega: spet se začenja pojavljati toplodobna listavska
vegetacija, ki smo jo že dvakrat prej zasledili v interstadialnih obdobjih.
Tedanje borove gozdove sta v glavnem sestavljala dva borovca:
Slabše in v ledenih dobah erodirane površine je poraščal rdeči bor {Pinus
silvestris), morebitna barja tudi planinski bor {Pinus mugo), globlja in
boljša tla pa je verjetno zasedel cemprin {Pinus cemhra). Tak sklep nam
dovoljuje diagram, saj dosega pelod navadnega borovca in cemprina
zelo visoke vrednosti. Neomejeno gospostvo bora je trajalo z manjšima
presledkoma ves čas do konca te dobe, to je do začetka holocena.
Vodilni gozdni združbi borovcev se je kmalu pridružila tudi smreka,
z borom pa sta si že prej delili prostor tudi breza in vrba. Njihov pelod
namreč doseže prav v tem času razmeroma visok odstotni delež.
Vrba je poraščala obvodne, močvirne predele, breza pa je gotovo
našla dovolj razgaljenih in erodiranih zemljišč. Tudi jelša se je že močno
vrasla v to vegetacijo in moramo dopuščati poleg grmičaste zelene jelše
{Alnus viridis) tudi že drevesnate vrste {Alnus incana in A. glutinosa).
Značilni grm hladnih severnih barij, na katerih še danes dobro
uspeva, je Myrica. Njen pelod dobimo pri nas skoro v vseh sedimentih
iz kasnega glaciala, toda danes je v naših krajih ni več.
12
že v začetku te dobe se le prehodno pojavijo v diagramu tudi leska,
brest, hrast, lipa ter celo bukev in gaber. Res sicer nobeno od teh dreves
ne dosega visokih pelodnih vrednosti, niti ni nobeno uspevalo dolgo časa,
vendar že njihova prisotnost zanesljivo dokazuje začasno izboljšanje
podnebja.
Toda kmalu spet prevlada bor in doseže skoro 100-odstotne pelodne
vrednosti, kar je znak, da so listavci ponovno izginili od tod.
Vendar je ta popolna borova dominacija trajala le malo časa, kajti
znova in še v večjem obsegu so se spet pojavile prejšnje mezofilne vrste.
Leska in brest sta dosegla že precejšnje vrednosti in še višje hrast.
Ob ponovnem, toda mnogo šibkejšem in zadnjem vzponu borovca in
breze so bili mezofilni listavci v svoji ekspanziji sicer nekoliko ovirani
ali so celo nazadovali, toda ne za dolgo.
Kmalu so spet nezadržno prevladali listavski gozdovi, sedaj predvsem
bukev, bor pa je bil že v začetku tople holocenske dobe popolnoma
izrinjen.
Taka slika je za ocenjevanje podnebnih razmer zelo pomembna.
Vidimo, da je bilo podnebje vse prej kot subarktično, in da so bile
otoplitve, toda tudi ohladitve, precej močne.
Toplotna nihanja se tudi zelo lepo odražajo iz diagrama zelišč (NAP).
Za viške poledenitvenih period tako značilna Selaginella prav lepo sledi
obema viškoma borovca tudi v tem času in tudi vmesno toplo obdobje
razločno registrira s tem, da njena vrednost močno upade.
Take vegetacijske spremembe: pojavljanje in izginjanje listavcev, so
gotovo posledica klimatskih in ne edafskih sprememb.
Po vsem tem se zdi upravičena domneva, da sta zadnja dva viška
borove krivulje odsev kasnoglacialnih hladnih sunkov, mlajšega in sta-
rejšega driasa. Prvi toplodobni listavci pa naj bi se pojavili v ustreznih
interstadialih, ki bi ju mogli vzporejati z bollinškim oziroma allerodskim
interstadialom.
G Holocen
Na Ljubljanskem barju imamo precej zanesljivo časovno merilo za
določanje meje med pleistocenom in holocenom. To je začetek sedimenta-
cije jezerske krede. V vseh vrtinah na Barju je namreč mogoče opaziti
jasno mejo med finimi glinastimi sedimenti kasnoglacialnega obdobja ter
začetkom usedanja krede, ko se je voda začela ogrevati in se je zavoljo
tega izločal iz prenasičene raztopine kalcijev karbonat. Pa tudi bujno se
razvijajoče rastlinstvo, posebno alge, je odvzemalo vodi ogljikovo kislino
ter s tem učinek kemičnega procesa usedanja karbonatov znatno povečalo
še z biološkim delovanjem.
Tudi pelodna vsebina gline kaže na vegetacijo hladnega obdobja,
v kredi pa že takoj v začetku prevlada toplodobna vegetacija. Tako se
torej klimatološki podatki vegetacijske slike, ki je v tem pogledu gotovo
odločujoča, in sedimentacijske razmere popolnoma ujemajo.
Ce bi kdo pričakoval podoben začetek in razvoj holocenske vegetacije,
kot ga poznamo iz srednjeevropskih diagramov, bi zaman iskal v intervalu
13
med borovo-brezovo in bukovo fazo še fazo leskovih in fazo mešanih
hrastovih gozdov.
Diagram jasno kaže, da med obema glavnima fazama ni bil mogoč
razvoj teh dveh, drugod sicer tako izrazitih gozdnih faz. Leska, ki je
nastopila že v kasnem glacialu, pa se nato zaradi ponovne ohladitve spet
umaknila, je dosegla v prehodnem času komaj 40 "/o.
V	isto kratko periodo, še nekoliko pred lesko, se stiska tudi QM, ki
se je prav tako pojavil že davno prej. V tej formaciji je brest prednjačil
po času in razširjenosti, pa tudi lipa je že tedaj ob sicer navidezno nizkih
vrednostih dosegla višek; pri lipi je namreč treba upoštevati njeno majhno
pelodno produkcijo. Hrast je sicer tudi nastopil že v kasnem glacialu,
toda maksimuma še niti v tej fazi ni dosegel, kajti povsod se vidi, da je
sprva zaostajal za obema partnerjema, predvsem za brestom.
Smreka, ki je že prej dosegla nekoliko večje pelodne vrednosti, je
prav v tem prehodnem času znatno upadla.
V	zelo močnem upadanju so tudi trije predstavniki kriofilne vegeta-
cije: bor, breza in vrba. Bor je doslej popolnoma dominiral, sedaj pa je
najmočneje upadel, saj je od skoro stoodstotnih vrednosti, ki jih je dosegel
še v kasnem glacialu, padla njegova pelodna vrednost pod 10 "/o. Tudi
breza je z že sicer nizkih vrednosti padla na le nekaj odstotkov, vrba pa
je skoro popolnoma izginila.
Iz teh nasprotujočih si razvojnih tendenc — naglega in dokončnega
upada vseh kriofilnih elementov, ob istočasnem močnem uveljavljanju
mezofilnega in termofilnega rastlinstva — je dopusten nedvomen sklep: to
je prehodni čas iz hladne v toplo dobo, prehod iz pleistocena v holocen.
Pojavlja se sicer ugovor, da je v vseh srednjeevropskih diagramih
meja med kasnim glacialom in postglacialom po eni strani ter upad bo-
rovih in brezovih gozdov po drugi strani časovno premaknjena, da so se
namreč borovi gozdovi tamkaj v preborealu šele začeli razvijati in so
v borealu dosegli višek. Toda pozabiti ne smemo, da so tamkajšnje po-
krajine pokrivale tundre še v mlajšem driasu, in so jih šele v preborealu
poselile združbe borovca in breze.
Drevesne vrste, ki so se bile v glacialu umaknile daleč proti evrop-
skemu jugu, se gotovo niso mogle takoj vrniti v še nedavno zaledenele
severnejše pokrajine, čeprav so se tudi tam klimatski pogoji že izboljšali.
Tjakaj se je torej moralo vse rastlinstvo priseljevati z juga šele posto-
poma, ena rastlinska vrsta za drugo (prim. F i r b a s , 1923, B e r t s c h ,
1940, Zeuner, 1952), medtem pa sta breza in bor opravila svojo pio-
nirsko nalogo.
Naše ozemlje pa so skozi ves glacial poraščali borovi gozdovi in je
bila zato možna takojšnja naselitev listavskih gozdov, kakor hitro so iz
refugijev v neposredni bližini prišli prvi semenjaki in so izboljšane kli-
matske razmere dovoljevale razvoj mezofilnega gozda.
Posamezne razvojne stopnje vegetacije se navadno označujejo po
vodilni floristični skupini. Vsi evropski diagrami kažejo, da so se gozdne
faze razvijale v razmeroma dolgih časovnih zaporedjih in so res tipično
razvite (Bertsch, 1943, Firbas, 1949).
14
Kot smo že omenili, sta se pri nas dve značilni srednjeevropski gozdni
fazi, leskova in QM, komaj za kratek čas vrinili med kasnoglacialno
borovo in holocensko bukovo fazo. Glede na dejstvo, da nam ne le ta,
ampak tudi vsi drugi diagrami z našega ozemlja prepričljivo dokazujejo
popolno dominacijo od konca borove faze skozi vse časovne periode,
lahko po vsej pravici označimo ta čas kot bukovo fazo.
Res je sicer, da se ta oznaka postavlja prvič za tako zgodnja obdobja;
doslej res še ni noben diagram kazal tako ranega in tako bohotnega
nastopa bukve. Kot je v prejšnji dobi borovec ves čas obvladoval gozdno
vegetacijo, tako je sedaj postala bukev neomejeni gospodar gozdov, in to
neprekinjeno od boreala do subatlantika. Edini enakopravni partner, ki
se je z njo celo povezal v gozdno združbo Ahieti-Fagetum, in je tudi
v atlantiku znatno napredoval, je bila jelka.
Vse druge tvorce naših gozdov je bukev izrinila že kmalu v začetku
holocena in so se verjetno morali umakniti na položaje in kraje, ki za
bukev niso bili prikladni, kamor torej konkurenčna moč bukve ni segla.
Od vseh drevesnih krivulj sta gotovo najznačilnejši borova in bukova;
borova zaradi nenadnega in močnega padca, bukova pa ravno obratno —
zaradi naglega dviga.
Bor je doslej ostal na vrednostih 5 do 10 "/o skozi ves postglacial,
znak, da se je komaj še kje našel zanj kak prostor. Šele tik pod vrhom
diagrama, to je v času, ko se že začenja čutiti človekov vpliv, se začne
borova krivulja spet dvigati. Toda ta dvig nima nič skupnega s klimat-
skimi spremembami, ki naj bi bile nastopile v subatlantiku. Človek je
namreč s požigalništvom začel uničevati prav klimaksne gozdove na
najboljših tleh in s tem ustvarjal pogoje za ponovno naseljevanje gozdnih
pionirjev: breze in bora. Tu je torej treba iskati vzroke dviga borove
(in brezove) krivulje na vrhu diagrama, in je to le odsev porasta edafo-
genih, ne pa klimatogenih brezovih in borovih gozdov.
Tudi smreki, ki se je pojavila že v začetku kasnega glaciala, so, kot
je videti, najbolj ugajale klimatske razmere ob koncu pleistocena in v za-
četku holocena. V času bukove dominacije pa se ni mogla več obdržati na
enakih pozicijah in zato ostaja njena krivulja ves čas na vrednosti pod
10 ®/o. Verjetno pa so nizke vrednosti smrekovega peloda tudi v zvezi
z njeno ekološko karakteristiko, saj jo Firbas (1949) označuje kot
borealno-kontinentalno-montano drevo. Zato seveda neposredna okolica
jezera, ki je kot velik toplotni rezervoar gotovo ustvarjalo ravno nasprotne
mikroklimatske razmere, ni bila zanjo ugodna.
Breza je dosegla prav v kasnem glacialu največjo razširjenost, toda
jo je toplodobna holocenska vegetacija takoj izrinila in se v diagramu
pojavlja skozi ves holocen le še sporadično. Vzrok tolikšnega nazadovanja
je prav gotovo njena heliofilnost ter majhna konkurenčna sposobnost,
enako kot pri boru.
Proti vrhu diagrama pa se njena krivulja spet pojavi v strnjeni in
dvigajoči se liniji, kar smemo imeti za znak, da je dobila malo več
možnosti za razširjenje. Delno je to bil začetek rasti barja, kjer naj bi se
bila naselila Betula puhescens, delno pa so naselitev breze omogočile iz
raznih vzrokov razgaljene gozdne površine.
15
Jelša, ki je bila tu že v kasnem glacialu, je bila najbrž sprva zastopana
v glavnem po vrstah Alnus vidiris in A. incana, v holocenu pa je verjetno
prevladala A. glutinosa, ki je dobila dovolj prostora ob zamočvirjenem
jezerskem obrežju.
Vendar so odstotne pelodne vrednosti jelše zelo nizke, če upoštevamo
njeno pelodno produktivnost ter poleg tega še neposredno bližino sedimen-
tacijskega območja v jezeru. Uveljavljala se je le počasi in nekako
v atlantiku dosegla višek, nato ponovno upadla, se le za malo časa spet
dvignila in do časa, ob katerem se diagram konča, znova močno upadla.
Leska, ki v večini srednjeevropskih diagramov nastopa kot samo-
stojen gozdni edifikator, je morala pri nas ostati le skromna gozdna
spodrast sprva borovih, kasneje pa hrastovih gozdov. To je za dosedanje
predstave o razvoju srednjeevropske vegetacije nekaj nenavadnega.
Toda tako nizke pelodne vrednosti leske niso tu izjema, temveč opa-
žamo ta pojav v vseh naših diagramih.
Brest, lipa in hrast so v evropskih pokrajinah severno od Alp nastopili
kot naravni nasledniki leskove faze v atlantiku. Južno od Alp (Severna
Italija) in v Panonski nižini (Madžarska) se je Quercetum 'mixtum
uveljavil celo že prej, najbrž v borealu, torej istočasno kot pri nas bukev
in z enako silovitostjo: takoj v začetku je dosegel višek razvoja in nato
polagoma upadal (L o n a , 1957, Zolyomi, 1953).
V našem diagramu sicer res opazimo, da so se vsi trije elementi QM
pojavili prav tako že zelo zgodaj, še pred holocenom, toda do samostojne
gozdne faze se niso povzpeli.
Prva vstopita v diagram lipa in hrast, šele kasneje brest. V drugih
diagramih iz tega obdobja (npr. pri Bevkah) vstopijo krivulje vseh treh
drevesnih vrst istočasno v diagram in doseže ravno brest sprva največjo
vrednost, tu pa vstopa brestova krivulja nekoliko kasneje od ostalih dveh.
Pelodna vrednost lipe je ostala vseskozi zelo nizka. To je gotovo
v veliki meri treba pripisati dejstvu, da lipa ni anemofilno drevo in je
zato slab producent peloda.
Brestova krivulja narašča le polagoma in doseže šele'ob času bukovega
viška vrednost nad 10 "/o, nato pa za dalj časa upade in se šele proti vrhu
diagrama spet nekoliko dvigne.
Hrast se je sicer počasneje uveljavljal, toda njegova krivulja kaže,
da ga niti bukev niti drugo drevje ni moglo kaj dosti prizadeti, saj ostaja
večinoma na vrednostih nad 10 "/o.
Bukev, ki se je že v kasnem glacialu pojavljala sporadično, je skozi
ves holocen popolnoma dominirala nad ostalo gozdno vegetacijo in je
zato oznaka »bukova faza« res upravičena. 2e takoj v začetku svojega
nastopa v borealu dosega njena krivulja 40 "/o, po manjšem vmesnem
upadu pa se povzpne še više in kmalu doseže 50 "/o. Takega stanja pa ne
kaže le ta diagram, temveč doseže bukev tudi v drugih diagramih že
v začetku holocena take in še višje vrednosti, ponekod celo nad 60 "/o.
Takoj po prvem višku je začela bukev upadati in se ji je v vedno
večjem obsegu pridružila jelka, katere krivulja dosega v diagramu višek
skoraj 40 ®/o. To subfazo izrazitih bukovih-jelovih gozdov bi verjetno
16
lahko postavili že v atlantik. Skladni potek njunih krivulj kaže, da sta
ostali tudi poslej tesneje povezani in sta skupno konkurirali s QM.
Ce se sedaj ozremo nazaj na razmerje med QM v Padski in Panonski
nižini ter bukovimi formacijami v osrednjih gorstvih Balkana in jugo-
vzhodnega obrobja Alp, lahko sklepamo, da gre tu za dve vikariirajoči
gozdni formaciji: Bukev je porasla osrednje gorske dele Balkana vse do
obronkov Alp, kar lepo dokazujejo novejše ugotovitve (Gigov, Milo-
vanovič, 1960 in Gigov, Nikolič, 1959), ter seveda tudi re-
zultati raziskav v Sloveniji. Prostrane ravnine Padske in Panonske nižine
pa naj bi bile domena QM, oziroma po Horvatu (1959) že od vsega
začetka združb Querco-Carpinetuma.
Gaber je nastopil šele v času, ko je bukev že bila na tem ozemlju in
se tudi že močno razširila. Tako sliko kažejo prav vsi diagrami z našega
ozemlja. Iz njegove krivulje vidimo, da je ostal vseskozi podrejen drugim
gozdnim formacijam, niti sledu ni več o njegovi nekdanji bohotnosti
v gottweiškem interstadialu.
Pelod rodu Acer je v diagramu registriran le v zgornjem delu. Sicer
pa je javor že navadno slabo zastopan v vseh pelodnih diagramih, ker
je pač slab producent peloda in je njegov pelod tudi zelo slabo odporen
proti preperevanju.
Jesen iFraxinus) se je pojavil že v borealu, nato njegova krivulja
izgine iz diagrama ter se proti vrhu spet vključi vanj. Verjetno je bil
v tem presledku precej zreduciran, da ga analiza ne registrira.
Črni gaber {Ostrya) je nastopil tudi že v borealu, v času bukovega
viška, in sicer z najvišjimi vrednostmi; kasneje njegova pelodna vrednost
polagoma upada, tako da občasno izgine iz diagrama.
Tudi v drugih palinoloških profilih z našega ozemlja lahko za holocen
ugotavljamo zelo zgodnje viške razširjenosti črnega gabra, kar se popol-
noma ujema z rezultati fitosocioloških raziskav. W r a b e r (1961) je
opisal izolirano termofilno združbo Cytisantho-Ostryetum z južno eksponi-
ranih pobočij Bohinjske kotline, kar je gotovo nekaj nepričakovanega,
toda obenem dokaz, da je bil areal Ostryon zveze še v starejšem holocenu
obsežnejši, in naj bi se bil šele v mlajšem holocenu pretrgal in razkosal.
Višek pelodnih vrednosti črnega gabra že v borealu potrjuje Wrabrovo
domnevo, da se je ta združba že tedaj naselila v tem območju.
Po F i r b a s u (1949) so najdbe peloda in lesnih ostankov črnega
gabra celo v južnem obrobju Alp zelo redke; kot zanesljive citira le svoje
ugotovitve z Ljubljanskega barja (1923), Liidijeve (1944) iz južne
Švice, Sarntheinove (1947) s Koroške, in še nekatere. Tako bodo tudi
sedanje ugotovitve dopolnilo redkih starejših najdb.
NAP — zeliščni pelod, ki je včasih zelo važen pri interpretaciji kli-
matskih in vegetacijskih razmer, je tudi v holocenu ostal na nizkih vred-
nostih, saj nikoli ne preseže 50 "/o vrednosti celotne pelodne vsebine, ali
100 "/o AP. Res je sicer, da se skupna krivulja NAP proti vrhu diagrama
dviga, toda vrednosti nad 100 ali celo več 100 odstotkov, kakršne so
drugod normalne, nikjer ne doseže.
Krivulja trav (Gramineae) se posebno na vrhu diagrama močno
vzpne. To nam daje slutiti, da smo v času, ko se že očituje človekov vpliv
2 — Geologija 8	17
na gozdove. Povečanje odstotka peloda trav in pri drevesni vegetaciji
bora in breze kaže, da je človek že uničeval gozd. To pa se je začelo
s kovinsko dobo, kmalu po času mostiščarjev, proti koncu subboreala.
Nekako v tem času je sedimentacija krede v tedanjem jezeru pre-
nehala in se je jezero spreminjalo v barje, ki ga je začela preraščati šota.
Ta pojav je bil, kot je videti, po vsem barju istočasen, namreč v času
mostiščarske kulture, kar bi kazalo tudi na to, da se je jezerska gladina
naglo znižala.
Eden od možnih vzrokov bi bila izredno sušna perioda ob koncu
bronaste dobe, ki naj bi bila po Paretu (1948) celo povzročila pre-
cejšnje selitve tedanjih ljudstev in njihov umik k vodam. Vendar pelodne
analize ne registrirajo kakih posebno katastrofalnih sprememb v vegeta-
ciji. Delno zato ne, ker se kratkotrajne j še klimatske spremembe niso
mogle takoj odraziti tudi v trajnejši gozdni vegetaciji, delno pa ne zato,
ker izvirajo vsi podatki iz jezerskih usedlin; bližina jezera pa je gotovo
omilila morebitne večje škode na gozdni vegetaciji vsaj v bližnji okolici.
Drug možen vzrok znižanja vodne gladine tedanjega jezera, ki ga
omenja tudi M e 1 i k (1954), bi utegnila biti posledica nenadnega znižanja
odtočnega nivoja, ki se je bil morda zaradi bujnega vodnega rastlinja
zarastel, pa ga je voda znova predrla. Seveda ne smemo izključevati tudi
najmlajše tektonike, za katero posebno prepričevalno govori ravno de-
belina tega profila.
S tem časom se torej končuje naš diagram; nadaljnji razvoj vegetacije
je možno zasledovati iz nekaterih drugih diagramov, ki se nanašajo na
dobo po usahnitvi jezera (F i r b a s , 1923, Šercelj, 1955).
Utemeljitev kronologije
Nobenega dvoma ni, da nakazuje v diagramu prikazani floristični
razvoj dve različni časovni periodi: del holocena in del pleistocena, in
sicer le wurmsko poledenitev.
Razčlenitev holocenskega dela diagrama je možna že na podlagi do-
sedanjih pelodnih raziskav pri nas in še bolj pri naših sosedih, posebno
v Nemčiji. Ob tem je treba poudariti, da se horizontiranje diagramov npr.
v Nemčiji in drugih srednjeevropskih pokrajinah ne ujema z našim in se
tudi ne more ujemati. Ce namreč priznavamo dejstvo, da se je srednje-
evropska vegetacija naseljevala v postglacialni dobi iz svojih refugijev
na sever prav skozi naše ozemlje, potem moramo tudi priznati, da je
prišla najprej do tu, in šele kasneje npr. v srednjo Nemčijo. Iz tega raz-
loga se seveda nismo oprijeli Firbasovih pelodnih horizontov.
Težava glede glavnega, to je pleistocenskega dela diagrama pa je
v tem, da imamo pred seboj prvi wurmski diagram iz naših krajev; iz
severnjaških pokrajin pa ga ni in ga niti ne moremo pričakovati, kajti
bile so ob časih poledenitev pod ledom ali pa so bile porasle kvečjemu
z brezgozdnimi tundrami. Od tam poznamo torej le med seboj ločene in-
terglacialne in interstadialne pleistocenske profile.
Zato se celotna evropska kronologija wurmskih poledenitvenih faz
naslanja v glavnem le na geološke ter paleopedološke podatke in v pre-
18
cejšnji meri na prazgodovino človeka in njegovih kultur, manj pa na
ugotovitve paleobotaničnih preiskav, ki bi bile sicer zelo dragocene.
Ker je G r o s s (1958) na podlagi do tedaj znanega gradiva podal pre-
cej podrobno členitev vviirmske dobe ter k temu še temperaturno krivuljo,
ki se po poteku, časovnem razmerju in vseh bistvenih elementih prese-
netljivo ujema z našim diagramom, smo se oprijeli njegove razčlenitve,
čeprav seveda ne smemo popolnoma zanikati možnosti drugačne in-
terpretacije. Woldstedtova krivulja (1960) je v bistvu podobna
Grossovi, zato ne bomo navajali obeh.
Ce priznavamo neprekinjeno odlaganje sedimentpv, nosilcev v dia-
gramu prikazane vegetacije — za daljše prekinitve ali erozijo ni nobenega
dokaza — potem bomo posamezne faze uvrstili tako, kot kaže 1. tabela.
1. tabela
Meja med holocenom in kasnim glacialom se zdi precej trdno do-
ločena s spremembo sedimentacije: takoj ob začetku tople dobe se je
začela usedati jezerska kreda in je tako meja med glino in kredo prib-
ližna meja med holocenom in pleistocenom. Take razmere so ugotovljene
tudi v drugih profilih z Barja. Ce priznamo princip sedimentacije krede,
kot ga pojmuje limnologija (Ruttner, 1952), potem ne moremo zani-
kati, da se je začel iz jezerske vode, bogate s Ca(HC03)2, izločati sekun-
darni kalcijev karbonat takoj, ko se je dovolj ogrela.
* Absolutna starost v letih, določena v glavnem na podlagi analiz Cn.
Danes se nekateri znanstveniki spet ogrevajo za večjo starost wurma. Toda,
četudi bi sie to pakazalo za resnično, nikakor ne bi porušilo same razčlenitve,
le posamezne dobe bi se proporcionalno raztegnile.
19
z definitivnim začetkom sedimentacije krede pa sovpada tudi do-
končna prevlada mezofilnega listavskega gozda in takoj za tem bukve.
Začetek holocena je na podlagi dosti mlajšega diagrama z Ljub-
Ijanskega barja tudi -Firbas (1923) že istovetil z začetkom bukove
krivulje. To je seveda večina znanstvenikov doslej brez ugovorov prizna-
vala (Zeuner, 1952).
Tudi profila iz Klane na Hrvaškem in z Livanjskega polja, (Gigov,
Nikolič, 1959) kažeta podobne razmere.
Na Kopaoniku v Srbiji pa je nastopila bukev celo nekoliko prej,
v preborealu (Gigov, Milovanovič, 1960). Prehod iz pleistocena
v holocen je tu določen tudi z analizo mikroflore (diatomej).
Vendar ne smemo načelno zavračati še drugega mnenja, da bi namreč
začetek holocena morali pomakniti nekoliko navzdol, v manjšo otoplitveno
periodo pred končnim upadom borove krivulje. S tem bi pa zašli v težave,
kako razložiti ponovni močni porast borovih in brezovih gozdov v naj-
toplejši dobi. K dokončni odločitvi nam bodo pomagale analize Cn.
Temperaturna krivulja ob robu diagrama kaže toplotne razmere za
tale obdobja: (letnice seveda ne gre jemati do številke natančno):
od	O do	10 000	let — holocen (G)
od 10 000 do	17 000	let — kasni glacial (F)
od	17 000 do	29 000	let W II — W III (C, D, E)
od 29 000 do	44 000	let — Gottweiški interstadial (B)
od	55 000 do ?	let — W I (A)
Vse periode, v katerih prekorači krivulja julijsko izotermo 10° C nav-
zdol, predstavljajo stadiale, dvig nad 10° C pa pomeni interstadialno ob-
dobje, ko je mogla uspevati gozdna vegetacija. Prirejena je sicer za
srednjo Nemčijo, vendar to ni ovira, da je ne bi aplicirali tudi za naše
kraje, seveda s primerno korekturo. Po F i r b a s u poteka namreč da-
našnja polarna gozdna meja po črti, na kateri dosega temperatura dnevni
povpreček vsaj 10° C in to 60 do 70 dni na leto.
Ce primerjamo julijsko temperaturno povprečje Ljubljane za zad-
njih 100 let, ki znaša 19,7° C (M a n o h i n, 1952), ter julijsko povprečje
v srednji Evropi (Miinster: 17,3, Warszawa s kontinentalnejšim pod-
nebjem. pa 18,7° C), nekako 18° C (G r o s s sam jemlje kraje s povprečjem
19° C), potem bomo morali korigirati krivuljo za naše kraje vsaj za 1° C.
Januarske povprečke pa bi morali po karti Gorczynskega
(Schwarzbach, 1961), korigirati celo najmanj za 4° C.
Nekako pred 10 000 leti se temperaturna krivulja močno dvigne. Ta
dvig bi v našem diagramu lahko korelirali s strmim vzponom bukove
in istočasnim naglim padcem borove krivulje. To naj bi bila torej meja
pleistocen : holocen.
Kasni glacial, to je čas med 10 000 in 17 000 leti, bomo obravnavali
kot celoto.Karakterizirata ga dve znatni ohladitvi: v mlajši naj bi bila
padla povprečna julijska temperatura skoro na 10°, v starejši pa celo na
8° C. Ti dve ohladitvi predstavljata mlajši in starejši drias, torej dva
stadiala. Dva vmesna temperaturna dviga pa naj pomenita oba intersta-
diala, allerčdski in bollinški. Čeprav ju poznamo v glavnem iz severa
20
Evrope, vendar dopušča Charlesworth (1957) njuno manifestiranje
tudi v Alpah.
Ce sedaj skušamo vzporejati temperaturno krivuljo in naš diagram,
bomo sicer za naše kraje korigirali povprečne julijske temperature za
1 do 2" C navzgor (zimske celo za več); že to nam dovoljuje sklep, da je
bila v mlajšem driasu meja približno 600 m nad ravnico Ljubljanske
kotline, upoštevajoč negativni temperaturni gradient 0,5® C za 100 m vi-
šinske razlike (Schwarzbach, 1961). To stanje nakazuje dobro
opazni dvig borove in brezove krivulje; toda še vedno so uspevali tu ne
le borovi gozdovi, ampak so se obdržali tudi nekateri listavci.
Nekako pred 12 000 leti doseže Grossova temperaturna krivulja
vrednosti 15", torej pri nas skoro 17°. To je znana allerodska otoplitev.
Celo v severni Nemčiji je ta interstadial dopuščal razvoj brezovih gozdov.
V Nemškem sredogorju so segali ti gozdiči do 800 m (Beug, 1957). Isto je
ugotovil A. Bertsch (1961) za jugovzhodno Nemčijo.
Tudi iz Tirolskih Alp pri Salzburgu so znani (na višini 811 m) alle-
rodski brezovi in borovi gozdiči (Z a g w i j n, 1952). Diagram iz Roggen-
dorfa ob Donavi, ki kaže že celo mezofilne elemente: Corylus, Alnus,
Tilia in Ulmus, je Brandtner (1949) uvrstil v gottweiški interstadial.
Po analizah C„ (Felgenhauer, Fink, de Vries, 1959) pa se je
pokazalo, da je allerčdski.
Cisto normalno je torej, da se je tudi v Ljubljanski kotlini z razme-
roma majhno nadmorsko višino in južno lego že v tem času nekoliko
močneje, čeprav začasno, uveljavila mezofilna gozdna vegetacija.
Pred allerodsko otoplitvijo pa se temperaturna krivulja giblje zelo
nizko, že pod kritično temperaturo 10". Tudi po diagramu je bila vegeta-
cija izključno borova, le 2 odstotka predstavlja smreka. To dokazuje, da
je bila ohladitev zelo ostra. Gre torej za starejši drias, ohladitev, ki je
v srednji Evropi imela popolnoma tundrsko obeležje, pri nas pa je
znižala gozdno mejo do dna Ljubljanske kotline.
Se en manjši dvig temperature je opazen pred to ohladitvijo, ko naj
bi se dvignila temperatura na 12", pri nas pa morda na 14°. To naj bi bil
bollinški interstadial. Tudi naš diagram kaže upad borove in brezove kri-
vulje, pa tudi prvi mezofilni listavci so se pojavili v tej kratki otoplitvi.
Med 17 000 in 25 000 leti se temperaturna krivulja s precejšnjim
nihanjem giblje le na desni strani; najnižja julijska temperatura naj bi
bila 5° C, pri nas torej največ 7°, kar pomeni, da naj bi bila v času naj-
hujše poledenitve gozdna meja še niže kot v Ljubljanski kotlini. Toda
pri tem le ne smemo shematično prenašati temperaturnega gradienta na
naše kraje, ampak moramo upoštevati še druge faktorje, ki gotovo niso
bili nepomembni za tedanje podnebje pri nas. Povprečna januarska tem-
peratura je v vzhodnoalpskem predgorju (C h a r le s w o r t h, 1957) zna-
šala v času zadnje poledenitve —13,7° C, povprečna julijska pa od 11 do
12° C (cf. karto, št. 212, 213).
Na take razmere kaže tudi vegetacija, saj so med drevesnimi vrstami
zastopani izrazito kriofilni elementi. Nenavadne pa so izredno nizke vred-
21
nosti NAP, in to v vseh diagramih, ki sežejo v ta čas. Take razmere so
namreč značilne za tajgo, v kateri je kljub redki poraslosti z drevesno ve-
getacijo izredno malo nedrevesnega rastja. Take razmere bi torej utegnile
biti tik pred tundro, ki naj bi prevladovala v vsej srednji Evropi.
Med 25 000 in 26 000 leti kaže temperaturna krivulja manjši in krat-
kotrajnejši dvig do 13° C, torej znatno šibkejši kot allerodski in nekoliko
močnejši kot bollinški. Tudi naš diagram registrira na globini 42 do 44 m
upad borove krivulje, istočasno pa se pojavijo skoro vsi običajni mezofilni
listavci, kar pomeni toplo dobo. Ker pa so se listavci pojavili le za malo
časa, ne kaže to na kaj večjo razširjenost, kar je obenem tudi dokaz za
manjšo in šibkejšo toplotno dobo.
To naj bi bil torej šibkejši, po Grossu le 1.000 let trajajoči pau-
dorfski interstadial, v diagramu faza D.
Cas od 26 000 do 29 000 let je glede na krivuljo hladna doba, pa
tudi diagram kaže isto (faza C).
V razdobju od 29 000 do 44 000 let se temperaturna krivulja giblje
vseskozi nad 10° C, kar je zopet znak interstadialnih razmer. To je bil
g6ttweiški (aurignaški) interstadial, dolg po minimalnih Grossovih
cenitvah 15 000, po maksimalnih (V e r t e s, 1955) pa kar 30 000 let.
Temperaturi povpreček, ki ga kaže krivulja, sicer res ni dosegel niti
14° C, pri nas torej malo nad 15°, toda vendarle je bilo to dovolj, da so se
za dalj časa razvili skromnejši listavski gozdovi.
Tudi vegetacija, vidna z diagrama med 50 in 80 m globine, kaže po-
dobne razmere: le malo mezofilnih listavcev; edino hrast in gaber sta
dosegla precejšnje vrednosti, bukev pa zelo malo. Znatna nihanja borove
krivulje seveda niso le posledica klimatskih razmer, čeprav moramo do-
puščati precej višje vrednosti borove krivulje, kot jih poznamo v holo-
cenu, morda približno take kot v allerodu.
Iz te dobe imamo za primerjavo diagrame tudi iz sicer zaledenelih
delov Evrope; posebno na Poljskem so po zaslugi Szaferja morda
najtemeljiteje preiskali pleistocensko floro. Aurignaški profil s Krpatov
(Birkenmajer, Šrodon, 1960) je še revnejši z mezofilno floro,
pač pa bogatejši s smreko; borovec dominira seveda tudi tam.
Od 80 m globine navzdol so skoro vsi sedimenti brez peloda; zato
o njih ni mogoče trditi nič zanesljivega. Vendar je glede na grobost odlo-
ženega materiala mogoče sklepati, da se je teren tedaj zelo hitro pogrezal,
in da torej vse te plasti niso starejše od wurmskih. To se zdi še posebno
upravičeno, ker je na globini 84 m ugotovljena iglavska vegetacija (Pinus,
Picea).
Ce bi namreč bila v tem času kaka faza daljšega mirovanja, bi go-
tovo morali biti v sedimentih neki sledovi interstadialnih ali interglaci-
alnih pedogenetskih procesov.
Temperaturna krivulja za dobo pred 44 000 leti, to je v prvem delu
wurmske poledenitve W I, se giblje pod 10° C. S tem sta podana zanesljiva
paralela in kronološki položaj teh sicer sterilnih sedimentov.
22
Tektonika
Za bodoče gospodarstvo Barja in razumevanje seizmičnih pojavov
v ljubljanskem prostoru je poznavanje tektonike izrednega pomena. R a -
kovec je zbral doslej znane ugotovitve ter podal (1955) pregled tekto-
nike za vso Slovenijo in še posebno za ljubljansko okolico. Prav tam
obravnava tudi najmlajšo tektoniko (neotektoniko) predvsem v zvezi s po-
tresi, ki so po zgodovinskih podatkih močneje prizadeli Ljubljano v letih
1000, 1340, 1348, 1509, 1511 in 1895. Prišel je do prepričanja, da so disloka-
cije tega ožjega območja odločilne pri potresih v Ljubljani.
Toda ravno z Barja doslej ni bilo zanesljivih podatkov o tem, kdaj
naj bi se bile barske grude začele ugrezati, in kako so se ugrezale. V tem
pogledu je dala vrtina dragocen podatek: Del Barja, kjer je bila izvedena
vrtina, se je začel pogrezati (ali ponovno ugrezati) in naglo zasipati šele
v v^iirmski poledenitveni periodi, morda celo ob koncu starejšega vv^iirma
(W 1), tik pred gottweiškim interstadialom, pred pribl. 50 000 leti. Začetno
grezanje je bilo namreč najhitrejše in zato razmeroma kratkotrajno. Tako
intenzivno ugrezanje bi lahko primerjali z ugrezanjem Padske nižine:
pri Padovi so sedimenti mlajšega driasa v globini 26 do 30 m, od 54 do
107 m pa interglacial Riss-Wurm (Marchesoni, Paganelli, 1960).
Pri Ca Marcozzi v delti reke Po pa so na globini od 182 do 522 m šele
mindelskoriški sedimenti (Paganelli. 1961).
To pomeni, da se je barska gmota ob borovniškem tektonskem jarku
morala v 50 000 do 70 000 letih znižati najmanj za 100 m, ali povprečno
za 1 do 2 metra v 1000 letih. Toda to je bil le rob, za sredino lahko
domnevamo še večje ugrezanje in temu tudi ustrezno večjo hitrost
grezanja.
Ker pa pogrezanje zelo verjetno ni potekalo in tudi danes ne po-
teka enakomerno, si moremo predstavljati, da so se tektonski premiki do-
gajali le občasno, toda so bili tedaj izdatnejši in so jih spremljali močni
potresi.
Tako bi torej ob barskih dislokacijskih črtah lahko iskali verjetni
hipocenter nekdanjih in prihodnjih ljubljanskih potresov, ki pa jih
seveda ni mogoče predvideti.
Vsekakor pa kaže ugotovitev, da je zahodna barska gruda v fazi
intenzivnega recentnega in subrecentnega grezanja, tudi na precejšnjo
potresno ogroženost tega terena. Kako je v tem pogledu z vzhodnim delom
Barja, ki naj bi se bil pričel grezati že ob koncu terciara, bo pokazala
prihodnja vrtina v tem delu Barja.
Jezerska kreda, šota in barjansko gospodarstvo
Jezerska kreda je že sedaj zelo pogosten, in ne bo dolgo, ko bo pre-
vladujoč vrhnji sediment, s katerim se bo moral človek na Barju ne-
posredno spoprijeti.
Šota, ki sedaj kot preproga leži na kredi, je dobro vezan rastlinski
pletež, ki prenaša vrhnje pritiske na mnogo večje ploskve v kredi; obenem
pa je šota še vedno toliko gosta, da ne dopušča iztiskavanja krede navzgor.
23
Toda zaradi osuševanja bo šota neizbežno skrepenela, se »pulverizirala^<
ter se stanjšala na minimum, s čimer bo tudi konec njene nosilnosti. Danes
le še redkokje presega 2 m, toda še pred 50 leti so bila šotišča 4 do 6 m
debela (K r a m e r , 1905).
Kreda je, kot je znano, izredno plastična, včasih celo tekoča, kar je
popolnoma razumljivo, saj vsebuje po analizah tudi do 60 "/o vode (U h 1 i f,
1958). Zato se seveda na mestih, kjer je bila šota porezana, površje v krat-
kem izravna z drugo površino; saj bočni pritisk testaste mase ne dovoljuje
kotanj.
Iz ročnih vrtin v vzhodnem delu Braja je zelo znan 10 do 20 cm debel
vodni horizont, v katerem je kreda skoraj tekoča (od tu ni mogoče dobiti
jedra). Le-ta horizont leži v sedimentih atlanske dobe in loči kredo na dve
poli ter ustvarja med njima izredno spolzko drsno ploskev, po kateri se
zgornji del zlahka premika. Ravno drsna ploskev je bila tudi neposreden
vzrok tolikšnih težav pri začetnih regulacijskih delih Iščice v letih 1957
do 1958. Ko je bilo vodstvo gradbišča dne 3. VIII. 1958 na to opozorjeno,
je upoštevalo situacijo in prilagodilo nadaljnja dela stvarnim možnostim:
namesto močnega poglabljanja struge pod globino vodnega horizonta so
prešli na njeno širjenje.
Celo vrsto problemov še skriva jezerska kreda, ki jih tehniki še danes
ne morejo zajeti v določene formule. Do tega bodo gotovo prišli mnogo
laže in prej, če bodo čim podrobneje seznanjeni o tem, kako, kdaj in
zakaj je ta sediment nastajal.
V času, ko je Firbas proučeval šoto z Ljubljanskega barja, je
veljalo — vsaj kot je razvidno iz njegovih izvajanj — splošno prepričanje,
da je jezerska kreda glaciogena odkladnina, da je torej mikroskopski
mineralni drobir, ki prihaja neposredno iz ledeniškega področja
(Seetriibe), in ki se takoj usede, ko se voda umiri. To pomeni, da bi morala
biti kreda stara najmanj 15 000 let ter zelo suha in strnjena, saj kar-
bonatni melj zelo slabo veže vodo.
Zato je Firbas pri analizah dosledno upošteval le šoto, jezerske
krede ni niti analiziral, čeprav je imel vzorce in jih je tudi vnesel v profil.
Zanj je torej kreda pomenila pleistocen, najnižja plast šote (Torfmudde)
pa začetek holocena.
Vse to res velja za glaciogena jezera, ne pa za ombrogena, kakršno
je bilo nekdaj Ljubljansko barje. Tudi diagram namreč v celoti negira
Firbasovo mnenje.
2e na podlagi arheoloških dognanj v zvezi z eneolitskimi in bronasto-
dobnimi mostiščarskimi naselbinami se je namreč pokazalo, da se je
kreda sedimentirala tja do 1800 ali 1600 pr. n. š. Z novejšimi pelodnimi
analizami (Sercelj, 1959, 1961) pa je bilo zanesljivo ugotovljeno, da
se je začela kreda odlagati v začetku holocena.
Zato je izključen vsak neposredni vpliv ledenikov. Ostane torej le
druga možnost njenega nastanka, da je namreč kreda kemična in organo-
gena usedlina iz tople postglacialne dobe.
Iz vsega tega vidimo, da je kreda zelo mlada barska usedlina, stara
od 10 000 do 4000 let. Postala bo vedno hujša in nevarnejša ovira barjan-
24
skega gospodarstva, saj zaradi izredne plastičnosti in znatne debeline
(5 do 10 m) ne bo prenesla količkaj večjih obremenitev.
Možnost smotrne gospodarske ureditve in intenzivna izraba pravih
barskih površin, to je zemljišč na šoti in kredi bo tedaj odvisna od več
faktorjev, katerih efekt se bo sumiral:
1.	Najmlajša tektonika izkazuje povprečno ugrezanje za 10 do 20 cm
na vsakih 100 let, ki pa se lahko iznenada tudi znatno poveča. To utegne
imeti seveda močan vpliv na vodni režim Barja, saj vemo, da ga že od
rimskih časov skušajo urediti, pa so se doslej vsa prizadevanja izjalovila.
2.	Vsa šotišča na Barju so že davno mrtva, torej ne rastejo več,
ampak nasprotno — šota nezadržno skrepeneva in se zato njene plasti
hitro tanjšajo ter se tudi s tem znižuje celotni nivo barske površine.
3.	Kolikor bi se z regulacijo Barja znižala talna voda, bi proces
zniževanja barske površine zajel še kredo, kajti zavoljo izšušitve bi se
tudi kreda zelo skrčila.
Vse to bi imelo za posledico ponovno zamočvirjen je in bi se tako
znašli v začaranem krogu, o katerem je bilo že precej diskusije. Ce bi
z osuševanjem znižali talno vodo, bi šota skrepenela, kreda pa se osušila,
kar bi povzročilo vedno izdatnejše zniževanje barske ravnine in prej ali
slej njeno ponovno zamočvirjenje: če pa ostane sedanji vodni nivo, bo
tudi kreda ostala še vnaprej enako plastična in bo njena nosilnost toliko
manjša, kolikor tanjša bo postajala plast šotne odeje nad njo.
Preden bi se torej dokončno odločili za tako drago in tvegano rešitev
problema z nasipi, ki so bili za bistveno drugačne sedimente holandskih,
frizijskih in šlezviških obal edina rešitev, bi bilo vredno napraviti cenen
in nazoren poskus: Nekje na šotišču pri Črni vasi ali pri Bevkah bi na
ploskvi nekaj 100 m^ popolnoma odstranili šoto, tako da bi se pokazala
na površju kreda in bi s tem ustvarili razmere, kakršne bodo čez nekaj
desetletij vladale po vsem Barju. Tu naj bi se preizkušala nosilnost tal
za strojno obdelavo in tudi možnost postavitve objektov in nasipov,
kakršni so predvideni ob Ljubljanici. Struga Ljubljanice verjetno res teče
vsaj v glavnem po naplavljenih trdinskih ali sekundarno impregniranih
in utrjenih tleh, toda v vsem teku gotovo ne. Kaj bi torej imeli od večine
stabilnih objektov, če bi se jih nekaj vendarle ugrezalo ali kako drugače
poškodovalo? Na sektorju, kjer Ljubljanica prečka borovniški jarek, je 10
ali morda še več metrov krede. Ce bi tamkaj hoteli postaviti nasipe in
druge objekte na trdno podlago, bi na vsak način morali odstraniti kredo.
Toda, kako potem zavarovati objekte pred bočnimi pritiski te na pol
tekoče mase, ki se počasi pretaka in pritiska zdaj sem zdaj tja? Takih
pritiskov seveda ni moč preračunati, ne predvideti. Ali ni bil morda most
čez Iščico tudi žrtev prav teh razmer v kredi?
Ce upoštevamo vsa navedena dejstva, se zdi od predlaganih variant
ureditve Barja najboljša ta, da bi vsa zemljišča na šoti in kredi zasadili
z jelšo, za katero so to naravna rastišča (za trdinska tla imamo seveda
mnogo več izbire). Zal ta predlog vsaj za sedaj ni bil sprejet.
Jelša, ki je danes na svetovnem trgu konjunkturno blago, bi najprej
povrnila minimalne investicije, poleg tega pa bi bil to najmanj radikalen
in najmanj nevaren poseg v samo barje. S tem bi se skrepenevanje močno
25
zavrlo, šotišča bi se vsaj delno oživela, vsekakor pa utrdila in bi se
z intenzivnim priraščanjem talne organske mase kompenziralo zniževanje
terena. To bi torej pomenilo reševanje problema v sodelovanju z naravo,
ne pa dragega boja proti njej. Za barske površine bi bila to najugodnejša
rešitev, za kmetijstvo pa nam še vedno ne primanjkuje boljših površin na
Barju samem in v bližnji okolici.
Zdi se torej, da ni pravega razloga, niti gospodarskega ne, da bi
s tveganimi in dragimi operacijami za vsako ceno hoteli pridobivati
kmetijske površine na neugodnih zemljiščih, ki dajo brez vsega tega za
mnogo nižjo ceno in brez rizika enak ali boljši gospodarski učinek.
Opomba avtorja
Članek je bil napisan in predložen uredniškemu odboru leta 1961. Litera-
tura, ki je izšla po tem datumu, ni mogla biti upoštevana. Medtem pa so strati-
grafska, paleopedološka, malakološka in palinološka raziskavanja puhlice
prinesla nove rezultate, ki so močno spremenili staro členitev wurma, slonečo
v glavnem na jamski stratigrafiji paleolitskih nahajališč, in pomaknili gottwiški
interstadial nazaj v interglacial.
PALEOBOTANICAL EXAMINATIONS AND THE DEVELOPMENT
OF LJUBLJANA MOOR
Almost ali sediments occuring in the deepest horizons of the borehole
BV-1 were bare of pollen. From 80 m upwards pollen were present in most
of the layers. The diagram permits us to suppose that the sterile beds at
the base were deposited during the time of the first onsets of the Wurm
glaciation (W I). The subsequent beds could be correlated to the Gottweig
interstadial, Wurm II, Paudorf interstadial, Wurm III, Late-Glacial and to
the greater part of the Holocene. These findings point to an extremely
fast subsidence of the basin (100 m within some 50 000 to 60 000 years)
and in turn to a vigorous neotectonic activity in the light of which it can
be easily understood why the territory around Ljubljana is incessantly
menaced by earthquakes.
Author's remark
The present article has been written and submitted to the editorial com-
mittee in the year 1961. The newest results, yielded by the investigations of
the loess stratigraphie could not be taken in account therefore.
LITERATURA
Bertsch, F., 1940, Geschichte des deutschen Waldes. Jena.
Bertsch, F., 1942, Lehrbuch der Pollenanalyse. Jena.
Bertsch, A., 1961, Untersuchungen zur spatglazialen Vegetationsge-
schichte Sudwestdeutschlands. Flora, 151. Jena.
B e u g, H. J., 1957, Untersuchungen zur spatglazialen und friihpost-
glazialen Vegetationsgeschichte einiger Mittelgebirge (Fichtelgebirge, Harz und
Rhon). Flora, 145. Jena.
Birkenmajer, K. 1 Šrodoh, A., 1960, Interstadial oryniacki w
Karpatach. Z badah czwatorz^du w Polsce, 9. Warszawa.
26
Brandtner, F., 1949, Die bisherigen Ergebnisse der stratigraphisch-
pollenanalytischen Untersuchungen eines jungeiszeitlichen Moores von Inter-
stadialem Charakter aus der Umgebung von Melk a/Donau. Archaeol. austr.
II. Wien.
B ü d e 1, J., 1951, Die Klimazonen des Eiszeitalters. Eiszeitalter und Ge-
genwart L Oehringen.
C h a r 1 e s w o r t h , J. K., 1957, The Quaternary Era. London.
Drobne, F., Pavlovec, R., Sercelj, A., 1960, Nekaj aлaliz ter
problematika pleistocenskih sedimentov v Lokarjih pri Vodicah. Kamniški
zbornik VI. Ljubljana.
Felgenhauer, F., Fink, J., de Vries, HI., 1959, Studien zur
absoluten und relativen Chronologie der fossilen Böden in Oesterreich, I. Ober-
fellabrunn. Archaeol. austr., 25. Wien.
F i r b a s , F., 1923, Pollenanalytische Untersuchungen einiger Moore der
Ostalpen. Lotos, 71. Prag.
Firbas, F., 1949, Spät- und nacheiszeitliche Waldgeschichte Mittel-
europas nördlich der Alpen. Jena.
F r e n z e 1, B., 1960, Die Vegetations, und Landschaftszonen Nordeurasiens
während der letzten Eiszeit und der postglazialen Wärmezeit. Abh. math.-
naturw. KL Akad. Wiss. u. Lit, I, IL Mainz.
Gigov, A., Milovanovic, D., 1960, Paleobotanička analiza sedi-
menata Semeteškog jezera na Kopaoniku. Zb. Rad. Biol. inst. Srbije, III.
Beograd.
Gigov, A., N i k 0 1 i ć , V., 1959, Analiza polena u tresetnim sedimen-
tima Livanjskog polja (zapadna Bosna). Arhiv biol. nauka, XI. Beograd.
Gross, H., 1958, Die bisherigen Ergebnisse von Cn-Messungen und pa-
läontologischen Untersuchungen für die Gliederung und Chronologie des Jung-
pleistozäns in Mitteleuropa und Nachbargebieten. Eiszeitalter und Gegenwart,
IX. Oehringen.
Horvat, I., 1959, Die Pflanzenwelt Südosteuropas als Ausdruck der erd-
und vegetationsgeschichtlichen Vorgänge. Acta Soc. bot. Pol., XXVIII/3. Krakow.
Kramer, E., 1905, Das Laibacher Moor, das grösste und interessanteste
Moor Oesterreichs. Laibach.
M a n o h i n , v., 1952, Kratek pregled temperatur in padavin v Ljubljani
v 100-letni opazovalni dobi 1851 do 1951. Geogr. v. XXIV. Ljubljana.
Marchesoni, V., Paganelli, A., 1960, Ricerche sul Quaternario
della Pianura Padana. Rendic. 1st. sci. Univ. Camerino. I. Camerino.
Paganelli, A., 1961, Ricerche sul Quaternario della Pianura Padana.
Analisi polliniche di sedimenti torbo-lacustri di Ca Marcozzi (Delta Padano).
Rendic. 1st. sci. Univ. Camerino, IL Camerino.
P a r e t, O., 1948, Das neue Bild der Vorgeschichte. Stuttgart.
Rakovec, I., 1955, Geološka zgodovina ljubljanskih taL Zgodovina
Ljubljane, I. Ljubljana.
R u 11 n e r, W., 1954, Grundriss der Limnologie.
Schwarzbach, M., 1961, Das Klima der Vorzeit. Stuttgart.
Sercelj, A., 1955, Palinološki profil kolišča pri Kamniku pod Krimom.
Arheol. v. VI/2. Ljubljana.
Sercelj, A., 1959, Prispevek k zgodovini naših gozdov. Gozd. vestn.
XVIL Ljubljana.
Sercelj, A., Grimšičar, A., 1960, Iz ledenodobne zgodovine naših
gozdov. Gozd. vestn. XVIIL Ljubljana.
Sercelj, A., 1961, Naseljevanje gozdne vegetacije v Sloveniji od zadnje
poledenitve do danes. Disert. Ljubljana.
U h lir, H., 1956, Historiat osuševalnih del na Ljubljanskem barju, I, II.
Ljubljana.
Vèr t es. L., 1956, Gruppen des Aurignacien in Ungarn. Archaeol. austr.,
XIX—XX. Wien.
W rab er, M., 1961, Termofilna združba gabrovca in omelike v Bohinju
(Cytisantho-Ostryetum Wraber assoc. nova). Razpr. IV. r. SAZU, VI. Ljubljana.
27
NEKAJ OSNOVNIH GEOTEHNICNIH ZNAČILNOSTI SEDIMENTOV
IZ VRTINE BV-1 MED NOTRANJIMI GORICAMI IN PODPECJO
NA LJUBLJANSKEM BARJU
Ivan Sovine
S 6 slikami med tekstom
Uvod
V	splošnem razumemo pod izrazom »geotehnične značilnosti sedimen-
tov« vse tiste značilnosti sedimentov, ki imajo odločilno vlogo na po-
našanje sedimentov med gradnjo in po izgradnji objektov na njih.
Vpliv geoloških faktorjev na te značilnosti, to je predvsem način
prenašanja in odlaganja ter spremembe po sedimentaciji, je v splošnem
znan že zelo dolgo. Vendar ti geološki činitelji pogosto ne morejo zadovo-
ljiti projektanta-gradbenika, ker mu ne dajejo potrebnih numeričnih
vrednosti, ki jih mora uvesti pri statičnih in stabilnostnih računih objek-
tov, temelj enih na takšnih tleh, v ustrezne matematične obrazce.
Pri vrtanju geološke vrtine BV-1 na Barju so bili vzeti tudi vzorci
Zemljin z namenom, da se na njih ugotove geotehnične značilnosti tal.
Tovrstne preiskave so bile izvršene v laboratoriju podjetja »Elektrosond«,
Zagreb, pod vodstvom ing. L. Prebega. V tem poročilu bomo analizirali le
rezultate preiskav plastičnosti, zrnavosti in specifičnih tež. Preiskane so
bile sicer tudi nekatere druge geotehnične značilnosti (prirodna vlaga,
stisljivost), vendar rezultatov teh preiskav tu ne bomo navajali. Analiza
rezultatov teh preiskav je namreč pokazala, da so se vzorci med odvzemom
in med transportom v laboratorij toliko poškodovali, da ne predstavljajo
verne slike razmer v tleh.
Geotehnična klasifikacija
V	sondažnem profilu na sliki 1 so zemeljske plasti označene s simboli
klasifikacije, ki jo je 1. 1948 objavil prof. A. Casagrande in jo imenuje
Airfield Classification (kratica AC). Po njej pomeni znak C glino, znak M
melj, znak S pesek in znak G gramoz (ali prod). Priključeni znaki po-
menijo: L nizko, I srednjo in H visoko plastičnost; W dobro stopnjevano
zrnavost, F čezmerno primes drobnih frakcij, ki pripadajo melju (Fg)
oziroma glini (Fc). Soto predstavlja znak Pt, organske gline pa znak O.
Profil je sestavljen po podatkih laboratorijskih geomehanskih raziskav.
Na profilu na sliki 1 so s številkami 1 do 16 označeni tisti vzorci, ki so
bili preiskani v laboratoriju.
28
I. si. Osnovne geotehnične
značilnosti sedimentov
vrtine BV-1
Fig. 1. Fundamental geo-
technical characteristics of
the sediments from the bore
hole BV-1
29
2. si. Odvisnosti med mejo židkosti (Ll) in indeksom plastič-
nosti (PI)
Fig. 2. Relations between liquid limit (Ll) and plasticity
index (PI)
3. si. Aktivnost sedimentov
Fig. 3. Activity of the
sediments
30
4. si. Granulometrijska sestava vzorcev jeder iz različnih globin
vrtine BV-1
Fig. 4. Particle size distribution of the core samples from various
depths of the bore hole BV-1
5. si. Granulometrijska sestava vzorcev jeder iz različnih globin
vrtine BV-1
Fig. 5. Particle size distribution of the core samples from various
depths of the bore hole BV-1
31
Plastičnost
Rezultati preiskav plastičnosti glinastih vzorcev so prikazani na sliki 1.
Podane so meje židkosti Ll, to je tista množina vode, ki jo vsebuje
Zemljina na prehodu iz židke (tekoče) v plastično (gnetno) konsistenco,
in meje plastičnosti Pl, to je tista množina vode, ki jo vsebuje zemljina
na prehodu iz plastične (gnetne) v poltrdno konsistenco.
Visoke plastičnosti, ugotovljene predvsem v površinskih plasteh,
opozarjajo, da so tla v plastičnem stanju zelo stisljiva in drsi j i va.
Na sliki 2 podajamo diagram, kjer so na absciso nanesene vrednosti
meje židkosti Ll, na ordinato pa vrednosti indeksa plastičnosti PI, ki
predstavlja razliko med vlago ob meji židkosti in ob meji plastičnosti
6. si. Granulometrijska sestava vzorcev jeder iz različnih globin
vrtine BV-1
Fig. 6. Particle size distribution of the core samples from various
depths of the bore hole BV-1
(PI = Ll — Pl). Premica z označbo PI = 0,73 (Ll — 20) podaja razmejitev
med vrstami glin C na eni in melj i M ter organskimi glinami O na drugi
strani.
Vidimo, da so prve štiri plasti (od površja do globine 13 m) v področju
z označbo OH; so torej organske gline visoke plastičnosti. Od te globine
navzdol so gline anorganske, in sicer srednje (I) in visoke (H) plastičnosti.
Zanimivo je, da leže skoraj vsi v ta diagram naneseni rezultati na pre-
mici, ki je razmejitveni premici skoraj vzporedna. To dejstvo daje slutiti,
da so usedline podobnega geološkega izvora.
Na sliki 3 podajamo razmerje med indeksom plastičnosti PI in od-
stotkom glinastih zrn manjših od 0,002 mm. Razmerje je uvedel Skempton
32
(1953) in ga imenuje aktivnost. Glede na njegovo delitev so glinaste
usedline iz vrtine normalno do visoko aktivne.
Visoka aktivnost predvsem površinskih glinastih plasti potrjuje že
s preiskavo plastičnosti ugotovljeno dejstvo, da vsebujejo te plasti precej
organskih primesi. Takšne gline so zelo porozne in zato zelo stisljive.
Specifična teža
Specifična teža trdne sestavine je bila določena na vseh 16 vzorcih.
Rezultati preiskav so prikazani na sliki 1.
Zrnavost
Preiskave zrnavosti so bile za glinaste vzorce napravljene z
Bouyoncos-Casagrandejevo sedimentacijsko metodo, za glinasto peščene
vzorce pa kombinirano s sejanjem in s sedimentiranjem. Rezultati analiz
so razvidni iz krivulj zrnavosti na slikah 4, 5 in 6.
Povzetek
Za karakteristične vzorce iz vrtine BV-1 so podani rezultati laborato-
rijskih geomehanskih preiskav plastičnosti, specifičnih tež in zrnavosti.
Rezultati preiskav kažejo, da so tla v plastičnem stanju predvsem
v površinskih plasteh zelo stisljiva, drsljiva ter zmerno do zelo aktivna.
SOME GEOTECHNICAL PROPERTIES OF SEDIMENTS FROM
THE BORE HOLE BV-1 ON LJUBLJANA MOOR
In this paper the results of laboratory investigations of normally
Consolidated lacustrine clay from the bore hole BV-1 located on Ljubljana
Moor between Podpeč and Notranje Gorice villages are given. Fig. 1
shows the section of the cored sediments and their liquid limit (Ll),
plastic limit (Pl), and specific gravity (/g) variations with depths. Fig. 2
shows plasticity characteristics of the sediments. Fig. 3 sensivity of clay,
and Figs 4 to 6 particle size distribution. In the upper part of the bore
hole the sediments are very compressible and highly plastic and their
shear strength is very low.
3 — Geologija 8	33
GEOLOŠKA ZGRADBA JUŽNEGA DELA LJUBLJANSKEGA BARJA
IN NJEGOVEGA OBROBJA
Stanko Buser
S 4 slikami med tekstom in z 2 slikama v prilogi
Uvod
V razpravi obravnavamo južni del Ljubljanskega barja z barskimi
osamelci in njegovo obrobje, ki se ponekod strmo dviga in je razrezano
z globokimi in ozkimi dolinami. Borovniška dolina loči na zahodu ležečo
Logaško planoto od vzhodno ležečega krimskega hribovja. Slikoviti Iški
Vintgar deli krimsko in mokrško hribovje. Želimeljska dolina sega v di-
narski smeri daleč v južno zaledje Barja in deli mokrško hribovje od
Dolenjskega hribovja. Jugovzhodno obrobje Barja prehaja prek Šmarskega
suhega podolja v Grosupeljsko polje.
Barje ima po svojih hidrografskih značilnostih v južnem delu značaj
kraškega polja. Vode pritekajo na barsko ravnino nadzemno in v številnih
kraških izvirih, nanizanih ob obrobju od Ligojne na zahodu do Šmarja
na vzhodu. Barsko površje predstavlja danes več ali manj verno sliko
nekdanjega jezerskega dna. Nivo Barja se je zaradi intenzivnega odstra-
njevanja šotne plasti močno znižal. Poleg tega v tem delu tektonski procesi
še vedno trajajo in je intenzivno grezanje celotne barske kotline dokazano
z nivelacijskimi merjenji. Površje Barja je skoraj ravno in imajo po njem
tekoče vode le neznaten padec, zato je ozemlje močno zamočvirjeno in
ob daljših deževnih dobah nastopajo poplave.
Južno od Barja ležeče hribovje je sestavljeno predvsem iz mezozojskih
dolomitov in apnencev, zato je v tem delu le malo površinsko tekočih
voda. Povečini zakraselo površje pokrivajo veliki gozdovi, ki jih je človek
izkrčil le ob manjših naseljih.
Dosedanje geološke raziskave
Najstarejši geološki podatki za to območje so na Lipoldovi ma-
nuskriptni geološki karti Višnja gora—Cerknica v merilu 1: 75 000 iz
leta 1858.
Stache je podal 1859. leta v svoji razpravi le splošne stratigrafske
razmere na območju južno od Barja.
H a u e r je izdal leta 1873 pregledno geološko karto vzhodnih alpskih
dežel Avstro-Ogrske monarhije. Poleg stratigrafskih členov, ki jih pozna
že Lipold, je Hauer ločil že guttensteinske apnence.
34
l.sl. Miniaturno kraško polje Ponikve pri Preserju
Fig. 1. Miniature Polje of Ponikve at Preserje village
Konec prejšnjega stoletja se je z načrtom osušitve Barja bavil
Po d h a g s k y. Izdelal je nivelacijsko karto z izohipsami na 1 m. Izvedel
je 749 ročnih vrtin na Barju in je rezultate svojih raziskav obdelal v ne-
objavljenem poročilu leta 1882.
Stache je v razpravi iz leta 1889 prvič omenil jurske apnence na
krimskem območju, ki jih je primerjal s podobnimi apnenci Južnih
Tirolov. Razpravi je priložena geološka karta, ki pa se bistveno ne raz-
likuje od H a u e r jeve karte.
Kramer je v letu 1905 precej izčrpno obdelal v svoji razpravi in
priloženi karti geološke razmere Barja in njegovega zaledja. Na geološko
karto je vnesel mnogo novih podatkov, med njimi tudi jurske sklade na
območju krimskega hribovja.
K o s s m a t (1909) se je v mnogih svojih delih dotaknil zgradbe Barja
in njegovega obrobja z narivi in večjimi prelomi. Pomembna je njegova
geološka karta Ajdovščina—Postojna v merilu 1 : 75 000, ki obsega tudi
skrajni zahodni del Barja.
Waagen (1914) je posebno s hidrografskega stališča raziskal ob-
močje od južnega roba Barja do Kolpe. V svojem delu je omenil tudi
jurske sklade. Natančneje je razčlenil triadne plasti.
35
Leta 1933 je izšla Vettersova geološka karta Avstrije in sosed-
njih ozemelj v merilu 1:500 000, ki ima mnogo popravkov starejših
podatkov in v precejšnji meri ustreza stvarnemu stanju. Leta 1937 je izdal
k njej obširen tolmač.
Slebinger se je tudi ukvarjal s stratigrafijo in tektoniko južnega
obrobja Barja, njegovi izsledki pa so podani samo v rokopisu leta 1952.
Ramovš je raziskoval ozemlje okolice Borovnice in svoje izsledke
z geološko karto objavil leta 1953. Posebno natančno je obdelal kasianske
in rabeljske sklade pri Borovnici.
'Germovšek je leta 1955 objavil rezultate svojega raziskovanja
južnovzhodnega obrobja Barja. Posebno natančno je obdelal vse strati-
grafske člene in zgradbo tega območja. Ni pa ločil dolomitov srednje in
zgornje triade.
Rakovec je izdal več del o geologiji območja Ljubljane. Leta 1955
je izšlo njegovo obsežno delo, ki mu je priložena tudi geološka karta.
B e r c e je podal 1955. leta poročilo o preiskavah rudišča Pleše pri
Škofljici. Posebno zanimive so ugotovitve o zgradbi okolice rudišča.
Leta 1959 so vrtali na Barju blizu Podpeči, leta 1962 pa pri Črni vasi.
Namen vrtanja je bil predvsem ugotoviti globino skalnate podlage ter
debelino in sestavo pleistocenskih in holocenskih sedimentov.
Stratigrafski opis
Na kartiranem ozemlju smo našli kamenine vseh geoloških dob od
karbona do holocena. Pri tem pa moramo pripomniti, da je starost
permskih plasti problematična.
Karbon
Karbonski sedimenti so razširjeni na barskih osamelcih v zahodnem
in vzhodnem delu Barja, dalje v okolici Škofljice, okoli vasi Klada jugo-
vzhodno od Iga in v Zelimeljski dolini.
V karbonskih plasteh na tem območju nismo našli fosilnih ostankov.
Na bližnjem Ljubljanskem gradu so v podobnih sedimentih najdeni fosilni
ostanki praproti Neuropteris tenuifolia Ett. in preslice Calamites sp. Po
tem lahko sklepamo, da so sedimenti nastali v karbonu, natančnejše sta-
rosti pa ne moremo določiti. V zadnjem času je uspelo Ramovšu
(1962) na podlagi fosilov dokazati, da spadajo podobne plasti na območju
Ortneka v trogkofelsko stopnjo srednjega perma. Prav verjetno je, da je
vsaj del plasti, če ne že vse, ki smo jih doslej imeli za karbonske na
območju Posavskih gub, enake starosti.
Plasti karbona so razvite v obliki sivega glinastega skrilavca in kre-
menovega sljudnega peščenjaka, ki se običajno menjavata med seboj ali
pa postopno prehajata eden v drugega. Svež peščenjak je običajno temno
siv, preperel pa je rjavkast. Zrna v peščenjaku so zaobljena ali tudi
nezaobljena, velikosti 0,1 do 4 mm. Večkrat je opaziti, da preide debeleje
zrnat peščenjak v konglomerat. Med zrni prevladuje kremen (45 do 55 °/o).
36
Poleg kremena nastopajo še glinenci (3 do 4 Vo) in sij ude (3 do 4 Vo).
Poleg tega vsebuje peščenjak še neprosojno organsko substanco.
Glinasti skrilavec je svež temno siv, preperel pa svetleje siv, včasih
tudi rahlo rdečkast. Pod polarizacijskim mikroskopom ga ni moči raz-
iskati zaradi premajhne velikosti zrn. Skrilavec je večkrat kloritiziran in
sericitiziran in ima zato svilnat videz.
Pri vasi Klada jugovzhodno od Iga izdanja izpod triadnih kamenin
kremenov konglomerat. Prodniki v konglomeratu so pretežno iz kremena
in črnega lidita, poleg so še prodniki sljudnega peščenjaka in glinastega
skrilavca. Vezivo med zrni je peščeno sljudnato in precej limonitizirano.
Triada
Na kartiranem ozemlju so razvite vse triadne plasti, ki v zgornjem
delu prehajajo v jurske sklade.
Werfenske plasti se pojavljajo pri Ligojni, na barskih osamelcih, na-
dalje med Rakitno in Zilcami (Sv. Vidom) in južno od Škofljice.
Na večjem delu je moči razlikovati spodnje in zgornjewerfenske
plasti. Samo južno od Škofljice je ta delitev otežkočena.
Spodnje in zgornjewerfenske plasti so povečini določene s fosilnimi
ostanki, delno pa po stratigrafskem položaju. V spodnjewerfenskem
sljudnem peščenjaku se dobe školjke Claraia clarai Emmrich, Pseudo-
monotis (Eumorphotis) venetiana Hauer, Anodontophora fassaensis Wiss.
V rožnatem in sivem oolitnem apnencu srednjega werfena najdemo šte-
vilne majhne polžke Holopella gracilior Schauroth. V zgornjewerfenskem
lapornatein apnencu in skrilavcu je na več mestih najden polž Natiria
costata Miinster. V tem lapornatem apnencu so tudi značilne podolgovate
in okrogle apnene tvorbe, podobne fukoidom v flišu.
V spodnjem werfenu se svetlo do temno siv ali bel dolomit menjava
s tanjšimi in debelejšimi plastmi sljudnega skrilavca in peščenjaka. Do-
lomit je ponekod ooliten; mnogokrat postopno prehaja v peščenjak in
v sljudni skrilavec. Svež peščenjak je svetlo siv, preperel pa svetlo rjav
in močno drobljiv. Nad dolomitom, ki se menjava s sljudnim skrilavcem
in peščenjakom, leži vijoličast sljudni skrilavec. Ponekod se med tem
skrilavcem pojavlja peščenjak.
Nad vijoličastim skrilavcem sledi rožnat in siv oolitni apnenec, kot
vmesni člen med spodnjim in zgornjim werfenom. Oolitni apnenec ponekod
bočno prehaja v vijoličast skrilavec, zato je horizont apnenca na raznih
krajih tudi različne debeline.
Na oolitnem apnencu leži skladovit dolomit, ki se v spodnjem delu
še menjava z vijoličastim skrilavcem. Više postane dolomit svetlejši in
se menjava s plastmi sivkasto rjavega peščenjaka, ki vsebuje le malo
sljude in se po tem razlikuje od spodnjewerfenskega peščenjaka in skri-
lavca, ki vsebuje mnogo sljude. Najvišji člen zgornjega werfena tvori
lapornat gomoljast apnenec s plastmi lapornega skrilavca. V spodnjem
delu tega horizonta se še menjava dolomit z apnencem. Gomoljaste apnen-
čeve konkrecije so tudi v lapornatem skrilavcu, ki je zaradi tega brečast.
Horizont lapornega gomoljastega apnenca je značilen za najvišji zgornje-
37
werfenski oddelek in je enako razvit v okolici Ligojne in jugovzhodno
od Rakitne.
Srednja triada se pričenja z anizično stopnjo, razvito v obliki men-
dolskega dolomita.
Mendolski dolomit se vleče v ozkem pasu zahodno od Ligojne.
Anizične starosti je tudi del dolomita ob werfenskih plasteh jugovzhodno
od Rakitne. Možno je, da pripada tej stopnji tudi del dolomita na jugo-
vzhodnem obrobju Barja.
Starost mendolskega dolomita je določena na podlagi zaporedja
plasti. Zahodno od Ligojne preide zgornjewerfenski apnenec v mendolski
dolomit, v katerem ni nobenih fosilnih ostankov.
Mendolski dolomit je v spodnjem delu siv, više pa postane svetlejši,
skoraj bel. Dolomit je povečini masiven, le poredko debelo skladovit. Kroji
se paralelepipedsko. Na kontaktu z zgornjewerfenskim apnencem vsebuje
še vključke lapornatega skrilavca.
Spodnji del ladinske stopnje — buchenstein — verjetno na tem ob-
močju sploh ni zastopan. Našli smo le sklade, ki smo jih uvrstili v wengen
in kasian.
Wengenske plasti nastopajo zahodno od Zilc, pri Mikcih nad dolino
Iške in pri vasi Kremenica jugovzhodno od Iga. Možno pa je, da je del
wengenskih plasti razvit v obliki dolomita, ki je na videz kasianski.
V primeru, da to drži, imajo wengenski skladi precej večjo razširjenost.
Fosilnih ostankov nismo našli, zato smo starost wengenskih kamenin
določili le po litološki sestavi in delno po položaju.
Vzhodno od Mikcev nastopata dolomitni konglomerat in temen, skoraj
črn dolomit, ki vsebuje gomolje in plasti rožencev. Zahodno od Zilc se
pojavljata porfirit in njegov tuf. Lege porfirita in tufa ne moremo točno
določiti, ker izdanjata le na majhni površini. V potoku severozahodno od
Zilc se vidi, da se menjavajo približno 1 m debele plasti porfirita s pri-
bližno enako debelimi plastmi tufa, kar kaže na periodične izlive magme.
Svež porfirit je modrikasto siv in precej trden. Vsebuje 1 mm velike
vtrošnike. Osnova kamenine je mikrokristalna. Kot vtrošniki nastopajo
glinenci in maloštevilni kristali biotita. Glinenci so v glavnem sveži in
pripadajo srednjemu andezinu. Porfiritni tuf i se že na zunaj ločijo od
porfirita. Običajno so rumenkasto zeleni. Poleg plagioklazov nastopata
še sericit in kalcit.
Pri vasi Kremenica je v spodnjem delu wengenskih skladov temno
siv dolomit, na njem pa rjavkasto zelen drobnozrnat tuf, spremenjen že
skoraj v glino. V tufu ni moči dobiti sveže kamenine za petrografsko
preiskavo. Med tufom so v zgornjem delu vložki temno sivega roženca,
ki dosežejo debelino tudi do 50 centimetrov.
Dolomitni konglomerat v spodnjem delu wengenskih skladov kaže na
erozijsko fazo na meji anizične in ladinske stopnje. Wengenske usedline
imajo sorazmerno majhen obseg, delno zato, ker že prvotno niso bile
odložene na vsem kartiranem ozemlju, delno pa jih je odstranila erozija.
Kasianske plasti zasledimo v prekinjenih manjših pasovih ali krpah
na vsem kartiranem ozemlju. Največji obseg imajo pri Ligojni, Borovnici
38
in jugozahodno od Rakitne. Precejšnjo površino zavzemajo tudi na jugo-
vzhodnem obrobju Barja.
Kasianske kamenine so dokazane z lepo ohranjenimi ostanki alge
Diplopora annulata Schafh., ki jo nahajamo na vsem območju v apnencu
in dolomitu. Apnene alge dobimo najlaže na izluženi površini apnenca
in dolomita. Ohranjene so nekaj centimetrov dolge stene cevk, notranjost
pa zapolnjuje apnenec ali dolomit. Ostanki alg so v apnencu bolj pogostni
kot v dolomitu.
Glavna kamenina je drobnozrnat dolomit. Povečini je dolomit ne-
skladovit, razen tam, kjer se menjava z apnencem. Med trdnejšim dolo-
mitom so ponekod peščene dolomitne plasti. Na takih mestih so običajno
odprte manjše jame, v katerih kopljejo pesek.
V	zgornjem delu se pojavljajo med dolomitom debelejše ali tanj še plasti
svetlo sivega in rahlo rožnatega apnenca. Debelina apnenih vključkov se
vertikalno in horizontalno precej spreminja.
Karnijsko stopnjo zastopajo pestro razviti rabeljski skladi. Največji
obseg zavzemajo severno od Vrhnike in pri Borovnici, na jugovzhodnem
obrobju pa jih je manj. V okolici Rakitne nastopajo rabeljske kamenine
ob prelomih.
Starost rabeljskih skladov je določena po njihovi legi in značilnem
litološkem značaju kamenin. Južno od Borovnice vsebuje apnenec ostanke
majhnih megalodontov. Rabeljski skladi leže na kasianskem diplopornem
apnencu in dolomitu ter pod dolomitom noriško-retske stopnje; s tem je
z gotovostjo določena njihova starost.
Ponekod lahko ločimo rabeljske sklade po litološki sestavi na tri dele.
V	spodnjem delu prevladuje značilno vijoličasto rdeč skrilavec v me-
njavi s peščenjakom in konglomeratom, ki ga sestavljajo prodniki
apnenca, dolomita, kremena, jaspisa, roženca in porfirita. Poleg skrilavca
in konglomerata nastopa še rjavkasto zelen tufit, ki vsebuje ob useku
železniške proge južno od Borovnice večje zoglenele rastlinske ostanke.
Zahodno od Ligojne leži na bazi vijoličastega skrilavca oolitna železno-
boksitna ruda. V podlagi boksita so na Kopitovem griču pri Borovnici
glineno,tufske kamenine. Ruda nastopa v plasteh in lečah. Kemična
analiza dveh vzorcev iz Borovnice in Rakitne je naslednja:
Borovnica	8,60 1,86 15,74 59,93 0,74 12,73
Rakitna	13,33 2,08 17,27 53,25 1,28 12,67
Srednji del rablja predstavlja pri Borovnici temno siv, delno črn
apnenec, ponekod precej lapornat z lapornoglinenimi vložki. V njem so
pogostni ostanki majhnih megalodontov. Apnenec srednjega dela rablja
ni razvit povsod.
Zgornji del rablja tvori dolomit, ki se menjava z glinastim skrilavcem
ali skrilavo glino. Plasti dolomita so debele do 1 metra, vmesne skrilave
plasti imajo nekaj manjšo debelino. Pri Ligojni vsebuje na nekaterih
39
mestih dolomit, ki se menjava z glinastim skrilavcem, gomolje ali plasti
roženca.
Vprašanje je, če pripada rablju ves horizont dolomita, ki se menjava
z glinastim skrilavcem. Rabeljske kamenine so se odlagale v različnih
pogojih; zato so nastajali nehomogeni sedimenti kot je menjavanje do-
lomita in glinastega skrilavca. V začetku noriške stopnje so sedirnenta-
cijski pogoji postali enotnejši; takrat so se pričeli odlagati debeli skladi
glavnega dolomita. Mejo med rabljem in glavnim dolomitom postavimo
torej tam, kjer se med dolomitom ne pojavljajo več plasti glinastega
skrilavca.
V razvoju rabeljskih sedimentov na zahodnem in vzhodnem obrobju
Barja praktično ni nobene razlike. O razliki sicer piše Germovšek
(1955, 236), vendar jo opazimo le v smeri sever — jug in ne v smeri
vzhod — zahod.
Med kasianskimi in rabeljskimi skladi je na vsem kartiranem območju
erozijska diskordanca izražena v brečah in navaljenih blokih v bazi rabelj-
skih sedimentov. Kamenine spodnjega rablja so nastajale v plitvejšem
morju, ki se je v srednjem in zgornjem delu rablja poglobilo.
Zaradi pomanjkanja fosilnih ostankov se ne da ločiti dolomit noriške
od dolomita retske stopnje. Ker triadni skladi postopno prehajajo v jurske,
je s tem z gotovostjo dokazano, da je zastopana tudi retska stopnja. Obe
stopnji sta razviti v obliki glavnega dolomita.
Glavni dolomit zavzema velike površine na Logaški planoti in na
krimsko-mokrškem hribovju ter na jugovzhodnem obrobju Barja. Poleg
tega je verjetno še večji južni del barskega dna iz glavnega dolomita. Del
dolomita ob werfenskih plasteh jugovzhodno od Rakitne pripada najbrž
tudi glavnemu dolomitu.
Starost dolomita je dokazana s fosilnimi ostanki in ponekod po legi
in litološki sestavi. V dolomitu smo našli številne primerke megalodontov
z vrsto Megalodus triqueter Wulf. Zastopanih je še več drugih vrst, ven-
dar so ohranjena le kamena jedra. Poleg megalodontov so pogostni tudi
polži vrste Worthenia solitaria Benn. Zelo značilne so še alge z vrsto
Sphaerocodium hornemanni Rothpletz. Plast z algami je debela komaj
okoli 1 meter. Alge so kamenotvorne in lepo izstopajo na sprani površini
dolomita. Čeprav te alge niso vodilne samo za glavni dolomit, se na
kartiranem območju pojavljajo samo v enem konstantnem horizontu, ki
je na terenu vodilni orientacijski horizont. Plast z algami se pojavlja
bolj v srednjem delu glavnega dolomita, in sicer malo niže, kot plast
z megalodonti.
Glavni dolomit je značilno pasovit; sestavljajo ga temnejši in svetlejši
pasovi, široki nekaj milimetrov. V spodnjem delu, nad rabljem, so pasovi
večinoma drobno nagubani, v zgornjem delu pa so ravni. Pasovi so vzpo-
redni s skladovitostjo. V zgornjem delu je med pasovitim dolomitom še
bel drobnozrnat dolomit, ki je podoben kasianskemu. V tem zrnatem
dolomitu dobimo običajno megalodonte.
Pasovitost je posledica različne zrnavosti dolomita in primesi. Mikro-
kristalni pasovi s primesjo gline so temnejši, drobnozrnati pa svetlejši.
V temnejših, mikrokristalnih pasovih, so pogostni ostanki mikroorga-
40
nizmov, ki jih v svetlejših pasovih ni. Verjetno so prav mikroorganizmi
imeli precejšen pomen pri tvorbi tako značilne pasovitosti, ki je v glav-
nem dolomitu regionalen pojav na večjem delu slovenskih Dinaridov.
Jura
Jurske sklade smo po fosilnih ostankih in legi razdelili v liadne,
doggerske in malmske. Po litološki sestavi se plasti iste starosti na raznih
mestih med seboj delno razlikujejo, fosilni ostanki pa so povsod enaki.
Na vsem obsegu kartiranega ozemlja so jurski skladi v kraškem razvoju,
ki se po fosilih in litološki sestavi loči od bližnjega severno ležečega
alpskega razvoja.
Skladi spodnje liade leže konkordantno na zgornjetriadnem dolomitu,
ki ga spremljajo v ozkem pasu od Vrhnike prek Logaške planote do Cerk-
niškega jezera. Večji obseg zavzemajo spodnjeliadne plasti na južnem
obrobju Barja na območju krimsko-mokrškega hribovja.
Zaradi pomanjkanja fosilnih ostankov smo spodnjeliadne sklade dolo-
čili le na podlagi stratigrafskega zaporedja plasti. Srednjeliadne plasti pa
so dokazane s fosili. Med Jezerom in Tomišljem pri Podpeči vsebuje
apnenec nedoločljive ostanke apnenih alg in tekstularije.
V glavnem imamo v spodnji liadi siv zrnat dolomit in menjavanje
svetlo sivega apnenca z zrnatim dolomitom. V pasu med Vrhniko in
Cerkniškim jezerom je razvit samo dolomit. Dolomit je temno siv, drobno-
zrnat, v splošnem precej bituminozen in tanko do debelo skladovit.
V krimsko-mokrškem hribovju se v spodnji liadi menjavata svetlo siv
apnenec in svetel zrnat dolomit. Ponekod prevladuje apnenec, drugod
dolomit.
Plasti spodnje liade večidel spremljajo srednjeliadni skladi. Vlečejo
se v strnjenem pasu od Vrhnike proti Cerknici. Nadalje jih zasledimo na
območju krimskega hribovja, kjer so razkosani s prelomi.
Srednjeliadne plasti so zelo bogate s fosilnimi ostanki. Naj pogostne j ši
vodilni fosili so školjke iz skupine litiotid, ki se pojavljajo v tako velikih
množinah, da so kamenotvorne. Horizont z litiotidami je stalen. Bele
lupine litiotid vedno lepo izstopajo v črnem apnencu in dolomitu. Na
južnem robu Barja se dajo iz glinenih plasti izluščiti cele lupine, po
katerih je sklepati, da je zastopanih več vrst, ki pa še niso določene. Poleg
litiotid smo našli megalodontne vrste Pachymegalodus chamaeformis
Giimb. Številni so še brahiopodi z vrstami Terebratula rotzoana Schauroth
in T. renieri Catullo. V plasteh z litiotidami smo določili makroforamini-
fero Orbitopsella praecursor Giimb. Tudi ta foraminifera je stalen sprem-
ljevalec horizonta z litiotidami.
Srednjeliadne plasti sestavlja temno siv do črn gost apnenec z vložki
oolitnega apnenca. Ponekod pa se apnenec menjava z dolomitom. Lupine
litiotid se pojavljajo v apnencu in dolomitu. Ponekod so med plastmi
apnenca glineno-lapornate plasti.
Siv gost apnenec na desnem bregu Iške vzhodno od vasi Iška je
imel Germovšek za rabeljski; tako je označen tudi na Rakovčevi
41
2. si. Bele lupine školjk litiotid v podpeškem kamnolomu
Fig. 2. Whi1.e shells of Lithiotis in the limeston quarry of Podpeč
geološki karti (1955). V tem apnencu smo našli številne litiotide, ki pričajo
o njegovi srednjeliadni starosti.
Med srednjeliadnimi in malmskimi plastmi leži debela serija apnenca
in dolomita, ki ne vsebuje nobenih vodilnih fosilov. Te plasti smo prišteli
na podlagi lege v zgornjo liado in dogger. Razprostirajo se v širokem
pasu od Vrhnike proti Cerknici, velik obseg imajo tudi na območju
krimskega hribovja.
Na Logaški planoti je iz te dobe razvit siv gost skladovit apnenec,
ki se menjava z oolitnim apnencem. V srednjem delu prevladuje siv gost
apnenec. Tudi na krimskem hribovju se menjavata siv gost in oolitni
apnenec. Zahodno od Vrhnike nahajamo plasti, ki vsebujejo velike oolite
s premerom do 15 milimetrov. To je značilni horizont dogger j a, ki se
razteza od Trnovskega gozda vseskozi prek Notranjske na Dolenjsko. Med
Podpečjo in Preserjem leži nad srednjeliadnim apnencem svetlo siv ali
bel dolomit s poredkimi vložki temno sivega oolitnega apnenca. Dolomit
je drobnozrnat in neskladovit. Pri Podpeči izkoriščajo ta dolomit za žganje
apna. Tudi zahodno od Vrhnike se pojavlja med oolitnim apnencem siv
zrnat dolomit, ki zavzema večjo površino.
O apnencu na Kostajnčevem griču nad Tomišljem južno od Barja
pravi Rakovec (1955, 32), da pripada malmu (titonu).
42
Apnenec oziroma dolomitni apnenec vsebuje številne ostanke kri-
noidov in kolonijskih koral, ki jih je Germovšek verjetno imel za
hidrozoje; o njih poroča tudi Rakovec (1955). Tik pod temi dolomit-
nimi apnenci s krinoidi in koralami leži konkordantno temno siv srednje-
liadni apnenec s številnimi litiotidami. Lepo se vidi postopen prehod
srednjeliadnega apnenca v zrnat dolomitni apnenec, ki bi naj predstavljal
malmske sklade. V tem delu ni najti nobenih sledov kakšne regresi je,
o kateri poroča Rakovec (1955, 122 do 123), temveč imamo nepreki-
njeno sedimentacijo od triade prek vse jurske dobe do zgornje krede.
Po tem sodeč pripada apnenec na Kostajnčevem griču zgornji liadi, ali
kvečjemu spodnjemu doggerju.
Malmske sklade smo razdelili na podlagi fosilnih ostankov na dva
dela: spodnji ustreza oxfordu in spodnjemu kimmeru, zgornji pa zgor-
njemu kimmeru in titonu.
Skladi spodnjega dela malma se vlečejo v ozkem neprekinjenem
pasu od Snežnega griča zahodno od Vrhnike do Ivanjske rebri na jugu.
Del svetlih apnencev med Preserjem in Borovnico verjetno tudi pripada
temu oddelku, vendar tega zaradi pomanjkanja fosilov nismo mogli
dokazati.
Starost teh skladov je dokazana v spodnjem delu s hidrozojem Cla-
docoropsis mirahilis Felix, ki je sedaj prvič najden v Sloveniji. V zbruskih
apnenca smo našli foraminifere: Choffatella cf. peneropUformis Yabe and
Hanzawa, Nodosaria sp. in miliolide. Poleg teh se dobe še alge Coscino-
conus alpinus Leupold, C. conicus Maslov, C. pagodaeformis Maslov. Poleg
mikrofosilov so pogostni še hidrozoji, korale in polži z rodom Nerinea sp.
Spodnji del malma sestavlja temno siv apnenec s kladokoropsisi, nad
njim pa leži svetlo siv oolitni apnenec s hidrozoji.
Skladi zgornjega dela malma potekajo v ozkem pasu v smeri sever-jug
od Snežnega griča zahodno od Vrhnike proti Ivanjski rebri.
Stratigrafska pripadnost teh plasti je ugotovljena z algami. V zbruskih
apnenca smo našli številne primerke alg Clypeina jurassica jurassica
Favre, C. jurassica minor Kerčmar, Salpingoporella annulata Carozzi,
Acicularia elongata Carozzi.
Na Kossmatovi karti so ti skladi označeni kot »mejni dolomit-«
in so prišteti spodnji kredi.
V spodnjem delu malma se menjavata bel zrnat dolomit in svetlo siv
apnenec. Malmski dolomit se razlikuje od liadnega in doggerskega po tem,
da ni bituminozen. Vmesne apnene plasti se horizontalno večkrat izklinju-
jejo, tako prevladuje na južnem delu kartiranega ozemlja dolomit, na
severnem pa apnenec. Ostanki alg so številni v apnencu, v dolomitu
pa le redki.
Kreda
Spodnjekredne plasti so razširjene na zahodnem delu kartiranega
ozemlja. Raztezajo se v smeri sever-jug od Raskovca, ki leži jugozahodno
od Vrhnike, do Planinskega polja.
Starost srednjekrednih plasti je dokazana delno s fosilnimi ostanki
delno pa po stratigrafskem zaporedju plasti. V spodnjem delu leži kon-
43
kordantno na skladih zgornjega malma apnenec z velikimi tintinidami,
ki so značilne za spodnjo kredo. 2e bolj v zgornjem delu nahajamo školjke
Requienia ammonia Goldf., Monopleura sp. in Caprina sp. Poleg teh se
dobe še foraminifere z rodom Orhitolina sp. V splošnem pa je v spodnji
kredi manj fosilnih ostankov kot v zgornji.
Konkordantna lega spodnjekrednih plasti z jurskimi in zgornje-
krednimi brez vmesnih breč ali drugih znakov transgresije ali regresi je
kaže, da imamo v tem delu razvito celotno spodnjo kredo. Vsekakor bo
potrebno predvsem mikropaleontološko raziskati apnene plasti, ki leže
med malmskimi skladi s Clypeina jurassica Fav. in apnencem z rekvie-
nijami.
Spodnjekredni skladi so v spodnjem delu sestavljeni iz svetlo sivega
skladovitega apnenca. Nad tem apnencem leži temno siv apnenec z nekaj
centimetrov debelimi vložki sivega dolomita. Apnenec in dolomit imata na
svežem prelomu močan vonj po bitumenu. Temen apnenec vsebuje
rekvienije in pripada torej aptiju in baremiju. Valangij, otrivij in albij pa
so prav gotovo razviti v obliki svetlo sivega apnenca, ki leži na zgornje-
malmskih skladih.
Zgornjekredne plasti se pojavljajo le na majhni površini na severni
strani Planinskega polja.
Te plasti so bogate z odlomki giroplever, kaprinid, radiolitov, hondro-
dont in pektinid. S tem je dokazana cenomanska in delno tudi turonska
stopnja.
Zgornjekredni skladi so iz svetlo sivega, skoraj belega apnenca, ki
vsebuje številne ostanke lupin rudistov. Lupine so navadno temnejše od
apnenca in zdrobljene. Zgornjekredni apnenec je grebenska tvorba, ki je
nastajala na kontinentalnem pragu vzdolž mediteranske geosinklinale.
Kvartar
Kvartarni sedimenti zavzemajo na kartiranem ozemlju veliko po-
vršino. Zastopani so pleistocenski in holocenski sedimenti.
Pleistocenski sedimenti so ugotovljeni v opekarniških jamah na
Vrhniki, v vrtinah med Notranjimi Goricami in Podpečjo in pri Črni vasi
Starost pleistocenskih plastih je dokazana s fosilnimi ostanki. V ne-
kdanji Petričevi opekarni na Vrhniki so našli v globini 3 metrov rogovje
severnega jelena Rangijer sp. Na Viču pri Ljubljani so dobili tudi v
opekarni staropleistocenskega losa Libralces aff. gallicus Azarolli. (Ra-
kovec, 1954.)
Grezanje barske kotline je bilo najbolj intenzivno v času wurmske
poledenitve. Na območju barske kotline so bile odložene tudi staro-
pleistocenske plasti, ki jih v vrtini med Notranjimi Goricami in Podpečjo
ni. Sklepamo lahko, da so bile staropleistocenske plasti odložene na
večjem obsegu, a pozneje pred odložitvijo mlajšepleistocenskih plasti
erodirane. V vrtini med Podpečjo in Notranjimi Goricami so po ugoto-
vitvah S e r c 1 j a debele pleistocenske plasti iz wurmske poledenitve.
Starejših plasti od v/iirma v tej vrtini ni zastopanih, čeprav so vrtali do
skalne osnove, ki se pojavi na globini 105 metrov. Ostanki sladkovodnih
44
mehkužcev, ki se dobe v teh plasteh, niso za stratigrafijo večjega pomena,
saj iste vrste žive še danes na Barju.
Na Ljubljanskem barju predstavljajo pleistocenske plasti v glavnem
gline, ki se v raznih globinah menjavajo s peskom in prodom. Glina je
siva, sivo zelena do rjavkasto siva.
Po značaju sedimentov sodeč, pleistocenske plasti na Ljubljanskem
barju niso le jezerski sedimenti, ampak so tudi naplavina tekoče vode.
Ozemlje Barja je bilo v pleistocenu samo občasno jezero, povečini pa
zamočvirjeno ali samo začasno poplavljeno polje, podobno nekaterim
današnjim kraškim poljem z občasnimi poplavami.
V holocen prištevamo dolinske nanose rek in potokov ter del jezerskih
plasti na Barju.
Fosilni oziroma subfosilni ostanki so dobljeni le v jezerskih plasteh.
Najdeni so številni sladkovodni moluski v polžarici (Pavlovec, 1960).
Pri številnih arheoloških izkopavanjih na Barju so našli tudi številne
ostanke kosti živali, ki so živele v okolici še v času mostiščarjev.
Nanosi ob potokih sestoje v glavnem iz proda, peska in gline. Na
Rakitni je aluvij iz glinasto-peščenih n^aplavin, ki zadržujejo talno vodo
in je svet zato zamočvirjen.
Vode kraškega tipa prinašajo na Barje rjavkasto glino, ki ne vsebuje
debelejšega drobirja. Največ drobirja prinaša Iška, ki je pravi hudournik.
Iška je s svojim drobirjem ustvarila znani veliki vršaj, ki sega daleč
v Barje. Zelimeljščica odloži večino drobirja že pred vstopom na barsko
ravnino. Prav tako nanaša Borovniščica le malo proda in peska na Barje,
ker ga odloži, še preden doseže barsko ravan. Potoki z območja Škofljice
in Lavrice prinašajo s seboj predvsem karbonski peščenjak in skrilavec,
s katerim so precej na debelo prekrili ozemlje v okolici Babne gorice.
Holocenske sedimente na Ljubljanskem barju predstavlja pod vrhnjo
plastjo črne barjanske prsti ležeče črno rjavo šotno blato, ki sestoji iz
rastlinskih in anorganskih snovi. Sota, ki je nekoč prekrivala veliki del
Barja, je danes ohranjena le na manjšem obsegu pri Bevkah na zahodnem
delu Barja, na vzhodnem delu pa jo dobimo južno od osamelca Grmez in
pri Črni vasi. Šotna plast pri Bevkah je debela 2,6 metra. Približno na
globini 1 do 2 metra pod vrhnjo plastjo prsti in šotnega blata se prične
polžarica, ki jo sestavljajo v glavnem karbonati, vsebuje pa tudi precej
glinenih primesi in ostankov moluskov.
Tektonika
Na kartiranem ozemlju ločimo dvoje večjih območij; v severnem
imajo tektonski elementi v glavnem smer vzhod — zahod, tj. alpsko smer,
v južnem pa prevladuje dinarska smer severozahod — jugovzhod. Na obeh
območjih pa se pojavljajo poleg prevladujoče še druge smeri.
Zelo značilno za razločevanje obeh območij je tudi pojavljanje ra-
beljskih, jurskih in krednih skladov. Na južnem območju nastopajo
v spodnjem delu rablja klastični sedimenti, v zgornjem pa dolomit, ki se
menjava s plastmi glinastega skrilavca. Više si konkordantno slede jurske
in kredne plasti v apnenem in dolomitnem razvoju. V severnem območju
45
pa nastopajo rabeljski skladi še samo blizu meje z južnim območjem,
jurske plasti sploh manjkajo, kredni skladi pa so ponekod v razvoju
scaglie, ki se razlikuje od kraškega razvoja krede, značilnega za južno
območje.
Neposredni stik obeh območij opazujemo le v okolici Škofljice in
Šmarja, naprej proti zahodu pa ga prekrivajo debele pleistocenske in
holocenske plasti Ljubljanskega barja. Mejo predstavlja narivni rob, ki
poteka mimo Škofljice preko barskih osamelcev Babna gorica in Grmez.
Naprej proti zahodu zasledimo mejo na osamelcih Dobčenica, Plešivica in
Kostanjevica. Od tukaj pa preide pri Ligojni na zahodno obrobje Barja.
V severnem območju prevladuje narivna zgradba, v južnem pa gru-
dasta. Obe območji sta po prelomih razkosani na več tektonskih enot:
Poljansko vrhniški nizi segajo na kartirano ozemlje v okolici Ligojne.
Po mnenju R a k o v c a (1955, 77) zavzema ta enota ozemlje do preloma,
ki poteka od Logatca proti Vrhniki. Jugozahodni del te enote zaradi
drugačnega stratigraf skega zaporedja in različnih smeri tektonskih
elementov tvori posebno enoto, ki jo poimenujemo zaplanska luska, med-
tem ko njen jugovzhodni del pripada že vrhniško cerkniški grudi. Južno
mejo Poljansko vrhniških nizov predstavljajo prevrnjene triadne plasti
pri Ligojni. Starejši rabeljski skladi so severno od Ligojne narinjeni na
mlajše rabeljske sklade. Na območju Ligojne so skladi prišli pri narivanju
v obrnjen položaj in se prelomili. V tem delu ne moremo zaslediti kakšnih
večjih sinklinal ali antiklinal, o katerih poroča Rakovec (1955). Plasti
potekajo v glavnem v alpski smeri, vendar se pogosto pojavlja tudi
dinarska smer. Številni večji in manjši prelomi so zdrobili neplastične
dolomite in apnence.
Zaplanska luska. Imenovali smo jo po kraju Zaplana, ki leži v središču
ozemlja. Sestavlja jo v glavnem zgornjetriadni dolomit. Skladi zaplanske
luske so narinjeni od zahoda proti vzhodu in jugovzhodu na mlajše jurske
in kredne sklade vrhniško cerkniške grude. Na zahodu pa je na zaplansko
lusko narinjeno idrijsko žirovsko ozemlje. Severozahodna meja zaplanske
luske ima značaj preloma, ob katerem je bila relativno dvignjena iznad
poljansko vrhniških nizov. Ob prelomu so prišli na dan rabeljski skladi,
ki spremljajo severno mejo luske. Zahodno od Vrhnike je gornjetriadni
dolomit narinjen na srednjeliadni apnenec.
Smer plasti v zaplanski luski je prečno dinarska. Njeno južno mejo
tvori prelom, ki poteka od Logatca proti Vrhniki. Južno od tega preloma
pa so plasti dinarsko usmerjene.
Barska kotlina z osamelci. Barska kotlina je globoko pogreznjena
gruda, ki je na debelo pokrita s pleistocenskimi in holocenskimi naplavi-
nami. V tem delu poteka meja med južno ležečim tektonskim območjem,
ki pripada Notranji dinarski coni in med severno ležečimi Posavskimi
gubami. Pri kartiranju in z geofizikalnimi meritvami v letu 1962 je do-
kazano, da je v vzhodnem delu Barja narinjen zgornjetriadni dolomit na
karbonske plasti. Na osamelcu Babna gorica pri Škofljici nastopa glavni
dolomit, sosednji osamelec Grmez pa je iz karbonskega peščenjaka.
Z geoelektričnimi meritvami so ugotovili, da leži glavni dolomit pri
Babni gorici na karbonskem peščenjaku. Prav tako se pojavlja glavni
46
dolomit na osamelcih v zahodnem delu Barja na Kostanjevici, Sinji gorici.
Blatni Brezovici in Plešivici ter Dobčenici. V tem delu medsebojni odnosi
kamenin niso jasno vidni, marsikje pa je možno sklepati, da leže zgornje-
triadni skladi neposredno na karbonskih plasteh. Vsekakor obstaja mož-
nost, da so na območju Barja mezozojski skladi narinjeni na karbonske,
medtem ko so doslej trdili ravno obratno.
V vrtini med Notranjimi Goricami in Podpečjo so navrtali prav takšen
dolomit kot je pri Notranjih Goricah in Podpeči na površini. Pri Podpeči
je ta dolomit dokazan kot zgornjetriadni. Tudi v vrtini, ki so jo izvrtali
v letu 1962 pri šotišču v Črni vasi, je v podlagi pleistocenskih sedimentov
dolomit. Po tem, da sestavlja večji del južnega obrobja Barja zgornje-
triadni dolomit, ki se pojavlja tudi na barskih osamelcih in v vrtini, lahko
sklepamo, da sestavlja tudi večji južni del dna barske kotline.
Značilno dinarsko usmerjeni prelomi na južnem obrobju Barja se
pod debelimi kvartarnimi naplavinami nadaljujejo proti severnemu bar-
skemu obrobju. Zanimive podatke o nadaljevanju teh prelomov nam
nudijo geoelektrične meritve v vzhodnem delu Barja. S temi meritvami je
bilo dognano, da je debelina kvartarnih naplavin od Škofljice proti zahodu
nekako do površinskega toka Iščice majhna in znaša do 50 metrov.
Majhno debelino kvartarnih sedimentov v tem delu kaže tudi pojav
dolomitnih čeri v strugi potoka, ki teče od Klanca proti Babni gorici.
Blizu Iščice se po rezultatih geoelektričnih meritev debelina kvartarnih
naplavin proti zahodu zelo hitro poveča. Ce iščemo vzroke tej nenadni
odebelitvi kvartanih sedimentov, lepo vidimo, da imamo v tem delu na-
daljevanje želimeljskega preloma v dinarski smeri. Ta prelom se torej
nadaljuje proti severozahodu zahodno od osamelca Grmez in še naprej
proti Ljubljani. Dno barske kotline se je na jugozahodni strani tega pre-
loma pogreznilo in leži zato globlje kot na severovzhodni strani. Pod
barskimi naplavinami se nadaljuje tudi mišjedolski prelom, ki ga omenja
Rakovec (1955, 86). Rezultati geoelektričnih meritev lepo kažejo, da
je dno Barja med obema prelomoma pogreznjeno v obliki ozkega tekton-
skega jarka.
Da se je barska kotlina grezala precej intenzivno, priča velika debelina
pleistocenskih in holocenskih sedimentov. Z vrtino med Podpečjo in
Notranjimi Goricami so dokazali debelino teh sedimentov 105 metrov,
vrtina pri Črni vasi pa je zadela na podlago približno na 117 metrih.
Z geofizikalnimi meritvami na vzhodnem delu Barja so dognali, da znaša
debelina kvartarnih sedimentov največ do 200 metrov. Nekateri so mne-
nja, da je vzhodni del Barja globlje pogreznjen kot zahodni (Rakovec,
1955, 86). Dokler ne bomo poznali debeline kvartarnih usedlin na celotnem
Barju, vsaj po podatkih geofizikalnih meritev, so ene ali druge trditve
več ali manj brez prave osnove.
Vrhniško cerkniška gruda. Starejši avtorji so imenovali del tega
ozemlja Logaška planota ali zahodno krilo borovniške antiklinale,
Breznik (1961, 123) pa Logaško bloška planota. Naziv, ki ga tukaj
uvajamo, se ne opira več toliko na površinsko obliko, ampak na zgradbo
ozemlja. Ozemlje te tektonske enote je bilo ob prelomih dvignjeno oziroma
spuščeno; zato naziv gruda docela ustreza.
47
Vrhniško cerkniška gruda je omejena na vseh straneh s prelomi.
Razteza se v širokem pasu v dinarski smeri. Severna meja proti poljansko
vrhniškim nizom še ni točno ugotovljena in verjetno poteka ob prelomu
pri Ligojni ali po Podlipski dolini. Na severozahodu je na vrhniško
3. si. Apnena in dolomitna bazalna breča (b) na kasianskem
dolomitu (kd) in na bazi rabeljskih skladov (rs)
Fig. 3. Calcareous and dolomitic breccia underlain by Cassian
dolomite (kd) and Rabelj strata (rs)
cerkniško grudo narinjena zaplanska luska. Zahodna meja poteka ob
narivnem robu pri Logatcu, kjer je od zahoda narinjeno idrijsko žirovsko
ozemlje. Jugozahodno mejo predstavlja idrijski prelom, ob katerem je bil
dvignjen jugovzhodni podaljšek Hrušice. Na vzhodu meji vrhniško
cerkniška gruda na zahodno obrobje barske kotlie in dalje na borovniški
48
GEOLOŠKO ZAPOREDJE PLAST!
V JUŽNEM OBROBJU LJUBLJANSKEGA BARJA
COLUMNAR SECTION
OF THE SOUTHERN BORDERLAND OF LJUBLJANA MOOR
BUSER, GEOLOGIJA 8
PREGLEDNA SKICA JUŽNEGA OBROBJA LJUBLJANSKEGA BARJA
GENERAL SKETCH MAP OF THE SOUTHERN BORDERLAND OF LJUBLJANA MOOR
BUSER, GEOLOGIJA 8
prelom, ki poteka v dinarski smeri od Borovnice proti jugozahodu. Ob
borovniškem prelomu se je vrhniško cerkniška gruda dvignila nad vzhodno
ležeče krimsko hribovje. Proti zahodu je bil dvig vedno manjši in se je
verjetno zahodni del grude istočasno pogrezal, ko se je vzhodni del
dvigal. Pri Borovnici so se ob prelomu pokazale na dan plasti kasianskega
apnenca in dolomita, nad katerimi leže rabeljski skladi. Te plasti tvorijo
borovniško antiklinalo. Vprašanje pa je, če antiklinalna zgradba resnično
obstaja. Ohranjeno je namreč samo njeno zahodno krilo, vzhodno pa je
odrezano po borovniškem prelomu. Vpadi rabeljskih skladov vzhodno
od Borovnice se hitro menjavajo, kar je posledica bližine preloma. Možno
je, da so se rabeljske plasti ob prelomu lokalno nagubale in zgnetle in
smo tako dobili navidezno antiklinalno zgradbo.
Rabeljske plasti postopno prehajajo v zgornjetriadni dolomit, ta pa
v jurske sklade. Najmlajše so spodnje in zgornjekredne plasti, s katerimi
se na zahodu ta zgradba zaključi. Da je bil vzhodni del vrhniško cerkniške
grude dvignjen najviše, kaže že samo zaporedje plasti, saj se ob borovni-
škem prelomu pojavijo najstarejši skladi. Na vzhodni strani borovniškega
preloma so namreč jurske plasti, ki pripadajo že krimskemu hribovju.
Borovniški prelom je na kartiranem ozemlju eden najdaljših. Ob njem
se pojavlja več sto metrov široka zdrobljena cona. Pri Beču in jugo-
vzhodno od Krajnč se ob prelomu pokažejo izpod zgornjetriadnega dolo-
mita rabeljske kamenine, ki jasno govore za dvig ob prelomu.
Na severozahodnem delu vrhniško cerkniške grude sledimo od Lo-
gatca proti Vrhniki v apnencu in dolomitu več zdrobljenih con, ki nam
nakazujejo smeri prelomov.
Močnejši prelom poteka od Vrhnike pod Storževim gričem in se
nadaljuje še proti severozahodu. Ta prelom predstavlja vzhodni rob nariva
zaplanske luske. Verjetno se prelom od Vrhnike nadaljuje pod pleistocen-
skimi in holocenskimi plastmi Barja mimo Podgore in Bistre proti Bo-
rovnici in je nadaljevanje borovniškega preloma.
Rakeško cerkniška luska. Naziv za to tektonsko enoto je uvedel
Breznik (1961, 124). Enota obsega dolomitno podolje Unško rakeškega
polja in del Cerkniškega polja in je podaljšek Hrušice. Lusko omejujeta
na severovzhodu cerkniški prelom, na jugozahodu pa pred jamski prelom.
Med obema prelomoma je bila luska dvignjena in narinjena proti jugo-
zahodu na javorniško snežniško grudo. Luska se verjetno konča na ob-
močju Cerkniškega polja ob združitvi obeh prelomov. Možno pa je, da se
idrijski in pred jamski prelom v tem delu ne združita, temveč poteka prvi
naprej mimo Lipsenja proti Ložu, drugi pa mimo Gorenjega jezera proti
Loškemu polju.
Zgornjetriadni dolomit in jurski skladi, ki sestavljajo rakeško cerkni-
ško lusko, so močno zdrobljeni. Zdrobljene cone spremljajo v več metrov
širokih pasovih pred jamski in idrijski prelom.
Hrušica. Tektonski enoti Hrušice pripada Planinska gora in večji del
Planinskega polja (Breznik, 1961, 124). Na severovzhodu omejuje
Hrušico idrijski prelom, ob katerem se je dvignila nad vrhniško cerkniško
grudo.
4 — Geologija 8	'	49
Hrušico sestavlja zgornjetriadni dolomit, ki prehaja konkordantno
proti zahodu v jurske plasti, te pa v kredne. Večji del dna Planinskega
polja sestavlja prav tako zgornjetriadni dolomit. V tem delu predstavlja
tektonska enota Hrušica ob idrijskem prelomu dvignjeno grudo. Ob idrij-
skem prelomu se je zaradi dviga pokazal na dan zgornjetriadni dolomit.
4. si. Jurski apnenec (ja) narinjen na zgornjetriadni do-
lomit (td) pri vasi Breg
Fig. 4. Jurassic limestone (ja) overthrust on the Upper
Triassic dolomite (td) at Breg village
Krimsko mokrško hribovje. Južno od barske kotline leži krimsko
mokrško hribovje, ki tvori samostojno tektonsko enoto. Severna meja
proti barski kotlini poteka nekje pod mlajšimi plastmi Barja. Ob tej meji
ni sledov kakšnih večjih prelomov, ni pa izključeno, da potekajo blizu
50
samega obrobja. Zgornjetriadni dolomit, ki leži pod mlajšimi plastmi
Barja, ima verjetno zvezo z dolomitom, ki sestavlja severni rob krimskega
hribovja. Na jugozahodu meji krimsko hribovje ob borovniškem prelomu
na zahodno ležečo vrhniško cerkniško grudo. Prelom je nagnjen pod
kotom 30 do 50" proti severovzhodu. Ob njem je narinjeno Krimsko hri-
bovje na vrhniško cerkniško grudo. Nariv se lepo vidi v useku železniške
proge pri Bregu. Vzhodna meja krimsko mokrškega hribovja poteka ob
narivnem robu jugovzhodno od Iga proti Skriljam. V tem delu je zgornje-
triadni dolomit narinjen na werfenske sklade. Na jugovzhodnem delu te
enote je ozemlje zgrajeno iz spodnje in srednjetriadnih skladov in že pri-
pada rakitniški grudi.
Krimsko mokrško hribovje sestavljajo zgornjetriadni dolomit in jurski
skladi. Plasti in prelomi imajo značilno dinarsko smer. Od vzhoda proti
zahodu si navadno sledijo vedno mlajše plasti.
Krimsko mokrško hribovje je grudasto. Ob dinarsko usmerjenih pre-
lomih so se posamezne grude dvigale ali grezale. Zaradi dviganja in gre-
zanja se isti skladi večkrat ponove, kar lepo sledimo pri jurskih kameni-
nah, v katerih se horizont z litiotidami večkrat ponovi.
Ob dinarsko usmerjenem prelomu, ki poteka mimo Prevalja prek
Brezovice, se je ozemlje na jugozahodni strani preloma dvignilo. Prelom je
odrezal jurske sklade, ki se vlečejo v dinarski smeri. Prelom, ki poteka
od Planinice proti Preserju, ima mediteransko smer. Od Planinice proti
Strahomerju pa poteka prelom v dinarski smeri.
Močan prelom v dinarski smeri sledimo od vasi Pako na obrobju
Barja proti Rakitni in dalje proti jugovzhodu. Ker leži Rakitna ob tem
prelomu, bi ga lahko imenovali rakitniški prelom. Od Paka do Rakitne
je bilo ozemlje na jugozahodni strani rakitniškega preloma dvignjeno.
Prelom pada proti severovzhodu. Severno od Zabočevega so jurski skladi
v tektonskem stiku z zgornjetriadnim dolomitom. Od Rakitne proti Vrbici
sledimo prelom, ki loči krimsko hribovje od rakitniške grude.
Ob prelomu se je na vzhodni strani dvignila rakitniška gruda. Med
tem prelomom in borovniškim prelomom sega krimsko hribovje še dalje
proti jugovzhodu. Od Rakitne proti Zilcam (Sv. Vidu) poteka niz prelomov
v dinarski smeri.
Tudi v vzhodnem delu krimsko mokrškega hribovja je moči slediti
več močnejših prelomov, povečini v dinarski smeri. Jugovzhodno od Iške
vasi poteka mišjedolski prelom v dinarski smeri proti Kureščku. Proti
severozahodu pa se isti prelom nadaljuje mimo Tomišlja in še naprej
v isti smeri pod mlajšimi plastmi Barja.
Rakitniška gruda. Zaradi pojava spodnje in srednjetriadnih plasti na
območju jugovzhodno od Rakitne, smo izdvojili v tem delu tektonsko
enoto in jo imenovali po Rakitni rakitniška gruda.
Rakitniška gruda je omejena na severovzhodu z rakitniškim prelo-
mom, jugozahodna meja pa poteka ob prelomu od Rakitne proti Zilcam
(Sv. Vidu). Na jugozahodu sega rakitniška gruda skoraj do Velikih Blok.
Jugovzhodno mejo predstavlja prelom, ki poteka od Vrbice mimo Bukovca
in pod Mačkovcem.
51
Rakitniško grudo sestavljajo spodnje in srednjetriadni skladi. Wer-
fenske plasti zavzemajo tukaj največji obseg na kartiranem območju.
Smer plasti in glavnih prelomov je dinarska. Grudo so razkosali dinarsko
usmerjeni prelomi v več manjših delov. Ob teh prelomih so se posamezni
deli znotraj grude dvigali ali grezali. Zaradi teh dvignjenih in pogreznje-
nih delov se plasti iste starosti večkrat ponove.
V tej grudi so bili dvignjeni na površino starejši triadni skladi; po
tem sklepamo, da je bila rakitniška gruda od sosednjih delov najvišje
dvignjena. Mlajši skladi so bili zaradi močnega dviga erodirani. Kolikor
so dolomiti jugovzhodno od Zakotkarja in pri Zalesu delno tudi zgornje-
triadni in ne samo anizični, so to erozijski ostanki. Ce so to res erozijski
ostanki, potem je moral biti zgornjetriadni dolomit narinjen na werfenske
sklade.
Želimeljsko ortneško narivno ozemlje. Zahodno od Zelimelj izdanjajo
karbonski in starejši triadni skladi. Ta zgradba se nadaljuje proti jugu
prek V. Osolnika na Ortnek, kjer izdanjajo paleozojske plasti.
Povsod naokoli je ozemlje te tektonske enote obdano s prelomi, ki
predstavljajo narivne robove. Zahodno mejo predstavlja v dinarski smeri
potekajoč prelom, ob katerem je zgornjetriadni dolomit mokrškega hribovja
narinjen na werfenski dolomit. Vzhodna meja poteka po dinarsko poteka-
jočem želimeljskem prelomu.
Želimeljsko ortneško narivno ozemlje sestavljajo karbonski in triadni
skladi. Pri vasi Klada so na karbonski kremenov konglomerat narinjene
spodnje in zgornjewerfenske plasti. Werfenski skladi so na območju
Sarske narinjeni na kasianski dolomit.
Južni del Posavskih gub. Južno od Škofljice se pojavljajo karbonski
in werfenski skladi. To ozemlje pripada Posavskim gubam, ki v tem delu
prihajajo v stik z Dolenjskim Krasom. Na tem območju Posavskih gub
nastopajo narivi, ki pridejo posebno do izraza zahodno od Škofljice. Na
Vrhovki južno od Pleš je z rudarskimi deli ugotovljeno, da so triadne
plasti narinjene na karbonske. Na to sklepamo po profilih, ki jih je
naredil B e r c e (1955). Ob laniškem prelomu pa so karbonski skladi
narinjeni na triadni dolomit. Južni del Posavskih gub je omejen proti
ozemlju severozahodne Dolenjske s prelomom, ki poteka med werfenskimi
in kasianskimi skladi južno od Škofljice. Možno je, da predstavlja ta
prelom narivni rob, ob katerem je kasianski dolomit narinjen na werfenski
dolomit. Od Tlak proti Šmarju poteka prelom med kasianskim in werfen-
skim dolomitom. Zahodno od Šmarja pa je zgornjetriadni dolomit na-
rinjen na vverfenske plasti.
Zanimiv je potek werfenskih plasti na ozemlju jugovzhodno od
Škofljice. Plasti imajo v tem delu konstantno prečno dinarsko oziroma
mediteransko smer in vpadajo proti jugovzhodu. Isto smer plasti opazimo
tudi v werfenskem dolomitu v okolici Zelimelj, kjer vpadajo proti severo-
zahodu.
Ozemlje severozahodne Dolenjske. Južno od Posavskih gub se raz-
prostirajo predvsem srednje in zgornjetriadni skladi, ki tvorijo posebno
tektonsko enoto. Mejo med Posavskimi gubami in severozahodno Do-
lenjsko predstavlja prelom med Šmarjem in Gumniščem. Ob tem prelomu
52
je ozemlje severozahodne Dolenjske narinjeno na Posavske gube. Zahodno
mejo pa tvori že omenjeni želimeljski prelom.
Ob robu doline južno od Zg. Blata se lepo vidi, da je zgornjetriadni
pasovit dolomit narinjen na kasianskega. Ob stiku obeh dolomitov se
pojavljajo lečasto vgneteni rdeči rabeljski skrilavci in skrilave gline.
Rabeljski skladi so se ohranili samo zaradi tega, ker so bili vgneteni med
dolomit in jih erozija ni mogla odstraniti. Zgornjetriadni in kasianski
dolomit sta ob kontaktu močno zdrobljena. Plasti in prelomi so pri tej
tektonski enoti povečini dinarsko usmerjeni.
Paleogeografski razvoj
Na vsem kartiranem območju nismo mogli z gotovostjo najti permskih
skladov; po tem je moči sklepati na erozijsko diskordanco med karbon-
skimi in werfenskimi skladi. Tudi če se ugotovi, da pripadajo skrilavci
in peščenjaki, ki smo jih doslej imeli za karbonske, permu, kot je to
primer pri Ortneku (Ramovš, 1962), nam še vedno manjkajo spodnje-
in zgornjepermski skladi.
Drugo erozijsko diskordanco zasledimo v pričetku ladinske stopnje.
Na premikanje morskega dna kažejo dolomitni konglomerati na bazi
wengenskih plasti. Proti koncu anizične stopnje so bili nekateri deli
dvignjeni iznad gladine. Erozija je odstranila ponekod precejšnji del
anizičnega dolomita. Beli dolomitni prodniki v konglomeratu v bazi wen-
genskih plasti imajo svoj izvor v tem dolomitu. Zaradi erozije so na tako
velikem prostoru anizični skladi le malo zastopani.
Na prehodu ladinske v karnijsko stopnjo je moči ugotoviti premikanje
morskega dna in obale. V zgornjem delu rabeljskih plasti dobimo bloke,
breče in konglomerate iz kasianskega dolomita, ki kažejo na erozijsko
fazo pred odložitvijo rabeljskih skladov. Tudi sestava spodnjerabeljskih
kamenin kaže na pogosto nihanje globine morskega dna. Med sedimenta-
cijo zgornjetriadnega dolomita pa so vladali na vsem kartiranem ozemlju
približno enaki sedimentacijski pogoji.
Jurski .skladi so razviti z vsemi svojimi členi in postopno prehajajo
v kredne plasti.
Eocenski fliš je pri Kališah jugozahodno od Logatca transgresivno
odložen na zgornjekredni apnenec. Kopno je imelo na območju kartira-
nega ozemlja še večji obseg in verjetno flišne plasti v tem delu sploh niso
bile odložene. Po odložitvi eocenskih flišnih plasti je bilo ozemlje docela
dvignjeno in ni več nobena transgresija zajela tega območja.
Ljubljansko polje in Barje sta nastala na prehodu pliocena v pleisto-
cen. Barska kotlina se je intenzivno grezala v pleistocenski dobi, posebno
pa še v času wurmske poledenitve, na kar kažejo velike debeline sedi-
mentov te dobe v globokih vrtinah. Tektonski procesi na območju širšega
zaledja Barja pa še vedno trajajo, čemur so dokaz pogostni potresi in
manjši potresni sunki na območju Ljubljane.
53
GEOLOGICAL STRUCTURE OF THE LJUBLJANA MOOR
WITH SPECIAL REGARD TO ITS SOUTHERN BORDERLAND
Simultaneously with deep borings and geophysical measurements
carried out during the last few years in the region of the Ljubljana Moor,
geological investigations have been made also of its southern borderland.
The present writer has collected numerous samples for micropaleontologic,
sedimentologic and petrologic examination. The macropaleontologic ex-
amination of the collected material with the exception of the samples from
the Jurassic beds, has, by and large, been accomplished.
Stratigraphie sequence of beds
The oldest beds occuring on the mapped territory belong to the
Carboniferous. Clayey shale alternates v^ith quartz mica sandstone. Quartz
conglomerate is represented to a somewhat smaller extent.
The Triassic beds have, v^herever possible, been divided into stages
or substages. It has been found that the entire Triassic formation is
developed. The Lower Triassic consits of Werfen beds of the Scitian
stage. The lower part is made up of dolomite alternating with micaceous
shale and violet-brown micaceous shale. The middle part consists of pink
and gray oolitic limestone overlain by dolomite with intercalated beds of
brown sandstone. The top part is built of marly limestone.
The Anisian stage is represented by gray and white Mendola dolomite,
conglomerate, dolomite with hornstone, black limestone, porphyrite and
porphyritic tuff. The upper part of the Ladinian stage is represented by
white granular Cassian dolomite with limestone intercalations.
The Carnian stage is built up of the Rabelj beds whose lowermost
part is developed in the form of red shale and sandstone, tuffaceous
sandstone, conglomerate, breccia and in places iron-bauxite ore. These
beds are overlain by dark gray limestone and dolomite with intercalated
beds of shale.
The Noric and the Rhetic stages cannot bet differentiated; the cor-
responding beds are represented by a typical fine-banded dolomite.
The Jurassic beds have been divided into stages partly on the basis
of fossil remains and partly with respect to their position. It has been
ascertained that the entire Jurassic from the Lower Liassic to the Upper
Malm is developed. The Jurassic beds of the Karst facies are divided into
the Liassic, Dogger and Malm. The Liassic beds rest conformably on the
Upper Triassic dolomite and are represented by limestone and dolomite.
Especially characteristic is the Middle Liassic horizon with Lithiotides.
The Dogger is represented by typical oolitic limestone and dolomite. The
lower part of the Malm consists of oolitic limestone with hydrozoan, while
the upper part is made up of dolomite alternating vv^ith limestone con-
taining the alga Clypeina jurassica Fav.
The Lower Cretaceous rests conformably on the Malm beds and is
developed in the form of dark gray limestone with thin intercalations of
54
bituminous dolomite. The Lower Cretaceous is overlain by Upper Creta-
ceous rudist limestone.
The Quaternary sediments are dealt with primarily on the basis of
data obtained by borings in the region of the Moor. The oldest Quaternary
beds are of the Wurm age. On the surface these beds have been uncovered
only at several brick yards located in the western part of the Ljubljana
Moor. Pollen analyses have shown that the clay collected from the bore-
holes sunk in the Ljubljana Moor to the bedrock at the depth of 105 m,
belongs to the Wurm. The younger Holocene sediments belong to river,
brook and moor sediments.
Tectonics
On the mapped territory two larger tectonic units can be distin-
guished. The tectonic elements of the first unit trend, by and large, in the
Alpine direction while those of the second folloMr the Dinaric i. e. NW-SE
direction. The region trending in the Alpine direction extends over the
northernmost part of the mapped territory while the southern, larger
part trends in the Dinaric direction. However there are other trends
alongside of the two dominant ones, both in the one and the other region.
A direct contact between these two units can be seen only in the
environs of Škofljica and Šmarje while farther on the boundary is over-
lain by thick Pleistocene and Holocene beds of the Ljubljana Moor. The
boundary is represented by the overthrust margin extending past Škofljica
over the Moor monadnocks Babna Gorica and Grmez. Farther westward
the boundary can be traced on the monadnocks Dobčenica, Plešivica and
Kostanjevica from whence it swerves at Ligo j na to the western margin
of the Moor.
The two regions are dissected by overthrusts and faults into several
parts or better tectonic units. Most of these units have now been classified
for the first time since more extensive regional studies of the geological
structure of the mapped territory have up to now been locking.
There are no Permian beds on the entire mapped teritory — a fact
permitting the assumption of an erosional uncomformity between the
Carboniferous and the Werfen beds. Another unconformity with the dolo-
mitic conglomerate is clearly discernible at the base of the Wengen beds.
The unconformity is related to the volcanic activity of that time. In the
lower part of the Rabelj beds occur boulders and conglomerates of Cassian
rocks which point to erosion prior to the deposition of the Rabelj beds.
During the time of the sedimentation of the Upper Triassic dolomite more
or less similar conditions must have prevailed ali over the mapped ter-
ritorv. The Jurassic beds are represented by ali stages and gradually pass
upwards into Cretaceous beds.
After the deposition of the Cretaceous beds the territory was entirely
uplifted and since then has never again been invaded by the sea. The
great thickness of Pleistocene beds indicates that during the Pleistocene
the subsidence of the Moor must have been considerable especially so
during the Wurm glaciation as borne out by the Wiirm sediments struck
55
upon by deep boring. The subsidence can be discernible even at the
present time. The tectonic processes along the margin of the Moor are
stili going on as is borne out by earthquakes which are especially
vigorous within the wider region of Ljubljana.
LITERATURA
B e r c e, B., 1955, Geologija rudišča Pleše (tipkano poročilo v arhivu
Geološkega zavoda Ljubljana).
Breznik, M., 1961, Akumulacija na Cerkniškem in Planinskem polju.
Geologija 7. Ljubljana.
Germovšek, C., 1955, Poročilo o kartiranju južnovzhodnega obrobja
Ljubljanskega barja. Geologija 3. Ljubljana.
Hauer, F., 1873, Geologische Ubersichtskarte der Osterreichischen
Monarchie, Blatt 6. Ostliche Alpenlander, Wien.
Kerčmar, D., 1961, Prve najdbe zgornjejurskih apnenih alg v Slo-
veniji. Geologija 7. Ljubljana.
Kos s mat, F., 1903, Ueberschiebungen im Randgebiete des Laibacher
Moores. Comptes Rendus IX. Congres geol. internat, de Vienne. Wien.
K o s s m a t, F., 1905, Uber die tektonische Stellung der Laibacher Ebene.
Verh. Geol. R. A. Wien.
Kos s mat, F., 1905, Erlauterungen zur geologischen Karte der Haiden-
schaft und Adelsberg 1: 75 000, Wien.
Kossmat, F., 1909, Ueber das tektonische Verhaltnis zwischen Alpen
und Karst. Mitt. Geol. Ges. Wien.
Kossmat, F., 1913, Die adriatische Umrandung in der alpinen Falten-
region. Mitt. Geol. Ges. Wien.
Kramer, E., 1905, Das Laibacher Moor, Laibach.
Lipold, V., 1858, Geologische Aufnahme in Unter Krain im Jahre 1857.
Jahrb. Geol. R. A., 9, Wien.
M e 1 i k , A., 1944, Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem.
Dela Akad. znan. in umetn. 2, Ljubljana.
M e 1 i k , A., 1960, Slovenija II. Posavska Slovenija. Ljubljana.
Pavlovec, R., 1960, Quartemary Fresh-Water and Terrestrial Molusks
in Slovenija. Bil. Sc. 4,4 Yougoslavie.
Pleničar, M., Kerčmar, D., 1960, Tolmač h geološki karti FLRJ
lista Laze in Cerknica (Arhiv geol. zavoda Ljubljana). Ljubljana.
Podhagsky, J., 1882, Tehnično poročilo k projektu o izsuševanju
Ljubljanskega močvirja. V arhivu Hidrotehniškega oddelka in Glavnega odbora
za obdelovanje Ljubljanskega barja. Ljubljana.
Podhagsky, J., 1888, Die Entwasserung des Laibacher Moores. Zeitschr.
Oesterr. Ing. Arch. Ver., Wien.
Poročilo o rezultatih vrtine med Notranjimi Goricami in Podpečjo na
Ljubljanskem barju. (V rokopisu v biblioteki Slov. akad. znan. in umetn. v
Ljubljani.) Ljubljana, 1959.
Rakovec, I., 1933, Novi prispevki h geologiji južnega dela Ljubljane.
Geogr. vestnik 9, Ljubljana.
Rakovec, L, 1938, O nastanku Ljubljanskega barja. Geogr. vestnik 14,
Ljubljana.
Rakovec, I., 1953, Bizon iz mostičarske dobe na Ljubljanskem barju.
Arheološki vestnik 3. Ljubljana.
Rakovec, L, 1954, Libralces aff. gallicus Azzaroli z viškega Brda pri
Ljubljani. Razprave IV. raz. Slov. akad. znan. in umetn. 2. Ljubljana.
Rakovec, I., 1955, Geološka zgodovina ljubljanskih tal. V knjigi Zgo-
dovina Ljubljane I. Ljubljana.
Rakovec, I., 1956, Pregled tektonske zgradbe Slovenije. Prvi jugosl.
geol. kongres. Ljubljana.
56
Ramovš, A., 1953, O stratigrafskih in tektonskih razmerah v borovniški
dolini in njeni okolici. Geologija 1. Ljubljana.
Ramovš, A., 1962, Poročilo o geološkem razvoju v okolici Ortneka in
Sv. Gregorja (tipkano poročilo na Geološkem zavodu Ljubljana). Ljubljana.
Seidl, F., 1912, Sirokočelni los (Alces latifrons Dawk.) v diluvijalni
naplavini Ljubljanskega barja. Carniola, N. v. 3.
Stache, G., 1859, Uebersicht der geologischen Verhaltnisse der Kiisten-
lander von OsteiTeich-Ungarn. Abh. Geol. R. A. 13. Wien.
Stache, G., 1889, Die Liburnische Stufe und deren Grenzhorizonte. Abh.
geol. R. A. Bd. XIII. Wien.
Slebinger, C., 1953, Obvestilo o kartiranju lista Cerknica 1 in 2.
Geologija 1. Ljubljana.
V e 11 e r s , H., 1937, Erlauterungen zur geologischen Karte von Osterreich
und seineri Nachbargebieten. Wien.
W a a g e n , L., 1914, Karsthydrographische Mitteilungen aus Unterkrain.
Verh. Geol. R. A. Wien.
Ž 1 e b n i k , L., Grad, K., 1953, Poročilo o geološkem kartiranju wen-
genskih in rabeljskih skladov med Drenovim gričem. Št. Joštom in Butajnovo.
(Arhiv Geol. zavoda v Ljubljani.)
57
PEDOLOŠKE ZNAČILNOSTI LJUBLJANSKEGA BARJA
Rudi Tancik
Z 1 sliko v prilogi
Kratka vsebina. Za melioracijo Ljubljanskega barja ter za povečanje
rastlinske in živinorejske proizvodnje, ki jo zahteva neposredna bližina
Ljubljane, se je pokazala potreba po predhodni sistematični pedološki
raziskavi. Ta naj bi pojasnila vse važnejše lastnosti barjanske zemlje, ki
jih moramo poznati pri izvajanju melioracijskih del. Za uspešno načrto-
vanje hidromelioracij je bilo nujno ugotoviti, za koliko so se tla Ljubljan-
skega barja usedla oziroma dvignila od zadnjih meritev (v letih 1880 do
1958). Poleg tega je bilo treba poiskati važnejše talne zvrsti, prikazati
njihovo razprostranjenost na situaciji v merilu 1 : 25 000 ter ugotoviti nji-
hovo površino. To nalogo je poverila uprava za vodno gospodarstvo LR
Slovenije avtorju, projektantu pri podjetju Projekt — nizke zgradbe
Ljubljana.
Pedološke raziskave so bile na terenu in v laboratoriju. Tla celotnega
Barja so bila sondirana v prečnih presekih po stacionarnih točkah, odda-
ljenih med seboj 100 do 200 m, po potrebi pa še v vzdolžnih (lomljenih)
presekih zaradi lažje razmejitve posameznih talnih zvrsti. Prečni preseki
(po Podhagskyju izl. 1880) so bili ponovno sondirani v letu 1958,
vsi drugi pa prvič v letu 1959. Medsebojna razdalja presekov je okroglo
1000 m. Pri sondiranju smo uporabljali holandski sveder v premeru 80 mm.
Izvrtali smo prek 700 vrtin, povprečno do globine 2 m, največ pa do 4 m;
vrtine so podrobneje opisane v terenskih priročnikih (v arhivu podjetja).
Pri sondiranju smo še posebej zasledovali začetek polžarice (jezerske
usedline) in določevali vrsto tal in njihovih važnejših lastnosti s prstno
probo. Na značilnih mestih posameznih talnih zvrsti smo po končanem
sondiranju izkopali pedološke jame, globoke do 200 cm, iz katerih smo
vzeli vzorce za laboratorijsko preiskavo. Fizikalne analize so bile izvedene
po Gračaninu, mehanične analize o zrnavosti zemlje z metodo pipet,
izsledki kemičnih analiz pa so bili določeni: humus rudninskih tal po
Kotzmannu, organskih tal po K n o p p u in po bikromatni metodi,
kislost tal (pH v n KCl) po potenciometrični metodi, žarilna izguba z ža-
renjem v platinskih lončkih, CaO, KgO in PgOg v pepelu 10 ®/o HCl in
CaCOg po vlumetrijski metodi s Scheiblerovim kalcimetrom. Upo-
rabili smo tudi terenske in laboratorijske izsledke preiskav bivšega kme-
tijskega znanstvenega zavoda v Ljubljani in kmetijskega inštituta Slo-
58
veni je. Po analizi in sintezi vseh navedenih terenskih in laboratorijskih
preiskav smo v letu 1959 izdelali prvo pedološko karto Ljubljanskega
barja v merilu 1:25 000 s pripadajočimi talnimi preseki in pedološko
študijo.
Elaborat pedoloških raziskav Ljubljanskega barja je priključen inve-
sticijskemu programu za melioracijo Barja, ki ga je odobrila republiška
revizijska komisija v Ljubljani leta 1959.
V ostalem elaborat vsebuje naslednje podatke:
1.	Obravnava značilne in važnejše talne zvrsti, njihove morfološke,
fizikalne in kemične lastnosti, razvoj, delež in proizvodno sposobnost, ter
daje smernice za projektiranje hidro in agromelioracij ter kmetijske pro-
izvodnje. Vzporedno so ugotovljeni tudi življenjski pogoji barjanske pre-
slice in možnosti njenega zatiranja. Podrobno je opisana barjanska polža-
rica kot matična podlaga organskih tal.
2.	Zadnje pedološke meritve so pokazale, da so barjanska tla še
vedno v gibanju. V primerjavi s prvimi meritvami (leta 1880) so se usedla
na nekaterih mestih tudi do 3,5 m zaradi izkopavanja, požiganja, prepere-
vanja šote in zaradi izsuševanja barjanskih zemljišč. Ponekod pa so se tla
dvignila zaradi uravnovešen j a zemljišč na šotnih odkopih in naplavljanja
po nekraških vodah (1. si.).
Zaradi usedanja barjanskih tal in negotovosti glede tektonskega
ugrezanja ter izredno slabih geomehanskih lastnosti polžarice, se pojav-
ljajo nove tehnične težave: v odpravi poplav Ljubljanice in pritokov,
gradnji težjih gradbenih objektov in v strojno kmetijski obdelavi zemlje.
Pregled pedoloških raziskav na Ljubljanskem barju
Pedološke raziskave Ljubljanskega barja so se pričele s programom
za njegovo izsuševanje, ki ga je izdelal ing. I. Podhagsky. V ta namen
je bilo poleg drugih meritev 1. 1880 izvedeno prvo sistematično sondiranje
Barja v sedmih prečnih presekih. Napravljenih je bilo 749 vrtin različnih
globin. Ob teh preiskavah so v grobem ugotovili, da je na Barju blizu
7700 ha rudninsko trdinskih in 8000 ha organskih tal.
Važnejše podatke o terenskih in prvih laboratorijskih raziskavah
s proizvodnimi poizkusi vsebuje knjiga dr. E. Kramer : Das Laibacher
Moor, Ljubljana 1905. Od takrat do danes pa so se pedološke razmere
dokaj spremenile. V letih 1938 do 1940 je bivša Kmetijska poizkusna in
kontrolna postaja v Ljubljani pripravljala obsežnejše sistematične raz-
iskave Barja, toda nadaljnje delo je preprečila vojna.
Sistematične pedološke raziskave s pedološkim kartiranjem za končno
melioracijo in ureditev Barja je pričelo podjetje »Projekt — nizke
zgradbe« v Ljubljani po naročilu bivše uprave za vodno gospodarstvo
LRS šele v letu 1957. Trajale so do leta 1959. Prvi izsledki teh raziskav
so podani v tem pedološkem poročilu.
59
Splošne pedološke značilnosti Barja in njegovega obrobja
Skupna površina celotnega melioracijskega ozemlja Ljubljanskega
barja, vključno prodnato območje Iškega vršaja, zavzema po zadnji plani-
metrski izmeri iz merila 1 : 25 000 16 327 ha, brez slednjega (380 ha) pa
15 947 ha ali okroglo, upoštevajoč dopustne napake pri meritvah, 16 000 ha.
Tla na celi melioracijski površini se v pogledu talnih zvrsti močno
prepletajo med seboj, vendar tvorijo glavnino rudninska (trdinska) tla,
ki zavzemajo z upoštevanjem prodnatih tal Iškega vršaja (rjava plitka
karbonatna tla s peščeno prodnatim podtaljem) 8914 ha, brez slednjih pa
8534 ha, medtem ko obsegajo organska tla 7413 ha površine. Na poplavnem
območju so organska tla ponekod bolj, drugod manj prekrita z debelejšo
ali tanjšo glinasto, glinasto meljasto, meljasto ali pa s peščeno glinasto
naplavino. Na obrobju Barja oziroma ob njegovih osamelcih, ki se kot
otoki dvigajo iznad Barja, pa so organska tla prekrita z glinastimi do
peščeno glinastimi preperinami kislih karbonskih skrilavcev in pešče-
njakov ter rjavo karbonatno kraško ilovico, mestoma pomešano z dolo-
mitom.
Rudninska tla, ki obrobljajo skoraj celotno Barje, so se razvila pred-
vsem na onih mestih, ki jih odtekajoča voda bivšega Mostiščarskega
jezera ni več dosegla in kjer so se talne plasti dopolnjevale z naplavinami
barjanskih vodotokov in z nanosi z obrobnega hribovja. Zato se tu organ-
ska tla niso razvila, ali pa so bila le v začetnem razvoju, ki je bil pre-
kinjen z naplavinami in nanosi. Po mehanični sestavi so skoraj vse
barjanske naplavine glinaste. V tem pogledu so skoraj vsa rudninska
(trdinska) tla, razen na prodnatem vršaju Iške in nekaterih pritokih
Ljubljanice, enotna, razlikujejo se le po stopnji zaglejenosti. Rudninska
tla so po nastanku torej pretežno globoke, glinaste, ponekod tudi glinasto
peščene naplavine s peščenim podtaljem, ki so delno nanesena na obrobje
Barja z bližnjega hribovja, delno pa so ostala na mestu (in situ), kjer so
se razvila (tla barjanskih osamelcev). Rudninska tla, kolikor niso po-
plavljena, zamočvirjena ter preveč vlažna in hladna, so sposobna za vse
posevke, vendar zaradi prevelike vlažnosti in megle setev pšenice ni
priporočljiva. Nanesena tla s hribovja so nekoliko bolj peščena, po pri-
meseh peska in proda pa se odlikujejo zlasti rjava plitka karbonatna tla
s peščeno prodnatim podtaljem. Vršaj Iške je zasul celo njeno dolino in
skoraj celo desetino bivšega Mostiščarskega jezera. Tla so za poljedelstvo
ugodna, toda lahka in plitka (15 do 20 cm) s peščeno ilovico in glinastim
peskom, močno vodopropustna in zato sušna. Za vsa druga rudninska tla,
ki so na obrobju oziroma izven območja Barja, je značilno, da so se po-
dobno kot na barjanskih osamelcih na preperini kislih kamenin razvila
rjava kisla tla, ki so vododržna, na dolomitu pa plitka humozna karbo-
natna rendzina in rjava karbonatna kraška ilovica, obe vodopropustni.
Organska tla so nastajala ob ojezeritvah; razvile so se tri vrste šotnih
zemljišč ali šotišč (mah): visoko barje, prehodno ali vmesno barje in plitko
ali nizko barje. Organska tla Barja na splošno niso niti visoko niti nizko
barje, pač pa se pojavljajo v odvisnosti od količine apna v barjanski vodi
kakor tudi od osnove, na kateri se razvija rastlinstvo. Nizko šotno zemljišče
60
ali plitka organska tla ali nizko barje je vedno razvito na apnenčasti
osnovi (polžarici) in v vodi, ki vsebuje dosti apnenca. Glavni posrednik za
tovrstno tvorbo so sprva alge, katerim slede mahovi (iz vrst Hypnum in
Mnium), ločki {Carex), trstičje (Scirpus), trs {Typha), kolmež (Accorus
calamus), razne preslice {Equisetum), dvokaličnice pa tudi listje, stebla
in vejevje drevja in grmičja, kar moremo še danes ugotoviti v šotnatih
zemljiščih širom Barja. Tu so močvirske rastline, posebno: loček (šaš,
Carex) in biček (Juncus), Sesleria, triliskovica {Menyanthes), rosika (Dro-
sera), ki so bile prva prevleka na apnenčasti polžarici. Za nadaljnje
utrjevanje pokrova sta važna šilek (Rynchospora) in suhopernik (Erio-
phorum). Visoko barje se je razvilo samo na neapnenčasti ozirom z apnom
zelo revni osnovi ali pa na nizkem barju z močnim razraščanjem mahov
iz vrst Sphagnum.
Za Ljubljansko barje je torej značilno, da se je visoko barje razvilo
na nizkem barju, kar pomeni, da je to prehodno ali vmesno barje. Od tod
izvira slaba obstojnost drevja, ki ga preraste mah šotar (Sphagnum), če
je prepuščeno samo sebi. Po njegovem delovanju so bile prekrite mnoge
izkopanine iz predzgodovinske dobe. Značilne kemičhe analize kažejo
medsebojno razliko organskih tal iz značilnega visokega barja (šotišča med
Grmezom, Babno gorico in Škofljico, v Hauptmancih, Vrbici ali Koslerjevi
gošči. Brezovem logu pri Lipah, med Borovniščico in Sivčevim kanalom,
med Borovniščico in Bistro, pri Bevkah in Kostanjevici, pod Plešivico in
na Rakovi jelši), prehodnega ali vmesnega barja (srednje globoka organ-
ska tla) in nizkega barja (plitka barjanska tla).
ORGANSKA TLA VISOKEGA, PREHODNEGA IN NIZKEGA BARJA
;Po analizi Kmetijskega poskusnega zavoda v Ijjubljani 1950}
1. tabela
Analize (1. tabela) kažejo, da so kemične lastnosti visokega barja
slabše od nizkega barja. Rodovitnost organskih tal na visokem barju je
dosti slabša kot na nizkem barju, vendar so tla nizkega barja za sušo in
za poplave mnogo bolj občutljiva kot pa tla na visokem in prehodnem
barju, poleg tega so še na splošno mnogo bolj poraščena z močvirsko
(Eguisetum palustre) in barjansko preslico (E. heleocharis).
61
Od začetnih pedoloških raziskav do danes se je stanje zemljišč dokaj
spremenilo zaradi postopnega naplavljanja, osuševanja, rezanja, požiganja
in preperevanja šote, deloma pa tudi zaradi obdelave. Šotnati del organ-
skega sloja se je med tem časom bolj razkrojil, obdelovalna plast črnice
pa po vplivu občasne suše in negospodarskega izkoriščanja prehaja iz
drobno mrvičastega zloga v prašnati zlog, kar se pojavlja zlasti tam,
kjer zemljišč ne gnojijo in kjer ni dovolj koloidno glinastih primesi.
Na organskem delu Barja si pod tanko plastjo črnice šotne plasti
sledijo po naslednjem vrstnem redu:
1.	Zgornja plast je v območju ostankov visokega barja sestavljena iz
šotnih mahov {Sphagnum). Na mestih, kjer se visoko barje ni moglo prav
razviti, je ta plast sestavljena iz mešanice mahov, grmičevja, močvirskih
trav, zlasti munca (Eriophorum vaginatum). V splošnem ima najvišja
plast, kot zadnja razvojna stopnja barij, zelo majhno specifično težo in
je zelo rahla.
2.	Naslednja oziroma druga šotna plast je povečini nastala iz listnatih
mahov {Hijpnum). V tej plasti se nahaja ponekod bolj, drugod manj
razkroj eno močvirsko travinje ter močvirsko grmičevje. Sota iz te plasti
je v mokrem stanju podobna gobi, suha pa se med prsti tare v prah.
Je manj elastična od šote iz mahov šotarjev {Sphagnum).
Med prvo in drugo plastjo se ponekod nahajajo drevesni štori, po-
mešani med močvirske rastline. Ta vmesna plast je ponekod 20 do 30 cm
debela; kot ostanek gozda je povečini na podnožju barjanskih osamelcev.
3.	Tretja plast je zelo razkrojena šota iz listnatih mahov in je že
pomešana z vodnim travinjem. Proti robu barja najdemo v šotni plasti
pomešano trs je.
4.	Četrta plast je jezerska ali šotna usedlina, ki je mešanica apnen-
častega jezerskega blata (polžarice) in humoznih sestavin (ostanki jezer-
skih usedlin — alg, listja, peloda, vodnega živalstva idr.). To plast ime-
nujemo gvttja, ki počasi ali pa naglo prehaja v apnenčasto jezersko blato
ali polžarico.
Iz tega kratkega pregleda vidimo, da organska tla niso tako eno-
stavna, posebno še glede vodopropustnosti. Zato ne smemo pričakovati,
da bo šotna plast v vsej svoji debelini enakomerno propuščala vodo.
V katerih mejah se bodo lastnosti šotne plasti menjavale, si najlaže pred-
stavljamo, če navedemo vodne in zračne lastnosti za nerazkrojeno in
razkroj eno šoto oziroma njeno usedlino.
Cim bolj je šota razkrojena, tem slabša je njena vodopropustnost.
Malo razkrojena šota propušča vodo v večji meri šele, če je z njo popol-
nom.a prepojena. Koeficient propustnosti je zelo majhen, k = 0,001 do
0,002 cm/sek (po Kostjakovu k = 0,0005 do 0,005 cm/sek, po A k u -
lovu je vodna hitrost v šoti v = 40 do 60 mm/h), in to kljub temu, da
ima šota zelo veliko praznin. Poroznost, ki je v razvitem zemljišču
blizu 50 "/o, je pri šoti 80 do 87 "/o od njene prostornine (2. tabela). Praznine
v šoti so razmeroma velike; to dokazuje njena lastnost, da jo s stiskanjem
moremo ožeti kot gobo. Razlago za majhno propustnost šote pri majhni
tlačni razliki nam daje njena higroskopičnost. Po že navedenih podatkih
62
HIDROPEDOLOSKE LASTNOSTI BARJANSKIH TAL
2. tabela
Vjnin = najmanjša dosegljiva vlažnost zemlje
Vopt = želena vlažnost zemlje
V^^a^ = največja dosegljiva vlažnost zemlje
more šota vsrkati do 20 "/o higroskopične vlage. Velika higroskopičnost
pa je zopet posledica velike množine hidrofilnih koloidov, zlasti huminskih
kislin v šoti. Ta lastnost je pri osuševanju tem bolj neugodna, ker je šota,
posebno če ni razkroj ena, tako prožna, da pri osuševanju ne razpoka;
zato se voda ne more odcejati po razpokah iz oddaljenejših mest. Zaradi
vseh teh lastnosti je mogoče šoto le s težavo osušiti, nasprotno pa jo je
zopet težko prepojiti z vodo. Suha šota propušča vodo šele tedaj, če je
z njo prepojena vsaj do polovice ali pa če vodo dodajamo pod pritiskom.
63
v prah spremenjeni šoti ne moremo več vrniti njenih prejšnjih lastnosti.
Zrak propušča šota šele tedaj, če je popolnoma izsušena, kar je zopet
neugodno pri spreminjanju šote v kulturno zemljišče. K vsem tem last-
nostim moramo dati še veliko izhlapevanje nad šotnim zemljiščem, ki je
2 do 3-krat večje kakor nad peskom, čeprav pri nastajanju sloja šotnega
mahu živi le 5 do 15 cm globoka plast in že 0,5 m debela plast izgubi vsako
zvezo s podlago. Popolnoma razkroj ena šota ne propušča praktično niti
vode niti zraka. Takemu stanju je najbližja četrta šotna plast na Barju,
šotna usedlina ali gyttja, ki je običajno homogena in mikroskopično
amorfna; sveža usedlina je blatna in gnetljiva kot testo, pri sušenju se
zelo krči in trga, kajti sestavljena je iz nepovratnih hidrogelov. Čeprav so
razpoke za vodno pronicanje ugodne, je pri osuševanju gyttje neugodna
oblika razpok, ker ima listnat zlog; zato razpada na lističe školjkaste
oblike.
Sota na Barju se s svojimi lastnostmi giblje nekako med tema dvema
skrajnostima. Ciste šote je le še malo (Bevke, Grmez idr.); vsa druga
zemljišča na Barju so že pokrita s travno rušo, kolikor niso preoravana. Po
opazovanjih na terenu se šota ne razkraja od zgoraj navzdol, ampak od
spodaj navzgor; zato najdemo le še tanke plasti prave šote. Najvišji šotni
plasti, tj. prva in druga plast, se s svojimi lastnostmi približujeta brez-
obličnemu stanju. Zato je zelo verjetno, da vodopropustnost pada z glo-
bino. Vrhnji šotni sloj je najmanj stisnjen in je zato bolj vodopropusten.
V večji globini je šota bolj razkroj ena. Ker so procesi razkroj evanj a
anaerobnega značaja, pričakujemo, da so nižje šotne plasti dosti bolj
prepojene z zaščitnimi humusnimi koloidi.	^
Pri izsušitvi najvišjih šotnih plasti, ki imajo še ohranjeno strukturo,
je nevarnost, da bodo, preveč osušene, le s težavo znova vsrkale vodo.
Ce je zgornja plast popolnoma izsušena, se šota oziroma črnica, spremeni
v prah. Tako imenovano »pulverizacijo črnice« moremo pričakovati le na
preoravanih zemljiščih ob velikih sušah, kjer so tla slabo zaščitena pred
vetrovi in žgočim soncem, torej pred premočnim izhlapevanjem, medtem
ko tega pojava na zemljiščih pod travinjem ni. Nevarnost pulverizacije
torej ne nastopa zaradi zniževanja vodne gladine v Ljubljanici pri malih
vodah, pač pa zaradi nepravilnega izkoriščanja in obdelave organskih tal.
Zniževanje vodne gladine Ljubljanice je le glavni vzrok razkroj evanj a
šote. Da preprečimo pulverizacijo, je najenostavneje in najbolje z močnim
gnojenjem in namakanjem ustvarjati močno in gosto travno rušo. Pre-
oravana organska tla zaščitimo pred pulverizacijo edinole z gnojenjem
s kompostom, kateremu primešamo dovolj gline ali ilovice. Zemljišča pa
je mogoče zaščititi tudi s prekrivanjem z 10 do 15 cm debelo plastjo
ilovnate ali glinaste zemlje, kar naprednejši barjanski kmetovalci že
izvajajo (Bevke, Blatna Brezovica, Sinja Gorica). S tem ukrepanjem je
dosežen meliorativni učinek na fizikalne, kemične in mikrobiološke last-
nosti zemlje. Na tako zboljšanih zemljiščih so pridelki najboljši.
Kmetijstvo na Ljubljanskem barju, zlasti ono, ki je navezano na
organska tla, je dokaj mlado in v primerjavi s kmetijstvom na rudninskih
tleh še ni uravnovešeno. Vzrok temu je neurejen vodni režim Ljubljanice
64
in njenih pritokov ter zamočvirjenost zemljišč. Le-ta imajo, kot smo videli,
svoje posebnosti, ki jim je kos le kmetovalec z dolgoletnimi izkušnjami.
Pri pedološkem sondiranju Barja smo ugotovili, da so se tla v pri-
merjavi z meritvami iz 1. 1880 že močno spremenila. Povečini so se skrčila,
drugod pa celo dvignila, kar je na Barju reden pojav, posebno po rezanju
šote (1. si.). Sicer pa se organska tla iz leta v leto vedno bolj krčijo, zlasti
če so brez koloidno glinastih zemljin. Organska plast se krči tako na
njivah kot na travnikih in pašnikih. Krčenje se pojavlja zaradi mehanič-
nega poseganja pa tudi s kemičnim razkrojem organskih snovi v vodo,
ogljikovo kislino, amoniak, žveplov vodik, metan in rudninske sestavine.
Tako moremo najti krčenja in usedanja na organskih kot na rudninskih
tleh, kjer prekrivajo šoto. Na Barju imamo vse stopnje razkroja organ-
skih tal (1 do 10) in tudi vse razvojne stopnje krčenja (I do IV).
RAZVOJNE STOPNJE KRCENJA ORGANSKIH TAL
3. tabela
Ta razvoj krčenja se izraža posebno tam, kjer so organska tla inten-
zivno obdelovana, spremlja pa ga širjenje barjanske preslice, ki se pomika
vzporedno z razvojem razkroja in krčenja organskih tal; njeno širjenje
je precej odvisno od slabe obdelave in gnojenja.
Preslica na barjanskih tleh je v tesni povezavi s fizikalno kemičnimi
lastnostmi zemlje in kaže na degradacijo organskih tal, še bolj pa na
njihovo izčrpanost in slabo gospodarjenje.
Napačno je mnenje, da preslicam ugajajo kisla ali močno kisla tla.
Plitka organska tla so nevtralna do slabo lužnata, toda preslica je na
njih najbolj razširjena.
Vse preslice brez izjeme imajo v svojih izrastkih vzdušnice ali zračne
prehode, ki so pri posameznih vrstah bolj ali manj razviti. Zaloge njihove
rezervne hrane so pretežno v gomoljih, ki segajo tudi prek 5 m globoko.
S tem se prilagajajo na vsaka tla, pa naj bodo kisla, nevtralna ali lužnata,
vlažna ali suha. Za vse vrste preslic je merodajno, da imajo dovolj vlage,
zraka in svetlobe, česar jim zlasti na plitkih organskih, pa tudi na drugih
barjanskih tleh ne primanjkuje. Na Barju sta najbolj razširjeni močvirska
(Eguisetum palustre) in barjanska preslica (E. heleocharis). Se posebno
strupena je poslednja, ki povzroča barjanski živinoreji občutno škodo.
Obema ugaja le stoječa voda, posebno pa sta zahtevni glede svetlobe. Po
zunanjem videzu spoznamo močvirsko preslico po enakomerni in stožčasti
obliki, medtem ko je barjanska preslica nepravilne oblike in bolj na široko
razrasla. Ko je ob košnji sena zrela, izloča značilen vonj po alkaloidu,
imenovanem equisetin. Strupeno deluje na ljudi, konje, posebno pa še na
5 — Geologija 8
65
govejo živino. Pri ljudeh povzroča vnetje kože in gležnjev, če hodijo bosi
po mokri preslici. Konji, krmljeni s to preslico, postajajo omotični, v zad-
njih nogah se opotekajo, včasih celo poginejo, zlasti mladi konji, starejši
pa se krme, pomešane s preslico, celo privadijo in jim ne škoduje. Meso
klavnih konj, krmi j enih s tako krmo, je lepo svetlo rdeče, podobno gove-
jemu in ima zato večjo vrednost. Za govedo in drobnico je preslica
mnogokrat smrtonosna. Govedo in drobnica, krmljena s travo ali senom
s primesjo barjanske preslice, izhira. Molzne krave presuše, breje pa izvra-
čajo. Stopnja obolelosti je vsekakor odvisna od količine krmi primešane
preslice.
Za rastlinsko hrano je preslica zelo skromna, zato lahko uspeva tudi
v sami polžarici, posebno okoli jarkov, kjer so tla najbolj vlažna. Močno
je razširjena tudi po njivah. Po terenskih opažanjih je na lahkih, plitkih
in tudi globokih organskih tleh, kjer je stoječa čedna voda, preslica zelo
razširjena, medtem ko je že na istem zemljišču, ki je na območju sveže,
tekoče podtalne vode (Bevke, pod Hribom, Brest na robu Iškega vršaj a
ob izlivu Zidarjevega kanala, ob Bistri in drugod) redka.
Za zatiranje preslice so učinkovita naslednja sredstva: odvajanje
čedne vode z osuševanjem, namakanje s svežo vodo, preoravanje s krožno
brano, valjanje, zlasti pa močno gnojenje s hlevskim gnojem, gnojnico,
kompostom in umetnimi gnojili ter kolobarjenje. V zadnjem času se vršijo
poskusi zatiranja s spodrezovanjem rizomov preslice vzajemno z raznimi
kemičnimi sredstvi.
Močno gnojenje z apnenim dušikom in kalijevimi gnojili v zvezi z va-
ljanjem preslici zelo škoduje, ker ne prenaša karbidovih sestavin niti
klora. Na obmorskh zamočvirjenih zemljiščih, ki jih zaslanjuje morje,
ni preslice. Zato so začeli za zatiranje preslice uporabljati tudi kemična
sredstva (kalijev klorid, natrijev klorat, kalcijev in magnezijev klorid in
apneni dušik).
Gospodar-ska vrednost šote v kmetijstvu je bila do nedavnega dokaj
slabo poznana. S požiganjem in rezanjem šote za kurjavo je bila v pre-
teklosti napravljena ogromna gospodarska škoda ne samo za Barjane,
temveč za celo Slovenijo. Slabo humoznost rudninskih tal bi mogli znatno
zboljšati s predelano šoto, iz katere v Nemčiji proizvajajo humozno gnojilo
pod imenom »huminal«. Tako organsko gnojilo bi našlo tudi pri nas
hvaležnega potrošnika v vrtnarstvu, vinogradništvu in v splošnem kme-
tijskem gospodarstvu za gnojenje vseh vrst zemlje, od lahke peščene do
težke glinaste. Po splošnem pravilu nepredelane šote ne moremo označe-
vati za gnojilo, ker ima le malo rudninskih snovi. Je pa čisti vir organske
snovi, ki more povečati humoznost kompostu, hlevskemu gnoju in zemlji.
Sota sama po sebi ne razpada, zato je potrebna posebna predelava. Na-
vlažena že v kratkem času vsrkava dušikove spojine, žveplov vodik in
druge pline. Kot stelja močno zmanjšuje vlago, vsrkava gnojnico in
s tem veže njen dušik. V ta namen lahko uporabljamo vsakovrstno šoto,
ki je najboljše sredstvo za zboljšanje in popravljanje fizikalnih, kemičnih
in mikrobioloških lastnosti zemlje. Zadržuje vlago v sušnih tleh, težka tla
napravlja rahla in zračna, jih dolgoitirajno prezračuje in bagati z drobno-
živkami.
66
Sveže izkopana šota vsebuje običajno huminske kisline, ki tla zakisa-
vajo, zato je važno, da jo razkisamo. V ta namen jo na zraku osušimo,
osušeno pa polivamo z gnojnico ter mešamo z apnom, drobno zmletim
apnencem, s cestnim blatom, z industrijskimi apnenimi odpadki, lesnim
pepelom in tudi s sprhnelo polžarico. Pri gnojenju z zdrobljeno šoto
smemo uporabljati samo dobro navlaženo, ker sicer jemlje vlago zemlji,
razen tega pa močno veže rastlinske hranilne snovi. Rudninskim tlom je
namreč na enakem prostoru in pri enakih pogojih zaradi večje teže na
razpolago štiri do sedemkrat toliko hranilnih snovi, kot pa šoti oziroma
organskim tlom. Ta pojav kaže, zakaj zahtevajo organska tla toliko
umetnih gnojil.
Zaloga šote na Ljubljanskem barju je danes neznatna v primeri z ono
v preteklosti. Vendar obstajajo še zadnji ostanki v tanjših ali debelejših
plasteh (do 3 m), kjer jo režejo za domačo kurjavo, le manj za steljo.
Polžarica pokriva celotno dno bivšega Mostiščarskega jezera v več
metrov debelih plasteh. Ponekod je njena debelina do 8 m. Na njej so se
razvila današnja organska pa tudi rudninska tla. Sestoji iz apnenčastega
blata, glena ali mulja, dobro pomešanega z glinastimi, prašnatimi ter
drobno peščenimi delci, iz ostankov apnenčastih oklepov sladkovodnih
jezerskih polžkov in deloma iz organskih sestavin jezerskih alg, planktona,
ostankov cvetnega peloda ter drugih v vodi živečih organizmov. Po zrna-
vosti predstavlja apnenčast melj, glinast melj ali pa glino z drobnim
peskom. Polžarica je različno obarvana, posebno v zgornji plasti, kar je
odvisno od množine organskih sestavin, ki dajejo sivkasto barvo z zelen-
kastim ali modrikastim odtenkom, medtem ko so nižje plasti bolj izrazito
belkaste in sivkaste. Na obrobjih je gornja plast polžarice skoraj vedno
rumenkasto siva zaradi primesi z više ležečih položajev nanesenega
materiala, dostikrat pa se opaža tudi vpliv ferikarbonata in ferohidro-
karbonata, drobno sprhnelih organskih sestavin in huminskih kislin iz
zgornjih organskih plasti, ki dajejo modrikasto sivo, zelenkasto sivo in
tudi rumenkasto sivo in rjavkasto barvo.
Nastajanje polžarice še danes lahko opazujemo v Zadnjem kraju na
presihajočem kraškem Cerkniškem jezeru. Tam lahko zasledujemo tvorbo
apnenčastega jezerskega blata in nizkega barja na apnenčastem blatu,
ki ga pokrivajo alge, močno inkrustirane s kalcijevim karbonatom. Po-
nekod so se pričele razvijati že višje rastline — enokaličnice. Od teh so
najpogostejše trave iz rastlinske združbe trstičja, bičja in ločja.
Polžarica vsebuje glede na prostorninsko vodno kapaciteto 74 do
78 °/o vlage, glede na utežno vodno kapaciteto pa 54 do 58 "/o vlage, pri
tem pa je njena higroskopična vlaga le 3,25 do 5,13 ®/o, mrtva vlaga pa
3,30 do 50,25 "/o. Dozdevna ali prostorninska specifična teža bi znašala
0,57 do 0,62, prava specifična teža pa 2,41 do 2,51. Vodni režim v polžarici
je zelo slab; v kapilarnih ceveh, napolnjenih z njo, se je voda dvignila
v 5 urah samo (največ) 138 mm, v 24 urah 167 mm, v 48 urah 354 mm.
Polžarica vodo torej zelo počasi sprejema in tudi zelo počasi oddaja. Zato
se tla na njej počasi ogrevajo in tudi počasi ohlajajo. Takšna tla so
čezmerno sušna ali pa čezmerno vlažna. Po podatkih Tehnične visoke
šole — Laboratorija za mehaniko tal — je koeficient propustnosti polža-
67
LABORATORIJSKE PREISKAVE POLŽARICE Z LJUBLJANSKEGA BARJA V PRIMERJAVI Z JEZERSKIM GLENOM
CERKNIŠKEGA JEZERA
(Po analizi Kmetijskega znanstvenega zavoda 1950)
4. tabela
68
rice s prirodno poroznostjo in konsistenco okoli 10~® do 10"'' mm/sek, kar
pomeni, da je za zrak in vodo v prirodnem stanju nepropustna.
Zaloge železa in aluminija so v polžarici razmeroma majhne (1,67 do
2,45 «/o Fe^Og + FeO ter 0,96 do 2,54 »/o Al^Og). Zato se pri melioracijah
z drenažnimi cevmi pri zadostnem padu ni bati začepljenja po železnih,
pač pa po žveplenih bakterijah, ki proizvajajo sadro. Polžarica in na njej
ležeče organske plasti vsebujejo 0,31 do 0,75 "/o SO3. Zato začepljenje dre-
nažnih cevi s tvorbo sadre ni izključeno.
4. tabela kaže, da vsebuje jezerski glen s Cerkniškega jezera mnogo
manj glinastih delcev (<C 0,01 mm), da je manj humozen in revnejši s ka-
lijem (K2O) in fosforom (P2O5) kot barjanska polžarica. Količina apnenca
je v obeh bazenih zelo različna; to je odvisno od vodnih razmer, globine
in od življenjskih pogojev sladkovodnih polžkov. V Črni vasi na Barju
(pri cerkvi) vsebuje polžarica celo 39 do 44 "/o CaO oziroma 78 do 80 ®/o
CaCOg, najmanj pa ga vsebuje severozahodni del Barja, kjer je polžarica
že precej pomešana z glinastimi in peščenimi naplavinami; tu je bila voda
s kalcijevim bikarbonatom manj nasičena zaradi razredčevanja po ne-
kraških vodah.
V barjanskem kmetijstvu bi mogla polžarica koristiti za apnanje
bližnjih neapnenčastih rudninskih, globokih ter srednje globokih organskih
tal, ki so revna z apnom in zakisana (pH < 6,5), medtem ko apnanje
plitkih organskih tal ni potrebno.
Tla Ljubljanskega barja
Podjetje »Projekt — nizke zgradbe« je v letih 1958 in 1959 na
Ljubljanskem barju s holandskim svedrom izvrtalo prek 700 vrtin, glo-
bokih do 4 m. Vrtine so bile razvrščene v 21 prečnih presekih, oddaljene
med seboj 100 do 200 m. Zaradi lažje razmejitve posameznih talnih zvrsti
smo po potrebi vrtali še po vzdolžnih presekih.
Na podlagi terenskih in laboratorijskih raziskav smo tla na Ljubljan-
skem barju razdelili v dve glavni skupini:
I. rudninska (trdinska) tla
II. organska tla.
Vsaka od navedenih skupin se deli v posamezne pedološke zvrsti:
I. rudninska (trdinska) tla:
1.	zaglejena tla
2.	rjava naplavina
3.	tla barjanskih osamelcev
4.	rjava plitka karbonatna tla s peščeno prodnatim podtaljem.
II. organska tla:
1.	plitka organska tla
2.	srednje globoka organska tla
3.	globoka organska tla.
69
I. Rudninska tla
1. Zaglejena tla. Ta tla morejo biti močno, zmerno ali šibko zaglejena
na rudninskem ali pa tudi na organskem podtalju; nahajajo se v območjih,
kjer se gladina podtalnice v večjem delu leta zadržuje pri:
močno zaglejenih tleh v globini	O do 80 cm
zmerno zaglejenih tleh v globini	80 do 140 cm
šibko zaglejenih tleh v globini	>140 cm
Na zaglej evanj e ne vpliva samo podtalnica, temveč tudi površinska
voda, ki zaradi teže propustnih, povečini glinastih plasti, ne pronica
v globino in se zlasti jeseni, pozimi in spomladi zadržuje v gornjih pla-
steh, le poleti se tla nekoliko osušijo.
Prisotnost in višina podtalnice se izraža v talnem preseku s pojavlja-
njem gleja. Pod površinsko, humozno plastjo A je mogoče opaziti najprej
zaglejeno plast, v kateri prihaja podtalnica v stik z zrakom. Tu se
oksidirajo v vodi raztopljeni železni ioni in se izločijo kot rjav železov
hidroksid [Fe(OH)J. V težkih glinastih in ilovnatih tleh se železo izloča
predvsem v prehodih korenin in v razpokah. Zaglejena plast je zato sivo
rjavo marmorirana. Pod zaglejeno plastjo se pojavlja svetlo siva ali sivo
modra reducirana plast (G), kjer se zaradi trajne podtalnice odvijajo le
anaerobni procesi, katerih posledica je sivo modra barva.
Ta tla so značilna za območja ob Zelimeljščici, Podlipščici, Drobeniniki,
ponekod ob Ljubljanici in njenih drugih pritokih. Ker so tla mokra in
zamočvirjena, so povečini pod močvirskim travinjem.
VAŽNEJŠI LABORATORIJSKI IZSLEDKI ZA ZAGLEJENA TLA
(okolica Podlipščice)
5. tabela
Tla so bogata s humusom, zmerno oskrbljena z apnom, kalijem in
fosforom. Humus je kisel, ker tlom primanjkuje zraka. Tla so od jeseni
do pomladi močno vlažna in zato dolgo časa hladna. V skupnem povprečju
je za globino O do 100 cm maksimalna kapaciteta tal za sprejemanje in
zadrževanje vode 46 prostor. Vo, specifična teža (utežna) 2,7, prostorninska
1,4, poroznost 54 prostor, ''/o. Vsa zaglejena tla so potrebna odvodnjavanja,
zlasti pa zračenja, kar bo mogoče doseči predvsem s krtno drenažo in
z globokim oranjem (40 cm).
* Humus je določen s kalijevim bikromatom.
70
2. Rjava naplavljena tla. Ponekod so na peščenem podtalju, drugod
pa so srednje globoka in bolj ali manj peščena. Nahajajo se na območju
Mestnega in Gozdnega loga, med Brezovico in Vnanjimi Goricami med
Vrhniko in Verdom, ob Lubiji in Bistri ter ponekod neposredno ob Ljub-
ljanici. Tudi ta tla so vlažna, toda bolj šibko zaglejena. Tla so ali v celoti
peščeno ilovnata do peščeno glinasta, mestoma na peščenem (mivkastem)
vodopropustnem podtalju, ki pa leži največkrat na neposredni glinasti
plasti. Ker nimajo pravega odtoka, so od jeseni do pomladi vlažna, vendar
se hitreje ogrevajo od drugih rudninskih tal. Primerna so bolj za osuše-
vanje s cevno drenažo.
VAŽNEJŠI LABORATORIJSKI IZSLEDKI ZA RJAVA NAPLAVLJENA TLA
(na območju Verda — globoko peščena tla)
6. tabela
Tla na tem območju so povečini preoravana, toda zaradi nepropustnih
plasti se podtalnica dviguje v aktivno plast s koreninsko mrežo, kar ne-
ugodno deluje na rast, zlasti za črno deteljo. Potrebno je znižati pod-
talnico, toda s cevno drenažo.
Peščenim rjavim naplavinam so podobna rjava tla s peščenim pod-
taljem, katerih važnejši laboratorijski izsledki se nanašajo na območje
Malega Grabna.
VAŽNEJŠI LABORATORIJSKI IZSLEDKI ZA RJAVA NAPLAVLJENA TLA
(med Rakovo jelšo in Mestnim logom — peščeno podtalje)
7. tabela
Ta tla so povečini pod travniki, delno zaradi oddaljenosti, delno zaradi
mokrotnosti, ki jo povzročajo slabo propustne glinaste plasti, na katerih
je peščeno podtalje. Tla so v celoti primerna za preoravanje, toda le po
odvodnjavanju s cevno drenažo.
Humus je določen po Kotzmannu.
71
v skupnem povprečju je za globino O do 100 cm maksimalna kapaciteta
tal za sprejemanje in zadrževanje vode 43 prostor, "/o, specifična teža
(utežna) 2,6, prostorninska 1,5, poroznost 45 prostor, "/o.
3. Rjava plitka karbonatna tla s peščeno prodnatim podtaljem. To so
tla Iškega vršaj a, ki spadajo v širše melioracijsko območje Ljubljanskega
barja. Tla imajo za poljedelstvo dobre fizikalne in kemične lastnosti, toda
zaradi plitkosti in razmeroma globoke podtalnice (6 do 8 m) so sušna.
V dolgih sušnih obdobjih je to stanje precej občutno.
VAŽNEJŠI LABORATORIJSKI IZSLEDKI
8. tabela
Tla so peščeno ilovnata do peščeno glinasta z dolomitnim prodom in
prehajajo v apnenčasto dolomitni prod. So zmerno humozna, apnenčasta
in zmerno oskrbljena s kalijem in fosforom; njihova reakcija je nevtralna.
V skupnem povprečju je za globino O do 50 cm maksimalna kapaciteta
tal za sprejemanje in zadrževanje vode 40 prostor, "/o, specifična teža
(utežna) 2,6, prostorninska 1,4, poroznost 45 prostor. Vo. Potrebno je
močnejše gnojenje z organskim gnojem za povečanje humoznosti zemlje
in dodatno gnojenje z umetnimi gnojili (NPK). Za zagotavljanje stalnosti
pa tudi povečanje pridelkov so tla potrebna namakanja.
4. Tla barjanskih osamelcev. Ta tla so analogna obrobnemu gričevnato
hribovitemu delu Ljubljanskega barja. V odvisnosti od matične osnove
so na preperinah kislih kamenin rjava tla, bolj ali manj razvita, vododržna
in zato vlažna; po mehanični sestavi so ilovnata, zmerno humozna, šibko
kisla do kisla, revna z apnom in fosforom, toda bogata s kalijem. Povečini
so pod gozdom, manj pod ornico in sadnim drevjem; primerna so za
sadjarstvo.
Na dolomitu so se razvila delno plitka, humozna karbonatna tla (pro-
torendzina), delno rjava rendzina, ki je nekoliko debelejša, in rjava kraška
ilovica (degradirana terra rossa). Tudi ta tla so povečini pod gozdom, kjer
pa so položnejša, so pod ornico in delno pod naselji.
V	melioracijskem pogledu prihajajo za tla barjanskih osamelcev
v poštev le kmetijsko tehnični in gozdno tehnični ukrepi, medtem ko
v vodno melioracijskem pogledu to območje ne kaže nobenih potreb.
II. Organska tla
V	to zvrst smo uvrstili tla, katerih organska plast (brez upoštevanja
gyttje, ki je po fizikalnih in kemičnih lastnostih podobna polžarici) je
debela do 30 cm. Humozna črnica je globoka 5 do 20 cm in prehaja prek
* Humus je določen po Kotzmannu.
72
šote ali pa tudi brez nje v nepropustno šotnato ali pa v jetrno gyttjo,
ponekod pa prehaja humozna črnica neposredno v nepropustno peščeno
gyttjo, nepropustno glinasto gyttjo ali pa neposredno v polžarico. Apnen-
časta gyttja prehaja iz polžarice navzgor v jetrnato in v globljih organ-
skih tleh še v šotno gyttjo.
Nastanek gyttje je v glavnem vezan na odmrlo vodno rastlinstvo in
živalstvo, nastajala pa je, ko je površino dna pokrivala še plitka voda.
Plasti jetrne in šotne gyttje dosežeta različno debelino, ponekod tudi 2 m.
Mokra gyttja nima določenega zloga in je brezoblična zdrizasta masa,
osušena pa je listnatega zloga.
1. Plitka organska tla so povečini na osrednjem oziroma na najnižjem
delu Barja, pa tudi kot večji ali manjši otoki na območju srednje globokih
in globokih organskih tal, v odvisnosti od globine požiganja in reza-
nja šote.
Humozna organska plast je relativno plitka (5 do 20 cm), sestavlja
pa jo črnica, ki je zračna in vodopropustna. Kjer je črnica dobro oskrbo-
vana in gnojena, je mrvičastega zloga, kjer so ji primešani naplavljeni
glinasti delci, je bolj grudičastega zloga, slabo oskrbovana in negnojena pa
je zrnato prašnatega zloga. Polžarica se pojavlja v globini 30 do 60 cm.
Plitka organska tla so delno pod travinjem delno pod ornico, ki jo
prelagajo za pet do šest let pod travinje, da se odpočije, kajti v tleh, ki
so stalno pod ornico, že prihaja na dan apnenčasta polžarica. Od vseh
organskih tal so ta tla s preslico najbolj zapleveljena.
VAŽNEJŠI LABORATORIJSKI IZSLEDKI ZA PLITKA ORGANSKA TLA
1. Cma vas
9. tabela
Reakcija črnice je povsod nevtralna, polžarice pa alkalna. Črnica je
bogata s humusom, apnom, kalijem in fosforom. V skupnem povprečju za
plitka organska tla je za globino O do 50 cm maksimalna kapaciteta tal
za sprejemanje in zadrževanje vode 57 prostor, "/o, specifična teža (utežna)
73
1,95, prostorninska 0,77, poroznost 61 Vo. kar je značilno za organska tla.
Ta tla so zelo občutljiva za vlago in sušo. Pri dolgotrajnejših padavinah so
mokra in prva pod vodo zaradi nepropustne polžarice, zlasti tam, kjer ni
dobrega odvodnega sistema. Ob suši tla močno razpokajo in se pojavlja
»pulverizacija«, zlasti na ornicah, ki so slabo zasenčene, vtem ko se »pul-
verizacija« na travnikih z gosto in močno travno rušo navadno ne pojavlja.
2. Srednje globoka organska tla. V to zvrst spadajo organska tla,
katerih organska plast je debela 30 do 100 cm. Šotne plasti v njih so
v glavnem že močno razkroj ene. Tla so delno pod travniki delno pod nji-
vami. Travniki so zlasti na nižjem svetu, ki je nastal zaradi neenakomer-
nega izkoriščanja šote, medtem ko so njive le na laže dostopnih, odcednih
mestih.
VAŽNEJŠI LABORATORIJSKI IZSLEDKI ZA SREDNJE GLOBOKA
ORGANSKA TLA
1. Borovnica
10. tabela
Reakcija organske plasti je nevtralna do šibko kisla, medtem ko je
polžarica slabo alkalna. Tu se pojavlja že bolj šotna plast nizkega barja.
Apna je v tleh dovolj in tudi kalija s fosforom ne primanjkuje. Vendar
je potrebno močnejše gnojenje organskih tal od rudninskih zaradi majhne
specifične teže, ki jo imajo organska tla. Srednje globoka organska tla
so glede fizikalnih lastnosti podobna globokim organskim tlom. Maksi-
malna kapaciteta za sprejemanje in zadrževanje vode je 75 prostor, "/o,
specifična teža (utežna) 1,44, prostorninska 0,26, poroznost 82 prostor. ®/o.
Srednje globoka organska tla so povečini mokra in zamočvirjena,
v sušnem obdobju pa so občutljiva za sušo, zlasti za travinje oziroma
krmne rastline in zelenjadarstvo; zato prihaja v poštev osuševanje s cevno
drenažo, z odprtimi jarki, ponekod pa tudi s krtno drenažo, kjer šota
še ni močno razkroj ena. Tudi tu se pojavljajo delno šotne plasti delno
jetrna gyttja. Zato so ta tla slabše propustna, ker se gyttja pojavlja
ponekod bliže površini in s svojo nepropustnostjo vpliva na večjo vlažnost
tal, razen tega pa so tla slabše propustna tudi zaradi večje razkrojenosti
šote. Iz navedenih razlogov so tla v prirodnem stanju bolj primerna za
travništvo in pašnike, po osuševanju bodo pa primerna tudi za polje-
delstvo.
3. Globoka organska tla. Sem prištevamo vsa organska tla, kjer je
organska plast debela prek 100 cm. Plasti gyttje in polžarice se javljajo
74
šele po enem metru globine ter so zelo debele (tudi prek 2 m), mehke in
nepropustne.
Globoka organska tla so razširjena predvsem v Iškem in Borovniškem
bazenu, na območju Bevk, Blatne Brezovice in Kostanjevice ter v ožjem
pasu med Preserjem in Tomišljem. Tla se izkoriščajo za poljedelstvo in
travništvo. Poljedelstvo je najbolj razširjeno v gornjem delu Iškega
bazena, na Ilovici in v Borovniškem bazenu, medtem ko povsod drugod
le v bližini naselij. Na območju globokih organskih tal so tudi šotišča
s prirodnim in avtohtonim barjanskim rastlinstvom, ki so večji del za-
ščitena, manjši del pa se še izrabljajo (Lipe, Bevke). Ta tla predstavljajo
še zadnje ostanke visokega barja in zavzemajo le še majhne površine.
Kolikor so še ostala v prirodnem stanju, so zaraščena z neprodirno goščo,
ki jo sestavljajo nizki močvirski bor, močvirska breza, jelševje, vrb je
z grmičjem, robidovjem in vresjem, močvirsko praprotjo ter z gozdnim
travinjem — ostricami. To je samorastno barjansko rastlinstvo na zadnjih
ostankih visokega barja. Od tega je največja površina na Vrbici (Kosler-
jeva gošča), kjer je še nedotaknjenega blizu 27 ha, od katerih je 10 ha
pod varstvom ljubljanske univerze.
VAŽNEJŠI LABORATORIJSKI IZSLEDKI GLOBOKIH ORGANSKIH TAL
1. Borovnica
11. tabela
Šotne plasti, ki segajo pri globokih organskih tleh nad 1 m globoko,
so kisle do slabo kisle; vrednosti pH so v povprečju 4,5 do 6,5. Reakcija
z globino narašča, zaloga apna v tleh je na splošno zadovoljiva. Po na-
vedeni analizi imajo tla značaj prehodnega barja, značaj visokega barja
imajo le šotišča. Globoka organska tla so glede fizikalnih lastnosti po-
dobna srednje globokim organskim tlom. V skupnem povprečju je za
globoka organska tla maksimalna kapaciteta za vodo 83 prostor, "/o, po-
roznost 87 prostor, "/o, medtem ko je specifična teža (utežna) 1,43, pro-
storninska 0,18. Zelo nizke specifične teže, ki so tudi do sedemkrat manjše
kot v rudninskih tleh, nas opozarjajo, da je v globokih organskih tleh
v enaki prostorninski enoti do sedemkrat manj suhe snovi kakor v rud-
ninskih tleh. Medtem ko je v enem hektarju rudninskih tal do globine
20 cm blizu 3 000 000 kg suhe snovi, vsebuje 1 ha organskih tal (prostor-
ninska specifična teža 0,20) do 20 cm globine komaj 400 000 kg suhe
75
snovi. Tako bi znašala na primer pri rudninskih tleh z 0,1 VoPgOg zaloga
fosfora 3000 kg/ha, pri organskih tleh z istim odstotkom P2O5 pa komaj
400 kg/ha. To kaže, da so globoka organska tla zaradi majhnega odstotka
suhe snovi najbolj revna z rastlinskimi hranili. Očitno je zlasti pomanj-
kanje kalija, medtem ko je fosfora nekoliko več. Iz tega sledi, da je treba
globoka organska tla do sedemkrat močneje gnojiti kot rudninska tla,
kar pa je še vedno gospodarno, kajti na vseh organskih tleh je zaradi
ogromnih količin humusa, pri ugodni vlagi in pri ustrezni agrotehniki,
mogoče doseči maksimalne pridelke, kar so že dokazali poskusi na Ljub-
ljanskem barju.
Kolikor globoka organska tla ležijo na prirodno nižjem svetu, imajo
ugodne fizikalne lastnosti (v pasu pod vrhniško železniško progo in
v osrednjem delu borovniškega bazena). Tu je vodopropustnost organskih
tal za rastlinstvo ugodna, z osuševanjem pa bi bila lahko še boljša. V ve-
čini primerov se takoj pod zgornjo plastjo črnice pojavljajo plasti slabo
razkrojene šote, vodopropustnost pa je tem večja, čim manj je šota
razkroj ena. Voda lahko pronica do nepropustnih plasti gyttje oziroma do
polžarice, ki se v globokih organskih tleh pojavljajo šele izpod 1 m
globine in zato nimajo kvarnega vpliva na zgornje plasti.
Neugodne razmere so na prirodno nižjem svetu, v katerega se izceja
voda, poleg tega še zakisana od huminskih kislin (Iški bazen, Hauptmanca
in vsa območja globokih organskih tal pod izohipso 288 m, kjer je gladina
podtalnice skoraj na površju, nekoliko se zniža le v poletnih mesecih).
Iz navedenih razlogov so tla v prirodnem stanju primernejša za travnike
in pašnike, v zelo dobre njive pa jih je mogoče spremeniti le po primerni
odvodnji — na višjih položajih s krtno drenažo, povsod drugod pa v od-
visnosti od bodoče strukture zemljišč s cevno drenažo in z odprtimi jarki.
4. Prehodna barjanska tla. Po podrobnejši pedološki razvrstitvi spa-
dajo sem rudninsko organska tla na prehodu rudninskih v organska tla.
Zavzemajo le manjše površine, kot ožji vmesni pasovi. To so delno nanosi
delno z naplavinami prekrita, bolj ali manj globoka organska tla, več na
organskem kot pa na rudninskem podtalju. Kjer so dovolj suha, so pod
njivami, sicer pa pod zamočvirjenimi travniki. V obeh primerih so tla
potrebna odvodnjavanja glede na prevladujočo zvrst zemlje.
Zaključek
Na Ljubljanskem barju so nujno potrebni melioracijski, kmetijski in
hidrotehnični ter splošno ureditveni ukrepi za zboljšanje in povečanje
kmetijstva. Ljubljana in bližnja industrijska središča zahtevajo iz dneva
v dan več mleka, mesa, maščob in sveže zelenjave. Vse to je mogoče
proizvajati na Barju, ki je med največjimi melioracijskimi območji Slo-
venije. Poleg tega bo melioracija Barja najkrajša pot za ureditev sociali-
stičnih odnosov v barjanskem kmetijstvu. Dosedanje pedološke raziskave
so pokazale, da od celotnega melioracijskega ozemlja zavzemajo:
76
Rudninska barjanska tla:
1.	zaglejena tla	6 563 ha	(41,2 »/o)
2.	rjava naplavina s peščenim podtaljem	1 432 ha	(9,0 "/o)
3.	tla barjanskih osamelcev	500 ha	(3,1 ®/o)
4.	plitka karbonatna tla	39 ha	(0,2 »/o)
rudninska tla skupaj	8 534 ha	(53,5 <"/0)
Organska barjanska tla:
5.	plitka	1 694 ha	(10,6 »/o)
6.	srednje globoka	2 470 ha	(15,4 »/o)
7.	globoka_3 249 ha	(20,5 Vo)
organska tla skupaj	7 413 ha	(46,5 "/0)
rudninska tla skupaj	8 534 ha	(53,5 %)
rudninska in organska barjanska tla	15 947 ha	(100 %)
Od celotnega melioracijskega ozemlja zavzemajo:
rudninska in organska barjanska tla	15 947 ha	(97,7 "/0)
plitka rjava karbonatna tla s peščeno
prodnatim podtaljem	380 ha	(2,3 »/0)
skupaj: 16 327 ha (100 Vo)
Medtem ko so rudninska tla za obdelavo v splošnem težka, izvzemši
rjava plitka karbonatna tla na apnenčasto peščenem produ ter ponekod
rjave naplavine s peščenim podtaljem, so organska tla, če so osušena, za
obdelavo lahka, v mokrem stanju pa težka, zlasti če vsebujejo več glina-
stih primesi.
Za melioracijske ukrepe prihajajo, po odbitku nerodovitnega sveta,
v poštev rudninska in organska tla, in sicer:
a)	za osuševanje in prezračevanje
od rudninskih tal	7 632 ha (90 "/0)
od organskih tal	7 045 ha (95 »/o)
skupaj: 14 677 ha (92 «/o)
b)	za namakanje prihajajo v poštev zemljišča v odvisnosti od padavin
v rastni dobi, od hidropedoloških lastnosti tal oziroma od rezervne vlage
v zemlji in od bodoče strukture rastja. Rudninska tla, izvzemši prodnate
naplavine, ki so že po svoji prirodi sušne, so v prirodnem stanju preveč
mokra, slabo zračna in zato tudi zamočvirjena. Treba je zato najprej
odpraviti poplave in znižati podtalnico. Sušna obdobja so občutna na
rudninskih in organskih tleh, slabo pa vplivajo zlasti na travinje oziroma
na krmne rastline in na vrtnine.
V kmetijsko tehničnem pogledu so organska tla še posebno značilna
zaradi svoje majhne prostorninske, pa tudi utežne specifične teže; zato
77
zahtevajo za optimalno proizvodnjo mnogo več rastlinskih hranil kot
rudninska tla.
Razkroj organskih plasti, ki se razvijajo nad polžarico od spodaj
navzgor, povzroča postopno usedanje organskih, pa tudi rudninskih tal,
ki ležijo na organskih plasteh. Pedološki preseki barjanskih tal ta do-
gajanja potrjujejo, kar je še posebno upoštevati pri urejevanju Ljublja-
nice in njenih pritokov ter pri gradnji osuševalnih in namakalnih jarkov.
Po svoji proizvodni sposobnosti so rudninska tla primernejša za polje-
delstvo, organska tla pa za travništvo, medtem ko so rudninsko organska,
kot prehodna tla, primerna za zelenjadarstvo. Vsekakor so rudninska tla
v pogledu melioracijskih stroškov mnogo manj zahtevna od organskih,
niso tako pogosto poplavljena kot organska in povečini že v sedanjosti
sposobna za spremembo v kulturnejše stanje. Iz navedenih razlogov naj
imajo rudninska tla v melioraciji prednost pred organskimi že glede na
možnost strojne obdelave.
PEDOLOGICAL FEATURES OF THE LJUBLJANA MOOR
In order to improve and expand farming in the region of the Ljub-
ljana Moor extensive melioration works will have to be carried out.
Ljubljana and the neighboring industrial centers demand from day to day
more milk, meat, fats and fresh vegetables ali of which could be readily
produced in tlie region of the Moor which, incidentally, is the largest
reclamation area in Slovenia.
The hitherto carried out pedological investigations have shown that
the entire area of the Moor in need of melioration consists of:
Mineral soil:
1.	Gleyey soil	6 563 ha	(41,2 «/o)
2.	Brown alluvium on sandy subsoil	1 432 ha	(9,0 ®/o)
3.	Monadnock soil	500 ha	(3,1 Vo)
4.	Shallov^ carbonaceous soil	39 ha	(0,2 "/o)
Total mineral soil	8 534 ha	(53,5 Vo)
Organic soil:
5.	Shallow organic soil	1 694 ha	(10,6 Vo)
6.	Middle deep organic soil	2 470 ha	(15,4 Vo)
7.	Deep organic soil	3 249 ha	(20,5 »/o)
Total organic soil	7 413 ha	(46,5 «/o)
Total mineral soil	8 534 ha	53,5 Vo)
Total mineral and organic soil	15 947 ha	(100 Vo)
The entire melioration area consists
of mineral and organic soil	15 947 ha	(97,7 ®/o)
shallovv^ brown carbonaceous soil on
sandy gravel subsoil	380 ha	(2,3 »/o)
Total	16 327 ha	(100 »/o)
78
While, by and large, the mineral soil, with the exception of the
brown shallow carbonaceous soil on calcareous sand and gravel and
in places the brown alluvial soil on a sandy subsoil, is tilled only with
difficulty, does the organic soil if dry and containing only small amounts
of clay, lend itself readily to tilling.
The melioration project will embrace only the mineral and the
organic soil. Of the former 7 632 ha (90 Vo) and of the latter 7 045 ha
(95 0/0), that is a total area of 14 677 ha (92 »/0), will have to be drained
and aerated.
The irrigation of the meliorated land will, of course, depend on
the amount of .precipitation during the growth period, the hydrologie
properties of soil and the structure of the future vegetation. The mineral
soil, excepting alluvial gravel, is in its natural state moist, poorly aerated
and, consequently, marshy. It will therefore be necessary to control
floods and to lower the ground water table. Both mineral and organic
soil are susceptible to droughts which in turn affect primarily forage
and vegetable crops.
A characteristic feature of the organic soil is its low volume and
weight specific gravity owing to which it requires a considerably larger
amount of plant nutrients to yield optimal crops than does the
mineral soil.
The decomposition of the organic soil resting upon the »polžarica«
(lake chalk = carbonaceous mud) gives rise to a gradual settling of the
organic as well as of the overlying mineral soil. This is borne out by the
pedologie sections and should be taken into consideration in the future
flood control works in the Ljubljanica River drainage area as well as in
the construction of the drainage and irrigation system.
The mineral soil is suitable for field crops, the organic soil for forage
crops and the combined organic-mineral soil for truck crops.
The meliorations costs for the mineral soil are, of course, much lower
than those for the organic soil because the former is less flooded than the
latter and can, by and large, be meliorated within a very short time.
It is held that for the reasons referred to above the melioration of the
mineral soil should be given priority over the melioration of the organic
soil, especially since the former can be readily machine tilled.
79
• GEOELEKTRIČNE RAZISKAVE NA LJUBLJANSKEM BARJU
Danilo Ravnik
S 4 slikami med tekstom in z 1 sliko v prilogi
Kratka vsebina. Geološki inštitut SAZU je predvidel v letu 1962
raziskovalno vrtino v vzhodnem delu Ljubljanskega barja. Locirati jo je
bilo treba tako, da bi dosegla veliko globino, vendar naj ne bi bila predaleč
v območju prodnatega nanosa Iške.
To nalogo smo rešili z geoelektričnim sondiranjem po metodi navi-
dezne specifične upornosti. Izmerili smo površino 35 km^ in ugotovili mejo
med plitvo in globoko ležečo starejšo podlago. Ta meja poteka v dinarski
smeri želimeljske prelomnice, na površini pa se sklada s smerjo potokov
Zelimeljščice in Iščice. Vzhodno od tod leži podlaga do približno 60 m
globoko, zahodno od Iščice pa prek 100 m. V globokem delu smo izločili
dve depresiji z globinami 140 m in prek 200 m.
Novo vrtino smo locirali med obe depresiji pri Črni vasi in ocenili
njeno globino na 120 m. S kasnejšim vrtanjem so zadeli na dolomit 117 m
globoko. Dno Ljubljanskega barja je v globokem delu karbonatne sestave,
v plitvem pa so specifične upornosti podlage imele vrednosti, ki ustrezajo
tako karbonskim kot mezozojskim kameninam.
S to ceneno, hitro in zadosti zanesljivo geofizikalno metodo je treba
preiskati celotno Barje in ugotoviti njegovo geološko sestavo in zgradbo.
Z nadaljnjimi direktnimi metodami pa bi reševali le posebne naloge in
obenem kontrolirali geofizikalne podatke.
Uvod
Dosedanje študije o postanku in razvoju Ljubljanskega barja se
opirajo predvsem na geološke podatke njegovega obrobja. Globlje so
raziskovali Barje že skoraj pred 110 leti na njegovem zahodnem delu, ko
so gradili železniško progo Ljubljana Trst. Ob tej priliki so na območju
med Notranjimi Goricami in Preserjem vrtali največ do globine 51,5 m,
podlage Barja pa še niso dosegli.
Obsežnejše so sicer raziskave zaradi osuševanja ali agrikulturnih
projektov, vendar so te omejene le ha globine nekaj metrov. Prav tako
obstaja nekaj podatkov, dobljenih pri gradnji raznih gradbenih objektov
na Barju, na primer mostov.
Vrtina BV-1, ki so jo na predlog Geološkega inštituta SAZU izvrtali
v letu 1959 pri Podpeči v bližini železnice, je v globini 105 m zadela na
80
dolomitno podlago. Pri tem so bili dobljeni številni podatki, ki so osvetlili
nekatere probleme geneze Barja, vendar je bilo zaradi njegove velike
površine in neenotne zgradbe potrebno primerjati te podatke še s pre-
iskavami na novih vrtinah.
Geologi so domnevali, da je podlaga najgloblje v centralnem in
vzhodnem delu Barja. Zato so v letu 1962 predvideli na tem območju
novo vrtino, ki jo je bilo treba postaviti tako, da ne bi prišla preveč
v območje peščeno prodnatega nanosa Iške. Taki nanosi so za študij
nastanka in razvoja Barja manj zanimivi.
Podatek o največji debelini kvartarnih sedimentov s čim manjšo
vsebnostjo peska in proda moremo dobiti z ustrezno geofizikalno metodo.
Dosedanje poznavanje električnih lastnosti kvartarnih sedimentov na
Barju in predterciarnih kamenin na njegovem obrobju je govorilo v prid
uporabe geoelektrične metode navidezne specifične upornosti.
Geološke značilnosti
Ljubljansko barje je okoli 20 km dolga in 7 km široka tektonska udo-
rina, zapolnjena s peščenimi, prodnatimi in glinastimi kvartarnimi
sedimenti v debelini več kot 100 m.
Severno obrobje Barja tvorijo pretežno karbonski skrilavci, peščenjaki
in konglomerati, južnega pa sestavljajo triadni in jurski apnenci in
dolomiti. Številni osamelci na Barju so sestavljeni delno iz karbonskih
delno iz triadnih kamenin.
Tektonsko pripada Barje tako alpskemu kot dinarskemu območju.
Številne tektonske črte, ki so ugotovljene na njegovem obrobju, se ver-
jetno nadaljujejo pod barjanskimi nanosi. Ob njih so se izvršila premika-
nja, ki so oblikovala današnjo Barjansko kotlino.
Na 1. sliki smo prikazali poenostavljeno sliko geoloških razmer na
celotnem prostoru Ljubljanskega barja. Upoštevali smo le tiste strati-
grafske formacije, katere moremo razlikovati tudi električno.
Metoda navidezne specifične upornosti
Pri metodi navidezne specifične upornosti merimo na zemeljski po-
vršini električno upornost s štirimi električnimi poli, razvrščenimi sime-
trično in premočrtno. Z zunanjima poloma tvorimo enosmerno električno
polje, med notranjima pa merimo nastalo potencialno razliko. Z izmerjenimi
vrednostmi toka in potencialne diference ter z upoštevanjem geometrične
razvrstitve elektrod izračunamo specifično upornost. Na njeno velikost
ne vplivajo samo geoelektrične lastnosti površinske plasti, temveč tudi
kamenin v večjih globinah. V kakšni globini moremo še ločiti dve plasti,
je odvisno od njunih geoelektričnih parametrov in od gostote toka v tej
globini. Električni parametri, specifična upornost in električna anizotro-
pija, leže za določeno vrsto kamenine v določenem intervalu; na velikost
gostote toka v globini pa moremo pri uporabljeni elektrodni razvrstitvi
vplivati s spreminjanjem velikosti tokovnega dipola. S tem pa dobimo
precej točne geoelektrične podatke o geološki sestavi do določene globine.
6 — Geologija 8	81
82
Vpliv geoelektrično različnih plasti je integralen. To pomeni, da z me-
ritvami ugotovljena specifična upornost še ne predstavlja vrednosti te
električne lastnosti v določeni globini, temveč je to le integralna vrednost
specifičnih upornosti vseh plasti do določene globine. Za razliko od prave
jo imenujemo »navidezna specifična upornost«, ki je funkcija velikosti
vsakokratnega tokovnega dipola. Iz te krivulje pa moremo z raznimi
grafoanalitičnimi postopki ugotoviti iskane geometrične in električne pa-
rametre, ki karakterizirajo določen geološki vodnik. To so globine do
posameznih plasti, njihove debeline in nakloni ter njihove prave spe-
cifične upornosti.
Eksaktna interpretacija je možna le tedaj, če so izpolnjeni vsi pogoji
za njeno veljavnost. Sestava kamenin v vertikalni in horizontalni smeri
mora biti homogena in izotropna, geometrična razdelitev geoloških ele-
mentov pa v prostoru enostavna.
Ce hočemo zgoraj omenjene električne parametre prevesti v geološke
podatke, moramo ugotoviti specifične upornosti vseh tistih geoloških
vodnikov, ki sodelujejo pri oblikovanju geoelektričnega profila terena. To
izvedemo z merjenji specifičnih upornosti na izdankih, v vrtinah ali na
jedrih iz vrtin. Najboljše podatke dobimo, če izvedemo vse tri vrste
meritev; meritve samo na jedrih pa dajo manj zanesljive rezultate.
Da bi mogli z interpretacijo geoelektričnih meritev na površini podati
čimbolj verno sliko razmer v globini, moramo poleg rezultatov samih
meritev upoštevati še geološki profil območja in izkušnje na podobnih
problemih. Zato podatkov interpretacije ne smemo ocenjevati le s sta-
lišča direktnih raziskovalnih metod, ki nam dajo podatek za točno do-
ločeno mesto v zemlji s poljubno natančnostjo (vrtina, rov, izkop), temveč
predstavljajo povprečno sliko geoloških razmer, ki se pri normalnih
pogojih le malo razlikujejo od stvarnega stanja. Toda v primeru, da so
posamezne plasti neenakomerno razvite in če poleg tega nastopa še zelo
komplicirana geološka zgradba, je interpretacija težavna.
Geoelektrični problem
Geoelektrični profil na Barju smo ugotovili z dvema sondama na-
videzne specifične upornosti ob vrtini BV-1 pri Podpeči (1. si.).
Na obeh sondah se jasno kaže prisotnost visoko uporne karbonatne
podlage. Čeprav sta sondi med seboj oddaljeni 200 m, sta si po obliki
enaki, globina pa je na sondi 2 za nekaj metrov manjša kot na sondi 1.
Na prvi sondi interpretirana globina do podlage je znašala 99 m, kar je
1. si. Situacija Ljubljanskega barja (Geologija, poenostavljeno po Rakovcu)
Fig. 1. Sketch map of Ljubljana moor
Geološko in geoelektrično različne kamenine
Geologically and geoelectrically different rocks
1 Kvartar (glina, pesek, prod, šota), Quaternary (clay, sand, gravel, peat); 2 Mezozoik
(apnenec, dolomit), Mesozoic (limestone, dolomite); 3 Paleozoik (glinasti skrilavec, pe-
ščenjak, konglomerat), Paleozoic (clay shale, sandstone, conglomerate); 4 Geoelektrično
izmerjeno območje, Geoelectrically surveyed area; 5 Vrtina, Borehole; 6 Posamezna
geoelektrična sonda, Single geoelectrical sounding; 7 Železniška proga, Railway
83
za 6 "/o manj, kot kažejo podatki vrtanja. Temu je vzrok nejasen prehod
kvartarnih sedimentov v sprva nekompaktno dolomitno podlago. Kljub
temu je rezultat zadovoljiv. Kvartarni sedimenti imajo v površinski plasti
nekoliko višjo upornost kot v večjih globinah, kjer prevladuje čista ali
peščena glina. V glavnem so po vsej globini razmeroma enakomerne
sestave.
Za kvantitativno interpretacijo potrebne vrednosti pravih specifičnih
upornosti kamenin smo dobili s plitvim geoelektričnim sondiranjem na
2. si. Variacijske krivulje specifičnih upornosti kamenin na
vzhodnem delu Ljubljanskega barja
Fig. 2. Curves of rocks resistivity changes on the eastern part
of Ljubljana moor
1 Humus, glina, pesek, prod (recentna površinska plast), Humus, clay,
sand, gravel (recent surface layer); 2 Melj, glina, pesek, prod
(kvartar), Silt, clay, sand, gravel (Quaternary); 3 Cist pesek in prod
(kvartar). Pure sand and gravel (Quaternary); 4 Apnenec, dolomit
(triada), Limestone, dolomite (Triassic); .'5 Lapomi apnenec, skrilavec
(triada, wer£en). Marly limestone, shale (Triassic, Werfenian); 6 Gli-
nasti skrilavec, peščenjak (karbon), Clay shale, sandstone (Carboni-
ferous)
obrobju Barja, z merjenjem jeder iz vrtine BV-2 ter delno pri inter-
pretaciji samih sond na Barju. Rezultate šestih električno različnih ka-
menin smo prikazali na 2. sliki v obliki variacij skih krivulj specifičnih
upornosti. Njihove vrednosti se med seboj toliko razlikujejo ali pa si
sledijo v takem zaporedju, da jih moremo pri terenskih meritvah še
razločiti. Kot vidimo, specifične upornosti niso ozko omejene stalnice,
temveč pripada določenemu geološkemu vodniku običajno precej širok
upornostni interval. Ti intervali se med seboj celo prepletajo. Široki
intervali in prekrivanje za interpretacijo niso ugodni. S tem se zmanjša
točnost in zanesljivost interpretacije, ki pa ostane običajno še vedno
v dopustnih mejah.
Pomembno vlogo pri velikostnem redu upornosti ima voda, ki zlasti
vpliva na vrednosti pri visoko upornih kameninah. Specifične upornosti
raznih voda na Barju znašajo pri 18" C od 20 do 40 ohmm.
84
Za rešitev postavljene naloge je važen jasen kontrast med kvartar-
nimi sedimenti in mezozojsko oziroma karbonsko podlago. Diferenciacija
podlage v apneno, dolomitno, skrilavo werfensko ali skrilavo karbonsko
kamenino je možna. Vendar je zato potrebno še več meritev na posa-
meznih petrografskih različkih stratigrafske serije plasti ter detajlnejše
sondiranje.
Rezultati terenskih meritev
Geoelektrične meritve smo začeli na vzhodnem delu Barja, kjer naj
bi bila locirana vrtina. Približno v vozliščih kilometrske mreže smo na
površini 35 km^ izmerili 50 geoelektričnih sond z razdaljo 1 do 6 km med
tokovnima elektrodama. Poleg tega smo predvsem na obrobju sondirali
še na 17 stališčih. Te sonde so bile plitve in so rabile le za ugotovitev
specifičnih upornosti posameznih vrst kamenin.
Primerjava geoelektričnih sond iz vzhodnega dela Barja s sondami pri
Podpeči je pokazala, da je geoelektrična sestava kvartar j a in njegove
podlage na vzhodnem delu bolj heterogena.
V obliki krivulj sondiranja se več ali manj jasno kaže vpliv sestave
sedimentov. Vse terenske krivulje smo razvrstili v razne tipe, ki se med
seboj razlikujejo po številu plasti in njihovih parametrih. 3. in 4. slika
kažeta nekaj najbolj značilnih geoelektričnih sond.
Največ je zastopan štiriplastni tip krivulje, ki ga predstavljata na
primer sondi 18 (4. si.) in 25 (3. si.). Niso pa redki tudi primeri dvo-, tro-
in celo pet- ter šestplastnih tipov. Skupno vsem krivuljam sondiranja je
navadno jasno izražen vpliv podlage, ki je bodisi karbonatna, bodisi gli-
nasto skrilava. Iz njihove oblike lahko sklepamo, ali leži podlaga globoko
ali plitvo in ali je sestavljena iz kompaktnih apnencev oziroma dolomitov
ali iz karbonskih glinastih skrilavcev in peščenjakov. Krivulje sondiranja
peščeno prodnatega vršaja Iške imajo drugačno obliko kot le delno peščeni
glinasti sedimenti ostalega dela Barja. Isto velja tudi za plitvo ležeče
plasti, ki so ali glinaste, peščeno glinaste ali prodnate.
Vse geoelektrične sonde smo kvantitativno interpretirali po indirektni
metodi, kjer smo upoštevali že poznane geološke (geološki profil vrtine,
splošni geološki podatki) in električne (specifične upornosti) podatke. Pri
interpretaciji smo uporabljali teoretične modelne krivulje iz literature,
povečini pa smo jih konstruirali sami po aproksimativni metodi.
Rezultat te interpretacije je bila globina do predkvartarnega dna
Ljubljanskega barja oziroma njegov relief (5. si.). Mestoma je bilo mogoče
sklepati tudi o sestavi podlage (triada ali karbon). Kot kaže variacijski
diagram (2. sL), lahko električno razlikujemo skrilavo karbonsko in kar-
bonatno triadno podlago. Pri zadnji pa bi mogli morebiti izločiti še
■vverfenske plasti. Za nedvoumno diferenciacijo podlage, posebno tam, kjer
leži globoko, je treba razmike med tokovnimi elektrodami še povečati.
Pri tem pa predpostavljamo, da je debelina podlage velika v primerjavi
z nanosi nad njo.
Takoj ob zaključku terenskih del smo predlagali lokacijo za vrtino
BV-2 pri Črni vasi (5. sL). Izbrali smo jo po približni interpretaciji sond,
85
3. si. Značilne krivulje geoelektričnih sond na Ljubljanskem
barju
Fig. 3. Characteristic geoelectrical soundings on the Ljubljana
moor
AB polovična razdalja med tokovnima elektrodama
2 Half distance between current electrodes
navidezna specifična upornost
Apparent resistivity
ležečih severno od Iške Loke, in ocenili globino do podlage na približno
120 m. Kasneje izvrtana vrtina je zadela na dolomitno podlago pri 117 m.
Glede na obe sondi (1 in 48), katerih interpretacija je bila kontroli-
rana z vrtalnimi podatki, tudi napaka v določitvi globine podlage na
ostalih sondah ne bo presegla več kot ± 10 "/o. Večje napake pa niso
izključene med posameznimi sondami, kajti razdalja 1 km med merilnimi
stališči je pri takih geoloških razmerah za zanesljivo interpolacijo pre-
86
4. si. Značilne krivulje geoelektričnih sond na Ljubljanskem
barju
Fig. 4. Characteristic geoelectrical soundings on the Ljubljana
moor
AB _ polovična razdalja med tokovnima elektrodama
2 Half distance between current electrodes
navidezna specifična upornost
Apparent resistivity
velika. Sondi na vrtinah smo narisali v diagramu 3. slike. Zraven smo
z vertikalno črto označili globino do podlage, ugotovljeno z vrtanjem.
Na prehodu iz plitvega dela Barja zahodno od Grmeza v depresijo
onstran Iščice smo izmerili sondi 25 in 26 (3. si.). Prva je plitva z verjetno
karbonsko podlago, druga je globlja; njeno podlago pa sestavljajo apnenci
ali dolomiti. Sonda 18 (4. si.) kaže, kako izrazit je vpliv peščeno prodnatega
vršaja Iške. Pri sondi 20 pa so kvartarni sedimenti precej homogeni in
le proti dnu nekoliko bolj peščeni ter ležijo na debeli apneni podlagi.
Med Babno gorico in karbonskim obrobjem ležeča sonda 37 (4. si.)
nesporno kaže na karbonsko podlago. Sonda 39, izmerjena 2 km južneje,
je v prvem približku dvoplastna, podlaga pa ima tudi tu še razmeroma
87
nizko upornost. Bolj komplicirano sestavo imajo sedimenti na sondi 49,
kjer se pod visoko upornostno podlago pojavlja kamenina nizke upornosti
in precejšnje debeline. Mogoče je temu vzrok tektonsko spremenjena
kamenina prelomne cone. Razen sonde 49 pa kažeta v tem delu Barja
na nizko uporno sestavo dna še dve sondi med Iško Loko in Studencem.
Primerjava vseh treh globokih sond 20, 48 in 49 (3. in 4. si.) jasno
priča o električno, skoraj verjetno pa tudi o geološko različni sestavi
podlage.
Na raziskanem ozemlju moremo jasno ločiti območje, kjer leži podlaga
razmeroma plitvo (do 60 m). To je območje vzhodno od Želimeljščice in
Iščice. Nasprotno je dno Barja zahodno od te črte okoli 150 m globoko,
v bližini Ljubljanice pa celo prek 200 m. Vzhodni rob te depresije se
ujema s smerjo podaljška želimeljskega preloma, ki poteka v dinarski
smeri ravno na meji med plitvo in globoko ležečo podlago.
Specifična upornost podlage na sondah vzhodno od Iščice in Želimelj-
ščice je nižja kot na sondah zahodno od tod, na nekaterih mestih pa celo
enaka upornosti, ki ustreza karbonskim skrilavcem. Tako nizke upornosti
opažamo skoro na vseh sondah v trikotu Grmez—Babna gorica—Škof-
ljica—Studenec—Iščica.
Plasti čistega proda zaznavamo na geoelektričnih sondah le približno
do črte, ki poteka pod vasjo Matena, nekoliko nad Iško Loko, v rahlem
loku prečka cesto Ljubljana—Ig in zavije proti vasi Ig. V sondah severno
od tod opažamo še peščeno prodnate sedimente, vendar leže nekoliko
globlje in so pomešani z meljem in glino.
Zaključki
Na vzhodnem delu Ljubljanskega barja smo z metodo navidezne spe-
cifične upornosti ugotovili obliko in globino predterciarne podlage.
Na raziskanem ozemlju smo locirali vrtino BV-2 pri Črni vasi, ki je
dosegla podlago pri 117 m. To se dobro ujema z interpretacijo geoelektrične
sonde v bližini vrtine.
Na reliefu podlage moremo razlikovati dvoje območij. Vzhodno od
Iščice in Želimeljščice je dno Barja do približno 60 m globoko. Njena
specifična upornost leži v glavnem med vrednostmi, ki ustrezajo karbon-
skim, manj pa triadnim sedimentom. Zahodno od Iščice ter severno od
črte Matena—Iška Loka je podlaga prek 100 m globoko. Na tem območju
smo izločili dve depresiji. Prva leži med Iško Loko in vrtino BV-2 ter je
globoka približno 140 m, druga pa se pričenja severno od vrtine in se
razprostira proti Ljubljanici. Tu so globine večje in presegajo celo 200 m.
Podlago globokega dela sestavljajo karbonatne kamenine. Izjemoma
opažamo na treh sondah tega območja zmanjšanje njene upornosti, kar
si razlagamo z morebiti tektonsko spremenjeno kamenino. Vzhodni rob
depresij in globokega dela se na splošno ujema z dinarsko smerjo želimelj-
ske prelomnice. Prej omenjene sonde pa leže ravno v tej smeri.
Kvartarni sedimenti zahodno od Iščice so sestavljeni bolj heterogeno
kot vzhodno od nje. Pri prvih je v dolnjem delu vedno opazno povišanje
specifičnih upornosti, kar je v zvezi s prisotnostjo peščeno prodnatih
88
RAVNIK, GEOLOGIJA 8
sedimentov. Sonde pri Podpeči kot sonde vzhodno od Iščice take sestave
nimajo ah pa je izražena le v manjši meri. Vpliv visoko upornostnega
vršaj a Iške je zaznaven z geoelektričnimi merjenji na vsem terenu od
južnega obrobja Barja do vasi Matena in Iška Loka.
Napaka v določitvi globin do podlage na posameznih geoelektričnih
sondah verjetno ne bo presegla ± 10 Vo, kar dokazujeta interpretaciji
sond na obeh vrtinah.
Geofizikalna metoda navidezne specifične upornosti je dala zadovo-
ljive rezultate. Z nadaljevanjem teh meritev na Barju bi dobili koristne
podatke o njegovi geološki sestavi in zgradbi, ki bi rabili tudi za pro-
jektiranje nadaljnjih raziskovalnih del.
GEOELECTRIC EXPLORATION OF THE LJUBLJANA MOOR
The Ljubljana Moor is a 20 km long and 7 km wide fault basin
located south of Ljubljana and filled up with an over 100 m thick bed of
clay, sand, and gravel.
The northern borderland of the Moor consists of Carboniferous shales,
sandstones, and conglomerates while the southern borderland is built up
of Triassic and Jurassic limestones and dolomites. The numerous monad-
nocks scattered ali over the Moor are likewise built of these rocks (Fig. 1).
Tectonically the Moor belongs to the Alpine-Dinaric region. The
numerous tectonic lines occurring along its margine continue most probably
under the Moor sediments. The earth movements along these lines are
responsible for the present-day configuration of the Ljubljana Moor.
The hitherto carried out studies on the origin and development of
the Ljubljana Moor based on the geological data compiled for its border-
land. A more complete investigation was made in the western part of the
Moor, v/hen some 110 years ago the railroad line Ljubljana—Trieste was
built. At that time the deepest borehole drilled 51,5 m but no bedrock was
struck upon. More extensive investigations have been carried out in
connection with the reclamation and agricultural projects, but these have
reached the depth of fev^ meters only.
The borehole BV-1 at Podpeč drilled in 1959 at the suggestion of the
Geological Institute at the Slovene Academy of Sciences and Arts reached
the dolomitic bedrock at the depth of 105 m. During this work numerous
data were obtained which cleared up some aspects of the genesis of
the Moor, but the great expanse and the heterogenous structure of the
Moor called for a comparison of these data with those obtained on the
basis of new boreholes.
Geologists supposed the bedrock was the deepest in the central and
eastern part of the Moor. In 1962 a new borehole was suggested to be
drilled in this region in such a plače, where no sand and gravel deposits
of the Iška river could be touched. These deposits are of a minor
importance for the study of the genesis of the Moor.
The greatest thickness of the Quaternary sediments containing the
smallest amount of sand and gravel, can be obtained by an adequate
89
geophysical method. The appreciable differences between the electrical
properties of the Quaternary sediments of the Moor and those of the pre-
Tertiary rocks of its borderland spoke in favour of the application of the
apparent resistivity method.
On the surface of 35 sq. km 50 electrical soundings set up at a distance
of one kilometer from each other, were measured by the resistivity method
using Schlumberger's electrode configuration. Seventeen additional
electrical soundings set up mainly in the borderland were used for the
resistivity determination of the pre-Tertiary rocks. The results of the
above mentioned measurements, the resistivity determinations on core
samples from borehole BV-2, and partly the data interpreted from the
electrical sounding curves were used for the construction of the re-
sistivity variation curves of ali those geological conductors forming the
geoelectric pattern of the investigated area (Fig. 2).
A comparison of the electrical soundings from the eastern part of
the Moor with the sounding curves at Podpeč showed that the geoelectrical
section of the eastern part is more heterogeneous than that of the region
of borehole BV-1.
Among the geoelectrical field curves obtained by electrical sounding
the four-layer type was most frequent although cases of less than four
layer and even more layered types were not rare. Figs 3 and 4 show some
most significant cases. Common to ali sounding curves is usually a clearly
expressed influence of the bedrock which is either carbonaceous or
clayey shaly.
Ali electrical soundings were interpreted by the indirect grapho-
analytic method using either the theoretical model graphs found in the
literature or curves plotted by author on the basis of the approximation
method.
Fig. 3 represents the two electrical soundings (set up) at the boreholes
and their depths to the bedrock which agree satisfactorily with the results
obtained by the geoelectric method. The location of borehole BV-2 was
determined by geoelectric measurements.
The pre-Tertiary Moor bedrock can be divided into two parts. East
of the Iščica river and the Zelimeljščica river the bedrock is at the
depth of about 60 m. Its resistivity, generally, corresponds v^^ith the
resistivities of Carboniferous rather than Triassic sediments. West of the
Iščica river and north of the villages Matena and Iška Loka the bedrock
is lying considerably deeper. In this region two depressions were deter-
mined, the one situated between Iška Loka and borehole BV-2 is about
140 m deep. The other one beginning north of the borehole and extending
towards the Ljubljanica river exceedes the depth of 200 m. The deeper
part of the bedrock consists of carbonaceous rocks. The eastern margin
of the depressions and of the deeper part, generally, corresponds with
the Dinaric direction of the Zelimlje fault.
The high resistivity of the alluvial fan of the Iška stream was
recorded by geoelectrical measurements ali over the region from the
southern margin of the Moor to the villages Matena and Iška Loka.
90
The error in the determination of the bedrock depths at each electrical
sounding will probably not exceed ±10 percent as proved by the inter-
pretation of the soundings at the two boreholes.
The apparent resistivity method yielded satisfactory results. A pro-
ceeding of these measurements in the Moor would, no doubt, yield valuable
data on its geological composition and structure which in turn might be
used for a basis of future investigation projects.
LITERATURA
Buser, S., 1961, Stratigrafija in tektonika južnega obrobja Ljubljan-
skega barja. Arhiv Geološkega zavoda, Ljubljana.
Kale nov, E. N., 1957, Interpretacija krivyh vertikalnogo električeskogo
zxDndirovanja, Moskva.
Rakovec, L, 1955, Geološka zgodovina ljubljanskih tal, V. knjiga Zgo-
dovine Ljubljane, Ljubljana.
Rakovec, L, 1959, Poročilo o rezultatih vrtine med Notranjimi Gori-
cami in Podpečjo na Ljubljanskem barju, SAZU, Ljubljana, 1959.
Compagnie Generale de Geophysique, Abaques de sondage
electrique, Geophysical Prospecting, 1955.
o NOVIH NAJDBAH RUDISTOV NA OBMOCJU KOČEVSKEGA ROGA
Mario Pleničar
Z 1 sliko med tekstom in z 12 slikami v prilogi
O razvoju krednih skladov na Kočevskem so pisali že Protzen
(1932), Uršič (1931, 1932) in Germovšek (1953). Prva dva sta se
pri svojih raziskavah omejila na neposredno okolico Kočevja. Severne
polovice Kočevskega Roga, ki prehaja že v visoke planote na južni strani
Krke, v svojih razpravah nista zajela. Protzenovo glavno delo je
bila obdelava kočevske terciarne premogovne kadunje. Starejše sklade
v neposredni okolici je omenil v razpravi le bolj pregledno. Vendar so
njegove ugotovitve o krednih skladih dovolj pomembne, da jih moramo
še sedaj upoštevati pri študiju geoloških razmer med Kočevjem in dolino
Krke. Popravil je Lipoldovo manuskriptno geološko karto, na kateri
so skoraj vsi apnenčevi in dolomitni skladi uvrščeni med triadne plasti.
V spodnjekrednih skladih je našel lupine školjk iz rodu Requienia, v zgor-
njekrednih pa poleg bogate f oraminif erne favne še lupine školjke Chon-
drodonta (Ostrea) joannae (Choffat) in C. (Ostrea) joannae var. munsoni
(Hill.). V upravi rudnika premoga v Kočevju je dobil dva rudista iz
talnine premogovnih skladov. Določil ju je kot Radiolites cf. radiosus
d'Orbigny in Sauvagesia (?) spec.
Več se je ukvarjal z razdelitvijo krednih skladov okoli Kočevja
Uršič. Našel je mnogo fosilov, od katerih je objavil tudi slike, vendar
so mnoge nerazločne. V spodnjekrednih skladih je našel (1932, str. 87)
poleg foraminifer in koral še rudiste Requienia ammonia Goldf., Pachy-
traga lapparenti Paquier, Monopleura varians Math., Monopleura trilobata
d'Orbigny in Caprina schiosensis Boehm. M. trilobata d'Orb. je po Ku-
tassyjevem fosilnem katalogu iz leta 1934, str. 121 in 138 identična
s Caprotina perplexa Počta in je vodilna za cenoman, torej za zgornjo
kredo. Caprina schiosensis Boehm je tudi vodilna za zgornjo kredo, in
sicer za cenomansko in turonsko stopnjo (K u t a s s y , 1934, str. 154).
V zgorjekrednih skladih je določil Uršič naslednje rudiste: Radio-
lites sp., Caprotina hirudo Par., Sphaerulites angeoides Lam., Vaccinites
oppeli Douv., Radiolites jouannetti (Des Moulins) d'Orb., Radiolites cf.
radiosus d'Orb. in Sauvagesia sp. Pri vasi Zelne je našel poleg rudistov
še školjke iz rodu Chondrodonta podobno kot že Protzen.
Protzen in Uršič sta na podlagi fosilne favne sklepala, da
imamo pri Kočevju v zgornji kredi opravka s cenomansko in turonsko
stopnjo.
92
Leta 1953 je Germovšek objavil v Geologiji članek o zgornjekrednih
klastičnih sedimentih v okolici Kočevja. Na območju Kočevskega Roga
je ugotovil več krednih sinklinal, katerih jedro je izpolnjeno z zgornje-
krednimi klastičnimi sedimenti. Tik pod temi klastičnimi sedimenti je
povsod našel svetlo siv do bel rudistni zgornjekredni apnenec in na pod-
lagi tega sklepal, da tudi klastični sedimenti, ki delno ležijo konkordantno
na zgornjekrednem apnencu, pripadajo še zgornji kredi. Primerjal jih je
z zgornjekredno scaglio in jih prišteval v senonsko stopnjo. Svojih za-
ključkov Germovšek ni podprl z navedbo favne.
Najdišče rudistne favne
+
Locality of rudistid fauna
V letu 1962 smo ugotovili na podlagi globotrunkan, da pripadajo
krpe klastičnih sedimentov na Kočevskem res senonski stopnji (Sribar,
1962), v svetlo sivem apnencu pod njimi pa smo našli poleg radiolitov še
školjke iz rodu Chondrodonta in številne zastopnike iz skupine kaprinid.
Posebno bogato in zanimivo je nahajališče kaprinid ob novi gozdni
cesti na zahodni strani Luške gorice, jugovzhodno od Smuke. Nahajališče
leži na severozahodnem krilu sinklinale; v njenem jedru je Germovšek
našel zgornjekredne klastične sedimente pri Rdečem kamnu in Luži.
Svetlo siv ali skoraj bel apnenec je precej razpokan. Iz njega se
morejo sorazmerno lahko luščiti veliki kosi lupin kaprinid. Sklepam, da
je to nekdanji rudistni greben. Poleg kaprinid se dobijo še lupine radio-
litov in hondrodont. Od radiolitov so ostala le kamena jedra, zato jih ni
mogoče določiti. Kaprinide sem lahko določil na podlagi prečnih presekov
lupin.
Leta 1962 sem v posebni razpravi obravnaval vprašanje razvoja in
razširjenosti kaprinid pri nas. V tej razpravi, kakor tudi v prejšnji iz
leta 1960, sem omenil vodilni zgornjekredni kaprinidni horizont, ki je
93
izredno bogat s kaprinidami. V tem horizontu dobimo tudi številne lupine
hondrodont. Horizont ni zanimiv samo zaradi mnogih lepih primerkov
kaprinid, ampak tudi zato, ker je petrografsko zelo značilen in razširjen
po vsej južni Primorski in Notranjski. Zato ga uporabljamo kot nekakšen
reperni horizont. V prvih razpravah o razvoju krednih skladov v sloven-
skih Dinaridih sem ga štel na mejo med cenomansko in turonsko stopnjo.
2e takrat sem se močno nagibal k mnenju, da pripada bolj v turonsko
kot v cenonamsko stopnjo. Po poznejših primerjavah spremljevalne favne
in na podlagi močno specializiranih vrst kaprinid pa lahko trdim, da
pripada v celoti v turonsko stopnjo.
Horizont s kaprinidami je bil znan že v starejši geološki literaturi
o našem Primorju. Avstrijski geologi so ga imenovali na Tržaško-komenski
planoti »repenske obrežne tvorbe«. Nikdar pa niso posebej poudarjali, da
je to horizont s kaprinidami ali s hondrodontami, čeprav so v njem
omenjali tudi te fosile. Kaprinidne apnence so omenjali na območju
Prestranškega ravnika in na Snežniku, vendar ga niso stratigrafsko
uvrstili ali vsaj primerjali z »repensko tvorbo«.
Na podlagi Protzenovega dela in obeh Uršičevih razprav
sem že prej domneval, da vodilni kaprinidni horizont obstaja tudi na
Dolenjskem in Kočevskem. Ko sem imel zadnja leta priliko tam delati,
sem to domnevo lahko potrdil. Našel sem nahajališče kaprinid v belem
apnencu na Slovenskem vrhu zahodno od Kočevja. Vendar tam ni bilo
lepo ohranjenih primerkov. Nahajališče, ki ga obravnavam, je v vodilnem
turonskem kaprinidnem horizontu južno od Kočevja, kjer je apnenec
zelo podoben apnencu na Tržaško-komenski planoti, lahko bi celo rekel,
apnencu, ki ga lomijo v repenskih in vrhoveljskih kamnolomih kot »kraški
marmor«. Razlika med obema je v tem, da je repenski zelo debelo skla-
dovit in malo razpokan, kočevski pa tanko skladovit in zelo močno
razpokan. Zaradi tega iz kočevskega kamna ni mogoče dobivati blokov
v kamnoseške namene kot pri Vrhovi ju in Repentaboru.
Paleontološki del
Ordo: Pachyodonta
Subordo: Chamacea
Familia: Caprinidae
Neocaprina Pleničar 1960
Neocaprina nanosi Pleničar
1., 2. in 3. si.
1960 Neocaprina nanosi Pleničar, Stratigrafski razvoj krednih plasti na
južnem Primorskem in Notranjskem, Geologija 6, Ljubljana.
1962 N. nanosi Pleničar, Kaprinide in rod Radiolitella v krednih skladih
jugozahodne Slovenije, Razprave SAZU, Ljubljana.
Typus:	prečni prerez leve lupine je shranjen v paleontološki
zbirki Geološko-paleontološkega inštituta univerze v
Ljubljani z inventarno številko 3737.
Življenjska doba: turon.
94
Nahajališča:	Nanos, Hrušica, Kočevski Rog (vsa nahajališča so v
severozahodnih Dinaridih).
Material:	10 cm dolg del leve ali zgornje lupine.
Zahodno od Luške gorice na severnem obrobju Kočevskega Roga sem
dobil lepo ohranjen del zgornje lupine vrste JV. nanosi (1. si.). Vrsto sem
lahko določil šele na podlagi prečnega prereza lupine. Doslej so bili znani
samo prečni prerezi leve lupine, ornamentacija lupine pa ne. To je prvi
primerek, kjer je ohranjen del lupine. Na njem vidimo, da potekajo na
zunanji strani lupine široki podolžni grebeni, ki jih ločijo ozki kanali.
Na zunanjem delu lupine je vidna tudi ligamentna brazda. Tam so grebeni
ožji. Širina grebenov se spreminja od 2 do 5 mm in se ujema s širino
kanalov v notranjem delu lupine. Prečni presek lupine meri 55 oziroma
73 mm, ker ima lupina obliko sploščenega valja.
Na prečnem prerezu (2. si.) iste lupine so lepo vidni sklepni elementi:
I, B, B', n, mp in ma. Posebno je zanimiv ligamentni stebriček I, ki ga
doslej na presekih te vrste še nismo mogli ugotoviti. Palealni kanali so
veliki; razmejujejo jih tanke radialne ploščice, nekatere od njih se na
zunanji strani lupine viličasto cepijo. Za to vrsto je značilna pahljačasta
razporeditev akcesornih kanalov za zobom B palealnih kanalov na pa-
lealnem delu lupine.
Isti vrsti pripada verjetno tudi del prereza lupine, ki ga vidimo na
3. sliki.
Neocaprina carniolica n. sp.
s 4., 5., 6. in 7. si.
Derivatio nominis: po Kranjski deželi — Carniolia (latinsko), kjer je bila
školjka najdena.
Holotypus:	prikazujejo ga 4., 5., 6. in 7. slika (zgornja in spodnja
lupina). Primerka sta spravljena v paleontološki zbirki
Geološkega zavoda v Ljubljani z inv. št. 1233 in 1234.
Locus typicus: Luška gorica (Kočevski Rog).
Stratum typicum: turon.
Material:	zgornja in spodnja lupina.
Diagnoza in primerjava z drugimi vrstami istega rodu: Ligamentni
stebriček je skoraj raven. Tudi pri tej vrsti so prednji mišični odtisi ma
bolje razviti od zadnjih mp, vendar so oboji po vsej svoji dolžini enako
debeli in se ne zožujejo kot pri do sedaj znanih vrstah tega rodu. Zob B'
je mnogo močnejši od B.
Glavna razlika napram do sedaj znanim vrstam pa je v obliki in
razporeditvi akcesornih kanalov in v tem, da je lupina na palealnem delu
mnogo manj perforirana. Akcesorni kanali orna so pri novi vrsti manjši
kot pri drugih. Palealni kanali se ne raztezajo niti čez polovico oboda
lupine. Zato je presledek med palealnimi in akcesornimi kanali omp zelo
velik. Pri ostalih vrstah rodu Neocaprina pride na tem mestu le do moč-
nega zmanjšanja premerov palealnih kanalov ali celo do prav kratke
prekinitve kanalov.
95
Nova vrsta N. carniolica je v prečnem prerezu bolj podobna vrsti
nanosi kot vrsti gigantea. Ornamentacija lupine se od vrste nanosi zelo
razlikuje. Nova vrsta nima podolžnih reber. Na veliki lupini (tako zgornji
kot spodnji) so vidne samo prirastne linije in izrazita ligamentna brazda.
Vrsta N. carniolica spada med velike kaprinide, kar vidimo že iz
odlomkov lupin (5. in 6. si.), ki so na sliki prikazani v naravni velikosti.
Lahko cenimo, da doseže zgornja lupina (5. si.) dolžino 20 do 25 cm
in širino do 8 cm. Dimenzije spodnje ali desne lupine (6. si.) je teže oceniti,
ker je manjka večji del. Vendar domnevam, da tudi ta lahko doseže
dolžino okoli 20 cm in srednjo širino okoli 6 cm. Obe lupini se proti
vrhu koničasto ožita. Vrh je verjetno nekoliko zavit.
Lupini smo našli na istem mestu kot N. nanosi, to je pod Luško
gorico. Bili sta v skladu apnenca v ležečem položaju. Apnenec je svetlo siv
in sestavljen skoraj izključno iz lupin in odlomkov lupin kaprinid. Poleg
kaprinid so bili najdeni odtisi školjke iz rodu Chondrodonta (7. in 8. si.).
Prečna prereza spodnje in zgornje lupine sta zanimiva še zato, ker
kažeta razvoj specializiranih vrst kaprinid pri rodu Neocaprina.
Pri vrstah N. nanosi in gigantea imamo izredno tanke ploščice med
posameznimi akcesornimi ali palealnimi kanali (Pleničar, 1960, 2. In
4. risba). To kaže že na visoko stopnjo specializacije. Na primerkih
z Nanosa so mnoge ploščice tako tanke, da so povečini že zdrobljene.
Ploščice so se zdrobile zaradi sunkov, ki so jih povzročali valovi. Pri
vrsti N. senahori (Pleničar, 1962) so radialne ploščice med kanali
precej močne. Pri novi vrsti N. carniolica so ploščice med akcesornimi
kanali še močnejše in številnejše; zato so kanali nekoliko manjši, ker
odpade na masivni del lupine večji prostor. Vendar opazimo na stenah
ploščic, ki omejujejo akcesorne kanale, močne grbine. To so preostanki
ploščic, ki so tudi sedanje kanale delile in tako še bolj zmanjševale per-
forirani prostor. Vrsta N. carniolica je torej na poti k večji specializaciji
in kaže znake tega razvoja. Pri njej mejne ploščice izginjajo, perforacijski
prostor se veča. Vidimo le še zadnje ostanke izginulih ploščic v obliki
grbin na stenah preostalih ploščic. Iz istega razloga znaten del palealnega
dela lupine pri novi vrsti še ni perforiran. Kaže, da se perforacija pri ka-
prinidah pričenja pri akcesornih kanalih in šele nato pride na vrsto
palealni del.
Ker so ravno akcesorni in palealni kanali, njihov razpored, število in
oblika glavni kriterij pri ločitvi nove vrste N. carniolica od ostalih vrst
rodu Neocaprina, lahko sklepamo, da vrsta N. carniolica ni nič drugega
kot manj specializirana vrsta rodu Neocaprina. Morda bi se dalo s siste-
matičnim zbiranjem in primerjanjem kaprinid najti cel filogenetski niz.
Neocaprina sp.
11. in 12. si.
V svetlo sivem apnencu na območju Luške gorice sem našel še več
nepopolnih prečnih in poševnih prerezov ter odlomkov lupin školjk rodu
Neocaprina.
96
1. slika — Fig. 1
Neocaprina nanosi Pleničar
Zgornja ali leva lupina
The upper or left shell
2. slika — Fig. 2
Neocaprina nanosi Pleničar
Prečni prerez zgornje ali leve lupine
Transversal section of the upper or left shell
PLENIČAR, GEOLOGIJA 8
3. slika — Fig. 3
Neocaprina cf. nanosi Pleničar
Del prereza lupine
Fragment of the shell section
4. slika — Fig. 4
Neocaprina carniolica n. sp.
Prečni prerez zgornje ali leve lupine
Transversal section of the upper or left shell
PLENIČAR, GEOLOGIJA 8
5. slika — Fig. 5
Neocaprina carniolica
n. sp.
Zgornja ali leva lupina
The upper or left shell
PLENIČAR, GEOLOGIJA 8
6. slika — Fig. 6
Neocaprina carniolica
n. sp.
Spodnja ali desna
lupina
The lower or right
shell
PLENIČAR, GEOLOGIJA 8
7. slika — Fig. 7
Neocaprina carniolica
n. sp.
Prečni prerez spodnje ali
desne lupine
Transversal section of
the lower or right shell
8. slika — Fig. 8
Ichthyosarcolites rogi n. sp.
Prečni prerez lupine
Transversal section of the shell
PLENIČAR, GEOLOGIJA 8
9. slika — Fig. 9
Zgoraj — Above: Ichthyosarcolites rogi n. sp.
Prečni presek lupine, naravna velikost
*	Cross section of the shell, natural size
Spodaj — Below: Ichthyosarcolites tricarinatus Parona
Prečni presek lupine, naravna velikost
Cross section of the shell, nalural size
PLENIČAR, GEOLOGIJA 8
10. slika — Fig. 10
Ichthyosarcolites rogi n. sp.
Prečni prerez lupine
Transversal section of the shell
11. slika — Fig. 11
Neocaprina sp.
Del lupine
Fragment of the shell
PLENIČAR, GEOLOGIJA 8
12. slika — Fig. 12
Neocaprina sp.
Prečni prerez lupine
Transversal section of the shell
PLENIČAR, GEOLOGIJA 8
Ichthyosarcolites Desmarest 1812
Ichthyosarcolites rogi n. sp.
8., 9. in 10. si.
Derivatio nominis: po hribovju Kočevski Rog, na obrobju katerega je bila
vrsta najdena.
Holotypus:	8. slika, paleontološka zbirka Geološkega zavoda v
Ljubljani, inv. št. 1235.
Locus typicus: Luška gorica v Kočevskem Rogu.
Stratum tvpicum: turon.
Material:	več prečnih prerezov spodnje? lupine.
Diagnoza in primerjava z drugimi vrstami: Prečni prerez spodnje?
lupine kaže značilno trikotno obliko. Lupina ima tri ozke in izredno
visoke grebene. Na prečnem prerezu se ti grebeni vidijo kot trije dolgi
kraki, ki potekajo iz vsakega ogla trikotne lupine. Dolžina krakov je
tolikšna kot širina lupine brez grebenov. Lupina je sorazmerno tanka in
se po tem približuje vrstama L hicarinatus in L tricarinatus. Dalje je za
to vrsto pomembno, da ima na zunanjem delu lupine drobne, elipsaste,
radialno razmeščene kanale, ki so na grebenih (v prečnem prerezu: na
krakih) še posebno izraziti. Kanali na notranjem delu lupine so okrogli.
Na prečnem prerezu vidimo zobno jamico b, ligamentni stebriček I,
ki je kratek in zelo širok. Mišični odtis mp je močneje razvit kot ma.
Vse najdene oblike nove vrste so precej majhne, saj merijo premeri
lupin 25 do 30 mm. Iz lupin molijo še grebeni, visoki 30 do 35 mm, torej
so enako visoki, ali izjemoma celo višji kot znaša premer lupine. Te gre-
bene je imela školjka za zasidran je na morskem dnu med skalami ali
lupinami drugih živali, ali pa so ji rabili za oporo, da se ji lupina ni
prelomila. Ce so rabili temu drugemu namenu, lahko sklepamo, da so
bile lupine razmeroma dolge, kajti kratkim lupinam tako visoki grebeni
ne bi bili potrebni. V prerezih vidimo, da so bili grebeni proti vrhu še
nekoliko širši in zaobljeni, ne pa ostri kot je to navadno pri grebenih in
izrastkih, ki jih imajo moluski za zasidran je. Tako lahko še z večjo
verjetnostjo domnevamo, da so imeli pripadniki vrste L rogi grebene za
oporo, za nekakšno ojačenje dolge in vitke lupine, da je valovi ne bi
mogli zlomiti.
O grebenih, ki so najznačilnejša posebnost rodu Ichthyosarcolites, ni
v literaturi mnogo podatkov. Na slikah prerezov so navadno le delno pri-
kazani na spodnjem delu, kjer izhajajo iz lupin. Po radialno razporejenih
kanalih v grebenih se vrsta L rogi približuje tisti vrsti rodu Ichthyosar-
colites, ki nastopa na Nanosu (Pleničar, 1960, 1962). Vendar nanoška
vrsta nima ostalih dveh grebenov tako visokih, kot je prvi.
Nova vrsta nastopa poleg vrst rodu Neocaprina, ki jih uvrščamo po
zadnjih podatkih v turonsko stopnjo.
7 — Geologija 8	97
Paleobiološke značilnosti
Favna pod Luško gorico ima naslednje posebnosti: Pojavlja se v dveh
podhorizontih. V spodnjem prevladujejo zastopniki vrste IchthyosarcoUtes
rogi n. sp. Apnenec je poln lupin te vrste, katerih prereze vidimo na
preperelih površinah skal drugega poleg drugega. Le zelo poredko naj-
demo poleg še kak prerez školjke iz rodov Caprina ali Neocaprina. Zgornji
podhorizont, ki je nedvomno grebenska tvorba, je sestavljen iz lupin
školjk rodu Neocaprina, Caprina in morda še kakih drugih kaprinid
z močno perforiranimi lupinami, iz velikih rekvienid z debelimi lupinami,
iz radiolitov in iz hondrodont. V zgornjem podhorizontu leže lupine ne-
pravilno druga poleg druge, kar kaže, da so jih valovi po smrti živali
premetavali. Razmere so precej podobne kot v ostalih nahajališčih rudistne
favne v severozahodnih Dinaridih. V spodnjem podhorizontu leže lupine
vzporedno druga poleg druge. To enosmerno orientiranost lahko ugotovimo
na podlagi dejstva, da najdemo na isti ravni ploskvi apnenca vedno enako
orientirane prereze lupin. Na nekaterih ploskvah so skoraj vsi prerezi
pravokotni na podolžno os lupine, na drugih zopet skoraj vsi poševni, na
tretjih skoraj vsi podolžni itd. Podoba je, da so močni stranski grebeni
na lupinah le precej pripomogli k stabilni legi lupin in so jih celo po
smrti živali obdržali nepoškodovane v pokončni legi, kar je redkost pri
ostalih rudistih v naših apnencih v Dinaridih.
Poglejmo še odnose med posameznimi rudistnimi rodovi in vrstami
v našem nahajališču. Poleg velike množice zastopnikov vrste Ichthyosar-
colites rogi n. sp. se dobijo le redke močno perforirane lupine kaprinid.
Hondrodont in ostale favne skoraj ni najti. Kot nam kažejo prečni prerezi
zastopnikov rodu L rogi, so to rudisti z drobnimi in gostimi kanali. Po
svoji strukturi so nekoliko podobni lupinam rodu Caprinula, ki imajo
tudi drobne in na gosto preprežene kanale v lupini. Kakor so kaprinule
živele izolirano od ostalih rudistov in moluskov z debelimi lupinami, tako
kaže, da so tudi zastopniki rodu Ichthyosarcolites, zlasti pa nov rod I. rogi,
gradili podobno svoje grebene brez ostale favne. Edino močno perforirane
kaprinide, ki so bile zelo prilagodljive tudi na slabše življenjske pogoje,
so ponekod živele tudi med individui vrste L rogi. Zaman iščemo tam
hondrodonte in rudiste z debelimi masivnimi lupinami.
Nasprotno najdemo v zgornjem podhorizontu poleg velikih neokaprin
obilo školjk z debelimi in masivnimi lupinami hondrodont, rekvienid in
radiolitov.
Opomba avtorja
Ko je bila ta razprava že v tisku, je Ante P o 1 š a k objavil članek: Sur la
biostratigraphie du Cretace de L'Istrie meridionale v Buli. csi. Conseil Acad.
RSF Ycugoslavie, Tome 9, No. 3, 1964, v katerem je isto vrsto imenoval Ichtyo-
sarcolites poljaki.
Poleg vrste I. rogi oz. poljaki se dobijo pri Luški gorici še preseki vrste
L tricarinatus Parona, ki imajo značilen štirikotni prečni presek lupine (9. si.).
98
NEW DISCOVERIES OF RUDISTES IN THE REGION
OF KOČEVSKI ROG, SOUTHEASTERN SLOVENIA
In 1962 rudistid fauna, the key fossil for the Turonian stage, has
been found in white limestone in the Kočevski Rog region, in southeastern
Slovenia. Near the hamlet Luža this limestone is overlain by the Senonian
clastic sediments of scaglia. The locality of Cretaceous fauna is situated
by the roadside westerly of the Luška Gorica hill.
In the key horizon two parts are to be distinguished. The lower part
is distinctive by the species Ichthyosarcolites rogi n. sp., in the upper one
the species Neocaprina, Caprina, Chondrodonta, and the debris of Radio-
lites shells are represented abundantly. The shells of the species Ichthyo-
sarcolites rogi n. sp. are laying parallel with each other, while the ca-
prinoids in the upper part of the key horizon are deposited irregularly.
The limestone of both parts of the caprinoid key horizon belongs to the
"Repen littoral formation", first discovered on the Trst-Komen plateau,
previously considered to belong to the Cenomanian and Turonian stages
of Cretaceous. Now they may be regarded to belong to the Turonian
stage solely.
Palaeontological Part
Ordo: Pachyodonta
Subordo: Chamacea
Familia: Caprinidae
Neocaprina Pleničar 1960
Neocaprina nanosi Pleničar
Figs. 1, 2, 3
The synonimy is given in:
1962 Neocaprina nanosi Pleničar, Kaprinide in rod Radiotella
v krednih skladih jugozahodne Slovenije, Razprave SAZU, Ljubljana.
In the locality of Kočevski Rog a part of the upper valve of N. nanosi
n. sp. was found (Fig. 1). Until now only transversal sections of the upper
valve have been known. On the transversal section of this valve can be
seen also the ligament column 1, which could not be ascertained on
previously know^n sections.
Neocaprina carniolica n. sp.
Derivatio nominis: named by the country, where the shell was found.
Holotypus:	shown in Figs. 4, 5, 6, 7 (upper and lower valve). Both
valves are kept in the Palaeontological Collection of
the Geološki zavod Ljubljana, numbers 1233 and 1234.
Locus typicus: Luška gorica (Kočevski Rog).
Stratum typicum: Turonian stage.
Material:	Upper and lower valve.
99
Diagnosis and comparison with other species belonging to the same
genus: The ligament column is nearly straight. Also in this species the
anterior muscle scars ma are better developed than the posterior muscle
scars mp, but both are in all their length of equal thickness and not
decreasing as in the species known until now. The B' is thicker than
the dent B. The palliai canals extend less than to the half of the circum-
ference of the valve. The new species in transversal section resembles
best the species N. nanosi Pleničar.
The length of the upper valve is about 20 to 25 cm, the width about
8 cm. The length of the lower valve is about 20 cm, its width 6 cm. The
valves are narrowing conically towards the top of the shell.
The species N. carniolica n. sp. is a species of the genus Neocaprina
less specialized than the other species known until now.
Neocaprina sp.
Fig.11
On the locality Kočevski Rog there have been found many other, but
not well preserved, sections of different species of the genus Neocaprina.
Ichthyosarcolites Desmarest 1812
Ichthyosarcolites rogi n. sp.
Figs. 8, 9, 10
Derivatio nominisi named by the Kočevski Rog mountains in south-
eastern Slovenia, where the shell has been found.
Holotypus:	Fig. 8; Palaeontological Collection of the Geološki
zavod Ljubljana, number 1235.
Locus typicus: Luška gorica (Kočevski Rog).
Stratum typicum: Turonian stage.
Diagnosis and comparison with other species belonging to the same
genus: The transversal section of the lower valve shows a characteristical
triangular shape. The shell has three narrow and well-marked
ribs, seen in the transversal section as three long ridges. Near
the surface of the shell there are radially arranged canals. These
canals are particularly well developed on the three ridges. In the
shell interior the sections of the canals are circular.
In the transversal section can be seen the tooth socket b, and the
ligament column 1 which is very wide. The muscle scar mp is better
developed than the scar ma. The diameters of the valves are about 25 to
30 mm, the heights of the ridges about 30 to 35 mm. Towards their tops
the ridges are wider and rounded.
100
Palaebiological characteristics
Besides the species I. rogi, a smaller number of shell belonging to
other Caprinoid species can be found, but neither Chondrodonta radio-
lites nor thick-shelled radiolites. A rather abundant fauna, however,
besides the shells belonging to the genus Neocaprina, can be found in the
higher part of the key horizon, particularly shells of the species Chon-
drodonta, Sphaerulites and Requienia. This indicates a great adaptability
of the genus Neocaprina, living together with a fauna specially fitted
for particular conditions of life. This fauna is needing great quantities
of calcium salts to build up their thick and strong shells. The genus
Neocaprina reacts against the lack of calcium salts by increasing the
width of their canals. The series I. rogi n. sp. has not been as adaptive,
and is therefore always found separated from the other fauna. The three
strong ridges on the valve of the series L rogi n. sp. have held this shell
in upward position also after its death, and have preserved it in this
way against the force of the sea waves.
Author's remark
During the print of this paper the article of Ante P o 1 š a k was published:
Sur la biostratigraphio du Cretace de Tlstrie meridionale. Bul. sci. Conseil Acad.
RSF Yougosloavie, Tom 9, No. 3, 1964 in which the same species is named
IchtyosaTcolites poljaki.
Besides I. rogi {poljaki) at Luška gorica occur also I. tricarinatus Parona
for which the quadrangular cross section of the shell is characteristiic (Fig. 9).
LITERATURA
D o u v i 11 e, H., 1887, Sur quelques formes peu connues de la famille
des Chamides. Buli. Soc. geol, d. Fr. (3), 15, Pariš.
Germovšek, C., 1953, Zgornjekredni klastični sedimenti na Kočevskem
in v bližnji okolici. Geologija, 1, Ljubljana.
K u h n, O., 1932, Fossilium catalogus, I. Animalia, Pars 54, Rudistae,
Berlin.
Kutassy, A., 1934, Pachyodonta mesozoica. Fossilium catalogus, I.
Pars 68, Berlin.
Parona, C. F., 1923, Memorie per servire alla descrizione della carta
geologica d'Italia. Fauna del neocretacico della Tripolitania, molluschi, partell,
Lamellibranchiati, Roma.
Pleničar, M., 1960, Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem
Primorskem in Notranjskem. Geologija, 6, Ljubljana.
Pleničar, M., 1962, Kaprinide in rod Radiolitella v krednih skladih
jugozahodne Slovenije. Razprave SAZU, Ljubljana.
Protzen, F., 1932, Das Tertiarbecken von Gottsche in Unterkrain und
seine morphologische Bedeutung. Vesnik Geol. zavoda kralj. Jug., knj. I, zv. 2,
Beograd.
Šribar, L., 1962, Mikrofavna na listu Ribnica, poročilo, arhiv Geolo-
škega zavoda, Ljubljana.
Uršič, F., 1931, Krečnjak sa Chondrodonta joannae Choff. u bližini
Kočevja u Slovenačkoj. Geol. anali, knj. X., II. dio, Beograd.
Uršič, F., 1932, Stratigrafski pregled slojeva u okolini Kočevja u Drav-
skoj banovini. Vesnik Geol. zavoda kralj. Jug., knj. II., Beograd.
101
VELIKE TINTININE V TITONSKIH IN VALANGIJSKIH SKLADIH
SEVEROZAHODNE DOLENJSKE
Dragica Turnšek
Z 10 slikami med tekstom in z 1 tablo v prilogi
Kratka vsebina: Po proučevanju mikrofavne in mikroflore smo pri
geološkem kartiranju Dolenjske našli na več krajih titonske in valangijske
plasti. V titonskih apnencih se pojavlja najpogosteje apnena alga Clypeina
jurassica Favre, poleg nje pa so zelo številne tudi velike tintinine, ki se
nadaljujejo še v spodnjo kredo (valangij). Določili in opisali smo na-
slednje vrste velikih tintinin: Tintinnopsella simplex Radoičič, Camphel-
liella viileši Radoičič, Daturellina costata Radoičič, Daturellina slovenica
n. sp., Calpionella gigantea n. sp., Metacyclina sp. in Zetella sp.
Radoičičeva je v južni Dalmaciji in Črni gori dobila velike
tintinine le v valangijskih skladih. Ker so bile v Švici najdene že v zgornji
juri, domneva, da so migrirale od severa proti jugu. Tudi v Sloveniji
(v severnih Dinaridih) se pojavijo tintinine že v plasteh, kjer je Clypeina
jurassica še zelo pogostna, to je v zgornjem malmu. Domneva R a d o i -
č i č e v e o migraciji je verjetna, vendar bo za končno potrditev te
domneve treba proučiti še veliko širše območje.
Uvod
V kraškem razvoju mezozoika v Sloveniji, to je v slovenskih Dina-
ridih, so bile zgornjejurske plasti najdene na velikem prostranstvu (Buser,
1962; K e r č m a r , 1962). Starost smo jim določili po mikroflori in
mikrofavni. Od spodnjekrednih skladov so bili doslej s favno dokazani
le baremski, aptski in albski skladi (Pleničar, 1960). V spodnjem delu
krede tudi Pleničar omenja svetle apnence, vendar jih ni raziskoval,
zato iz teh plasti nismo poznali nobene favne. Mikropaleontološke raz-
iskave pa so pokazale, da so ti apnenci bogati s tintininami in pripadajo
valangij u.
Pri opisu favne in profilov sem v pričujočem članku upoštevala samo
nahajališča, ki sem jih sama kartirala, tintinine in drugi mikroorganizmi
pa so bili najdeni tudi na mnogih drugih krajih Notranjske in Primorske
(Buser, 1962).
102
1. si. Nahajališča klipein in tintinin v severozahodni Dolenjski
Fig. 1. Find-spots of Clypeina and Tintinnina in Dolenjska (Lower Carniola)
103
Nahajališča velikih tintinin na Dolenjskem
Konkordanten prehod med juro in kredo opazujemo v naslednjih
krajih Dolenjske (l.sl.):
1.	Zahodno in jugozahodno od Račne in Cušperka na vrhovih Zajčji
hrib, Limberk in Kovačev hrib.
2.	Jugozahodno od Lučkega dola med krajema Koti in Ilova gora.
3.	Na Planskem vrhu vzhodno od dobrepoljske doline.
Rekvienijski apnenec
Requienia limestone
Svetlo siv gost apnenec
Light-grey dense limestone
Siv apnenec z vložki zrnatega dolomita
Grey limestone with intercalations
of granular dolomite
i^i Clypeina juras.sica
J Tintinnina
2. si. Shematski profil na prehodu med jurskimi in krednimi skladi
Fig. 2. Generalized section of the transition between Jurassic
and Cretaceous strata
V vseh omenjenih krajih je razvoj zgornjejurskih skladov (2. si.) po-
doben kot na Logaški planoti (Kerčmar, 1962), le s to razliko, da so
tu oxfordski in kimmerični oolitni apnenci zelo bogati z grebensko favno
hidrozojev in koral. V zgornjem kimmeru in titonu* pa se pojavlja siv
apnenec, v katerem so le redki dolomitni vložki, medtem ko na Notranj-
skem dolomit prevladuje. V apnencu dobimo algo Clypeina jurassica, ki
jo spremljajo Clypeina jurassica minor in dr^gi redki mikroorganizmi.
Precej pogoste so tudi velike tintinine, ki se pojavijo že v razmeroma
nizkem horizontu titona; dobimo jih skoraj v vseh zbruskih, kjer so
klipeine (1. si.).
Nad titonskimi skladi leže gosti svetlo sivi apnenci valangij a. V teh
plasteh alge Clypeina jurassica ni več, dobimo pa tintinine, ki jih
spremlja alga Salpingoporella annulata, druga favna pa je zelo redka.
Valangijsko starost določajo tem apnencem velike tintinine, ki imajo
majhno vertikalno razširjenost in so zato važni vodilni fosili (Ra-
doičič, 1962).
* Naziv titon uporabljamo namesto portlanda (zg. malm).
104
turnSek, geologija 8
I. TABLA — PLATE I.
Vse fotografije so negativi. Pov. 12 X
Ali photographies are negatives. Enlarged 12 X
1.	si. Calpionella gigantea n. sp., zbriisek 1241/61
2.	si. Daturellina costata Radoičič, zbrusek 1187 61
3.	si. Daturellina slovenica n. p., zbrusek 1187,61 a
4.	si. Campbelliella mileši Radoičič, zbrusek 1147/61 b
5.	si. Daturellina costata Radoičič, zbrusek 1187 61 b
6. si. Tintinnopsella simplex Radoičič, zbrusek 1241/61
7. si. Zetella sp., zbrusek 1162/61
8. si. Apnenec z algo Clypeina jurassica in velikimi tintininami. Pov. 6 X.
Limestone with Clypeina jurassica and large Tintinnina. Enlarged 6 X
Paleontološki opis
V Črni gori in Dalmaciji je Radoičičeva odkrila bogata najdišča
velikih tintinin, V svoji zanimivi doktorski disertaciji in drugih manjših
člankih je prvič v literaturi opisala več novih vrst in celo rodov te
zanimive fosilne skupine migetalkarjev (Cilliata).
3. si. Lorika
Fig. 3. Lorica
Tintinine v Dinaridih so izredno velike in odstopajo od svojih doslej
znanih vrstnic. Kakor vemo iz literature, so bile znane le tintinine v veli-
kosti največ okrog 300 mikronov. Velike tintinine pa dosežejo velikost
tudi do 3 mm. Radoičičeva jih je imenovala »aberantne tintinine«,
prof. H a d ž i pa take pojave izredne velikosti imenuje gigantizem
(obratno od nanizma, kjer se pojavijo izredno majhni individui). Pravi, da
gre pri tem pojavu za dedne spremembe v obliki mutacij in za sodelo-
vanje selekcije (H a d ž i, 1961, 59).
Sistematično proučevanje tintinin sloni na obliki lorike, to je apnene
hišice, podobne zvonu ali čaši, v kateri je živel enoceličar.
Tintinnina
Tintinnopsella simplex Radoičič
4. si. in I. tab. 6. si.
1962 T. simplex Rad. — Radoičič, p. 29, si. 14, Tab. I. si. 7.
Podolgovata zvončasta lorika, aboralni del je okrogel in zaprt.
Ovratnik je postavljen poševno na loriko.
Dimenzije: dolžina lorike 2,08 mm,
premer ovratnika 2,43 mm,
premer oralne odprtine 1,34 mm.
Naš primerek kaže podobnost z vrsto T. simplex Radoičič, tej pa je
precej podobna tudi vrsta T. cyttarocyloides Radoičič. Mogoče gre samo
za eno vrsto z nekoliko spremenjenim ovratnikom. Pri nas je bila
T. simplex najdena v zgornjetitonskih in valangijskih plasteh.
105
Campbelliella mileši Radoičič
5. si. in I. tab. 4. si.
1959 C. mileši Rad. — Radoičič, p. 80, Tab. II, si. 1, 3.
1962 C. mileši Rad. — Radoičič, p. 40, si. 23—24, Tab. III. si. 1—3.
4. si. — Fig. 4.
Tintinopsella simplex
Radoičič
5. si. — Fig. 5.
Campbelliella
mileši Radoičič
Osrednji del lorike je cilindričen. Aboralni del je malenkostno raz-
širjen in odprt, Oralna cona lorike je zelo široka in se v blagem loku
6. si. — Fig. 6
Daturellina costata
Radoičič
7. si. — Fig. 7. Daturellina
slovenica n. sp.
odpira navzven. Opazujemo pojav reduplikacije. V naših primerkih smo
dobili največ 4 zaporedne generacije. Ta tintinina je od vseh najbolj raz-
širjena. Našli smo jo v zgornjem titonu in valangiju.
106
DaturelUna costata Radoičič
6. si. in I. tab. 2. in 5. si.
1962 D. costata Rad. — Radoičič, p. 49—50, si. 28—29, Tab. IV. si. 5—6.
Lorika je cilindrična in odprta na obeh straneh. V oralnem delu se
nekoliko razširi. Ovratnik je zelo oster in obrnjen navzgor. Opazujemo
pojav reduplikacije.
Dimenzije: dolžina lorike 1,98 mm 2,08 mm
aboralni premer 0,58 mm —
oralni premer 1,12 mm 1,72 mm
premer ovratnika 1,47 mm 1,76 mm
Tudi ta tintinina je zelo pogostna in je bila najdena v zgornjetiton-
skih in spodnjevalangijskih skladih.
DaturelUna slovenica n. sp.
7.	si. in L tab. 3. si.
Holotip:	zbr. št. 1187/61 a.
Derivatio nominis:	prvič najdena v Sloveniji.
Lokaliteta:	Stari grad, jugozahodno od Račne.
Horizont:	zgornji titon.
Lorika ima obliko široko odprtega zvona in je na obeh straneh odprta.
Nad aboralnim delom se začne čaša počasi razširjati. V oralnem delu se
stene tako razširijo, da se nagnejo skoraj vodoravno. Zato je premer
ovratnika skoraj štirikrat večji kot premer aboralnega dela. Ovratnik je
zelo koničast in na skrajnem vrhu zavihan navznoter. Stena lorike je
precej tanka.
Dimenzije: dolžina lorike 1,98 mm,
aboralni premer 0,58 mm,
oralni premer 1,28 mm,
premer ovratnika 2,18 mm.
Novo opisana vrsta se najbolj približuje vrsti D, costata Radoičič.
Razlikuje pa se od nje po večji širini oralnega in ovratnikovega dela
lorike in po ovratniku, ki je zavihan navznoter. Tudi stene so tanj še kot
pri vrsti D. costata.
Calpionella gigantea n. sp.
8.	si. in L tab. 1. si.
Holotip:	zbrusek št. 1241/61.
Derivatio nominis:	je zelo velika.
Lokaliteta:	Zajčji hrib, zahodno od Račne.
Stratigrafski horizont: valangij.
Ovalna lorika je najširša v oralnem oziroma suboralnem delu.
Ovratnik je ožji in nekoliko vbočen. Na zunanji strani ima več majhnih
brazd. Aboralni del lorike je okrogel in širok.
107
Dimenzije: dolžina lorike 2,72 mm,
najširši premer lorike 2,21 mm,
premer ovratnika 1,98 mm.
Po obliki lorike je naš primerek zelo podoben vrsti Calpionella
alpina Lorenz, ki je bila prvič najdena na Majorki v plasteh titona.
8. si. — Fig. 8. Calpionella
gigantea n. sp.
Loči pa se od nje po velikosti in po ovratniku, ki je pri novi vrsti
konkavno vbočen in ima na zunanji strani brazde. Pri vrsti C. alpina pa
je ovratnik raven in postavljen navpično na loriko.
Metacyclina sp.
9. si.
9. si. — Fig. 9.
Metacyclina sp.
10. si. — Fig. 10.
Zetella sp.
Lorika je ovalna, v oralni coni je močno zožena. Ovratnik je tanek
in koničast. Aboralni del je okrogel in širok. Po obliki lorike ustreza naš
primerek rodu Metacyclina, vendar ni podobna nobeni doslej znani vrsti.
108
Zaradi slabe ohranjenosti materiala nove vrste ni mogoče opisati. Najbolj
se še približuje vrsti MetacycUna glandiformis Radoičič, le mnogo manjša
je od nje. Pojavlja se v spodnjevalangijskih plasteh.
Zetella sp.
10. si. in I. tab. 7. si.
Dobro je ohranjen le aboralni del lorike in kaudalni podaljšek, ki se
na spodnjem koncu razširi kakor pri vrstah rodu Zetella Radoičič. Zani-
miva je tudi konkavna oblika lorike, ki pri dosedanjih vrstah še ni bila
omenjena. Lorika je najširša v suboralnem delu. Oralni del se zoži in je
približno enako širok kot aboralni del. Zaradi edinega primerka in le
delne ohranitve lorike nove vrste ni mogoče opisati. Primerek je bil
najden v valangijskem apnencu.
Meja med juro in kredo
Radoičičeva je v Črni gori in Dalmaciji postavila začetek
kredne dobe v zvezo s pojavom velikih tintinin. Tudi v Istri pri Rovinju,
kjer je dobila velike tintinine skupaj z algo Clypeina jurassica, je to
združbo uvrstila v »infravalangij«. Ker pa so bile velike tintinine v Švici
najdene že v zgornji juri, domneva, da so migrirale od severa proti jugu.
(Radoičič, 1962)
Vprašamo se, kje naj postavimo mejo med juro in kredo v naših
dolenjskih nahajališčih? Velike tintinine dobimo v skladih, kjer je
Clypeina jurassica še najbolj pogostna. Za to algo pa je večina strokov-
njakov mnenja, da je njen največji razmah v zgornji juri (v titonu ozi-
roma portlandu). Torej se tudi prve tintinine pojavijo že v zgornji juri.
Pojav neke nove favne je vsekakor pomemben, vendar menim, da je
za stratigrafijo alga Clypeina jurassica važnejša kot tintinine. C. jurassica
je namreč zelo razširjena apnena alga. Najdena je bila v zgornjejurskih
plasteh v Švici, Franciji, Italiji, Španiji in v mnogih drugih krajih. Po-
znajo jo tudi v raznih azijskih nahajališčih. Velike tintinine pa so bile
doslej najdene le v Jugoslaviji in Švici. V švicarskih nahajališčih jih je
C a r o z z i opisal kot pteropoda Vaginella striata n. sp., v resnici pa so
zaradi svoje radialne strukture nedvomno velike tintinine in ne ptero-
podi (Radoičič, 1962, 14 do 17). Te švicarske oblike so najdene
v skladih portlanda in v morskih interkalacijah purbecka (C a r o z z i,
1954).
Vemo, da so tudi majhne tintinine znane že v jurskih plasteh. Ne-
katere vrste se pojavljajo celo samo v titonu. V Abruzzih v Italiji sta
Raffi in Forti (1959, 11, 13, 18) dobila v zgornji juri (Tithonian)
algo Clypeina jurassica in tintinino Calpionella alpina.
Tudi M a y n C (1938) opisuje mejne plasti med juro in kredo v Švici
(Titliskette). V zgornji juri omenja algo C. jurassica in kalpionele.
Za določitev meje med juro in kredo v dolenjskih nahajališčih sem
upoštevala pojav alge Clypeina jurassica in postavljam mejo tam, kjer ta
109
alga povečini izumre. Lahko se je kak osebek ohranil še v spodnji kredi,
toda taki primerki so redki in osamljeni. Tudi sedimentacija se je po
koncu klipein nekoliko spremenila. Sive apnence zgornje jure z vložki
zrnatega dolomita so zamenjali svetlo sivi gosti, skladoviti apnenci v spod-
nji kredi.
Domneva Radoičičeve, da so velike tintinine migrirale od
severa proti jugu, je verjetna, vendar bo za končno potrditev te domneve
treba dobiti podatke o velikih tintininah še iz drugih krajev, zlasti iz
vmesnega območja med Švico in Slovenijo.
LARGE TINTINNINA IN THE TITHONIAN AND VALANGINIAN
STRATA FROM NORTH WESTERN DOLENJSKA
On a basis of micropalaeontological findings on many places of Do-
lenjska (Lower Carniola) Tithonian and Valanginian strata were discov-
ered. In the Upper Malmian beds the calcareous algae Clypeina jurassica
Favre most often appears. In the upper part of these strata besides algae
the Large Tintinnina occur, that also continue in the Lower Cretaceous
(Valanginian).
The beginning of Cretaceous period of Črna gora and Dalmacija was
connected by Radoičič with the appearance of Large Tintinnina. These
fossils have also been found in Switzerland in the Upper Jurassic beds,
Radoičič presumed, that they moved from the northwest towards
the southeast (Radoičič, 1962).
In our findings the appearance of Clypeina jurassica was taken into
consideration to determine the boundary between the Jurassic and the
Cretaceous. It was made there, where this algae become extinct. Large
Tintinnina already occur in the strata, where Clypeina jurassica is stili
very often found. Therefore they were ranged besides into Valanginian
also into the Upper Tithonian. The presumption of Radoičič, that
the Large Tintinnina moved, is possible, but before a final decision is
reached it is necessary to examine the whole region between Switzerland
and Dinarids, and between the North and South Dinarids.
In the Upper Tithonian and Valanginian strata in north western
Dolenjska the follov^ing species of Large Tintinnina were found: Camphel-
liella mileši Radoičič, DaturelUna costata Radoičič, DaturelUna
slovenica n. sp., Calpionella gigantea n. sp., MetacycUna sp., and Zetella sp.
DaturelUna slovenica n. sp.
Fig. 7., Pl. 1. fig. 3
The lorica has a shape of a wide beli open on both sides. Above
aboral region a cup slov^ly begins to extend. In the oral region the walls
are so extended that they are nearly horizontaly bent. Therefore the
diameter of collar is four times bigger than the diameter of aboral
region. Collar is very pointed and on the uppermost top turned inwards.
The vv^all of lorica is rather thin. Dimensions: the length of lorica 1,98 mm,
110
aboral diameter 0,58 mm, oral diameter 1,28 mm, diameter of collar
2,18 mm.
The newly described species more nearly approaches the species of
D. costata Radoičič. It is distinguished from the latter by a widening
of oral and collar region of lorica and by collar, which is turned invards.
The walls are also thiner than of the species D, costata.
Calpionella gigantea n. sp.
Fig. 8., Pl. 1. fig. 1
Oval lorica is the broadest in oral and suboral region. Collar is
more narrow and a little concave. On the outside it has some small
grooves. Aboral region of lorica is round and wide. Dimensions: length
of lorica 2,72 mm, the widest diameter of lorica 2,21 mm, diameter of
collar 1,98 mm.
Our specimen is very similar to the species of Calpionella alpina.
They are different in size and in collar, vv^hich is on the new species
concave bent and has on the outside some grooves. Collar of C. alpina
is plein and vertically placed on lorica.
LITERATURA
Buser, S., 19G2, Razvoj jurskih slojev v slovenskem Dinarskem go-
rovju. Report 5. Meeting Geol. Yugoslavia, 163—167, Beograd.
Campbell, A. S., 1954, Tintinnina in : Moore R. C. Treatise on Inver-
tebrate Paleontology. Part D, Protista 3, D 166—D 180, Kansas.
Carozzi, A., 1954, L'organisme »C« J. Favre (1927) est une Vaginella
portlandienne. Archives des Sciences, Vol. 7/2, 107—111, Geneve.
Ferasin, F. — Rigato G., 1957, Studi sui Tintinnidi fossili delle
Prealpi Venete. Mem. Accad. Patavina di SS. LL. AA. Cl. Sc. Mat. Nat. 69,
1956—57, 3—27, T. L—II, Padova.
Hadži, J., 1961, Problemi drobnosti (nanizma) in velikanstva (gigan-
tizma) v živalstvu. Razprave SAZU, Cl. IV. 6, 51—270, Ljubljana.
Kerčmar, D., 1962, Prve najdbe zgornjejurskih apnenih alg v SIch
veniji. Geologija, 7, 9—24, T. I—IV, Ljubljana.
Matthes, H. W., 1956, Einfuhrung in die Mikropalaontologie. Calpionel-
liden, pp. 184—187, Leipzig.
M a y n C, W., 1938, Die Grenzschichten von Jura und Kreide in der
Titliskette. Eclogae Geol. Helv. 31, 21—70, Basel.
Miiller, A. H., 1958, Lehrbuch der Palaozoologie, 2/1, Proto^zoa, III. KL,
Ciliata, 93—94, Jena.
Pleničar, M., 1961, Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem
Primorskem in Notranjskem. Geologija, 6, 22—145, Ljubljana.
Pokorny, V., 1958, Grundziige der zoologischen Mikropalaontologie,
7. Kapi tel: Tintinnina, pp. 430—442, Berlin.
Radoičič-Brstina R., 1957, O nalasku fosilnih tintinida u Dina-
ridima. Zapisnici srp. geol. društva za 1955, 179—181, Beograd.
Radoičič, R., 1959, Krupe tintinine CampbelUella nov, gen, i Datu-
relUna nov. gen. Vesnik Zavoda za geol. geofiz. istr. NR Srbije, 17, 79—86,
T.I—II, Beograd.
Radoičič, R., 1962, Paleoekologija i biostratigrafija aberantnih tin-
tinina Jugoslavije, Beograd (Doktorska disertacija, rokopis).
Raffi, G., — For t i A., 1959, Micropaleontological and Stratigraphical
Investigations in »Montagna del Morrone« (Abruzzi — Italy). Revue de Micro-
paleontologie, 2. Anne, N. 1, 8—20, Pariš.
111
RAZVOJ TERCIARNIH SEDIMENTOV MED RUDNICO IN BOCEM
Lija Rijavec
Kratka vsebina. Območje med Rudnico in Hočem smo kartirali z na-
menom, da stratigraf sko razčlenimo terciarne sedimente. Pri raziskavi smo
uporabili mikropaleontološko metodo, na podlagi katere smo določili
oligocenske, miocenske, pliocenske in holocenske sedimente.
Sivi sljudnati peščeni laporji pri Lembergu in Lipoglavu so glede
na stratigrafsko pripadnost še vedno problematični; vzorci s tega območja
so vsebovali foraminifere, ki niso vodilne za oligocenske niti miocenske
sedimente.
Uvod
V letu 1958 smo kartirali ozemlje vzhodnega dela Posavskih gub m.ed
Bočem na severu in Rudnico na jugu. Tod so raziskovali že Zollikofer
(1861—62). S tur (1871) in Dreger (1895—98). Zanimiva je Bre-
ge r j e v a geološka specialka Rogatec—Kozje. Avtor omenja na jugu kar-
tiranega ozemlja »govški peščenjak«, kateremu pripisuje miocensko sta-
rost. Med govškim peščenjakom se javljajo severno od Loke pri Zusmu
še soteške plasti. Dr e g e r j e v govški horizont smo mikropaleontološko
detajlno preiskali in določili na podlagi foraminifer oligocensko starost
sedimentov. Dreger prav tako ne omenja na ozemlju, ki smo ga kar-
tirali, zgornjemiocenskih in pliocenskih sedimentov. Po njegovi karti leže
te plasti šele vzhodneje.
Stratigrafski pregled
Na preiskanem ozemlju imamo oligocenske, miocenske, pliocenske in
holocenske sedimente.
O 1 i g o C e n
Oligocenski sedimenti leže na jugu kartiranega ozemlja transgresivno
na različnih mezozoičnih skladih. Zastopajo jih konglomerat, prod, pešče-
njak in pesek. Med peščenjakom in peskom leže plasti laporastih skrilavih
glin in rjavih laporjev. Gline in laporji vsebujejo foraminifere.
Ločiti moremo dva faciesa, morskega in brakičnega. Morski ima večji
obseg. Brakičen facies je bil dokazan na podlagi makrofavne, najdene
pri geološkem kartiranju 1. 1948 v bližini Babne gore. Profesor Rakovec
je determiniral naslednje školjke in polže:
112
Cerithium margaritaceum var. moniliformis Grat.
Cerithium margaritaceum var. calcarata
Cerithium plicatum Breg.
Melanopsis hantkeni Hof.
Neritina sp.
Mytilus aquitanicus May — Eym.
Corhula carinata Buj.
Morski razvoj pa nam dokazujejo naslednje foraminifere:
Vaginulinopsis pseudodecorata Hagn
Spiroplectammina carinata (d'Orb.)
Nodosaria intersita Franz.
Karreriella siphonella (Reuss)
Almaena osnahrugensis (v. Miinster)
Martinottiella communis (d'Orb.)
Planularia kuhinyii (Hantk.)
Clavulinoides szahoi (Hantk.)
CyclammAna acutidorsata (Hantk.)
Lagenodosaria spinicosta (d'Orb.)
Glohigerina hulloides d'Orb.
Cornuspira polygyra Reuss
iglice morskih ježkov.
Od foraminifer najdemo oblike, ki so karakteristične za oligocenske
sedimente Madžarske (Kis Celi pri Budimpešti). Foraminiferna favna s Cla-
vulinoides szahoi vsekakor potrjuje oligocensko starost skladov.
Na severu kartiranega ozemlja leži oligocen na karbonu in triadi.
Razvit je kot siv sljudnat peščen lapor, ki ima ponekod vonj po nafti in
nas močno spominja na sedimente pri Leskovcu v Halozah. Med laporji
se javlja peščenjak, andezitski tuf in tufski peščenjak. Nad temi leže na
nekaterih mestih peščenjaki, katerim smo pripisovali oligocensko starost,
lahko pa so že nekoliko mlajši, za kar pa nimamo zanesljivih dokazov.
Sive sljudnate peščene laporje smo prav tako preiskali mikropaleonto-
loško. V glavnem so vzorci vsebovali foraminifere, ki niso vodilne niti
za oligocenske niti miocenske sedimente. Zato je njihova stratigrafska
pripadnost problematična. Od foraminifer nastopajo:
Bathysiphon taurinensis Sacco
Spiroplectammina carinata (d'Orb.)
Martinottiella communis (d'Orb.)
Sphaeroidina bulloides d'Orb.
Bolivina sp.
Bigenerina sp.
Virgulina schreihersiana Czjzek
Nekateri vzorci sivega sljudnatega peščenega laporja pa so v nepo-
sredni bližini kontakta s triado vsebovali poleg drugih še karakteristične
oblike kot npr.:
Clavulinoides szaboi (Hantk.)
Nodosaria cf. intersita Franz.
8 — Geologija 8	113
Almaena osnahrugensis (v. Miinster)
Karreriella siphonella (Reuss)
Cornuspira polygyra Reuss
Cornuspira involvens (Reuss)
Cyclammina cf. acutidorsata (Hantk.)
Cihicides cf. ungerianus (d'Orb.)
Anomalina sp.
Robulus sp.
Bathysiphon sp.
iglice morskih ježkov.
Lapor in tuf smo našli tudi severno od Ravne gore (Hrvatska) in na
več krajih južno od šoštanjsko-velenjske prelomnice.
M i o C e n
Miocenski sedimenti zavzemajo precejšnji obseg. Pripadajo tortonu
in sarmatu. Torton je razvit precej pestro in leži diskordantno na oligo-
censkih plasteh. Sestavljajo ga kremenov konglomerat, peščenjak, pesek,
apnenec z litotamnijami, lapor in skrilava glina. Na podlagi mikrofavne
smo določili spodnji in srednji torton. Zgornji torton pa ni zanesljivo
dokazan. Spodnji torton ima podoben razvoj kot v Slovenskih goricah.
Našli smo naslednje foraminifere:
Orbulina siituralis Bronn.
Vaginulina legumen (Lin.)
Uvigerina macrocarinata Papp. u. Turnovsky
Uvigerina aculeata d'Orb.
Uvigerina semiornata d'Orb.
Siphonodosaria pauperata (d'Orb.)
Robulus sp.
Martinottiella communis (d'Orb.)
Globigerina bulloides d'Orb.
iglice morskih ježkov.
Srednji torton je razvit v obliki laporja, ki mestoma vsebuje pole
apnenega peščenjaka in apnenca z litotamnijami. Lapor vsebuje mikro-
favno. V tem horizontu nastopajo naslednje oblike:
Uvigerina venusta Franz.
Uvigerina cf. pygmea d'Orb.
Textularia sp.
Gyroidina soldanii d'Orb.
Bathysiph.on taurinensis Sacco
Bathysiphon filiformis Sars
Globigerina bulloides d'Orb.
114
s a r m a t
Sarmatske plasti se pričenjajo s srednje zrnatim kremenovim konglo-
meratom, ki prehaja v apnen peščenjak, mestoma tudi v pesek. Slede še
laporji, ki vsebujejo foraminifere:
Cihicides lohatulus (W. u. J.)
Articulina sarmatica Karr.
Rotalia beccarii (Linne)
Elphidimn cf. reginum (d'Orb.)
Cytheridea miilleri (v. Miinster)
P1 i o C e n
Pliocen je razvit laporno. Vsebuje ostrakodno favno, na podlagi katere
smo določili panonsko starost. Na kartiranem ozemlju imamo le malo
panona, ta se razširi šele proti vzhodu. Od ostrakodov nastopajo:
Candona sieberi Mehes
Herpetocypris abscissa (Reuss)
Lineocypris fahrioni Turnovsky
Ostrakoda Candona sieberi in Herpetocypris abscissa kažeta na
spodnji panon, Lineocypris fahrioni pa na srednji panon.
Holocen
V dolinah večjih voda so razviti še holocenski sedimenti. Predstav-
ljajo jih glina, pesek in prod.
Tektonika
Terciarni sedimenti so nagubani. Na ozemlju imamo dve sinklinali.
Jedro vmesne antiklinale sestavljajo predterciarna podlaga in oligocenski
skladi.
Severno od Šmarja pri Jelšah poteka prelom v smeri vzhod—zahod.
Prelom poteka mimo Rogaške Slatine.
Zaključki
Pri geološkem kartiranju ozemlja med Rudnico in Bočem smo hori-
zontirali terciarne sedimente. Razen razčlenitve pa nas je zanimal tudi
razvoj terciarnih sedimentov. Sedimente smo vzorčevali po profilih in jih
potem preiskali po mikropaleontološki metodi. Na podlagi mikrofavne
smo ugotovili oligocensko, miocensko in pliocensko starost sedimentov.
Holocenskih sedimentov nismo izpirali.
Problematični so še vedno sivi sljudnati peščeni laporji na severu
kartiranega ozemlja. Vzorci niso vsebovali vodilnih foraminifer za oligo-
censke ali miocenske sedimente. Terciarne sedimente med Rudnico in
115
Bočem smo primerjali s terciarnimi sedimenti v laški sinklinali. V laški
sinklinali je naslednje zaporedje plasti:
siva laporasta glina s foraminifero Clavulinoides szaboi (oligocen),
govške plasti z morsko in brakično f oraminif erno favno (spodnji
miocen),
laški lapor s foraminifero Uvigerina venusta in Bolivina dilatata
(srednji miocen — torton).
Med govškimi plastmi in sivo lapornato glino je diskordanca
(K u š č e r , 1955). Burdigalskih in helvetskih sedimentov v Sloveniji do
sedaj še nismo z gotovostjo ugotovili.
Na ozemlju med Rudnico in Bočem pa je zaporedje plasti naslednje:
Konglomerat oziroma prod, peščenjak, pesek, vmes plasti laporastih
skrilavih glin in rjavih laporjev s foraminifero Clavulinoides szaboi,
Cerithium margaritaceum var. moniliformis. Makro in mikrofavna kažeta
na menjavanje morskega in brakičnega faciesa oligocena.
Kremenov konglomerat, peščenjak in pesek, apnenec z litotamnijami,
lapor in skrilava glina s foraminifero Orbulina suturalis, Vaginulina
legumen — morski facies (spodnji torton).
Lapor s polami apnenega peščenjaka in apnenca z litotamnijami;
vsebuje foraminifere Uvigerina venusta in Uvigerina cf. pygmea —
morski facies (srednji torton).
Srednje zrnat kremenov konglomerat s prehodom v peščenjak, me-
stoma tudi pesek in lapor s foraminiferami Cibicides lobatulus, Articulina
sarmatica, Rotalia beccarii (mala oblika) — brakičen facies (starejši
sarmat).
Lapor z ostrakodi Candona sieberi in Herpetocypris abscissa — močna
osladitev (panon).
THE DEVELOPMENT OF THE TERTIARV SEDIMENTS BETWEEN
RUDNICA AND BOC MOUNTAINS
The region between Rudnica and Boč in eastern Slovenia consists
of the Oligocene, Miocene, Pliocene and of the Holocene sediments.
In the southern part of the mapped region the Oligocene sediments
are deposited in a transgressive position on the Mesozoic strata. They
consist of conglomerate, sandstone and of sand. Between the sandstone
and sand there are intercalated marly shal clay and brown marl with
foraminifers characteristic of the Oligocene. The foraminifers, which
were foimd, resemble the foraminifers of the Oligocene Kis Celi clay near
Budapest.
In the northern part of the mapped area the Oligocene strata lie over
the Carboniferous and over the Triassic beds. They are developed as
grey micaceous sandy marl, which has in some parts a smeli of oil.
Among the marl sandstone, andesite tuff, and tuff sandstone may be
found. In some places above them the sandstone is placed, supposedly
of the Oligocene age, but it may be younger — until now more reliable
proofs have not been found.
116
The grey micaceous sandy marl contains foraminifers that are neither
Icading for the Oligocene nor for the Miocene age.
Some samples of the grey micaceous sandy marl, in the immediate
neighbourhood of the contact with the Triassic, contains besides other
foraminifers also Clavulinoides szahoi.
The Miocene sediments are represented by the Tortonian and by
the Sarmatian strata. The Tortonian strata lie unconformably on the
Oligocene beds. They consist of the siliceous conglomerate, sandstone,
sand, lithothamnion limestone, marl and of the shaly clav. The Lower
and the Middle Tortonian beds were determined by the microfauna. The
Upper Tortonian is not reliably proved. The development of the Lower
Tortonian is similar to that at Slovenske gorice. The following foramini-
fers were found:
Orbulina suturalis Bronn.
Vaginulina legumen (Lin.)
Uvigerina macrocarinata Papp u. Turnovsky
Uvigerina aculeata d'Orb.
Uvigerina semiornata d'Orb.
Siphonodosaria pauperata (d'Orb.)
Robulus sp.
Martinottiella communis (d'Orb.)
Globigerina bulloides d'Orb.
The Middle Tortonian marl, including the calcareous sandstone and
lithothamnion limestone intercalations, contains the following microfauna:
Uvigerina venusta Franz.
Uvigerina cf. pygmea d'Orb.
Textularia sp.
Gyroidina soldanii d'Orb.
Bathysiphon filiformis Sars
Bathysiphon taurinensis Sacco
Globigerina bulloides d'Orb.
The Sarmatian strata begin with the siliceous conglomerate, which
passes into the calcareous sandstone and into sand overlain by marl,
containing foraminifers:
Cibicides lobatulus (W. u. J.)
Articulina sarmatica Karr.
Rotalia beccarii (Linne)
Elphidium cf. reginum (d'Orb.)
Cytheridea miilleri (v. Miinster)
The Pliocene marl contains the ostracod fauna, proving its Panonian age:
Candona sieberi Mehes
Herpetocypris abscissa (Reuss)
Lineocypris fahrioni Turnovsky
The Holocene gravel and redeposited clay occur in the valleys of
large streams.
117
LITERATURA
Anic, A., 1952, Gomjeoligocenske naslage južnog pobočja Ivančice
u Hrvatskoj. Geološki vjesnik S. II—IV. 1948-50, Zagreb.
B i 11 n e r , A., 1884, Die Tertiar-Ablagerungen von Trifail und Sagor.
Jahr. d. geol. R. A. Wien.
D r e g e r, J., 1920, Erlauterungen zur geologischen Karte Rohitsch-
Drachenburg. Wien.
E 11 i s and M e s s i n a, 1940, Catalogue of Foraminifera.
Grad, K., 1958, Geologija Haloz. Poročilo. Arhiv Geološkega zavoda
Ljubljana.
G r 111, R., 1943, Uber mikropalaontologische Gliederungsmoglichkeiten
im Miozan des Wiener Beckens. Mitt. d. R. f. B. Zweigstelle Wien 6.
G rili, R., 1957, Die stratigraphische Stellung des Hollenburg Kari —
stettener Konglomerats (Niederosterreich) Ver. d. Geol. B. A. Wien.
Grill, R., Kiipper, H., 1954, Erlauterungen zur geologischen Karte
der Umgebung von Wien. Wien.
Hagn, H., 1952, Geologisch-palaontologische Untersuchungen in der
subalpinen Molasse des ostlichen Oberbayems zwischen Prien und Sur mit
Berucksichtigung des im Siiden anschliessenden Helvetikums. Miinchen.
H a m r 1 a , M., 1954, Geološke razmere ob severnem robu laške sinklinale
vzhodno od Savinje. Geologija, Ljubljana.
H a mrla. M., 1955, Geologija Rudnice s posebnim ozirom na rudne
pojave. Geologija, Ljubljana.
H a m r 1 a, M., 1958, Poročilo o geološki obdelavi ozemlja med Senovim
in Komorivcem. Poročilo. Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana.
H a n t k e n , M., 1875, Die Fauna der Clavulina Szaboi-Schichten. Foldtani
K6zl6ny 4, Budapest.
Papp, A., 1951, Die Molluskenfauna des Panon im Wiener Becken. Mitt.
d. Geol. Gessell. Band 44. Wi©n.
Papp, A., 1954, Miogypsinidae aus dem Oligozan von Zagorje. Geologija,
Ljubljana.
Papp, A., 1954, Die Molluskenfauna im Sarmat des Wiener Beckens.
Mitt. d. Geol. Gessell. Wien. Bd. 45, 1952.
Papp, A., Turnovsky, K., 1953, Die Entwicklung der Uvigerinen
im Vindobon (Helvet und Torton) des Wiener Beckens. — Jahrb. d. Geol. Bun-
desanst. XCVI Band. Wien.
Rijavec, J., 1959, Mikropaleontološko poročilo o vzorcih iz okolice
Loke pri Žusmu—Šmarja pri Jelšah—Podplata. Arhiv Geološkega zavoda
Ljubljana.
S tur. D., 1871, Geologie der Steiermark. Graz.
Z o 11 i k o f e r, T h. V., 1859, Die geologische Verhaltnisse des Drauthales
in Untersteiermark. Jahrb. d. Geol. R. A. Wien.	'
118
IZDANKA KREDNIH SEDIMENTOV SEVEROVZHODNO OD PRELOG
PRI SLOVENSKIH KONJICAH
Lija Rijavec
Leta 1957 smo pri geološkem kartiranju premogonosnih terciarnih
sedimentov v okolici Slovenskih Konjic našli dva izdanka krednih plasti,
in sicer na območju, kjer naj bi bile po Tellerjevi geološki specialki
Pragersko—Slovenska Bistrica le pliocenske usedline.
Kreda prihaja na površje v majhnem obsegu v dveh grapah na nad-
morski višini 380 do 400 m. Razvita je v obliki gostega sivo rožnatega
ploščastega apnenca in laporja.
Apnenec se močno razlikuje od rudistnega apnenca, ki ga najdemo
zahodno in vzhodno od Zreč, lapor pa je zelo podoben neogenskemu la-
porju, kamor so ga prvotno tudi prištevali.
Iz apnenca smo naredili zbruske za mikropaleontološko preiskavo,
lapor pa smo izprali, ker smo v njem pričakovali mikrofavno. Makrofavne
nismo našli.
V	zbruskih smo ugotovili številne preseke globotrunkan ter gimbelin.
Prav tako smo našli tudi v laporju precej številno foraminiferno favno,
ki pripada zlasti globotrunkanam. V vzorcih smo določili naslednje fora-
minifere:
Glohotruncana area (Cushman)
Globotruncana lapparenti Brotzen
Neoflabellina interpunctata (v. d. Marck)
Cornuspira sp.
Gaudryina sp.
ostrakodi.
Apnenec in lapor z globotrunkanami severovzhodno od vasi Preloge
ustrezata facialno sedimentom scaglie z globotrunkanami v centralnih
Apeninih in predstavljata sedimente globljih delov morja.
Oba izdanka krednih sedimentov sta vezana na vitanjsko prelomnico,
ki poteka od Vitanja mimo Konjic dalje proti vzhodu. Plasti krednega
ploščastega apnenca in apnenega laporja imajo vpad 80".
V	tem delu Slovenije doslej nismo poznali takšnega razvoja krednih
sedimentov, zato sta oba izdanka toliko pomembnejša za študij paleo-
geografskih razmer.
119
LITERATURA
E 11 i s and M e s s i n a , 1940, Catalogue of Foraminifera, New York.
Gotzinger, G., 1954, Erlauterungen zur geologischen Karte der Um-
gebung von Wien.
H a m r 1 a , M., 1957, Geologija ozemelj Vitanje—Zreče—Konjice—Stoperče
v premogovnem mislinjsko-dravinjskem pasu. Poročilo v arhivu Geološkega
zavoda Ljubljana.
T e 11 e r , F., 1899, Erlauterungen zur geologischen Karte Pragerhof—Win-
disch Feistritz.
T e 11 e r , F., D r e g e r , J., 1898, Geologische Spezialkarte, Blatt Pra-
gerhof—Windisch Feistritzt, Wien.
120
MEJA MED KREDNIMI IN TERCIARNIMI SKLADI
V GORIŠKIH BRDIH
Ljudmila Srihar
Z 1 sliko med tekstom in s 6 slikami v prilogi
V letu 1963 je ekipa geologov Geološkega zavoda Ljubljana kartirala
ozemlje Goriških Brd. Pri kartiranju smo vzeli večje število vzorcev za
mikropaleontološke preiskave. Podrobno smo obdelali dva profila; prvega
pri vasi Podsabotin, severozahodno od Nove Gorice, drugega pa pri naselju
Loke severovzhodno od Nove Gorice. V obeh primerih so eocenski flišni
sedimenti v neposrednem kontaktu z laporji in lapornatimi apnenci
v faciesu scaglie. Te kamenine so dobile svoje ime po značilnem načinu
preperevanja v obliki luskic oziroma iveri. Sklepali smo, da imamo ne-
prekinjeno sedimentacijo od ^zgornje krede do eocena. Za razjasnitev tega
problema in meje med krednimi in terciarnimi skladi smo podrobno
opazovali oba profila in mikropaleontološko preiskali 60 zbruskov.
Profil pri Podsabotinu
Vas Podsabotin leži na flišnih sedimentih, v katerih prevladuje apnen
peščenjak z vmesnimi plastmi laporja in trde gline. Profil smo začeli na
severovzhodnem koncu vasi Podsabotin, kjer leži med flišnimi sedimenti
apnena breča z ostanki mikrofavne in mikroflore. Breča je v celoti svetlo
siva, posamezna zrna pa so temno siva do skoraj črna. Preiskali smo
zbrusek (št. 81) iz apnene breče. Prevladujejo zrna kalcita, nekaj pa je
kremenovih in mikrokristalnih silikatnih zrn. Velikost zrn je 0,5 do 4 mm.
Vzorec vsebuje številne ostanke velikih foraminifer in alg. Najvažnejši
rodovi so:
Assilina sp.,
Discocyclina sp.,
Nummulites sp.,
Lithothamnium sp.
Celotna mikrofavna, zlasti pa rodova Assilina sp. in Nummulites sp.
kažeta, da brečo lahko uvrstimo v eocen.
Pod apneno brečo leži ploščast peščen lapornat apnenec in sivkasto
rjav lapor z vložki apnenega peščenjaka. Plasti vpadajo ca. 200/65". Te
sklade prištevamo še k flišu. V peščenem lapornatem apnencu ni ostankov
mikrofavne. To so sedimenti eocena. Debelina tega dela eocenskih plasti
121
je ca. 10 m. Točneje jih stratigrafsko ne moremo opredeliti, ker ne vsebu-
jejo fosilnih ostankov. Preiskali smo štiri vzorce, št. 82 do 85.
Pod flišnimi sedimenti sledita rdečkasto rjav lapor in lapornat apne-
nec — rdeča scaglia.
Plasti rdeče scaglie so litološko precej enotne, po mikrofavni, ki jo
vsebujejo, pa smo jih lahko razdelili v tri dele.
Zgornji del sestavljata rdečkasto rjav do rdečkasto vijoličen lapor in
lapornat apnenec. Rdečkasto rjav lapor niže vsebuje pole sivkasto zelenega
122
laporja. Skladi vpada j o proti jugozahodu in so rahlo nagubani. Iz teh
plasti so vzorci št. 86 do 91 z bogato pelagično foraminiferno favno. Na-
stopajo naslednje vrste in rodovi:
Glohorotalia aragonensis (Nuttall)
Glohorotalia sp.
Globigerina eoceana d'Orb.
Globigerina sp.
Našteta mikrofavna ustreza po svoji vertikalni razširjenosti spod-
njemu eocenu in paleocenu. Debelina spodnjeeocensko-paleocenske rdeče
scaglie je ca. 30 m. Nismo dobili vrst, na podlagi katerih bi lahko ločili
v globokomorskem razvoju spodnje eocenske plasti od paleocenskih. Tudi
v sosednji Italiji v globokomorskem razvoju ni postavljena točna meja
med spodnjim eocenom in paleocenom (C i t a, 1955). V splošnem je
določevanje terciarnih pelagičnih foraminifer v zbruskih zelo težavno in
problematično. Zelo redko dobimo namreč presek, ki je toliko značilen
za neko vrsto, da jo lahko določimo. V centralni Italiji je Ren z (1936)
ločil paleocen od spodnjega eocena. To pa mu je uspelo le s pomočjo
velikih foraminifer. Verjetno se dajo paleocenski sedimenti ločiti od
eocenskih tudi v globokomorskem razvoju, kjer imamo le pelagične
foraminifere. (C i t a , 1955). Vendar so za to potrebne izprane foramini-
fere iz več profilov. V našem primeru tega nismo mogli izvesti.
Pod spodnjeeocensko-paleocensko rdečo scaglio sledita rjavkasto rdeč
do vijoličast lapor in lapornat apnenec z vmesnimi polami sivkasto zele-
nega laporja in lapornatega apnenca. Plasti so debele 3 do 8 cm in so
rahlo nagubane. Vpadajo ca. 20/60®. Značilno je, da v litološko enakih
sedimentih, kot smo jih imeli v zgornjem delu, nastopi sprememba mikro-
favne; globorotalije, ki so v zgornjem delu zelo številne in nekatere oblike
globigerin, izginejo. Pojavijo pa se druge oblike globigerin in nekaj redkih
globigerinel, ki so značilne za dani j. Na podlagi tega sklepamo, da ustreza
srednji del rdeče scaglie danijski stopnji. Iz teh plasti so vzorci št. 92
do 95. Debelina danijskih sedimentov je majhna; znaša največ 10 m.
V	spodnjem delu rdeče scaglie so med laporjem in ploščastim lapor-
natim apnencem redki vložki apnenega peščenjaka. Opazujemo, da posta-
jajo sedimenti vedno bolj apneni. Plasti so debele 3 do 20 cm. V sicer
homogenih plasteh rdečkasto rjavega lapornatega apnenca nahajamo kose
sivega brečastega apnenca, velike do 20 cm, in večje leče apnene breče.
Mikrofavna spodnjega dela rdeče scaglie se bistveno razlikuje od
mikrofavne v srednjem in zgornjem delu; pojavi se zgornjekredni rod
globotrunkana. Na podlagi tega smo razmejili kredne in terciarne plasti;
doslej namreč niso našli globotrunkan v plasteh mlajših od maastrichta.
V	spodnjem delu rdečkasto rjavih laporjev in lapornatih apnencev
smo vzeli vzorce št. 96 do 121. Določili smo naslednje vrste:
Globotruncana calcarata Cushman
Globotruncana area (Cushman)
Globotruncana stuarti (de Lapparent)
Globotruncana cf. contusa (Cushman)
123
Glohotruncana lapparenti tricarinata (Quereau)
Giimhelina sp.
Glohigerina cretacea d'Orb.
Pseudotextularia varians Rzehak
Po mikrofavni smo uvrstili spodnji del rdeče scaglie v zgornji senon,
in sicer v kampan in maastricht. Najbolj pogostna je vrsta Glohotruncana
stuarti, ki je vodilna za zgornji senon. Debelina zgornjesenonskih plasti
znaša ca. 90 m.
Rdeča scaglia leži na sivem ploščastem apnencu z odlomki rudistnih
lupin. Na kontaktu je apnena breča z rdečim lapornatim vezivom. Pre-
iskali smo dva zbruska sivega apnenca, vendar v njih nismo našli po-
membnejše mikrofavne, pač pa številne fragmente rudistnih lupin.
Profil pri naselju Loke
Profil pri naselju Loke je geološko podoben profilu pri Podsabotinu.
Vas Loke leži na eocenskih flišnih sedimentih. Prevladuje apnen peščenjak
z vložki laporja in trde gline. V flišnem peščenjaku so številni rastlinski
ostanki. Plasti vpadajo najprej proti severozahodu in so močno nagubane.
Na kontaktu flišnih sedimentov z rdečkastim laporjem je obrnjena guba
flišnega peščenjaka, tako da ležijo tu plasti rdeče scaglie diskordantno na
eocenskemu flišu. Obrnjena lega plasti je nastala zaradi nariva mezo-
zojskih kamenin na eocenske sedimente.
Profil smo začeli še v flišnih sedimentih. Preiskali smo 4 zbruske
lapornatega peščenega apnenca. Kamenina je sestavljena iz zrn kalcita,
kremena in femičnih mineralov. Vsebuje precej glinaste primesi. Lapornat
peščen apnenec ne vsebuje mikrofavne, pač pa rastlinske ostanke.
Nad flišnimi sedimenti sledita rdečkasto rjav lapor in lapornat
apnenec. To so sedimenti v faciesu rdeče scaglie. Litološko so te plasti
precej enotne; na podlagi rezultatov mikropaleontoloških preiskav pa smo
jih lahko razdelili, prav tako kot pri Podsabotinu, v tri dele.
V zgornjem delu rdeče scaglie imamo v rdečkasto rjavem laporju in
lapornatem apnencu lečo apnenega peščenjaka. Ta vsebuje ostanke ve-
likih foraminifer npr.:
Discocyclina discus (Kaufman)
Discocyclina sp.,
Nummulites sp.
Rdečkasto rjav lapor in lapornat apnenec pa vsebujeta ostanke
planktonskih foraminifer. Zastopana sta rodova Glohorotalia sp. in Glohi-
gerina sp. Na podlagi teh smo uvrstili zgornji del scaglie v spodnji eocen
— paleocen. Posameznih vrst nismo mogli določiti, ker je mikrofavna
zelo siromašna in slabo ohranjena. Zato tudi nismo mogli ločiti spodnje-
eocenskih plasti od paleocenskih. Isti problem smo imeli tudi v profilu
pri Podsabotinu, čeprav je tam mikrofavna veliko bolj bogata.
Srednji del rdečkasto rjavega laporja in lapornatega apnenca se
litološko ne razlikuje od zgornjega dela. Plasti vpadajo proti severo-
124
zahodu. Nagla sprememba nastopi v mikrofavni. Rodu Glohorotalia sp.
v teh plasteh nismo našli. Pojavijo pa se vrste globigerin, vodilne za dani j.
Navzgor slede, še vedno v obrnjeni legi, plasti rdečkasto rjavega
laporja in lapornatega apnenca z vmesnimi polami sivkasto zelenega
lapornatega apnenca. V tem delu nastopajo številne globotrunkane. Do-
ločili smo vodilne vrste za zgornji senon, in sicer za maastricht in kampan.
Nastopajo naslednje foraminifere:
Glohotruncana stuarti (de Lapparent)
Glohotruncana sp.
Giimhelina sp.
Pseudotextularia varians Rzehak
Najpogosteje nastopa v vzorcih Glohotruncana stuarti, ki ima zna-
čilno obliko, da jo tudi v zbruskih lahko določimo.
Zaključek
Na podlagi rezultatov mikropaleontoloških preiskav smo razdelili
litološko in facialno enak, pretežno rdečkasto rjav lapor in lapornat apne-
nec, v tri dele. S tem smo dokazali obstoj spodnjega eocena in paleocena
ter dani j a nad maastrichtom. V neposrednem kontaktu z eocenskimi fliš-
nimi sedimenti je rdeča scaglia s številnimi globorotalijami in globigeri-
nami. To so sedimenti spodnjega eocena in paleocena (1. in 2. si.). Pod
njimi leže litološko enake plasti. V njih nismo našli globorotalij, pač pa
zelo številne globigerine, z značilnimi oblikami in dimenzijami dani j skih
globigerin (3. si.). Mikrofavna teh plasti ustreza daniju. Ločili smo ga
lahko v profilu pri Podsabotinu in v Lokah. Meja med dani jem in
maastrichtom je prav tako ostra in še bolj izrazita. V zbruskih jo opazimo
že na prvi pogled. Pojavijo se značilne oblike globotrunkan (4. si.). Pre-
vladuje vrsta Glohotruncana stuarti, ki je vodilna za zgornji senon
(Boresetti, 1962). Prav tako vodilna je Glohotruncana calcarata (5. si.) in
Pseudotextularia varians (6. si.). Pojav vodilnega rodu Glohotruncana sp.
je bistvenega pomena za stratigrafijo. Označuje nam mejo med kredo in
terciarjem. S tem prištevamo dani j v terciar. To razdelitev upošteva
danes že večji del geologov (Pavlovec, 1963).
Zgornjekredni skladi v faciesu scaglie so v Sloveniji precej razširjeni
in se je o njih že dosti pisalo (Ramovš, 1958, Pleničar, 1958,
Zlebnik, 1958, Grad, 1961, 1962). Sama sem našla prvič globo-
trunkane v t. i. krških in velikotrnskih skladih na Gorjancih v letu 1955,
ko sem tam kartirala za diplomsko delo. V vseh teh primerih so zastopani
sedimenti, ki niso starejši od turona.
V dolini Soče so razširjeni volčanski apnenci, v katerih dobimo raz-
vojno starejše oblike globotrunkan. S problemom njihove starosti so se
ukvarjali že avstrijski in italijanski geologi. Tudi v zadnjem času so
mikropaleontološko preiskovali volčanske apnence. Devide (1957) je
ugotovila za volčanske apnence v bližini vasi Modrej na levem bregu
Soče spodnjesenonsko starost. V mikropaleontološkem laboratoriju Geolo-
125
škega zavoda Ljubljana smo preiskali več vzorcev laporjev in lapornatih
apnencev iz doline Soče. Po mikrofavni kaže, da segajo volčanski apnenci
še v turon, verjetno celo v cenoman. Vendar naše preiskave niso bile
dovolj sistematske. Potrebno bi bilo detajlno preiskati celotni profil vol-
čanskih apnencev, da bi ugotovili njihov stratigrafski obseg. S tem bi
postavili tudi spodnjo mejo pojavljanja globotrunkan in sedimentov v fa-
ciesu scaglie v Sloveniji.
Facies scaglia imajo za globokomorski facies, značilen za geosinklinale.
Nekateri avtorji (Trevisan 1938—1939) domnevajo, da je nastanek
scaglie v zvezi s hitro poglobitvijo morskega dna. Pri preiskavi sedimentov
faciesa scaglia, v katerih imamo t. i. pelagične foraminifere, govorimo tudi
mi o globokomorskem nastanku teh sedimentov. Vendar nekaj okoliščin,
kot na primer pojav brečastih kamenin med laporji in lapornatimi apnenci,
nasprotuje tej domnevi. Tega problema pa tu nismo reševali.
THE BOUNDARV BETWEEN CRETACEOUS AND TERTIARY
IN GORIŠKA BRDA
Two sections through Goriška Brda have been micropaleontologically
investigated, the first near the village Podsabotin, north-v^est from Nova
Gorica, the second near the hamlet Loke, north-east from Nova Gorica.
The scope of the investigations was the distinction of the boundary
between Cretaceous and Tertiary beds in the Scaglia facies. In both
sections Eocene Flysh sediments are in direct contact with marls and
marly limestones belonging to the Scaglia facies. The microfauna v^as
investigated in thin sections.
Podsabotin section
The village Podsabotin lies on Flysh sediments, predominantly cal-
careous sandstones. The investigations started on the north-eastern part
of the village, in calcareous breccia lying between Flysh sediments. The
most important genera found in the breccia, are
Assilina sp.
Discocyclina sp.
Nummulites sp.
Lithothamnium sp.
The whole microfaua, and specially the genera Assilina sp. and
Nummulites sp., shows the Eocene origin of the breccia. Underlying the
breccia is a platy, sandy, marly limestone, without any microfauna. The
beds have a dip of 200/65, and a thickness of about 10 meters. Their age
is Eocene.
Red Scaglia follows these Flysch sediments. Although lithologically
rather uniform, according to microfauna the Scaglia can be divided in
three parts.
126
In the upper part of the reddish brown marls and marly limestones
the following foraminifers have been found:
Glohorotalia aragonensis (Nutall)
Glohorotalia sp.
Glohigerina eoceana d'Orb.
Glohigerina sp.
According to its vertical distribution, the microfauna mentioned above
belongs to Lower Eocene and Paleocene. The thickness of the beds is
about 30 meters. Although many thin sections have been investigated, it
was not possible to distinguish between Lower Eocene and Paleocene.
It is known (Cita, 1955), that also in Italy the exact boundary between
Lower Eocene and Paleocene sediments of the deep sea origin can not
be determined.
The medium part of the Red Scaglia does not differ lithologically
from Eocene beds, but only in the microfauna. The Globorotalias, abundant
in the upper part of the Scaglia, disappear as well as some forms of
Globigerinas. Other forms of Globigerinas, as vv^ell as some rather scarce
Globigerinellae, characteristical for Danian stage, appear. Therefore it can
be concluded that the medium part of the red or reddish brown marls
and marly limetones of Red Scaglia belongs to Danian. The thickness of
these layers does not exceed 10 meters.
In the lower part of the Red Scaglia the intercalations of the calca-
reous sandstone may be found between the marl and the marly platy
limestone. Although the layers of reddish brown marly limestone are
nearly homogeneous, sometimes fragments of grey, breccia-like limestone
and lenses of calcareous breccia may be found.
The microfauna of the lower part of the Red Scaglia differs essen-
tially from the microfauna of the medium and upper part. The Upper
Cretaceous genus of Glohotruncana appears. Accordingly, as up to now
Glohotruncana have never been found in layers younger than Maastricht,
the Cretaceous and Tertiary can here be separated. The following forami-
nifers have been determined:
Glohotruncana calcarata Cushman
Glohotruncana area (Cushman)
Glohotruncana stuarti (de Lapparent)
Glohotruncana cf. contusa (Cushman)
Glohotruncana lapparenti tricarinata (Quereau)
Giimhelina sp.
Glohigerina cretacea d'Orb.
Pseudotextularia varians Rzehak
According to the microfauna the lower part of the Red Scaglia was
classified as Upper Senonian, i. e. Campanian and Maastricht. The thick-
ness of the beds is about 90 meters.
The Red Scaglia overlies grey platy limestones, characterized by
rudistid shells. On their contact there is a calcareous breccia cemented
with red marl.
127
Loka section
The geological section near the hamlet Loka is geologically similar to
the Podsabotin section. Although here the microfauna is poorer, it is
possible to divide the Red Scaglia into three parts, similarly as near
Podsabotin. According to the micropaleontological investigations, the
lithologically and facially similar, reddish brown marl and marly
limestone was divided into three parts. The distinction between Lower
Eocene, Paleocene, and Danian overlying the Maastricht, was definitely
established.
The Red Scaglia of Loka section abundant in Globorotalias and Glo-
bigerinas, is in immediate contact with Eocene Flysch and belongs to Lower
Eocene and Paleocene (Fig. 1, and 2). Below these layers, strata abundant
with typical Danian forms of Globigerina have been found (Fig. 3). In the
Loka section the boundary between Danian and Maastricht is sharp and
evident. Characteristic forms of Globotruncanas can be found (Fig. 4).
The species Globotruncana stuarti, which characterizes the Upper Seno-
nian, is predominant (B o r s e 11 i, 1962). Leading fossiles are also
Globotruncana calcarata (Fig. 5), and Pseudotextularia varians (Fig. 6), as
well. The appearance of the leading fossil gen. Globotruncana sp. is of
essential value for stratigraphic evaluation, showing the boundary between
Cretaceous and Tertiary.
The Upper Cretaceous strata of Scaglia facies are widely developed
in Slovenia and have been rather often described (Ramovš, 1958,
Pleničar, 1958, 2 le b ni k, 1958, Grad, 1962). The author has
found Globotruncanas for the first time in the Gorjanci mountains in 1955,
always in sediments, not older than Turonian.
In the valley of the Soča river there are limestones with older forms
of Globotruncanas. The problem of their age has been of considerable
interest for Yugoslav, Italian, and Austrian geologists for many years.
Devide (1957) determined Lower Senonian age of Volče limestone near
the village Modrej on the left bank of the Soča river. In the micro-
paleontological laboratory of the Geological Survey in Ljubljana a certain
number of marl and marly limestone specimens from the Soča valley have
been investigated. According to their microfauna they belong to Turonian,
and probably even to Cenomanian age. A more systematical investigation
of the Volče limestone would show the lower limits and the whole extent
of the Globotruncanas in the Scaglia facies in Slovenia.
LITERATURA
B o 11 i, H., 1951, The genus Globotruncana in Trinidad, Journal of
Paleontology, vol. 25, No. 2, Menasha.
Borsetti, A. M., 1962, Foraminiferi planctonici di una serie cretacea
dei dintorni di Piobbico, Annali del Museo Geologico di Bologna. Vol. XXIX,
Bologna.
C i t a, M. B., 1955, The Cretaceous-Eocene boundary in Italy, Inst. di
Geol. Pal. e Geol. d. Univ. di Milano, Milano.
C i t a, M. B., 1955, II Daniano in Italia, Inst. di Geol. Pal. e Geol. d.
Univ. di Milano, Milano.
128
1. si. Lapor z Glohorotalia aragonensis (Nutall) in Glohigerina
sp., pov. 35X, paleocen-spodnji eocen, Podsabotin
Fig. 1. Marl with Glohorotalia aragonensis (Nutall) and Glohi-
gerina sp. Enlarged 35 X. Paleocene-Lower Eocene, Podsabotin
2. si. Lapor z Glohorotalia sp. in Glohigerina sp., pov. 25 X,
paleocen-spodnji eocen, Podsabotin
Fig. 2. Marl with Glohorotalia sp. and Glohigerina sp. Enlarged
25 X. Paleocene-Lower Eocene, Podsabotin
Sribar, geologija 8
3. si. Lapor z Globigerina sp., pov. 35 X, danij, Podsabotin
Fig. 3. Marl with Globigerina sp. Enlarged 35 X. Danian stage,
Podsabotin
4. si. Globotruncana stuarti (de Lapparent), Globotruncana sp.
in Globigerina sp., pov. 35 X, kampan-maastricht, Podsabotin
Fig. 4. Globotruncana stuarti (de Lapparent), Globotruncana
sp. and Globigerina sp. Enlarged 35 X. Campanian-Maastricht-
ian, Podsabotin
SRIBAR, GEOLOGIJA 8
5. si. Glohotruncana calcarata Cushman, pov. 55 X, kampan-
maastricht, Podsabotin
Fig. 5. Glohotruncana calcarata Cushman. Enlarged 55 X.
Campanian-Maastrichtian, Podsabotin
6. si. Pseudotextularia varians Rzehak, pov. 35 X, kampan-
maastricht. Loke
Fig. 6. Pseudotextularia varians Rzehak. Enlarged 35 X.
Campanian-Maastrichtian, Loke
SRIBAR, GEOLOGIJA 8
C a novic, M., 1958, Nalazak paleocena i dubokovodnog eocena u faciji
»scaglia« na Črnogorskem Primorju, Geološki glasnik, knj. II, Titograd.
E 11 i s , B. and M e s s i n a , A. R., 1940, Catalogue of Foraminifera,
Spec. Publ. Am. Mus. of Nat. Hist., New York.
Grad, K., 1962, O starosti fliša pri Kališah. Geologija 7, Ljubljana.
G r a h a m , J. J., 1962, A review of the planktonic foraminifera from
the Upper Cretaceous of Califomia, Contributions from the Cushman Foundation
for Foraminiferal Research, Vol. XIII, part 3, Stanford.
Hagn, H., 1953, Die Foraminiferen der Pinswanger Schichten (Unteres
Obercampan), Palaontographica, Bd. 104, Abt. A, Stuttgart.
Nedela-Devide, D., 1957, Značenje globotrunkanida za rješavanje
nekih stratigrafskih problema u Jugoslaviji, II. kongres geologa Jugoslavije,
Sarajevo.
Not h, R., 1951, Foraminiferen aus Unter- und Oberkreide des oster-
reichischen Anteils an Flysch, Helveticum und Vorlandvorkommen, Geol. B. A.,
Wien.
Pleničar, M., 1961, Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem
Primorskem in Notranjskem. Geologija 6, Ljubljana.
Radoičič, R., 1958, Rezultati prvih mikropaleontoloških proučavanja
flišnih sedimenata Durmitora. Geološki glasnik, knj. II, Titograd.
Ramovš, A., 1958, Starost »krških skladov« v okolici Krškega, Geolo-
gija 4, Ljubljana.
R e n z , O., 1936, Stratigraphische und mikropaleontologische Untersuchung
der Scaglia (Obere Kreide — Tertiar) in Zentralen Apennin, Ecl. geol. Helv.,
29, Basel.
Ž 1 e b n i k , L., 1958, Prispevek k stratigrafiji velikotrnskih skladov,
Geologija 4, Ljubljana.
9 — Geologija 8	1 29
STAROST PLASTI S KERAMOSPHAERINA (BRADYA)
TERGESTINA (STACHE) V SLOVENSKIH DINARIDIH
Stanko Buser
Z 1 sliko med tekstom in s 3 slikami v prilogi
V	letu 1963 smo na velikem območju Tržaško-komenske planote in
na delu Nanosa reambulirali geološko karto lista Gorica. Pri reambulaciji
in kartiranju smo prišli do zanimivih zaključkov o starosti plasti, ki
vsebujejo keramosferine.
Prvikrat je podal predhodno obvestilo o najdbi keramosferin Stache
leta 1873. Kasneje je postal ta fosil predmet številnih razprav o njegovi
sistematski uvrstitvi. Mnogi so imeli keramosferine za foraminifere, ne-
kateri pa so jih prištevali med hidrozoje. Vendar je še danes marsikaj
nejasnega glede sistematske uvrstitve keramosferin. Stratigrafsko pri-
padnost plasti, v katerih nastopajo keramosferine, je določil Stache
1889 in 1912. Po njegovem mišljenju pripadajo plasti s keramosferinami
danijski stopnji, ki jo je prišteval zgornji kredi. Skoraj vsi kasnejši
raziskovalci, ki omenjajo plasti s keramosferinami na širokem območju
jugoslovanskih Dinaridov, so enakega mišljenja, da so plasti s keramo-
sferinami danijske starosti. Zanimivo je mišljenje Schuberta (1905),
ki meni, da pripadajo plasti s keramosferinami, ki nastopajo na listu
Biograd—Tijesno, turonu. Montagne (1941, citirano po Polšaku,
1958) je mišljenja, da pripadajo apnenci s keramosferinami santonu.
Radoičič (1960) pripisuje plasti, ki vsebujejo keramosferine maastrichtu.
Pri naših terenskih raziskavah v letu 1963 smo po legi keramosferin-
skega korizonta ugotovili, da pripadajo skladi s keramosferinami v slo-
venskem delu Dinaridov kampaniju, zgornjemu delu santonija in verjetno
spodnjemu delu maastrichta.
V	spodnjem delu senona na Tržaško-komenski planoti in Nanosu
običajno nastopa bel drobno zrnat rudistni apnenec, ki ga sestavljajo
zdrobhjene rudistne lupine in bodice morskih ježkov. To je v bistvu
tip apnenca nabrežinskega »marmorja«, v katerem so pri Lipici odprti
veliki kamnolomi okrasnega kamna. V tem apnencu nastopa v spodnjem
delu horizont s hipuriti. Najbolj pogostne vrste so Hippurites (Vacc.)
gaudryi Mun.-Ch., Hippurites (Vacc.) cornuvaccinum gaudryi (Mun.-Ch.)
Kiihn, Hippurites (Orh.) nabresinensis Futt. in Hippurites (Vacc.) sulcatus
Defr. Našteta hipuritna favna kaže na santonijsko in kampanijsko pod-
130
stopnjo senona. Mejo med senonskimi in turonskimi plastmi pa smo po-
stavili pod hipuritnim horizontom.
Na terenu pa se hipuritni horizont ne pojavlja zvezno, ampak se
marsikje bočno izklinjuje ter je marsikje težko potegniti mejo med turo-
nom in senonom.
Tik nad hipuritnim horizontom leži horizont, ki je zelo bogat s števil-
nimi primerki Keramosphaerina (Bradya) tergestina (Stache). Hori-
zont s keramosferinami se ne izklinjuje in nam je zaradi tega pri geolo-
škem kartiranju važen stratigrafski reper. Keramosferine so ponekod
tako pogostne, da so prav kamenotvorne. Marsikje na Tržaško-komenski
planoti nastopajo keramosferine celo med hipuriti, ki so bili že zgoraj
omenjeni in je že po tem nesporno določena kampanijska in santonijska
starost plastem, v katerih se pojavljajo. Nikakor pa ne nastopajo kera-
mosferine v danijskih plasteh. Tako odpade sedaj, ko mnogi raziskovalci
dajejo danijsko stopnjo v terciar, vsaka možnost, da bi keramosferine
segale še v paleocen. Poleg keramosferin nastopajo ponekod še velike
kolonije hidrozojev, pogostni pa so še ostanki morskih ježkov. Pri Tomaju
je dobljen v horizontu s keramosferinami zelo velik primerek hipurita,
ki še ni določen.
Na Tržaško-komenski planoti nastopa v krovnini keramosferinskega
horizonta tankoploščast do skrila v apnenec, ki je precej bituminozen in
vsebuje leče ter gomolje roženca. Apnenec je v litološkem pogledu precej
podoben tankoploščastemu komenskemu apnencu v okolici Komna, vendar
je senonski apnenec še bolj skrila v kot komenski. Doslej so ploščast
senonski apnenec pri Dutovljah, Tomaju, Kazljah, Avberju in Štorjah
primerjali tudi v stratigrafskem pogledu s komenskim apnencem, vendar
docela neupravičeno. Za komenski ploščast apnenec nam je sedaj tudi
uspelo dokazati, da pripada spodnjemu turonu. Med senonskim ploščastim
apnencem nastopajo vložki rudistnega apnenca, ki ponekod bočno popol-
noma nadomešča ploščast apnenec. V ploščastem apnencu z roženci, ki
pokriva horizont s keramosferinami, smo v zgornjem delu našli eksogire
z vrstami Exogyra auricularis Gein. in Exogyra cf. decussata Goldf.
Eksogire kažejo, da pripada ploščast apnenec z roženci maastrichtu. Na
Nanosu pa leže nad horizontom s keramosferinami še precej debeli skladi
rudistnega apnenca.
Mikropaleontološka obdelava bogatega nabranega materiala s kera-
mosferinami še ni končana, zato še ne moremo podajati natančnejših
stratigraf skih zaključkov. Prav tako bomo lahko izvajali širše zaključke
o sistematskem položaju keramosferin šele po zaključenih mikropaleonto-
loških raziskavah.
Zaključek
Pri geološki reambulaciji na Tržaško-komenski planoti in na delu
Nanosa zaradi dovršitve del na geološki karti lista Gorica, smo prišli do
zanimivih novih dognanj o starosti plasti, ki vsebujejo keramosferine.
Doslej je večina raziskovalcev slovenskih Dinaridov priznavala S t a -
C h e j e v o mišljenje, da pripadajo danijski stopnji.
132
1. si. Zbrusek apnenca s Keramosphaerina (Bradya) tergestina (Stache)
Fig. 1. Thin section of the limestone with Keramosphaerina (Bradya)
tergestina (Stache)
BUSER, GEOLOGIJA 8
2. si. Keramosferine v apnencu iz okolice Dutovelj
Fig. 2. Keramospherinae in the limestone from the vicinitj' of Dutovlje
BUSER, GEOLOGIJA 8
3. si. Keramosferine ob cesti iz Podnanosa na Nanos
Fig. 3. Keramospherinae at the road Podnanos—Nanos
BUSER, GEOLOGIJA 8
Pri naših terenskih raziskavah smo po legi keramosferinskega hori-
zonta ugotovili, da pripadajo skladi s temi fosili v slovenskih Dinaridih
zgornjemu delu santonija, kampaniju in verjetno še spodnjemu delu
maastrichta.
Plasti s primerki Keramosphaerina (Bradya) tergestina (Stache) leže
tik iznad horizonta s hipuriti Hippurites (Vacc.) gaudryi Mun.-Ch., H.
(Vacc.) cornuvaccinum var. gaudryi (Mun.-Ch.) Kiihn, H. (Orh.) nabresi-
nensis Futt. in H. (Vacc.) sulcatus Defr. Našteta hipuritna favna kaže na
santonijsko in kampanijsko podstopnjo senona. Keramosferine nastopajo
ponekod celo že v samem horizontu s hipuriti in je s tem dokazano, da
so iste starosti kot hipuritni horizont.
Nad horizontom s keramosferinami nastopa na Tržaško-komenski
planoti ploščast apnenec, ki vsebuje številne gomolje roženca. V tem
apnencu smo v zgornjem delu našli eksogire vrst Exogyra auricularis
Gein. in Exogyra cf. decussata Goldf., ki kažejo, da ploščast apnenec pri-
pada maastrichtu. Na Nanosu leže nad horizontom s keramosferinami še
precej debeli skladi rudistnega apnenca.
STRATIGRAPHIC POSITION OF THE BEDS WITH
KERAMOSPHAERINA (BRADYA) TERGESTINA (STACHE)
IN SLOVENIAN DINARIDS
During the geological reambulation of the Triest-Komen plateau and
of a part of Nanos mountain undertaken to complete the geological
investigations on the geological map, section Gorica, new interesting
results concerning the age of the Keramosphaerinae bearing beds were
achieved.
Up to now ali investigators of the Slovenian Dinarids agreed with
the views of Stache, who already in 1873 furnished the first com-
munication on Keramosphaerinae, found by him in the vicinity of Triest.
He believed them to belong to the Danian stage.
During our field investigations, it w^as possible to establish the exact
position of the Keramosphaerina horizon. The beds with these fossils in
the Slovenian Dinarids belong to the upper part of Santonian, to Cam-
panian, and probably even to the lower part of Maastrichtian.
Beds containing Keramosphaerina (Bradya) tergestina (Stache) lie
immediately above the horizon with Hippurites (Vacc.) gaudryi Mun.-Ch.,
H. (Vacc.) cornuvaccinum var. gaudryi (Mun.-Ch.) Kiihn, H. (Orh.) nabre-
sinensis Futt., and H. (Vacc.) sulcatus Defr. This fauna suggests the
Santonian and Campanian substage of Senonian. Keramosphaerinae occur
on places in the hippurites horizon, which is a proof that they are of the
same age.
Above the horizon with Keramosphaerinae occurs on the Triest-
Komen plateau a platy limestone containing numerous chert nodules. In
the upper part of this limestone exogyres v^ere found. They belong to
133
the species Exogyra auricularis Gein. and Exogyra cf. decussata Goldf.,
which prove that the platy limestone belongs to Maastrichtian. On Nanos
there is above the horizon with Keramosphaerinae a rather thick de-
velopment of the rudist limestone.
LITERATURA
Buser, S., 1964, Tolmač k osnovni geološki karti SFRJ, list Gorica in
Palmanova, Arhiv Geološkega zavoda. Ljubljana.
Kossmat, F., 1905, Erlauterungen zur geologischen Karte der Osterr.-
ungar. Monarchie, SW Gruppe, Nr. 98. Haidenschaft und Adelsberg. Wien.
Kossmat, F., 1909, Der kiistenlandische Hochkarst und seine tekto-
nische Stellung. Verh. d. k. k. geol. R. A. Wien.
Pavlovec, R., 1963, Stratigrafija starejšega paleogena v južnozahodni
Slovenji. Razprave SAZU, razr. za prirodosl. vede. Ljubljana.
Pleničar, M., 1960, Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem
Primorskem in Notranjskem. Geologija 6. Ljubljana.
Pleničar, M., 1963, Tolmač k osnovni geološki karti FLRJ, list Po-
stojna. Arhiv Geološkega zavoda. Ljubljana.
Pol š a k. A., 1959, Rudisti i neki drugi fosili okolice Vrpolja i Perkoviča
u Dalmaciji. Geološki vjesnik 12. Zagreb.
Radoičič, R., 1960, Mikrofacije krede i starijeg tercijara spoljnih
Dinarida Jugoslavije. Zavod za geol. istraživanja N. R. Črne Gore, Titograd.
Schubert, R., 1905, Erlauterungen zur geologischen Karte Zaravecchia-
Stretto. Wien.
Schubert, R., 1912, Geologischer Fiihrer durch die Nordliche Adria.
Sammlung geologischer Fuhrer, 17. Berlin.
Stache, G., 1873, Neue Petrefaktenfunde aus Istrien. Verhandl. d. k. k.
geol. R. A. Wien.
Stache G., 1889, Die Liburnische Stufe und deren Grenz-Horizonte.
Abhandl. d. k. k. geol. R. A. Wien.
Stache, G., 1905, Altere und neue Beobachtungen uber Gattung Bradya
Stache in Bezug auf ihr Verhaltniss zu den Gattungen Porosphaera Steinmann
und Keramosphaera Brady und auf ihre Verbreitung in den Karstgebieten des
osterreichischen Kiistenlandes und Dalmatien. Verhandl. d. k. k. geol. R. A. Wien.
Stache, G., 1912, Uber Rhipidionina St. und Rhapidionina St. neube-
nannte Miliolidentypen der Grenzstufe des Kiistenlandischen Palaogens und die
Keramospharinen der oberen Karstkreide. Jahrb. d. k. k. geol. R. A. Wien.
Si kič. D., 1956, Nova nalazišta danijena u Dalmaciji. Geološki vjesnik
8-9. Zagreb.
134
REGIONALNI OBSEG LIBURNIJSKIH PLASTI
Rajko Pavlovec
Plasti med zgornjo kredo in eocenom v jugozahodni Sloveniji ter
Istri je Stache imenoval liburnijsko stopnjo. Objavil je vrsto opazo-
vanj, katerih rezultate je združil v obsežno monografijo (Stache, 1889).
V zadnjem času je bilo poudarjeno, da liburnijska stopnja ni pravilno ime,
ker te plasti obsegajo več stopenj: spodnji, srednji in zgornji paleocen
(Pavlovec, 1963).
Klasična nahajališča liburnijskih plasti so v raznih delih jugozahodne
Slovenije, lepe profile z nekoliko specifičnim razvojem pa dobimo tudi
južneje v Istri (Pazin, Labin, Raša). Del liburnijskih plasti je sicer lahko
sladkovodnega nastanka, vendar je več brakičnih ali morskih plasti, kot
so mislili doslej (Pavlovec, 1963). Poudariti je treba še to, da so bile
najdene pogostne foraminifere tudi v plasteh s številnimi oogoniji haracej.
Vendar morje ni moglo biti odprto ali globoko. Poleg favne kaže na to
hitro horizontalno in vertikalno spreminjanje sedimentov.
Liburnijske plasti moramo torej definirati stratigrafsko (spodnji in
srednji paleocen ter spodnji del zgornjega paleocena), paleontološko
{Cosinia, Stomatopsis, Orhitolites, Coscinolina, Operculina, Rhipidionina,
Rhapydionina, miliolide, Chara itd.) in petrografsko (horizontalno in ver-
tikalno hitro se menjavajoči navadno precej bituminozni apnenci in la-
porji, ponekod vložki premoga). Po takšni definiciji lahko istrske terciarne
sedimente pri Labinu in Pazinu imenujemo liburnijske plasti, čeprav
vključujejo že facialne različke (npr. plasti s Perna sp., debeli vložki
premoga itd.).
Cim dlje gremo od klasičnega ozemlja liburnijskih plasti, tem teže
pričakujemo takšne sedimente. V Dalmaciji, Bosni in Hercegovini jih sicer
ugotavljajo, vendar doslej ni nikjer znanih dobrih profilov. To ime so
dobili zaradi stratigrafske lege (ki pa še ni povsem jasna) in fosilov
(miliolide, haracej e in drugo).
Normalno nadaljevanje liburnijskih plasti sledimo v Furlaniji, kjer
pa so zelo redko razkrite. Najzahodnejše najdišče je Monte di Medea
kake 4 km jugozahodno od Krmina (Desio in Martinis, 1950;
Martinis, 1962).
Bonni in Vanossi (1960, 45) omenjata, da spominjajo nekatere
plasti in favna v zahodni Liguriji na brakični paleocenski razvoj (»Li-
burnico«). Richter (1961, 117) gre še dalje in te plasti označuje kot
»liburnijska stopnja«. Pravi, da petrografsko in favnistično zelo spo-
135
minjajo na Stachejeve moncijske kozinske apnence. V njih je našel
ostreje, cirene, ceritije in haraceje.
Za zahodno Ligurijo velja toliko bolj pripomba, ki smo jo podali
za Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Razdalja je prevelika, da bi tam
mogli iskati podaljšek plasti, ki so nastale v bazenu z dokaj specifičnimi
sedimentacijskimi in najbrž tudi tektonskimi procesi.
Zanimivo je nadalje še to, da se liburnijske plasti pojavljajo v ba-
zenu, ki ga na severu obdajajo Alpe, na jugu pa nenaguban plato
(cf. R i C h t e r , 1962, 469 in 472). Ne da bi se podrobno spuščali v problem
tega platoja, moramo ugotoviti, da na njem kakor tudi v Alpah ni libur-
nijskih sedimentov. Ce je bil plato v paleocenu res nekaka stabilna masa,
so torej nastale liburnijske kamenine v manjšem bazenu. Čeprav bi imel
ta zvezo s kakim drugim bazenom zahodno od platoja, sedimentacijski
pogoji ne bi mogli biti enotni v obeh kadunjah. Tudi to govori proti
liburnijskim plastem v zahodni Liguriji.
Richter (1962, 475) podaja nadalje pripombe h Kossmatu
(1913) oziroma Winklerju (1924). Prvi je prišteval Trnovski gozd in
Hrušico Dinaridom, drugi Alpam. Richter poudarja, da so triadne in
jurske plasti enako razvite od Velebita preko Snežnika do Hrušice in
Trnovskega gozda. Podobno je tudi s kraško kredo. Temu moramo dodati
dejstvo, da se pojavljajo rdeči laporji in skrilavci (»scaglia«) tudi na južni
strani Trnovskega gozda in Hrušice. Te plasti pa so značilne za Alpe.
Meja med obema gorstvoma je torej še vedno nerešeno vprašanje. Sedi-
mentacijski bazen v najstarejšem terciar ju je imel brez dvoma tesno
povezavo z dogajanji na alpskem in dinarskem delu, zakaj nastal je prav
tam, kjer so bile stične točke med obema gorstvoma najtesnejše.
REGIONAL EXTENT OF THE LIBURNIAN STRATA
The strata between the Upper Cretaceous and Eocene in south western
Slovenia and Istria have been termed Liburnian by Stache; he had
published a great many observations the results of which were united
in his extensive monography (Stache, 1889). It has been recently
pointed out that the Liburnian sediments include several stages Lower,
Middle and Upper Paleocene (Pavlovec, 1963). The classic finding
places of the Liburnian strata are in various parts of south western Slo-
venia and fine sections with a rather specific development can be also
found in the southern Istria (Pazin, Labin, Raša). A part of the Liburnian
strata might be of fresh-water origin, but there are more brackish-water
or marine sediments as it has hitherto been assumed (cf. Pavlovec,
1963). It is necessary to emphasise here that a lot of foraminifers have
been found in the strata with numerous oogonia of Characeae. But the
sea could have been neither open nor deep; besides fauna as well the
fast changing of sediments in both the horizontal and the vertical
direction are pointing to it.
The Liburnian strata have to be defined: 1. stratigraphically (the
Lower Paleocene, the Middle Paleocene, and lower part of the Upper
136
Paleocene); 2. paleontologically {Cosinia, Stomatopsis, Orhitolites, Coscino-
lina, Operculina, Rhipidionina, Rhapydionina, Miliolidae, Chara etc.);
3. sedimentologically (various, horizontally and vertically fast alternating,
usually rather bituminous limestone and marl, in some plače coal inter-
calations). According to such a definition we may the Istrian Tertiary
sediments at Labin and Pazin call Liburnian strata, though they include
facial varieties already (e. g. strata with Perna, thick coal intercala-
tions etc.).
The further we go away from this classical region of the Liburnian
strata the harder we expect to get such sediments. In Dalmatia, Bosnia
and Herzegovina investigators are identifying them, but until now no
good sections have been known there. The strata have been named as
Liburnian according to their stratigraphic position (which has not been
cleared yet entirely) and because of the fossils (Miliolidae, Chara-
ceae etc.).
A normal continuation of the Liburnian strata we trace in Furlania,
where they are very rarely revealed. The westernmost finding plače is
Monte di Medea about 4 km. SW of Cormons (Desio and Martinis,
1950; Martinis, 1962).
Bonni and Vanossi (1960, 45) mentioned that some strata and
the fauna in western Liguria remind of the brackish-water Paleocene
sediments ("Liburnico"). Richter (1961, 117) even defined these strata
as "Liburnian series"; he stated that they v^ere very much alike the
S t a C h e' s Montian Kozina limestones, petrographically and faunistically.
He had found Ostrea sp., drena sp., Cerithium sp. and Characeae in them.
What has been said for Dalmatia, Bosnia and Herzegovina is even
more suitable for western Liguria. It is too great distance that we could
search there for the extension of strata v^hich have originated in a basin
with rather specific sedimetary processes, and probably tectonic ones too.
Of the further interest is the fact that the Liburnian strata occur
in a basin surrounded in the north by the Alps and in the south by a not
folded plateau (cf. Richter, 1962, 469 and 472). Without enter into
details of the problem of this plateau we have to state here that on it as
well as in the Alps there are no developed Liburnian sediments. If the
plateau really acted as a stable mass in the Paleocene then the Liburnian
rocks originated in a smaller basin, even if the latter had had the con-
nections with any other basin westward of the plateau, the conditions
of sedimentation could not have been uniform in both basins. And this,
too, denies the existence of Liburnian strata in western Liguria.
Then Richter (1962, 475) gave some observations on K o s s m a t
(1913) and W i n k 1 e r (1924) respectively. The former regarded Trnovski
gozd and Hrušica as parts of the Dinaric Alps, the latter assigned them
to the Alps. Richter is pointing out that the Triassic and Jurassic
strata are equally developed from Velebit over Snežnik to Hrušica and
Trnovski gozd and so is with the Dinaric Cretaceous. Here the fact to be
added that the red marls and shales ("scaglia") also occur on the southern
side of Trnovski gozd and Hrušica. These strata, however, are a
characteristic of the Alps. The border between the two mountain systems
137
is stili an unsolved problem. In the oldest Tertiary the sedimentation
basin was without doubt closely connected with the oecurrences in the
Alpine and Dinaric part; it originated j ust there where the convergent
points between the two mountain systems were the firmest.
LITERATURA
Bonni, A., in Vanossi, M., 1960, Ricerche e considerazioni sul
Flysch della I.iguria occidentale. — Atti Ist. geol. Univ., 11, 31—178, tab. 3.
Pavla.
D e s i o A. in M a r t i n i s , B., 1950. Notizie sulla costituzione geologica
del Monte di Medea nel Friuli. — Boli. Soc. geol. ital., 69, 50—59. Roma.
Kossmat, F., 1913. Die adriatische Umrandung in der alpinen Falten-
region. — Mitt. Geol. Ges., 6, 61—165, 1 tabela. Wien.
M a r ti n i s , B., 1962, Ricerche geologiche e paleontologiche sulla regione
compressa tra il T. ludrio ed il F. Timavo (Friuli orientale). — Riv. ital.
paleont. strat., Mem. 8, 1—245 (tab. 1—22), 9 prilog, 1 geol. karta. Milano.
Pavlovec, R., 1963, Stratigraski razvoj starejšega paleogena v južno-
zahodni Sloveniji (Die stratigraphische Entwicklung des alteren Palaeogens im
sudwestlichen Teil Sloweniens). — Razprave Slov. akad. znan. umet., Cl. IV, 7,
419—556, 1 tabela. Ljubljana.
Richter, M., 1961, Uber den Bau der Ligurischen Alpen. 3. Tektonik
und Stellung der Flyschzone. — Z. Deutsch. geol. Ges. —113, 116—149. Hannover.
Richter, M., 1962, Alpen, Apennin und Dinariden. — N. Jb., Monatsch,
466-480. Stuttgart.
Stache, G., Die Liburnische Stufe und deren Grenz-Horizonte. — Abh.
Geol. R. A., 13, 1—170, tab. 1—8, geol. karta. Wien.
W i n k 1 e r , A., 1924, Ueber den Bau der ostlichen Siidalpen. — Mitt. Geol.
Ges., 16, 1—272, tab. 1—4. Wien.
138
IZKOPAVANJE V PALEOLITSKI POSTAJI OVCJA JAMA
PRI PRESTRANKU V LETU 1961
Franc Osole
Z 12 slikami med tekstom
Paleolitska izkopavanja prof. S. Brodarja v Betalovem spodmolu
pri Postojni so pokazala, da se je ledenodobni lovec zatekal v jame že
v predzadnji, riški poledenitvi. Od tedaj pa do zgodovinske dobe niso
prenehali obiski v jamah. Posebno pogostni so bili v mlajšem pleistocenu,
kar izpričuje serija paleolitskih kulturnih horizontov od srednjega pa-
leolitika (levallois-mousterien, kvarcitni mousterien) prek zgodnjih faz
SI. 1. Prestranški Ravnik z raziskanimi jamami (Ovčja jama kat.št.889. Zakajeni
spodmol kat. št. 885) po F. Hribarju, F. Habetu in R. Savniku (Acta carsologica 1/1955)
Fig. 1. Prestranški Ravnik avec des grottes explorees (Ovčja jama N« 889 du
cadastre. Zakajeni spodmol N« 885 du cadastre) apres F. Hribar, F. Habe et
R. Savnik (Acta carsologica 1/1955)
139
mlajšega paleolitika prav do kasnih paleolitskih kultur, ki kažejo že
očiten prehod v mezolitik. Skoraj neprekinjena naselitev Betalovega spod-
mola od riške poledenitve skozi vse wiirmske stadiale prav v holocen
je bila v posameznih fazah dokaj intenzivna, saj presega število odkritih
artefaktov in kremenastih odkruškov nekaj tisoč. To je nujno zahtevalo
raziskavo sosednjih kraških jam. Kot prve so bile na vrsti jame na
severnem apneniškem obrobju pivške flišne kadunje. Pokazalo se je, da
sta Postojnska in Otoška jama paleolitski postaji. Toda zaradi turistične
ureditve, predvsem vhodnih delov, je nadaljnje raziskovanje skoraj ne-
mogoče, če so kulturne plasti sploh še ohranjene. Pozneje se je tem jamam
pridružila še Parska golobina. Sledilo je sistematično raziskovanje južnega
obrobja Pivške kotline. Poskusnemu sondiranju v Zupanovem spodmolu
pri Sajevčah, ki je dalo odlične rezultate, je sledilo odkritje paleolitika
v Jami v Loži pri Orehku, v Ovčji jami in Zakajenem spodmolu pri Pre-
stranku. S temi odkritji so bila ugotovljena starokamenodobna kulturna
nahajališča na vsem krednem obrobju Pivške kotline.
Dokaj bogat arheološki inventar, odkrit v sorazmerno ugodnih strati-
graf skih razmerah, in množica važnih fosilnih ostankov pleistocenske.se-
salske favne zvišujeta znanstveno vrednost in važnost pivških postaj. Prav
nič ne pretiravamo, če imamo Pivško kotlino z njenimi številnimi jamami,
med katerimi je še velik odstotek neraziskanih, za prvorazredno paleo-
litsko provinco ne samo v Sloveniji, temveč v vsej Jugoslaviji. Od nadalj-
njih sitematičnih raziskovanj lahko pričakujemo, da bodo prinesla mar-
sikaj novega, kar bo dopolnilo naše znanje o razvoju pleistocena in
paleolitskih kultur pri nas in bo imelo odmev v tej veji znanosti tudi v
evropskem merilu.
Osnovni podatki o jami in metoda izkopavanja
Ovčja jama (kat. št. 889) leži na vzhodnem obrobju Prestranškega
Ravnika, 1440 m 30P WNW od žel. postaje Prestranek in 1870 m 111« WSW
od vrha Varde* (l.sl.), okrog 60 m nad dolinskim dnom v nadmorski višini
586 m. Bližnja okolica jame je tipično kraška, vsa posuta z večjimi in
manjšimi vrtačami, brezni in podzemeljskimi jamami. Geološka osnova
tega močno zakraselega sveta je kredni kaprotinski apnenec. Neke vrste
preddvor je jame je plitva vrtača z navpičnimi, proti jamskemu vhodu
previsnimi, do 5 m visokimi apnenčevimi stenami. Proti severu zapira
vrtačo dokaj strmo pobočje. Vrtača je nepravilne pakrožne oblike z naj-
večjima premeroma 18 m in 27 m (2. si.). Dno vrtače je sorazmerno ravno,
se pa proti SW, kjer se pod navpično steno odpira vhod v jamo, počasi
dviga in neposredno pred jamskim vhodom doseže višek. Ob našem prvem
obisku 1. 1958 je bila vsa vrtača močno zarasla z grmovjem. Po zajetnih
štorih sklepamo, da je nekoč raslo v njej tudi nekaj visokih smrek. Bujna
vegetacija z visokim drevjem je bila zanesljiv indikator, da je dno vrtače
* Podatki so povzeti po Hribar, Habe in Savnik, Podzemeljski
svet Prestranškega Ravnika in Slavinskega Ravnika. Acta carsologica I., str. 103,
Ljubljana, 1955.
140
SI. 2. Ovčja jama; A. Tloris jame s fazami odkopa, B. Podolžni prerez
jame po x osi, C. Prečni prerez jame pri vhodu po y osi
Fig. 2. Ovčja jama; A. plan de la grotte et phases de la fouille, B. coupe
longitudinale de la grotte suivant raxe x, C. coupe transversale de la
grotte a Tentree suivant raxe y
in prav tako tudi vsa jama na debelo zasuta s sedimenti, kar so poznejša
izkopavanja potrdila v polni meri.
Lepo obokan, le 1,70 m visok in 8,80 m širok jamski vhod je obrnjen
na vzhod z odklonom 14" proti severu (3. sL). Ob njegovi levi strani je
nekaj zloženega kamenja razodevalo ostanek nekdanje kamnite pregrade.
Jama je bila v bližnji preteklosti ovčja staja, odtod tudi njeno ime. Za
vhodom se odpira 19 m dolg in 18 m širok podzemeljski prostor. Močno
141
razgiban in deloma zasigan strop, z mnogimi kotlicami in izboklinami
prehaja v loku v nizke stranske stene, mestoma pa tudi neposredno v jam-
ska tla. Na več mestih se odpirajo ob samih tleh odprtine, ki nakazujejo
zasute vhode v stranske rove. Ze samo iz oblike jame, zlasti sten in stropa,
lahko sklepamo, da je današnji konvakuacijski prostor Ovčje jame le
skromen ostanek obsežnega evakuacijskega prostora, na debelo zatrpa-
Sl. 3. Vhod v Ovčjo jamo
Fig. 3. Entree de la grotte Ovčja jama
nega s sedimenti. Jamska tla se od vhoda položno spuščajo v notranjost.
Nekako po 8 m se skoraj popolnoma izravnajo. Od zaključne jamske
stene, kjer so tla najnižja, pa do vhoda znaša višinska razlika samo 1,24 m.
Tla so posuta z debelejšim ostrorobim gruščem, ki mu je primešanega
precej črnikastega humusa. Mestoma leže na površini manjše skale. Za-
siganih mest je malo, dve večji smo našli v zadnjem delu jame.
Jama ima precej dominanten položaj, čeprav se njen vhod opazi šele
z roba vrtače. Od tu je širok razgled skoraj po vsej Pivški kotlini. Pro-
stornost jame, strme stene vrtače, ki nudijo dobro zavetje pred vetrovi,
lahek dostop in dominanten položaj so bili odločujoči faktorji, ki so
napotili ledenodobnega lovca, da si jo je izbral za prebivališče.
Speleogeneza Ovčje jame je v glavnih obrisih podobna genezi drugih
jam na krednem obrobju Pivške kotline. Njeno formiranje pripada ver-
142
jetno prvi erozijski fazi na krasu (po S. B r o d a r j u). Raziskovalci Pre-
stranškega Ravnika F. Hribar, F. Habe in R. Savnik ji pripisu-
jejo vlogo nekdanjega požiralnika (Acta carsologica I. 1955, str. 105), kar
je zelo verjetno. Toda Ovčja jama z jamami v njeni neposredni okolici
leži mnogo više kot jame ob severnem obrobju Pivške kotline (npr. Po-
stojnska jama, Betalov spodmol in dr.), kar bi kazalo na njeno večjo
starost. Glede na topografsko lego in funkcijo bi lahko sklepali, da so te
jame vsaj v prvih fazah zakrasevanja tega območja odvajale podzemelj-
sko del voda iz Pivške kotline v Notranjsko Reko, torej jadranskemu
porečju, kakor jo odvaja še danes Sajevšca z Rakulšco. Nadaljnjih dveh
Brodarjevih razvojnih faz (akumulacija alohtonih sedimentov in
ponovna erozija) v Ovčji jami zaradi preplitvega izkopa še nismo mogli
ugotoviti. Četrto ali zadnjo fazo predstavljajo vsi do sedaj v jami odkriti
(v glavnem avtohtoni) sedimenti, ki presegajo že debelino 5 m.
SI. 4. Ovčja jama; odkop pred jamskega prostora
Fig. 4. Ovčja jama; terrain deterre devant la grotte
Osnova vsem meritvam je bil triosni koordinatni sistem, z izhodiščem
neposredno pod kapjo jamskega stropa, nekako v sredini jamskega vhoda
(2. si.). Na podolžni osi x so vse vrednosti pred jamo negativne, v jami
pa pozitivne, medtem ko so na osi y na desni (gledano v jamo) pozitivne,
na levo pa negativne. Pod zamišljeno horizontalno ravnino z, potekajočo
143
skozi izhodišče koordinatnega sistema, nekohko dvignjenega od tal, imajo
vse vrednosti z negativen predznak, nad njo pa pozitivnega. S tako izbiro
horizontalne osnovne ravnine smo dosegli, da imajo koordinate z vseh
najdb negativni predznak, kar zelo poenostavlja delo na terenu in doma.
Pri izkopavanju smo uporabili kombinacijo t. i. vertikalnega in hori-
zontalnega sistema. Kopali smo izključno le na levi strani osi x, z edino
izjemo v izvoznem jarku, ki pa ni segel do pleistocenskih plasti. Dolžina
sektorjev, ki so segali do leve jamske stene, je na osi x znašala vsakokrat
po 2 m. Zakoličeno površino smo odkopavali po plasteh debeline okoli
0,20 m (4. si.). Tako smo lahko sledili vsem objektom, ki so se razprostirali
v horizontalni ravnini (npr. ognjišča). Istočasno pa smo dobili na mejah
zakoličenega sektorja prečne in podolžne profile, ki smo jih izrisali in
fotografirali. Vodili smo točen zapisnik o poteku izkopavanj ter beležili
koordinate vseh količkaj pomembnih arheoloških in paleontoloških najdb
ter oglja.
Že pri prvem ogledu Ovčje jame v poletju 1. 1958 je dozorel sklep,
da je treba izkopati v jami poskusno sondo. V jami take oblike in
s tako ugodno lego je bilo z veliko verjetnostjo pričakovati sledove
pleistocenskih lovcev. Z dokaj skromnimi sredstvi smo izvedli sondiranje
v času od 20. julija do 10. avgusta 1959. Sondo 2 X 5,5 m smo izkopali
3,00 m za jam.skim vhodom, med x = +3,00 m in x = +5,00 m do leve
jamske stene, okoli 3,00 m globoko (2. si.). Rezultati sondiranja so bili
razveseljivi in spodbudni. Razen važnih stratigrafskih podatkov smo
odkrili dva bogata mlajšepaleolitska kulturna horizonta (v spodnjem tudi
sledove večjega kurišča) s 160 kamenimi artefakti in odbitki, večjo mno-
žino kosti in zob pleistocenske sesalske favne, od katerih je 22 primerkov
prišlo v poštev za paleontološko determinacijo, ter več koščkov oglja.
S temi najdbami je bilo dokazano, da je Ovčja jama novo odkrita
paleolitska postaja na slovenskem ozemlju.
2e naslednjega leta (od 15. avgusta do 8. septembra 1960) smo pričeli
s sistematičnim raziskovanjem nove paleolitske postaje. Večletna izkušnja
nam je narekovala, da smo zastavili lopate že na terenu pred jamo.
Ledenodobni lovec se je zadrževal ob ugodnih vremenskih prilikah po-
večini pred jamskim vhodom ali v njegovi neposredni bližini, do kamor
je segala še dnevna svetloba. Upoštevati je tudi treba, da se je rob
jamskega stropa od nekoč do danes zaradi krušenja stalno pomikal nazaj
in je bil precejšnji del sedanjega pred jamskega prostora nekoč prekrit
(v Parski golobini se je v wurmu strop umaknil za 7 m). Pred jamo
smo tega leta kopali med x = —8,00 m in x = —4,00 m do leve jamske
stene, ki se je v globino močno uvihavala in se je zato odkopna površina
večala. Zaradi pomanjkanja časa smo kopali le do drugega kulturnega
horizonta, tj. okoli 3,00 m. Za odvoz nakopanega materiala smo izkopali
na desno stran osi x izvozni jarek, ki pa je zajel samo holocenske
plasti (2. si.).
Izkopavanje v pred jamskem prostoru je potrdilo naša pričakovanja.
Ugotovili smo oba kulturna horizonta, znana že iz sonde. Gostota najdb
je bila tu celo nekoliko večja (151 artefaktov in odbitkov), pri čemer
pripominjamo, da izvirajo skoraj vse najdbe iz zgornjega horizonta, ker
144
smo spodnji kulturni horizont načeli le na zelo majhni površini. Isto
velja tudi za favnistične ostanke (21) in oglje( ognjišče).
Leta 1961 (od 25. junija do 31. julija) smo nadaljevali z izkopom
na predjamskem prostoru. Pri odkopu 1. 1960 smo dosegli profil
X = —4,00 m, v letu 1961 pa smo nadaljevali delo od tod v smeri proti
jamskemu vhodu do profila x = —2,00 m. Zakoličena površina izkopa je
merila na površju 11,80 m^, se je pa s poglabljanjem zaradi uvihavanja
leve jamske stene večala in dosegla največjo razsežnost 17,00 m^ v globini
okoli 4.00 m. Poleg tega smo nadaljevali poglabljanje v sektorju iz
leta 1960 na površini 18,00 m^, tako da smo v celoti kopali na površini
35,00 m^ (2. si.). Sorazmerno velika odkopna površina nam je omogočila,
da smo kopali ob novem profilu x = —2,00 m kar se da globoko, in
sicer z namenom, da bi odkrili čim več globljih plasti. Največja globina
pod površjem je znašala 5,00 m. Skupno smo torej prekopali in odpeljali
1. 1961 okoli 90,00 m^ zemljine,
V obeh kulturnih horizontih smo tega leta našli okoli 430 kamenih
artef aktov, jeder in odbitkov. Odkrili smo več sledov kurišč z ostanki
oglja ter nabrali okoli 70 zob in kostnih fragmentov pleistocenske favne,
ki so prišli v poštev za paleontološko obdelavo. Iz profila x = —2,00 m
smo vzeli 16 vzorcev plasti za granulometrično analizo.
Stratigrafija
Podrobno bomo opisali stratigrafske razmere samo iz odkopanega
dela predjamskega prostora. Stratigrafija sonde je v glavnih obrisih
identična s pred jamsko.
SI. 5. Ovčja jama; prečni profil x = —8,00 m
Fig. 5. Ovčja jama; coupe transversale x = —8,00 m
10 — Geologija 8
145
SI. 6. Ovčja jama; prečni profil x = —6,00 m
Fig. 6. Ovčja jama; coupe transversale x = —6,00 m
SI. 7. Ovčja jama; prečni profil x = —4,00 m
Fig. 7. Ovčja jama; coupe transversale x = —4,00 m
146
SI. 8. Ovčja jama; prečni profil a: = —2,00 m
Fig. 8. Ovčja jama; coupe transversale x = —2,00 m
Za boljše razumevanje prilagamo štiri slike prečnih profilov, in sicer
pri X = —8,00 m, X = —6,00 m, x = —4,00 m in x = —2,00 m (5. si.,
6. sL, 7. si. in 8. sL). V letu 1961 je bil dejansko odkopan v celoti
le profil X = —2,00 m. Ostale profile prilagamo zato, ker smo jih do-
polnili s podatki sektorja, odkopanega leta 1960.
Pri opisu profilov ne bomo navajali debelin plasti in drugih razsež-
nosti, ker je vse to podano na priloženih slikah. Posamezne plasti opišemo
v vrstnem redu tako, kakor so bile odkopane, torej od zgoraj navzdol.
Označene so z arabskimi številkami. Ce se je plast na posameznih mestih
razlikovala od splošne sestave, smo to mesto vidno omejili in osnovni
številki dodali malo črko, kot npr. 2 a, 2b in pod. Ta način označevanja
je združil vse stratigrafske ekvivalente v kronološke enote in omogočil
primerjavo med posameznimi profili kljub manjšim spremembam plasti
od profila do profila.
Opis plasti
Profil X - —8,00 m (5. si.)
1.	Humus z debelejšim gruščem in podornimi skalami; ob levi jamski
steni droben grušč.
2.	Bronasto rjava drobno gruščnata plast s podornimi skalami.
3.	Drobno gruščnata plast s sivkasto rjavkasto ilovnato primesjo in
podornimi skalami.
147
Profil X = —6,00 m (6. si.)
1.	Humus z debelejšim gruščem in podornimi skalami; ob levi jamski
steni droben grušč.
2.	Bronasto rjava drobno gruščnata plast, proti levi jamski steni
nekoliko svetlejša.
2a. Drobno gruščnata plast z drobtinčasto sivo sigo, vmes nekaj skal.
2b. Plast drobnega sipkega grušča z rdečkasto progo v sredini in
črnikasto infiltracijo (kurišče) proti desni; mestoma večji kamni
in skale.
3.	Drobno gruščnata plast s sivkasto rjavkasto ilovnato primesjo in
ob levi jamski steni mestoma sprijeta s sigo.
Profil X = —4,00 m (7. si.)
1.	Humus z debelejšim gruščem in podornimi skalami; ob levi jamski
steni droben grušč.
2.	Bronasto rjava drobno gruščnata plast; ob spodnji meji nekaj
večjih kamnov.
2a. Drobno gruščnata plast z drobtinčasto belo sivo sigo; na spodnji
meji sledovi ognjišča.
2b. Plast drobnejšega sipkega grušča, vmes nekaj večjih kamnov.
3.	Drobno gruščnata plast s sivkasto rjavkasto ilovnato primesjo;
ob levi jamski steni mestoma sprijeta s sigo.
4.	Plast srednje debelega grušča z manjšimi skalami in sivo rjavo
ilovnato primesjo; ob levi jamski steni mestoma sprijeta s sigo.
4a. Temna proga v srednje debelem grušču, mestoma oglje.
Profil X = —2,00 m (8. si.)
1.	Humus s srednje debelim gruščem; ob levi jamski steni droben
grušč.
2.	Bronasto rjava drobno gruščnata plast s črno progo (kurišče); na
spodnji meji večji kamni.
2a. Drobno gruščnata plast z drobtinčasto belo sivo sigo.
2b. Plast drobnega sipkega grušča, vmes nekaj večjih kosov.
3.	Drobno gruščnata plast s sivkasto rjavkasto ilovnato primesjo in
z dvema temnejšima progama (kurišči). Ob levi jamski steni pod
previsom bolj sipka, brez ilovnate primesi.
3a. Drobno gruščnata proga, nekoliko rdečkasta.
4.	Plast srednje debelega grušča s sivo rjavo ilovnato primesjo; ob levi
jamski steni deloma sprijeta s sigo.
4a. Temna proga v srednje debelem grušču, mestoma drobci oglja.
4b. Vložek drobnega grušča z rdečkasto ilovnato primesjo.
4c. Proga drobnejšega grušča z rjavkasto ilovnato primesjo.
4d. Plast drobnega grušča z rdečkasto rjavkasto ilovnato primesjo;
proti spodnji meji se grušč zdebeli.
4e. Plast drobnega sipkega grušča z manjšo količino sivo zelene ilov-
nate primesi.
148
5.	Plast intenzivno rdeče ilovice, močno pomešane s sigastim dro-
birjem, preperelimi kosi sige in z odlomi j enimi kapniki.
6.	Plast mastne zelenkasto sive, pri dnu rumenkaste čiste ilovice.
7.	Plast debelejšega grušča z rjavkasto sivo ilovnato primesjo.
8.	Debelejši grušč z rdečo ilovico, večjimi kamni in s kosi kapnikov.
Sedanji obseg izkopavanj še ne dovoljuje daljnosežnejših sklepov
o genezi sedimentov. Iz petrografske sestave plasti in njihove paleonto-
loško vsebine pa je mogoče v grobih obrisih določiti klimatske pogoje,
v katerih so posamezne plasti nastale.
Rdeča ilovica v najglobje doseženi 8. plasti, ki je najverjetneje
paravtohtonega izvora, kaže na dokaj humidno klimo. Navzgor ji sledi
tanka plast (7) debelejšega grušča z rjavkasto ilovnato primesjo. Po
sestavi bi kazala na krajšo hladnejšo oscilacijo, v kateri so se pričeli
zaradi zmrzali rušiti jamski strop in stene. Izrazito alohtonega izvora je
naslednja, 6. plast. Zaradi barve in konsistence jo imamo za preperino
eocenskega fliša. V jamo jo je zelo verjetno naplavila voda iz okoliških
kraških površin, kjer je preperina ležala v večjih ali manjših krpah
kot denudacijski ostanek primarnega fliša na kredni podlagi, ali pa jo je
tam odložil veter v enem predhodnih poledenitvenih sunkov kot najfinejši
eolski prah. Ker ne vsebuje apnenčevega grušča, pripisujemo njeno
akumulacijo na sedanjem mestu sorazmerno vlažnemu obdobju. Še isti,
le nekoliko toplejši dobi, prisojamo rdečo ilovico 5. plasti. Sumarno skle-
pamo, da odražajo plasti 8 do 5 predhodno toplejšo fazo, ki ji je sledil
izrazit poledenitveni sunek, v katerem sta se odložili plasti 4 in 3. Teh
pred profilom x = —4,00 m ni mogoče ločiti niti po debelini grušča niti
po barvi negruščnate komponente. Šele proti jamskemu vhodu je postal
spodnji del 3. plasti bolj debelo gruščnat in za odtenek temnejši. Zato
smo ga ločili od zgornjega dela in označili kot plast 4. V profilu
X = —2,00 m kaže 4. plast, posebno na desnem krilu ob osi, določene
posebnosti, ki pa so zelo verjetno povsem lokalnega značaja. Plasti 4 in 3
sestavlja avtohton ostro robat apnenčev grušč, nedvomno dokaz inten-
zivnega delovanja zmrzali. Ker je grušč v 4. plasti debelejši kakor
v 3. plasti, sklepamo, da je bila doba, ko je nastajala 4. plast, aridnejša
od naslednje. Sivkasto rjavkasta ilovnata komponenta, ki je je bistveno
manj kot grušča, je po vseh okolnostih sodeč alohtonega, eolskega izvora.
Dvigal jo je veter s preperine razgaljenih flišnih površin Pivške kotline
in odlagal med ostrorobati apnenčev grušč. Opisani sedimentacijski po-
goji 4. in 3. plasti nakazujejo, da so takrat vladale na Notranjskem Krasu
in verjetno po vsej Sloveniji, razen najbližjega obmorja, ostre klimatske
razmere, ustrezajoče višku poledenitvenega sunka. Vegetacijsko bi to
obdobje še najbolj ustrezalo grmičasto-gozdni tundri, kar se dobro ujema
s klimatsko cono, pripisano tej fazi, v dobi wiirmske poledenitve v Evropi
(Biidel, 1951, Klimazonen des Eiszeitalters, Eiszeitalter und Gegen-
v^art I, str. 20, Oehringen). Ti sklepi so tudi v popolnem soglasju s paleon-
tološkimi ugotovitvami. V obeh plasteh smo odkrili skoraj izključno le
ostanke severnega jelena in alpskega svizca, dveh tipičnih predstavnikov
arktoalpske favne (glej paleontološki del poročila). Že poznemu gra-
149
vettienu pripadajoča kultura obeh plasti se do podrobnosti sklada z zgor-
njimi ugotovitvami. Nosilci te kulture so v srednji Evropi lovci severnega
jelena.
Naslednji višji plasti, 2 in 1, pripadata že holocenu. Čeprav vsebujeta
obe še precej grušča, posebno 2. plast, kažeta na znatno zboljšanje klime.
To odražata rjava negruščnata komponenta 2. plasti in humus 1. plasti,
produkta pedoloških procesov zmernega klimatskega pasu. Drobtinčasta
siga ob levi jamski steni (plast 2 a) je sediment tople atlantske periode.
Predvsem v holocenskih plasteh (1 in 2), najtanjših pod jamskim
stropom, navzven pa vedno debelejših, smo naleteli na velike podorne
bloke, ki so postajali vedno bolj pogostni in večji z večjo oddaljenostjo
od današnjega jamskega stropa. Pleistocenska zmrzal je tako močno
stanjšala že sicer zelo razpokan jamski strop (glavnega dobavitelja
grušča v 4. in 3. plasti), da se ni mogel več upirati težnosti. Pričel je
v večjih kosih odpadati na robovih, Bloke zasledimo v profilu x = —8,00 m
že v pleistocenski plasti 3, čim bolj pa se bližamo jamskemu vhodu, toliko
više leže. Od profila x = —4,00 m proti jamskemu vhodu jih sledimo samo
še v humusu (plast 1). To kaže na postopno rušenje jamskega roba in ne
na enkraten podor.
SL 9. Ovčja jama; prečni profil x = —4,00 m z vrisanimi najdbami, odkritimi
med X = —3,50 m in o: = —4,50 m; o zgornji kulturni horizont, • spodnji kul-
turni horizont
Fig. 9. Ovčja jama; coupe transversale x = —4,00 m avec des outils marques
decouverts en tre x ~ —3,50 m et a; = —4,50 m; o horizon culturel superieur,
• horizon culturel inferieur
150
Paleolitski kulturni inventar
Pri dosedanjih izkopavanjih v Ovčji jami smo ugotovili dva paleolit-
ska kulturna horizonta.* Razen teh smo odkrili nekaj (15) atipičnih kre-
menovih odbitkov v holocenskih plasteh 2—2c, ki pripadajo verjetno že
mezolitiku. Ker so tipološko popolnoma neizraziti, jim ne posvečamo
SI. 10. Ovčja jama; podolžni profil y = —4,00 m z vrisanimi najdbami, odkritimi
med y = —3,50 m in y = —4,50 m; o zgornji kulturni horizont, • spodnji kul-
turni horizont
Fig. 10. Ovčja jama; coupe longitudinale y = —4,00 m avec des outils marques
decouverts en tre y = —3,50 m et y = —4,50 m; o horizon culturel superieur,
• horizon inferieur
posebne pozornosti. Nedvomno pa so v zvezi s šibko se odražaj očimi
ognjišči, ki smo jih zasledili v plasteh 2 in 2b (6. sL, 7. si., 8. si. in 11. sL).
Razločevanje obeh paleolitskih kulturnih horizontov v osrednjem in
desnem delu odkopa ni delalo velikih težkoč, ker je med njima pre-
cejšnja sterilna cona (9. in 10. sL). Proti previsni levi jamski steni pa se
zgornji kulturni horizont močno povesi in približa spodnjemu, tako da
je razločevanje otežkočeno. Med inventarjem obeh horizontov ni opaziti
bistvenih tipoloških in petrografskih razlik. Ponekod tudi ni bilo mogoče
razlikovati 3. in 4. plasti, v katerih se horizonta pojavljata. Zato ni
izključeno, da ločitev ni bila izvedena povsod neoporečno. Morebitne
* V poročilu so upoštevane tudi najdbe iz sonde iz 1.1959.
151
SI. 11. Ovčja jama; tloris predjamskega odkopa v globini z — —2,00 m z vrisa-
nimi ognjišči in najdbami zgornjega kulturnega horizonta
Fig. 11. Ovčja jama; plan du terrain deterre devant la grotte dans la profondeur
z — —2,00 m avec des foyers marques et des outils de Thorizon culturel superieur
napake, ki bi zaradi tega nastale, ne bodo imele globljih posledic, posebno
še, ker je število najdb z negotovo opredelitvijo kulturnemu horizontu
verjetno samo minimalno.
Paleolitske najdbe so v zgornjem kulturnem horizontu zgoščene
v glavnem neposredno nad ravnino z = —2,00 m. Prehajajo pa tudi pod
njo, predvsem ob levi jamski steni, kjer se kulturni horizont povesi ne-
koliko navzdol. ,Višinska razlika med najniže in najviše ugotovljenimi
najdbami tega horizonta je precejšnja in presega mestoma celo 1,00 m,
kar priča o dalj časa trajajoči kontinuirani naselitvi (9. in 10. si.).
Spodnji kulturni horizont, v katerem so najdbe najbolj zgoščene
neposredno pod ravnino x = —3,00 m, nima v vertikalni smeri tako ve-
likega razpona kot zgoraj. Vsekakor pa gre tudi tu za daljši neprekinjeni
obisk jame (9. in 10. si.).
152
Horizontalno so najdbe v obeh horizontih zelo podobno razporejene.
V	splošnem so najpogosteje posejane ob levi jamski steni in nekako do
srede širine predjamskega odkopa. Od tod proti osi x pa postanejo vedno
redkejše. Prav ob osi popolnoma prenehajo. Taka horizontalna razpore-
ditev najdb kaže, da so se ledenodobni obiskovalci jame zadrževali na
pred jamskem prostoru predvsem pod levim jamskim previsom, ki je bil
tedaj še nekaj metrov širši. Tudi dobro zaznavno kurišče v zgornjem
kulturnem horizontu (zgornja meja v višini z = —1,50 m) je moralo biti
pod previsom, verjetno v bližini njegovega zunanjega roba (11. in 12. sl.J.
V	sondi so najdbe obeh horizontov močno pomaknjene proti osi x. To je
razumljivo, ker so se takratni obiskovalci jame, kadar so bivali v sami
jami, zadrževali v območju dnevne svetlobe, kajti ob levi jamski steni,
ki se takoj za vhodom močno uviha v levo, je že podnevi dokaj mračno.
V petrografskem pogledu je bil izbor kamenin za izdelavo orodij zelo
podoben kot v zgornjih horizontih bližnjega Betalovega spodmola in
Parske golobine. Tudi v Ovčji jami prevladujejo roženci različnih odtenkov
SI. 12. Ovčja jama; tloris predjamskega odkopa v globini z = —3,00 m z vrisa-
nimi najdbami spodnjega kulturnega horizonta
Fig. 12. Ovčja jama; plan du terrain deterre devant la grotte dans la profondeur
z = —3,00 m avec des outils marques de Thorizon culturel inferieur
153
sive in zelene barve. Vsa orodja in številni odbitki iz roženca so bili
odbiti od prodnikov, na kar kažejo številni načeti prodniki pa tudi jedra
in odkruški, ki jih delno pokriva prodnikova skorja. Roženčeve prodnike
najdemo v Pivški kotlini v strugah potokov Pivke in Nanošce; v nepo-
sredni bližini pa jih dobimo tudi v strugi Notranjske Reke. Njihova
primarna ležišča so eocenske flišne plasti. Nekaj dobrih orodij je izdelanih
tudi iz drugorazrednega tuf a zelenkaste in rdečkaste barve. Nadalje
zasledimo v paleolitskem inventarju še nekaj kosov iz rdečega in rjav-
kastega jaspisa ter kvarcite sivkastih odtenkov. Najbolje izdelana orodja
so iz sorazmerno redko nastopajočega belo patiniranega in tudi rumenega
kresilnika, katerega izvor še ni povsem znan. Nekaj rahlih znamenj kaže
k jadranskomorski obali. Poleg naštetih kamenin nastopajo še drugi kre-
menasti različki, toda bolj redko, le s posameznimi primerki.
Redka koščena orodja so izdelana iz cevastih kosti večjih sesalcev in
jelenovega rogovja (najverjetneje severnega jelena).
Tipološka analiza vseh najdb je razvidna iz razpredelnice (1. tabela).
Zaradi lažje primerjave je sestavljena skupno za oba pleistocenska kul-
turna horizonta.
tipoloSka razpredelnica
1. tabela
154
v razpredelnici niso zajeta orodja in odbitki (12 kosov), ki smo jih
našli v porušenem materialu oz. na izvoznem nasipu. Ker njihove koordi-
nate in stratigrafski podatki niso znani, jih v tipološki analizi nismo
upoštevali. Zanemarili smo tudi številne kremenčeve luske in iveri.
Pregled tipološke razpredelnice vzbuja pozornost na nadvse skromno
število koščenih orodij in izdelkov. Pomislek, da se pač niso ohranili,
popolnoma odpade, ker so kostni ostanki pleistocenske favne v našem
najdišču naravnost odlično ohranjeni. Skoraj popolno pomanjkanje košče-
nih orodij pa ni specifično samo za Ovčjo jamo, temveč za ves mlajši
paleolitik na Krasu. Tako npr. iz Betalovega spodmola ne poznamo niti
enega obdelanega koščenega predmeta, prav tako tudi ne iz Parske
golobine. V sosednji Jami v Loži, kjer je bilo odkritih okoli 500 kamenih
orodij in odbitkov, ki so tipološko in časovno zelo blizu našemu najdišču,
je bilo najdeno samo eno koščeno šilo. Podoben pojav je opazoval
Vaufrey v sosednji Italiji, kjer je mlajšegravettienska najdišča z red-
kimi koščenimi orodji združil v posebno facies, imenovano »grimaldien«.
Razmeroma majhen odstotek pravih tipičnih orodij nasproti visokemu
številu deloma uporabljenih odbitkov, odkruškov, jeder in načetih go-
moljev samo potrjuje predvidevanja, da je ledenodobni lovec izdeloval
in obnavljal svoja orodja tudi v jami sami.
Oba kulturna horizonta sta v tipološkem pogledu skoraj enaka. Sicer
obstajajo majhne razlike (zgornji horizont ima npr. več rezilc z otopelim
hrbtom, manjkajo pa mu koničasta groba rezila, groba strgala, groba
prizmatična vbadala in druga orodja, znana le iz spodnjega horizonta),
ki pa nikakor ne preprečujejo, da ju ne bi imeli za tipološko enoto.
V obeh horizontih je toliko tipičnih orodij (rezilca z otopelim hrbtom,
gravetne konice, atipično izrobljene konice), da ju z gotovostjo lahko
prisodimo mlajšemu gravettienu, ki nadomešča, vsaj pri nas na Krasu
in tudi v Italiji, manjkajoči kulturni stopnji solutreen in magdalenien.
Dosedanji stratigrafski, kulturni in paleontološki podatki zadostujejo
za kronološko opredelitev obeh kulturnih pleistocenskih horizontov. Pri-
soditi ju je zadnjemu poledenitvenemu sunku wurmske poledenitve
(W III), in sicer njegovi drugi polovici.
Ostanki favne in flore
V holocenskih plasteh* 2, 2b in 2c, predvsem pa v obeh kulturnih
horizontih pleistocenskih plasti 3 in 4 je bilo odkritih precej ostankov
sesalske favne. Celih kosti skoraj ni bilo. Prevladovali so le manjši
ostrorobi fragmenti cevastih kosti, izolirani zobje in fragmenti cervidnega
rogovja. Močna zdrobljenost sicer dobro ohranjenih kosti, pripadajočih
živalskim vrstam, ki sploh ne zahajajo v podzemeljske jame, priča, da so
ti kostni fragmenti »kuhinjski odpadki« nekdanjih prebivalcev Ovčje
jame. Kljub močni fragmentiranosti je bilo mogoče, predvsem na osnovi
izoliranih zob, določiti, katerim živalskim vrstam pripadajo.** Iz zgor-
* V poročilu so upoštevane tudi najdbe iz sonde iz 1.1959.
** Vso favno je določil prof. dr. Ivan Rakovec, za kar se mu na tem
mestu najlepše zahvaljujem.
155
njega kulturnega horizonta in holocenskih plasti je prišlo za paleonto-
loško obdelavo v poštev 55 inventarnih številk, iz spodnjega pa 60, skupno
torej 115 številk. Ugotovljenih je bilo 14 vrst. Njihov seznam in razpore-
ditev po plasteh je razvidna iz 2. tabele.
Značilno za obe pleistocenski plasti 3 in 4 s kulturnimi ostanki
ledenodobnega lovca je, da v njih prevladujejo kostni ostanki severnega
jelena in alpskega svizca. Iz tega sklepamo, da sta bili to tedaj naj pogost-
ne j ši lovni živali in glavni vir beljakovinske hrane, kožuhovine in
surovine za izdelavo koščenega orodja. Da se je s plenom racionalno
gospodarilo, dokazujejo na drobno razbite cevaste kosti, iz katerih so
pridobivali kostni mozeg.
V kuriščih, ki pripadajo pleistocenskima plastema 3 in 4, smo nabrali
precejšnjo množino ostankov lesnega oglja. Šest vzorcev je determiniral
dr. A. Šercelj. Petim je bilo mogoče določiti samo rodovno.pripadnost:
bor {Pinus sp.), enemu pa tudi vrsto cemprin {Pinus cemhra). Vse ostale
vzorce hranimo za analizo C^^.
Sondiranje v Zakajenem spodmolu pri Prestranku
Delo v Ovčji jami nam je dovoljevalo, da smo izvedli manjše sondi-
ranje (od 27. do 28. julija 1961) v bližnjem Zakajenem spodmolu. Jama
leži okoli 400 m SE od Ovčje jame na obrobju Prestranškega Ravnika
v nadmorski višini 590 m (katastr. št. 885, 1. si.). Po obliki je zelo podobna
Ovčji jami, le da je za spoznanje manjša in ima vhod založen z velikimi
podornimi skalami. Sondo (2,00 X 2,00 m) smo izkopali okoli 8,00 m od
vhoda v notranjost jame na levi strani osi, ki deli jamo na dva skoraj
156
simetrična dela. V sondi, globoki 2,00 m, smo ugotovili naslednje plasti
od zgoraj navzdol:
1.	Humus z drobnejšim gruščem, 0,27 m.
2.	Debelejši grušč z rjavkastim humusom, pri dnu več skal, 0,46 m.
3.	Srednje debel grušč skoraj brez primesi, na zgornji meji deloma
infiltriran z drobtinčasto sigo. Debelina plasti 0,37 m.
4.	Drobnejši grušč s sivkasto rjavo ilovico, mestoma več skal, de-
belina 0,90 m. V plasti smo odkrili 14 kremenčevih odbitkov in artefaktov
(globina 1,20 m do 2,00 m pod površjem), drobce oglja in nekaj nedoloč-
ljivih fragmentov kosti.
Brez dvoma gre za novo odkrito paleolitsko postajo, verjetno podobne
starosti kot je Ovčja jama (mlajši gravettien), ki bo sodeč po do-
sedanjih sicer skromnih znakih, precej bogata.
FOUILLE DANS LA STATION PAL£0LITHIQUE DE vvOVCJA JAMA«
prEs de PRESTRANEK
Au commencement Tauteur montre Timportance du Bassin de Pivka
(environs plus larges de Postojna — Slovenie) avec son reseau assez serre
des stations paleolithiques apres la derniere guerre. II le plače parmi les
contrees paleolithiques de premiere classe en Yougoslavie. Ensuite il
presente des donnees essentielles de la station paleolithique de Ovčja
jama, decouverte recemment et exploree par lui entre 1959 et 1961. La
grotte est situee au bord oriental de Prestranški Ravnik, a 1440 m
301« WNW de la station ferroviaire de Prestranek et a 1870 m 111« WSW
de la cime de Varda (Fig. 1) elevee de 60 m au dessus de la vallee, dans
une hauteur de 586 m au dessus de la mer. Elle s'est formee dans le
calcaire du cretace superieur. La grotte a une longueur de 19 m et une
largeur de 18 m. Son entree est tournee vers Test avec un declin de 14"
vers le Nord et s'ouvre sous un mur abrupt d'une depression (vrtača)
assez grande.
Suit rhistoricite des recherches et la description de la methode des
fouilles et du mesurage. La stratigraphie des sediments qui ont une
epaisseur de 5 m est montree par des descriptions detaillees et par des
figures (Fig. 5 a 8) des coupes transversales des x = —8,00 m,
X = —6,00 m, X = —4,00 m et x = —2,00 m. La plus grande profondeur
atteinte dans la coupe x = —2,00 m montre du haut en bas les couches
suivantes:
1.	Humus mele des debris d'une grosseur moyenne, au mur gauche de
la grotte des debris minces.
2.	Couche des debris d'un brun couleur bronze avec une bande noire
(foyer); la limite en bas montre des cailloux plus gros.
2a. Couche des debris minces avec du sinter emiette blanc-grisatre.
2b. Couche des debris minces et friables contenante quelques mor-
ceaux plus grands.
157
3.	Couche des débris minces mêlée de l'argile brune-grisâtre avec
deux bandes plus foncées (des foyers); au mur gauche de la grotte
sous l'abris elle est plus friable sans ingrédient d'argile.
4.	Couche des débris d'une grosseur moyenne intercalée de l'ingré-
dient d'argile brune-grisâtre; en partie conglomeré au sinter au
mur gauche de la grotte.
4a. Bande foncée dans des débris d'une grosseur moyenne; par endroits
de petits morceaux de charbon.
4b. Bande des débris minces avec de l'ingrédient d'argile rougeâtre.
4c. Bande des débris plus minces avec de l'ingrédient d'argile brunâtre.
4d. Bande des débris minces avec de l'ingrédient d'argile brunâtre;
vers la limite en bas les débris deviennent plus gros.
5.	Couche d'argile d'un rouge intensif très mêlée des débris de sinter,
des morceaux pourris de sinter et des stalactites brisés.
6.	Couche de pure argile grasse grise-verdâtre au fond de couleur
jaunâtre.
7.	Couche des débris plus gros avec de l'ingrédient d'argile grisse-
brunâtre.
8.	Des débris plus gros avec de l'argile rouge, des cilloux plus grands
et des morceaux de stalactites.
L'auteur constate que les couches profondes et stériles (8 — 5) sont
en général d'origine alochtone et représentent des sédiments accumulés
dans la grotte dans la période chaude du pléistocène. Les couches 3 et 4
formées surtout des débris calcaires à bords anguleux avec de l'ingrédient
éolitique sont un produit de gélévation et l'auteur les attribue au dernier
stade de Wurm (W III). Les deux couches suivantes supérieures appartien-
nent déjà à l'holocène.
Dans les couches 3 et 4 deux horizons du paléolithique supérieur ont
été constatés. C'était facil à les séparer, puisque la zone stérile les divisait
(Fig. 9, 10). Les figures 11 et 12 montrent la disposition horizontale des
outils avec des foyers à chaque horizon séparé. Les deux horizons con-
tennaient environ 750 outils en pierre, des éclats des nucléus, des nodules
en silex et des galets. On n'a découvert qu'une pointe en os et deux os
artificiellement polis. Les outils en pierre sont fabriqués en silex de
différente couleur, rarement en silexit. Au point de vue typologique les
deux horizons ressemblent tellement que l'auteur les considérait comme
une unité typologique. Il les a attribué au gravéttien final.
Les éspèces de faune constatées dans la deuxième couche qui présente
la transition du pléistocène à l'holocène sont: Canis familiaris, Sus scrofa,
Cervus sp., Arvicola terrestris, Cricetus cricetus, Microtus nivalis.
Dans les deux couches pléistocènes à l'industrie paléolitique su-
périeure et qui quant à la faune diffèrent presque pas on a trouvé des
restes en os de la faune suivante: Rangifer tarandus. Marmota marmota.
Bos seu Bison, Lepus timidus. Martes martes, Cervus sp., Alopex lagopus
seu Vulpes corsac.
Le charbon découvert dans les foyers de la 3^ et 4® couche appartient
aux espèces Pinus sp. et Pinus cembra.
158
Chronologiquement Tauteur a classe les deux horizons de Ovčja jama
dans le W III et apres Soergel. II appuie cette datation sur le fait, que les
deux horizons ont une faune caracteristique arcto-alpine ce qui demontre
un climat rigoureux au maximum en Slovenie au temps de la glatiation
de Wurm. Aussi la structure sedimentaire et petrographique de ces deux
couches appuie cette determination chronologique.
A la fin sont cites les resultats du sondage d'essai en 1961 dans
Zakajeni spodmol qui s'est montre comme nouvelle station paleolithique.
Des fouilles systematiques sont en vue.
159
RUGOSE KORALLEN AUS DEM JUNGPALAOZOIKUM SL0WENIENS
(NW JUGOSLAWIEN)
Von Walter Graf, Graz und Anton Ramovš, Ljubljana
Mit drei Karten und 13 Tafeln
Zusammenfassung: Aus dem Oberkarbon und Perm Sloweniens wer-
den 12 Korallenarten beschrieben, die aus zwei Fundortgebieten stammen:
I.	Umgebung von Javorniški rovt, nordlich von Jesenice, Karawanken:
Fundorte 4, 5, 10, 30, 35, 45.
II.	Ortnek, SE Ljubljana; Fundorte 10, 15, 16, 44.
Die Fundorte von Fundortgruppe I konnen auf Grund der Korallen
teilvv^eise dem Oberkarbon und teilweise dem Unterperm — Mittelperm (?)
zugerechnet v/erden.
Die Fundpunkte Ortnek 10 und 44 sind als Aquivalent des Trogkofel-
kalkes in das Mittelperm einzustufen. Ortnek 16 diirfte eine Vertretung
der unterpermischen Rattendorfer Stufe darstellen. Die Einstufung von
Ortnek 15 ist ungesichert (Rattendorfer Stufe?).
Die kleine Fauna setzt sich aus folgenden Arten zusammen:
Amandophyllum carnicum (H e r i t s c h)
Amplexocarinia irginae Soshkina
Amplexocarinia ruedemanni Heritsch
Amplexocarinia smithi Heritsch
Amplexocarinia smithi var. a Heritsch
Carinthiaphyllum crasseseptatum n. sp.
Carinthiaphyllum cf. suessi Heritsch
Lophophyllidium pendulum var.carinthiaca (F e 1 s e r)
Tachylasma exceptatum (Soshkina)
Wentzelella osohudaniensis Igo
Wentzellophyllum arminiae (F e 1 s e r)
Wentzellphyllum (?) stillei (Heritsch)
Vorwort
Die im folgenden von W. Graf beschriebene kleine Korallenfauna
wurde von A. R a m o v š in der Umgebung von Javorniški rovt (Kara-
wanken) und in der Umgebung von Ortnek, SE von Ljubljana (die Lage
der Fundorte siehe auf der Abb. 3) gesammelt. Die Kartierungsarbeiten
in der Umgebung von Javorniški rovt ermoglichten die Eisenwerke Jese-
160
nice, die in der Umgebung von Ortnek das Geologische Institut der Uni-
versität Ljubljana; beiden herzlichen Dank. Unser Dank für wertvolle
Hinweise im Verlaufe der Bearbeitung gilt Herrn Prof. dr. H. Flügel,
Graz.
I. Javorniški rovi
Historische Bemerkungen
Die ersten Angaben über die geologischen Verhältnisse dieses Teiles
der Karawanken finden wir bei Morlot (1850), der die fossilführen-
den Schichten mit jenen von Bleiberg (Visé) verglich. Nach Stäche
(1874) entsprechen die Productenschiefer bei Javornik den höheren, mit
schwarzen Fusulinenkalk in Verbindung stehenden Productenhorizonten
des Karbons.
Mit den jungpaläozoischen Schichten der Karawanken nördlich von
Jesenice hat sich noch Teller eingehend beschäftigt. Ihm verdanken
wir auch die geologische Karte der Karawanken zwischen Stol und Kepa
(Mittagskogel) (1910).
Von F. Heritsch (1918, 1931) und Rakovec (1931) stammt die
paläontologische Bearbeitung einer reichen, überwiegend aus Brachio-
poden bestehenden Fauna. Dem Alter nach entsprechen die fossilführenden
Schichten dem Cora-Horizont und dem Schwagerinen-Horizont.
Bei ersten Untersuchungen in der Umgebung von Javorniški rovt
und Crni vrh sammelte Ramovš eine kleine Korallenfauna. K o s t i ć -
Podgorska (1954) beschrieb Pleurodyctium decheniani, Amplexo-
carinia smithi und Hapsiphyllum elegantulum, die der Korallenfauna II
der Karnischen Alpen entsprechen.
Derzeitig sind in der Umgebung von Javorniški rovt eingehende
Neuuntersuchungen im Gange. Dabei gelang es 5 weitere Fundorte (Nr. 4,
10, 30, 35 und 45, siehe die Abb. 1) mit Korallen zu entdecken, die kurz
beschrieben sind.
Wichtigeres über die Korallen-Fundorte
Fundort Nr. 4
Eine grössere Kalklinse ragt aus den umgebenden unterpermischen
grauen, glimmerigen Tonschiefern heraus. Die Schiefer wechsellagern oft
mit Linsen eines Kalkkonglomerates. Der Block besteht im oberen Teil
aus einem fast schwarzen, sehr harten, mit weissen Kalzitadern durch-
wobenen Kalk, der nach unten in einen grauen, tonreichen Kalk übergeht.
Im grauen Kalk sind dünnere schiefrige Lagen, die den Schichten der
Umgebung gleichen, eingelagert. Der tonige Kalk führt vereinzelt Korallen
seltene kleine Brachiopoden und mittelgrosse Crinoidenreste.
Fundort Nr, 5
Ein Kalkblock im Durchmesser von etwa einem Meter liegt in der
Nähe eines fusulinidenreichen schwarzen Kalkes und eines Quarzkonglo-
merates, die die orenburgische Stufe beweisen. Auch die in dem dunkel-
11 — Geologija 8	161
Abb. 1. Korallenfundorte in der Umgebung von Javorniski rovt
Sl. 1. Najdišča koral v okolici Javorniškega rovta
grauen, teils dichten, teils zuckerförmigen Kalk vorkommende Koralle
Amplexocarinia smithi var. a spricht für das Oberkarbon.
Fundort Nr. 10
Ein grauer brekziöser Kalk mit seltenen kleinen Brachiopoden, Fusu-
liniden, Crinoidenresten und Kalkalgen lieferte auch einige kleine Koral-
lenstöcke von Wentzellophyllum (?) stillei. Dieser Kalk bildet eine der zahl-
reichen Linsen und linsenartigen Schichten., die verschieden stark sein
können und den schief rigen Unterperm-Schichtkomplex eingelagert
162
sind. Als Einlagerungen kommen häufig auch Kalkkonglomerate, Kalk-
brekzien, fusuliniden- und algenführende Kalke vor, die manchmal auch
einige zehn Meter stark sein können. Brachiopoden sind äusserst selten.
Fundort Nr. 30
Die im Jahre 1954 von Javorniski rovt beschriebene Koralle Ample-
xocarinia smithi wurde auch am Osthang des Berges Crni vrh (1365 m) in
einem mittelgrauen Kalk mit weissen Kalzitadern gefunden. Ausser einen
Korallenstock und kleinen Crinoidenresten konnte keine Makrofauna
beobachtet werden. In demselben Kalkkomplex beweisen das orenbur-
gische Alter noch spärlich vorkommende Fusuliniden,
Fundort Nr. 35
Ein hellgrauer bis weisser ungeschichteter Kalk vom Trogkofelkalk-
Typus führt zahlreiche Crinoidenreste, bis 1,5 cm im Durchmesser. Häufig
treten Kalkalgen auf. Sehr selten sind Korallen. Nur Wentzellophyllum
arminiae konnte nachgewiesen werden. Vereinzelt kommen auch fusi-
forme Fusuliniden und Mollusken vor.
Fundort Nr. 45
In einem dichten, sehr harten, ungeschichteten, linsenartig ausgebil-
deten Riffkalk mit helleren und dunkleren grauen Flecken am Weg zum
Haus Kladnik sind Kalkalgen und Kleinforaminiferen gesteinsbildend.
Dieser Kalk mit eingelagerten Schief ertönen oder kleinen linsenartigen
Mergeleinschaltungen lieferte kleine Crinoidenreste, seltene Brachiopoden,
vereinzelte Pseudoschwagerinen und einige Exemplare von Carinthia-
phyllum suessi. Auch dieser Kalk liegt in dem unterpermischen schiefri-
gen Gesteinskomplex.
Strati graphische Einordnung der Fundorte
nach den Korallen
Da von den einzelnen Fundpunkten meist nur Vertreter einer Art
vorliegen, kann die im folgenden gegebene Einstufung nur als Ein-
ordnungsversuch gelten.
Nr. 4.: Amandophyllum carnicum (Heritsch) tritt in der »Oberen
Kalkreichen Schichtgruppe« (Auernigschichten), Oberkarbon auf; das
wahrscheinlich daran anzuschliessende Dibunophyllum clari F e 1 s e r
findet sich im »Unteren Schwagerinenkalk« (Rattendorfer Schichten),
Unterperm der Karnischen Alpen. Die Gattung Amandophyllum reicht
jedoch vom Oberkarbon bis in das Unter- bzw. Mittelperm.
Lophophyllidium pendulum var. carinthiaca (Felser) wurde aus dem
Unteren Schwagerinenkalk (Rattendorfer Schichten), Unterperm be-
schrieben.
Tachylasma exceptatum (S o s h k i n a) tritt im Unterperm des Ural
und Mittelperm (blutroter Trogkofelkalk der Dolžanova soteska —
Teufelsschlucht) der Karawanken, Jugoslawien auf.
163
Tachylasma, vielfach in Vergesellschafttung mit Lophophyllidium
und A'mplexocarinia ist in den Karnischen Alpen vom Unterperm bis in
das Mittelperm (Rattendorfer Schichten — »blutroter« Trogkofelkalk)
ziemlich haufig.
Insgesamt spricht die Fauna des Fundpunktes am ehesten fiir
Rattendorfer Schichten = Unterperm.
Nr. 5.: Amplexocarinia smithi var. a Heritsch ist bisher nur aus
den »Waschbiichelschichten« (»Untere Kalkreiche Schichtgruppe«) Auer-
nigschichten (Oberkarbon) bekannt; die Art selbst diirfte bis in das
Unterperm gehen.
Nr. 10.: Wentzellophyllum (?) stillei (Heritsch) wurde bisher nur
aus den unterpermischen »Rattendorfer-Schichten« der Karnischen Alpen
beschrieben.
Nr. 30.: Amplexocarinia smithi Heritsch ist aus den Auernig-
schichten (Oberkarbon) der Karnischen Alpen, aus dem Oberkarbon von
Bosnien und aus dem »Cyathophyllum Kalk« von Spitzbergen (Oberkar-
bon/Unterperm) bekannt. Kostič-Podgorska 1954 beschrieb die
Art auch von Javorniški rovt.
Nr. 35.: Wentzellophyllum arminiae (F e 1 s e r) ist bisher nur aus dem
oberen Schwagerinenkalk (Rattendorfer Stufe, Unterperm) der Karni-
schen Alpen bekannt.
Nr. 45.: Carinthiaphyllum suessi Heritsch tritt im oberen Schwa-
gerinen-Kalk (Oberes Unterperm) Jugoslawiens und im Unterperm von
Griechenland auf.
II. Ortnek
Historische Bemerkungen
Auf den kleinen Aufbruch des Jungpalaozoikums in der Ungebung
von Ortnek, etwa 50 km siidostlich von Ljubljana, machte als erster
Lipold (1858) aufmerksam. Er hielt die Schichten fiir ein Aequivalent
der Gailtaler Schichten. Auch spater wurde dieser Aufbruch als Karbon
betrachtet (Hauer, Uršič, Vetters). Erst die neuesten Unter-
suchungen (Ramovš 1962, 1963) haben gezeigt, daB die jungpalaozoische
Schichtserie in die Trogkofelstufe einzureihen ist. Es ist jedoch durchaus
moglich, daB die Sedimentation schon im Unterperm einsetzte. Karbon
konnte nicht festgestellt werden.
Die Schichten bei Ortnek konnten in drei Teile gegliedert werden.
Am tiefsten liegen Quarzkonglomerate mit diinnen Sandsteinlagen, haufig
mit unbestimmbaren Pflanzenresten. Den mittleren Teil bilden meist
Quarzsandsteine, haufig mit zahlreichen Pflanzenresten. Im obersten Teil
der Schichtserie wechsellagern teils sandige Schiefer, teils Tonschiefer
mit Sandsteinen. In tonigen Schichten kommen zahlreiche, jedoch kleine
Kalk und Kalkbrekzien-Linsen und Einlagerungen eines brekziosen Kalk-
konglomerates vor. Linsen enthalten recht verschiedene und interessante
Faunengemeinschaften. Korallen kommen nur an 4 Fundorten vor. Sehr
interessant sind zwei kleine Linsen eines Korallen-Riffkalkes. Riffbildend
ist weiterhin Scacchinella gigantea, die einige kleine Riffe aufbaut.
164
Abb. 2. Korallenfundorte in der Umgebung von Ortnek
SI. 2. Najdišča koral v okolici Ortneka
Gesteinsbildend sind auch Fusuliniden, die ebenfalls einige kleine Linsen
aufbauen.
In der Umgebung von Ortnek konnten 4 Korallen-Fundorte (Nr. 10,
15, 16 und 44 — siehe die Abb. 2) gefunden werden.
Wichtigeres iiber die Korallen-Fundorte
Fundort Nr. 10
In einem etwa 200 m aufgeschlossenen Profil der Trogkofel-Schichten,
wo sich auch der Fundpunkt 10 befindet, kann man eine Wechsellagerung
von sandigen glimmerigen Tonschiefern und feinkornigem Quarzsandstein
mit linsenartigen Einlagerungen eines brekziosen Kalkes, eines konglo-
meratischen Kalkes, einer Kalkbrekzie oder eines dichten Riffkalkes ver-
folgen. Die kalkigen Einschaltungen kdnnen einige cm bis etwa 1 Meter
165
stark sein. In einer solchen Kalklinse geht ein brekzioser Kalk in einen
dichten Kalk iiber. Am Uebergang sind besonders bezeichnend die Bra-
chiopoden Scacchinella gigantea und Geyerella sp. Zahlreich sind Kalk-
algen- sehr selten fusiforme Fusuliniden, jedoch ohne Pseudoschwage-
rinen. Darunter fanden sich noch einige Korallitenstocke von Amplexo-
carinia irginae.
Fundort Nr. 44
Im Fundort Nr. 44 wurde ein kleines Korallenriff aufgeschlossen, das
zwischen den fossilleeren feinsandigen Tonschiefern lag. Der Kalk ist
hellgrau bis grau, zuckerformig. Die Koralliten sind nur undeutlich er-
kennbar. Weiterhin konnten nur noch Crinoidenreste beobachtet werden.
Abb. 3. Lage der Fundorte Javorniški
rovt und Ortnek
SI. 3. Lega najdišč Javorniški rovt in
Ortnek
Fundort Nr. 15
Zwischen dem sandigen dunkelblauen Tonschiefer mit haufigen Ein-
schaltungen von Kalkbrekzien- oder Kalkkonglomerat-Lagen liegt im
Fundort Nr. 15 ein weiteres kleines Korallenriff, etwa 1 Meter lang, 80 cm
breit und in der Mitte rund 70 cm hoch. Der Kalk ist grau mit helleren
und dunkleren Flecken- teils dicht, teils zuckerformig. In zuckerformigen
Partien sind Koralliten nur undeutlich erkennbar. Die riffbildende Koralle
Carinthiaphyllum crasseseptatum ist im ganzen Riff sehr haufig. Seltener
sind noch andere Arten dieser Gattung zu beobachten. Als Korallen-
begleiter kommen Carta (= Hicorocodium) und Kalkalgen vor, jedoch
keine Brachiopoden. Selten sind kleine Crinoidenreste.
166
Fundort Nr. 16
Im Fundort Nr. 16 wurde ein groBerer Kalkgeroll aufgefunden. Das
Gestein ist ein dichter, dunkelgrauer Kalk mit helleren und dunkleren
Flecken. Das haufigste Fossil ist Carta sp. (= Hicorocodium). Vereinzelt
kommen kleine Crinoidenreste vor. Von Amplexocarinia ruedemanni
konnten nur zwei Koralliten gefunden werden.
Stratigraphische Einordnung der Fundorte
nach den Korallen
Da von den einzelnen Fundorten nur Vertreter einer Art vorliegen,
kann die im folgenden gegebene Einstufung nur als Einordnungsversuch
gelten.
Nr. 10.: Amplexocarinia irginae Soshkina ist aus dem Unterperm
des Ufa-Plateaus, Russland und aus dem »roten Trogkofelkalk« (unteres
Mittelperm) der Karnischen Alpen bekannt.
Nr. 15.: Die neue Art Carinthiaphyllum crasseseptatum erlaubt keine
nahere Einstufung der Fundschichten. Die Gattung tritt — sowie bisher
bekannt — vom oberen Oberkarbon bis ins Unterperm auf.
Nr. 16.: Amplexocarinia ruedemanni Heritsch findet sich im
unteren Schwagerinenkalk (Rattendorfer Stufe, Unterperm) der Karni-
schen Alpen.
Nr. 44.: Wentzelella osohudaniensis Igo wurde bisher nur aus Zen-
traljapan und zwar aus Schichten des hohen Unterperm oder unteren
Mittelperm beschrieben.
Im Vergleich mit den Karnischen Alpen sind die Fundschichten wohl
als Aequivalent des Trogkofelkalkes zu betrachten.
Beschreibung
Rugosa Milne Edwards & Haime, 1850
Fam. Aulophyllidae D y b., 1873
Gen. Amandophyllum Heritsch 1941
Amandophyllum carnicum (Heritsch 1936)
Taf. 7, Fig. 2
v * 1936 Clisiophyllum carnicum Heritsch, S. 122, Taf. XVII, Fig. 24
bis 28, Textfig. 25, 26 (Textfig. Taf. HI). (1936 a),
v ? 1937 Dihunophyllum clari Felser, S. 11, Taf. I. Fig. 6a, b, 7a, b.
v . 1941 Amandophyllum carnicum. Heritsch, S. 137, Textfig. 1 bis
4 (S. 131).
1961 Amandophyllum carnicum. Schouppe in Ramovš &
Schouppe, S. 361, Textfig. 3.
Typus:	Holotypus ist das von Heritsch 1936 abgebildete
Exemplar; UGP 1219.
UGP: Typensammlung des Institutes f. Geologie und Palaontologie der
Universitat Graz.
167
Locus typicus: Nordgrat der Garnitzen, Karnische Alpen, Karnten.
Stratum typicum: Oberkarbon (Auernigschichten/Obere kalkreiche Schich-
ten).
Material:	4 in grauen, im Schliff braunlichen Kalk eingebettete
Korallitenbruchstiicke, 2 Querschliffe wurden ange-
fertigt.
Fundpunkt:	Javorniški rovt 4.
Beschreibung: Das langste der Bruchstiicke ist 20 mm lang, der
Durchmesser ist zu beiden Seiten 7 mm, eine feine Septalstreifung ist
sichtbar. Der groBte vorhandene Querschliff hat einen Durchmesser von
12 X 13 mm, dabei treten 24 + 24 Septem auf. Die periphere Blazenzone
v^ird rd. 2 mm breit, der 0 der Columella erreicht 4 mm.
Die periphere Blasenzone besteht aus unregelmaBig miteinander ver-
spreizten Dissepimenten; die Septen I. Ordnung sind in ihr sehr diinn,
verdicken sich im Mittelabschnitt und laufen gegen die Columella wieder
diinn aus. Die Septen II. Ordnung sind sehr kurz und enden in der peri-
pheren Blasenzone oder iiberschreiten diese nur wenig. Die Septen beider
Ordnungen zeigen meist eine »dunkle Mittellinie«, welche haufig etv^as
wellig verlauft. Die Columella ist spinnwebenartig und besteht aus den
Axialenden der Septen I. Ordnung, v^elche jedoch meist mit diesen keine
direkte Verbindung mehr zeigen. Sie ist durch nach auBen konvexe Bla-
senschnitte gut umgrenzt. Inerhalb der Columella v^erden die + radiar
angeordneten Axialenden der S. I. O. durch nach innen konvexe Blasen-
schnitte verbunden.
Der kleinere der beiden Schliffe zeigt bei einem 0 von 7,5 X 8,5 mm
ebenfalls 24 + 24 Septen. Die 2 X 2,3 mm starke Columella ist hier nicht
deutlich umgrenzt und besitzt ein gut ausgebildetes Medianblatt.
Bemerkungen: Die vorliegende Form zeigt mit dem Original der Art
gute tibereinstimmung, nur liegt die Septenzahl etwas tiefer (siehe
Heritsch 1941: 132). Die von Felser 1937: 11 als »Dihunophyllum
clari« beschriebene Form aus den Rattendorfer Schichten der Karnischen
Alpen zeigt ebenfalls weitgehende tibereinstimmung. Leider ist das vor-
handene Originalmaterial (UGP 1094) in seiner Erhaltung zu schlecht
(periphere Abwitterung) als daB eine eindeutige Zuordnung vorgenom-
men werden konnte.
Verhreitung: A. carnicum ist bisher nur vom Locus typicus = Obere
Kalkreiche Schichtgruppe der Auernig-Schichten (== hohes Oberkarbon)
und aus der »Oberen Kalkarmen Schichtgruppe« der ostlichen Karawan-
ken (Fužine b. Vitanje, Jugoslawien) bekannt. Das wahrscheinlich der Art
anzuschlieBende »Dihunophyllum clari« Felser stammt ebenfalls aus
den Karnischen Alpen, jedoch aus den unterpermischen Rattendorfer
Schichten (unterer Schwagerinenkalk). Ebenfalls aus dem Schwagerinen-
kalk wurde Amandophyllum zeliae Heritsch 1936 beschrieben. Die
Verbreitung der Gattung scheint in den Karnischen Alpen einen Zeit-
raum vom hohen Oberkarbon bis in das Unterperm zu umfassen.
168
Gen. Carinthiaphyllum Heritsch, 1936
Carinthiaphyllu'm crasseseptatum n. sp.
Taf. 8, 9, 10.
Derivatio nominis: crasseseptatus = dickseptig.
Holotypus:	Das auf Taf. 8 abgebildete Exemplar, Sammlung der
Katedra fiir Geologie und Palaontologie der Univer-
sitat Ljubljana.
Locus typicus:	Ortnek, Slowenien, NW Jugoslawien (Ortnek 15).
Diagnose:	Kleinwiichsiger Vertreter der Gattung Carinthiaphyl-
lum mit besonders peripher und axial sehr dicken
Septen, die einander seitlich beinahe beriihren.
Material:	Ein vor Anfertigung der Dunnschliffe 25X60X70 mm
groBes, dunkelgraues Kalkbruchstiick mit zahlrei-
chen, im Querschnitt angev^itterten Koralliten.
Beschreibung: Querschliff: Die vergesellschaftet wasch-
senden Koralliten sind meist nur wenige mm voneinander entfemt und
legen sich vereinzelt fast direkt aneinander. Der groBte beobachtete Durch-
messer betragt 9 mm und besitzt 27 + 27 Septem. Die Septen 1. Ordnung
reichen fast an die zentrale Columella heran, diejenigen 2. Ordnung werden
2/3 bis 3/4 so lang. Die Septen sind deutlich lamellar gebaut, in der auBeren
Halfte aus enggesetzten, maBig nach innen gebogenen Lamellen (»naotic
septum« siehe Hill in Moore 1956: F 249), deren Kriimmungsbetrag
gegen die innere Halfte des Septenverlaufes immer mehr abnimmt. Hier
stehen die Fasern beidseits senkrecht zu einer breit entwickelten »hellen
Mittellinie«. Axial sind die Septen keulig verdickt, die Fasern weisen
facherformig in das Polyparinnere. Die Dicke ist peripher am groBten,
nimmt allmahlich vv^ahrend der 1. Halfte des Verlaufes ab und schwillt
axial wieder keulenformig an. Die Septen erreichen fast stets die Wand,
nur sehr selten finden sich hier sehr vv^eitgezogene, flache »Blasen«, an
denen die Septen enden. Die Intereseptalraume sind besonders peripher
stark eingeengt. Dissepimente sind im Querschnitt nur bei einem von
10 Exemplaren (mittleres Wachstumsstadium, Septen von der Peripherie
gegen das Zentrum rasch ausdiinnend, daher breitere Interseptalraume)
in geringer Zahl festzustellen.
Die Columella besteht in friihen und mittleren Wachstumsstadien (bis
ca. 6 mm 0) aus dem keulig verdickten Axialende des bis ins Zentrum
reichenden Gegenseptums (sonstige Differenzierungen der Septen be-
stehen nicht). Im Reifestadium ist die Columella meist vom Gegenseptum
gel5st und besteht aus einer undeutlichen Medianplatte (Mittellinie des
Gegenseptum-Axialendes) und wenigen Radiarlamellen (Mittellinien der
abgespaltenen axialen Septenenden: Bacula siehe Schouppe & Sta-
cul 1955: 135, 1961: 270, 1962: 48; Schouppe 1961: 125). Von diesen
wenigen erkennbaren Strukturen abgesehen macht die Columella einen
massigen Eindruck.
169
Langsschliff: Bei einem Durchmesser von 5 mm wird die
randliche Blasenzone je 0,7 mm breit; die Dissepimente treten in 1 bis
2 Reihen auf. Ohne scharfe Grenze setzt das Tabularium an, welches
beidseits 1,4 mm Breite erreicht. Auf 5 mm treten ca. 10 diinne Boden auf,
die an der Blasenzone oft steil emporgezogen sind, median meist iiber-
einandergreifen, z. T. aber auch ± horizontal verlaufen. Die Columella
ist dicht, mit einem geraden Medianblatt (entsprechend der Mittellinie des
Axialendes des Gegenseptums), 0,8 bis 1,0 mm breit.
Mehrfach sind Septen median durchschnitten, was sich in einer
deutlichen, von auBen oben nach unten innen ziehenden »Streifung«
kenntlich macht.
Als groBte Langen der Koralliten konnten an den Bruchstiicken
22 mm, als groBte Durchmesser ca. 10 mm gemessen werden. Die Wachs-
tumsform ist subzylindrisch, allmahlich kegelformig auslaufend, z. T,
schwach gebogen. Ein Exemplar zeigt Kelchsprossung.
Mehrmals sind friihontogenetische Stadien im Querschliff angeschnit-
ten: Durchmesser 1,5 mm: 20 vhm. diinne Septen erreichen ca. 2/3 des
Durchmessers. Das Hauptseptum ist etwas kiirzer als die iibrigen, das
Gegenseptum iibertrifft alle Septen an Dicke und Lange und reicht noch
iiber das Zentrum in die Hauptquadranten hinein, es ist leicht S-formig
gebogen. Die Wand wird 0,2 bis 0,3 mm dick und zeigt eine feine
Radiarstreifung.
Abmessungen: (in mm)
' Durchmesser Korallit Durchmesser Columella Septenzahl (1. O. + 2. O.)
5	1,0 X 1,3	18 X 2
5,5 X 6,5	keulig. Axial-Ende Gegens.	23 X 2
7,5 X 9,0	1,5 X 2,0	23 X 2
9,0	1,2 X 3,0	27 X 2
Bemerkungen: Die Originale zu C. kahleri (Genotypus) und C.
carnicum konnten untersucht werden. Das Originalmaterial von C. suessi
ist dagegen derzeit nicht auffindbar. Da in der Literatur bisher keine
Beschreibungen und Abbildungen von Langsschliffen vorliegen, vv^urde
das gesamte in der Typensammlung des Geol. Inst. Univ. Graz vorhan-
dene Belegmaterial von Heritsch nach Langsschnitten durchsucht
und es fanden sich zvv^ei, leider stark schraggefiihrte, Langsschliffe, die
deutlich die oben dargelegten Merkmale zeigen (C. kahleri, K 429/7a und
C. kahleri 428c: UGP 1230 bzw. 1220).
Verbreitung: Die Gattung Carinthiaphyllum tritt im oberen
Oberkarbon und Unterperm der Karnischen Alpen, im Unterperm des
Boč Berges S Maribor, Slowenien (ob. Schwagerinenkalk) und im Unter-
perm von Attika auf. Fomitschevv 1953: 399 beschreibt Carinthia-
phyllum sp. aus dem Oberkarbon des Donetz-Beckens.
170
Carinthiaphyllum cf. suessi Heritsch, 1936
Taf. 6, Fig. 2.
zum Vergleich:
* 1936 Carinthiaphyllum suessi Heritsch, S. 139, Textfig. Taf. V,
Fig. 42 (1936a).
1941 Carinthiaphyllum suessi. — Heritsch, S. 275, Textfig. 1 (1941d).
1961 Carinthiaphyllum suessi. — Schouppe, S. 124, Textfig. 2, 3;
Taf. 19.
Material: 2 kleine Bruchstiicke eines mittelgrauen Kalkes, reich
an organischen Resten, mit je einem Korallitenquerschnitt. Drei, nicht
ganz vollstandige, Querschliffe konnten angefertigt werden.
Fundpunkt: Javorniški rovt 45, ca. 150 m SW Haus Kladnik.
Beschreibung: Bei einem Durchmesser von 11 mm sind 31 + 31
Septen vorhanden. Sie zeigen lamellaren Bau, sind dick und verbreitern
sich stark gegen die Wand an der sie mit einem leichten Sockel ansetzen.
Die Anordnung ist radiar bis schwach fiederformig in bezug auf die
Medianplatte der Columella als gedachte Achse. Wahrend die Septen
1. Ordnung fast die Columella erreichen, bleiben diejenigen 2. Ordnung
etwa 1/2 SO' lang.
Wie von Schouppe 1961: 125 dargelegt, ist eine deutliche Unter-
gliederung in drei Abschnitte festzustellen:
a)	Periphere Dissepimentzone. Sie besteht aus regelmaBigen, ± ge-
raden, selten schwach nach auBen oder innen konvexen Blasenschnitten;
sie endet im allgemeinen mit den Septen 2. Ordnung.
b)	Bodenzone: Im Querschliff treten nur vereinzelte Bodenschnitte
auf, jedoch keine Dissepimente; in ihr enden die Septen 1. Ordnung.
c)	Columella: Sie besteht aus einer Medianplatte und wenigen Ra-
diarlamellen, hat eine unregelmaBig-elliptische Form und macht einen
massigen Eindruck, wobei die Medianplatte und die Radiarlamellen ge-
rade noch durchschimmern.
Mehrmals sind in den Schliffen auch friihe ontogenetische Stadien
angeschnitten:
0 1 mm: 5 erkennbare Septen, von denen nur ein Septum vollig ins
Zentrum reicht.
0 1,5 mm: 7 Septen, 3 verbinden sich im Zentrum, die iibrigen enden
schon vorher und sind zu je zwei und zwei mit ihr en Axialenden ver-
bunden.
0 2,5 mm: ca. 21 Septen; sie erreichen bis auf 2 das Zentrum nicht;
diese beiden, einander nicht gegeniiberliegenden Septen, sind axial
verbunden.
In allen drei erwahnten Stadien sind Wand und Septen dick. Die
Septen 2. Ordnung und die Columella ist noch nicht ausgebildet.
171
Abmessungen: (in mm).
Verbreitung: Die Art ist nur aus dem Unterperm bekannt: Dolža-
nova soteska (Teufelsschlucht) bei Tržič, Karawanken, Jugoslawien: Oberer
Schwagerinenkalk (Heritsch, 1936 a); Boč Berg S Maribor, Jugo-
slavvien: Oberer Schvv^agerinenkalk (Heritsch 1941 d); Griechenland
(Patera, Attika): Unterperm (Schouppe 1961).
Bemerkungen : Die Gattung Carinthiaphyllum wurde von He-
ritsch 1936 a: 134 mit insgesamt 3 Arten aus dem Oberkarbon und
Unterperm der Karnischen Alpen und Karawanken aufgestellt.
Es sind dies die Arten:
C, kahleri (Genotypus)
C. carnicum
C. suessi.
Die Originale zu den beiden erstgenannten Arten sind in der Typen-
sammlung des Institutes f. Geologie & Palaontologie d. Universitat Graz
vorhanden (UGP 1230, 1231), diejenigen von C. suessi fehlen leider.
Wie eine Uberpriifung des Originalmateriales von C. kahleri und
C. carnicum ergab, ist eine Identifizierung der vorliegenden, oben be-
schriebenen Exemplare mit einer dieser beiden Arten nicht moglich. Mit
C. suessi jedoch herrscht — unter Zugrundelegung der existierenden
Beschreibungen und Abbildungen — gute tibereinstimmung hinsichtlich
der allgemeinen Charakteristik. Im einzelnen bestehen aber insoferne
Unterschiede, als die vorliegenden Exemplare z. T. wesentlich kleinere
Durchmesser jedoch annahernd die gleiche Septenzahl zeigen wie die
172
groBeren Exemplare, die in der Literatur beschrieben wurden. Wie die
obige Tabelle andererseits zeigt, sind die Verhaltniszahlen von Gesamt-
durchmesser: Dissepimentzone: Columella-Durchmesser nahezu die glei-
chen. Wie auBerdem der Beschreibung von Heritsch 1936a zu ent-
nehmen ist, nimmt die Septenzahl bei fallendem Durchmesser nur unwe-
sentlich ab (siehe obige Tabelle). SchlieBlich muB noch in Betracht ge-
zogen werden, daB es sich bei den vorliegenden Exemplaren nur um
zwei kleine Bruchstiicke mit Zufallsdurchmesser handelt.
Zusammenfassend kann gesagt werden, daB das beschriebene Material
mit groBer Wahrscheinlichkeit der Art C. suessi angeschlossen werden
darf. Solite sich jedoch durch vv^eiteres Material herausstellen, daB eine
Identifizierung nicht moglich ist, so miiBte fiir diese Exemplare eine neue
Art geschaffen werden.
Leider konnte auch von den vorliegenden Exemplaren kein Langs-
schliff gevv^onnen vv^erden was insoferne bedauerlich ist, als bisher von
keiner Art der Gattung eine Langsschliffbeschreibung oder -Abbildung
vorliegt.
In einer nach Drucklegung vorliegender Arbeit erschienenen Publi-
kation beschrieb H. Fliigel 1964: 425, Taf. 33, Fig. 4 Carinthiaphyllum
cf. suessi aus dem Perm des Ruteh Limestone, Elburz (N-Iran). Diese
Form stimmt mit den Exemplaren aus Javorniški rovt weitgehend iiberein,
besonders auch in der Zahl von 31 X 2 Septem bei nur 12 mm 0.
P^am. Amplexidae Chapmann, 1893 sensu Schouppe & Stacul 1959
Subfam. Amplexocariniae Soshkina etc., 1941
Gen. Amplexocarinia Soshkina, 1928
A'mplexocarinia irginae Soshkina 1932
Taf. 13, Fig. 1.
* 1932 Amplexocarinia muralis var, Irginae Soshkina, S. 258,
266, Textfig. 14 bis 19, Taf. I, Fig. 6 bis 9.
v . 1937 Amplexocarinia muralis var. irginae Soshkina. - Felser,
S. 7, Taf. I, Fig. 2a—e.
v non 1937 Amplexocarinia muralis var. irginae. — Heritsch, S. 6,
Taf. I, Fig. 16 a—C (1937 a).
(= Amplexocarinia heritschi Schouppe & Stacul 1959a).
1941 Amplexocarinia irginae Soshkina. — Soshkina etc.,
S. 98, 247, Taf. 8, Fig. 4, 5; Taf. 13, Fig. 10.
Typus:	Kann nicht festgelegt v^erden; die von Soshkina 1932
abgebildeten Stiicke stammen aus dem Unterperm des Ufa-
Plateaus, Irgina FluB, Irgina Horizont.
Material: Es liegen mehrere Bruchstiicke von dunkelgrauem Kalk mit
undeutlichen Korallitenquerschnitten vor. 2 Querschliffe und
ein Langsschliff konnten angefertigt v^erden.
Fundpunkt: Ortnek 10.
173
Beschreibung : Querschhff 1: Bei einem Durchmesser von
6.4	X 9,9 mm treten 22 Septen 1. Ordnung auf. Ihre dunkle, zusammen-
hangende Mittellinie ist deutlich in die 0,4 bis 1,0 mm dicke Wand ein-
gelassen. Sie werden 1,0 bis 2,6 mm lang und sind nur in einem kleinen
Bereich durch Bodenschnitte an ihren Axialenden verkniipft. Zusatzlich
treten in wenigen Interseptalraumen noch vv^eiter peripher liegende Boden-
schnitte auf. Zwei einander gegeniiberliegende Septen sind etwas kiirzer
als die iibrigen, wobei das eine (Hauptseptum ?) in einem besonders brei-
ten Interseptalraum zwischen zwei mit ihren Axialenden verkniipften
GroBsepten liegt. Kleinsepten sind nur an drei Stellen in Form dunkler
Linien in der Wand festzustellen, reichen jedoch nicht ins Innere.
Der Querschliff 2 zeigt in ausgezeichneter Weise Polyparverjungung
im Sinne von Schouppe & Stacul 1959a: 236. Der Durchmesser des
Mutter-Koralliten betragt 10,5 mm, derjenige des Tochterkoralliten 7,5 mm.
Auf der einen Seite bildet die 1,0 bis 1,2 mm dicke Wand des Mutter-
Koralliten die gemeinsame AuBenwand, wahrend der Tochter-Korallit
auf der anderen Seite von einer eigenen, 0,2 bis 0,3 mm starken Wand
umschlossen wird. (Siehe Schouppe&Stacul 1959 a, Taf. IX, Fig. 4.)
Im Mutter-Koralliten lassen sich 11 Septen feststellen (ca. 1 mm lang),
11 weitere sind nur als kurze Wandausstiilpungen entwickelt und werden
von den Septen des Tochter-Koralliten iibernommen, der seinerseits wie-
der 11 zusatzliche Septen allein besitzt. Seine Septen werden bis 2 mm
lang, sind diinner als diejenigen des Mutter-Koralliten und im Gegensatz
zu diesem nur schwach in die Wand eingelassen.
Langsschliff: Der Durchmesser erreicht bei einer Lange von 20 mm
7.5	bis 9,5 mm: die Wanddicke betragt 0,4 bis 0,8 mm. Die Boden steigen
von der Wand ziemlich steil nach innen an, die Lange dieser Bodenteile
betragt ca. 4 mm. Auf eine Erstreckung von etwa 6 mm verlaufen die
Boden dann ± horizontal. Sie stehen in v^eitem Abstand voneinander,
ca. 4 Boden kommen auf 5 mm.
Verbreitung: Unterperm des Ufa Plateaus, Russland und »roter
Trogkofelkalk« (unteres Mittelperm), Karnische Alpen, Karnten.
Bemerkungen: Das Originalmaterial von Felser 1937 und
Heritsch 1937a konnte untersucht werden. Bei letzterem handelt es
sich nicht um. A. irginae sondern um eine andere Art dieser Gattung.
Wie bereits Schouppe & Stacul 1959a: 320 auf Grund der Be-
schreibungen und Abbildungen feststellen konnten, handelt es sich bei
dieser, aus dem unteren Oberperm (Basleo) von Indonesisch Timor be-
schriebenen Form um eine neue Art: Amplexocarinia heritschi.
Amplexocarinia ruedemanni Heritsch 1936
Taf. 13, Fig. 2.
v * 1936 Amplexocarinia ruedemanni Heritsch, S. 107, Taf. 14,
Fig. 19, Taf. 18, Fig. 19 bis 21, 23, Textfig. Taf. 1, Textfig. 8 (1936 a)
Typus:	Holotypus ist das Exemplar 2270, UGP 1202, Textfig.
Taf. I, Textfig. 8, Taf. 18, Fig. 19 bis 21, 23.
Locus typicus: Rattendorfer Alm, P. 1651.
174
stratum typicum: Rattendorfer Stufe, Unterer Schwagerinenkalk (tiefes
Unterperm).
Material:	Es liegen zwei 2 X 2 X 2 cm groBe dunkle Kalkbruch-
stiicke mit je einem vollstaiidig eingebetteten Koral-
liten in schlechter Erhaltung vor; 1 Querschliff
wurde angefertigt.
Fundpunkt:	Ortnek 16.
Beschreibung : Wie aus einem der beiden Kalkbruchstiicke zu
entnehmen ist, sind die Koralliten zumindest teilweise stark gebogen.
Bei einem 0 von 8,7 X 9,5 mm wird die Wand ca. 0,8 mm stark. Die Septen
sind, kenntlich an ihren manchmal gewellt verlaufenden Mittellinien,
schwach darin eingelassen. Es treten 22 Septen 1.0. auf; sie sind sehr
unvollkommen an ihren Axialenden durch Bodenschnitte miteinander
verbunden. Bodenschnitte finden sich jedoch auch mehr peripher und
durchspannen auch den septenfreien Zentralraum, der einen 0 von 4,5 mm
ausmacht.
Wahrend die Septen einer Korallitenhalfte nur etwa 1 mm lang wer-
den, erreichen diejenigen der gegeniiberliegenden Halfte etwas iiber 2 mm
Lange. Die Septen 2. O., welche in einer Zahl von 17 auf treten, vv^erden
entweder gleich lang wie diejenigen 1. O. und sind dann von diesen nur
auf Grund ihrer geringeren Dicke auseinanderzuhalten, oder sie v^erden
nur etwa % so lang und sind dann meist zu den S. 1.0. hingebogen.
Bemerkungen : Wahrend die Schliffe des Holotyps in ihren Di-
mensionen und Abmessungen iiber dem oben beschriebenen Schnitt liegen
und daher auch etwas abweichende Bilder zeigen, besteht mit dem Paratyp
(geringere Durchmesser der vorhandenen Schliffe) gute Ubereinstimmung
(Ex. 1350/S, UGP 1202 a).
Verbreitung: Die Art ist bisher nur aus dem unteren Schwage-
rinenkalk der Karnischen Alpen bekannt.
Amplexocarinia smithi Heritsch, 1936
Taf. 5, Fig. 2.
v * 1936 Amplexocarinia smithi Heritsch, S. 105, Textfig. Taf. 1,
Textfig. 4, 5 (1936 a),
v . 1939 Amplexocarinia smithi. — Heritsch, S. 93, Taf. 14, Fig. 8,
Taf. 19, Fig. 18, Taf. 20, Fig. 1 (1939 a),
v . 1941 Amplexocarinia smithi. — Heritsch, S. 148 (1941 c).
. 1941 Amplexocarinia smithi. — Heritsch, S. 144, Textfig. 6
(1941 b).
1954i Amplexocarinia smithi. — Kostič-Podgorska; zitiert
aus F. K a h 1 e r 1960: 71.
Typus:	Holotypus ist das von Heritsch 1936a auf Textfig.
Taf. I, Textfig. 4, Nr. 1590, abgebildete Exemplar.
(UGP 1199).
Locus typicus: Weg Ofener-Auernig-Alpe, P. 1590, Karnische Alpen,
Karnten.
175
stratum typicum: Auernig-Schichten, Oberkarbon.
Material:	Ein kleines Bruchstiick eines mittelgrauen Kalkes mit
einem 14 mm langen Korallitenrest.
Fundpunkt:	Osthang des Berges Črni vrh, NW Javorniški rovt, 30.
Beschreibung: Durchmesser am schrag im Gestein angewitterten
Ganzstiick: 1. 8,5 X 10,5 mm
2. 10,5 X 12,5 mm, dieser Schnitt wurde zur Anfertigung
eines Querschliffes verwendet. Es treten 22 GroBsepten auf, welche
schvvach in die Wand eingelassen sind; sie sind dick, zeigen eine unzusam-
menhangende, dunkle Mittellinie zv^ischen dicken Tangentallamellen,
welche direkt in den Kranz der die Axialenden der Septen verbindenden
Bodenschnitte iibergehen. Septen 2. Ordnung sind in 9 Interseptalraumen
in Form gut entwickelter kurzer »Dornen« vorhanden. Der Kranz von
Bodenschnitten verbindet zusammenhangend alle GroBsepten, jedoch nur
5 direkt an ihren Axialenden; die iibrigen reichen noch weiter gegen das
Zentrum hinein. Einige von ihnen sind dort hackig abgebogen, sodaB sie
sich mit ihren Axialenden beriihren, z. T. sind sie auch nochmals durch
einige Bodenschnitte verbunden. AuBerhalb des Bodenkranzes treten z. T.
noch bis zu 3 Reihen von Bodenschnitten auf, die meist nur schwach nach
innen oder auBen gebogen sind.
Abmessungen: (in mm)
Durchmesser:	10,5 X 12,5 mm
Wanddicke:	0,5 mm
Lange der Septen 1.0.: max. 3,5 mm
Dicke der Septen 1.0.: peripher: 0,3 mm
axial: 0,1 mm
Lange der Septen 2. O.: max. 0,3 mm
Verbreitung : Die Art ist aus dem Oberkarbon folgender Ge-
biete bekannt:
Karnische Alpen, Karnten, Auernigschichten (Heritsch 1936a)
Jakarina, Sana-Gebiet, Bosnien (Heritsch 1941 c)
Chios (Heritsch 1941 b)
Javorniški rovt (Kostič-Podgorska 1954)
Oberkarbon/Unterperm (Forbes & Harland & Hughes 1958,
Tab. 1 & 2: »Cyathophyllum Kalk« von Spitzbergen = Gzelian + Oren-
burgian + Sakmarian):
»Cyathophyllum Kalk« von Bell Sound, Spitzbergen (Heritsch
1939 a).
Amplexocarinia smithi var. a Heritsch, 1936
Taf. 6, Fig. 1.
* v 1936 Amplexocarinia smithi var a Heritsch, S. 106, Taf. 17,
Fig. 10, Textfig. Taf. I, Fig. 6 (1936 a).
Typus:	Holotypus ist das von Heritsch auf Textfig. Taf. I,
Fig 6 abgebildete Exemplar 449, UGP 1200.
176
TABLA 1	TAFEL 12
Taf. 1. WentzellophyUum arminiae (Felser), Querschliff, X5
GRAF & RAMOVŠ, GEOLOGIJA 8
TABLA 2
TAFEL 2
Tat. 2. Wentzellophyllum arminiae (Felser), Querschnitt-Ausschnitt, X 10
GRAF & RAMOVŠ, GEOLOGIJA 8
tabla 3
tafel 3
Taf. 3. Wentzellophyllum stillei (Heritsch),
Querschliff, X 9
GRAF & RAMOVŠ, GEOLOGIJA 8
TABLA 4
TAFEL 2
Taf. 4. Wentzellophyllum stillei (Heritsch), Langsschliff, X 10
graf & ramovš, geologija 8
TABLA 5
TAFEL 12
Taf. 5, Fig. 1. Tachylasma exceptatum (Soshkina),
Querschliff, X 7,5
Fig. 2. Amplexocarinia smithi Heritsch, Querschliff, X 7
GRAF & RAMOVŠ, GEOLOGIJA 8
TABLA 6
TAFEL 2
Taf. 6, Fig. 1. Amplezocarinia smithi var. a Heritsch,
Querschliff, X 8
Fig. 2. Carinthiaphyllum cf. suessi Heritsch, Querschliff,
X 8,5
graf & ramovš, geologija 8
tabla 7
TAFEL 7
Taf. 7, Fig. 1. LGphophyllidium pendulum var. carinthiaca
(Felser), QuGrschliff, X 10
Fig. 2. Amandophyllum carnicum (Heritsch), Querschliff, X 10
graf & ramovš, geologija 8
TABLA 8
TAFEL 2
Taf. 3. Carinthiaphyllum crasseseptatum n. sp., Querschliff, X 10
graf & ramovš, geologi.ia 8
TABLA 9
TAFEL 12
Taf. 9 Carinthiaphyllum crasseseptatum n. sp., Langsschliff, X 8
GRAF & RAMOVŠ, GEOLOGIJA 8
TABLA 10
TAFEL 12
Taf. 10. Carinthiaphyllum crasseseptatum n. sp. Langsschliff, X 10
GRAF & RAMOVŠ, GEOLOGIJA 8
TABLA 11
TAFEL 12
Taf. 11. Wentzelella osobudaniensis Igo, Querschliff, X7
GRAF & RAMOVŠ, GEOLOGIJA 8
TABLA 12
TAFEL 12
Taf. 12. Wentzelella osobudaniensis Igo, Langsschliff, X 10
GRAF & RAMOVŠ, GEOLOGIJA 8
tabla 13
TAFEL 13
Taf. 13, Fig. 1. Amplexocarinia irginae Soshkina,
Querschliff, X 8
Fig. 2. Amplexocarinia ruedemanni Heritsch, Querschliff, X 10
graf & ramovš, geologija 8
Locus typicus: Waschbuchel, Karnische Alpen, Karnten.
Stratum typicum: Oberkarbon, Auernig-Schichten (Waschbiichel-Schich-
ten, Kalk H).
Material:	Es liegen einige kleine Kalkstiicke mit Bruchstiicken
von Koralliten vor. Von einem konnten 3 iibereinander-
liegende Querschnitte angefertigt v^erden (4, 4/1, 4/II),
von denen der mittlere beschrieben wird.
Fundpunkt:	Javorniški rovt 5.
Beschreibung : Der Durchmesser betragt 9,6 mm, die Zahl der
Septen 1, Ordnung 21. Septen 2. Ordnung sind andeutungsweise ausge-
bildet, nur an 3 Stellen erheben sie sich etwas deutlicher von der Wand.
Die Septen 1. Ordnung sind mit einem, im Querschnitt etwa dreieckigen
Ansatzstiick in die Wand eingelassen, erst daran setzt mit meist abrupter
Verdunnung die innere Halfte der insgesamt ca. 2 mm langen GroBsepten
an. Ihr dunkler Medianstreif ist nicht zusammenhangend, sondern in Ein-
zelstiicke aufgeldst. An ihren Axialenden sind die Septen 1. O. durch einen
zusammenhangenden Kranz von Bodenschnitten, die sich direkt in die
Tangentallamellen der Septen fortsetzen, verbunden. In den meisten Fallen
ragen die Axialenden der Septen noch etwas iiber diesen Bodenkranz in
den Polyparraum hinein. Zusatzlich zu diesen nach innen konvexen Bo-
denschnitten treten noch mehr peripher liegende Schnitte auf, die entwe-
der gerade verlaufen oder leicht nach auBen konvex sind.
Abmessungen:
Durchmesser Septenzahl (Septen 1. O.)
5,0 X 8,5	uber 20
9,6	21
9,8	iiber 20
Verbreitung: A. smithi var. a wurde bisher nur aus dem
Waschbiichel-Profil, Auernigschichten, Oberkarbon der Karnischen Alpen,
Karnten beschrieben.
Bemerkungen: Das Originalmaterial zu A. smithi Heritsch
(UGP 1199) und zu A. smithi var. a Heritsch (UGP 1200) konnte unter-
sucht werden. Es zeigte sich dabei, daB das von Heritsch 1936a: 106
angegebene Trennungsmerkmal: bedeutendere GroBe und groBere Zahl
der Septen bei der Varietat, vv^ohl nicht aufrecht zu erhalten ist, da sich
hierin korrelate Schliff lagen vv^eitgehend entsprechen diirften. Die »Va-
rietat« griindet sich auf 2 nur sehr unvollstandige Korallitenbruchstiicke,
von denen das eine (Exemplar 449, Holotyp) in drei tieferen Schliffen
z. T, durch Verdriickung, schrage Schnittlage und Wachstumsunregel-
maBigkeiten groBere Durchmesser vortauscht; die obersten beiden Schliffe
entsprechen mit rd. 10 mm Durchrnesser und ca. 21 GroBsepten durchaus
der Charakteristik der Art selbst. Wie allerdings ein Schliff von Exemplar
160 (Paratyp) zeigt, diirften die Abmessungen in mittleren Wachstums-
stadien diejenigen des Reifestadiums und damit auch diejenigen des
12 — Geologija 8	177
Typus der Art iibertreffen (Durchmesser ca. 16 mm, ca. 26 Septen 1. Ord-
nung).
Die Unterschiede zwischen A. smithi und A. smithi var. a waren
daher folgendermaBen festzulegen:
GroBere Dicke und in der Entwicklung lange anhaltenden relative
Lange der Septen 1. Ordnung, stark periphere Lage des Kranzes der Bo-
denschnitte in vielen Querschnitten, bedingt durch die weitgehend hori-
zontale Lage der Boden mit einem nur sehr kurzen Abstieg zur Wand.
Dadurch fehlt der Kranz der Bodenschnitte in manchen Querschnitts-
lagen iiberhaupt. Hinzu kame noch die von Heritsch angefiihrte
Erscheinung, daB die an der Wand vorhandene groBe Dicke der Septen
1.0, durch Zusammenwachsen mit Septen 2.0, bedingt wird und als letzter
Punkt die i. a. sehr gute Entwicklung des 2. Septenzyklus.
Demgegeniiber zeigt die Varietat schon friihzeitig kurze, vhm. diinne
Septen, haufig vollstandige Bodenkranze im Querschnitt, nur sehr unvoll-
standig entwickelte Septen 2. O. und von mittleren Schnittlagen nach
beiden Seiten abnehmende Durchmesser. Langsschliffe liegen leider nicht
vor, jedoch lassen die Querschnittbilder den SchluB zu, daB die Hori-
zontalkomponente der Boden kiirzer ist als bei der Art selbst.
Fam. Lophophyllidiidae Moore & Jeffords 1945
Gen. Lophophyllidium G r a b a u 1928
Lophophyllidium pendulum var. carinthiaca (Felser) 1937
Taf. 7, Fig. 1.
v * 1937 Sinophyllum pendulum (G r a b a u) var. carinthiaca Felser,
S. 9, Taf. I, Fig. 4 a, b, c.
v . 1948 Stereostylus carinthiacus (Felser). — B r a n s o n , S. 154.
Tvpus:	Holotypus ist das oben angegebene Exemplar,
UGP 1091.
Locus typicus: NW der TreBdorfer Hohe, FuB der Steilvv^and zwischen
P 1875 und 1723; dunkler gebankter Kalk mit schiefe-
rigen Zwischenlagen.
Locus typicum: Unterperm (Rattendorfer Schichten/Unterer Schwage-
rinenkalk).
Material:	3 sehr kleine in dunkelgrauen, im Schliff braunlichen
Kalk eingebettete Korallitenbruchstiicke; 3 Querschliffe
wurden angefertigt.
Fundpunkt:	Javorniški rovt 4.
Beschreibung: Der kleinste der 3 leicht unvollstandigen Schliffe
hat einen Durchmesser von ca. 8 X 10 mm und ca. 22 Septen L Ordnung.
Das Gegenseptum zeigt eine starke, pendelformige Axialverdickung. Die
ubringen Septen 1. O. sind kiirzer und verbinden sich z. T. in der Nahe der
aus dem dicken Axialende des Gegenseptums gebildeten Columella. Sie
sind allgemein dick, lamellar gebaut und zeigen eine unzusammenhan-
gende, in Einzelstiicke aufgeloste dunkle »Mittellinie«. Die Septen 2. Ord-
nung sind nur als kleine, breitdornenformige Zacken entwickelt. Dissepi-
178
mente fehlen. Die Septendicke betragt ca. 0,4 mm. Das Axialende des
Gegenseptums (Columella) ist auf 2 mm Lange und 1,5 mm Breite verdickt.
Der 2. Querschliff besitzt bei 10 mm Durchmesser 23 Septen
1. Ordnung. Die Wand wird 0,7 mm stark und ist aus den Sockeln der
Septen 1. und 2. Ordnung zusammengesetzt. Die Septen 1. Ordnung sind
peripher am dicksten und diinnen gegen das Zentrum nur allmahlich
aus. Sie erreichen die Columella nicht und enden frei. Die Columella
ist kleiner als im 1. Schliff (1,5 X 0,8 mm), sie wird zwar vom Gegen-
septum beriihrt, steht aber damit nicht in direkter Verbindung; die
dunkle »Mittellinie« des Gegenseptums setzt sich nicht in die Columella
fort. Sie ist eiformig, hat eine sehr enge Radialstreifung und einen durch
dunklere konzentrische Linien gekennzeichneten schaligen Aufbau.
Der leider sehr schrag liegende 3. Schliff zeigt bei 9 X 18 mm 0
(langere Achse in Richtung des Gegenseptums) die Merkmale der obigen
Schliffe, durch die Schnittlage bedingt jedoch mehrfach Bodenschnitte.
Der Bereich um das Hauptseptum ist leider in keinem der Schliffe
hinlanglich erhalten.
Dde groBte Lange der Bruchstiicke — vor Anfertigung der Diinn-
schliffe — betrug 15 mm.
Verbreitung: Lophophyllidium pendulum var. carinthiaca ist bisher
nur aus den unterpermischen Rattendorfer Schichten der Karnischen
Alpen, Karnten bekannt. Die Art selbst, zu welcher von Fontaine
1961: 79 auch die var. simplex H u a n g gerechnet wird, tritt nach diesem
Autor (S. 80) im Lopingien v. China und im Kazanien von Kambodscha
auf. Nach Heritsch 1939 findet sich »Sinophyllum« pendulum var.
simplex in den Karnischen Alpen in folgenden Horizonten: Oberer Schwa-
gerinenkalk/Ubergang zum Trogkofelkalk (siehe auch Felser 1937);
heller Trogkofelkalk; blutroter Trogkofelkalk. Es handelt sich demgemaB
um eine rein permische Art.
Familie Polycoeliidae R o e m e r , 1883
Subfam. Tachylasmatinae G r a b a u , 1928
Gen. Tachylasma G r a b a u , 1922
Tachylasma exceptatum (Soshkina, 1928)
Taf. 5, Fig. 1.
* 1928 Plerophyllum exceptatum Soshkina, S. 382, Textfig. 21.
1937 Tachylasma exceptatum (Soshkina). — Heritsch, S. 10,
(1937 a).
v . 1938 Tachylasma exceptatum. — Heritsch, S. 87, Taf. 3, Fig. 5—7.
. 1941 Pleurophyllum exceptatum. — Soshkina etc., S. 82, Taf. 5,
Fig. 7—8.
Typus:	Holotypus ist das von Soshkina 1928, Textfig. 21,
S. 383 abgebildete Exemplar.
Locus typicus: Westabhang des nordlichen Uralgebirges, Fluss Schtschu-
gore.
Stratum typicum: Unteres Perm.
179
Material:	Es liegen drei sehr kleine Bruchstiicke eines dunkel-
grauen Kalkes vor, die schlecht erhaltene Reste von
Einzelkoralliten zeigen. Ein Querschliff konnte ange-
fertig werden.
Fundpunkt: Javorniški rovt 4.
Beschreibung : Bei einem Durchmesser von 10 mm sind 22 Sep-
ten 1. Ordnung und 20 Septen 2. Ordnung vorhanden; sie zeigen deutlich
eine »dunkle Mittellinie«, welche sich noch in die Wand fortsetzt. Die
Wand ist etwa 0,5 mm dick und hat eine regelmaBig wellige AuBenseite.
Die Septen 2. Ordnung vv^erden maximal nur 0,6 mm lang, meist bleibt
ihre Lange jedoch bei 0,3 mm; um denselben Betrag ist ihre »Mittellinie«
noch in die Wand eingelassen; sie haben dornformigen UmriB. Die Septen
1. Ordnung sind dick und weisen einen deutlich lamellaren Auf bau auf.
4 davon und zwar die beiden Seitensepten und die beiden Gegenseiten-
septen reichen ins Zentnmi und sind axial keulig verdickt. Sehr nahe an
Lange und axialer Verdickung kommt diesen 4 ausgezeichneten Septen
noch das Septum II im rechten Hauptquadranten (Terminologie nach
Schindewolf 1942). Die Septenverteilung auf die 4 Quadranten ist
folgende:
4 j 3
4 I 5
Zwischen den Septen 1. Ordnung sind jeweils dornenformige Septen 2. O.
entvvickelt, nur das Kleinseptum 2 im rechten Hauptquadranten und das
Kleinseptum 4 im linken Gegenquadranten fehlt. Blasengewebe ist
zwischen den Septen nicht entwickelt.
Ein ausgepragter Rhythmus in der Aufeinanderfolge vom langeren
und kiirzeren Septen 1. O. laBt sich wie folgt feststellen:
links	rechts
H: sehr kurz,
sehr schwach keulig
G: kurz
IV	: kurz	IV : nicht entvv^ickelt
III : mittellang	III : mittellang
II : mittellang ^	II : lang, schwach keulig
I : kurz	I : kurz
S : lang, keulig	S : lang, keulig
V	: sehr kurz	V : sehr kurz
IV': mittellang	IV': mittellang
m': mittellang	III': mittellang
ir : kurz	II' : kurz
r : nicht entvvickelt	I' : kurz
S' : lang, keulig	S' : lang, keulig
180
Erklarung: sehr kurz:	1,5 bis 1,7 mm
kurz:	2,3 bis 2,7 mm
mittellang: 2,9 bis 3,4 mm
lang:	3,7 bis 4,5 mm
Verbreitung : Die Art wurde bisher aus dem Unterperm des
nordlichen Ural und aus dem »blutroten Trogkofelkalk« der Dolžanova
soteska bei Tržič, Karawanken, Jugoslawien (unteres Mittelperm) be-
schrieben (Heritsch 1938).
Fam. Waagenophyllidae Hudson, 1958
Gen. Wentzellophyllum Hudson, 1958
Wentzellophyllum arminiae (Felser) 1937
Taf. 1, 2.
v * 1937 Stylidophyllum arminiae Felser, S. 14, Taf. I, Fig. 9a, b, c.
Typus:	Holotypus ist das oben angegebene Exemplar, UGP 1906.
Locus typicus: Zweikofel, Karnische Alpen, Karnten.
Stratum typicum: Oberer Schwagerinenkalk, Rattendorfer Stufe, Unter-
perm.
Material:	WeiBer Kalk mit einem 15 X 25 X 40 mm groBen Stock-
bruchstiick. Ein Querschliff wurde angefertigt.
Fundpunkt:	Javorniški rovt 35.
Beschreibung : Massiger Stock mit polygonalen, haufig 5-ecki-
gen, meist abgerundeten Koralliten. Bei einem 0 von 12 mm sind 20 Sep-
ten zweier Ordnungen vorhanden. Wahrend die etwas dickeren S. 1. O, die
Columella beinahe erreichen und dort leicht abgebogen sind, sind die-
jenigen 2.0. 1/3 bis 1/4 kiirzer. Die Septen erreichen in den meisten
Fallen die Wand nicht, sondern verlieren sich in der peripheren Blasen-
zone, welche aus mittelgroBen (bis 10 mm langste Achse), halbkugeligen,
nach innen konvexen Blasen aufgebaut wird. Die Blasen tragen haufig
Reste riickgebildeter Septen in Form von kurzen »Dornen«. Die Wand
tragt beidseits kurze, plumpe »Zahnchen«, deren Zahl die Septen jedes
Zyklus ca. um das Doppelte iibersteigt (Septen 3. O. ?). Die Columella ist
elliptisch, zeigt kein Medianblatt und besteht aus leicht blasigen, konzen-
trischen Tabellae, die von wenigen kurzen Radiarlamellen geschnitten
werden. Haufig ist die Columella mit einem Septum in Verbindung.
Abmessungen: (in mm)
0 Koralit	0 Columella Septenzahl (1.0. + 2.0.)
6,5 X 13	1,0 X 1.8	17 + 17
6,5 X 10	1,5 X 1,5	18 + 18
8,0 X 15	1,3 X 2,0	20 + 20
10 X 14	1,7 X 2,5	20 + 20
Verbreitung: WentzeUophyllum arminiae ist bisher nur aus
den Karnischen Alpen bekannt. Die Art kann nach Felser 1937: 15 zu-
sammen mit Wentzellophyllum volzi als Leitfossil fiir den oberen Schwa-
gerinenkalk gelten.
181
Wentzellophyllum (?) stillei (Heritsc h, 1936
Taf. 3, 4.
* 1936 Wentzelella stillei Heritsch, S. 127, Taf. 18, Fig. 1, 2; Textfig.
30, 31, Textfig. Taf. 3 (1936 a).
1937 Wentzelella stillei. — Heritsch, S. 310 (1937 b).
1939	Stylidophyllum stillei. — Heritsch, S. 186, 189 (1939c).
1940	Stylidophyllum stillei. — Heritsch, S. 308, 309, 329.
1941	Stylidophyllum stillei. — Heritsch, S. 59 (1941 a).
Typus:	Holotypus ware das von Heritsch 1936a, Taf. 18,
Fig. 1, 2, Textfig. Taf. 3, Fig. 30, 31 abgebildete Exem-
plar. Es ist derzeit in der Sammlung des Institutes
f. Geologie & Palaontologie d. Universitat Graz nicht
auffindbar.
Locus typicus: Weg unter der Kirche bei der oberen Rattendorfer
Alm, Karnische Alpen, Karnten.
Stratum typicum: Graue Kalke des unteren Schwagerinenkalkes, Ratten-
dorfer Schichten, unteres Unterperm.
Material:	Es liegt ein nur wenige cm groBes Stockbruchstiick vor,
von dem je ein Quer- u. Langsschliff angefertigt wurde.
Fundpunkt:	Javorniški rovt 10.
Beschreibung: Massiger Stock mit polygonalen, jedoch weit-
gehend abgerundeten Einzelkoralliten. Die Durchmesser liegen zwischen
8 und 12 mm. Die bis 0,3 mm dicken Wande tragen beidseits kurze, plumpe
»Zahnchen« von etwa 0,15 mm Lange an denen die Mresentlich diinneren
Septen ansetzen. Sie finden sich in einer Zahl von 48, wobei je eine
Halfte auf die Septen L, die andere auf diejenigen 2. Ordnung entfallt.
Die Septen 1. Ordnung reichen fast vollig an die Columella heran, die
Septen 2. O. sind etwa bis % so lang und haufig mit ihren Axialenden
zu den benachbarten GroBsepten hingebogen.
Die Septen setzen fast immer an der Wand an, teilweise sind sie
jedoch auch durch peripheres Blasengewebe unterbrochen. Zwickel
zwischen 3 aneinanderstoBenden Koralliten sind stets von Blasengewebe
erfiillt. Die Blasen tragen oft dornenformige Septenreste, sind unregel-
maBig geformt und meist relativ groB.
Die i. a. nach auBen konvexen Dissepimente finden sich nur im
Bereiche der Septen 2. O., nach ihrer Endigung treten weiter nach innen
zu nur mehr seltene, meist gegen innen konvexe Bodenschnitte auf.
Die Columella hat einen Durchmesser von 1,3 X 2,0 mm (Gesamt-
durchmesser 8 mm). Eine Medianlamelle ist nur sehr undeutlich ent-
wickelt, der Aufbau ist wirrfaserig, ohne ausgesprochene Radiarelemente.
Im Langsschliff lassen sich deutlich 3 bzw. 4 Bauzonen erkennen
(Durchmesser 9 bis 10 mm):
1.	Das periphere Dissepimentarium vv^ird beidseits ca. 2 mm breit,
die Blasen sind mittelgroB, nach innen/oben konvex.
2.	a Beidseits eine 0,5 bis 1,0 mm breite Zone aus steilstehenden, haufig
sehr langgezogenen Blasen (Clinotabellae).
182
2.	b Bodenzone, beidseits ca. 0,6 bis 1,3 mm breit. Die Tabulae steigen
gegen 2.a) an und greifen oft median iibereinander. Sie treten in einer
Zahl von 5 bis 6/2 mm auf (transverse Tabellae).
3.	1,4 bis 2,3 mm breite Axialcolumella aus tassenformig iibereinan-
dersitzenden Tabellae, durchzogen von zahlreichen unterbrochenen Verti-
kallamellen, jedoch ohne Medianblatt.
Verbreitung: Wentzellophyllum (?) stillei wurde bisher nur aus
Rattendorfer Schichten (unteres Unterperm) der Karnischen Alpen
beschrieben.
Bemerkungen: Die Art wurde von Heritsch 1936a auf-
gestellt und zunachst der Gattung Wentzelella zugerechnet. Spater hat
Heritsch die Art noch einmal direkt (1937 b: 310) und einmal
indirekt (1936 b: 143, FuBnote) als Wentzelella stillei angefiihrt, 1939 c
spricht er erstmals von StyUdophyllum stillei, ohne jedoch auf die
Umbestimmung einzugehen. In den stratigraphischen Tabellen von
1939 c, 1940 und 1941 a ist St. stillei als Zonenfossil des unteren Schwa-
gerinenkalkes angefiihrt, wahrend St. volzi, mit dem es nach Heritsch
1940: 329 nahe verwandt ist, das Zonenfossil-des oberen Schwagerinen-
kalkes darstelle. Branson 1948: 166 fiihrt die Art wieder als Wentze-
lella stillei und von McCutcheon & Wilson 1961: 1023 wird W.
stillei als in ihrer genetischen Stellung ungesicherte Art angefiihrt.
Genus Wentzelella Grabau in Huang, 1932
Wentzelella osobudaniensis Igo, 1959
Taf. 11, 12.
* 1959 Wentzelella osobudaniensis Igo, S. 83, Taf. 8, Fig. 3.
Typus:	Holotypus ist das von Igo 1959, auf Taf. 8, Fig. 3
abgebildete Exemplar.
Locus typicus: Osobudany Tal, Fukuji Hida Massiv, Japan.
Stratum typicum: Unteres Mittelperm (?) oder hohes Unterperm.
Material:	FaustgroBes Stockbruchstiick; im hellgrauen Kalk sind
die Korallitenumrisse nur undeutlich erkennbar.
Fundpunkt:	Ortnek 44.
Beschreibung: Massiger Stock aus polygonalen, 5 bis 8 seitigen,
z T. leicht abgerundeten Koralliten. Die Wande wirken als Folge des
verdickten Septenansatzes dick und »bezahnt«. Es treten 3 Septenzyklen
auf; die Septen 1. Ordnung reichen fast an die Columella heran und sind
dort z. T. leicht hackig abgebogen. Diejenigen 2. Ordnung sind etwa
V4 bis V5 kurzer und enden an der Bodenzone; die Septen 3. Ordnung
differieren in ihrer Lange stark, sie erreichen ^/s bis V2 derjenigen 1. Ord-
nung. In der Regel erreichen die Septen die Wand, selten und dann
besonders als Zwickelfiillung zwischen aneinanderstoBenden Koralliten
finden sich periphere Blasen, welche meist noch ikurze Septenreste
tragen. Die Dissepimente sind meist nur schwach nach auBen, seltener
nach innen konvex, manchmal auch winkelig. Sie enden mit den Septen
2. Ordnung.
183
Die Columella ist ausgesprochen elliptisch, deutlich zwiebelschalen-
formig aus regelmaBig ineinandergeschachtelten Tabellae, wenigen, meist
unzusammenhangenden Radiarlamellen und einem je nach Schnittlage
± deutlichen Medianblatt aufgebaut. Dieses steht haufig mit einem
GroBseptum in Verbindung, welches in einem Fossula-artigen Interseptal-
raum liegt.
Abmessungen (in mm):
Koralliten-Durchmesser Innere Dissepimentfreie Zone Columella-Durchmesser
8,0 X 9,0	3,5	1,5	X 2,6
9,5	4,5	1,8 X 2,7
9,5 X	16,0	4,5 X 5,5	1,5 X 2,8
11,0 X	12,0	4,0	1,6	X 2,7
11,0 X	12,5	4,0	1,8	X 2,6
12,5	4,0	1,6	X 2,7
13,0 X	14,0	4,5	1,8	X 2,8
Koralliten-Dm. Septen I Septen II Septen III Septen I + II + III
9,5	16	16	32	64
13,0 X 14,0	22	22	44	88
Langsschliff: 3 bzw. 4 Bauzonen sind entwickelt.
Gesamtdurchmesser: 11,5 mm
1.	Peripheres Dissepimentarium aus ziemlich flach von oben/auBen
nach unten/innen verlaufenden Blasen. Beidseits 2,5 bis 3,5 mm breit.
2.a	Zone der Clinotabellae nach McCutcheon & Wilson
1961:1024; steilstehende, wenig gekriimmte Blasen, beidseits einen Raum
von 0,5 bis 1,0 mm einnehmend.
2.b	periaxiale Tabellae-Zone aus + horizontalen unter schwachem
Winkel von oben/auBen nach unten/innen verlaufenden Boden. Diese Zone
wird beidseits 0,5 bis 1,0 mm breit, die Boden finden sich in einer Zahl
von 4 bis 5/2 mm.
3.	Axialcolumella, 2,1 mm dick, aus einen deutlichen Medianblatt
und kegelformig iibereinandersitzenden Tabellae aufgebaut'. Die Tabellae
treten in einer Zahl von 15/2 mm auf, verbinden sich seitlich und grenzen
so die Columella gut ab.
Verbreitung: W. osobudaniensis v^urde bisher nur aus Zentral-
Japan und zwar aus Schichten des tiefen Mittelperm oder des hohen
Unter-Perm beschrieben.
Bemerkungen: Das vorliegende Material zeigt beste Uberein-
stimmung mit W. osobudaniensis, unterscheidet sich da von jedoch durch
das Vorhandensein einer fossularen Bildung.
Das Auftreten einer Fossula bei der Gattung Wentzelella ist bisher
unbekannt und es gelang leider nicht, orientierte Langsschliffe nach der
Methode Schouppe-Stacul 1959b, welche fiir Untersuchungen
184
an Einzelkorallen entwickelt wurde, zu gewinnen. Es kann daher nicht
entschieden werden, ob es sich bei der vorliegenden fossularen Bildung
nur um einen besonders gekennzeichneten Interseptalraum'(Pseudofossula)
oder um eine »echte Fossula« im Sinne von Schouppe-Stacul han-
delt. Die gleichmaBige Entwicklung der peripheren Dissepimentzone hin-
sichtlich ihrer Breite — die Dissepimente zeigen innerhalb der »Fossula«
dieselbe Entwicklung wie in den iibrigen Interseptalraumen — wiirde nach
Schouppe-Stacul 1959 b: 28 eher eine Fossularbildung in Form
einer »echten Fossula« ausschlieBen.
RUGOZNE KORALE IZ MLAJŠEGA PALEOZOIKA SLOVENIJE
W. Graf opisuje koralno favno, ki jo je A. Ramovš nabral
v okolici Javorniškega rovta v Karavankah in v okolici Ortneka na Do-
lenjskem. Raziskovanje v okolici Javorniškega rovta je omogočila Žele-
zarna Jesenice, v okolici Ortneka pa Geološki inštitut Univerze v Ljubljani.
Obema topla zahvala.
O najdiščih koral
L Javorniški rovt
V okolici Javorniškega rovta je bilo odkritih 5 novih najdišč rugoznih
koral (4, 10, 30, 35 in 40), ki jih kaže pregledna skica 1.
Najdišče 4 je večja leča deloma skoraj črnega trdega apnenca z belimi
kalcitnimi žilami, deloma sivega glinenega apnenca. V glinenem apnencu
so drobne j še skrila ve pole, prav take kot je kamenina, v kateri leži
apnenčeva leča. Skrilavci in apnenčeva leča so spodnjepermske starosti.
Razen koral Amandophijllum carnicum, Lophophyllidium pendulum var.
carinthiaca in Tachylasma exceptatum so v glinenem apnencu še redki
majhni brahiopodi in krinoidni ostanki.
Najdišče 5 je okoli meter debel blok temno sivega zgornjekarbonskega
apnenca. V njem je bila najdena le korala Amplexocarinia smithi var. a.
blizu tam pa je v črnem apnencu bogata fuzulinidna favna, ki dokazuje
orenburgijsko starost.
Najdišče 10. V brečastem apnencu z redkimi majhnimi brahiopodi,
fuzulinidami, krinoidnimi ostanki in apnenčevimi algami nahajamo tudi
koralo Wentzellophyllum (?) stillei. Apnenec v tem najdišču sestavlja eno od
številnih apnenčevih leč, ki so tam okoli med spodnjepermskimi skrila-
vimi plastmi.
Najdišče 30. Na vzhodnem pobočju Črnega vrha je najdišče 30 s koralo
Amplexocarinia smithi. Temni apnenec orenburgijske starosti z belimi
kalcitnimi žilicami ima še drobne krinoidne ostanke, nekoliko stran od
najdišča pa so v istem apnenčevem kompleksu tudi redke fuzulinide.
Najdišče 35. V svetlo sivem do belem neplastnatem apnencu trogkofel-
skega tipa nahajamo razen številnih debelih krinoidnih ostankov, apnen-
čevih alg, posamičnih fuzulinid in moluskov še zelo redke korale vrste
Wenzellophyllum arminiae.
185
Najdišče 44. V spodnjepermskem skrila vem razvoju leži blizu Klad-
nikove domačije leča grebenskega apnenca s kamnotvornimi apnenčevimi
algami in malimi foraminiferami. Razen teh okamenin so v apnencu še
krinoidni ostanki, redki brahiopodi, posamične psevdoschvv^agerine in ko-
rale vrste Carinthiaphyllum suessi.
II. Ortnek
V	okolici Ortneka poznamo 4 najdišča s koralami (10, 15, 16 in 44),
ki so na pregledni skici 2.
Korale najdemo samo v vrhnjem delu ortneškega paleozoika. Tam-
kajšnje sklade moremo razčleniti v tri litološke enote (Ramovš 1962,
1963). Spodaj so kremenovi konglomerati z drobnimi plastmi kremeno-
vega peščenjaka, v katerih je ponekod vse polno pooglenelih rastlinskih
ostankov. Nad kremenovim konglomeratom so kremenovi peščenjaki, prav
tako s pogostnimi rastlinskimi ostanki. Vrhnji del ortneških paleozojskih
skladov pa sestavljajo menjavajoči se deloma peščeni, deloma glineni
skrilavci in kremenovi peščenjaki. V glinenih plasteh so pogostne majhne
leče različnega grebenskega apnenca, apnenčeve breče ali vložki breča-
stega apnenčevega konglomerata. V lečah so različne in zanimive fav-
nistične združbe. Korale so bile najdene samo v 4 takih lečah.
Najdišči 15 in 44. Posebno zanimivi sta dve majhni leči koralnega
grebenskega apnenca. Obe ležita v modro sivih peščenih glinenih skri-
lavcih. Prvi koralni greben (15) je zgradila skoraj samo korala nove vrste
Carinthiaphyllum crasseseptatum, drugega pa vrsta Wentzelella osobuda-
niensis, ki je znana doslej samo še v mlajšem spodnjem permu in v spod-
njem srednjem permu na Japonskem.
Najdišče 10 je apnenčeva leča, v kateri brečasti apnenec prehaja
v gost apnenec. Na prehodu je bogata favna. Najpomembnejši so tam
brahiopodi {Scacchinella gigantea, Geyerella), številne so apnenčeve alge,
zelo redke pa fuzulinide. Vmes je bilo najdenih tudi nekaj koralitov vrste
Amplexocarinia irginae. Celotna združba dokazuje srednjepermsko sta-
rost, ekvivalent trogkofelskih skladov.
Najdišču 16 pripada večji prodnik temno sivega apnenca s svetlejšimi
in temnejšimi lisami. Najpogostnejši fosil je tam Carta (= Hicorocodium)
sp., posamični so krinoidni ostanki. Korale so zelo redke. Najdena sta
bila le dva koralita vrste Amplexocarinia ruedemanni.
Paleontološki del
V	paleontološkem delu je opisanih naslednjih 12 vrst koral. Med njimi
je nova vrsta Carinthiaphyllum crasseseptatum.
Amandophyllum carnicum
Amplexocarinia irginae
Amplexocarinia ruedemanni
Amplexocarinia smithi
Amplexocarinia smithi var. a
Carinthiaphyllum crasseseptatum
186
Carinthiaphyllum cf. suessi
LophophylUdium pendulum var. carinthiaca
Tachylasma exceptatum
Wentzelella osobudaniensis
Wentzellophyllum arminiae
Wentzellophyllum (?) stillei
Koralna favna v glavnem potrjuje starost posameznih najdišč, ki je
bila ugotovljena na podlagi fuzulinid in brahiopodov.
Raziskovanja med Javorniškim rovtom in Planino in pod Stolom
v zadnjih dveh letih so Ramovša pripeljala do spoznanja, da je ve-
čina skrilavopeščene formacije s telesi brečastega apnenca, apnenčeve
breče ali glinenega apnenca iz trogkofelske stopnje. To misli tudi za naj-
dišča 4, 10 in 44. Korale v teh najdiščih so bodisi presedimentirane iz
starejših plasti ali pa so živele še v trogkofelski stopnji.
Fosili iz okolice Javorniškega rovta so v zbirki Tehniškega muzeja
Železarne na Jesenicah, fosili iz okolice Ortneka pa v paleontološki zbirki
Katedre za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani.
LITERATURVERZEICHNIS
Branson, C. C., Bibliographic Index of Permian Invertebrates. —
Geol. Soc. Amer. Mem., 26, 1—1049, Baltimore 1948.
Felser, K. O., Rugose Korallen aus dem Oberkarbon-Perm der Karni-
schen Alpen zwischen Schulterkofel und Tressdorfer Hohe. — Mitt. natunv. Ver.
Stmk., 74, 5—20, 1 Tafel, Graz 1937.
F1 ii g e 1, H., The geology of the Upper Djadjerud and Lar valleys
(N-Iran). II. Paleontology. Permian Corals from Ruteh Limestone. — Riv. Ital.
Paleont. 70, 3: 403—444, Taf. 28—34, Milano 1964.
Fomitschev, V. D., Koralli Rugosa i Stratigrafia sredne- i werch-
nekamenougolnich i permskich odloženij Donezkogo Bassena. — 622 S.,
Moskwa 1953.
Fontaine, H., Les Madreporaires Paleozoiques du Viet-Nam, du Laos
et du Cambodge. — Text- u. Atlasbd., Arch. Geol. Viet-Nam, 5: 1—276, Taf. 1—35,
Saigon 1961.
Forbes, C. L. — Harland, W. B. — Hughes, N. F., Palaeontolo-
gical evidence for the age of the Carboniferous and Permian rocks of Central
Vestspitsbergen. — Geol. Magazine, 95: 465—490, 2 Tab., 1 Textfig., 1958.
Graf, W., Permische Korallen aus dem Zagros-Gebirge, dem Elburz und
aus Azerbeidjan, Iran. — Senck. leth., 45: 381—432, Taf. 34—41, Abb. 1—5,
Tab. 1—2, Frankfurt/M. 1964.
Heritsch, F., Versteinerungen aus dem Oberkarbon von Jauerburg-
Assling im Oberkrain. — Carniola, 9, 60—67, Ljubljana 1919.
Heritsch. F., Versteinerungen aus dem Karbon der Karawanken und
Karnischen Alpen. — Abh. Geol. B.A., 23, 3, 3—56, Taf. 1—4, Wien 1931.
Heritsch, F., Rugose Korallen aus dem Trogkofelkalk der Karawanken
und der Karnischen Alpen. Prirodoslovne razprave, 2, 42—45, Taf. V—VI,
Ljubljana 1933.
Heritsch, F., Die Korallen der Moskauer-, Gshel- und Schwagerinen-
Stufe der Karnischen Alpen. — Palaeontogr. A, 83, 99—162, 5 Tafeln, 6 Text-
beilagen, Stuttgart 1936. (1936 a).
Heritsch, F., A new rugose coral from the Lower Permian of Texas
with remarks on the stratigraphie significance of certain Permian coral genera.
— Amer. J. Sci., 32, 134—144. 2 Taf. New Haven 1936 (1936 b).
187
Heritsch, F., Rugose Korallen aus dem Salt Range, aus Timor und
aus Djoulfa mit Bemerkungen iiber die Stratigraphie des Perms. — Sber. Akad.
Wiss. Wien, Abt. I., math.-nat. KI., 146, 1—16, Taf. I u. H, Wien 1937. (1937 a).
Heritsch, F., Die rugosen Korallen und die Stratigraphie der Perm-
formation. — F. E. Suess-Festschr. Geol. Ges. Wien, Mitt. 29, 1936, 307—328,
Wien 1937 (1937 b).
Heritsch, F., Die stratigraphische Stellung des Trogkofelkalkes. —
N. Jb. Min. etc., 79, B, 63—186, Taf. HI—VIII, 2 Textabb., 4 Tab. Stuttgart 1938.
Heritsch, F., Die Korallen des Jungpalaozoikums von Spitzbergen. —
Archiv f. ZooL, 31 A, No. 16, 1—138, 21 Tal, 1939. (1939 a).
Heritsch, F., Karbon und Perm in den Siidalpen und in Siidosteuropa.
—	Geol. Rundschau, 30, H. 5, 530—588, Stuttgart 1939 (1939 b).
Heritsch, F., Ein Vorkommen von marinem Perm im nordlichen Ala
Dagh (Kilikischer Taurus, Tiirkei). H. Korallen, stratigraphische und palaogeo-
graphische Bemerkungen. — Sitzb. Ak. Wiss, Wien, math.-naturw. KI., Abt. I,
148, 171—194. 2 Taf., Wien 1939. (1939 c).
Heritsch, F., Das Mittelmeer und die Krustenbewegungen des Perm.
—	Wiss. Jb. Univ. Graz, 305—338. Graz 1940.
Heritsch, F., Perm. — Geol. Jahresberichte, IH A, 58—67, 1941, Ber-
lin (1941 a).
Heritsch, F., Tetrakorallen aus dem Oberkarbon von Chios. — Sitzber.
Ak. Wiss. Wien, math.-natwiss. KI., Abt. I., 150, 131—146, 6 Textfig., 1 Taf.,
Wien 1941. (1941 b).
Heritsch, F., Korallen aus dem Oberkarbon im Gebiete der Sana in
Bosnien. — ibid., 147—155, 1 Textfig. Wien 1941 (1941 c).
Heritsch, F., Nachweis des oberen Schwagerinenkalkes (unteres Perm)
im Gebiete des Wotsch-Berges bei Poltschach, siidlich von Marburg a. d. Drau.
—	Zbl. Min. etc., B, 274—279, 1 Abb. Stuttgart 1941. (1941 d).
Heritsch, F., »Clisiophyllum« aus dem Oberkarbon. — Zbl. Min. Geol.
Pal., B, 129—138, 10 Textfig., Stuttgart 1941. (1941 e).
H i 11, D., Rugosa and Heterocorallia. — in Moore, R. C., Treatise on
Invertebrate Paleontology, Part F, Coelenterata. Geol. Soc. Amer. and Univ.
Kansas Press, 233—327, Abb. 165—221, New York 1956.
H u a n g, T. K., Permian Corals of Southern China. — Pal. Sinica, (B) 8,
1—163, Taf. 1—16, Peiping 1932.
H u d s o n , R. G. S., Permian Corals from Northern Iraq. — Palaeontology,
1, 3, 174—192, Taf. 32—35, 4 Textfig., London 1958.
Igo, H., Note on some permian corals from Fukuji, Hida Massif, Central
Japan. — Trans. Proč. Palaeont. Soc. Japan, N. S., 34, 79—85, Taf. 8, 1959.
K a h 1 e r , F., Fortschritte in der Stratigraphie des Jungpalaozoikums Siid-
osteuropas. — Mitt. Geol. Ges. Wien, 51, 1958, 67—88, 7 Tab., 1 Abb., Wien 1960.
Kostič-Podgorska, V., Karbonische Korallen von Slovenski Javor-
nik und Javorniški rovt. Ann. geol. Penins. Balkanique, 22, 93—97, 3 Textfig.,
Beograd 1954.
L i p o 1 d , M. V., Die Eisenstein fiihrenden Diluvial-Lehme in Unter-
Krain. Jb. Geol. R. A., 9, 246—257, mit Uebersichtskarte, Wien 1858.
Mc C u t c h e o n , V. A. & W i 1 s o n , E. C., Ptolemaia, A new Colonial
Rugose Coral from the Lower Permian of Eastern Nevada and Western
Russia. — J. Paleont., 35, No. 5, 1020—1028, Taf. 123, 3 Textfig., Tulsa 1961.
Morlot, A., Ueber die geologischen Verhaltnisse von Oberkrain. Jb. G.
R. A. 1, 389—411, Wien 1850.
Ramovš, A., Razvoj mlajšega paleozoika v okolici Ortneka na Dolenj-
skem. — Im Manuskript.
Ramovš, A., Biostratigraphie der Trogkofel-Stufe in Jugoslawien. —
N. Jb. Geol. Palaont, Mh. 7, 382—388, Stuttgart 1963.
Ramovš, A. & Schouppe, A. v., Karbon und Perm im Vitanje-
Gebirge—Ostkarawanken—NW—Jugoslawien. — Ramovš, A., Geologischer
Ueberblick und Faunenangabe. — Schouppe, A. v., Beschreibung der Ko-
188
rallenfauna. — N. Jb. Geol. Pal. Mh., 1961, 7, 346—353; 354 374, 4 Textabb.
Stuttgart 1961.
S C h i n d e w o 1 f , O. H., Zur Kenntnis der Polycoelien und Plerophyllen.
Eine Studie iiber den Bau der »Tetrakorallen« und ihre Beziehungen zai den
Madreporarien. — Abh. Reichsamt Bodeforsch., N. F., 204, 324 S., 36 Taf., 155 Abb.
Berlin 1942.
Schouppe, A. v. & Stacul, P., Die Genera Verheekiella P e n e c k e,
Timorphyllum. G e r t h , Wannerophyllum n. gen., Lophophyllidium Grabau
ars dem Perm von Timor.-Palaeontographica, Suppl. 4, V. Abt., Liefg. 3: 95—196,
2 Taf., 9 Abb., 7 Blg., Stuttgart 1955.
Schouppe, A. v., Nachweis von Unterperm in Attika durch Carinthia-
phyllum suessi Heritsch 1936. — Ann. geol. des pays Helleniques, 1961,
122—128, Taf. XIX, 3 Textabb., 1961.
Schouppe, A. v. & S t a c u 1, P., Saulchenlose Pterocorallia aus dem
Perm von Indonesisch Timor (mit Ausnahme der Polycoelidae). Eine morpho-
genetische und taxonomische Untersuchung. — In W a n n e r, J., Beitr. Geol.
Niederl. Indien. — Palaeontogr. Suppl., 4., V. Abt., Liefg. 4, 197—359, Taf.
IX—XIII, 5 Blg., 41 Abb., Stuttgart 1959 (1959 a).
Schouppe, A. v. & Stacul, P., Die Fossula der Pterocorallia, ihre
morphogenetische und taxonomische Bedeutung. — N. Jb. Geol. Pal. Abh.,
108, 1, 21—46, 4 Taf., 9 Textfig., Stuttgart 1959 (1959 b).
Schouppe, A. v. & Stacul, P., Die Axialstrukitur der Pterocorallia.
— N.. Jb. Geol. Palaont., Abh., 112: 251—280, Taf. 32, 10 Abb., 2 Tab., Stutt-
gart 1961.
Schouppe, A. v. & Stacul, P., Das Stereoplasma der Pterocorallia,
seine Genese und Struktur. — N. Jb. Geol. Pal. Abh., 114, 1, 24—57, Taf. 1,
9 Textfig., Stuttgart 1962.
Soshkina, E., Die unterpermischen Korallen vom Westabhang des
nordlichen Uralgebirges. — russ., Zeitschrift unbekannt, 1928.
Soshkina, E., The Lower Permian Corals of the Oufimskoe Plateau. —
BuU. Soc. Nat. Mosoou, Ser. Geol., X (2), 251—267, 1 Taf., 35 Fig., Moskau 1932.
Soshkina, E. — Dobrolyubova, T. — Porfiriev, G., The
Permian Rugose Corals of the European Part of the USSR. — Acad. Sci. USSR,
Pal. Inst. Palaeontology of USSR, vol. V., part. 3, fasc. 1; 304 S., 63 Taf., Moskau-
Leningrad 1941.
Rakovec, I., Beitrage zur Fauna aus dem Oberkarbon von Javomik
in den Karawanken. — Prirod. razprave, 1, 67—88, Taf. III, Ljubljana 1931.
Stache, G., Die palaozoischen Gebiete der Ostalpen. Jb. Geol. R. A., 24:
135—274, Taf. 6—8, Wien 1874.
T e 11 e r , F., Geologie des Karawankentunnels. — Denkschrift Math. Na-
turwiss., KI. Akad. Wiss., 82, 143—250, 3 Taf., 29 Abb., Wien 1910.
189
MAGMATSKE KAMENINE V GRODENSKIH SKLADIH V SLOVENIJI
Ančka Hinterlechner-Ravnik
Z 1 sliko med tekstom, z 9 slikami in 1 tabelo v prilogi
Uvod
Ob raziskavanju grodenskih sedimentov v Sloveniji v zvezi z njihovo
uranonosnostjo smo našli v njih tudi kamenine magmatskega izvora.
Predstavljajo jih prodniki v grodenskih konglomeratih in konglomeratnih
peščenjakih in tudi primarni izdanki, za katere pa še vedno obstoji dvom,
če niso morda mlajši od grodena.
Te kamenine do sedaj še niso bile raziskane; zato smo jih petrografsko
in kemično analizirali.
Material smo nabrali na območjih, kjer so grodenski skladi v Sloveniji
najbolj razširjeni. Konglomeratne plasti grodena so najbolj razvite v Ka-
ravankah in na Pohorju. Nekaj zelo lepih vzorcev konglomeratov smo
dobili v Škofjeloškem hribovju — južno od Škofje Loke. Iz navedenih
lokacij izhaja pretežni del analiziranih prodnikov. Posamezni prodniki iz
konglomeratnih peščenjakov pa so nabrani v okolici Sovodnjega, Radeč
in drugod.
V	Dolžanovi soteski smo našli med grodenskimi in werfenskimi
plastmi v tektonskem kontaktu vijoličasto efuzivno kamenino, za katero
domnevamo, da je primarni izdanek, ekvivalenten izdankom, iz katerih
izhaja material vijoličastih vulkanskih prodnikov v grodenskih sedimentih.
Podobni izdanki se nahajajo v manj jasnem tektonskem kontaktu tudi
vzhodne je, proti Lomu.
V	okolici Mlake, na Jezerskem in na Pohorju pa smo našli v groden-
skih skladih izdanke zelenega diabaza.
Navedli bomo značilnosti pregledanih vzorcev magmatskih kamenin,
ki nastopajo v grodenskih skladih Slovenije. Dacita, ki prebija grodenske
sklade severozahodnega Pohorja, ne bomo obravnavali, ker ne predstavlja
paleozojske magmatske faze. Dokazano je, da je dacit nastal v kredni
dobi ali pa še kasneje.
Iz lokacij, kjer smo imeli na razpolago več vzorcev, bomo navajali
skupne karakteristike vseh vzorcev, odkoder pa smo imeli na razpolago
en sam vzorec, bomo navedli le njegov natančen popis.
190
Prodniki vulkanskih kamenin v grodenskih sedimentih
Prodniki v Dolžanovi soteski in na območju Loma
V	Dolžanovi soteski se začne sedimentacija grodena z grobo zrnatim
vijoličastim konglomeratom. Stratigrafski položaj teh plasti je točno do-
ločen, ker leže na skladih apnene trbiške breče.
Grčdenski konglomerat Dolžanove soteske se razlikuje od konglome-
ratov iz drugih lokacij po tem, da je zelo grobo zrnat in da vsebuje veliko
vijoličastih prodnikov prodornin.
Konglomeratne plasti so debele okrog 50 m. Ze na kratki razdalji
v profilu vzhodno in zahodno od doline Tržiške Bistrice teh plasti ni več
opaziti, ker se izklinjajo. Tudi celotni grodenski pas poteka v obeh smereh
nepravilno in je močno dislociran.
V	starejših sedimentih ob Tržiški Bistrici, predvsem v karbonskih
konglomeratih, ki leže pod grodenom, nismo našli vijoličastih vulkanskih
prodnikov. Zato sklepamo, da so ti permske starosti. Na južnem Tirolskem
so znane v permu velike erupcije kislih magmatskih različkov. Verjetno
so ekvivalenti teh vulkanskih izbruhov, ki so dajali detritus za grodenske
sedimente, v neposredni bližini, le da so prekriti.
V	konglomeratu prevladujejo sivi in svetlo, redkeje intenzivno vijoli-
časti kremenovi prodniki. Kremen je žilnega ali metamorfnega izvora.
Redki so prodniki črnih liditov in rdečega glinastega skrilavca. Prodniki
vijoličaste magmatske kamenine so enakomerno vtrošeni v konglomeratu.
Prodniki konglomerata merijo povečini do 15 cm. Ponekod pa merijo
kremenovi prodniki do nekaj cm, prodniki vulkanske kamenine pa do
2 dm. Njihova povprečna velikost je 3 do 12 cm. Po velikosti niso sortirani,
a so večji od prodnikov ostalih komponent. Zaobljenost magmatskih prod-
nikov je srednja, delno slaba. Ostale komponente pa so bolje zaobljene.
To nam dokazuje bližino kamenin, iz katerih izhajajo magmatski prod-
niki. Grobo zrnat konglomerat prehaja v drobneje zrnatega in se menjava
s konglomeratnim peščenjakom, peščenjakom in skrilavim peščenjakom.
V grobo zrnatem konglomeratu tvorijo vezivo drobni rožnati in beli kre-
menovi prodniki, v bolj drobno zrnatem konglomeratu pa je vezivo grobo
peščeno, prav tako silikatno in rahlo limonitizirano. Konglomerati so
kompaktni, delno nekoliko porozni.
Vezivo med konglomerati je grobo zrnato, peščeno; zato bomo opisali
grobo zrnat peščenjak, ki ima podobno sestavo.
Petrografsko analiziran peščenjak, ki se nahaja med konglomerati,
je rdečkast in porozen. Pore so včasih izlužene, delno zapolnjene z limoni-
tiziranim idiomorfnim kalcitom. Peščenjak prehaja v konglomeratni pe-
ščenjak; prodniki merijo do 0,5 cm in pripadajo bolj ali manj kataklazi-
ranemu kremenu, ki je tudi bistvena komponenta peščenjaka. Razen teh
opazimo še zelo drobno zrnate sericitno-kremenove drobce in veliko vul-
kanskih fragmentov. Zrna kremena so nezaobljena, včasih idiomorfna,
magmatsko resorbirana in povečini nekoliko kataklazirana. Sericitizirani
kremenovi drobci so verjetno metamorfnega izvora; drobci drobno zrna-
tega kvarcita so redki. Vulkanski fragmenti so limonitizirani ali samo
rahlo kloritizirani. V limonitiziranih vidimo sledove fluidalne teksture.
191
Pogosto vsebujejo nalomljene drobce ali celo vtrošnike kremena. Zelo
redka sta muskovit in akcesoren turmalin. Velikost zrn peščenjaka variira
od nekaj desetink mm do 2 mm. Zrna niso zaobljena. Vezivo peščenjaka,
ki ga je malo, je kontaktnega tipa, mikrokristalno, silikatno, delno sericiti-
zirano in limonitizirano. Poleg kremena opazimo v vezivu tudi kalcedon
in opal.
Peščenjak je diagenetsko zelo spremenjen. Osnova se mestoma težko
loči od mikrokristalnih silikatnih drobcev podobne strukture. Peščenjak
sečejo tanke kremenove in kalcitne žilice. Kataklaza je lepo vidna in se
kaže v rekristalizaciji snovi zrna v razpoki in podaljšku prvotnih zrn
v tanke lezike, ki segajo prek njihovega oboda (vz. 10 DS in 12 a DS) (1. sL).
Vulkanski prodniki so vedno bolj ali manj intenzivno rdeči, včasih
zaradi velike količine limonita skoraj črni. Povečini vsebujejo megaskop-
sko vidne vtrošnike kremena, ki dosežejo včasih dolžino celo nekaj mili-
metrov. Megaskopsko vidni sledovi tečenja so pogostni. Redkeje pa vidimo
v osnovi kamenine klastične fragmente nekoliko drugačne barve in struk-
ture, kot jih opazujemo na ostali kamenini.
T e 11 e r (1904) omenja v grodenskih konglomeratih tudi zelenkaste
magmatske prodnike. Kljub temu, da smo konglomerate skrbno pregledali,
take vrste prodnika nismo našli. Na sekundarnem mestu smo v potoku
Tržiške Bistrice med prodniki, ki izhajajo iz grobo zrnatih konglomeratnih
plasti, sicer našli zelen prodnik s porfirsko strukturo, vendar ne moremo
trditi, da izhaja iz grodenskih sedimentov.
Slika vulkanskih prodnikov pod mikroskopom nam potrjuje mega-
skopski videz teh kamenin. Struktura prodnikov je vedno prava porfirska
s holokristalno nehomogeno osnovno maso. Steklasta osnova je rekristali-
zirana. Včasih je drobno zrnata (do 0,1 mm), navadno pa je afanitska:
delno mikro- delno kriptokristalna. Drobna zrna rekristalizirane osnove
so zelo nepravilnih oblik in se včasih zajedajo druga v drugo. V osnovi
ločimo zrna kremena, kalcedona in limonita. Ostalih mikrokristalnih kom-
ponent ne moremo ločiti. Kremen osnove je včasih čist, prozoren, včasih
pa poln limonitnega iverja. Limonit je pogosto paličast (stotinke mili-
metra). Rekristalizacija je notranjo strukturo močno zabrisala. Vitrokla-
stična struktura je ohranjena le v zelo redkih vzorcih (2. si.) in še to slabo.
Prvotne kamenine so bile izpostavljene močnim pritiskom, ki so steklaste
drobce sploščali in zabrisali tudi njihovo aksiolitno strukturo. Glede na
količino vtrošnikov je struktura pregledanih vzorcev včasih polifirska in
prevladujejo vtrošniki nad osnovno maso; povečini pa je struktura oligo-
firska in opazujemo zelo malo vtrošnikov. Po velikosti vtrošnikov de-
limo pregledane vzorce v dve skupini; prvi imajo eoporfirsko strukturo,
tj. velike vtrošnike (do 6 mm), drugi pa mikroporfirsko strukturo, kjer
opazujemo le majhne vtrošnike (desetinke mm). Vtrošniki so redko idio-
morfni, navadno hipidiomorfni. Zrna so nalomljena in močno razpokana.
Manjša kremenova zrna so navadno nalomljena ali pa skoraj krožno na-
taljena, Vtrošniki kremena so magmatsko zelo korodirani. Včasih pa vidimo
na njih tudi avtigeno naraščanje zaradi delne rekristalizacije osnove.
Vtrošniki in fragmenti so nanizani v tankih plasteh. Tudi spremembe
v velikosti zrn rekristalizirane osnove in v stopnji limonitizacije osnove
192
HINTERLECHNER-RAVNIK, GEOLOGIJA 8
potekajo v tankih, plasteh. To je značilno za psevdofluidalno oziroma
eotaksitsko strukturo.
Tudi litoidni vulkanski fragmenti (plovec) so usmerjeni. Zaradi močne
rekristalizacije so pod mikroskopom le še slabo vidni. Njihova struktura
je zabrisana.
Naštete lastnosti, ki smo jih opazovali v bolj ali manj značilni obliki
v pregledanih prodnikih, so značilne za ignimbrite.
Preiskali smo 12 prodnikov iz Dolžanove soteske. Vsi pregledani vzorci
vsebujejo kremenove vtrošnike.
En sam vzorec (6 DS/5837) ima polifirsko in eoporfirsko strukturo.
Megaskopsko smo videli več takih prodnikov; od ostalih se ločijo tudi po
izredno močni limonitizaciji mikrokristalne osnove, ki daje kamenini skoraj
črno ali pa intenzivno rdečo barvo. Vendar vidimo megaskopsko na vzorcu
6 DS tudi 0,5 cm širok pas brez vtrošnikov. Vtrošniki kremena dosežejo
v omenjenem vzorcu 6 mm. Pogosto so hipidiomorfni in zelo razpokani.
Razpoke so ločno ukrivljene; večje so zapolnjene z mikrokristalnim kal-
cedonom, ki ni limonitiziran. V vtrošnikih kremena vidimo tudi zaporedno
nanizane zračne mehurčke, kar je za vulkanski kremen značilno. Kremen
je izrazito magmatsko korodiran. Nataljene oblike kremenovih vtrošnikov
zapolnjuje ob robovih in tudi v centru zrn žarkovito vlaknat kalcedon,
ki ni limonitiziran. Nekateri robovi vtrošnikov so kemično korodirani.
V	osnovi so pogosto manjša nalomljena zrnca kremena, ki dosežejo
velikost od nekaj stotink mm do nekaj desetink mm. Mikrokristalna
osnova ni homogeno limonitizirana. V osnovi vidimo mikrolite minerala
z visokim dvolomom, ki zaradi drobne zrnavosti ni več določljiv. V tem
vzorcu usmerjenost v preparatu zaradi velikih vtrošnikov ni najbolj
izrazita, vendar jo lahko opazujemo megaskopsko.
Pregledani vzorec je delno podoben še dvema prodnikoma. Eden od
teh (vzorec 6 c DS/6098) ima nekoliko manjše in manj številne kremenove
vtrošnike kot pravkar opisani prodnik, vendar izrazito več kot ostali
prodniki te lokacije. Drugi prodnik (DS 8945) pa vsebuje redke večje
kremenove vtrošnike, ki so istega značaja kot do sedaj opisani, a ima
močno limonitizirano osnovo. Oba imata izrazito fluidalno teksturo.
V teh dveh prodnikih dosežejo vtrošniki velikost do 3 mm, manjša
zrna in fragmenti kremena v osnovi pa okrog 0,1 mm. Razporejeni so
fluidalno v plasteh. Nekateri vtrošniki so hipidiomorfni, drugi nalomljeni,
magmatsko resorbirani, razpokani v obliki ločno ukrivljenih razpok. Širše
razpoke so zapolnjene s kalcedonom; nekatere potekajo le v vtrošnikih,
druge pa se nadaljujejo tudi v osnovo. Opažamo tudi zrna popolnoma
limonitiziranega biotita (do 1 mm), ki ga spoznamo le po konturah.
Rekristalizirana osnova ni homogena, temveč delno zelo drobno zrnata
delno afanitska. Spremembe zrnavosti potekajo v nepravilnih pasovih.
V	osnovi je tudi nekaj sericita. V kamenini (vz. DS 8945) nastopajo tudi
nepravilni vulkanski litoidni vključki z afanitsko osnovo, z nalomljenimi
zrni kremena, jasno vidno laminacijo in z neenakomerno impregnacijo
z limonitom.
Od vseh vzorcev, nabranih v Dolžanovi soteski, lahko vidimo najlepše
ohranjene značilnosti ignimbritov prav v vzorcu 6 c DS/6098. Tudi ta
13 — Geologija 8	193
vzorec je rekristaliziran. Vsebuje rekristalizirane in nekristalizirane
fragmente plovca, velike nekaj desetink milimetra. Kamenina je prestala
močno raztezanje pod pritiskom. Vitroklastična struktura je zelo zabri-
sana. Brez analizatorja še lahko vidimo v osnovi sledove laminarnega
tečenja in vrtinčenja sedaj afanitsko rekristalizirane steklaste osnove.
Oba pojava opazujemo predvsem okrog večjih kremenovih vtrošnikov in
v večjih razpokah, ki razpolavljajo vtrošnike. Tečenje v osnovi je mnogo-
krat prekinjeno.
Vsi ostali prodniki so svetleje vijoličasti (6, 6-aDS, 7 DS, 11 DS, 12 DS
— dva vzorca). Imajo bolj ali manj rekristalizirano osnovo in redke
vtrošnike kremena. Niti osnova niti razporeditev vtrošnikov nista homo-
geni. Osnova je zaradi drobnih zrnc limonita motna. Pod mikroskopom
ločimo v osnovni masi le kremenova zrna, ostale komponente so preveč
drobno zrnate, da bi bile določljive. Kremenovi vtrošniki so drobni. Po-
večini merijo le nekaj desetink milimetra. Vtrošniki so idiomorfni, pogosto
so njihovi preseki zaradi natalitve krožni. Včasih so zelo magmatsko
korodirani. V nekaterih zrnih opazujemo neenotno potemnitev. Od sekun-
darnih pojavov opazujemo naraščanje kremenovih vtrošnikov na račun
osnove. Prvotno zrno je prozorno, narasli del je rahlo limonitiziran, po-
temnitev obeh delov pa enotna. Po obliki sodeč je nastopal tudi biotit,
a je ohranjena le njegova oblika s sledovi listavosti, mineral sam pa je
nadomeščen z limonitom in kalcedonom.
Manjši fragmenti vtrošnikov kremena so v afanitski osnovi ostrorobi,
podolgovati. V bolj grobo kristalizirani osnovi pa so drobna prvotna zrna
kremena, ki so istega velikostnega reda (do 0,2 mm), navadno magmatsko
nataljena in zato zaobljena. Od zrn osnove jih ločimo po tem, da niso
limonitizirana in po nataljenih oblikah.
V	vzorcih 6-a DS/6091, 6-a DS in 7 DS vidimo v osnovi, zaradi močne
rekristalizacije pogosto bolje brez analizatorja kot z njim, litoidne
fragmente plovca, ki merijo do nekaj desetink mm. Njihova steklasta
osnova je afanitska, redkeje drobno zrnato rekristalizirana (6-a DS/6001).
V nekaterih redkih fragmentih vidimo zaradi limonitizacije še ohranjene
sledove laminacije. Vendar je notranja struktura močno zabrisana. Drobci
so bili zelo sploščeni in rekristalizirani.
V	vseh zbruskih je izrazita psevdofluidalna tekstura, ki se kaže
v približno paralelni legi vtrošnikov in litoidnih fragmentov v smeri toka,
v menjavanju bolj ali manj limonitiziranih pasov, v menjavanju relativno
bolj ali manj drobno rekristaliziranih pasov osnovne mase, ki so pogosto
zvrtinčeni. Limonit je mikrokristalen, pogosto nastopa v obliki drobnih
letvic (stotin ke mm) in tvori nepravilne skorjaste oblike, ki so tudi
vzporedne glavni usmerjenosti.
V	osnovi te skupine prodnikov opazujemo tudi povsem limonitizirane
oglate litoidne fragmente, kar še povečuje neenotnost teksture kamenine.
Tem so podobni nepravilni kalcedonski vključki, ki so zaradi svoje barve
manj izraziti od limonitnih.
Od pregledanih vzorcev imajo vzorci 6 DS, 11 DS in 12 DS najbolj
nehomogeno strukturo, ki jo poudarjajo številna drobna rekristalizirana
194
MAGMATSKE KAMENINE V GRODENSKIH SKLADIH V SLOVENIJI
IGNEOUS ROCKS IN THE GRODEN STRATA IN SLOVENIA
zrna litoidnih vulkanskih fragmentov; njihovo strukturo komaj še
spoznamo.
Skoraj v vseh prodnikih te skupine se žilice, zapolnjene z mikro-
kristalno kalcedonsko in opalno snovjo, lepo ločijo od osnovne mase, ker
niso limonitizirane.
Kamenine so prestale močno rekristalizacijo in so bile pri nastajanju
izpostavljene močnim pritiskom.
Kemično smo analizirali dva prodnika (7 DS in 6 DS). Rezultate
bomo obravnavali v posebnem poglavju. Tukaj naj omenimo samo, da so
zelo spremenjeni in da predstavljajo skrajno kisle magmatske različke.
Na jugovzhodnem obrobju Loma smo našli v grodenskem konglome-
ratu zanimive magmatske različke, podobne vzorcem iz Dolžanove soteske.
Vzorec 145-a/6067 je podoben ostalim pregledanim kameninam s tega
področja. Je močno limonitiziran in ima veliko kremenovih vtrošnikov
ter jasno izraženo psevdofluidalno teksturo, ki se kaže v razvrstitvi
vtrošnikov in v stopnji limonitizacije posameznih pasov. Vzorec ima
eoporfirsko in polifirsko strukturo z mikrokristalno osnovno maso. Naj-
večji vtrošnik doseže dolžino 5 mm. Vtrošniki so idiomorfni in močno
magmatsko nataljeni. Ločimo pasove, bogate z velikimi vtrošniki, in pa-
sove, ki vsebujejo samo drobna kremenova zrna osnove. Vtrošniki so
zaradi natalitve zaobljeni, nekateri pa nepravilno korodirani in zaradi
korozije včasih skoraj razpolovljeni. Osnovo sestavljata mikrokristalen
195
limonit in kremen. Vidna je jasna usmerjenost in laminacija magme. Redki
so do 0,3 mm veliki litoidni fragmenti iste sestave kot ostala osnova, le
z nekoliko drugačno mikrostrukturo; povečini ločimo pri njih manj
kremenovih zrnc v osnovi. So bolj ali pa manj limonitizirani kot celotna
kamenina. Mogoče predstavljajo nekateri od njih rekristalizirane frag-
mente plovca. Nekaj teh fragmentov ima nekdanje pore zapolnjene s kal-
cedonom.
Nekateri hipidiomorfni in magmatsko resorbirani vtrošniki so na
robovih naraščali na račun osnove. Avtigeni del vsebuje le malo mikro-
litov limonita in ima isto potemnitev kot celotno zrno.
V okolici Loma smo našli tudi prodnik z lepo ohranjenimi številnimi
fragmenti plovca in zelo zabrisano vitroklastično teksturo (vzorec 141/6034).
Fragmentov plovca je toliko, da pripada vzorec litoklastičnemu tufu.
Kamenina je zaradi limonitizirane osnove rdečkasta in vsebuje že mega-
skopsko vidne bele vtrošnike kremena.
Kamenina je litoklastična, eoporfirska, oligofirska, vendar vsebuje
precej kremenovih vtrošnikov, ki merijo do 3 mm in so delno idiomorfni
delno nataljeni. Povečini imajo enotno potemnitev, nekaj pa je tudi zelo
kataklaziranih. Ob robovih vtrošnikov ima rekristalizirana in relativno
malo limonitizirana osnova isto potemnitev kot celotni vtrošnik. Limonit
nadomešča nekaj zelo redkih zrn biotita. Nekatera zrna vtrošnikov ne-
pravilnih oblik so zapolnjena z žarkovito vlaknatim kalcedonom in
muskovitom.
Kamenina ima psevdofluidalno in vitroklastično teksturo z močnim
vrtinčenjem osnove in fragmentov. Nanjo sta že močno delovala pritisk
in rekristalizacija, ki sta precej zabrisala prvotno sliko, vendar je tekstura
še vidna. Tudi nekdanje pore plovca so popolnoma sploščene, vendar jasne.
Rekristalizirani litoidni fragmenti so delno mikrokristalni delno pa
drobno zrnati. V mikrokristalnem delu vidimo lineacijo, če jo opazujemo
z analizatorjem ali brez njega; v drobno zrnatem delu pa je lepše vidna
brez analizatorja. Izrazita je zaradi razporeditve limonita.
Osnova je vedno afanitska. V osnovi lahko ločimo pod mikroskopom
mikrokristalen limonit, kremen, kalcedon, manjša zrna limonita in frag-
mente kremenovih zrn. Nastopajo tudi drobni (do 0,1 mm) litoidni frag-
menti, ki se ločijo od osnove le po nekoliko drugačni mikrostrukturi.
Vitroklastični sedimenti osnove so zelo sploščeni, stisnjeni, paralelno
orientirani in rekristalizirani, torej slabo spoznavni.
Prodniki s Pohorja
Na Pohorju imamo v grodenskih skladih v celotni Sloveniji največ
konglomerata, ki je tudi najbolj grobo zrnat. Plasti konglomerata do-
sežejo maksimalno debelino 10 m. Zlasti lepo so odkrite v dolini potoka
Požarke, kjer sestavljajo vulkanski prodniki do 1/3 njihovega materiala.
Konglomerat ima grobo zrnato silikatno vezivo. Prodniki so povečini
lepo zaobljeni, vendar je stopnja zaobljenosti odvisna od izhodnega ma-
teriala. Najslabše so zaobljeni nekateri prodniki rožencev. Barva konglo-
196
merata je povečini rahlo rožnata, v detajlih pa je odvisna od barve
prodnikov.
V	konglomeratu prevladuje kremen in kvarcit bele in rožnate barve.
Opazujemo še sive, rdeče, črne in zelene rožence, rdečkaste, redkeje zelen-
kaste peščenjake in alevrolite ter fragmente metamorfoziranih kamenin
kot filit, blestnik, kvarcit.
Najbolj so nas zanimali magmatski prodniki. Njihova struktura je
porf irska z drobno zrnato osnovo, barva pa v različnih niansah vijoličasto
rdeča. Prodniki so zaobljeni in dosežejo dolžino do 20 cm. 2e megaskopsko
vidimo, da so nehomogeni in imajo fluidalno teksturo poudarjeno v raz-
poreditvi vtrošnikov in z bolj ali manj limonitiziranimi pasovi kamenine;
pod mikroskopom pa so ti pojavi še izrazitejši.
Po količini vtrošnikov opazujemo v pregledanih vzorcih polifirsko
ali oligofirsko strukturo, po velikosti vtrošnikov pa eoporfirsko, redkeje
mikroporfirsko. Pač pa opažamo pogosto poleg velikega vtrošnika manj-
šega. V splošnem dosežejo vtrošniki kremena lahko precej večjo velikost
(do nekaj mm) kot vtrošniki plagioklaza (do 1 mm). Kremen je pogosto
magmatsko zelo korodiran, potemnitev je neenotna. Vtrošniki kažejo znake
magmatske in kemične resorbcije. Osnova ob nekaterih kremenovih vtroš-
nikih pa je rekristalizirala in kaže enako optično orientacijo. Plagioklazi
so navadno popolnoma sericitizirani in kaolinizirani. Njihova oblika je
idiomorfna. Pojavi magmatske resorbcije so vidni na njih le izjemoma.
Včasih so plastično upognjeni in zelo razpokani. Kjer je bilo le mogoče,
kajti popolnoma svežih plagioklazov ni, smo izmerili glinence pod Fedo-
rovim mikroskopom. Izmerjena zrna pripadajo ortoklazu, anortoklazu in
albitu.
V	vzorcu P-38-e smo izmerili zrna, ki pripadajo ortoklazu. Kot 2 V
znaša —55", v drugem zrnu pa —61" (merjeni obe osi). Os Nm // R = 1
(001), kot Np [100] = ca. 4«.
Glinence smo lahko izmerili tudi v vzorcu P 98. Pripadajo ortoklazu
in anortoklazu. Pri kotu 2 V smo upoštevali le meritve, kjer sta bili
zmerjeni obe osi. Razpoke so zelo slabe in kloritizirane; navajamo le
zanesljivo določene vrednosti.
Anortoklaz: [010] Ng = 6", 2 V = —53", —55»
Ortoklaz: [100] Np = 4", 2 V = —64"
Od lepo kristaliziranih zrn nastopata še biotit in muskovit. Prvi je
navadno spremenjen v muskovit z limonitnim robom. Skrajna sprememba
pa je popolna limonitizacija.
Vsi našteti vtrošniki so pogosto nanizani v vrste. V njihovi neposredni
bližini vidimo ohranjeno laminarno tečenje v osnovi. Koncentracija limo-
nita v osnovi se proti vtrošnikom povečuje.
Vtrošniki v posameznih prodnikih pripadajo samo plagioklazu ali pa
kremenu in plagioklazu skupaj. Prodnika, ki bi vseboval samo vtrošnike
kremena, kakršne smo našli v Karavankah, med pohorskimi različki ni.
Množina in velikost vtrošnikov se, kot že omenjeno, zelo spreminjata.
197
Steklasta osnova prodnikov je rekristalizirana na različne načine: je
afanitska do drobno zrnata, vedno bolj ali manj limonitizirana in včasih
sericitizirana. Nekateri vulkanski fragmenti so zaradi limonitizacije skoraj
neprosojni.
Osnovna masa, kolikor jo zaradi limonitizacije in sericitizacije sploh
lahko določimo, pripada povečini kremenu, sericitu in kalcedonu. Opazimo
pa tudi osnovo samih drobnih bolj ali manj idiomorfnih sericitiziranih
plagioklazov in zrnc limonita z redkimi zrni kremena. V paralelni legi
večjih zrn plagioklaza tega vzorca je izražena lineacija (vzorec P-38-a).
Rekristalizirano steklo s sferuliti plagioklaza in kremena ter s številnimi
koncentričnimi razpokami v osnovi in v vtrošnikih kremena je ohranjeno
v enem samem vzorcu (vzorec P-98, 3. si.). To je značilno za perlitsko
strukturo.
Zanimivi sta fluidalna in vitroklastična tekstura. Zaradi rekristaliza-
cije osnove so od vitroklastično teksture ohranjeni le še sledovi (vzorci
P-21, P-38, P-65, P-98). Tekstura je zaradi rekristalizacije vidna jasneje
brez analizatorja. Vitroklastična struktura je relativno najbolj jasno ohra-
njena v vzorcu P~38-e (4. si.) ob robovih vtrošnikov. V vzorcu P-21 pa
opazujemo, da so drobci stekla pod vplivom pritiska popolnoma raz-
tegnjeni in sploščeni. Kamenina je tudi rekristalizirala. Fluidalna tekstura
je izražena z različno zrnavost j o in limonitizacijo posameznih rekristali-
ziranih pasov, s pravilnim razporedom vtrošnikov, litoidnih fragmentov in
rekristaliziranih vitroklastičnih drobcev stekla. Vtrošniki so navadno para-
lelni, redkeje prečni na smer toka.
Nehomogenost pregledanih vzorcev se kaže razen v fluidalni teksturi
tudi v vključkih magmatskih litoidnih fragmentov. Vzorec P-38-e, ki smo
ga kemično analizirali, vsebuje npr. do 1 cm velike redke litoidne vključke.
Osnova tega prodnika je bogata z vtrošniki kremena in plagioklaza, vklju-
ček pa vsebuje samo že povsem spremenjene plagioklaze in biotit. Razlika
v mineraloški sestavi je bistvena. Tekstura je v obeh delih fluidalna. Ta
vzorec vsebuje tudi manj izrazite mikrokristalne, le rahlo limonitizirane
fragmente.
Pogostni so litoidni fragmenti, ki so popolnoma limonitizirani; vse-
bujejo paličaste drobne plagioklaze, ki so redko sveži in pripadajo v tem
primeru albitu. Navadno so sericitizirani in usmerjeni, kar poudarja
fluidalno teksturo drobcev. To vrsto fragmentov smo opazili pogosto tudi
med detritusom, ki sestavlja peščenjake.
Tudi vzorec P-21 vsebuje nekaj desetink mm velike litoidne frag-
mente, ki se ločijo od osnove kamenine le po večji motnosti.
V enem prodniku (vzorec P-65, 5. si.) smo opazili značilno litoklastično
strukturo. Posamezne komponente so prav tako fluidalno razvrščene.
Ločimo mikrokristalno osnovo, limonit, vtrošnike kremena in plagio-
klazov ter tudi litoidne drobce, ki se le malo razlikujejo od osnove
kamenine. So prav tako mikrokristalni. Vsebujejo lahko posamezne drobne
vtrošnike kremena in plagioklaza. Ob robovih so klastični fragmenti izra-
zito skorjasto limonitizirani. Merijo od desetinke mm do nekaj mm. So
oglati ali zaobljeni. Manjši so oglati. Večji imajo obod kemično korodiran.
198
struktura litoidnih fragmentov je zelo spremenjena, vendar so ne-
kateri ohranili še nekaj značilnosti. V nekaterih opazujemo sferulitno
rekristalizacijo osnove, ki jo poudarja limonit. Drugi fragmenti plovca pa
kažejo, da so nekdanje votlinice popolnoma sploščene in stisnjene. V enem
fragmentu smo še lahko opazili značilno obliko (Y) steklastega drobca.
V	vezivu med fragmenti je jasno vidna laminacija. Vezivo ni popol-
noma homogeno. Poudarja ga skorjasta oblika limonitiziranih pasov.
Vidimo, da so se ne samo osnova, temveč tudi litoidni fragmenti plastično
izogibali ovir, ki jih predstavljajo vtrošniki kremena. Osnova je mikro-
kristalna in vsebuje drobna nalomljena zrna kremena in plagioklaza
(0,01 m do 0,1 mm).
V	enem drobno zrnato rekristaliziranem litoidnem fragmentu (2 mm)
opazimo manjši mikrokristalen, močno limonitiziran litoiden fragment,
v katerem sta še vidna laminacija in upogibanje.
Plagioklazi vtrošnikov in plagioklazi osnove so popolnoma sericitizi-
rani. Zrna so hipidiomorfna in nepravilna, okrogla, podolgovata, tektonsko
deformirana. Tudi vtrošniki kremena so hipidiomorfni ali nalomljeni, ke-
mično in magmatsko korodirani.
Ta vzorec predstavlja ignimbritni litoklastičen tuf oziroma mikrobrečo.
V	vseh prodnikih so pogostne razpoke, zapolnjene s kremenom in
sericitno snovjo. Nekatere so zelo tanke, druge dosežejo 0,1 mm.
Vijoličast vzorec P-38-c se nekoliko razlikuje od ostalih. Vsebuje že
popolnoma limonitizirane stebričaste femične minerale. Tudi sicer so
vtrošniki plagioklaza popolnoma sericitizirani, osnova pa mikrokristalno
limonitizirana in sericitizirana.
Kamenina je verjetno bolj bazičen različek od riolita, a je preveč
spremenjena, da bi jo mogli natančneje določiti.
Tudi že omenjeni močno limonitizirani fragmenti s spremenjenimi
paličastimi drobnimi plagioklazi trahitske strukture so verjetno bolj ba-
zični, a že spremenjeni diferenciati, kot rioliti (v drobno zrnatem kon-
glomeratu P-60).
V	grodenskem peščenjaku (vzorec P-107) smo ugotovili zelen frag-
ment, kakršnega med prodniki nismo zasledili. Manjše zelenkaste frag-
mente smo med peščenjaki opazovali večkrat, ta pa doseže dolžino 3 mm.
Drobec ima porfirsko strukturo in mikrokristalno kloritizirano osnovo.
Vtrošnike zastopata sericitiziran plagioklaz in rogovača z drobnimi zrni
kovinskega minerala. Vtrošniki merijo do 0,5 mm. Zrni rogovače sta
manjši. Nastopata pa tudi večje (0,3 mm) in manjše (0,1 mm) zrno kre-
mena. Večje zrno je nalomlj eno, delno idiomorfno; na odi omlj enem robu
je kemično resorbirano.
V	legi vtrošnikov in mikrolitih osnove je vidna usmerjenost.
Tudi ta fragment je bolj bazičen različek od večine pregledanih prod-
nikov, vendar imamo premalo materiala za nadaljnje analize, sam frag-
ment pa je močno spremenjen. Za razliko od ostalih prodnikov je zelen
(kloritiziran) in ne vijoličast (limonitiziran).
Veliki resorbirani vtrošniki, nehomogena, fluidalna, vitroklastična,
litoklastična in sferoidalna tekstura so značilni za ignimbrite. Pregledani
199
vtrošniki kažejo vse naštete značilnosti, le da so nekatere zaradi rekristali-
zacije močno zabrisane. Pripadajo ignimbritnim kislim magmatskim
diferenciatom.
Rezultate kemičnih analiz navajamo v posebnem poglavju.
Prodnik iz okolice Razborja, zahodno
od Slovenj Gradca
V	nekaj deset metrskem umazano sivo vijoličastem drobno zrnatem
grodenskem peščenjaku v prelazu nad Razborjem smo našli nekaj centi-
metrov velik vijoličast in zaobljen prodnik magmatske kamenine. V njeni
gosti osnovi vidimo nepravilne in redke vtrošnike plagioklazov in sivka-
stega kremena. Vtrošniki plagioklazov so svetlo vijoličasti, prsteni. Vzorec
je ves preprežen z razpokami, ki potekajo v glavnem vse v eni smeri.
Pod mikroskopom vidimo, da je struktura kamenine prava porfirska.
Osnova je rekristalizirana, mikrokristalna, limonitizirana. Zrna osnove
merijo povečini manj od 0,1 mm. So nedoločljiva, ker so polna limonita
in sericita. Limonit je delno drobno dispergiran delno pa nastopa v pali-
častih in kvadratnih zrnih.
Struktura kamenine je oligof irska in eoporf irska. Kot redki vtrošniki
nastopajo idiomorfna zrna kremena in glinencev. Kremen je močno
magmatsko korodiran. Redkeje opazujemo tudi kemično resorbcijo. Gli-
nenci nastopajo posamično in v skupinah. V kremenovih vtrošnikih
opazujemo drobne idiomorfne dvojčične glinence (pojkilitska struktura).
Glinenci so močno sekundarno spremenjeni, kaolinizirani. Pogosto
tvorijo dvojčična zraščenja po manebaškem zakonu (zakon 3. osi v -L (001).
Po podatkih na Fedorovem mikroskopu pripadajo ortoklazu. Kot 2 V znaša
pri merjenju obeh osi —56». Os Ng je vzporedna drugi kristalografski osi.
Kot med (100) in Np znaša 4».
Vtrošniki kremena so večji kot vtrošniki glinencev. Prvi dosežejo
3 mm, glinenci največ 1 mm, a zrna glinencev v kremenu le do 0,2 mm.
Ob robu kremenovih vtrošnikov opazujemo rekristalizacijo osnove, ki
ima sedaj isto optično orientacijo kot kremen.
Kamenino sečejo tanke razpoke (nekaj stotink mm), ki niso limoniti-
zirane kot ostala kamenina. Potekajo prečno skozi vtrošnike in osnovo.
Limonit, ki daje kamenini barvo, je v njej razpršen v kriptokristalnih
zrnih. Nastopajo tudi večja, okrog 0,05 mm velika zrna. Eno večje paličasto
zrno je verjetno limonitiziran biotit. Vzorec ima še delno ohranjene gli-
nence, zato smo ga kemično analizirali. Kamenina je prodnik kremenovega
porf ir j a (riolit). V njem ne opazujemo usmerjenosti posameznih kom-
ponent.
Prodniki s Sovodnjega in z Zirovskega vrha
V	okolici Sovodnjega zahodno od Kočarja vsebujejo rdečkasti pešče-
njaki plasti drobno zrnatega rožnatega konglomerata. Njegovi prodniki
niso zaobljeni in so sestavljeni v glavnem iz belega in rožnatega kremena,
200
redko pa iz peščenjaka in vulkanske kamenine. Največji prodniki merijo
do 2 cm, so pa redki.
Vijoličast prodnik vulkanske kamenine (vz. 59/6043) je sestavljen iz
drobno rekristalizirane osnove (0,1 mm), ki je bolj ali manj limonitizirana.
Sprememba limonitizacije poteka v pasovih. Na zunanjem robu prodnika
je limonit najbolj koncentriran, in sicer poteka limonitizacija v obliki
tankih vejic. Vtrošnikov v tem vzorcu ni.
Prodnik sečejo zelo tanke nelimonitizirane kremenove žile, ki se od
osnove jasno odražajo. Razpoke potekajo v dveh glavnih smereh in se
nadaljujejo iz vijoličastega magmatskega prodnika v zrna kremena, ki
tvorijo vezivo, kjer pa so manj izrazite in se ne ločijo niti po materialu
niti po barvi od ostale kamenine. V smeri razpok je samo del zrn veziva
rekristaliziral.
Tudi na poti k vrtini B-8 na Žirovskem vrhu smo v razkopu pri
Mraku v konglomeratu našli nekaj magmatskih prodnikov (4-b H/5961,
4-a H/5965). En prodnik je vijoličasto zelen in tudi pod mikroskopom je
osnova delno kloritizirana delno limonitizirana. Osnovo predstavlja sred-
nje zrnato rekristalizirano steklo. Zrna rekristalizirane osnove so zelo
nepravilnih oblik in slabo prosojna. Klorit nastopa v nepravilnih mikro-
kristalnih zrnih. Struktura je porfirska. Redki idiomorfni vtrošniki plagio-
klaza so popolnoma spremenjeni: sericitizirani, kalcificirani, delno nado-
meščeni s kremenom in svežimi drobnimi letvicami kislega plagioklaza.
Nastopal je tudi vtrošnik femičnega minerala, ki pa je popolnoma spre-
menjen in ga spoznamo le po limonitnih konturah.
Kamenina je verjetno srednje kisla prodornina in je preveč spreme-
njena, da bi jo mogli natančneje določiti.
Drug prodnik je vijoličast in brez vtrošnikov. Pod mikroskopom vi-
dimo, da je rekristalizirano steklo mikrokristalno. Brez analizatorja
opazujemo drobno celičasto strukturo; premer celice je 0,1 mm. Celice so
nanizane v paralelne vrste, ki so rahlo upognjene in večkrat prekinjene.
Struktura je tako pravilna, da spominja na organsko. Mogoče predstavlja
kamenina rekristaliziran fragment plovca.
Na istem mestu smo našli v sivkastem grodenskem peščenjaku tudi
nekaj centimetrov velik slabo zaobljen zelen prodnik. Pod mikroskopom
(vzorec 5-b H) vidimo, da je sestavljen iz zrnc klorita helemintne struk-
ture, ki je zlasti lepo vidna v zrnih kremena, kjer je klorit posejan na
redko. Ta struktura je značilna za hidrotermalne in metasomatske procese.
Prodnik predstavlja torej metamorfozirano bazično kamenino. Kamenina
je brečasta.
Prodnik s kolovoza Planica — Čepulje
(pri Skofji Loki)
Ob kolovozu Planica—Cepulje je bil vzet vzorec 6 H-b/5925. Tod smo
v rdečem peščenjaku našli nekaj prodnikov vijoličaste magmatske kame-
nine. Prodnik, iz katerega smo naredili preparat, je bil zelo trden.
V vijoličasti osnovi so vidni vtrošniki kremena in plagioklazi, ki so prsteni
in že delno izluženi.
201
Steklasta osnova je drobno zrnato rekristalizirana (ca. 0,1 mm). Vendar
posameznih zrn osnove nepravilnih oblik ne moremo določevati, ker so
polna mikrolitov sericita in limonita, ki daje kamenini barvo. V osnovi so
drobna zrna kremena, ki ne vsebujejo teh vključkov. Vtrošniki kremena
so redki, merijo okrog 1 mm, delno idiomorfni in močno magmatsko
resorbirani. Najmanjša zrna imajo popolnoma krožne preseke (0,2 mm).
Večji vtrošniki pogosto vsebujejo premočrtno nanizane zračne mehurčke,
kar je značilno za vulkanski kremen. Nepravilne razpoke v kremenovih
vtrošnikih so rahlo ločno ukrivljene.
V	zbrusku potekajo pasovi, v katerih so zrna kremena številnejša,
in pasovi brez njih.
V	preparatu opazimo samo dva idiomorfna vtrošnika plagioklaza,
velika 1 oziroma 2 mm, ki pa sta že popolnoma sericitizirana in se težko
ločita od osnove.
Ob nekaterih vtrošnikih kremena opazujemo njihovo naraščanje na
račun osnove. Vsaka druga struktura je zaradi rekristalizacije zabrisana.
Prodniki, vzeti ob cesti na Blegoš, južno od Lubnika
Zahodno od Sopotniške grape od Rohotnika proti severu smo našli
v konglomeratnih plasteh med zelenkastimi in rdečkastimi grodenskimi
sedimenti tudi prodnike vulkanske kamenine (vzorci 26-R a, b, c). V kon-
glomeratu prevladujeta bel in rožnat kremen. Vulkanski prodniki merijo
do 6 cm. Precej vulkanskih fragmentov je tudi v peščenjaku. Pregledali
smo tri različke.
Prodnik v drobno zrnatem kremenovem konglomeratu ima drobno
zrnato rekristalizirano steklasto osnovo, ki je v centralnem delu slabše
limonitizirana, na obodu pa močno, vendar neenakomerno in v skorjastih
oblikah. Na kontaktih med rekristaliziranimi zrni osnove je največ limo-
nita. Limonitizirana pa so delno tudi vsa zrna osnove. V perifernem po-
daljšku je struktura drugačna, in sicer slabo ohranjena vitroklastična. Ta
del je močno limonitiziran. Vsebuje mikrokristalne, manj limonitizirane
fragmente rekristaliziranega stekla z zrnci kremena, hipidiomorfna mag-
matsko in kemično resorbirana zrna kremena in luske muskovita.
Drug prodnik ima prav tako drobno rekristalizirano steklasto osnovo,
polno mikrokristalnih zrnc limonita in sericita. Razporeditev mikrokri-
stalnih komponent je neenakomerna, a usmerjena. Vtrošniki so zelo redki,
hipidiomorfni, magmatsko in kemično resorbirani. Sericit tvori okrog
nekaterih vtrošnikov usmerjeno avreolo.
Tudi tretji prodnik ima drobno do srednje zrnato rekristalizirano
steklasto osnovo. Spremembe v stopnji rekristalizacije potekajo v pasovih
(velikostnega reda 0,1 do 0,5 mm), kar poudarja izrazito usmerjenost.
Vtrošniki so redki; pripadajo kremenu in plagioklazu. Plagioklaz je
idiomorfen in popolnoma sericitiziran. Vtrošniki kremena so tudi idio-
morfni, včasih nalomljeni in kemično resorbirani. Opazimo pa pasove,
vzporedne glavni usmerjenosti in bogate z drobnimi zrnci kremena. V teh
pasovih je limonit koncentriran samo na obodu zrn. Na redkih mestih
202
opazimo kljub glavni usmerjenosti, da je limonit razporejen v vejastih
oblikah (Y), značilnih za obliko steklastih drobcev pepela. Vendar je ta
pojav zaradi rekristalizacije močno zabrisan.
Prodniki z območja južno od Škofje Loke
(Sv. Ožbalt, Črni vrh. Ločnica)
Južno od cerkve pri Sv. Ožbaltu izdanja siv srednje zrnat konglome-
ratni peščenjak. Prodniki pripadajo belemu in rožnatemu kremenu, vijoli-
časti magmatski kamenini in sivemu ter rdečemu skrilavcu oziroma
peščenjaku. Merijo 2 do 5 cm in so precej dobro zaobljeni. Osnova kon-
glomeratnega peščenjaka je grobo zrnata, sivkasta in vsebuje tudi manjše
drobce, ki ustrezajo sestavi prodnikov.
Prodniki magmatske kamenine so številni. Iz enega od njih smo na-
redili zbrusek (vz. O — 1), ki vsebuje že megaskopsko vidne drobne prstene
plagioklaze. Pod mikroskopom je jasno vidna eotaksitska tekstura. V raz-
poreditvi pasov je vidno, da je kamenina nastajala pod pritiskom.
Steklasta osnova je mikrokristalno rekristalizirana. Rekristalizacija je
poleg vpliva pritiska zabrisala vse sledove prvotne strukture osnove.
Limonitizirani pasovi osnove so kriptokristalni. Debelina posameznega
pasu znaša okrog 0,1 mm. Pasovi potekajo v glavnem premočrtno, vidimo
pa tudi vrtinčenje. Vtrošniki so redki; pripadajo idiomorfnim, popolnoma
sericitiziranim plagioklazom, ki so prečni ali podolžni na smer toka in
različne velikosti (od 0,1 do 2 mm). Kremen nastopa le v osnovi.
Kamenino sečejo nepravilne in prečne žile, zapolnjene z mikrokri-
stalno silikatno snovjo, s kremenom, sericitom, včasih tudi s kloritom.
Ob novi cesti na Črnem vrhu leži na sivem in vijoličastem konglome-
ratnem peščenjaku plast srednje zrnatega kompaktnega konglomerata,
v katerem tvorijo vulkanski prodniki nad eno tretjino celotne sestave.
Prodniki merijo do 8 cm in so povečini zaobljeni, razen fragmentov siv-
kasto zelenega roženca. Vezivo med prodniki je grobo zrnato peščeno.
Iz dveh vijoličastih magmatskih prodnikov smo naredili zbruska. Prvi
(vz. C-1/5989, 2. in 6. si.) ima ohranjeno tipično vitroklastično in fluidalno
teksturo. Steklasti drobci imajo aksiolitno strukturo in so le malo stisnjeni
in usmerjeni. Struktura kamenine je porf irska, nehomogena. Prevladujejo
hipidiomorfni, magmatsko in kemično korodirani vtrošniki kremena. Pla-
gioklazi so redki, spremenjeni, sericitizirani in kaolinizirani. Vtrošniki
merijo do 3 mm. Poleg velikih vtrošnikov pa vidimo tudi posamezna
drobna zrna v osnovi (0,1 do 0,3 mm). Eno zrno plagioklaza je plastično
ukrivljeno. Redka zrna biotita so limonitizirana. Razpoke so limonitizirane
in sericitizirane.
V zbrusku, ki smo ga naredili iz drugega prodnika (vz. C-1), vidimo
v bistvu isto sliko. Vtrošniki so v splošnem nekoliko drobnejši; nekaj več
je plagioklazov, ki so prav tako popolnoma sericitizirani. Redke luske
biotita so popolnoma limonitizirane. Več kot v prejšnjem vzorcu je tudi
s sericitom in kloritom zapolnjenih nepravilnih žilic.
Tudi v tem vzorcu je ohranjena tipična vitroklastična struktura,
rekristalizirani steklasti drobci pepela pa imajo aksiolitno strukturo.
203
Osnova je mikrokristalna. Tudi ta vzorec ni prestal maksimalne kompre-
sije. Kljub temu, da vidimo v zbrusku usmerjenost, so tipične oblike
steklastih drobcev pepela lepo ohranjene.
V	grapi Ločnice najdemo v grodenskih skladih debele konglomeratne
plasti s številnimi prodniki magmatske kamenine. Konglomerat prehaja
v konglomeratni peščenjak. Podoben je že opisanim. Je zelo kompakten.
Nekateri prodniki merijo do 10 cm, povečini pa okrog 3 cm in so bolj
ali manj zaobljeni. Vijoličast prodnik, ki smo ga analizirali, ima ohranjeno
vitroklastično strukturo. V značilno oblikovanih fragmentih stekla pa
opazujemo aksiolitno strukturo (vzorec L 2). Vtrošniki pripadajo kre-
menu in plagioklazu. Kremen je idiomorfen in natalj en. Zrna so ne-
enakomerno velika (od 2 mm navzdol). Plagioklazov je precej in so po-
polnoma sericitizirani. Večji so idiomorfni, manjši pa podolgovati in brez
izrazitih oblik. Biotit je limonitiziran. Vse komponente imajo usmerjeno
teksturo, ki kljub rekristalizaciji in pritisku ni izgubila značilnosti ignim-
britov.
Pregledali smo tudi kontakt vijoličastega vulkanskega prodnika in
rožnatega peščenega veziva (vz. L-2a),
V	prodniku vidimo usmerjeno teksturo. Zelo korodirana in povečini
nalomljena zrna kremena so redka. Veliko pa je vtrošnikov plagioklaza
in spremenjenega biotita. Plagioklaz je popolnoma sericitiziran. Na enem
samem mestu je ohranjenih v plagioklazu nekaj tankih lamel z negativnim
reliefom. Pripadajo albitu in so verjetno že sekundarna tvorba. Večji
vtrošniki plagioklaza so idiomorfni, manjši pa nepravilni in zelo resorbi-
rani. Biotit je izlužen, nastopa v izredno velikih zrnih (1 mm) in je prešel
v muskovit z močno limonitnim robom. Tudi okrog ostalih zrn pogosto
opazujemo limonitne robove. Osnova je mikrokristalna, nehomogeno limoni-
tizirana. V njej opazujemo drobna nalomljena zrna enake sestave kot
vtrošniki. Izstopajo neizraziti limonitizirani mikrokristalni litoidni frag-
menti. Vitroklastična struktura z aksiolitno strukturo fragmentov je delno
ohranjena le na enem mestu. Vse komponente kažejo izrazito lineacijo.
Peščeno vezivo na kontaktu prodnika je drobno zrnato. Glavne kom-
ponente so kremen, mikrokristalni silikatni drobci, bogati s sericitom,
plagioklaz, muskovit in limonit. Sortiranost peščenega dela je srednja;
stalno opazujemo med drobnimi zrni posamezna večja. Zrna niso za-
obljena.
Prodnik iz Preserja, jugovzhodno od Kamnika
Prodnik je vijoličasto siv in ima megaskopsko vidne vtrošnike kre-
mena in plagioklaza.
Struktura kamenine je porfirska. Steklasta osnova je drobno rekrista-
lizirana (0,1 mm) in nehomogena, kar se najbolj odraža v neenakomerni
limonitizaciji in oblikah, povzročenih zaradi limonitizacije. Osnova je
zaradi sericitizacije in limonitizacije zelo motna. Vtrošniki so redki in
majhni (oligofirska in mikroporfirska struktura — do 0,2 mm); redkeje
dosežejo 1 mm. Pripadajo kremenu in plagioklazu. Večji vtrošniki kremena
so hipidiomorfni, nalomljeni in magmatsko korodirani. Manjši imajo za-
204
radi natalitve skoraj krožne preseke. Včasih so tudi kemično resorbirani.
Plagioklazi so redki, idiomorfni in popolnoma sericitizirani.
V	zbrusku vidimo neizrazito usmerjenost.
Kamenino sečejo tanke silikatne žilice. Potekajo prečno prek vtroš-
nikov in osnove, od katere se jasno ločijo, ker niso limonitizirane.
Prodni ki z območja Radeč
Prodniki v konglomeratu tega območja merijo do 8 cm. Analiziran
vulkanski prodnik je vzet na poti pri Sv. Janezu severno od Jatne v zelen-
kastem konglomeratnem peščenjaku. Ima do 5 mm velike in na videz
sveže vtrošnike glinencev. S preiskavo smo ugotovili, da so spremenjeni.
Zgoraj omenjeni vzorec (87) ima nepravilno razporejene vtrošnike plagio-
klazov. V osnovi je zaradi mestoma močnejše limonitizacije vidna neizra-
zita usmerjenost. Barva osnove je izrazito vijoličasta.
Tudi v zbrusku je usmerjena fluidalna tekstura še vidna, vendar je
že precej zabrisana. Osnova je mikrokristalna, zelo sericitizirana in limoni-
tizirana, nehomogena. V njej je veliko vključkov nepravilnih oblik, dolgih
do 0,3 mm, ki predstavljajo verjetno spremenjene plagioklaze.
Vtrošniki pripadajo kremenu in plagioklazu. Kremen je navadno
idiomorfen in včasih magmatsko korodiran. Ozek pas osnove ima pogosto
isto potemnitev kot zrna kremena. Pravilno orientirane sericitne luske
obrobljajo vtrošnike kremena.
Plagioklazi, ki, so izredno veliki, so nadomeščeni z zrni kalcita (do
0,2 mm) in drobnimi lamelami plagioklaza. Lamele so prečne na dolžino
zrn. Na enem mestu smo lahko izmerili na Fedorovem mikroskopu sestavo
lamel in ugotovili, da pripadajo albitu. Albitiziran vtrošnik prodnika iz
Radeč (vzorec 8102) vsebuje po podatkih merjenja 2 "/o an in pripada
čistemu albitu. Kot 2 V znaša +78», +85«.
Limonit je v osnovi drobno dispergiran. Ob robovih vtrošnikov ga je
vedno nekaj več.
Drug prodnik (87/6100) je bolj svetlo umazano vijoličast. Ima zelo
nehomogeno, drobno, delno mikrokristalno, rekristalizirano steklasto
osnovo, polno mikrolitov sericita in limonita, ki dajejo kamenini barvo.
V osnovi so drobna, nelimonitizirana zrna kremena in kalcita zelo ne-
pravilnih oblik. Nastopajo tudi zrna limonita, ki merijo do 0,3 mm in
tvorijo včasih psevdomorfoze po kubičnem mineralu, verjetno magnetitu,
in po biotitu. Vtrošniki plagioklazov (nekaj desetink mm), ki imajo včasih
še ohranjene idiomorfne oblike, so popolnoma sericitizirani. Na nekaterih
zrnih plagioklazov se vidi, da so nanje delovali močni pritiski, ki so
povzročili močne paralelne razpoke, skoraj skrilavost.
V	kamenini nastopajo tudi litoidni fragmenti. En tak fragment je
mikrokristalen in vsebuje vtrošnike plagioklaza.
Kamenina ima nehomogeno tuf sko in usmerjeno teksturo.
Na grebenu od Sopote proti Magolniku nastopa v zgornjem delu
grodena rdečkast peščenjak s konglomeratnimi vložki. V enem od teh
je bil najden zaobljen prodnik (8 z/6041) magmatske kamenine. Velikost
205
prodnika je 3 cm, njegova barva je vijoličasta. Megaskopsko vidimo v njem
paličasta svetlikajoča se zrna.
Pod mikroskopom je rekristalizirana osnova mikrokristalna. V njej
je drobno dispergiran limonit, ki daje kamenini barvo. Povsod v osnovi
vidimo tudi številne iglice in kvadratne preseke limonitiziranega minerala
(0,01 mm). Nahajajo se tudi v brezbarvnem paličastem mineralu, ki ima
nizke interferenčne barve in visok relief, V presekih, v katerih vidimo
slednice razkolnosti, ima pravo potemnitev. Kot 2 V je majhen, negativen.
Mineral je igličast, le izjemoma tvori dvojčična zraščenja. Verjetno pri-
pada apatitu, Akcesorno nastopa v kamenini tudi muskovit. Nekaj redkih
oglatih idiomorfnih in hipidiomorfnih zrn pripada kremenu in plagio-
klazu. Merijo do 0,3 mm in ne predstavljajo pravih vtrošnikov, Plagioklaz
je popolnoma sericitiziran.
Kamenina ni homogena niti po enakomerni rekristalizaciji osnove niti
po stopnji limonitizacije. Po načinu limonitizacije v bolj limonitiziranem
pasu sklepamo na nekdanjo klastično strukturo. Na enem mestu je zaradi
limonitizacije ohranjena tudi laminacija. Seveda je prvotna struktura
zaradi rekristalizacije slabo ohranjena.
Primarni izdanki ignimbritov v Dolžanovi soteski
in vzhodneje proti Lomu
Primarni izdanki vijoličaste efuzivne kamenine so vzhodno od Tržiške
Bistrice pogostni. Stratigrafski položaj teh izdankov ni popolnoma jasen.
Najlepši izdanek smo našli ob samem potoku nad papirnico. Leži pod
werfenskimi skladi. Tik nad izdankom opazujemo nanos dolomitnih
drobcev. Zahodno od Tržiške Bistrice vulkanski izdanek nima nadalje-
vanja. Sam izdanek daje meter velike bloke, ki jih najdemo v potoku
Tržiške Bistrice. Iz teh blokov in izdankov, ki smo jih našli vzhodneje
proti Lomu, smo naredili nekaj preparatov in eno kemično analizo.
Primarni izdanek ob Tržiški Bistrici ima megaskopsko vidno fluidalno
teksturo. Vsebuje na oko vidne svetlikajoče se in prstene plagioklaze, ka-
terih količina na različnih mestih ni enaka. Vsi vtrošniki so zaradi limoni-
tizacije rahlo vijoličasti. V kamenini opazujemo mestoma tudi posamezne
luske muskovita.
Neenotna tekstura se kaže megaskopsko tudi v litoidnih fragmentih
v osnovni masi kamenine. Večji fragmenti so močneje limonitizirani, dru-
gačne strukture, usmerjenost pa opazujemo tudi v njih. Merijo od 1 do več
centimetrov in so ostrorobi.
Na odžaganem in zglajenem preseku enega od blokov pa vidimo, da je
kamenina sestavljena iz litoidnih fragmentov, ki so precej manj limoniti-
zirani kot osnova. Pravokotno na smer toka so vsi sploščeni in usmerjeni;
v preseku paralelno toku pa ne opazujemo lineacije. Fragmenti merijo od
1 mm do 1,5 cm. Verjetno predstavljajo drobce rekristaliziranega in stisnje-
nega plovca, ki ne vsebuje več zračnih votlinic. Številne lečice stisnjenih
litoidnih fragmentov plovca v drobno zrnati osnovi predstavljajo struk-
turo, imenovano »piperno«. Vzorec je močno metamorfoziran (žar j en).
Predstavlja tipično megaskopsko sliko ignimbrita (7. si.).
206
v vseh pregledanih preparatih primarnih magmatskih izdankov je
jasno izražena fluidalna tekstura in porf irska struktura, ki je oligof irska
in povečini mikroporfirska (8. sL). Vtrošniki merijo povečini nekaj desetink
milimetra, le zelo redko do dva milimetra. V nekaterih zbruskih opazu-
jemo tudi litoklastično strukturo.
Fluidalna tekstura je poudarjena z različno drobno rekristalizacije
pasov steklaste osnove, z njihovo različno limonitizacijo, v orientaciji
mikrokristalnih litoidnih fragmentov ter v paralelnih nizih plagioklazov.
Redkeje so posamezni vtrošniki plagioklazov prečni na nekdanji tok
magme.
V	zbruskih vidimo, kako se je tok magme umikal vtrošnikom in lito-
idnim fragmentom ter je posamezne kristale, ki so bili v plastičnem stanju,
tudi rahlo ukrivil.
V	paralelne nize so vključeni tudi drobno zrnati nepravilni pasovi
kremena, ki niso limonitizirani.
Na redkih mestih so ohranjeni usmerjeni, a zelo slabi sledovi vitro-
klastične strukture (vz. 5931, 9. si.). Steklasti delci so zelo drobni (pod
0,1 mm), rekristalizirani in popolnoma sploščeni. Isti vzorec vsebuje tudi
številne le rahlo limonitizirane, popolnoma sploščene, rekristalizirane
litoidne fragmente (nekaj desetink mm velike) brez vsake strukture in
z nepravilnimi kontakti z osnovno maso, ki na samem kontaktu skoraj
zvezno preidejo v osnovo.
V	enem zbrusku pa smo opazovali sferično strukturo rekristalizirane
osnove litoidnega drobca. Premer sferulita je znašal največ 0,1 mm.
V	preiskanih vzorcih je vitroklastična struktura povečini zabrisana.
Nekateri vzorci zelo sličijo kameninam, nastalim iz tekoče magme. Vendar
rekristalizirani pasovi, opazovani v zbrusku, niso kontinuirni, kar je zna-
čilno za tekočo lavo.
V	zbruskih primarnih izdankov tega območja nismo opazovali kreme-
novih vtrošnikov, temveč samo plagioklaze. Kremen se nahaja le v osnovi.
V njej vidimo tudi nekaj zrn kalcita in redka zrna biotita. Vtrošniki
plagioklazov so idiomorfni, hipidiomorfni; so poedinci ali pa tvorijo dvoj-
čična in lamelama zraščenja. Pogosto so zelo spremenjeni: sericitizirani,
kalcificirani, nadomeščeni z drobno zrnatim kremenom, delno kaolinizirani
in po razpokah limonitizirani. Redki vsebujejo iglice apatita.
V	nekaterih zbruskih smo našli tudi popolnoma sveže plagioklaze in
smo jih preiskali pod Fedorovim mikroskopom; pripadajo albitu. Procent
anortita se približuje vrednosti O "/o. Kot 2 V kaže majhna odstopanja
v pozitivno ali negativno smer od 90".
Odlomki v osnovi te magmatske kamenine so različne strukture. Po-
večini so močno limonitizirani, megaskopskih in tudi mikroskopskih di-
menzij. Drobci se ločijo po bolj ali manj nepravilni limonitizaciji. Nekateri
vsebujejo paličaste ali ploščate spremenjene idiomorfne plagioklaze in
zrna kremena. V teh fragmentih struktura ni vedno usmerjena. Iz naj-
večjega fragmenta smo naredili preparat. Pregledani vključek je mikro-
kristalen, limonitiziran in homogen. Le koncentracija plagioklazov ni po-
vsod enakomerna. Plagioklazi so redki, drobni, paličasti in dvojčični.
Povečini ne presežejo dolžine 0,2 mm. Delno so sveži delno spremenjeni:
207
sericitizirani in kalcificirani. Po podatkh merjenja pod Fedorovim mikro-
skopom pripadajo albitu.
Na področju Loma smo našli poleg izdankov, podobnih onim v Dol-
žanovi soteski, še poseben različek. Kamenina je delno vijoličasta delno
pa zaradi redukcije zelenkasta. V obeh različno obarvanih delih je vidna
fluidalna tekstura, ki je zlasti izrazita zaradi nepravilno oblikovanih,
a v glavnih potezah podolgovatih geod, ki so zapolnjene ob robu z brez-
barvnim mikrokristalnim kalcedonom, kateremu sledi mikrokristalen pas
izrazito zelenega klorita. V največjih geodah, kjer so ti pojavi najlepše
vidni, pa je center zapolnjen z rumeno zelenim žarkovito vlaknatim raz-
ličkom klorita. Geode merijo od 0,1 do 1 mm in niso enakomerno kon-
centrirane.
Rekristalizirano kriptokristalno steklo osnove tega vzorca ima še
ohranjene ostanke perlitske strukture. Koncentrične razpoke so rahlo
limonitizirane in zato izrazitejše. Plagioklazi so redki, drobni. Pojavljajo
se v osnovi v obliki tankih letvic s skoraj paralelno potemnitvijo in para-
lelno usmerjenostjo. Usmerjenost sega prek razpok, značilnih za perlitsko
strukturo. V kamenini vidimo tudi posamezne velike vtrošnike plagio-
klazov, ki so po kotu potemnitve srednje kisli. So dvojčični, lamelami,
sveži in delno spremenjeni, kalcificirani in kaolinizirani. Eno zrno je
conarno.
Kamenina je ignimbrit s perlitskimi razpokami. Nehomogena struktura
je izrazita, lineacija je ohranjena.
Analiziran primarni izdanek vijoličaste efuzivne kamenine v Tržiški
Bistrici pripada kremenovemu keratofirju oziroma predstavlja prehoden tip
med riolitom in kremenovim latitom.
Mikroskopsko in kemično se pregledani prodniki in primarni izdanki
delno razlikujejo. Mikroskopske karakteristike se skladajo z nekaterimi
karakteristikami ignimbritov, nekatere pa so skoraj popolnoma zabrisane.
K prvim spada eotaksitska tekstura, perlitska struktura in številni litoidni
fragmenti v tekoči masi. Nekdanjo vitroklastično strukturo pa lahko
domnevamo le na redkih mestih v zbruskih.
Prodnikov, ki bi bili mineraloško enaki primarnim izdankom v gro-
denskih konglomeratih in peščenjakih v Dolžanovi soteski, nismo našli.
Glavna razlika je v vtrošnikih kremena in plagioklazov. V prodnikih
opazujemo vtrošnike kremena, v primarnih izdankih pa le plagioklaze.
Razlika v sestavi med prodniki v Dolžanovi soteski in primarnimi izdanki
dokazuje samo to, da med prodniki ni erozijskih fragmentov raziskane
primarne ignimbritne plasti. V prodnikih z drugih lokacij pa smo pogosto
opazovali od vtrošnikov le plagioklaze, ki pa so bili povečini popolnoma
spremenjeni in zato nedoločljivi.
Zaradi tektonske kompliciranosti terena ni možno določiti stratigraf-
skega položaja in s tem časa nastanka primarnih ignimbritnih izdankov.
Po litoloških in mineraloško-petrografskih značilnostih lahko domnevamo,
da izhajajo prodniki v grodenskih sedimentih iz bližnjih, podobnih, a sedaj
prekritih izdankov. Grodenske plasti so skoraj v neposrednem kontaktu
s primarnimi magmatskimi izdanki, ki zaradi tega v dobi sedimentacije
grodenskih plasti niso bili podvrženi eroziji in izhajajo grodenski frag-
208
1. si. Vzorec 12-a DS — grodenski peščenjak, Dolžanova so-
teska. Kataklaza lepo vidna in se kaže v rekristalizaciji snovi
zrna v razpoki in podaljšku prvotnih zrn v tanke lezike, ki
segajo prek njihovega oboda. Nikoli X, pov. 67 X
Fig. 1. Sample 12-a DS — Photomicrograph of the lower per-
mian sandstone (groden) from Dolžanova soteska. Quartz
grains are cataclasticaly deformed. Polars crossed, 67 X
2. si. Vzorec C-1 — prodnik ignimbrita. Črni vrh, Skofja Loka.
Lepo ohranjena vitroklastična neusmerjena tekstura in aksio-
litna struktura. Nikoli //, pov. 67 X
Fig. 2. Sample C-1 — Photomicrograph of a welded tuff
pebble from Črni vrh near Škofja Loka. Vitroclastic and axio-
lithic structures are well represented. Polars not crossed, 67 X
HINTERLECHNER-RAVNIK, GEOLOGIJA 8
3.a si. Vzorec P-98 — prodnik ignimbrita, Pohorje. Značilne so
krožne razpoke v vtrošnikih kremena. Nikoli X, pov. 28 X
Fig. 3a. Sample P-98 — Photomicrograph of a welded tuff
pebble from Pohorje. Circular crackes in the quartz pheno-
crysts. Polars crossed, 28 X
3.b si. Vzorec P-98 — prodnik ignimbrita, Pohorje. V osnovi
tega vzorca je tudi še ohranjena perlitska struktura. Nikoli X,
pov. 28 X
Fig. 3b. Sample P-98 — Photomicrograph of a welded tuff
pebble from Pohorje showing perlithic structure. Polars
crossed, 28 X
HINTERLECHNER-RAVNIK, GEOLOGIJA 8
4. si. Vzorec P-38-e — prodnik ignimbrita, Pohorje. Slabi
ostanki vitroklastične strukture, bolje vidni brez analizatorja
kot z njim. Nataljeni vtrošniki kremena. Nikoli //, pov. 28 X
Fig. 4. Sample P-38-e — Photomicrograph of a welded tuff
pebble from Pohorje. Rather advanced distortion of welded
tuff structures. Embayed quartz phenocrysts. Polars not
crossed, 28 X
5. si. Vzorec P-65 — prodnik ignimbrita, Pohorje, Litoklastična
struktura. Delno je vidna vitroklastična struktura osnove.
Nikoli //, pov. 28 X
Fig. 5. Sample P-65 — Photomicrograph of a welded tuff
pebble from Pohorje, Lithoclastic texture. Vitroclastic struc-
ture partly preserved. Polars not crossed, 28 X
HINTERLECHNER-RAVNIK, GEOLOGIJA 8
6. si. Vzorec C-1 — prodnik ignimbrita, Črni vrh, Škofja Loka.
Vidna sta usmerjenost vitroklastične strukture in nataljen
vtrošnik kremena. Nikoli X, pov. 28 X
Fig. 6. Sample C-1 — Photomicrograph of a welded tuff pebble
from Črni vrh showing the vitroclastic structure and a large
quartz phenocryst slightly embayed. Polars crossed, 28 X
7. si. Posnetek primarnega vzorca ignimbrita iz Dolžanove soteske. Vidni
so številni litoidni fragmenti z linearno orientacijo. Pov. 1,5 X
Fig. 7. Photograph of a hand specimen of a welded-tuff from Dolžanova
soteska. There are many ročk fragments with a lost pumice structure, 1,5 X
HINTERLECHNER-RAVNIK, GEOLOGIJA 8
8. si. Vzorec primarnega izdanka ignimbrita, Dolžanova so-
teska. Lepo vidna usmerjenost osnove, v osnovi nekaj zrn
plagioklaza. Nikoli X, pov. 28 X
Fig. 8. Photomicrograph of the outcrop of welded tuff in
Dolžanova soteska. Prefered orientation like a flow ročk of
the basis containing some small plagioclase phenocrysts.
Polars crossed, 28 X
9. si. Vzorec 5931 — primarni izdanek ignimbrita, Dolžanova
soteska. Zaradi rekristalizacije je vidna le še slabo ohranjena
vitroklastična struktura. Nikoli X, pov. 67 X
Fig. 9. Sample 5931 — Photomicrograph of the outcrop of
welded tuff in Dolžanova soteska. Due to recristalization and
extreme stretching a badly preserved vitroclastic texture is
to be seen. Polars crossed, 67 X
HINTERLECHNER-RAVNIK, GEOLOGIJA 8
menti vulkanskih prodnikov iz drugih, nekoliko bolj oddaljenih, sedaj
prekritih izdankov. Vendar morajo izhajati prodniki magmatskih kamenin
v grodenskem konglomeratu v Karavankah iz bližine, saj so precej veliki
in nekateri slabo zaobljeni.
Kemične analize prodnikov in primarnega izdanka ignimbritov
Kemično smo analizirali več prodnikov ignimbritov in vzorec pri-
marnega izdanka. Izbirali smo med takimi vzorci, ki so v mikrokristalni
osnovi vsebovali samo kremen ove vtrošnike ali pa tudi še delno ohranjene
plagioklaze, določljive pod Fedorovim mikroskopom, kajti popolnoma
svežih plagioklazov v pregledanih vzorcih ni. Analiza je pokazala, da so
kamenine skoraj brez izjeme močno sekundarno spremenjene, saj v ne-
katerih NaoO in K2O sploh nista več prisotna.
Kemično sestavo analiziranih vzorcev kaže 2. tabela. Izračunali smo
njihovo normativno sestavo in formulo CIPW. Vzorca 7/1 DS, ki je najbolj
spremenjen, nismo podrobneje raziskovali.
Tudi za vzorec P-38 e, v katerem smo lahko izmerili nekaj zrn orto-
klaza, nam pokaže kemična analiza, da je zelo spremenjen (C je visok).
V osnovi morata prevladovati kremen in sericit. T r o g e r (1935) podaja
za enako kemično sestavo popolnoma drugačno mineraloško sestavo konč-
nega produkta granitno pegmatitnega diferenciata, kar ne ustreza pogojem
nastanka analiziranega vzorca.
Od analiziranih prodnikov je najmanj spremenjen vzorec 9023 iz Raz-
borja. Daje nam podatek za riolit. Po Niggliju pripada aplitno gra-
nitni magmi (pacifični tip). V tem vzorcu nastopajo vtrošniki kremena,
ortoklaza in anortoklaza. Osnova je mikrokristalna. Količina C doseže
samo 4,7 "/0. Po Trogerju pripada kremenovemu porfirju.
Formula CIPW je naslednja: I, "3, 1, "3
Kamenina pripada ignimbritnemu riolitu. Izraz kremenov porfir se
uporablja za predterciarne riolite (liparite).
Primarni izdanek ignimbrita ob Tržiški Bistrici v Dolžanovi soteski
ni zelo spremenjen (C = 3,9 "/0). V mikrokristalni osnovi vsebuje vtrošnike
albita. Po normativni sestavi je zastopanega več ortoklaza kot albita, ki
se mora nahajati v osnovi. Po Trogerju ustreza analiza kremenovemu
keratofirju, po Niggliju pa nordmarkitni magmi (atlantski tip). Po
Rosenbuschu (1923) spada kremenov keratofir k skupini riolita
(liparita). Le redko vsebuje več KoO kot NajO, kar pa opazimo prav v na-
šem primeru. Zelo se približuje kamenina tudi normalni granitni magmi
(pacifični tip). Delno ustrezajo Nigglijevi parametri tipu adamellitne
magme. S tem prehaja kamenina h kremenovim latitom (granodioritom).
14 — Geologija 8	209
Formula CIPW za analizirani vzorec je I, 4, 1, 2 (3).
Značilnosti ignimbritov
Pregledani prodniki grodenskih konglomeratov iz različnih delov Slo-
venije so fragmenti denudiranih vulkanskih skladov. Razen nekaj manjših
golic, primarnih izdankov teh vulkanskih skladov nismo našli, kar je
poleg njihove močne rekristalizacije povzročalo težave pri določanju.
Pregledali smo skoraj vse vzorce prodnikov, kar smo jih našli. Vsi kažejo
določene enake značilnosti, na podlagi katerih smo prišli do sklepa, da
pripadajo denudiranim ignimbritom, v manjši meri morda delno tudi
denudiranim lavinim plastem skrajno kislega diferenciata magme. V an-
gleški literaturi se ignimbriti imenujejo welded ash-flow tuff s.
Navedli bomo glavne značilnosti ignimbritov po članku Clarence
S. Ross in Robert L. Smith (1961).
Ignimbriti so kamenine, ki so nastale iz tekočega piroklastičnega ma-
teriala. Predstavljajo zadnjo in površinsko fazo vulkanizma. V trenutku,
ko bi morale plinske eksplozije potisniti maso lave iz vulkanskega žrela,
je ta v posebnih fizikalno-kemičnih pogojih razpadla v drobce steklastega
pepela. Vsak drobec je bil obdan s tanko plastjo plina. Pod vplivom tež-
nosti so se viskozne mase teh drobcev, obdanih s plinom, hitro, enako-
merno in neslišno raztekale. Vršile pa so se stalne eksplozije izhajajočih
plinov. Geologi so imeli priložnost opazovati tak izbruh lave na Mont
Peleeju na otoku Martinique in drugod.
Plinska izolacija okrog drobcev stekla je zadrževala toploto. Steklasti
drobci tipične oblike črke V ali Y so se zvarili z lastno toplotno energijo.
Pojav varjenja je bolj ali manj izrazit. Jakost pojava varjenja tufov je
odvisna od prvotne temperature magme, od disperzije toka, izolacije plasti
pepela in vpliva lahko hlapnih snovi. Hitrost toka mora biti zelo velika,
da se ohrani visoka temperatura magme.
Pojavi medsebojnega strjevanja so enaki sintranju; varjenje pospešu-
jejo: prisotnost lahko hlapnih snovi, velik pritisk v sistemu, neposreden
kontakt med delci, tečenje, primerna temperatura in viskoznost ter po-
vršinska napetost. Našteti faktorji so med seboj povezani.
Pod vplivom zgornjih mas so se spodnji delci stekla lahko tudi po-
polnoma sploščili, zabrisali prvotno strukturo in so zelo podobni strukturi
tekoče lave, ki pa je povečini bolj homogena.
Med pregledanimi vzorci smo našli tudi takšne, ki so imeli lepo ohra-
njeno vitroklastično strukturo, v kateri ni bilo močnih sekundarnih spre-
210
memb. Zato smo sklepali tudi pri močno stisnjenih in rekristaliziranih
vzorcih, da so istega nastanka in ne predstavljajo rekristalizirane tekoče
magme. Torej njihova struktura ni prava fluidalna, temveč psevdoflui-
dalna. Pri tem sklepu smo se opirali tudi na literaturne podatke (Studi e
ricerche della Divisione geomineraria, različni zvezki), po katerih so na-
stajala v atezinski fazi v sosednji Italiji primarna obsežna ležišča ignim-
britov. V Avstriji, severno od naših krajev, so izdanki podobnih kamenin,
ki so zelo verjetno tudi tam nastopali, danes povečini prekriti z mlajšimi
sedimenti ali pa denudirani. V centralnem gorovju Nemčije (Thiiringija)
so v spodnjem permu med drugimi efuzivnimi kameninami znani tudi
ignimbriti.
Značilnosti ignimbritov, ki jih opazujemo na terenu, so: njihov velik
obseg in debelina, njihovi odnosi do mlajših izlivov in varjenje drobcev
in plasti, razpokanost, erozijske oblike, vključki tujega materiala, predvsem
plovca, rekristalizacija stekla in odnos do izvornega področja materiala.
Izdanki nad Tržičem predstavljajo manjša nahajališča teh kamenin. Nji-
hovi fragmenti pa se pojavljajo v obliki prodnikov in kot detritus v gro-
denskih peščenjakih in konglomeratih.
Karakteristike ignimbritov, ki jih opazujemo pod mikroskopom, dajo
važne podatke o njihovi genezi. Ignimbritni tufi se ločijo od običajnih
tufov, ki imajo prav tako vitroklastično strukturo, po tem, da niso sorti-
rani, ter da so varjeni in močno prekristaljeni. Vsebujejo številne frag-
mente plovca. Sploščene pore plovca imajo navadno obliko cevčic, kar
povzroča njihovo protasto strukturo. Fragmenti plovca so vsebovali več
plinskih snovi in so bili zato bolj plastični od ostale mase.
Ignimbriti imajo navadno zelo dobro izraženo fluidalno, oziroma pra-
vilneje, eotaksitsko teksturo (foliacijo), ki jo povzroča pritisk zgornjega
dela mase in ustvarja paralelno orientacijo sploščenih steklastih in lito-
idnih drobcev. Fluidalno teksturo oziroma foliacijo lahko zamenjamo
z lineacijo tekoče magme. Vendar je v ignimbritih pogosto vidno razte-
zanje in ovijanje plastičnega materiala. Zaradi rekristalizacije je ovijanje
marsikje ohranjeno le ob ovirah, ki jih predstavljajo vtrošniki in litoidni
drobci. Prvotna struktura je marsikje še pred rekristalizacijo močno za-
brisana. Prav to pa na videz lahko povzroči v skrajni meri podobnost
tekoči lavi. Ce je piroklastična struktura popolnoma zabrisana, je ista
kamenina na enem mestu lahko podobna tekoči lavi, na drugem pa tufom.
Ignimbriti vsebujejo navadno vtrošnike in različne litoidne frag-
mente. Za ignimbrite kisle sestave so značilni vtrošniki plagioklazov,
kremena in malo biotita ter magnetita. Konture plagioklazov so redko
popolnoma idiomorfne, navadno so hipidiomorfne. Vidimo nalomljene
robove; redkeje so robovi okrogli in nepravilno nataljeni. Tudi vtrošniki
kremena so le redko popolnoma idiomorfni, navadno so hipidiomorfni,
kažejo zaobljenost in sledove magmatske korozije, podobno kot vtrošniki
efuzivnih kamenin.
Ignimbriti so bogati z vključki vseh vrst kamenin, ki jih je tok tufa
srečeval. Drobci so megaskopskih in mikroskopskih dimenzij. V močno
žarjenih tufih se fragmenti ločijo le še pod mikroskopom, v manj žarjenih
pa megaskopsko.
211
Usmerjenju, obremenitvi in varjenju pepela toka tufov je sledila
devitrifikacija in rekristalizacija. Popolna rekristalizacija je lahko povsem
zabrisala prvotno strukturo. Rekristalizirana zrna imajo lahko različno
velikost. Navadno so predrobna, da bi jih lahko določili pod mikrosko-
pom, zato se raziskujejo le rentgensko. Običajni produkti rekristalizacije
so tridimit, kristobalit in ortoklaz.
Rekristalizacija v notranjosti fragmentov stekla se je vršila v obliki
tankih iglic. Kristali glinenca in kristobalita so rasli v obliki iglic z obeh
robov drobcev stekla. Igličasti minerali z obeh robov se v središču drobca
stikajo. Stična ploskev se pod mikroskopom opazuje kot temna črta (2. sL).
Ta način kristalizacije imenujemo aksiolitno strukturo, ki je po litera-
turnih podatkih ena od karakteristik ignimbritov. V vitroklastičnih drob-
cih, ki so se usedali pri piroklastičnih izbruhih v obliki vulkanskega
dežja, še niso opazili te vrste rekristalizacije.
V	ignimbritih je pogostna sferoidalna tekstura rekristaliziranega
stekla: iglice plagioklaza in kristobalita so razporejene sferično (3. sL).
V	ignimbritih so geode redke, čeprav je prvotna magma bogata z
lahko hlapnimi snovmi.
Tok žar j enih tufov je zelo viskozen; ko odda večino lahko hlapljivih
snovi, postane popolnoma tog.
Analizirani prodniki kažejo pod mikroskopom značilnosti ignimbritov.
Močni pritiski na te kamenine med njihovim nastajanjem in rekristalizacija
so njihove značilnosti marsikje zabrisali. Poleg tega moramo upoštevati,
da to niso fragmenti mladih, temveč paleozojskih izbruhov magmatskih
kamenin in so prestali močne sekundarne spremembe.
Glavne značilnosti, ki smo jih opazovali v pregledanih vzorcih tufov
pod mikroskopom, so:
1.	Tufski fragmenti niso sortirani. Fragmenti stekla so veliko bolj
drobni od vtrošnikov in vključkov litoidnih vulkanskih drobcev.
2.	Neenakomerna velikost vtrošnikov, ki so povečini hipidiomorfni,
nalomljeni in močno magmatsko nataljeni. Vtrošniki plagioklazov so včasih
plastično ukrivljeni. Navadno sta velik in manjši vtrošnik drug poleg
drugega. Maksimalna velikost vtrošnikov je 6 mm. Kremenovi vtrošniki
so večji kot glinenčevi.
3.	Značilna je oblika steklastih drobcev pepela (V ali Y), ki je na-
vadno že popolnoma zabrisana. Še redkeje smo lahko opazovali v drobcih
stekla aksiolitno strukturo. Povprečna velikost drobcev stekla je 0,1
do 0,2 mm.
4.	Značilna je rekristalizacija osnove ob vtrošnikih kremena v isto
optično orientacijo, kot jo imajo zrna kremena.
5.	Fluidalna tekstura, pravilneje psevdofluidalna oziroma eotaksitska,
poudarjena z različno stopnjo rekristalizacije in limonitizacije posameznih
pasov, z nizanjem vtrošnikov in fragmentov v vrste. Vrtinčenje osnovne
mase in njeno ogibanje pred ovirami, ki jih predstavljajo vtrošniki in
litoidni fragmenti.
6.	Številni mikrokristalni litoidni fragmenti, ki pa so le redko ohranili
notranjo strukturo, značilno za plovec.
212
7.	Sferulitna tekstura rekristalizirane osnove.
8.	Glavne mineraloške značilnosti so: Od vtrošnikov nastopa v kara-
vanških prodnikih samo kremen, v prodnikih z drugih lokacij pa samo
plagioklaz ali pa plagioklaz in kremen skupaj. Od glinencev so zastopani
samo kalijevi. Na Fedorovem mikroskopu smo lahko merili le 3 preparate.
Navadno so plagioklazi popolnoma spremenjeni v sericit, kalcit in kremen
ali nadomeščeni s sekundarnim albitom. Biotit je redek, navadno limoni-
tiziran. Vzorci brez vtrošnikov so redki. Osnova je mikrokristalna, sericiti-
zirana in limonitizirana; pod mikroskopom ni natančneje določljiva.
Megaskopske značilnosti pregledanih prodnikov:
1.	So vijoličasti zaradi prisotnosti železovih hidroksidov v osnovi, le
zelo redko so zaradi redukcije vijoličasto sivi.
V grodenskih peščenjakih smo pogosto opazovali kloritiziran zelen
vulkanski detritus. Prodnika take barve pri profiliranju nismo našli.
V pohorskem peščenjaku (P-107) smo našli en sam večji (3 mm) zelenkast
vulkanski fragment s porfirsko strukturo.
2.	Analizirani prodniki ignimbritov so bili najdeni v vseh horizontih
grodena od najnižjega do najvišjega. Najbolj številni pa so v konglome-
ratnih plasteh grodenskih skladov Karavank in Pohorja.
3.	Velikost prodnikov znaša povečini nekaj cm, maksimalna dolžina
je 20 cm. Navadno so zaobljeni, našli pa smo tudi nezaobljene. Velikost in
nezaobljenost prodnikov dokazujeta relativno kratek transport.
Kemične značilnosti pregledanih prodnikov:
Kemična analiza daje v soglasju z mineraloško podatek, da pripadajo
kamenine riolitski skupini (kremenov porfir) in prehajajo h kremenovim
latitom. Vsi vzorci so že močno sekundarno spremenjeni, nekateri celo
ne vsebujejo več alkalij, čeprav smo vzorce za analizo izbrali med takimi,
ki vsebujejo veliko vtrošnikov kremena brez vtrošnikov plagioklaza,
oziroma vsebujejo vtrošnike kremena in delno ohranjene plagioklaze, ki
smo jih še lahko določili.
Manjše primarne izdanke ignimbritov smo našli samo v Dolžanovi
soteski in vzhodneje proti Lomu. So premajhni (površina nekaj 10 m^), da
bi na njih lahko ugotavljali terenske značilnosti ignimbritov. Kamenine
so zelo rekristalizirane. Vendar imajo jasno (že megaskopsko vidno)
psevdofluidalno teksturo. Vsebujejo številne litoidne mikrokristalne frag-
mente s porozno strukturo, kar je značilnost ignimbritov. Vitroklastično
strukturo na redkih mestih lahko samo domnevamo. Po kemični in mine-
raloški analizi pripada primarni izdanek riolitu (kremenovemu kerato-
firju) in prehaja h kremenovemu latitu.
• Diabaz v grodenskih skladih
Primarne izdanke diabaza v grodenskih sedimentih smo našli na treh
mestih: pri Mlaki, na Jezerskem in na Pohorju.
213
Diabaz iz Mlake ob Blegoški cesti
Pri Mlaki smo v nekaj 100 m širokem pasu grodenskih peščenjakov,
ki leže na karbonskih sedimentih, našli številne manjše izdanke diabaza.
Pas grodenskih peščenjakov poteka v smeri NNE in je vklenjen v domnev-
nem prelomu. Največje leče diabaza v tem pasu merijo v premeru nekaj
10 m; nastopajo pa tudi posamezni metrski izdanki. Diabaz se pojavlja
samo v rdečem grodenskem peščenjaku, v katerega je vgneten. Ob Ble-
goški cesti nad vasjo Mlaka, kjer smo videli najbolj jasno lego manjšega
izdanka diabaza v grodenskih sedimentih, prehaja diabaz na kontaktu
v drobno zrnat sljudnat zelen skrilavec in peščenjak, ter šele nato nastopi
drobno zrnat rdeč sljudnat peščenjak. Meje so ostre; plasti peščenjaka
padajo na tem mestu v smeri 10"/80®; sečejo jih paralelne razpoke s smerjo
60»/50», ki potekajo preko peščenjaka in diabaza. Žila diabaza je konkor-
dantna s peščenjaki; spodnja meja pa ni vidna.
Diabazovi izdanki vsebujejo ponekod številne izlužene geode. Pod
mikroskopom vidimo, da so na obodu zapolnjene z mikrokristalno snovjo
kalcita in klorita, središče pa je povečini zapolnjeno s kloritom.
Diabaz v grodenskem peščenjaku je kloritiziran in albitiziran. Imeno-
vati ga moremo spilit. Tudi albitizirani plagioklazi so zaradi močne tekto-
nike navadno sekundarno spremenjeni. Pregledali smo več vzorcev. Lep
izdanek diabaza ob cesti nad vasjo Mlaka je sekundarno spremenjen
(vzorec 6 M), zato podajamo opis še precej svežega diabaza z drugega
mesta.
Vzorec 4 M/5940 je temno zelen, zrnat, kompakten in reagira
s HCl. Preprezajo ga do 5 mm široke karbonatne žile. Vzorec je vzet na
primarnem izdanku, majhni leči v rdečem peščenjaku. V zbrusku vidimo,
da ima kamenina ofitsko strukturo. Med letvastimi glinenci nastopajo
krpe klorita, ki predstavljajo spremenjen femični mineral. Dve nekoliko
večji zrni plagioklaza kvadratne oblike predstavljata nekaka vtrošnika.
Poleg klorita nastopa v osnovi tudi kalcit, ki je produkt albitizacije ka-
menine. Precej je tudi neprosojnega kovinskega minerala, ki ima kva-
dratne in trikotne oblike.
Glinenci so dvojčični, letvasti in merijo po nekaj desetink mm. So
relativno sveži, vendar opazujemo v njih rahlo motnost in luske sericita.
Meritve glinencev pod Fedorovim mikroskopom pokažejo, da vsebujejo
zelo nizek procent anortita (od O do 7 "/o); ker je Beckejeva črta glinencev
negativna, pripadajo zrna albitu. Kot 2 V se približuje 90» in je vedno
pozitiven.
Kamenina je spilitiziran diabaz.
Lep izdanek nad Mlako smo, kot smo že omenili, preiskovali zaman,
ker je popolnoma spremenjen, pač pa smo v tem izdanku na kontaktu
lahko sledili spremembam v peščenjaku.
Pregledali smo skrilav zelen peščenjak z neposrednega kontakta, zelen
peščenjak, oddaljen od kontakta ca. 2 dm, in rdeč peščenjak (vzorec 6 M).
Peščenjaki so drobno zrnati in dobro sortirani, kar je sploh značilnost
grodenskih peščenjakov s tega območja.
214
Vzorec z neposrednega kontakta se odlikuje po veliki količini klorita,
ki ima zaradi skrilavosti kamenine usmerjeno lego. Ostali komponenti sta
mikrokristalna glinasta snov in kalcit. Detritičnih zrn je malo in pripadajo
kremenu in redkim kislim plagioklazom (skupaj ca. 10 "/o).
V	nekaj dm oddaljenem zelenem peščenjaku pa prevladujejo mikro-
kristalna zrna, ki se težko ločijo od preperelih glinencev. Okrog 25 "/o
površine predstavlja kremen. Tudi v tem vzorcu je precej klorita in
muskovita.
V	drobno zrnatem rdečem peščenjaku, ki tvori ovoj okrog vseh teh
plasti, pade količina kremena in se poveča količina kalcita. Redki plagio-
klazi so kisli, povečini spremenjeni. Relativno veliko je muskovita in
klorita.
Iz navedenih popisov sledi, da se sestava grodenskih peščenjakov ob
kontaktu z diabazi nekoliko spremeni. Ta pojav si razlagamo na dva
načina. Spremembe so lahko sekundarnega značaja — predvsem pojav
kalcitizacije in kloritizacije, ki je tudi v diabazih zelo izrazit. Lahko pa
so te komponente delno tufske.
V	karbonskih sedimentih nismo našli diabaza. Po tem sklepamo, da je
starost diabaza zelo verjetno permska.
Diabaz severozahodnega Pohorja
Diabaz na Pohorju je prestal, podobno kot oni pri Mlaki, precejšnjo
dinamično metamorfozo in je navadno skrila v. Zaradi procesov metamorfoze
so bile povzročene tudi močne sekundarne spremembe, predvsem kloriti-
zacija. Vsi pregledani vzorci so močno albitizirani in s tem v zvezi kalcifi-
cirani in epidotizirani. V žilicah pa sta se pogosto izkristalizirala kremen
in avtigen kisel plagioklaz.
Eden od pregledanih vzorcev (P-59), ki je sicer popolnoma kloritiziran
in kalcificiran, ima še lepo vidno mikrobrečasto teksturo.
V	vzorcih, ki niso popolnoma spremenjeni (P-30 a/8809 in P-54 b,
ima celotna kamenina drobno zrnato oziroma debelo zrnato ofitsko struk-
turo. V nekaterih vzorcih nastopajo relativno sveži vtrošniki plagioklazov,
Plagioklazi so dvojčični, pod vplivom tektonike so pogosto upognjeni.
Njihova sestava ustreza albit-oligoklazu. Količina anortita, zmerjena na
Fedorovem mikroskopu, se giblje okrog 10'"/o. Pri merjenju kota 2 V smo
zmerili lahko obe potemnitvi le na dveh zrnih in dobili podatek:
2 V = +89», 2 V = 90».
V	nekaterih vzorcih vidimo nepravilne oblike, zapolnjene z žarkovno
vlaknatim kloritom in tudi s kalcitom.
Diabaz sečejo žilice kremena z limonitom, kalcita in klorita. V njih
opazujemo tudi avtigen kisel plagioklaz. Zrna klorita so uškriljena. Zrna
kalcita so izometrična in rekristalizirana, ali pa zelo razpotegnjena,
upognjena, z značilnimi lamelami in dvojčičnimi prerivi,
Akcesorno nastopa neprosojen kovinski mineral. V tektonsko uškri-
1 j enih različkih so ti minerali zelo drobni, v grobo zrnatih pa veliki,
kvadratnih in najedkanih oblik. Verjetno pripadajo magnetitu in ilmenitu.
215
Na Pohorju so izdanki diabaza v nejasnem položaju proti grodenskim
plastem. V filitih, ki tvorijo podlago grodenu, so njihovi izdanki zelo
številni. V samem grodenu pa jih opazujemo mogoče delno zaradi paleo-
reliefa ali pa so vanj vrinjeni tektonsko. Po mineraloški sestavi je diabaz
Pohorja podoben diabazu pri Mlaki.
Diabaz iz okolice Jezerskega (Karavanke)
V	Karavankah, v okolici Jezerskega, najdemo diabazove izdanke v
grodenskih sedimentih ali pa v zgornjepermskem dolomitu. V dolomitni
breči iste formacije so bili najdeni drobci diabaza. Starost erupcije diabaza
bo dokazana šele, ko bo na podlagi fosilov določena starost zgornjeperm-
skega dolomita.
Po strukturi in mineraloški sestavi se diabaz v okolici Jezerskega
loči od izdankov diabaza, ki smo jih našli v okolici Mlake in na Pohorju.
Izdanek diabaza pri Rezmanu se nahaja v zelenkastem peščenjaku, ki
prehaja v rdečkaste različke (96/6084). Kamenina je homogena, drobno
zrnata, temno zelena, vsebuje redke do 5 mm debele vtrošnike. V zbrusku
vidimo, da je kamenina popolnoma spremenjena: sericitizirana, kalcifici-
rana in kloritizirana. Ima še vidno ofitsko strukturo s številnimi velikimi
vtrošniki, ki pripadajo spremenjenim plagioklazom.
Tudi osnova je sestavljena iz spremenjenih plagioklazov in klorita.
Redka so zrna svežega avgita in kremena. Posamezne geode so zapolnjene
s kalcitom in kremenom. Akcesorno nastopa neprosojen kovinski mineral
s kvadratnimi konturami (do 0,08 mm). Kamenina je popolnoma spreme-
njena in pripada diabazu.
V	nekoliko višji legi smo našli med dolomitnimi skladi dolomitno
brečo z diabazovimi drobci; verjetno je tektonskega izvora. Podobne breče
so bile najdene tudi v bližini, kjer ni primarnega diabaza.
Diabazovi drobci v tektonski dolomitni breči merijo od nekaj mm do
nekaj cm. Pregledani preparat pokaže, da ima diabaz ofitsko strukturo.
Glinenci in femični minerali so popolnoma spremenjeni: sericitizirani in
kloritizirani.
Na poti od Rezmana proti Močniku, v smeri k prelazu med vrhovoma
Bukovec in Ruša, smo našli v neposredni bližini permskega dolomita
diabaz (vz. 120), ki ima nekoliko drugačno strukturo in ni popolnoma
spremenjen. Struktura je porfirska, vtrošniki pripadajo dvojčičnim deska-
sto izoblikovanim plagioklazom in kloritizirani rogovači. Merijo nekaj mm.
Plagioklazi so zelo sericitizirani, vendar smo nekaj zrn še lahko zmerili
na Fedorovem mikroskopu in ugotovili, da pripadajo albitu. Osnovo ka-
menine tvorijo drobni paličasti plagioklazi, vmesni prostori so zapolnjeni
s kloritom. Zrna osnove merijo ca. 0,1 mm. Akcesorni so drobni kovinski
minerali s kvadratnimi konturami. Drobna zrna kovinskega minerala so
zlasti številna v kloritiziranih vtrošnikih. Po kotu potemnitve sodeč na-
stopajo v osnovi bolj bazični plagioklazi od albita.
Geode so zapolnjene s kalcitom, delno s kremenom ter avtigenim
kislim plagioklazom.
Kamenina je spilitiziran diabaz s porfirsko strukturo.
216
v stranski grapi v dolini od Zabukovca pod Stegovnikom smo našli
v zgornjepermskem dolomitu izdanke rogovačnega diabaza, v nekoliko
višji legi pa dolomitno brečo, ki vsebuje tudi drobce diabaza. Iz primar-
nega izdanka diabaza smo naredili več zbruskov (vz. 111) in dobili tudi
relativno svež preparat. Struktura kamenine je porf irska z zelenimi in
belimi paličastimi vtrošniki. Prvi pripadajo kloritiziranemu avgitu in
rogovači, drugi sericitiziranemu plagioklazu. So številni in dosežejo na
različnih mestih različno velikost. Njihova maksimalna dolžina je 4 mm.
V kloritiziranem femičnem mineralu opazujemo tudi drobna kovinska
zrnca, v plagioklazu pa mikrolite minerala z visokim reliefom.
Osnova kamenine je sestavljena iz zelo drobno zrnatih stebričkov
plagioklaza in krpic femičnega minerala. Je močno sekundarno spreme-
njena: sericitizirana in kloritizirana.
V	enem delu kamenine, ki vsebuje manj femične komponente in je
zato manj kloritizirana, pa smo našli tudi le delno spremenjene plagioklaze
in jih določili pod Fedorovim mikroskopom. Plagioklazi pripadajo albitu;
kot 2 V se giblje okrog 90® z majhnim odstopanjem v pozitivno ali nega-
tivno smer. Plagioklazi so povečini dvojčični.
V	osnovi kamenine so tudi redka zrna kremena.
Vse vzorce sečejo žilice kalcita. Zrna kalcita so orientirana prečno na
robove žil. Na zunanjem obodu se nahajajo pogosto zrnca kremena in
včasih tudi avtigen plagioklaz kisle sestave.
Akcesoren je kovinski mineral, ki je posebno koncentriran v kloritizi-
ranem femičnem mineralu.
V	profilu od Medvodja proti Brsnini v dolini Bistrice, nad koto 992
je izdanek manj spremenjenega diabaza. Ni povsem jasno, ali leži v zgor-
njepermskem dolomitu, ali ga prebija. Kamenina je relativno sveža, zato
podajamo njen opis (vzorec 138).
Megaskopsko je kamenina intenzivno zelena in vsebuje še temneje
zelene femične minerale. V osnovi vidimo svetlikajoče se sveže plagioklaze.
Kamenina ima porfirsko strukturo z vtrošniki plagioklaza in rogovače.
Velikost zrn rogovače znaša povečini nekaj mm, plagioklaza pa nekaj
manj. V zrnih rogovače opazujemo včasih dvojčična zraščenja. Rogovača
je spremenjena v celoti, ali pa le delno ob robovih: je kloritizirana in
vsebuje številne mikrolite kovinskega minerala. Femični mineral je delno
tudi kalcificiran. Vtrošniki plagioklaza so dvojčični in zelo spremenjeni:
sericitizirani in kloritizirani. Nekaj zelo redkih pa je popolnoma svežih
oziroma imajo svež zunanji rob. Merili smo njihovo sestavo na Fedorovem
mikroskopu in ugotovili, da pripadajo labradoritu. Opazovana dvojčična
zakona sta albitski in karlovarski.
Kot 2 V znaša: +75«, +76", +70», +86», —87».
Osnova je mikrokristalna, sestavljena iz tankih letvic plagioklaza
(0,1 mm), klorita, neprosojnega kovinskega minerala, redkih zrn kremena
in kalcita. Po kotu potemnitve so plagioklazi osnove delno kisli delno
pa bolj bazični.
Kamenina pripada rogovačnemu diabazu.
Izdanki diabaza na Jezerskem se ločijo od diabaza pri Mlaki oziroma
na Pohorju. Glavne razlike so:
217
1.	manjša stopnja uškril j enosti in s tem relativno manjše napredova-
nje sekundarnih sprememb.
Sekundarne spremembe so tudi v diabazu okolice Jezerskega precej
napredovale, vendar še najdemo nespremenjene femične minerale, ki jih
v zbruskih ostalih lokacij nismo ugotovili. Tudi plagioklaz je marsikje še
ohranjen. Našli smo celo bazične glinence (labradorit).
2.	imajo izrazito porfirsko strukturo, ki je na ostalih lokacijah nismo
opazili.
Kot vtrošniki nastopajo plagioklazi, rogovača in avgit.
3.	medtem ko so vsi diabazi spilitizirani, smo nad Med vod jem našli
tudi nespremenjen rogovačni diabaz (porfirit?).
Značilnosti in kemična analiza diabazov
Primarni izdanki diabaza v grodenu oziroma v tektonskem kontaktu
z njim, so bili najdeni pri Mlaki, na Pohorju in na Jezerskem. Diabaz
nastopa v obliki žil in manjših leč. Njegov geološki položaj nasproti
grodenskim plastem ni popolnoma jasen. Lahko je grodenske starosti,
starejši ali pa mlajši. Starejši je zelo verjetno pohorski diabaz, medtem
ko domnevamo za ostale lokacije grodensko dobo nastanka teh kamenin.
Na Pohorju je diabaz zelo razširjen že v podlagi grodenskih skladov,
v filitu. V samem grodenu ga opazujemo mogoče zaradi paleoreliefa in
delno zaradi tektonskih premikov.
Pri Mlaki pa v karbonski podlagi grodenskih sedimentov diabaza
nismo našli.
V	Karavankah se nahajajo diabazovi izdanki ne samo v grodenskih
sedimentih, temveč tudi v zgornjepermskem dolomitu oz. dolomitni breči.
To kaže, da bi bil ta dolomit zgornja časovna meja diabazovih erupcij.
Vendar pa njegova starost ni s fosili dokazana.
Zaradi sekundarnih sprememb in tektonskih premikov je diabaz, ki
smo ga našli, povečini zelo spremenjen in tektonsko uškriljen. Sekundarni
pojavi so albitizacija, kloritizacija, kalcifikacija, sericitizacija, epidotiza-
cija. Večina pregledanih vzorcev je popolnoma spremenjena. Delno ohra-
njene sveže vzorce smo našli le na Jezerskem.
Diabaz sečejo številne žilice, zapolnjene s kremenom, kalcitom, klo-
ritom in avtigenim kislim plagioklazom.
V	sestavi diabaza smo ugotovili predvsem albitiziran plagioklaz, klorit
in akcesoren kovinski mineral. V diabazu z Jezerskega so ponekod še
ohranjeni bazičen plagioklaz — labradorit in vtrošniki rogovače ali avgita.
Struktura pregledanih vzorcev diabaza je ofitska drobno zrnata (Mlaka,
Pohorje), ofitska debelo zrnata (Jezersko, Pohorje) in porfirska (Jezersko).
Albitiziran diabaz, kakršnega smo povečini opazovali, imenujemo
spilit. Iz navedenega sledi, da nastopa v grodenu v Sloveniji predvsem
spilitiziran diabaz. Nespremenjen diabaz najdemo le v Karavankah. Diabaz
Pohorja in okolice Mlake se tudi sicer loči od diabaza okolice Jezerskega
po zgoraj navedenih značilnostih (struktura, mineraloška sestava).
218
Kemično smo analizirali vzorec 4 M iz Mlake. Rezultati se skladajo
s podatki, ki jih navaja T r o g e r (1935) za spilit. Kamenina pripada
kemično gabroidnodioritni-gabroidni magmi. Bistvena pa je razlika
v manjši količini CaO v naši anahzi (6,9 "/o oz. 2,1 "/o).
Zaključki
Magmatske kamenine v grodenskih skladih Slovenije smo raziskovali
zaradi njihove zveze z nastankom uranonosnih sedimentov. Po literaturnih
podatkih bi sp. permske magmatske kamenine lahko vsebovale uran, kajti
njihova osnova je zelo aktivna. Denudirani vulkanski sloji pa predstav-
ljajo bistveno komponento grodenskih sedimentov.
Raziskane magmatske kamenine smo razdelili v tri skupine:
1.	ignimbritni prodniki v grčdenskih sedimentih celotne Slovenije;
2.	ignimbritni primarni izdanki, ki so v tektonskem kontaktu s perm-
skimi skladi. Ti izdanki so znani do sedaj le v okolici Tržiške Bistrice in
vzhodneje;
3.	diabaz in spilitiziran diabaz z Jezerskega, Mlake in Pohorja.
Kamenine prve in druge skupine so močno rekristalizirane in spre-
menjene, vendar smo v posameznih vzorcih še z gotovostjo določili mikro-
skopske značilnosti ignimbritov. Kemične analize niso dale najbolj ugodnih
rezultatov, ker je osnova magmatskih kamenin zelo spremenjena. Pri-
padajo skupini riolitov oz. kremenovih latitov.
Tudi diabazi so močno spremenjeni in se ločijo med sabo. Domnevamo,
da so izdanki diabaza pri Mlaki in na Jezerskem grodenske starosti.
Vendar bi bilo treba to domnevo potrditi še z nadaljnjimi geološkimi
in laboratorijskimi preiskovanji.
IGNEOUS ROCKS IN THE GRdDEN (VAL GARDENA) STRATA
IN SLOVENIA
Their petrographical and chemical characteristics
The igneous rocks in the Groden strata in Slovenia have been explored
on account of their connection with the uranium bearing sediments of this
formation. According to the literature references, the Lower Permian acid
igneous rocks are a possible source of uranium, their groundmass being
219
very active. The eroded volcanic rocks represent an essential detritic
component of the Groden strata.
The explored igneous rocks, found in the Groden strata, are divided
into three groups, namely:
1.	The ignimbritic pebbles in the Groden sediments.
2.	The primary outcrops of the ignimbrites which are in a tectonic
contact with Permian sediments.
These outcrops have been known up to now only in the vicinity of
Tržiška Bistrica and east of it.
According to the chemic analyses, which did not yield very favourable
results because rocks of both groups are highly altered, the ignimbrites
belong to rhyolites with transitions into quartz latites (Table 2). Products
of alterations are: sericite, limonite, calcite, and albite.
3.	The primary outcrops of the spilitized diabases and diabases from
Jezersko, Mlaka, and Pohorje.
Ali these Paleozoic igneous rocks are generally intensively recrystal-
lized and altered, although their characteristic features have been deter-
mined in some samples of the ali above mentioned groups.
The principal characteristics observed in the explored pebbles of
ignimbrits (ash-flow tuffs or welded tuffs) are following.
1.	They are found in ali horizons of the Groden strata but are most
frequent in the conglomeratic strata in the Karavanke and Pohorje moun-
tains.
2.	They are red (violet), only exceptionally green.
3.	Their size varies from some centimeters to 20 cms. The grade of
roundness is changeable. The pebbles are usually rounded but the smaller
ones are rounded in a higher degree. Their pseudofluidal texture is
recognizable megascopically.
4.	Devitrificated shards are of considerably smaller dimensions than
the phenocrysts, and both are not sorted. The size of shards varies from
0,1 to 0,2 mm. Lithic volcanic fragments are of different size. Quartz
phenocrysts reach even 6 mms. Feldspar and biotite phenocrysts are of
smaller dimensions.
5.	Phenocrysts represented generally by quartz are hypidiomorphic,
partly broken, or rounded, and embayed. Feldspar and biotite phenocrysts
are less frequent, hypidiomorphic, sometimes plastically bent and usually
altred. Samples without phenocrysts are occuring exceptionally. Feldspar
is orthoclase and anorthoclase.
6.	Characteristic V- or Y-shaped devitrificated shards of volcanic ash
are seldom preserved. Usually the shards are quite flattened and com-
pressed. Therefore, the axiolitic structure of shards has been observed only
in few samples.
7.	The stretched shards represent flow lines which are often discon-
tinuous. The pseudofluidal texture is stressed by various degree of re-
crystallization of single sheets, and by parallel arangement of phenocrysts
along flow lines.
220
8.	Numerous pumice fragments seldom preserve partially their pumice
structure, while pore spaces generally collapsed.
9.	The recrvstalhzed groundmass around quartz phenocrysts often
has the same optical orientation as the phenocrysts.
Primary outcrops of ignimbrites are too small to show the field
characteristics of welded tuffs. Megascopically we can see their pseudo-
fluidal texture. They contain numerous pumice fragments with highly
obscured and lost pumice structure. Their vitroclastic texture can be
determined only exceptionally. Primary outcrops of ignimbrites have more
phenocrysts of feldspars than ignimbritic pebbles. The feldspar is albite.
These outcrops which are now in tectonic contact with the Permian strata,
are supposed to represent the exposed differentiates of rocks that yielded
the Groden volcanic pebbles. Our assumption is based on their micro-
scopic characteristics like that of welded tuffs.
The stratigraphie sequence of the smal diabase outcrops in the
Groden sediments is generally not quite clear and needs further in-
vestigations. It is sure that Upper Permian dolomite in Karavanke
mountains (which is not determined by fossils) represents the upper limit
of diabase eruptions; diabase fragments have been found namely in its
dolomitic breccia. In diabase outcrops in Karavanke mountains the
exceptionally unaltered diabase differentiate has been determined. Ali
samples from other localities are quite spilitized.
LITERATURA
E X n e r, C h., 1962, Die Perm-Trias-Mulde der Godnachgrabens an der
Storungslinie von Zwischenberg (Kreuzechgruppe ostlich Linz). Verh, d. geol.
Bundesanstalt, Heft 1, Wiss.-Mitteilungen.
F r e u n d , H., Handbuch der Mikroskopie in der Technik. Band IV:
Mikroskopie der Silikate. Teil 1. Mikroskopie der Gesteine. Frankfurt a. M.
Germovšek, C., 1954, Petrografske raziskave na Pohorju v letu 1962.
Geologija 2, Ljubljana.
Grad, K., Hinterlechner-Ravnik, A., Ramovš, A., 1961,
Izveštaj o profiliranju gredenskih slojeva u Posavskim borama i Karavankama.
Arhiv Geološkega zavoda v Ljubljani.
Grad, K., Hinterlechner-Ravnik, A., Ramovš, A., 1962,
Izveštaj o proučavanju permskih sedimenata Slovenije. Geološki zavod, Ljub-
ljana, arhiv.
Heinrich, E. W. M., 1956, Microsoopic Petrography. New York.
K a h 1 e r , F., 1959, Sedimentation und Vulkanismus im Perm. Karntens
Geol. Rund., 48, Stuttgart.
Mittenpergher, M., 1958, La serie effusiva paleozoica del Trentino-
Alto Adige. Studi e ricerche della divisione geomineraria, vol. I, parte I, Roma.
Mittenpergher, M., 1960, Studio di alcuni vitrofiri del complesso
vulcanico paleozodco atesino. Studi e ricerche della divisione geomineraria,
vol. III, Roma.
Rosenbusch, H., 1923, Elemente der Gesteinslehre, von Dr. A. Ossan.
4. Aufl. Stuttgart.
Ross, C. S., Smith, R. L., 1961, Ash-Flow Tuffs: Their Origin, Geo-
logie Relations and Identification. Washington, 1961.
Smith, L., Robert, 1960, Zones and Zonal Variations in Welded Ash
Flows, Geol. Survey Profess. Paper 354-F, Washington.
Schneider, A., 1963, Rhyolithischer Vulkanismus des Siidharzer Rot-
liegenden, Beitrage zur Min. u. Petr., Bd. 9, 2. H., Berlin.
221
a) KEMIČNE ANALIZE
2. tabela
b) NORMATIVNI MINERALNI SESTAV
13229/7/1 DS, vulkanski prodnik, ignimbrit, Dolžanova soteska
13228/P38e, vulkanski prodnik, ignimbrit, Pohorje
13490/9023, vulkanski prodnik, ignimbrit, Razborje
13161,	primarni vulkanski izdanek ob Tržiški Bistrici, Dol-
žanova soteska
13159/4 M. spilitiziran diabaz, Mlaka, Blegoš
CHEMICAL ANALYSES
Table 2.
CIPW NORMS
Ash-Flow Tuff Pebble, Dolžanova soteska
Asli-Flow Tuff Pebble, Pohorje
Ash-Flow Tuff Pebble, Razborje
Outcrop of Ash-Flow Tuff, Tržiška Bistrica, Dolža-
nova soteska
Outcrop of spilitized Diabase, Mlaka, Blegoš
T e 11 e r , F., 1898, Erlauterungen zur geologischen Karte Eisenkappel und
Kanker. Wien.
Teller, F., 1904, Exkursion in das Feistritztal bei Neumarkt in Ober-
krain. Wien.
Troger, W. Ehrenreich, 1935, Specielle Petrographie der Eruptiv-
gesteine, Berlin.
Van Bemmelen, R. W., 1957, Bedtrag zur Geologie der westlichen
Gailtaler Alpen (Karnten, Osterreich). Jb. Geol. B. A. Wien.
W i 11 i a m s , H., T u r n e r , F. J., G i 1 b e r t, Ch. M., 1954, Petrography.
San Francisco.
Winkler, A., 1928, Uber das Alter der Eruptivgesteine im Draudurch-
bruche. Verh. Geol. B. A. Wien.
Winkler, A., 1929, Uber das Alter der Dacite im Gebiet des Drau-
durchbruches. Verh. Geol. B. A. Wien.
224
KEMIZEM WENGENSKIH MAGMATSKIH KAMENIN NA SLOVEN-
SKEM, PRIKAZAN S PARAMETRI ZAVARICKEGA
Ernest Faninger
S 6 slikami in 11 tabelami
Doslej je že bilo na Slovenskem mikroskopsko kemično raziskanih
nad 30 vzorcev wengenskih magmatskih kamenin in njihova medsebojna
primerjava bi že lahko pokazala glavne značilnosti poteka magmatske
diferenciacije. V naši razpravi bomo proučevali kemizem wengenskih
magmatskih kamenin na Slovenskem s pomočjo parametrov Zavarickega;
s primerjavo njihovih parametrov s tipičnimi ustreznimi kameninami,
opisanimi v učbenikih petrografije, bomo načeli vprašanje njihove klasifi-
kacije; pri medsebojni primerjavi naših wengenskih kamenin pa bomo
nakazali glavni potek njihove diferenciacije. Pri študiju s pomočjo para-
metrov Zavarickega smo prišli do naslednjih zaključkov: velika večina
wengenskih magmatskih kamenin pripada kremenovim keratofirom, kre-
menovim porfirom, kremenovim porfiritom in diabazom. Pravih kerato-
firov in porfirov še niso odkrili, le nekatere kamenine kažejo zaradi
manjše količine proste kremenice na prehod h keratofirom in porfirom.
Mnogo kamenin, ki so jih doslej prištevali med avgitne porfirite, ima
značaj bazaltne magme in bi jim zato bolj ustrezalo ime diabaz oziroma
spilit v primeru, če so albitizirane. Glede njihove geneze lahko trdimo,
da sta v wengenskem oddelku obstajali vsaj dve erupcijski fazi: ena je
dala pri diferenciaciji v glavnem kremenove keratofire in kremenove
porfirite, druga pa diabaze in porfirite.
Uvod
Wengenske magmatske kamenine na Slovenskem so že bile predmet
številnih mikroskopsko kemičnih preiskav. Danes razpolagamo z nad
30 preiskanimi vzorci; njihova medsebojna primerjava nam pokaže marsi-
katere značilnosti takratnega vulkanizma, predvsem glede geneze in dife-
renciacije. Pri primerjavi lahko uporabljamo različne magmatske para-
metre. Omejili se bomo na parametre Zavarickega, ki jih pri nas
do sedaj še niso uporabljali; razen tega smo se odločili za njihovo uporabo
predvsem zaradi ustrezne grafične metode, ki je zelo primerna za primer-
javo velikega števila kamenin.
Po parametrih Zavarickega bomo naše wengenske predornine
primerjali tudi z ustreznimi tipičnimi predstavniki kamenin, ki jih na-
15 — Geologija 8	225
l.sl. Wengenske magmatske kamenine na Slovenskem. Številke na sliki ustrezajo
šte\dlkam kamenin na 1. tabeli
Abb. 1. Wengener Eruptivgesteine in Slowenien. Die Nummern in der Abbildung
entsprechen den Nummern in der Tabelle 1
vajajo petrografski učbeniki; končno bomo obravnavali njihovo genezo
in diferenciacijo.
Parametri Zavarickega nam nudijo zelo popoln vpogled v ke-
mizem svežih magmatskih kamenin; čim bolj so pa izpremenjene, tem
večja je neskladnost med stvarnim stanjem in parametri. Naše wengenske
magmatske kamenine so že precej izpremenjene. Albitizacijo, kloritizacijo
in kalcitizacijo lahko ugotovimo skoraj pri vsakem vzorcu. Ker parametri
Zavarickega ne upoštevajo CO2, je predvsem močna kalcitizacija
najbolj neugoden faktor metamorfoze. V tem primeru se normativni pla-
gioklazi običajno močno razlikujejo od modalnih. Kljub tej pomanjklji-
vosti pa nam parametri Zavarickega tudi pri kalcitiziranih magmat-
skih kameninah dobro rabijo pri ugotavljanju njihovega porekla.
Dokler naše wengenske predornine kemično niso bile preiskane, je
bilo težko razlikovati kremenov keratofir od keratofira; tudi imeni diabaz
in avgitni porfirit so često uporabljali za isto kamenino. Danes, po šte-
vilnih mikroskopsko kemičnih preiskavah in medsebojnih primerjavah,
so ta in podobna vprašanja že bolj razčiščena.
Wengenske magmatske kamenine na Slovenskem kaže 1. tabela, kjer
so upoštevani vsi doslej popolno kemično preiskani vzorci. V tabelo smo
vključili še kremenov porfirit iz Puščave na Pohorju, ker je verjetno iz
triadne dobe (Grobelšek, 1959). Imena kamenin v tabeli smo povzeli
po avtorjih, ki so vzorce preiskali.
Druge tabele vsebujejo najbolj tipične predstavnike kamenin, ki jih
navajajo različni učbeniki, in pridejo v poštev za primerjavo z našimi
kameninami.
Kremenov keratofir in keratofir
Kremenovi keratofiri so paleotipne predornine z oligofirsko strukturo.
Kot vtrošnika nastopata albit in kremen, femičnih mineralov povečini ni
videti med njimi. Kemično ustrezajo granitni magmi: imajo visok odstotek
kremenice in so z njo tudi močno prenasičeni. Prav tako so bogati z alkali-
jami in revni s femično komponento. Primerke kremenovih keratofirov,
ki jih navaja Rosenbusch (1923, str. 366), kaže 2. tabela; vidimo,
da so kremenovi keratofiri ali prenasičeni z glinico ali pa kamenine nor-
malne sestave; z alkalijami prenasičenih vzorcev ni med njimi. Rosen-
buschovi primerki nas torej poučijo, da spadajo kremenovi keratofiri
v natrijevo-kalcijevo vrsto kamenin, torej v pacifično provinco in ustrezajo
normalni granitni magmi. Toda kremenovi keratofiri imajo zelo visok
parameter n, mnogo višji kot je običajno pri granitih. Zato sklepamo,
da so bili naknadno močno albitizirani.
Rosenbuschove primerke keratofirov (Rosenbusch, 1923,
str. 379) kaže 3. tabela. Srednje vrednosti njihovih parametrov nam po-
vedo, da so keratofiri zelo bogati z alkalijami in često z njimi tudi pre-
nasičeni. Glede kremenice pa so samo nasičene kamenine. Keratofiri
ustrezajo torej alkalni sienitni magmi.
Na slovenskem ozemlju so kremenovi keratofiri v naslednjih krajih:
227
1.	Dedkov kamnolom v dolini Kamniške Bistrice (Faninger, 1961),
2.	pod Kamniškim vrhom nad zaselkom Slevo (Faninger, 1961),
3.	Laško (Hamrla, 1954 in Faninger, 1961; vzorec Ej),
4.	Laško (Faninger, 1961; vzorec št. 1),
5.	Velika Pirešica (Germovšek, 1959; vzorec 91 c),
6.	Velika Pirešica (Germovšek, 1959; vzorec 64/2),
7.	Crnilec (Germovšek, 1959 in Hinterlechner, 1959).
Kamenine št. 1, 2, 5 in 7 so tipični kremenovi keratofiri, vzorca št. 3
in 4 pa tvorita zaradi večjih količin kalija prehod h kremenovim porfirom.
Petrokemično je najbolj zanimiva kamenina št. 6, ki je pravzaprav
alkalni kremenov keratofir. Doslej smo namreč poznali le kremenove
keratofire, ki so ali z glinico prenasičeni ali pa so kamenine normalne
sestave. V prvem primeru velja razmerje ALOa > NaaO + K2O + CaO,
v drugem pa NaaO + K^O + CaO > ALO3 > NajO + K2O. Kamenina št. 6 iz
Velike Pirešice pa je z alkalijami prenasičena, ker je NaaO + KaO ALOg,
je torej alkalni kremenov keratofir in ustreza alkalni granitni magmi. Na
dejstvo, da moramo deliti kremenove keratofire na navadne in alkalne,
ja opozoril že Germovšek (1959, str. 52).
Keratofirov na našem ozemlju ni. Edino kamenina št. 6 — alkalni
kremenov keratofir iz Velike Pirešice — je na prehodu med kremenovim
keratofirom in keratofirom, kajti vrednost parametra Q leži približno na
sredini med vrednostima, ki sta značilni za kremenove keratofire in
keratofire.
Kremenov porfir in porfir
Mikroskopsko se kremenov porfir loči od kremenovega keratofira
po tem, da ima med vtrošniki kalijeve glinence. Zato je tudi v kemičnem
pogledu razlika med obema vrstama kamenin pri parametru n, ki ima
pri kremenovih porfirih nizko vrednost, pri kremenovih keratofirih pa
visoko; razmerje med Na in K ustreza torej pri kremenovih porfirih gra-
nitni magmi. Rosenbuschovi primeri kremenovih porfirov (R o -
senbusch, 1923, str. 355) so podani v 4. tabeli; vidimo, da so kreme-
novi porfiri navadno z glinico prenasičene kamenine ali pa kamenine nor-
malne sestave, z alkalijami prenasičene kamenine nastopajo le izjemoma.
Tako kremenovi porfiri povečini ustrezajo navadni granitni magmi, le
izjemoma alkalni granitni.
Porfiri so s kremenico samo nasičene kamenine, ustrezajo torej na-
vadni sienitni magmi. Rosenbuschove (1923, str. 376) primere por-
firov nam kaže 5. tabela.
Glavna razlika med kremenovimi porfiri in porfiri je pri parametru
ki nam označuje prosto kremenico. Kremenovi porfiri so torej s kremenico
močno prenasičene kamenine, porfiri pa so z njo samo nasičeni.
Na sloveskem ozemlju imamo kremenove porfire v naslednjih krajih:
8.	Kališki plaz (Germovšek, 1959 in Hinterlechner, 1959),
9.	Ravne pri Tuhinju (Germovšek, 1959; vzorec SD-61),
10.	Bočna (Germovšek, 1959; vzorec SD-6),
11.	Dobroveljska planota (Germovšek, 1959; vzorec SD-29a),
228
2. si. Kremenovi keratofiri in keratofiri
Kremenovi keratofiri so označeni s črnim krogom, njihove številke ustrezajo številkam
v 2. tabeli. Keratofiri pa so označeni z belim krogom, njihove številke ustrezajo šte-
vilkam v 3. tabeli
Abb. 2. Quarzkeratophyre und Keratophyre
Die Quarzkeratophyre sind mit schwarzen Kreisen gekennzeichnet, ihre Nummern entspre-
chen den Nummern in der Tabelle 2. Die Keratophyre sind aber mit weiBen Kreisen
gekennzeichnet, ihre Nummern entsprechen den Nummern in der Tabelle 3
3. si. Kremenovi porfiri in porfiri
Kremenovi porfiri so označeni s črnimi krogi, njihove številke ustrezajo številkam
v 4. tabeli. Pcrfirl pa so označeni z belimi krogi, njihove številke ustrezajo številkam
v 5. tabeli
Abb. 3. Quarzporphyre und Porphyre
Die Quarzporphyre sind mit schwrarzen Kreisen gekennzeichnet, ihre Nummem entspre-
chen den Nummern in der Tabelle 4. Die Porphyre sind aber mit weifien Kreisen ge-
kennzeichnet, ihre Nummem entsprechen den Nummem in der Tabelle 5
12.	Hudi potok pri Smartnem ob Paki (Germovšek, 1959; vzo-
rec SD-35),
13.	Dečna sela pri Brežicah (Germovšek, 1959; vzorec Pr-1).
Tipični kremenov porfir je kamenina št. 12. Kamenina št. 9 kaže na
prehod k porfirom zaradi nižje vrednosti parametra Q, vendar jo še lahko
prištevamo h kremenovim porfirom. Kamenina št. 8 je tipični primer
alkalnega kremenovega porfira, kateremu je Germovšek (1959) pred-
lagal ime kamnikit. Alkalni kremenov porfir je tudi kamenina št. 13. Po
kemični sestavi lahko uvrstimo med kremenove porfire tudi kamenini
št. 10 in 11.
Tipičnih porfirov pri nas ni. Edino kamenina št. 9 je na prehodu med
kremenovimi porfiri in porfiri.
Kremenov porfirit in porfirit
Kremenovi porfiri ti ustrezajo kremen ovo dioritnemu in granodiorit-
nemu tipu magme. Od kremenovih keratofirov in kremenovih porfirov se
v glavnem ločijo po večjem parametru c. Pri kremenovih porfiri tih ustre-
zajo že normativni kot tudi modalni plagioklazi andezinu, zato je para-
meter c večji. Kremenovi porfiriti so ali z glinico prenasičeni ali pa
imajo normalno sestavo. Nekaj primerov kremenovih porfiritov za primer-
javo vsebuje 6. tabela.
Porfiriti so kamenine normalne sestave in ustrezajo dioritni magmi.
Glavna razlika med kremenovimi porfiriti in porfiriti je pri parametru Q
— kremenovi porfiriti so s kremenico prenasičeni, porfiriti pa samo na-
sičeni. Porfirite za primerjavo nam kaže 7. tabela.
Na Slovenskem so bili doslej ugotovljeni naslednji kremenovi porfiriti:
14.	na Dobroveljski planoti (Germovšek, 1959; vzorec SD-25),
15.	v Kokri (Faninger, 1961; vzorec Kokra-4),
16.	v Kokri (Faninger, 1961; vzorec Kokra-2),
17.	na Štularjevi planini (Faninger, 1961),
19.	v Puščavi na Pohorju Grobelšek, 1959),
20.	v Ravnah pri Cerknem (P r o s e 1 c , 1954),
21.	pri Sv. Ani nad Tržičem (Berce, 1954; vzorec 9),
22.	pri Sv. Ani nad Tržičem (Berce, 1954; vzorec 11).
Porfirite imamo na Slovenskem:
23.	pri Sv. Ani nad Tržičem (Berce, 1954, vzorec 6),
24.	na Rudnici (Germovšek, 1959; vzorec OL-28),
25.	v Velikem Koprivniku (Germovšek, 1959; vzorec Bo-128a).
Kamenini št. 24 in 25 imata albitizirane vtrošnike. Poleg tega kaže
kamenina št. 24 še močan primanjkljaj kremenice, tako da ne ustreza
več normalnmu tipu dioritne magme, ampak esseksitdioritnemu in nosy-
kombitskemu tipu (Germovšek, 1959).
231
4. si. Kremenovi porfiriti in porfiriti
Kremenovi porfiriti so označeni s črnimi krogi, njihove številke ustrezajo številkam
v 6. tabeli. Porfiriti so označeni z belimi krogi, njihove številke ustrezajo številkam
v 7. tabeli
Abb. 4. Quarzporphyrite und Porphyrite
Die Quarzporphyrite sind mit schwarzen Kreisen gekennzeichnet, ihre Nummem entspre-
chen den Nummern in der Tabelle 6. Die Porphyrite sind mit weiBen Kreisen gekenn-
zeichnet, ihre Nummem entsprechen den Nummem in der Tabelle 7
5. si. Toleitni in olivinovi bazalti
Toleitni bazalti so označeni s črnimi krogi, njihove številke ustrezajo številkam v 8. tabeli.
Olivinovi bazalti pa so označeni z belimi krogi, njihove številke ustrezajo številkam
v 9. tabeli
Abb. 5. Tholeiit- und Olivinbasalte
Die Tholeiitbasalte sind mit schvvarzen Kreisen gekennzeichnet, ihre Nummern entsprechen
den Nummern in der Tabelle 8. Die Olivinbasalte sind aber mit weiI5en Kreisen gekenn-
zeichnet, ihre Nummern entsprechen den Nummem in der Tabelle 9
Albitiziran kremenov porfirit
Albitiziran kremenov porfirit je vzorec št. 18 (Faninger, 1961;
vzorec Kokra-3). Kljub albitovim vtrošnikom, ki jih vzorec vsebuje, ga ne
moremo prištevati h kremenovim keratofirom zaradi parametrov c in b,
ki ustrezata kremenovim porfiritom, iz katerih je kamenina nastala
s pomočjo spilitne reakcije.
Diabaz in spilit
Glede naših bazičnih predornin v wengenskem oddelku srednje triade
doslej ni bilo enotnih stališč. Iste kamenine so nekateri prištevali diabazom,
drugi pa avgitnim porfiritom. Da bi prišli glede tega vprašanja na jasno,
si najprej oglejmo, kaj nam povedo učbeniki in primeri, ki nam jih nudijo.
Diabazi so paleotipne predornine intersertalne ali ofitske strukture
in ustrezajo gabroidni magmi. Po kemizmu so ekvivalentni neotipnim
bazaltom, vendar so zaradi starosti in posebnih okoliščin med vulkanskimi
erupcijami že bolj ali manj spremenjeni. Zato bomo laže spoznavali ke-
mizem diabazov, če si prej ogledamo njihove neotipne ekvivalente —
bazalte, ki so še sveži (8. in 9. tabela).
Bazalti so nastali iz magme, ki se je razvila v velikih zemeljskih
globinah v tako imenovani bazaltni plasti oziroma simi ali sialmi, kakor
ji še nekateri pravijo.
Podrobnejša raziskava bazaltov je pokazala, da jih moramo deliti
v dve skupini, ki se razlikujeta predvsem glede kremenice: v olivinove
in toleitne bazalte. Olivinovi bazalti so značilni predvsem za oceanske
otoke, toda pojavljajo se tudi na celinah. Toleitni bazalti pa nastopajo
samo na celinah, često kot veliki pokrovi. Diferenciacija poteka pri obeh
vrstah povsem različno: olivinova bazaltna magma daje pri diferenciaciji
vrsto alkalnih kamenin, toleitna magma pa kamenine natrijevo-kalcijeve
skupine.
Za vse bazalte je značilna visoka vrednost parametra b in nizka za s.
Glavna razlika med olivinovimi in toleitnimi bazalti je pri parametru ^
— toleitni bazalti so glede kremenice nasičene kamenine, olivinovi ba-
zalti pa slabo nasičeni ali celo nenasičeni. Poleg tega imajo olivinovi
bazalti večji parameter b.
Isto razdelitev kot pri bazaltih bi morali pričakovati tudi pri diabazih,
vendar tu ne moremo postaviti ostre meje med eno in drugo podskupino,
kar je umljivo, saj so diabazi že bolj ali manj spremenjeni.
V tesni zvezi z diabazi so spiliti, ki v kemičnem pogledu tudi ustre-
zajo bazaltni magmi, le da so pri njih izpremembe še večje. Medtem
ko je pri diabazih kloritizacija najvidnejši znak metamorfoze, so spiliti
poleg tega še močno albitizirani.
Sedaj ko smo si ogledali diabaze, in porfirite že poznamo, preidimo
k vprašanju, kako naj končno imenujemo primerke naših predornin, za
katere je vprašanje, ali so diabazi ali avgitni porfiriti.
Za evropske petrografe so modalni plagioklazi merodajni pri razliko-
vanju med kameninami gabroidne in dioritne magmatske skupine: če
vsebujejo več kot 50 an, prištevajo kamenino gabroidni skupini, sicer
234
6. si. Diabazi in spiliti
Diabazi so označeni s črnimi krogi, njihove številke ustrezajo številkam v 10. tabeli. Spiliti
so označeni z belimi krogi, njihove številke ustrezajo številkam v 11. tabeli
Abb. 6. Diabase und Spilite
Die Diabase sind mit schwarzen Kreisen gekennzeichnet, ihre Nummern entsprechen den
Nummern in der Tabelle 10. Die Spilite sind mit weiCen Kreisen gekennzeichnet, ihre
Nummern entsprechen den Nummern in der Tabelle 11
pa dioritni. V našem primeru bi bili torej diabazi predornine, pri katerih
imajo modalni plagioklazi več kot 50 "/o an. Dejansko so na Slovenskem
že bili najdeni primerki, ki imajo plagioklaze z več kot 50 "/o an (H i n -
terlechner, 1959), njihova pripadnost k diabazom je izven vsakega
dvoma. Toda problematične so avgitne predornine s srednje kislimi pla-
gioklazi, in teh je precej. Tu je odločilno vprašanje, ali so srednje kisli
plagioklazi primarni, ali pa so nastali šele pri drugotnih procesih. V prvem
primeru bi kamenino prištevali k porfiritom, v drugem pa kljub srednje
kislim plagioklazom k diabazom.
Tu obravnavamo vprašanje ločitve diabaza od porfirita le s podatki,
ki nam jih nudi kemična preiskava, omejujoč se pri tem zopet samo na
parametre Zavarickega.
Ako primerjamo diabaze (10. tabela) s porfiriti (7. tabela), vidirio,
da je glavna razlika v parametru b, ki ima pri diabazih približno vrednost
26, pri porfiritih pa 13. Torej je pri kemičnih podatkih femična kompo-
nenta (b) najvažnejši faktor za razlikovanje diabazov od porfiritov; če
znaša vrednost parametra b okoli 26, bomo kamenino prištevali k dia-
bazom, če pa ima parameter b vrednost okoli 13, pa k porfiritom. Spiliti,
ki so v tesni zvezi z diabazi, imajo navadno le malo manjši parameter b
(srednja vrednost okoli 23); toda zaradi albitizacije je pri njih para-
meter a mnogo večji in ustrezno parameter c manjši kot pri diabazih
(11. tabela).
Posvetimo se sedaj diabazom na našem ozemlju. S kemičnimi podatki
lahko pridemo do zaključka, da so diabazi v naslednjih krajih:
26.	Laško (H a m r 1 a , 1954 in Faninger, 1961, vzorec 4 a),
27.	Laško (Hamrla, 1954 in Faninger, 1961, vzorec 8),
28.	Laško — Veliki vrh (Germovšek, 1959; vzorec CL-8),
29.	Lom pri Črni (Hinterlechner, 1959),
30.	Sovinja peč pri Crnl (Hinterlechner, 1959),
31.	Bohor (O čepek, 1955),
32.	Tratica pri Cinolici (Germovšek, 1959; vzorec CL-67).
Vzorec št. 31 / Bohorja (O čepek, 1955) ima zelo visoko vrednost
za parameter a, in poleg tega nastopa še albit kot vtrošnik, zato ga lahko
imenujemo spilit. Tudi marsikje drugod, kjer smo doslej mislili, da na-
stopajo srednje kisli plagioklazi v modalni sestavi, so v novejšem času
dokazali, da imamo opravka pravzaprav z albitom, ki je nastal pri spilitni
reakciji (Hinterlechner, 1959). Tako se je že izkazalo in se še ver-
jetno bo, da je za marsikateri vzorec, ki so ga do sedaj imenovali diabaz
oziroma avgitni porfirit, pravilnejše ime spilitiziran diabaz.
Pregledna sistematika wengenskih magmatskih kamenin
na Slovenskem
1. tabela in 1. slika vsebujeta vse naše doslej kemično preiskane wen-
genske predornine; kamenine so navedene tako, kot so jih imenovali
avtorji, ki so jih raziskali.
236
Oglejmo si najprej njihovo razdelitev s pomočjo parametra ki nam
pove višek ali primanjkljaj proste kremenice. Velikost in predznak para-
metra Q delita naše kamenine na naslednje razrede:
1.	razred. Q > 45.	S kremenico zelo prenasičene kamenine.
Vzorec št. 2,
2.	razred. 45 > Q > 15. S kremenico prenasičene kamenine. Vzorci
št. 1, 3, 4, 5, 7, 8, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16,
17, 18, 19, 20, 21 in 22.
3.	razred. 15 > Q > 6. Slabo s kremenico prenasičene kamenine.
Vzorca št. 6 in 9.
4.	razred. 6 > Q > —6. S kremenico nasičene kamenine. Vzorci
št. 23, 25, 26 in 27.
5.	razred. —6>Q>—15. S kremenico slabo nasičene kamenine.
Vzorci št. 24, 29, 30 in 32.
6.	razred. Q<—15.	S kremenico nenasičene kamenine. Vzorec
št. 31.
V prvem in drugem razredu so kamenine z velikim prebitkom kreme-
nice; sem spadajo kremenovi keratofiri, kremenovi porfiri in kremenovi
porfiriti. Kremenove porfirite loči od ostalih dveh skupin večji para-
meter C, ki ima pri kremenovih porfiritih približno vrednost 4, medtem
ko imajo kremenovi keratofiri za c približno vrednost 0,6 in kremenovi
porfiri 0,9. Glavna razlika med kremenovimi keratofiri in kremenovimi
porfiri je v razmerju med Na in K, ki ga kaže parameter n. Pri kreme-
novih keratofirih ima parameter n skoraj vedno visoko vrednost, navadno
nad 80, pri kremenovih porfirih pa je navadno za polovico manjši. Ker
pa lahko parameter n pri enih kot drugih kameninah zelo variira, so
mikroskopski podatki bolj merodajni za ločitev kremenovih keratofirov
od kremenovih porfirov.
H kremenovim keratofirom pripadajo kamenine št. 1, 2, 3, 4, 5 in 7;
kremenovi porfiri pa so kamenine št. 8, 9, 10, 11, 12 in 13. Med kremeno-
vimi porfiri nastopata tudi dva alkalna vzorca, in sicer št. 8 in 13. Kre-
menovi porfiriti so kamenine št. 14, 15, 16, 17, 19, 20, 21 in 22. Vzorec
št. 18 je albitiziran kremenov porfirit.
Kamenine tretjega razreda imajo vmesni položaj med prenasičenimi
in nasičenimi kameninami. Tako tvori vzorec št. 6 (Velika Pirešica) prehod
med alkalnim kremenovim keratofirom in keratofirom. Ker pa manjkajo
na tem območju sienitom ustrezne predornine, je bolj primerno, da pri-
števamo vzorec št. 6 med alkalne kremenove keratofire (Germovšek,
1959). Enako' kaže tudi vzorec št. 9 na prehod med sienitno in granitno
magmo. Iz istega razloga je tudi za ta vzorec primernejše ime kremenov
porfir in ne porfir.
Drugi vzorci so glede kremenice nasičeni, slabo nasičeni ali celo
nenasičeni. Sem spadajo naši porfiriti, diabazi in spiliti.
Porfiriti, ki ustrezajo dioritni magmi, so kamenine št. 23, 24 in 25;
pri tem sta vzorca 24 in 25 delno albitizirana in sta podobna spilitom;
razen tega kaže vzorec št. 24 še močan primanjkljaj kremenice, zato še
bolj odstopa od tipičnih porfiritov.
237
Diabazi in spiliti ustrezajo gabroidni magmi; od naših kamenin lahko
na podlagi njihove kemične sestave prištevamo med diabaze vzorce št. 26,
27, 28, 29, 30 in 32, vzorec št. 31 pa k spilitom, ki predstavlja pravzaprav
močno albitiziran diabaz. Kot smo že prej obravnavali, je bil za razliko-
vanje kamenin dioritne in gabroidne skupine merodajen parameter b:
ako ima b vrednost okoli 13, smo uvrstili kamenino v dioritno skupino
oziroma med porfirite; ako pa ima b vrednost okoli 26, pa v gabroidno
skupino oziroma med diabaze in spilite.
Geneza in diferenciacija wengenskih magmatskih kamenin na Slovenskem
Paleotipne kamenine so že bolj ali manj izpremenjene, zato lahko
nakažemo njihovo diferenciacijo le v glavnih obrisih, zaiti pri tem v po-
drobnosti je nesmiselno.
Danes petrografi mislijo, da so za nastanek vseh magmatskih kamenin
merodajne le tri magme, iz katerih so se vse druge razvile pri magmatski
diferenciaciji:
1.	olivinova bazaltna magma, ki je dala alkalno vrsto kamenin (olivi-
nov bazalt trahiandezit trahit fonolit).
2.	toleitna bazaltna magma, ki je pri diferenciaciji dala kamenine
normalne sestave (toleitni bazalt andezit riolit).
3.	granitna-granodioritna magma, iz katere so nastali graniti in grano-
dioriti ter ustrezne predornine.
Kot vemo, sestoji zemeljska skorja iz dveh različnih slojev: iz gor-
njega, specifično lažjega siala, in spodnjega, specifično težjega sima (sial-
ma, bazaltna plast). Pri delnem topljenju sima nastaja bazaltna magma,
pri delnem topljenju siala pa granitna-granodioritna magma.
Kemično delno ustreza olivinovim bazaltom le diabaz z Loma (vzorec
št. 29). Za diferenciacij ske produkte olivinove bazaltne magme bi lahko
imeli alkalni kremenov keratofir iz Velike Pirešice (vzorec št. 6) in alkalna
kremenova porfira s Kališkega plaza (vzorec št. 8) in Dečnega sela (vzorec
št. 13). Tudi kamenini št. 24 in 31 kažeta zaradi primanjkljaja kremenice
alkalne tendence. Toda vprašanje je, ali so naštete alkalne kamenine res
diferenciacijski produkti olivinove bazaltne magme, ali pa je njihova alkal-
nost le posledica različnih procesov metamorfoze, kar lahko z gotovostjo
trdimo za spilite.
Drugi naši diabazi pa vsekakor ustrezajo toleitnim bazaltom. Kot
diferenciacij ski produkti pridejo v poštev kremenovi porfiri, kremenovi
keratofiri in porfirit št. 25. Vendar vseh kremenovih keratofirov in kre-
menovih porfirov ter prav tako tudi kremenovih porfiritov ne moremo
imeti za diferenciacij ske produkte bazaltne magme. Spomnimo se na
velike površine kremenovih keratofirov in kremenovih porfiritov v Kam-
niških Alpah, zahodnih Karavankah in v okolici Bleda. Nikjer tam ne
moremo najti poleg kremenovih keratofirov in kremenovih porfiritov
diabazov, po katerih bi mogli sklepati na diferenciacijo bazaltom ustrezne
magme. In če še pomislimo, da obsega končni granitni oziroma grano-
dioritni diferenciacij ski preostanek le 5 Vo prvotne bazaltne magme
(Barth, 1952, str. 236), potem si lahko razlagamo nastanek ogromnih
238
količin kremenovih keratofirov in kremenovih porfiritov, ki nastopajo od
Kamniških Alp do Bleda, le na ta način, da je prišlo do ponovnega
topljenja v sialu. Pri tem je nastala granitna-granodioritna magma, ki je
šele po diferenciaciji dala kremenove porfirite in kremenove keratofire.
Genetsko zvezo med kremenovimi keratofiri in kremenovimi porfiriti
dokazujejo še kremenovi porfiriti pri Sv. Ani nad Tržičem (vzorca št. 21
in 22), ki tvorijo nekak prehod med obema vrstama kamenin.
Tako lahko tudi iz kemičnih podatkov sklepamo na najmanj dve fazi
vulkanskega delovanja v wengenskem oddelku srednje triade:
Prva faza je dala paleotipne ekvivalente bazaltne magme in njene
produkte diferenciacije, to so diabazi, spiliti, porfiriti in do neke meje
tudi kremenovi porfiri in kremenovi keratorifi, kolikor imajo jasno
zvezo z diabazi in porfiriti.
Druga faza vulkanskega delovanja pa je dala velike količine kreme-
novih porfiritov in kremenovih keratofirov. Zanje ne moremo trditi, da bi
bili diferenciacij ski produkt bazaltne magme, ampak so nastali pri dife-
renciaciji že prvotno granitne-granodioritne magme.
DIE WENGENER MAGMATISCHEN GESTEINE AUF DEM GEBIETE
SLOWENIENS DARGESTELLT DURCH DIE ZAVARICKIJ PARAMETER
Die wengener magmatischen Gesteine in Slowenien sind schon ofters
Gegenstand vieler mikroskopisch chemischen Untersuchungen gewesen.
Heute stehen uns mehr als 30 chemischen Analysen zur Verfiigung und
jetzt bietet sich uns schon die Moglichkeit, daB vv^ir mit dem Vergleich
der chemischen Eigenschaften der verschiedenen Gesteine die Eigentiim-
lichkeiten des damaligen Vulkanismus erkennen. Dabei konnen wir uns
beim Vergleich der chemischen Eigenschaften verschiedener magmati-
schen Parameter bedienen, ich will mich aber nur auf die Zavarickij
Parameter, die uns eine ausgezeichnete graphische Methode bieten, be-
schranken.
Die Zavarickij Parameter der wengener Eruptivgesteine Sloweniens
sind in der Tabelle 1 angegeben, ihre graphische Darstellung befindet sich
aber in Abb. 1.
Im Laufe der Untersuchungen unserer wengener Eruptivgesteine sind
mehrere Fragen aufgetaucht, so z. B. ob v^ir einige Gesteinsarten Augit-
porphyrit oder Diabas nennen sollen oder ob ein Gestein Quarzkeratophyr
oder nur Keratophyr sei. Diese Fragen konnen heute nach zahlreichen
chemischen Untersuchungen schon als gelost betrachtet werden. In diesem
Referat v^ird gezeigt, wie diese und ahnliche Fragen im Vergleich mit
petrographisch schon bestimmten Gesteinen gelost worden sind. Deshalb
sind in den Tabellen 2 bis 11 die Zavarickij Parameter der zum Vergleich
gebrauchten Gesteine angefiihrt.
Die haufigsten bei uns in vv^engener Zeitalter auftretenden Gesteins-
arten sind Quarzkeratophyr, Quarzporphyrit und Diabase, mit denen auch
Spilite vorkommen. AuBerdem treten bei uns auch Quarzporphyre und
Porphyrite auf.
239
Die Quarzkeratophyre sind einige der am haufigsten auftretenden
Gesteine. Es kommen bei uns nur Quarzkeratophyre, nicht Keratophyre
vor. Der wesentliche Unterschied zwischen Quarzkeratophyr und Ke-
ratophyr liegt beim normativen Quarz, der bei den Zavarickij Parameter
durch die Quarzzahl Q dargestellt wird — die Quarzkeratophyre sind an
SiOj iibersattigt, dagegen die Keratophyre nur gesattigt. AuBerdem sind
die Keratophyre noch sehr reich an Alkalien und gew6hnlich an ihnen
auch iibersattigt. Zu den Quarzkeratophyren gehoren die Gesteine Nr. 1,
2, 3, 4, 5, 6 und 7 in der Tabelle 1. Die typischen Quarzkeratophyre zeigen
ein starkes Uberwiegen des Natriums iiber Kalium vor, hieher gehoren die
Gesteine Nr. 1, 2, 5 und 7. Einen hoheren Kaliumgehalt haben die Ge-
steine Nr. 3 und 4, darum zeigen sie schon einen Ubergang zu den Quarz-
porphyren. Der Quarzkeratophyr Nr. 6 zeigt eine Besonderheit auf — er
ist an Alkalien stark iibersattigt, auBerdem ist er noch quarzarm und zeigt
diesbeziiglich einen tJbergang zu den eigentlichen Keratophyren.
Zu den Quarzporphyren rechnet man die Gesteine Nr. 8, 9, 10, 11
und 12, Die Gesteine Nr. 8 und 13 zeigen wieder eine Besonderheit auf,
sie sind an Alkalien iibersattigt, was bei dieser Gesteinsart seltener der
Fall ist. Darum schlug Germovšek (1959) dem Gestein Nr. 8 einen
besonderen Namen — Kamnikit — vor. Das Gestein Nr. 9 hat eine ge-
ringere Quarzzahl und bildet dadurch einen Ubergang zu den Porphyren.
Die Quarzporphyrite treten besonders haufig in den Kamniške Alpe
auf, sie kommen aber auch anderswo vor. Zu ihnen rechnet man die Ge-
steine Nr. 14,15,16, 17, 21, 22, 19 und 20. Eine Besonderheit ist das Gestein
Nr. 18, das einen albitisierten Quarzporphyrit darstellt.
Zu den Porphyriten konnen wir die Gesteine Nr. 23, 24 und 25 zahlen.
Das Gestein Nr. 24 zeigt noch einen starken Quarzmangel an, so daB es
zu den dem Dioritmagma entsprechenden Alkaligesteinen gerechnet wer-
den muB.
Den groBten Teil der ofters als Diabase bzw. als Augitporphyrite be-
strittenen Gesteine kann man wohl zu den Diabasen zahlen. Als Haupt-
bestandteile kommen bei ihnen Plagioklase und mehr oder weniger chlo-
ritisierten Augite vor. Bei einigen Proben konnten noch Plagioklase mit
mehr als 50 °/o An festgestellt werden, bei ihnen ist ihre Zugehorigkeit
zu den Diabasen auBer Zweifel. Ger groBte Teil der umstrittenen Gesteine
hat aber mittelsaure Plagioklase (Andesin), bei einigen treten sogar Albite
auf. Im letzten Falle handelt es sich offenbar um Spilite. Bei den mittel-
sauren Plagioklasen fiihrenden Gesteine wiirde aber die Feststellung
entscheidend sein, ob die Plagioklase von primarer Natur sind oder ob sie
erst nachtraglich saurer geworden sind; im ersten Falle mochte es sich
dann um Porphyrite handeln, im zweiten Falle aber um Diabase. Die
Frage Porphyrit-Diabas versuchte ich nur auf chemischem Wege mittels
der Zavarickij Parameter zu losen: Durch Vergleich der Parameter zahl-
reicher in verschiedenen Lehrbiichern vorhandenen Beispielen fand man,
daB sich die Porphyrite im Wesentlichen im Parameter b von den Diaba-
sen unterscheiden. Der Mittelwert von b ist bei den Diabasen ungefahr 26,
bei den Porphyriten 13. Weil die paleotypen Gesteinsarten, was auch die
Diabase und Porphyrite darstellen, schon mehr oder weniger verandert
240
sind, ist die Summe der normativen femischen Bestandteile als Unter-
scheidungsmerkmal zwischen den Porphyriten und Diabasen besonders
hervorzuheben; und diese Rolle spielt das Parameter b bei den Zavarickij
Parameter. So kann man von den bei uns chemisch untersuchten Gesteinen
folgende als Diabase bezeichnen: Nr. 26, 27, 28, 29, 30, 31 und 32. Beim
Gestein Nr. 31 treten im modalen mineralogischen Bestand auch Albite
auf, so kann es als Spilit betrachtet werden.
Beziiglich der Genese und der Diferentiation der wengener Eruptiv-
gesteine auf dem Gebiete Sloweniens kann man rein aus chemischen
Untersuchungen auf zwei Eruptionsphasen schlieBen:
Eine Phase entspricht der vulkanischen Tatigkeit, in der die Diabase
und die mit ihnen vergesellschaften Diferentiationsprodukte, zu denen
man die Porphyrite Nr. 24 und 25 und einige Quarzporphyre und Quarz-
keratophyre rechnen muB. Das urspriingliche noch undiferenzierte Magma
muBte von basaltischer Natur gewesen sein.
Eine andere Phase stellen aber die ungeheueren Mengen der Quarz-
keratophyre und Quarzporphyrite vor, die sich in Gebieten befinden, wo
man keine Diabase feststellen kann, was z. B. im groBen Teil der Kam-
niške Alpe der Fall ist. Diese Gesteine konnte man schwer als Diferentia-
tionsprodukte eines den Basalten entsprechenden Magma betrachten, denn
wie es erwiesen wurde, macht bei einer Diferentiation das granitische
bzw. granodioritische Endprodukt nur 5'»/o des zuerst vorhandenen basal-
tischen Magma aus (Barth, 1952, Seite 236). So kann man die Entstehung
der hier genannten Quarzkeratophyre und Quarzporphyrite nur durch die
Annahme erklaren, daB das Magma schon im Vorherein von granitisch-
granodioritischen Ursprungs gevvesen ist und es erst nach der Diferen-
tiation die Quarzkeratophyre und Quarzporphyrite lieferte. Die Quarz-
porphyrite Nr. 21 und 22 zeigen auBerdem noch auf einen almahligen
Ubergang zwischen den Quarzkeratophyren und Quarzporphyriten, was
einen Beweis fiir den genetischen Zusammenhang zwischen den Quarz-
keratophyren und Quarzporphyriten bedeutet.
Dieser Auffassung nach entspricht die eine Phase einer vulkanischer
Tatigkeit, deren Herd tief unter der Erdoberflache im Sima lag, wo nur
Magmen von basaltischem Ursprungs entstehen. Die andere Phase aber
entspricht der Eruptionsstatigkeit von Magma, dessen Herd viel hoher im
Sial lag, wo nur Magmen von granitisch-granodioritischen Ursprungs
' durch Schmelzen der dort vorhandener Gesteine entstehen konnen.
LITERATURA
Barth, T., 1952, Theoretical Petrology, New York.
Berce, B., 1954, Kremenov porfirit v ožji okolici rudnika Sv. Ana nad
Tržičem, Geologija, Ljubljana.
Dolar-Mantuani, L., 1942, Triadne magmatske kamenine v Slo-
veniji. Razpr. mat.-prirod. razr. SAZU v Ljubljani.
Duhovnik, J., 1953, Prispevek h karakteristiki magmatskih kamenin
Črne gore, njihova starost in razmerje do triadnih magmatskih kamenin v Slo-
veniji, Geologija, Ljubljana.
Faninger, E., 1961, Magmatske kamenine v Kamniških Alpah in pri
Laškem, Geologija, Ljubljana.
16 — Geologija 8	241
10. tabela
Tabelle 10
WENGENSKE MAGMATSKE KAMENINE NA SLOVENSKEM OZEMLJU
WENGENER MAGMATISCHEN GESTEINE AUF DEM SLOWENISCHEN
GEBIETE
1.	Kremenov keratofir, Dedkov kamnolom v dolini Kamniške Bistrice (Faninger, 1961)
2.	Kremenov keratofir, pod Kamniškim vrhom nad kmetijo Slevo (Faninger, 1961)
3.	Kremenov keratofir, Laško (Hamrla, 1954 in Faninger, 1961; vzorec E,)
4.	Kremenov keratofir, Laško (Faninger, 1961; vzorec št. 1)
5.	Kremenov keratofir, Velika Pirešica (Germovšek, 1953; vzorec 91 c)
6.	Kremenov keratofir, Velika Pirešica (Germovšek, 953; vzorec 64/2)
7.	Kremenov keratofir, Cmilec (Germovšek, 1959 in Hinterlechner, 1959)
8.	Kremenov porfir, Kališki plaz (Germovšek, 1959 in Hinterlechner, 1959)
9.	Kalijev kremenov ortofir, Ravne pri Tuhinju (Germovšek, 1959; vzorec SD-61)
10.	Albitski porfir. Bočna (Germovšek, 1959; vzorec SD-6)
11.	Biotitov albitski porfir, Dobroveljska planota (Germovšek, 1959; vzorec SD-29 a)
12.	Kremenov porfir, Hudi potok pri Smartnem ob Paki (Germovšek, 1959; vzorec SD-35)
13.	Kalijev alkalni kremenov porfir, Dečna sela pri Brežicah (Germovšek, 1959; vzorec Pr-1)
14.	Biotitov kremenov trahiporfirit, Dobroveljska planota (Germovšek, 1959; vzorec SD-25)
15.	Kremenov porfirit, Kokra (Faninger, 1961; vzorec Kokra-4)
16.	Kremenov porfirit, Kokra (Faninger, 1961; vzorec Kokra-4)
24 8
Faninger, E., 1961, Albitiziran kremenov porfirit iz kokrškega kamno-
loma, Geologija, Ljubljana.
Germovšek, C., 1953, Kremenov keratofir pri Veliki Pirešici, Geolo-
gija, Ljubljana.
Germovšek, C., 1959, Triadne predornine severovzhodne Slovenije,
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, razred za prirodoslovne in medi-
cinske vede, Ljubljana.
Grobelšek, E., 1959, Porfirit iz Puščave, diplomsko delo, rokopis. Min.
petr. inštitut univerze v Ljubljani.
Hamrla, M., 1954, Geološke razmere ob severnem robu laške sinklinale
vzhodno od Savinje, Geologija, Ljubljana.
Hinterlechner, A., 1959, Ladinske kamenine in hidrotermalne spre-
membe črnega glinastega skrilavca v okolici Črne pri Kamniku, Geologija,
Ljubljana.
Hinterlechner, A., 1959, Spilitizirani diabazi v vzhodni Sloveniji,
Geologija, Ljubljana.
O C e p e k , V., 1955, Prispevek k preiskavi prodornin in tufov na Bohorju,
diplomsko delo, rokopis. Min. petr. inštitut univerze v Ljubljani.
P r o s e 1 C , Z., 1954, Prodomine in tuf i okolice Cerknega, diplomsko delo,
rokopis. Min. petr. inštitut univerze v Ljubljani.
Rosenbusch, H., 1923, Elemente der Gesteinslehre, Stuttgart.
S a w a r i z k i , A. N., 1954, Einfuhrung in die Petrochemie der Eruptiv-
gesteine, Berlin.
Troger, H., 1935, Spezielle Petrographie der Eruptivgesteine, Berlin.
T u r n e r , F. and Verhoogen, J., 1951, Igneous and Metamorphic
Petrology, New York.
17.	Kremenov porfirit, Stularjeva planina (Faninger, 1961)
18.	Albitiziran kremenov porfirit, Kokra (Faninger, 1961; vzorec Kokra-3)
19.	Kremenov porfirit, Puščava na Pohorju (Grobelšek, 1959, diplomsko delo)
20.	Porfirit, Ravne pri Cerknem (Proselc, 1954, diplomsko delo)
21.	Kremenov porfirit, Sv. Ana nad Tržičem Berce, 1954; vzorec 9)
22.	Kremenov porfirit. Sv. Ana nad Tržičem (Berce, 1954; vzorec 11)
23.	Kremenov porfirit, Sv. Ana nad Tržičem (Berce, 1954; vzorec 6)
24.	Kloritiziran avgitski porfirit. Rudnica nad Podčetrtkom (Germovšek, 1959; vzorec OL-28)
25.	Avgitski albitski porfirit, Veliki Koprivnik (Germovšek, 1959; vzorec Bo-128a)
26.	Avgitni porfirit, Laško (Hamrla, 1954 in Faninger, 1961; vzorec 4 a)
27.	Avgitni porfirit, Laško (Hamrla, 1954 in Faninger, 1961; vzorec 8)
28.	Diabazni porfirit, Veliki vrh, NE od Laškega (Germovšek, 1959; vzorec CL-8)
29.	Avgitni porfirit, Lom (Hinterlechner, 1959)
30.	Porfirit, Sovirja peč (Hinterlechner, 1959)
31.	Avgitni porfirit, Bohor (Ocepek, 1955, diplomsko delo)
32.	Mezodiabaz, Tratica pri Crnolici (Germovšek, 1959; vzorec CL-67)
243
KREMENOVI KERATOFIRI
QUARZKERATOPHYRE
10. tabela
Tabelle 10
Številka kamenine
Gesteinsnummer
Parametri Zavarickega
Zavarickij Parameter
Primerki kremenovih keratofirov so iz knjige Rosenbusch, Elemente
der Gesteinslehre, 1923, str. 366, primeri 14 do 20.
Die Beispiele der Quarzkeratophyre sind aus dem Buch Rosenbusch,
Elemente der Gesteinslehre, 1923, Seite 366, Beispiele 14 bis 20,'entnominen.
3. tabela
KERATOFIRI
KERATOPHYRE
Tabelle 3
Primerki keratofirov so iz knjige Rosenbusch, Elemente der Gesteins-
lehre, 1923, str. 379, primeri 18 do 21.
Die Beispiele der Keratophyre sind aus dem Buch Rosenbusch, Ele-
mente der Gesteinslehre, 1923, Seite 379, Beispiele 18 bis 21, entnommen.
24 8
10. tabela
KREMENOVI PORFIRI
QUARZPORPHYRE
Tabelle 10
Številka kamenine
Gesteinsnummer
Parametri Zavarickega
Zavarickij Parameter
Primerki kremenovih porfirov so iz knjige Rosenbusch, Elemente
der Gesteinslehre, 1923, str. 355, primeri 1 do 12.
Die Beispiele der Quarzporphyre sind aus dem Buch Rosenbusch,
Elemente der Gesteinslehre, 1923, Seite 355, Beispiele 1 bis 12, entnommen.
5. tabela
PORFIR
PORPHYR
Tabelle 5
Primerki porfirov so iz knjige Rosenbusch, Elemente der Gesteins-
lehre, 1923, str. 376, primeri 7 do 10.
Die Beispiele der Porphyre sind aus dem Buch Rosenbusch, Elemente
der Gesteinslehre, 1923, Seite 376, Beispiele 7 bis 10, entnommen.
24 8
10. tabela
KREMENOVI PORFIRITI
QUARZPORPHYRITE
Tabelle 10
Kamenina št. 1 ustreza kamenini št. 149 v knjigi Troger, Spezielle Petro-
graphie der Eruptivgesteine, 1935. Kamenine št. 16, 17 in 18 so iz knjige
Rosenbusch, Elemente der Gesteinslehre, 1923, str. 399, primeri 16, 17 in 18.
Das Gestein Nr. 1 entspricht dem Gestein Nr. 149 in dem Buche Troger,
Spezielle Petrographie der Eruptivgesteine, 1935. Die Gesteinsnummem 16, 17
und 18 entsprechen den gleichnummerlerten Gesteine in dem Buche Ro-
senbusch, Elemente der Gesteinslehre, 1923 Seite 399.
7. tabela
PORFIRITI
PORPHYRITE
Tabelle 7
Številka kamenine
Gesteinsnummer
Parametri Zavarickega
Zavarickij Parameter
Kamenine št. 1, 2 in 3 ustrezajo kameninam št. 16, 17 in 18 v knjigi Ro-
senbusch, Elemente der Gesteinslehre, 1923, str. 405.
Kamenine št. 4, 5, 6 in 7 ustrezajo kameninam št. 17, 18, 19 in 20 v knjigi
Rosenbusch, Elemente der Gesteinslehre, 1923, str. 409.
Kamenina št. 8 ustreza kamenini št. 325 v knjigi Troger, Spezielle
Petrographie der Eruptivgesteine, 1935.
Die Gesteinsnummer 1, 2 und 3 entsprechen den Gesteinen Nr. 16, 17 und 18
in dem Buche Rosenbusch, Elemente der Gesteinslehre, 1923, Seite 405.
Die Gesteinsnummer 4, 5, 6 und 7 entsprechen den Gesteinen Nr. 17, 18, 19
und 20 in dem Buche Rosenbusch, Elemente der Gesteinslehre, 1923,
Seite 409.
Die Gesteinsnummer 8 entspricht dem Gestein Nr. 325 in dem Buche
Troger, Spezielle Petrographie der Eruptivgesteine, 1935.
24 8
10. tabela
TOLEITNI BAZALTI
THOLEIITBASALTE
Tabelle 10
Številka kamenine
Gesteinsnummer
Parametri Zavarickega
Zavarickij Parameter
Kamenine 1, 4, 5, 6 in 7 ustrezajo enako oštevilčenim kameninam v knjigi
T u r n e r and Verhoogen, Igneous and Metamorphic Petrology, 1951,
str. 180, tabela XVI.
Die Gesteinsnummer 1, 4, 5, 6 und 7 entsprechen den glelchnummerierten
Gesteinen in dem Buche T u r n e r and Verhoogen, Igneous and Meta-
morphic Petrology, 1951, Seite 180, Tabelle XVI.
9. tabela
OLIVINOVI BAZALTI
OLIVINBASALTE
Tabelle 9
Številka kamenine
Gesteinsnummer
Parametri Zavarickega
Zavarickij Parameter
Parametri Zavarickega olivinovih bazaltov so povzeti iz knjige Sa-
w a r i z k i , Einfuhrung in die Petrochemie der Eruptivgesteine, 1954, str. 395
in 396.
Die Zavarickij Parameter der Olivinbasalte sind vom Buche S a w a -
r i z k i, Einfiihrung in die Petrochemie der Eruptivgesteine, 1954, Seite 395
und 396, abgeschrieben.
24 8
10. tabela
DIABAZI
DIABASE
Tabelle 10
Številka kamenine
Gesteinsnummer
Parametri Zavarickega
Zavarickij Parameter
Kamenine št. 3, 7, 10, 14, 18 in 21 ustrezajo enako oštevilčenim kameninam
v knjigi Rosenbusch, Elemente der Gesteinslehre, 1923, str. 444.
Die Gesteinsnummer 3, 7, 10, 14, 18 und 21 entsprechen den gleichnumme-
rierten Gesteinen in dem Buche Rosenbusch, Elemente der Gesteinslehre,
1923, Seite 444.
11. tabela
SPILITI
SPILITE
Tabelle 11
Številka kamenine
Gesteinsnummer
Parametri Zavarickega
Zavarickij Parameter
Kamenine št. 1 do 5 ustrezajo enako oštevilčenim kameninam v knjigi
Turner and Verhoogen, Igneous and Metamorphic Petrology, 1951.
str. 204, tabela XIX.
Die Gesteinsnummer 1 bis 5 entsprechen den gleichnummerierten Ge-
steinen in dem Buche Turner and Verhoogen, Igneous and Meta-
morphic Petrology, 1951, Seite 204, Tabelle XIX.
24 8
PETROKEMICNE TABELE WENGENSKIH MAGMATSKIH KAMENIN
Ernest Faninger
S 3 tabelami
Namen našega članka je prikazati kemizem wengenskih magmatskih
kamenin na Slovenskem s pomočjo različnih, predvsem v novejšem času
predlaganih magmatskih parametrov. Potreba po takem delu je v glavnem
dejstvo, da bomo morali pri ugotavljanju magmatske diferenciacije naših
wengenskih predornin predvsem uporabljati le magmatske parametre, ki
so izračunani po enotnem postopku. Ce se pa ozremo po literaturi, ki
obravnava naše wengenske predornine, vidimo, da nekateri avtorji še ne
upoštevajo novejših petrografskih sistemov in pri nekaterih sistemih lahko
celo zapazimo, da uporabljajo različni avtorji pri istem sistemu različne
postopke npr. s COg. Pri primerjavi pa je nujno, da je bil postopek pre-
računavanja povsod enak.
Za naše tabele smo na enoten način preračunali vse doslej pri raz-
ličnih avtorjih objavljene kemične analize na naslednje petrografske
sisteme:
1.	na kationske odstotke
2.	na enokationsko molekularno normo
3.	na Nigglijeve parametre
4.	na parametre Zavarickega.
Pri tem smo upoštevali le stvarne atomske teže in kalcita nismo nikoli
odbili od analize. Enokationska molekularna norma je izračunana po
B a r t h o v i metodi.
Uvod
Na slovenskem ozemlju je bilo v wengenskem oddelku srednje triade
močno vulkansko delovanje. Sledove takratnega vulkanizma — izdanke
predornin — najdemo raztresene skoraj po vseh tektonskih enotah. Šte-
vilne so npr. bile erupcije na območju današnjih Julijskih Alp, Karavank
in Savinjskih planin; mnogo predornin najdemo v vzhodnem delu po-
savskih gub in v okolici Cerknega. Ni čudno zato, da so naše wengenske
magmatske kamenine postale predmet številnih preiskav, tako geoloških
kot petrografskih. Njihova starost je bila kaj kmalu ugotovljena — pro-
blematični so še edino nekateri porfiriti ob severnem delu Pohorja (npr.
Puščava), za katere ne vemo, ali so nastali v triadi ali pa mnogo kasneje
v zvezi s tonalitno magmo. Istočasno z geološkimi preiskavami so potekale
tudi petrografske, toda popolne mikroskopsko-kemične preiskave smo
249
dobili šele v novejšem času. Danes razpolagamo že s številnimi kemičnimi
podatki in čim večje bo njihovo število, tem popolnejša bo naša slika
o takratnem vulkanizmu. Glavne obrise magmatske diferenciacije bomo
seveda spoznali le pri medsebojni primerjavi parametrov raziskanih ka-
menin. Tu se pa pojavijo takoj na začetku naslednje težave:
1.	vsi avtorji ne upoštevajo vseh magmatskih parametrov,
2.	nekateri petrografi uporabljajo pri preračunavanju analiz stvarne
atomske oziroma molekularne teže, drugi pa zaokrožene,
3.	včasih lahko tudi pri enem petrografskem sistemu uporabljamo
različne postopke.
Ce primerjamo npr. normativni sestavi C1PW sistema dveh kamenin,
moramo predvsem paziti na naslednje:
1.	da se nanaša normativna setava na brez vodno stanje ali pa je
bila normativna sestava direktno izračunana iz analize. V prvem primeru
je vsota vseh sestavin 100, v drugem pa šele v primeru, če normativni
sestavi prištejemo vodo.
2.	uporaba stvarnih ali pa zaokroženih molekularnih tež pri izračuna-
nju CIPW sistema nam daje tudi majhno diferenco v normativni sestavi.
3.	do velikih diferenc pa pride pri postopku z ogljikovim dioksidom,
če vsebuje kamenina sekundarni kalcit v modalni sestavi. V tem primeru
nekateri avtorji COj enostavno zanemarijo, drugi ga pa odbijejo z ekvi-
valentno količino CaO od analize. Ako je kamenina bogata s karbonati, je
povsem jasno, da pridemo po obeh postopkih do povsem različne norma-
tivne sestave in formule C1PW sistema.
Enako dobimo tudi pri Nigglijevih parametrih velike razlike, če nanje
preračunamo kemično analizo kot tako, ali pa prej od nje odbijemo COg
z ustrezno količino CaO. Tudi uporaba stvarnih ali zaokroženih moleku-
larnih tež oksidov nam daje diferenco, ki pa ni bistvena.
Iz vsega tega sledi, da lahko primerjamo med sabo samo take magmat-
ske parametre, ki so bili izračunani po enotnem postopku. Da bi lahko
izvršili primerjavo kemizma naših wengenskih predornin, smo njihove
analize preračunali po enotnem postopku na naslednje parametre: na
kationske odstotke, upoštevajoč še posebej anione, na enokationsko mo-
lekularno normo, na Nigglijeve parametre in parametre Zavarickega. Pri
preračunavanjih smo uporabljali tabele s stvarnimi vrednostmi atomskih
oz. molekularnih tež (Burri, 1959), le pri PgO., < 0,20 "/o smo se poslu-
ževali deljenja. Pri kameninah, ki vsebujejo CO2, nismo nikoli kalcita
odbili od analize. V naših tabelah smo vključili tudi kemične analize
ustrezajočih kamenin; analize smo vzeli seveda iz del, ki so citirana pri
literaturi.
Uporaba tabel
Ker že razpolagamo z velikim številom primerkov, smo jih razdelili
na tri tabele. Imena kamenin smo pri tem vedno obdržali takšna, kot jih
je določil avtor, ki jih je preiskal. Prva tabela vsebuje kremenove kerato-
fire in kremenove porfire, druga kremenove porfirite, v tretji pa najdemo
porfirite, diabaze in spilite.
250
Kationske odstotke in enokationske molekularne norme smo izračunali
po metodi, ki jo priporočata Barth (1959) in Eskola (1954). Pomni,
da prištevata Barth in Eskola karbonatni ogljik med katione,
sulfidno žveplo pa med anione! Zato velja za naše tabele odnos:
1 Cc = ^ CaCOg in 1 Pr = 1 FeS^. (Glej drugačen postopek glede Cc in Pr
v B u r r i, 1959, str. 107, ki ga seveda mi v naših tabelah ne upoštevamo.)
Na koncu vsake tabele navajamo še parametre Zavarickega, ki nam
zelo lepo ponazorijo kemizem magmatskih kamenin v primeru, da ima
kamenina zelo malo fosfatov, karbonatov in halogenov, ki jih parametri
Zavarickega ne upoštevajo. Nekatere naše wengenske predornine — pred-
vsem kremenovi porfiriti — pa so zelo bogate s karbonati; uporaba para-
metrov Zavarickega v tem primeru nas lahko včasih dovede do popolnoma
napačnih zaključkov o kemizmu raziskanih kamenin. Zato uporablja j mo
parametre Zavarickega le pri svežih, neizpremenjenih kameninah, ki jih
v glavnem sestavljajo silikatne rudnine.
Primerjava kamenin v posameznih tabelah
Glavni namen našega članka je samo objaviti tabele, ki bodo rabile
za primerjave pri nadaljnjih raziskavah naših wengenskih predornin.
Prva tabela obsega v glavnem kamenine granitne skupine. V našem
primeru so to kremenovi keratofiri in kremenovi porfiri. V normativni
sestavi je pri njih predvsem značilen visok odstotek proste kremenice ter
močno prevladovanje alkalnih glinencev nad kalcijevimi. Razlika med
kremenovimi keratofiri in kremenovimi porfiri pa je pri samih alkalnih
glinencih — pri prvih močno prevladujejo natrijevi nad kalijevimi, pri
drugih pa je to razmerje obratno. Skoraj vse kamenine v prvi tabeli lahko
prištevamo med kremenove keratofire ali kremenove porfire, izjemi sta
le kamenini št. 6 in 9, ki kažeta že zaradi nizke količine proste kremenice
na prehod h keratofirom (kamenina št. 6) oziroma porfirom (kamenina
št. 9). Kamenine št. 6, 8 in 13 spadajo v alkalno serijo magmatskih ka-
menin.
V drugi tabeli so kremenovi porfiriti, katerim lahko na podlagi ke-
mičnih lastnosti prištevamo vse vzorce razen kamenin št. 21, 22 in 23.
Kljub modalnim srednje kislim plagioklazom kažeta kamenini št. 21 in 22
značaj granitne magme in bi morali biti na podlagi kemičnih lastnosti
razvrščeni pravzaprav v prvi tabeli; kamenina št. 23 pa je samo nasičena
s kremenico, zato je na podlagi kemičnih lastnosti ne bi smeli prištevati
med kremenove porfirite, ampak med porfirite. Vendar po drugih para-
metrih se kamenina št. 23 bolj ujema z našimi kremenovimi porfiriti kot
pa s kameninami tretje tabele, kjer so razvrščeni avgitni porfiriti in
diabazi. Nekateri kremenovi porfiriti so zelo bogati s karbonati; pri njih
ni priporočljivo uporabljati parametre, ki sekundarnih izprememb ne
upoštevajo (npr. parametre Zavarickega). Tako vidimo pri kamenini št. 16
korund v normativni sestavi v enokationski molekularni normi, nasprotno
pa nam parametri Zavarickega ne kažejo proste glinice. Do nesoglasja
s stvarnostjo pride pri parametrih Zavarickega ravno zaradi neupoštevanja
kalcitizacije — parametri Zavarickega vežejo ves kalcij v silikatih.
251
Tretja tabela vsebuje avgitne porfirite, diabaze in spilite. Za razliko-
vanje med porfiriti na eni strani in diabazi in spiliti na drugi strani bi
nam lahko služile femične komponente njihovih magmatskih parametrov
— če ustrezajo dioritni magmi, bi lahko imenovali kamenino porfirit, če
se pa bolje ujemajo z gabroidno ali bazaltno magmo, pa diabaz oz. spilit.
Razlika med diabazi in spiliti pa je pri glinencih — spiliti so albitizirani
diabazi.
LITERATURA
B a r t h , T., 1952, Theoretical Petrology, New York.
B e r C e, B., 1954, Kremenov porfirit v ožji okolici rudnika Sv. Ana nad
Tržičem, Geologija, Ljubljana.
Burri, C., 1959, Petrochemische Berechnungsmethoden auf aquivalenter
Grundlage, Basel.
E s kol a. P., 1954, A proposal for the presentation of ročk analyses in
ionic percentage, Annales Academie scientiarium fenicae, Helsinki.
Faninger, E., 1961, Magmatske kamenine v Kamniških Alpah in pri
Laškem, Geologija, Ljubljana.
Faninger, E., 1961, Albitiziran kremenov porfirit iz kokrškega kamno-
loma, Geologija, Ljubljana.
Germovšek, C., 1953, Kremenov keratofir pri Veliki Pirešici, Geologija.
Germovšek, C., 1959, Triadne predornine severovzhodne Slovenije,
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, razred za prirodoslovne in medicin-
ske vede, Ljubljana.
G r o b e 1 š e k , E., 1959, Porfirit iz Puščave, diplomsko delo, rokopis. Min.
petr. inštitut univerze v Ljubljani.
Hamrla, M., 1954, Geološke razmere ob severnem robu laške sinklinale
vzhodno od Savinje, Geologija, Ljubljana.
Hinterlechner, A., 1959, Ladinske kamenine in hidrotermalne spre-
membe črnega glinastega skrilavca v okolici Črne pri Kamniku, Geologija,
Ljubljana.
Hinterlechner, A., 1959, Spilitizirani diabazi v vzhodni Sloveniji,
Geologija, Ljubljana.
O c e p e k , V., 1955, Prispevek k preiskavi prodornin in tufov na Bohorju,
diplomsko delo, rokopis. Min. petr. inštitut univerze v Ljubljani.
Proselc, Z., 1954, Prodomine in tufi okolice Cerknega, diplomsko delo,
rokopis. Min. petr. inštitut univerze v Ljubljani.
S a w a r i z k i, A. N., 1954, Einfiihrung in die Petrochemie der Eruptiv-
gesteine, Berlin.
PETROCHEMISCHE TABELLEN DER WENGENER ERUPTIVGESTEINE
In den vorliegenden Tabellen sind alle bis jetzt bekannten chemischen
Analysen der in Slowenien vorkommenden wengener Eruptivgesteine,
umgerechnet auf verschiedene magmatische Parameter, enthalten. AuBer
der chemischen Analysen, die aus den in der Literatur zitierten Werken
entnommen worden sind, sind vorerst die Kationenprozente und die Mo-
lekularnormen zu ervv^ahnen. Sie sind nach der von Bar t h (1952) und
E s k o 1 a (1954) vorgeschlagenen Methode errechnet worden. Es folgen
die Niggli-Werte und die Zavarickij Parameter. Bei den Umrechnungen
benutzten wir Tabellen mit exakten Werten (Burri, 1959), nur bei
P2O5 <C 0,20 "/o sind die entsprechenden Aquivalentzahlen errechnet
v^orden. Bei Gesteinen. die COg enthalten, wurde immer der gesammte
Kalk in die Rechnung einbezogen.
252
KREMENOVI KERATOFIRI IN KREMENOVI PORFIRI
QUARZKERATOPHYRE UND QUARZPORPHYRE
ta) Kemične analize
[.tabela a) Cheimische Analysen Tabelle 1
253
'is
5 C
Ig
o C
..H a
§s
CS ct
254
c) Enokationska molekularna norma
c) Molekulamorm
255
d) Nigglijevi parametri
d) Niggli-Werte
256
e) Parametri Zavarickega
e) Zavarickij Parameter
TOLMAČ K 1. TABELI
ERLAUTERUNG ZU DER TABELLE 1.
1.	Kremenov keratofir, Dedkov kamnolom v dolini Kamniške Bi-	7. Kremenov keratofir, Crnilec oz. Črna pri Kamniku (Germov-
strlce (Faninger, 1961)	šek, 1959 in Hinterlechner, 1959)
2.	Kremenov keratofir, pod Kamniškim vrhom nad kmetijo Slevo	8. Kremenov keratofir, Kališki plaz (Germovšek, 1959 in Hinter-
(Faninger, 1961)	lechner, 1959)
3.	Kremenov keratofir. Laško (Hamrla, 1954 in Faninger, 1961;	9. Kalijev kremenov ortofir. Ravne pri Tuhinju (Germovšek, 1959;
vzorec E,)	vzorec SD-61)
4.	Kremenov keratofir, Laško (Faninger, 1961; vzorec št. 1)	10. Albitski porfir, Bočna (Germovšek, 1959; vzorec SD-6)
5.	Kremenov keratofir. Velika Pirešica (Germovšek, 1953; vzo-	11. Biotitov albitski porfir, Dobroveljska planota (Germovšek, 1959;
rec 91c)	vzorec SD 29a)
6.	Kremenov keratofir, Velika Pirešica (Germovšek, 1953; vzo-	12. Kremenov porfir. Hudi potok pri Smartnem ob Paki (Germov-
rec 64/2)	šek, 1959; vzorec SD-35)
13. Kalijev alkalni kremenov porfir, Dečna sela pri Brežicah (Ger-
movšek, 1959; vzorec Pr-1)
17 — Geologija 8
257
2. tabela
KREMENOVI PORFIRITI
QUARZPORPHYRITE
a) Kemične analize
a) Chemische Analysen
Tabelle 2
Cu = 0,01, Zn = 0,06, Pb = 0,08
b) Kationski odstotki
b) Kationenprozente
258
c) Enokationska molekularna norma
c) Molekularnorm
d) Nigglijevi parametri
d) Niggli-Werte
259
e) Parametri Zavarickega
e) Zavarickij Parameter
TOLMAČ K 2. TABELI
ERLAUTERUNG ZU DER TABELLE 2
14.	Biotitov kremenov trahiporfirit, Dobroveljska planota (Germovšek, 1959; vzorec SD-25)
15.	Kremenov porfirit, Kokra (Faninger, 1961; vzorec Kokra-4)
16.	Kremenov porfirit, Kokra (Faninger, 1961; vzorec Kokra-2)
17.	Kremenov porfirit, Stularjeva planina (Faninger, 1961)
18.	Albitiziran kremenov porfirit, Kokra (Faninger, 1961; vzorec Kokra-3)
19.	Kremenov porfirit. Puščava na Pohorju (Grobelšek, 1959; diplomsko delo)
20.	Porfirit, Ravne pri Cerknem (Proselc, 1954; diplomsko delo)
21.	Kremenov porfirit, Sv. Ana nad Tržičem (Berce, 1954; vzorec 9)
22.	Kremenov porfirit. Sv. Ana nad Tržičem (Berce, 1954; vzorec 11)
23.	Kremenov porfirit. Sv. Ana nad Tržičem (Berce, 1954; vzorec 6)
3. tabela
PORFIRITI IN DIABAZI
PORPHYRITE UND DIABASE
a) Kemične analize
a) Chemische Anal.vsen
Tabelle 3
260
b) Kationski odstotki
b) Kationenprozente
c) Enokationska molekulama norma
c) Molekularnorm
261
d) Nigglijevi parametri
d) Niggli-Werte
e) Parametri Zavarickega
e) Zavarickii Parameter
TOLMAČ K 3. TABELI
ERLAUTERUNG ZU DER TABELLE, 3
21. Kloritiziran avgitski porfirit, Rudnica nad Podčetrtkom (Germovšek, 1959; vzorec OL-28)
25.	Avgitski albitski porfirit. Veliki Koprivnik (Germovšek, 1959; vzorec Bo-128a)
26.	Avgitski porfirit. Laško (Hamrla, 1954 in Faninger, 1961; vzorec 4a)
27.	Avgitski porfirit. Laško (Hamrla, 1954 in Faninger, 1961; vzorec 8)
28 Diabazni porfirit, Veliki vrh NE od Laškega (Germovšek, 1959; vzorec CL-8)
29.	Avgitni porfirit. Lom (Hinterlechner, 1959)
30.	Porfirit, Sovinja peč (Hinterlechner, 1959)
31.	Avgitni porfirit, Bohor (Ocepek, 1955; diplomsko delo)
32.	Mezodiabaz, Tratica pri Cmolici (Germovšek, 1959; vzorec CL-67)
262
Cizlakit v novejši petrografski klasifikaciji
Ernest Faninger
S 17 tabelami
Kratka vsebina. Pri Cezlaku nad Oplotnico na Pohorju nastopa v tona-
litu globočnina, ki jo sestavljajo v glavnem avgit, rogovača in plagioklazi.
Kamenino je temeljito mikroskopsko in kemično preiskal N a k i t i n in
pri tem ugotovil, da kaže posebnosti, zaradi katerih ji je predlagal novo
ime — čizlakit. Pri tem. se je opiral predvsem na sistem CIPW, po ka-
terem ustreza čizlakitu posebna formula.
V novejšem času so se v petrografski klasifikaciji pojavili novi
sistemi, ki jih seveda Nikitin še ni mogel upoštevati. Predvsem je tu treba
omeniti enokationsko normativno sestavo, kationske odstotke in para-
metre Zavarickega. Namen članka je, prikazati čizlakit v omenjenih
sistemih, da bi dobili čim popolnejšo sliko o tej kamenini. In kot je
Nikitin dokazal s pomočjo sistema CIPW, da čizlakit ni identičen
z nobeno do takrat opisano kamenino, smo prišli do istega zaključka
tudi pri naši primerjavi čizlakita z drugimi ustreznimi kameninami na
podlagi parametrov Zavarickega.
Uvod
Cizlakit je eden izmed najlepših okrasnih kamnov na Slovenskem.
Pridobivajo ga v cezlaškem kamnolomu na Pohorju.
Prvi je kamenino precej popolno opisal Benesch (1917) in jo
imenoval kremenov rogovačno avgitni diorit. Nikitin pa je bil mne-
nja, da naša kamenina ne more spadati v dioritno skupino, ker v njej
odločno prevladujejo femični minerali. Zato jo je najprej provizorično
imenoval tilait. Toda po temeljiti mikroskopski in kemični preiskavi je
ugotovil, da ji po sistemu CIPW pripada formula, ki se po oddelku*
(Section) in vrsti* (Rang) razlikuje od tilaitove formule. Zato je v kla-
sifikaciji magmatskih kamenin zanjo uvedel novo ime — čizlakit.
Primerjajoč štiričlenske magmatske parametre čizlakita z drugimi
kameninami je Nikitin ugotovil, da moramo čizlakit prištevati v dru-
* N i k i t i n je prestavil v sistemu CIPW »Section« z »oddelkom«, »Rang«
in »Subrang« pa z »vrsto« in »podvrsto«. V hrvaški literaturi pa najdemo za
»Rang« in »Subrang« izraza »odjeljak« in »pododjeljak« (Marič, 1945). Pod
tem vplivom nekateri tudi v slovenskih razpravah uporabljajo izraza »oddelek«
in »pododdelek« za »Rang« in »Subrang«.
263
žino diorit-piroksenitov in da se kamenina bolj nagiba k piroksenitom
nego k dioritom.
N i k i t i n je pri klasifikaciji s pomočjo kemičnih podatkov uporabil
le sistem CIPW in štiričlenske magmatske parametre. V novejšem času
so se v petrografiji pojavili novi sistemi in parametri, ki jih N i k i t i n
seveda še ni upošteval. Zaradi važnosti, ki jo ima za nas čizlakit, si ga
oglejmo še v teh novih sistemih in skušajmo z njihovo pomočjo pokazati
tudi to, kar je N i k i t i n dokazal s sistemom CIPW in štiričlenskimi
magmatskimi parametri — namreč da kaže čizlakit posebnosti, zaradi
katerih zasluži tudi posebno ime.
Dve novi metodi zbujata v novejšem času večjo pozornost, in sicer
enokationska normativna sestava in parametri Zavarickega. Oglejmo si
čizlakit po obeh metodah, poleg tega pa že po znanih Nigglijevih para-
metrih. Ker je čizlakit produkt diferenciacije tonalitne magme, si oglejmo
še primerjavo s pohorskim tonalitom iz Josipdola (Dolar-Mantuani,
1935) in aplitom iz bližine Slov. Bistrice (Dolar-Mantuani, 1935).
Čizlakit v enokationski normativni sestavi
Enokationsko normativno sestavo je uvedel Niggli. Imenoval jo
je »Molekulamorm«, tudi Barth (1951) jo je imenoval »molecular
norm«, medtem ko je Eskola (1954) uvedel označbo »one-cation mo-
lecular norm«. Obširno razpravo o novi metodi je napisal B u r r i (1959)
in ji predlagal ime »Aquivalentnorm«.
Postopka, ki ga priporočata Barth in Niggli, sta v bistvu
enaka, edina razlika je pri karbonatnem ogljiku, ki ga B a r th prišteva
med katione, B u r r i pa ne, in postopa z njim enako kot s H20"^. Samo
formalna pa je razlika med obema postopkoma pri pisanju nekaterih
formul. Tako pomeni pri B a r t h u 1 Fs = 1/2 (FeO.SiOa), B u r r i pa
isto formulo označuje z znakom 1 Hy. Kar pa Barth označuje z zna-
kom 1 Hy, piše B u r r i 1 Ortoavgit.
Oglejmo si najprej čizlakit v enokationski normativni sestavi, izra-
čunani po postopku, ki ga priporočata Barth (1951) in Eskola
(1954) (glej 1. tabelo). Tabela vsebuje tudi kationske odstotke. Kamenina
je bogata z normativnimi femičnimi minerali in kaže celo majhen pri-
manjkljaj kremenice, ker se v normi pojavlja olivin. Normativni plagio-
klazi vsebujejo 40,3 »/o an.
Primerjava enokationskih normativnih sestav čizlakita in tilaita, ki
ga je uporabil že Nikitin (1937) za primerjavo, nam kaže 2. tabela.
Iz tabele vidimo, da čizlakit nikakor ne more biti identičen s tilaitom,
saj kaže tilait velik primanjkljaj kremenice, kar vidimo po nastopanju
večjih količin olivina, in celo nefelin nastopa med normativnimi minerali.
Tretja in četrta tabela nam kažeta primerjavo čizlakita s pohorskim
tonalitom in aplitom. Ker sta čizlakit in aplit diferenciata tonalitne
magme, je povsem jasno, da pada količina normativnih piroksenov v smeri
čizlakit tonalit aplit, obenem pa v isti smeri narašča količina proste
kremenice.
264
Enokationsko normativno sestavo čizlakita, preračunano po Niggli-
jevi metodi, nam kažeta 6. in 7. tabela; 5. tabela pa nam kaže tako
imenovane osnovne spojine, ki jih moramo izračunati iz podatkov kemične
analize, preden pristopimo k izračunavanju same normativne sestave.
Po Nigglijevi metodi upoštevamo pri izračunavanju katanorme
— to je enokationsko normativne sestave, ki ustreza okoliščinam, v ka-
terih nastajajo globočnine — CO.^ le v primeru, da je modalni kalcit
primaren mineral. V tem primeru ga vežemo v kalcit. Ce pa je modalni
kalcit sekundaren mineral, pa CO2 pri izračunavanju osnovnih spojin in
katanorme povsem zanemarimo.
Nikitin v svojem članku ničesar ne govori o izvoru modalnega
kalcita v čizlakitu, zato smo pri izračunavanju osnovnih spojin (5. tabela)
in katanorme upoštevali oba primera: kot da bi bil kalcit primaren
mineral (6. tabela), ali pa da bi bil sekundaren (7. tabela), to je, nastal
pri drugotnih spremembah. 6. tabela vsebuje še kationske odstotke, kjer
se karbonatni ogljik ne prišteva med katione.
Ako primerjamo Barthovo metodo (1. tabela) z Nigglijevo
(5. tabela), vidimo razliko pri Cc. Razlika nastopi zato, ker šteje B a r t h
karbonatni ogljik med katione, N i g g 1 i pa ne. Po B a r t h u pomeni
formula CaCO. = 2 Cc, po Niggliju pa 1 Cc, ali kar je isto: po B a r t h u
pomeni 1 Cc = 1/2 CaCOg, po Niggliju pa je 1 Cc = 1 CaCOg.
V primeru, da bi bil modalni kalcit čizlakita sekundarnega izvora
in bi želeli tudi v normativni sestavi prikazati kalcit kot posledico kalciti-
zacije wolastonitne komponente diopsida, bi morali wolastonit v 7. tabeli
zmanjšati za 0,6 Wo, da bi dobili 0,3 Cc in 0,3 Q po enačbi: 0,6 Wo +
+ (CO2) = 0,3 Cc + 0,3 Q (Burri, 1959, str. 213). V tem primeru že
upoštevamo naknadne spremembe v kamenini, iz katanorme preidemo na
epinormo.
Cizlakit v Nigglijevih parametrih
Nigglijeve parametre čizlakita nam kaže 8. tabela, primerjavo
s pohorskim tonalitom in aplitom pa 9. tabela.
Po Nigglijevih parametrih se čizlakit približuje gabroidni in
piroksenitni magmi. Primerjava s tonalitom in aplitom kaže na skoraj
nespremenjeno razmerje med K in Na pri čizlakitu in tonalitu (para-
meter k). Nadalje nam kaže primerjava med čizlakitom in tonalitom na
zvečanje parametrov fm in c in zmanjšanje parametrov al in alk pri
čizlakitu — dejstvo, ki je v soglasju z Nikitinovo trditvijo, da je
čizlakit gravitacijski diferenciat tonalitne magme.
Cizlakit v parametrih Zavarickega
Cizlakit v parametrih Zavarickega nam kaže 10. tabela, 11. ta-
bela pa primerjavo s pohorskim tonalitom in aplitom.
Cizlakit je bogat s femično komponento (parameter b) in reven
z alkalijami (parameter a) ter kalcijem, ki preide v sestavo glinencev
(parameter c). Pri alkalij ah prevladuje natrij nad kalijem (parameter n),
265
pri femičnih minerahh pa prevladujeta magnezij in kalcij nad železom,
kar nam povedo parametri m', c, f. Glede kremenice je čizlakit nasičena
kamenina, kajti parameter Q leži v intervalu +6>Q>—6.. Parametri
Zavarickega so povsem v soglasju z modalno sestavo.
Primerjava čizlakita s kameninami dioritne, gabrove dioritne, gabrove
in s kameninami peridotitne skupine
Pri primerjavi čizlakita z različnimi kameninami je Nikitin ugoto-
vil, da spada čizlakit v družino diorit-piroksenitov in da se bolj približuje
piroksenitom nego dioritom; pri tem je uporabil grafični prikaz štiri-
členskih m.agmatskih parametrov. Skušajmo sedaj isto pokazati s pomočjo
parametrov Zavarickega, za primerjavo pa vzemimo globočnine in
lamprofire dioritne, gabrovo dioritne in gabrove družine magmatskih ka-
menin, nadalje še globočnine družine tilaitov, srednje vrednosti perido-
titov, piroksenitov, hornblenditov in srednjo vrednost tilaitov, ki jo je tudi
Nikitin uporabil za primerjavo.
Tako nam 12. tabela kaže diorit in ustrezne lamprofire, 13. tabela
gabrov diorit z ustreznimi lamprofiri, 14. tabela pa gabro in norit ter
lamprofire gabrove skupine. Družina tilaitov je prikazana v 15. tabeli,
srednje vrednosti za piroksenite, hornblendite, peridotite in tilaite pa so
v 16. tabeli.
Zaradi primerjave čizlakita z naštetimi kameninami smo pri vsaki ka-
menini izračunali še d, pri tem pomeni d = j/(a — 0,0)^+ (c — Co)2+ (b —
a, c in b so parametri čizlakita, Cg, c^ in b^ pa parametri ustrezne kame-
nine, s katero primerjamo čizlakit. Cim manjša je vrednost za d, tem
bolj se čizlakit približuje kamenini, s katero ga primerjamo.
Poglejmo sedaj po vrsti kamenine, pri katerih je d najmanjši, kar
pomeni, da se kar najbolj približujejo čizlakitu (17. tabela).
Najmanjšo vrednost za d kaže montrealit — globočnina iz družine
tilaitov, sledita mu hornblendit in fourchit — lamprofir iz družine gabrov.
Kljub majhni vrednosti za d se vse tri naštete kamenine ločijo od čizlakita
po izraziti negativni vrednosti parametra Q. Tudi za druge kamenine v
17. tabeli lahko ugotovimo, da kažejo določene razlike nasproti čizlakitu;
zato lahko trdimo, da čizlakit ni identičen z nobeno kamenino, ki so na-
vedene v tabelah 12 do 16. Vzorec št. 6 v 17. tabeli predstavlja srednjo
vrednost tilaitov, ki jo je Nikitin uporabil za primerjavo s čizlakitom
po sistemu CIPW; v naši tabeli pride na deveto mesto.
Na splošno lahko trdimo, da se čizlakit glede femične komponente še
najbolj ujema s hornblenditi in pirokseniti, loči pa se od njih zaradi
nasičenosti s kremenico, kar ga približuje dioritni skupini. Dioritni skupini
se čizlakit približuje tudi glede sestave normativnih plagioklazov. Zato
lahko tudi po preiskavi čizlakita s parametri Zavarickega trdimo,
da je čizlakit v bistvu diorit-piroksenit, ki se pa bolj približuje piro-
ksenitom kot dioritom,
266
Cizlakit in neueren petrographischen systemen
Am Rande des Tonalitmassives des Pohorje-Gebirges in Slowenien
befindet sich in der Nahe der Ortschaft Cezlak bei Oplotnica ein in
Tonalit liegendes Tiefengestein, das schon langst bei den Petrographen
Aufsehen erregte. Das Gestein besteht hauptsachlich aus Hornblende,
Augit und Plagioklasen, wobei die melanokraten Bestandteile bei weitem
iiberwiegen.
Das Gestein wurde zuerst von Benesch (1917) eingehend unter-
sucht und als Hornblendeaugitdiorit bezeichnet. Eine nachtragliche und
griindliche Untersuchung fiihrte Nikitin (1937 und 1939) durch, wobei
er wegen des entschiedenen Uberwiegens der melanokraten Bestandteile
die Zugehorigkeit des Gesteines zu der dioritischen Gruppe bestritt. Und
wegen des Aufweisens einer bis damals noch bei keinem Gestein bekannter
Formel des CIPW Systems — IV. 1. Is. (2) 3. (1) 2. — schlug Nikitin
dem Gestein von Cezlak einen besonderen Namen vor — Cizlakit.
Nach dem Erscheinen der Arbeit von Nikitin sind auf dem
Gebiet der Petrographie viele neue Methoden der Bearbeitung der Ge-
steinsanalysen eingefiihrt worden und es erscheint uns zwackmaBig
Cizlakit in den neuen Systemen kennen zu lernen, denn es handelt sich
j a um eine auf dem Gebiet Sloweniens vorkommende petrographische
Besonderheit. Es kommen hier die Kationenprozente, die Molekular- bzw.
Aquivalentnorm, die N i g g 1 i-Werte und die Zavarickij Parameter
hauptsachlich in Betracht. AuBerdem wird in dieser Abhandlung noch
der Versuch gemacht mittels der Zavarickij Parameter die Be-
hauptung von Nikitin zu beweisen, daB das Gestein von Cezlak mit
keinem bis jetzt bekannten Gesteinen identisch ist und so seinen Namen
verdient.
Die Molekularnorm des Cizlakits, errechnet nach der von B a r t h
(1951) angegebenen Methode, zeigt die Tabelle 1. In der Tabelle 2 werden
die Molekularnormen des Cizlakits und Tilaits verglichen, damit man den
Unterschied zwischen den beiden Gesteinen sehen kann. Man sieht daB
Tilait einen betrachtlich groBeren Quarzmangel aufweist, was im Auf-
treten einer viel groBerer Menge an SiOg ungesattigten Verbindungen in
Erscheinung tritt.
In der Tabelle 3 wird der Vergleich der Kationen prozente des Ciz-
lakits, Tonalits (Dolar-Mantuani, 1935) und Aplits (Dolar-
Mantuani, 1935) von Pohorje-Gebirge gezeigt, in der Tabelle 4 aber
die Molekularnormen derselben Gesteine.
Cizlakit in der von Burri (1959) beschriebenen Berechnungs-
methode der Molekularnorm zeigen die Tabellen 5, 6 und 7. Die Tabelle 5
enthalt zunachst die Basisverbindungen; dabei vv^urde einmal Kalcit
errechnet und einmal nicht, je nachdem ob man den modalen Kalcit im
Cizlakit als primar oder sekundar betrachten soli. Aus demselben Grunde
wurden zwei Katanormen errechnet — bei der einen wird der modale
Kalcit als primares (Tabelle 6), bei der anderen aber als sekundares Mine-
ral betrachtet (Tabelle 7).
267
Čizlakit in N i g g 1 i-Werten wird in der Tabelle 8 gezeigt. In der
Tabelle 9 sieht man den Vergleich der N i g g 1 i-Werten des Cizlakits,
Tonalits und Aplits des Pohorje-Gebirges.
Die Zavaricki j-Parameter des Cizlakits sind in der Tabelle 10
dargestellt, in der Tabelle 11 aber der Vergleich mit Tonalit und Aplit.
In den Tabellen 12 bis 14 wird Čizlakit den abyssischen und hypabis-
sischen Formen der Familien der Dioriten, Gabbrodioriten und Gabbros
gegeniibergestellt. In der Tabelle 15 wird Čizlakit mit den abyssischen
Formen der Familie der Tilaite verglichen, in der Tabelle 16 aber mit
den Mittelwerten verschiedener basischen Gesteinen. Bei jedem Gestein
der Tabellen 12 bis 16 wird der Zavaricki j-Wert d errechnet, den
man durch die Formel
d = j/(a - + (c - + (b -
bekommt, wobei a, c, b die Zavaricki j-Parameter des Cizlakits be-
deuten; ao, c^, b^ aber jeweils die Parameter des Gesteines, mit dem
Čizlakit verglichen wird. Bei diesem Vergleich hat es sich herausgestellt,
daB Čizlakit mit keinem von den in den Tabellen 12 bis 16 angefiihrten
Gesteinen iibereinstimmt. So kann man auch mittels der Zavarickij-
Parameter beim Vergleich mit Čizlakit am nahsten stehenden Gesteine
den Bevv^eis erbringen, daB Čizlakit eine Besonderheit darstellt und so
seinen besonderen Namen verdient.
LITERATURA
Barth, T. F. W., 1951, Theoretical Petrology, New York.
B e n e s c h , F., 1917, Beitrage zur Gesteinskunde des ostlichen Bacher-
gebirges. Mitteillungen der geologischen Gesellschaft in Wien.
B u r r i, C., 1959, Petrochemische Berechnungsmethoden auf aquivalenter
Grundlage, Basel.
Dolar-Mantuani, L., 1935, Razmerje med tonaliti in apliti pohor-
skega masiva. Geološki anali balkanskog poluostrva. Knjiga XII, sveska 2;
Beograd.
Maric, L., 1945, Sistematska petrografija, Zagreb.
Nikitin, V. in Klemen, R., 1937, Diorit-pirokseniti iz okoline Cizlaka
na Pohorju. Geološki anali balkanskog poluostrva. Knjiga XIV, Beograd.
Nikitin, V., 1939, Čizlakit — nova kamenina s Pohorja. Zbornik prirodo-
slovnega društva, I. zvezek, Ljubljana.
Rosenbusch, H., 1923, Elemente der Gesteinslehre, Stuttgart.
S a w a r i z k i, A. N., 1954, Einfuhrung in die Petrochemie der Eruptiv-
gesteine, Berlin.
Troger, E., 1935, Spezielle Petrographie der Eruptivgesteine, Berlin.
268
ENOKATIONSKA NORMATIVNA SESTAVA ČIZLAKITA
MOLEKULARNORM VON CIZLAKIT
Tabelle 1
1. tabela
* Analitik: R.Klemen
269
PRIMERJAVA ENOKATIONSKIH NORMATIVNIH SESTAV
ČIZLAKITA IN TILAITA
VERGLEICH DER MOLEKULARNORMEN VON CIZLAKIT UND TILAIT
2. tabela
Tabelle 2
kamenina št. 1 = čizlakit
kamenina št. 2 -- tilait, srednja vrednost petih analiz (Rosenbusch, 1923, str. 210,
analiza št. 6)
Gesteinsnummer 1 = Cizlakit
Gesteinsnumm.er 2 = Tilait, Mittelwert von funf Analysen (Rosenbusch, 1923, S. 210,
Analyse Nr. 6)
270
PRIMERJAVA KATIONSKIH ODSTOTKOV MED CiZLAKITOM
IN POHORSKIM TONALITOM IN APLITOM
VERGLEICH DER KATIONENPROZENTE VON CiZLAKIT, TONALIT
UND APLIT DES POHORJE-GEBIRGES
3. tabela	Tabelle 3
kamenina št. 1 = čizlakit
kamenina št. 2 = tonalit, Josipdol na Pohorju (Dolar-Mantuani, 1935)
kam.enina št. 3 = aplit. Slov. Bistrica (Dolar-Mantuani, 1935)
Gesteinsnummer 1 = Čizlakit
Gesteinsnummer 2 = Tonalit, Josipdol am Pohorje (Dolar-Mantuani, 1935)
Gesteinsnummer 3 = Aplit, Slov. Bistrica (Dolar-Mantuani, 1935)
271
PRIMERJAVA ENOKATIONSKE NORMATIVNE SESTAVE
ČIZLAKITA S POHORSKIM TONALITOM IN APLITOM
VERGLEICH DER MOLEKULARNORMEN VON CIZLAKIT,
TONALIT UND APLIT DES POHORJE-GEBIRGES
4. tabela
Tabelle 4
kamenina št. l = čizlakit
kamenina št. 2 = tonalit, Josipdol na Pohorju (Dolar-Mantuani, 1935)
kamenina št. 3 -- aplit, Slov. Bistrica (Dolar-Mantuani, 1935)
Gesteinsnummer l = Cizlakit
Gesteinsnummer 2 = Tonalit, Josipdol am Pohorje (Dolar-Mantuani, 1935)
Gesteinsnummer 3 = Aplit, Slov. Bistrica (Dolar-Mantuani, 1935)
OSNOVNE SPOJINE ČIZLAKITA (po Nigglijevi metodi)
BASISVERBINDUNGEN DES CIZLAKIT (nach Burri, 1959)
5. tabela
Tabelle 5
v prvem primeru (a) predpostavljamo, da je modalni kalcit primaren, v drugem (b)
pa, da je sekundaren.
Im ersten Falle wird vorausgesetzt, daC der modale Kalcit als primares Mineral
vorhanden ist, im zv/eiten Fall (b) aber, dalJ Kalcit sekundar ist.
272
STANDARDNA KATANORMA ČIZLAKITA V PRIMERU, DA JE KALCIT
PRIMAREN MINERAL
STANDARD-KATANORM DES CIZLAKITS WOBEI KALCIT ALS PRIMARER
MINERAL BETRACHTET WIRD
6. tabela
Tabelle 6
STANDARDNA KATANORMA ČIZLAKITA V PRIMERU, DA JE MODALNI
KALCIT SEKUNDAREN MINERAL
STANDARD-KATANORM DES CiZLAKIT WOBEI DER MODALE KALCIT
ALS SEKUNDARES MINERAL BETRACHTET WIRD
7. tabela
Tabelle 7
18 — Geologija 8
273
Cizlakit v nigglijevih parametrih
cizlakit, dargestellt in niggli-werten
PRIMERJAVA NIGGLIJEVIH PARAMETROV ČIZLAKITA S POHORSKIM
TONALITOM IN APLITOM
VERGLEICH DER NIGGLI-WERTE DES CIZLAKITS MIT DEM TONALIT
UND APLIT DES POHORJE-GEBIRGES
9. tabela	Tabelle 9
kamenina št. 1 = čizlakit, Cezlak pri Oplotnici (Nikitin, 1937)
kamenina št. 2 = tonalit, Josipdol na Pohorju (Dolar-Mantuani, 1935)
kamenina št. 3 = aplit, Slov. Bistrica (Dolar-Mantuani, 1935)
Gesteinsnummer 1 = Cizlakih, Cezlak bei Oplotnica (Nikitin, 1937)
Gesteinsnummer 2 = Tonalit, Josipdol auf Pohorje (Dolar-Mantuani, 1935)
Gesteinsnummer 3 = Aplit, Slov. Bistrica (Dolar-Mantuani, 1935)
CIZLAKIT V PARAMETRIH ZAVARICKEGA
CIZLAKIT DARGESTELLT IN DEN PARAMETERN ZAVARICKIJ
274
primerjava Čizlakita s pohorskim tonalitom in aplitom
v parametrih zavarickega
vergleich der zavarickij-parameter des cizlakits
mit dem tonalit und aplit des pohorje-gebirges
11. tabela
Tabelle 11
kamenina št. 1 = čizlakit
kamenina št. 2 = tonalit, Josipdol na Pohorju (Dolar-Mantuani, 1935)
kamenina št. 3 = aplit, Slov. Bistrica (Dolar-Mantuani, 1935)
Gesteinsnummer 1 = Čizlakit, Cezlak bei Opčotnica, Pohorje Gebirge
Gesteinsnummer 2 = Tonalit, Josipdol am Pohorje Gebirge (Dolar-Mantuani, 1935)
Gesteinsnummer 3 = Aplit, Slov. Bistrica (Dolar-Mantuani, 1935)
DRUŽINA DIORITOV V PARAMETRIH ZAVARICKEGA
IN RAZMERJE DO ČIZLAKITA (d)
FAMILIE DER DIORITEN IN DEN ZAVARICKIJ-PARAMETERN
UND VERHALTNIS ZU CiZLAKIT (d)
12. tabela
Tabelle 12
Številka kamenine d nasproti čizlakitu
Gesteinsnummer d gegeniiber Čizlakit
Ime kamenine
Name des Gesteines
275
DRUŽINA GABROVIH DIORITOV V PARAMETRIH ZAVARICKEGA
IN RAZMERJE DO CiZLAKITA (d)
FAMILIE DER GABRODIORITE, DARGESTELLT IN DEN ZAVARICKIJ-
PARAMETER. VERHALTNIS ZU CIZLAKIT (d)
13. tabela
Tabelle 13
GABROVA DRUŽINA V PARAMETRIH ZAVARICKEGA IN RAZMERJE
DO CIZLAKITA (d)
FAMILIE DER GABROS, DARGESTELLT DURCH DIE ZAVARICKIJ-
PARAMETER. VERHALTNIS ZU CIZLAKIT (d)
14. tabela
Tabelle 14
276
TILAITOVA DRUŽINA V PARAMETRIH ZAVARICKEGA
IN RAZMERJE DO ČIZLAKITA (d)
FAMILIE DER TILAITE, DARGESTELLT DURCH DIE ZAVARICKIJ
PARAMETER. VERHALTNIS ZU CiZLAKIT (d)
15. tabela
Tabelle 15
277
SREDNJE VREDNOSTI ANALIZ PERIDOTITOV, PIROKSENITOV, HORN-
BLENDITOV IN TILAITOV, PRIKAZANE V PARAMETRIH ZAVARI-
CKEGA IN RAZMERJE DO CiZLAKITA (d)
MITTELWERTE DER ANALYSEN VON PERIDOTITEN, PYROXENITEN,
HORNBLENDITEN UND TILAITEN, DARGESTELLT DURCH DIE ZA-
VARICKIJ-PARAMETER. VERHALTNIS ZU CIZLAKIT (d)
16. tabela
Tabelle 16
Kamenina št. 6 je iz Rosenbuschovega učbenika petrografije (Ro-
senbusch, 1923, str. 210, primer 6, druge kamenine pa iz Trogerjevega
(Troger, 1935) in so enako oštevilčene.
278
GEOLOŠKA ZGRADBA SAVSKIH JAM
Miran Iskra
Z 2 skicama in i kulisnim diagramom med tekstom in z 2 kartama v prilogi
Uvod
V	letih 1960 do 1962 smo raziskovali sideritno rudišče v Savskih
jamah. Da bi pojasnili zgradbo rudišča in položaj rudnih teles, smo geo-
loško kartirali celotno južno pobočje Karavank med Rožco in Javorniškim
rovtom od doline Save do državne meje z Avstrijo. Sideritno orudenenje
smo ugotovili le na ožjem območju Savskih jam, v javorniških skladih
nedaleč od tektonskega stika s triadnimi plastmi.
V	prispevku obravnavamo zgradbo in položaj rudišča Savske jame.
Obenem prispevamo z nekaterimi novimi stratigrafskimi in tektonskimi
podatki k poznavanju zahodnih Karavank (1. karta).
Stratigrafski pregled
Karbonske plasti
Najstarejše sklade, ki so razviti na pretežnem delu ozemlja med Hru-
šensko planino in Savskimi jamami, uvrščamo v zgornji karbon med
vrhnje dele javorniških plasti. Prevladuje glinast skrilavec, ki prehaja
v peščeno sljudnat skrilavec in peščenjak. Lečasti vložki kremenovega
konglomerata tvorijo ponekod nadaljevanje peščenjaka. Na geološki karti
nismo mogli stratigrafsko horizontirati različkov karbonskih klastičnih
sedimentov zaradi pestrega petrografskega menjavanja in preperine, ki
jih mestoma prekriva. Med temi sedimenti so na območju Savskih jam
razviti različno debeli vložki in plasti temnega karbonskega apnenca
s prehodi preko laporastega apnenca in apnenega laporja v glinast skri-
lavec in kremenov peščenjak z zgornjekarbonsko favno. Izven območja
Savskih jam na obravnavanem ozemlju nismo našli zgornjekarbonskega
apnenca. Le apnene plasti zahodno od Budnarja in na Hrušenski planini
zaradi podobnosti po položaju uvrščamo med javorniške plasti.
Stratigrafska meja med zgornjim karbonom in spodnjim permom je
še vedno problematična. Spodnjepermski stratigrafsko dokazani apnenci
preidejo navzdol v klastične sedimente, za katere pa ne vemo stratigraf-
skega položaja zaradi pomanjkanja fosilov. Po Salopeku (1960) grade
spodnjepermske plasti na območju Gorskega Kotara glinasti skrilavci,
279
peščenjaki in konglomerati. Ta razvoj je vsaj nekoliko podoben klastičnim
sedimentom javorniških plasti. Ker za sedaj še ne moremo razmejiti
problematičnih klastičnih sedimentov, jih v celoti uvrščamo v serijo ja-
vorniških plasti s pripombo, da je njihova meja s permom nejasna.
Erozijski ostanki permskih in triadnih /skladov so ohranjeni na
javorniških plasteh med Betelom in Križovcem. V dolini Črnega potoka
so presekani s prelomi. Erozijski ostanki spodnjepermske starosti nepra-
vilnih oblik so ohranjeni na več mestih, predvsem med Budnarjem in
Savskimi jamami.
Permske plasti
Razen trbiške breče so na obravnavanem ozemlju v celoti razviti
permski sedimenti v zaporedju, ki je značilno za zahodne Karavanke. Na
javorniških plasteh ležijo skladi sivega do temno sivega apnenca. V spod-
njem delu apnenca, neposredno nad klastičnimi javorniškimi sedimenti,
so kremenovi prodniki in vložki peščenjaka ali skrilavca z ohranjeno
psevdoschwagerinsko favno in redkimi brahiopodi, po katerih ta horizont
prištevamo k rotnoveškim plastem. Klastične sedimente pod permskim
apnencem uvrščamo zaradi pomanjkanja fosilov v celoti v karbon.
Na tem delu Karavank ne moremo dokazati, ali so razviti tudi naj-
nižji deli spodnjega perma.
Erozijski ostanki spodnjepermskega apnenca so ohranjeni na ozemlju
med Budnarjem in Brdom ter severno od tod. Pri Brdu preide apnenec
navzgor v trogkofelski apnenec. Manjši erozijski ostanki spodnjeperm-
skega apnenca so ohranjeni tudi vzhodneje od Brda do struge Črnega po-
toka in na vzhodu pri Križovcu. Na tem območju je apnenec zelo podoben
karbonskemu iz Savskih jam.
Siv do svetlo siv apnenec, ki je razvit na spodnjepermskem, uvrščamo
v spodnji del srednjega perma — trogkofelski apnenec. Ponekod leži tudi
na klastičnih javorniških plasteh. Trogkofelski apnenec se razteza v pasu
od Molzišča pod Rožco proti vzhodu do Menta. Razvit je tudi severno od
Brda. Južno od Betela je ohranjena ob prelomih manjša krpa zelo
svetlega trogkofelskega apnenca. Pri vrtanju v Savskih jamah smo
ugotovili vrhnji del mesnato rdečega trogkofelskega apnenca. Podobne,
nekoliko svetlejše sivo rožnate plasti so razvite mestoma tudi na površini,
nedaleč od stika z grodenskim peščenjakom.
Trbiška breča, ki jo imamo za nadaljevanje morskega razvoja zgor-
njega dela srednjega perma, ni razvita na kartiranem ozemlju. Namesto
trbiške breče so razvite različno debele plasti klastičnih sedimentov kon-
tinentalnega razvoja, ki jih uvrščamo v groden. Grade jih rdeč peščen
skrilavec, peščenjak in sivo zelen peščenjak. Zahodno od Savskih jam
se raztezajo v večkrat prekinjenem pasu na trogkofelskem apnencu. V do-
lini Črnega potoka ležijo neposredno na klastičnih karbonskih plasteh.
V sivih grodenskih peščenjakih so ponekod sledovi bakrovih mineralov,
podobno kot v grodenskem peščenjaku pri Cerknem in ob Idrijci na
Otaležu. Pri raziskavah v Savskih jamah so dosegle nekatere vrtine
grčdenske plasti pod karbonskimi.
280
Vrhnji člen permskih skladov je siv neplastovit dolomit. Njegovo
starost smo določili le po položaju. Na grčdenskih plasteh je razvit zgor-
njepermski dolomit ob strugi Črnega potoka do Križovca. Ob levem bregu
potoka je odkrit prehod grodenskega peščenjaka preko vmesnih dolomiti-
ziranih plasti v zgornjepermski dolomit. Južno od Betela je ohranjen ob
prelomih zgornjepermski dolomit, ki je bržkone podaljšek dolomitnega
pasu s Križovca. Na ozemlju med Kočo pod Rožco in Hrušensko planino
je razvit dolomit na večji površini. Pri Molzišču leži deloma na grodenskih
plasteh ali na trogkofelskem apnencu, nad Hrušensko planino pa ga loči
prelom od javorniških plasti.
Triadne plasti
Neposredno na zgornjepermskem dolomitu med Rožco in Mentom so
konkordantno razvite spodnje triadne plasti od skitske do anizične
stopnje. Vzhodno od tod v smeri Savskih jam ter na območju Črnega
potoka so ohranjeni le deli spodnjetriadnih plasti. Vrhnje dele grebena
Golice grade srednje- in zgornjetriadni sedimenti košutinega pokrova, ki
so ločeni s prelomom od spodnjetriadnih plasti.
Skitska stopnja. Rdeče rjave laporaste delno sljudnate skrilavce
s slabo ohranjenimi anodontoforami prištevamo med zajzerske plasti.
Navzgor preidejo v oolitni apnenec s holopelami. Za kampilske plasti sta
značilna rumeno rjavi skrilav lapor in temen laporast apnenec. Ponekod
je razvit tudi zrnat dolomit, ki tvori nadaljevanje, ali pa je ekvivalent
oolitnega apnenca. Del pobočja Golice med Rožco in koto 1082 m je iz
plasti skitske stopnje v navedenem zaporedju. Ob prelomu pri Mentu je
celotna zgradba prekinjena. Južno od Kogla sta odkrita kampilski laporast
apnenec in skrilavec. Pri Betelu in na območju Karlovega rova so plasti
skitske stopnje ohranjene ob sistemu prelomov. Na zahodnem delu tega
območja sta zajzerski skrilavec in oolitni apnenec, vzhodneje proti Kar-
lovemu rovu pa najdemo oolitni apnenec z vložki dolomita in kampilski
laporast skrilavec. Zaradi tektonike je na tem območju položaj plasti
skitske stopnje dokaj nejasen. Konkordantno ležijo na permskem dolomitu
le zahodno. Rdeč peščenjak ob severnem robu skitskih skladov smo uvrstili
v groden, čeprav njihovega položaja ne moremo uskladiti s shemo razvoja
zgornjepermskih sedimentov. Podoben položaj so ugotovili v Karlovem
rovu, kjer so pod oolitnim apnencem dosegli grodenski preščenjak, ki se do
površine izklini, tako da so skitske plasti na površini v tektonskem stiku
s karbonom. Ponekod so spodnjeskitske plasti zelo podobne grodenskim.
Za sedaj nimamo nikakršnih argumentov, po katerih bi jih na tem ob-
močju lahko prišteli v spodnjo triado.
Anizična stopnja. Širok pas sivega plastovitega dolomita od državne
meje do Kogla prištevamo anizični stopnji. Do kote 1082 m leži anizični
dolomit na kampilskih plasteh. Vzhodno od tod je v tektonskem stiku
z različnimi permskimi sedimenti.
Ob tektonskem stiku anizičnega dolomita z ladinskim je ponekod
ohranjen temno siv do črn ploščast apnenec s skrilavimi vložki, ki pripada
281
bržkone anizični stopnji. V podobnih plasteh so v vzhodnih Karavankah
našli favno, po kateri jih uvrščajo v zgornji del anizične stopnje.
Ladinska stopnja. Svetel, ponekod bel, delno zrnat neplastovit dolomit,
ki gradi osrednji del pobočja Golice, je zgornjeladinske starosti. Na ce-
lotnem ozemlju je dolomit v tektonskem kontaktu s spodnjetriadnimi in
paleozojskimi kameninami. Starost dolomita smo določili le po konkor-
dantnem prehodu v stratigrafsko določene plasti karnijske stopnje. Po
petrografskem videzu in položaju je ekvivalenten kasijanskemu dolomitu
zahodne Slovenije in wettersteinskemu dolomitu v vzhodnih Karavankah.
Pri Savskem Molzišču tone ladinski dolomit pod zgornjetriadne sklade.
Pod zgornjetriadno zgradbo Hruškega vrha je v melišču odkrita manjša
krpa ladinskega dolomita.
Karnijska stopnja. Neposredno na ladinskem dolomitu ležita temno siv
lapor in laporast apnenec s pogostimi ostanki rabeljske favne. Više sledi
neizrazito plastovit, sivo rjav, nekoliko zrnat dolomit. Zgornjekarnijski
temno siv apnenec z roženci gradi greben Golice. Navedeno zaporedje
karnijskih plasti imamo na celotnem ozemlju na ladinskem dolomitu do
Savskega Molzišča. Zaradi tektonike je zahodneje, na območju Zrtnika,
odkrit le zgornjekarnijski apnenec.
Noriška stopnja. Ozemlje zahodno od Savskega Molzišča sestavlja
svetel delno dolomitiziran apnenec. Tega območja nismo podrobno pre-
iskovali, zato ne moremo podati določnejših zaključkov o njegovem obsegu
in položaju. Na Ptičjem vrhu leži na zgornjekarnijskem apnencu, zato ga
uvrščamo v noriško stopnjo kot ekvivalent dachsteinskega apnenca. Na
Begunjščici so našli v teh skladih megalodonte ter dokazali njihovo zgor-
njetrialno starost (Ramovš).
Oligocenske plasti
Pod Zrtnikom je razvita predvsem transgresijska breča. Navzgor
preide v laporast skrilavec in peščenjak z vložki laporastega apnenca.
Posamezne plasti so zelo bogate s cirenami in melanijami, po katerih jih
moremo uvrstiti med soteške sklade, ki predstavljajo limnično brakični
facies zgornjega oligocena. Pretežni del oligocenskih sedimentov je bil
odložen na karbonsko podlago. Delno leže tudi na permskih skladih pri
Križovcu, ali pa so v neposrednem stiku s karnijskim apnencem.
Tektonika
Celotno ozemlje s Karavankami in ostalim delom severozahodne Slo-
venije prištevamo k Alpidom. Natančnejša razmejitev med Alpami in
Dinaridi je problematična, še posebno v severozahodnem delu Slovenije,
za katerega so vsi tektoniki soglasni, da predstavlja mejno območje med
obema tektonskima sistemoma. Kossmat — Rakovec (1956) omejujeta
Dinarsko gorstvo od Alp z idrijskim prelomom in južnim robom Posavskih
gub. Sikošek in Petkovič (1958) pa uporabljata Dienerjevo raz-
delitev Ziljskih in Karnijskih Alp s Karavankami na dve vzdolžni polovici,
ločeni s tonalitno cono, ki se razlikujeta po različnih faciesih. Tonalitna
282
cona naj bi bila obenem tudi meja med Dinarskim gorstvom in Alpami.
Po tej razlagi tvorijo Karavanke nekakšno mejno cono med obema tekton-
skima sistemoma.
Za razlago zgradbe zahodnih Karavank so uporabljali Teller j evo geo-
loško karto iz leta 1910 merila 1 : 75 000. Novejše geološke karte celotnega
ozemlja nimamo. Rezultati geološkega kartiranja južnih pobočij Golice
in Rožce so dali podatke, ki dopolnjujejo zasnovo geološke in tektonske
zgradbe Karavank.
Rakovec deli Karavanke v Se;verni apneniški, paleozojski, tona-
litni in južni apneniški pas. Severni apneniški pas ima luskasto zgradbo
z narivi proti severu. Južni apneniški pas — košutin pokrov — tvori na
zahodu južno pobočje Karavank, proti vzhodu pa preide na severno
pobočje. Ob prelomu med Golico in Stolom s smerjo NW-SE je košutin
pokrov premaknjen proti jugu. Na bazi košutinega pokrova je med Kranj-
sko goro in Koroško Belo odkrit mlajši paleozoik, ki ga imajo za nadalje-
vanje trbiške antiklinale.
Po Sikošku so bile Karavanke v mlajšem terciaru v celoti
premaknjene proti severu, tako da so narinjene na terciar Celovške
kotline. Takšni premiki naj bi potisnili vzdolž savske prelomnice Kam-
niške Alpe proti jugovzhodu in Julijske Alpe proti zahodu.
Obravnavani del Zahodnih Karavank s Savskimi jamami povezujemo
z že znanimi podatki, ki smo jih dobili pri kartiranju širšega ozemlja. Ce
pri vzamemo za zgornjetriadno zgradbo grebenov zahodnih Karavank izraz
košutin pokrov, segamo z obravnavanim ozemljem v del njegovega juž-
nega roba.
Na območju Savskih jam ločimo dve osnovni zgradbi, spodnjo in
zgornjo. Spodnjo grade pretežno zgornjekarbonski skladi z različno ohra-
njenimi permskimi plastmi na njih. K tej zgradbi prištevamo na zahodnem
delu konkordantno odložene spodnjetriadne sklade.
Zgornjetriadnih plasti, ki grade grebene zahodnih Karavank, ne mo-
remo imeti za nadaljevanje spodnje zgradbe. Tektonsko nalegajo na
spodnjo zgradbo ter tvorijo periferne dele košutinega pokrova. Erozijski
ostanki transgresijskih oligocenskih ^skladov so pomembni zato, ker
točneje označujejo obseg in intenziteto določenega obdobja alpske orogeneze
v zahodnih Karavankah.
Spodnji del zgornjetriadne zgradbe košutinega pokrova tvorijo zgor-
njeladinski dolomit in na njem skladi karnijske stopnje, vzhodno od
Savskega Molzišča pa tudi plasti noriške stopnje. Od Jekelja ob državni
meji do Savskega Molzišča je ladinski dolomit v tektonskem kontaktu
s plastmi anizične stopnje, pri Savskih jamah pa tudi s permskimi in
karbonskimi skladi. Položaj dolomita ob spodnji zgradbi je mestoma ne-
jasen. Na zahodnem delu je stik pretežno strm, brez izrazitejših znakov
premikov proti jugu. Na območju Kogla 1439 m preide naleganje ladin-
skega dolomita v reverzen prelom, ki kaže celo na manjše premike anizič-
nih in skitskih plasti proti severu. Tellerjev prerez karavanškega pre-
dora (1914) kaže vklinjene triadne sklade s severne in južne strani med
starejše plasti. Ne da bi natančno obravnavali argumente, po katerih je
Teller določil starost teh plasti, sklepamo, da pripadajo zgornjetriadni
283
zgradbi košutinega pokrova. Položaj paleozojske in spodnjetriadne skla-
dovnice, ugotovljene na zgornjetriadnih plasteh v karavanškem predoru, ter
Tellerjeva interpolacija celotnega prereza skozi ta del Karavank kažeta na
premike paleozojsko-triadnega kompleksa spodnje zgradbe proti severu.
Vzhodneje od karavanškega predora je že tako problematičen stik obeh
zgradb do Kogla. Sele vzhodno od Kogla proti Savskim jamam preide
zgornja zgradba v izrazit nariv na paleozojsko osnovo. Premiki proti
jugozahodu so bili tako intenzivni, da zgornjeladinski dolomit, ki je ob
kontaktu s spodnjo zgradbo, tone pod karnijske sklade. Ob Savskem
Molzišču je zaradi tega spodnjekarnijski laporast apnenec v tektonskem
stiku s karbonskimi skladi. Zgornjetriadna zgradba, ki kaže določeno
stabilizacijo proti zahodu, se je kljub povijanju in premikom proti jugu
prelomila na območju Savskega Molzišča. Zgornjekarnijski apnenec, ki
gradi območje Žrtnika, je zaradi močnega premika proti jugozahodu v ne-
posrednem stiku z oligocenskimi plastmi ali njihovo karbonsko podlago.
Vzhodneje od Zrtnika, v meliščih pobočja Korenščice, doseže nariv zgornje
zgradbe takšen obseg, da je noriški apnenec v neposrednem stiku s kar-
bonom.
Po dolini Pustega rovta naj bi potekala prelomnica, ob kateri se je
premaknilo celotno vzhodno krilo s Kočno in Stolom proti jugu. Prelom
s Savskega Molzišča se nadaljuje po dolini Pustega rovta. Dalje proti
jugovzhodu se prelom izgubi pod nakopičenim pobočnim gruščem. Ne
moremo pa trditi, da se ta prelom nadaljuje tudi proti severozahodu
mimo Ptičjega vrha, kot bi to ustrezalo koncepciji o premiku vzhodnega
krila košutinega pokrova proti jugu ob sorazmerno stabilnem zahodnem
krilu z Golico. Na problematičnem ozemlju pod Ptičjim vrhom smo
ugotovili konkordanten prehod zgornjekarnijskih skladov v noriške brez
kakšnih izrazitejših tektonskih znakov.
Iz tega sklepamo, da premiki južnega obrobja košutinega pokrova
proti jugu zahodno od Savskega Molzišča čedalje bolj slabijo. Dokaj
stabilno območje pri Jekel ju je presekano z močnim prelomom prek
Rožce, ki je povzročil neposredni stik zgornjetriadne zgradbe Hruškega
vrha s karbonskimi skladi. Dalje proti zahodu nismo geološko kartirali,
tako da ne moremo natančneje pojasniti premika zgornje zgradbe ob
prelomu čez Rožco. Zgornjetriadna zgradba košutinega pokrova med
Hruškim vrhom in Korenščico je v vzhodnem delu vedno bolj premaknjena
proti jugu. Premiki košutinega pokrova so vplivali predvsem na strukturo
spodnje zgradbe z rudiščem v Savskih jamah.
Paleozojski skladi s plastmi spodnje triade pripadajo delu mlajšega
paleozoika med Kranjsko goro in Koroško Belo. Rakovec uvršča to
ozemlje v severno obrobje trbiške antiklinale.
Spodnja zgradba z medseboj delno premaknjenimi skladi je v celoti
ohranjena m.ed Hrušensko planino in Budnarjem. Stik javorniških plasti
z zgornjepermskim dolomitom je tektonski na območju Hrušenske planine.
Predstavlja vzhodni odcep preloma preko Rožce, ki sega do preloma
vzhodno od Hrušenske planine. Lečasto izklinjanje permskih skladov med
Molziščem in Mentom kaže na določeno medsebojno prekrivanje ob pre-
lomih, ki so vzporedni s smerjo skladov. Prelom pri Mentu seka pravo-
284
kotno to zgradbo, tako da so ob njem delno odkrite tudi javorniške plasti
pri koti 1082 m. V anizičnem dolomitu preide prelom proti severovzhodu
in bržkone sega do anizičnega apnenca. To domnevo potrjuje cona močno
porušenega dolomita z različnimi vpadi na območju, kjer naj bi potekal
prelom.
Vzhodno od Menta se začenja območje porušenih paleozojskih skladov.
Podoben prelom pri Brdu je povzročil na vmesnem ozemlju tektonski
kontakt anizičnega dolomita s permskimi skladi, ki se nadaljujejo tudi proti
vzhodu v smeri Savskih jam.
Fragmenti zgornjepermskih in spodnjetriadnih sedimentov so ohra-
njeni ob sistemu prelomov pri Betelu in dalje po dolini Črnega potoka
proti Križovcu. Nanje nalegajo javorniške plasti, ki tvorijo manjše narive
proti jugozahodu, prekinjene med seboj z radialnimi prelomi. Narivi ja-
vorniških skladov so rezultanta premikov celotnega severovzhodnega dela
obeh zgradb. Severovzhodno od Brda v smeri Savskih jam se zaključi
celotna permska zgradba navidezno kot izklinjanje ob manjšem prelomu.
Erozijska zajeda v zgornjo zgradbo, ki je odkrila javorniške sklade nad
Savskimi jamami, očitno potrjuje to razlago.
Javorniške plasti tvorijo na ozemlju pri Brdu slabo izraženo anti-
klinalo, ki je na območju Savskih jam porušena. Le del plasti z generalnim
vpadom proti severu nad Savskimi jamami bi lahko imeli za ostanek
njenega neporušenega krila. Tej razlagi nasprotuje dokaj drugačen petro-
grafski razvoj javorniških plasti v Savskih jamah.
Na celotnem ozemlju z odkritimi zgornjekarbonskimi skladi prevla-
dujejo le klastični sedimenti z redkimi izjemami stratigrafsko nepotrjenih
apnenih vložkov. Nasprotno so na širšem območju Savskih jam zelo po-
gostne apnene plasti s tipično zgornjekarbonsko fuzulinsko favno. Kljub
temu, da je za javorniške plasti značilno pestro bočno menjavanje, si
njihove prisotnosti z razlago bočnega prehajanja klastičnih sedimentov
v apnence na tako majhnem prostoru ne moremo zadovoljivo pojasniti.
Z vrtinami v Savskih jamah smo ugotovili, da ležijo orudeni javorniški
skladi na srednjepermskih. Vrtine V-1, V-2, V-6 in V-7 so dosegle na za-
hodnem delu rudišča v različnih globinah prek javorniških mestoma oru-
denih plasti grodenski peščenjak in trogkofelski apnenec v medsebojnem
konkordantnem položaju. Vrtine so sekale zelo porušene in pregnetene
javorniške plasti (glej kulisni blokdiagram).
Srednjepermski skladi niso kazali sledov izrazitejše tektonike, kar
kaže, da so karbonski skladi drseli prek permske podlage. Z interpretacijo
položaja prekritih srednjepermskih skladov smo ugotovili, da tvorijo po-
daljšek permske zgradbe, odkrite severozahodno od Brda. Za vzhodni del
rudišča nismo dobili z vrtinami podatkov o položaju permske podlage.
Vrtino V-4 smo zaključili na višini 875 m v karbonskih plasteh. Domne-
vamo, da se pod lusko permski skladi povijajo proti severovzhodu in ne
segajo prek območja Črnega potoka. Po konkordantnem položaju grčden-
skih in trogkofelskih plasti pričakujemo, da ležijo na spodnjepermskem
apnencu, ki leži na klastičnih javorniških plasteh.
285
KULISNI BLOK DIAGRAM RUDIŠČA SAVSKE JAME
BLOCK MAP OF THE SAVSKE JAME ORE DEPOSIT
Leta 1954 so izvrtali vrtino pod Savskimi jamami na višini 1170 m
do globine 150 m. Po javorniških plasteh v tej vrtini sklepamo, da je v
zgornji tretjini potekala v perifernem delu luske in nato prešla v karbon-
sko podlago. Na globini 23,6 m je vrtina sekala poslednjo apneno plast.
Globlje so razvite le klastične javorniške plasti.
Takšna zgradba brez apnenih plasti ni značilna za območje Savskih
jam tudi zato, ker manjkajo sledovi siderita, ki smo ga ugotavljali vsaj
v obliki manjših žilic v vseh vrtinah na območju rudišča. Kaže, da je
vrtina sekala podlago z razvitimi klastičnimi javorniškimi plastmi. 'To
domnevo potrjujejo tudi karbonske plasti v novem Karlovem rovu
(1020 m). Rov je potekal na dolžini prek 450 m v smeri vrtine in rudišča
le po klastičnih karbonskih sedimentih, ki generalno vpadajo proti jugu.
Ker je rov v mestoma porušenih javorniških plasteh, ki tvorijo osnovo
nariva, v njem niso razvite apnene plasti. Prav tako niso na celotni dolžini
našli nikakršnih sledov siderita.
Po teh podatkih moremo pričakovati čelo nariva orudenih karbonskih
skladov nekje zahodno in južno od Savskih jam pod perifernimi območji
še razvitega karbonskega apnenca na višini plastnice okrog 780 m. Zaradi
preperine in enake petrografske sestave na terenu nismo mogli opazovati
in omejiti obsega nariva. Vzhodno od Črnega potoka je meja nariva še
bolj problematična, ker za to območje nimamo nikakršnih podatkov o
zgradbi in položaju javorniških plasti. Po porušenih conah v Karlovem
rovu sklepamo, da je nariv povzročil tudi delne premike karbonske pod-
lage proti jugozahodu, tako da nalegajo javorniške plasti na permske
v dolini Črnega potoka (1. in 2. skica).
Tudi obseg rudnih pojavov, koncentriranih le na območju Savskih
jam, kaže na drugoten položaj orudenih javorniških plasti. Položaj rudnih
teles, vrisan na karti rudarskih del iz prejšnjega stoletja, se ujema z ugotov-
ljenim obsegom nariva. Orudene javorniške plasti so se narinile na ob-
močje Savskih jam od severovzhoda na spodnjo zgradbo. Premiki so močno
porušili narinjene plasti in z njimi tudi sideritna rudna telesa. Kljub
razmeroma gosti mreži vrtin smo mogli le delno ugotoviti zgradbo rudišča.
Delne podatke o starosti nariva bi lahko povzeli iz položaja in zgradbe
oligocenskih skladov. Bazalne oligocenske plasti so odložene na karbon,
od katerega se ponekod petrografsko skoraj nič ne razlikujejo. Podobnost
bazalnih oligocenskih plasti s karbonskimi je zavedla rudarje, da so
z rudarskimi deli iskali v njih nadaljevanje sideritnega orudenenja ns
območju Križovca in doline Lepene. V oligocenskih skladih, za katere
je Teller smatral, da so karbonski, so našli posamezne kose
siderita. Berce (1955) je našel v oligocenu takšen horizont, bogat s sideri-
tom, za katerega meni, da je v njem siderit le presedimentiran iz pri-
marnih karbonskih kamenin. Pri rudarskih raziskavah v Lepeni (1955)
so ugotovili narive triadnih in karbonskih plasti na oligocenske. Tudi na
območju vrtine V-4 v Savskih jamah so oligocenske transgresij ske breče
u valjane v karbonske sklade. V času oligocenske transgresije so bila že
odkrita sideritna rudna telesa. Takrat je bila že delno oblikovana orudena
luska. Premiki košutinega pokrova proti jugu so postoligocenske starosti,
ker so preoblikovali odložene oligocenske plasti. V oligocenskih bazalnih
287
GEOLOŠKA SKICA PALEOZOJSKE PODLAGE RUDIŠČA SAVSKE JAME
GEOLOGIC SKETCH MAP OF THE PALEOZOIC BASEMENT
OF THE SAVSKE JAME ORE DEPOSIT
plasteh je razmeroma majhen odstotek karbonata, kar rcaže na takratno
večjo oddaljenost triadnih skladov, ki jih grade pretežno apnenci in
dolomiti. Sedanji neposredni stik oligocenskih skladov s triadnimi ter
določeni znaki narivov nanje potrjujejo intenzivno tektoniko v mlajšem
terciaru, ki je povzročila tudi še delne premike spodnje zgradbe. Za na-
tančnejšo časovno opredelitev nariva rudišča v Savskih jamah ne razpola-
gamo z določnejšimi podatki, ker predstavlja le-ta rezultanto več časovno
različnih tektonskih manifestacij v mlajšem terciaru.
288
S/il/S/rf JAME s STARIM/ RUDARSKIMI DELI
MAP OF OLD WORKINGS AT SAVSKE JAME ORE DEPOSIT
GEOLOŠKA KARTA ŠIRŠEGA OBMOČJA SAVSKIH JAM
GEOLOGIC MAP OF THE WIDER AREA CF THE SAVSKE JAME
iskra, geologija 3
SKICA ZGRADB RUDIŠČA SAl/SKE JAME
SKETCH SHOWING THE STRUCTURE OF THE SAVSKE JAME ORE DEPOSIT
2, skica
Geološka zgradba rudišča
Po manuskriptni skici iz 19. stoletja merila 1 :3200, na kateri so
včrtana takrat znana območja z rudnimi telesi in iz Luschinovega poro-
čila (1886) povzemamo, da so siderit odkopavali ob apnenih plasteh.
V manjšem obsegu so rudni pojavi vezani tudi na karbonske klastične
sedimente. Od ostalih mineralov omenja parageneze galenita in sfalerita
kot impregnacije ali pasovite koncentracije v sideritu. Najbogatejša rudna
telesa se nahajajo v »glavnem ležišču«, katerega vzhodni podaljšek tvori
»ležišče Mailen«. V »srednjem, vzhodnem in severnem ležišču« se na-
19 — Geologija 8
289
hajajo manjša rudna telesa v obliki žil ali leč. Rudna telesa se raztezajo
vzporedno s karbonskimi skladi. Izklinjajo se lečasto pod ostrim kotom
ali pa postopno preidejo v apnenec. Po takratnih cenitvah je območje
z rudnimi pojavi dolgo v smeri vzhod-zahod okrog 1200 m in široko
približno 450 m. Rudne pojave so sledili do globine 250 m, kar ustreza
obzorju Karlovega rova (1020 m). Do obzorja Frančiška (1098 m) so
takrat že odkopali rudna telesa. Po teh podatkih in številnih površinskih
sledovih rudarskih del smo določili za preiskavo ožje območje rudišča.
Vrtine smo locirali tako, da bi z njimi dosegli rudna telesa pod obzorji
Karel in Frančiška. Na območju rudišča prevladujejo glinasti in peščeni
skrilavci z vložki drobnozrnatega peščenjaka, ki ponekod preide v kre-
menov konglomerat. Leče kremenovega konglomerata so nepravilno po-
razdeljene med ostalimi klastičnimi sedimenti in ne predstavljajo dolo-
čenega horizonta v njih. Najbolj ilustrativne podatke o zgradbi javorni-
ških plasti daje karbonski apnenec med klastičnimi sedimenti. Zaradi
močne tektonike in erozijskih procesov ima na površini nepravilne oblike.
V apnencu ali ob njem so bili veliki izdanki siderita na centralnem
in zahodnem delu rudišča. Ce primerjamo apnene plasti z rudnimi telesi
po manuskriptni karti, so vsa pomembna rudna telesa vezana na apnene
plasti. Najizrazitejši pas karbonskega apnenca se razteza na višini med
1230 in 1240 m od zahoda proti vzhodu. Na zahodnem delu tega pasu so
med številnimi prelomi sledovi odkopov tudi po več metrov debelih
rudnih teles, ki se ne ujemajo povsem s smerjo neizrazito plastovitih
apnenih plasti. Rudna telesa so se dokaj ostro ločila od prikamenine, ker
razen limonitnih prevlek oksidiranih ostankov siderita ne najdemo na
območju odkopov nikakršnih sledov orudenenj. Območje z izrazitimi že
odkopanimi rudnimi telesi prištevamo delu »glavnega ležišča«. V podaljšku
proti vzhodu se pas apnenca tanjša in se prekine ob prelomu pod Markelj-
novo planino. Na tem delu apnenih plasti so odkopavali rudna telesa
v »srednjem« in »vzhodnem ležišču«.
Severno od teh apnenih plasti so ohranjene manjše nepravilne apnene
leče med karboskimi klastičnimi sedimenti, ob katerih se je raztezalo
rudno telo »severnega ležišča«.
Dokaj nejasen položaj imajo nepravilno oblikovani ostanki apnenca
zahodno od vhoda v obzorje. Premiki so na tem območju razsekali in raz-
maknili apnene plasti, ki jih več ne moremo povezati v prvotno celoto.
Na jugovzhodnem delu rudišča so razviti periferni erozijski ostanki
bazalnih oligocenskih plasti. Na območju vrtine V-4 je vklinjena oligocen-
ska apnena breča z roženci med javorniške sklade. Vzhodneje tvorita ba-
zalne oligocenske plasti kremenov konglomerat in peščenjak. Na Markelj-
novi planini in dalje proti severu so narinjeni na javorniške plasti kar-
nijski in zgornjeladinski skladi zgornje zgradbe. Stratigrafskega položaja
javorniških skladov s slabo ohranjenimi fosilnimi ostanki s površine ru-
dišča nismo mogli z gotovostjo določiti. Z vrtinami smo večkrat sekali
javorniški apnenec z značilno mikrofavno: Rugosofusulina alpina (Schell-
wien), Triticites sp., Schubertella sp., Ozavainella sp. (Kochansky-Devlde)
in s prerezi slabo ohranjenih gastropodov, brahiopodov, ostankov krinoi-
dov in bodic ježkov. Posebno fusulinska favna dokazuje nedvomno zgor-
290
njekarbonsko starost (uralien) orudenih skladov v Savskih jamah. Kljub
temu ni dovolj jasna prisotnost tako številnih apnenih plasti med kla-
stičnimi sedimenti. Kaže, da so apnene plasti v javorniških skladih na
območju Savskih jam zaradi tektonike na drugotnem položaju.
Podatki površinskega kartiranja in rezultati vrtanja so nam dali kljub
močni tektoniki vpogled v zgradbo rudišča v Savskih jamah. Generalni
vpad plasti proti severu, izrazitejši predvsem na severnem ozemlju ru-
dišča, je nastal zaradi premikov zgornje zgradbe proti jugu. Z vrtinami
smo ugotovili povijanje celotne karbonske zgradbe v globini proti jugu.
Na severnem delu rudišča so javorniške plasti v inverznem položaju, ki
v globini preide v konkordantno zaporedje vkljub močni tektoniki.
Zgradba rudišča kaže na enostavnejšo rešitev z razlago nariva orudenih
javorniških plasti proti severu, tako da so prekrile permsko podlago in se
ustavile ob barieri košutinega pokrova. Takšna tektonska razlaga bi bila
povsem sprejemljiva, vendar je ne moremo vključiti v tektonsko shemo
tega dela Karavank.
Nevzdržna bi bila hipoteza o delnem premiku javorniških skladov, ki
se po svoji petrografski sestavi ločijo od drugih odkritih zgornjekarbonskih
plasti. Tudi koncentracija siderita le na območju narinjenih javorniških
plasti v Savskih jamah ni v prid tej razlagi, ker nismo na celotnem
kompleksu okoli 14 km^ odkritih javorniških plasti južno od rudišča nikjer
našli sideritnih pojavov na primarnem kraju, ki naj bi bili del prvotnega
orudenenja. Najverjetnejša je razlaga sedanje zgradbe rudišča s premiki
orudenenih javorniških plasti od severovzhoda in severa na območje
Savskih jam. Sledove teh tektonskih manifestacij so skoraj povsem za-
brisali premiki zgornje zgradbe košutinega pokrova in oligocenska trans-
gresija. Čeprav imamo potrjeno z raziskavami le zgradbo zahodnega dela
rudišča, moremo sklepati, da je rudišče razvito podobno tudi vzhodno od
Savskih jam pod triadnimi kameninami Zrtnika in oligocenskimi erozij-
skimi preostanki. O orudenenju tega območja nimamo nobenih podatkov.
Razlaga orudenenja
Primarnih rudnih pojavov na površini nismo našli razen močno limo-
nitiziranih tankih prevlek preostalega siderita na prikameninah. Na ob-
močju starih rudarskih del z odvali ter ob nekdanjih kolovozih, po katerih
so vozili rudo, so pogostnejši kosi močno oksidiranega temno rjavega
siderita. Iz vrtin pridobljeni siderit je bil z rumenkastim nadihom. V več-
jih rudnih telesih je siderit tudi sivkasto rumen, mestoma tudi siv.
Mikroskopsko preiskani vzorci so bili zaradi poznejše oksidacije
rumenkasto rjavi.
Rudna telesa, ki smo jih prevrtali, imajo naslednjo mineralno sestavo:
siderit — FeCO.,	galenit — PbS
kalcit — CaCOg	sfalerit — ZnS
ankerit— Ca(Fe,Mg,Mn).(C03)2	pirit — FeS
kremen — SiOa
291
v oksidiranih kosih rude s površine sta razvita:
hmonit — Fe.Og. kHjO
smitsonit — ZnCOg
Orientacijska kemična sestava rudnega telesa iz »glavnega ležišča« je
naslednja:
Sideritna žila z območja »vzhodnega ležišča« je vsebovala 66,8 Vo
FeCOg. Ko so prenehali rudariti (1892), kmalu niso več bila dostopna
rudarska dela. Poznejša strokovna proučevanja rudišča so bila nepopolna,
ker niso mogli nikjer opazovati primarnih orudenenj, zato so rudišče
obravnavali le načelno.
Po Cissarzovi (1956) regionalni razdelitvi rudišč pripadajo
Savske jame v tektonsko območje Alp. Sem prišteva tektonski enoti Po-
savskih gub in predel Karavank z rudišči v mlajšepaleozojskih sedimen-
tih. Za primerjavo rudišča Savske jame s podobnimi jugoslovanskimi
rudišči podajamo pomembnejše skrajšane teoretske zaključke o njihovem
nastanku. Cissarz povezuje dobro preiskana sideritna rudišča Bosne,
vezana na mlajše paleozojske sedimente, v enoten cikel orudenenja. Po-
reklo teh rudišč veže na globoke plutone mlajšepaleozojske starosti. Po
načinu pojavljanja in rudnih paragenezah jim oporeka odvisnost od
subvulkanske dejavnosti. Poleg vrste rudišč, ki jih primerja po podobnih
paragenezah s siegerlandskimi, uvršča v to grupo tudi pojave siderita
pri Samoboru in Gornji Stubici. Kot tipično alpsko sideritno rudišče
omenja Savske jame, ki naj bi prispevalo k poznavanju orudenenj v mlajše
paleozojskih sedimentih Karavank, ni pa nakazal podrobnejše razlage
o njegovem nastanku.
Nastajanje sideritnih rudišč v paleozojskih kameninah tolmači
Katzer (1925) s klasično hidrotermalno teorijo. Terme, nasičene z železo-
vim bikarbonatom, so odlagale siderit v tektonsko porušena območja
mlajšepaleozojskih sedimentov. V karbonatnih kameninah so obenem
z metasomatozo odlagale siderit, delno tudi ankerit. Ponavadi takšne rudne
žile spremljata podrejena sulfidna parageneza in kremen.
Noth (1952) smatra, da se je najprej izločil siderit iz ascendentne
raztopine in nato v istem genetskem ciklu sulfidi, predvsem galenit in
sfalerit. Delno sideritizacijo klastičnih sedimentov ima za rezultat velike
aktivnosti raztopin. Ljubijskemu rudišču pripisuje mlajše paleozojsko sta-
rost in sinorogen nastanek, kar dokazuje z nenadnimi nepravilnimi
'odebelitvami rudnih teles, ki jih je pozneje razkosala mlajša tektonika.
292
Hidrotermalni-metasomatski procesi, vezani na mlajšepaleozojske karbo-
natne kamenine, predstavljajo le manjši del orudenenja. Lj ubij sko rudišče
ima Jurkovic (1960) za rezultat morske sedimentacije v času hitrih
facialnih sprememb v zgornjem karbonu. Železovi ioni, ki so oblikovali
rudišče, so lahko detritarnega porekla (finomeljasti in prašnati delci,
transportirani s celine). Sproščen CO2, ki je nastal pri oksidaciji organske
komponente, je vezal železo iz melj a v bikarbonat, ki se je nato usedal
kot siderit. Po drugi hipotezi je imel železov ion primarno poreklo, vezano
na plutonizem. Čeprav tega doslej niso odkrili na širšem območju Lj ubije,
je lahko orudenenje posledica doslej neugotovljenega okultnega pluto-
nizma. V prid tej hipotezi tolmači Jurkovič prehod siderita v smeri
Prijedora v barit z variabilno količino siderita. Singenetske sideritne
usedline so bile kriptokristalaste ali amorfne. Poznejši epigenetski procesi
so jih prekristalizirali v sedanje strukturne oblike.
Rezultati rudnih preiskav
Po skici iz 19. stoletja so prikazana rudna telesa v obliki različno
debelih podolgovatih leč, ki se raztezajo v smeri vzhod — zahod. »Glavno
ležišče« predstavlja centralno rudonosno območje, od katerega se peri-
ferno raztezajo med seboj prekinjena, čedalje manjša »ležišča«. Najsever-
nejše rudne pojave obsega »severno ležišče«. Rudni pojavi na jugu Sav-
skih jam sestoje iz manjših lečastih rudnih teles, ki tudi v času odkopa-
vanja niso ekonomsko dosti pomenila (2. karta).
Verjetno so takrat v včrtano rudno »ležišče« skušali vnesti in omejiti
območja z ekonomsko pomembnimi orudenenji. Po položaju vrisanih
»ležišč« moremo ločiti tri orudene pasove, od katerih je srednji obsegal
najbogatejša rudna telesa. Odkopana rudna telesa na površini so imela
smeri, ki odstopajo od označenih »ležišč« na manuskriptni karti. Nekatere
manjše sideritne žile so potekale celo pravokotno na generalno smer
»ležišč«, ki je obenem tudi smer plasti javorniških skladov.
O mikroskopskih preiskavah sideritne rude iz prejšnjih let imamo le
podatke Berceta (1954), ki je pregledal raztresene kose siderita ne-
znanega primarnega položaja, nabrane na površini. V teh kosih se siderit
javlja v zrnih, ki so le redkeje limonitizirana. Zdrobljen kristaliziran
siderit je naknadno vezan z amorfnim. Kalcitne žile se jasno ločijo od
drugih karbonatov. Značilni sta paragenezi siderit-galenit in siderit-
sfalerit. Galenit nahajamo v nepravilnih oblikah, obdanih s karbonatnimi
minerali. Po razpokah so izraziti prehodi v cerusit in anglezit, ki sta na-
stala zaradi sekundarnih oksidacijskih procesov, potem ko je bila ruda
že odkopana. Sfalerit je debelo zrnat in se pasovi menjavajo s sideri-
tom. Stik je največkrat posreden prek Zn-karbonata. V preiskanih kosih ni
našel pirita.
Rezultati mikroskopskih rudno-petrografskih preiskav so naslednji:
V vseh preiskanih vzorcih iz vrtin je siderit gost, alotriomorfen, srednje-
zrnat, redko debelo zrnat, predvsem v rudnih telesih. Žile so pogosto
zdrobljene in imajo zato nepravilne oblike. Drobno zrnat siderit naha-
293
jamo ob nepravilnih razpokah. Sferolitska struktura je značilna za dele
obsežnejših rudnih teles.
Zrna so velikosti med 0,08 in 0,2 mm. Ankerit se težko loči od
prevladujočega siderita v preparatih, kjer se pojavljata v zrnih istega
velikostnega reda. Kjer je razvit drobno zrnat, smo ga laže determinirali,
prav tako tam, kjer opazujemo večje posamezne idiomorfne kristale
ankerita v sideritu.
Od sulfidnih paragenez nahajamo galenit, sfalerit in pirit.
Zrna galenita, velikosti 0,08 do 7 mm, nepravilne oblike, so ob robovih
mestoma zdrobljena. Galenit nahajamo ob razpokah ali pa je nepravilno
razporejen v drobcih prikamenine v sideritni osnovi.
Galenit obkroža mestoma redke piritne konkrecije. Ponekod so
v galenitu drobna idiomorfna zrna kalcita. Sfalerit je razvit v manjših
količinah. Zrna so nepravilno porazdeljena po sideritu, deloma tudi po
razpokah v prikamenini in dosežejo velikost 0,08 do 3 mm. Izrazito sfa-
leritno paragenezo smo našli v kosih rude iz depoja centralne halde.
Srednje in grobo zrnat sfalerit ima v preparatih koncentracije 3 do 20 "/o.
V takšnih vzorcih galenita ni ali pa je le v sledovih. Ob sfaleritu je zelo
značilen smitsonit v obliki tankih žilic. Oksidacija sfalerita se je pričela po
razkolnih ploskvah ali po razpokah. Domnevamo, da je smitsonit bržkone
produkt več desetletne oksidacije že odkopane rude. Na zunanjih robovih
kosov rude iz halde in deloma po razpokah je siderit spremenjen v limonit.
Pirit je drobno zrnat, združen tudi v konkrecijah. V obliki kristalov
je redek. Zrna pirita dosežejo velikost do 0,1 mm. M a r k a z i t nahajamo
le v nekaterih vzorcih iz halde v obliki nepravilno raztresenih zrn.
Kremen redko nahajamo v preiskanih vzorcih. Je drobno in
srednje zrnat ob razpokah v sideritu ali v metasomatsko spremenjeni
prikamenini. Kalcit tvori zelo pogostno, toda količinsko spreminjajočo
se paragenezo. Razvit je v debelih in zelo debelih zrnih, razporejenih
v žilicah različnih velikosti in oblik, ki sekajo orudenenja s sideritom in
karbonatno prikamenino. Pretežni del teh kalcitnih tvorb je postrudnega
nastanka.
Mikroskopske preiskave železove rude so pokazale, da je siderit v raz-
ličnih delih rudišča enako razvit z enostavno sulfidno paragenezo. Orude-
nenje je predvsem vezano na apnence, ki jih metasomatsko nadomešča
siderit. Z vrtanjem ugotovljeni sideritni pojavi v klastičnih kameninah
predstavljajo mineralizacije, ki redko dosežejo večji obseg. V sideritu, ki
je nadomestil karbonatno prikamenino, so opazni ostanki drobno dispergi-
ranih glinastih komponent.
Po nekaterih detajlih v zbranem gradivu bi lahko sodili, da je
orudenenje v Savskih jamah singenetskega nastanka. Premajhna stopnja
raziskanosti celotnega rudišča, nezadosten vpogled v obseg in način
orudenenja z razporeditvijo rudnih komponent, strukturnih in teksturnih
karakteristik, ne omogočajo enosmiselnih sklepov.
Za potrditev singenetskega nastanka siderita v Savskih jamah mo-
remo ovreči hipotezo, da bi bilo železo detritarnega izvora. Nelogična bi
bila koncentracija siderita prav na območju javorniških skladov, ki obilu-
jejo z apnenimi plastmi, ne da bi opazovali kakršno koli kombinacijo
294
klastičnih kamenin s sideritom. Erozijski procesi v zgornjem karbonu
z akumulacijo najfinejših komponent niso separirali železovih pelitov le
na določene rajone malih obsežnosti, v katerih bi lahko prišlo do koncen-
tracij siderita, kot to kažejo orudenenja v Savskih jamah. Druga alter-
nativa, po kateri bi se v procesu formiranja javorniških plasti dovajale
ascendentne raztopine, je vezana na najbolj izjemne in optimalne slučaj-
nosti. Neki plutonizem, o katerem nimamo nikakršnih podatkov, bi moral
periodično dovajati raztopine, ker opazujemo tri različno obsežne orude-
nene horizonte.
S pulzacijskim občasnim dovajanjem raztopin bi lahko zadovoljivo
teoretično pojasnili singenetski nastanek rudišča. Sedanji diskordanten
položaj rudnih teles kaže, da so ta vezana na neko primarno tektoniko, ki
je bila formirana že v razvitih javorniških skladih.
Hidrotermalni pojavi, vezani na neki postkarbonski, bržčas mlajše
paleozojski plutonizem, bi lahko povzročili epigentska sideritna orudenenja
lečasto-žilnega tipa, ki ga spremlja enostavna sulfidna parageneza. Za raz-
liko od bosanskih sideritnih rudišč je pretežni del rudnih teles v Savskih
jamah hidrotermalne metasomatskega nastanka, vezan na apnene in
apneno-laporaste plasti. Tudi po paragenezah siderit-galenit in siderit-
sfalerit, ki jih nismo nikjer opazovali skupaj v enakih količinskih od-
nosih, sklepamo na diferenciacijo, ki je bržkone posledica asinhronega
delovanja rudnih raztopin na meji mezo- in epitermalnega stadija na
večjih neugotovljenih razdaljah od plutonizma. Za razlago postsideritnih
hidrotermalnih procesov, ki bi deponirali sulfide v že formirana rudna
telesa, nimamo nikakršnih podatkov. Sulfidne parageneze manjkajo v tankih
nepravilnih sporadičnih sideritnih žilicah v javorniških plasteh izven
območja z rudnimi telesi ali v njihovih perifernih območjih. Tod nastopa
siderit le v združbi s kalcitom. Domnevamo, da so takšne mineralizacije
sekundarne tvorbe kot posledica statičnih orogenetskih pritiskov, ki so
povzročili migracijo siderita iz že oblikovanih rudnih teles. Zaradi tega se
je del siderita izločal po razpokah v petrografsko različnih javorniških
plasteh. Takšni psevdohidrotermalni procesi so verjetno nastajali v sta-
rejšem obdobju alpske orogeneze, ker je bilo v oligocenu rudišče v Savskih
jamah že odkrito. Pretežni del kalcitne parageneze v obliki žilic, lečastih
odebelitev in lečk različnih velikosti in oblik, ki sekajo rudna telesa in
karbonatno prikamenino, so posledica diagenetskih sprememb v alpski
orogenezi (alpske žilice). Tektonski procesi so povzročili porušitve in
medsebojne premike delov rudnih teles in prikamenine, niso pa več vpli-
vali na notranjo strukturo rudnih teles. Kalcitne žilice so nastale z za-
polnitvijo številnih razpok zaradi pojavov, ki so mobilizirali le kalcijev
karbonat.
Hipotezo o nastanku sideritnega rudišča v Savskih jamah bi lahko
razširili z Oelsner-Kriigerjevo (1957) dopolnjeno hidrotermalno
teorijo o delovanju hidroterm, ki so nastale pri regionalni arheometa-
morfozi varistične orogenetske faze. Po tej teoriji bi hidroterme nastajale
v paleozojskih kameninah, iz katerih bi z raztapljanjem koncentrirale
rudne komponente, ki bi jih nato deponirale v isti sredini zaradi porušitve
295
prvotnih pogojev. Alpska orogeneza je torej povzročila na območju
Savskih jam le kalcitne mineralizacije manjšega obsega.
Nekatera alpska rudišča manjšega obsega, med nje bi lahko' prišteli
tudi Savske jame, so takšnega nastanka.
Kot druge domneve o genezi rudišča v Savskih jamah je tudi ta
premalo podkrepljena z raziskavami, da bi jo lahko povsem privzeli.
THE GEOLOGIC FEATURES OF THE SAVSKE JAME
IRON ORE DEPOSIT
The iron ore deposit of Savske jame below the Golica Mount in
Karavanke was the base of iron industry of Upper Carniola in the start
of new age. The first data on mining in this area date back in year 1381.
The work has been stopped more times and later restarted again in
and IT^h centuries. The mining in Savske jame area expanded strongly in
18^^^ century. It started declining during century until the mining
of iron ore completely stopped in 1892.
Only uncomplete written data are preserved on the long era of mining
of Savske jame dated 1886, according to which we can get the size of ore
bodies developed by mining workings. Unfortunately no mining workings
are accessible, therefore no detailed studies on extent of mineralization
could be done. At the same time there are no accurate data on the quantity
of the ore extracted during the work of the mine.
The ore bodies have been prospected in a zone of clastic sediments
1200 m long and 450 m wide. They are intercalated by limestone lenses
of varying thickness, and can be put into the Javomik (Auemigg) beds
of Uralian- Upper Carboniferous.
During last years the southern slope of the Savske jame area was
mapped with the view to clear up the geologie structure, the extent of
siderite mineralization, at the same time to find out the possibilities of
mineralization in Carboniferous sediments outside of the Savske jame
area.
The area examined belongs to the western part of Karavanke, which
forms the boundary between the Alps and Dinarides. Two structures are
formed in the area. The lovv^er structure — the extension of the Tarvisio
anticlinal — is formed by Upper Carboniferous, Permian, and Lower
Triassic. The upper structure called Košuta cover forms tectonic contact
v^'ith the lower structure. The sediments of it belong to Middle and Upper
Triassic. The extent of movements of lower structure towards north is
the strongest between Rošca and Golica Mounts. They are less charac-
teristic further on towards east, where in the area of Savske jame the
upper structure forms an overthrust towards south on the top of the
lower one.
Examining the closer area of the Savske jame iron ore deposit by
means of vertical and inclined bore holes a strongly shattered structure
was found. It is formed by the Javomik beds including smaller siderite
296
ore bodies and narrower siderite veinlets in limestone and in a lower
extent in clastic Javornik beds.
We directed the bore holes so as to intersect the area in vv^hich we
supposed the extension of ore bodies below the Karel horizon (1020 m)
down to which the ore deposit is most probably exhausted. On the surface
the beds are dipping generally north, deeper down they curve south.
According the data given by the bore holes in the western part of the
area, the Javornik beds form an imbricated structure lying directly
on the Middle Permian beds (of Trogkofel and Groden). South of them
the same structure covers also the Upper Carboniferous clastic sediments
forming the extensive area of the southern slope of Western Karavanke.
The Paleozoic structure including the ore bodies is overthrusted by Middle
and Upper Triassic sediments of the Košuta cover.
In the eastern part of the ore deposit the surface iz covered by rem-
nants of the basal transgressive sediments belonging to Oligocene (the
Socka beds).
The ore is composed of siderite, ankerite, calcite, and quartz, galena,
sphalerite, and pyrite are the minor minerals. It contains 63,6 ®/o FeCOg.
The Savske jame iron ore deposit was formed in the mesothermal and
epithermal stadiums of the hydrothermal-metasomatic activity. It should
be connected with a plutonic phase of Upper Paleozoic most probably,
which has not been identified yet. Some siderite grains should be formed
in secondary hydrothermal processes caused by the static orogenetic
pressure. The ore deposit could be formed also by the action of hydro-
thermes in the regional archeometamorphosis in the varistic orogenetic
phase.
Savske jame iron ore deposit is one of the economically minor im-
portant alpine ore deposits in Paleozoic strata. By the mining through
more centuries it has been almost completely exhausted so it has no
mineable reserves more at present time.
LITERATURA
B e r c e , B., 1953, Poročilo o kartiranju področja Savskih jam pri Sv. Križu
nad Jesenicanii. Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana.
B e r c e, B., 1953, Poročilo o rudarskih raziskovalnih delih v Savskih jamah
nad Jesenicami. Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana.
B e r c e, B., 1954, Poročilo o geologiji rudarskih raziskav v Karlovem
rovu in Lepeni. Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana.
B e r c e, B., 1955, Geološko poročilo o rezultatih raaskav železne rude
v Lepeni nad Jesenicami. Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana.
C i s s a r z, A., 1956, Lagerstatten und Lagerstattenbildung in Jugoslawien,
Rasprave Zavoda za geol. i geof. istraživanja Srbije, sv. VI, Beograd.
Kochansky-Devide, V., 1962, Nova istraživanja gornjepaleozojskih
mikrofosila Jugoslavije, Referati V. sa veto vanj a, Beograd.
L u s c h i n, 1886, Expose iiber den Spatheisenstein — Bergbau am
Reichenberg nachst Assling in Krain, Eigentum der Krainischen-Industrie
Gesellschaft in Laibach, Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana.
Iskra, M., 1961, Poročilo o raziskavah v Savskih jamah. Arhiv Geolo-
škega zavoda Ljubljana.
297
Iskra, M., 1962, Poročilo o raziskavah na objektu Savske jame v letu
1961. Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana.
J u r k o v i č , I., 1961, Minerali željeznih rudnih ležišta Ljubije kod Prije-
dora, Geološki vjesnik, sv. 14, Zagreb.
Rakovec, I., 1956, Pregled tektonske zgradbe Slovenije, I. Jugoslo-
vanski geološki kongres, Ljubljana.
Ramovš, A., 1962, Nekateri problemi pri raziskovanju perma v Jugo-
slaviji. Referati V. savetovanja, Beograd.
Si ko šek, B.. 1958, Tektonski sklop j ugoslo venskih južnih Alpi. Zbornik
radova G. inst. Jovan Žujovič, Beograd.
Teller, F., 1914, Geologie des Karawankentunnels, Akademie der Wis-
senschaften, Wien.
298
GEOTEHNICNA IN HIDROLOŠKA RAZISKOVANJA
BARSKEGA POLJA V CRNI GORI
Franc Vidic
S 7 slikami med tekstom in z 2 kartama v prilogi
I. Uvod
Z izgradnjo in razvojem luke Bar se bo pojavila potreba po izgradnji
luškega zaledja, novega mesta Bara. Sedanje mesto Novi Bar je strnjeno
večji del ob vznožju Volujice. Nove objekte so po vojni gradili predvsem
ob cestnih zvezah Topolica—tovorna železniška postaja in Novi Bar—Stari
Bar (1. slika).
V letih 1960 in 1961 je bil izdelan idejni urbanistični načrt mesta
Bara. Urbanist, profesor Somborski iz Sarajeva, je v okvirih luških
objektov in glavnih prometnih žil, železnice in cest^ projektiral Novi Bar
kot povsem novo mestno naselje. Zasnovo Novega Bara je tako mogoče
obravnavati kot »klasičen primer« projekta za izgradnjo mesta. Manjše
stanovanjske in druge objekte, posejane po Barskem Polju, bodo namreč,
po urbanističnem načrtu, odstranili.
Prostorsko planiranje celega mestnega naselja pa je potrebno uskla-
diti s podatki o nosilnosti temeljnih tal in o hidroloških razmerah. Načrt
naj bi vseboval tudi napotke za lokacijo črpališča (enega ali več) za
oskrbo Novega Bara s pitno in industrijsko vodo.
II. Raziskovalna dela na Barskem Polju
1. Splošni podatki
Geotehnično je Barsko Polje raziskal Geološki zavod Ljubljana
z mrežo 24 plitvih sondažnih vrtin, z oznako »B« (bušotina — glej
1. karto).
Za ugotovitev geološke sestave Barskega Polja smo izvrtali sedem
globokih sondažnih vrtin, z oznako »BD« (bušotina — duboka). Te so
segale do osnovne hribine (apnenca). Vrtine »BD« smo do ustreznih
globin, 20,0 do 25,0 m izpod površine tal obdelali kot geotehnične vrtine.
Zaradi tega smo jih jedro vali in vzeli potrebne vzorce za preiskave.
Geotehnična raziskovanja Barskega Polja je naročil Zavod za geo-
loška i hemijska istraživanja SR Črne Gore Titograd.
299
1. si. Območje geotehničnih raziskav Barskega Polja
Fig. 1. Map, showing the area of geotechnical investigations of Barsko Polje
Investitor za raziskovalna dela je bilo podjetje »Luka Bar u izgradnji«
iz Bara. Raziskovanja je izvedel odsek za mehaniko tal in temeljenje
Geološkega zavoda Ljubljana pod vodstvom ing. J. Drnovška. Studijo
raziskovalnih del in elaborat sta izdelala ing. F. V i d i c in vodja teren-
skih raziskovalnih del tehnik M. Ahlin. V Baru je bil opremljen te-
renski laboratorij za geomehanske laboratorijske preiskave, razen pre-
iskav strižnih trdnosti zemljin. Laboratorijsko sta vzorce preiskala labo-
rantka K. V i d e t i č in tehnik F. Prašnikar.
Zavod za geološka i hemijska istraživanja SR Črne Gore je poveril
Geološkemu zavodu Ljubljana le izdelavo geotehnične študije in opera-
tivno izvedbo hidroloških raziskav (črpalnih poizkusov). Hidrološko štu-
dijo barskega polja je izdelal Zavod za geološka i hemijska istraživanja
SR Črne Gore Titograd. Zato se hidrološki podatki, obdelani v okviru
300
tega članka, nanašajo le na obdobje od oktobra 1960 do maja 1961.
Hidrološko karto s konstrukcijo hidroizohips smo izdelali po podatkih
o stanju podtalnice na mestih posameznih sondažnih vrtin v različnem
času. Zato se bodo hidrološke karte, ki bodo izdelane na podlagi časovno
usklajenih meritev, v detajlih razlikovale od naše karte (glej 2. karto).
2. Pregled geološke sestave Barskega Polja
Barsko Polje prekrivajo od površine tal pa do globine največ 110,0 m
(BD-7) kvartarne rečne in morske naplavine. Proti obrobnim vzpetinam
in v doline vodotokov se morske naplavine izklinjajo. Na jugovzhodnem
obrobju mladi sedimenti nalegajo na sorazmerno strmo apnenčasto po-
bočje Volujice.
Na ostalem obrobju Polja pa leže kvartarne naplavine na eocenskem
flišu. Debeline eocenskega fliša pod naplavinami in na severovzhodnem
obrobju še ne poznamo. Fliš leži na apnencu, ki izdanja iznad železniške
proge Bar—Sutomore in ob sedanji cesti Bar—Sutomore.
Kvartarne naplavine sta prinesli rečici Željeznica in Rikavac. Osred-
njo globel med obema vodotokoma pa je občasno zasipalo morje s svojimi
usedlinami, občasno pa vodotoka s svojimi naplavinami visokih voda.
Na to kažejo menjajoče se plasti proda, peska in melja. Debelejše frakcije
prodnih in peščenih naplavin pripadajo nanosom vodotokov, fine j še frak-
cije enakomerno drobnega peska (SU) in melja (ML) pa morskim
usedlinam.
Eocenski fliš sestavljata drobnozrnat peščenjak in lapor. Vpadi plasti
peščenjaka in flišnega laporja so zelo raznoliki. Pogosto je mogoče opaziti
v flišu lepo izoblikovane (vzporedne) in enakomerne vpade plasti, katerih
debelina se menja od velikostnih stopenj nekaj centimetrov do več deci-
metrov.
Ob površini tal oziroma v območju kontakta s kvartarnimi usedlinami
je fliš močno preperel. Preperine moremo označiti (po AC klasifikaciji)
kot glinaste in melj ne zemljine z gruščem in samicami peščenjaka. Lapor-
nate sestavine preperevajo v glinaste in melj ne zemljine, medtem ko je
intenzivnost razpadanja peščenjaka mnogo manjša. Zato se na obrobju,
kjer fliš izdanja, v glini in melju pojavljajo gruščnate samice in drobir
peščenjaka.
Glinaste in melj ne zemljine površinske cone se pojavljajo na obrobnih
pobočjih Barskega Polja v debelinah od ca. 0,50 do 8,0 m. Velike debeline
preperin so bile ugotovljene na nekaterih plazovitih odsekih ob cesti
Bar—Sutomore.
Kontakti med glinasto meljnimi preperinami in osnovo nepreperelega
fliša so v večini primerov lepo vidni v presekih pobočja. Plazenja pre-
perinske cone se pojavljajo že na brežinah z naklonom večjim od 13®.
Debelina drsnih lusk je običajno enaka debelini preperele cone. Lokalni
plazovi, ki so zelo pogostni na odseku Ratac—Bar, pa imajo tudi tanj še
drsne luske.
301
3.0 Hidrološke razmere na Barskem Polju
3.1	Površinski vodotoki
Na območju Barskega Polja se izlivata v morje dve rečici, Zeljeznica
in Rikavac. Oba vodotoka imata skoraj vse do izliva velik padec (pribl.
1 do 2 %o). Do leta 1961 se je Rikavac v velikem loku usmeril k svojemu
izlivu na območje današnje športne luke. Leta 1961 je bil prebit "predor
pod Volujico, skozi katerega odteka sedaj Rikavac neposredno v morje.
Predor je izveden v višini gladine morja. Večji del toka Rikavca na Bar-
skem Polju je reguliran.
Spremenjena smer Rikavca vpliva na jugovzhodnem delu Barskega
Polja na sistem toka in stanja podtalnice. Stara struga ima od odcepa
v predor do izliva v morje pri hotelu »Rumija« nizek vodostaj, ker odvaja
manjše količine voda (povprečno 0,2 m^/sek).
Reka Zeljeznica teče po naravni strugi, katere osnova je prodnata.
V propustnih prodno peščenih naplavinah ob vodotoku napaja tudi pod-
talnico oziroma povzroča določen povišan piezometrični nivo.
V severnem delu Polja, na območju sondažnih vrtin B-14, B-15 in
B-18, je izveden namakalni sistem, katerega napaja voda Zeljeznice.
3.2	Podzemne vode na Barskem Polju
Hidrološki podatki, dobljeni med sondiranjem, so za izdelavo ustrezne
hidrološke karte zelo skopi. Vodostaje v sondažnih vrtinah smo opazovali
le med vrtanjem. Zaradi tega podatki časovno niso usklajeni. Prav tako
niso znani podatki o nihanju podzemne vode v posameznih letnih časih
in v daljšem obdobju.
Hidroizohipse, konstruirane na podlagi obstoječih podatkov (glej
2. karto) omogočajo kljub pomanjkanju sistematičnih opazovanj zado-
voljive zaključke glede usmerjenosti podtalnice.
Usmeritev toka podtalnice je dana s statično višino gladine morja
(ne glede na plimo in oseko). Tako so v zahodnem delu tokovnice usmer-
jene več ali manj pravokotno na morsko obalo barskega zaliva. Na jugo-
vzhodnem območju Barskega Polja so tokovnice podtalnice usmerjene
proti povodju Rikavca. V sedanjem stanju, ko je izveden predor pod
Volujico, se tokovnice še bolj usmerjajo proti severnemu čelu predora.
Povečano preusmeritev toka podtalnice proti morju v predoru je pričako-
vati posebno z območja vasi Zaljeva.
Stalno nizka gladina sladke vode v stari strugi Rikavca (od predora
do morja) bo povzročila, da bo upadel potencialni nivo sladkovodne pod-
talnice na območju sedanjega »mrtvega rokava«. To bo povzročilo bolj
obširno zaslanitev Barskega Polja na območju sondažnih vrtin B-6, BD-7,
B-16 in B-23.
Za izvedbo objektov Novega Bara bo odločilnega pomena globina
podzemne vode. V pregledni hidrološki karti so vrisane meje globine
podtalnice do 1,5 m, do 2,0 m in prek 2,0 m izpod površine. Poleg vsake
sondažne vrtine je na hidrološki karti označena relativna globina podtal -
niče, merjena med vrtanjem.
302
4.0 Geomehanske raziskave Barskega Polja
4.1Sondažna dela s terenskimi preiskavami te-
meljnih tal in laboratorijske preiskave
4.11	Sondažna dela
Za raziskavo Barskega Polja so bile izvedene strojne sondažne vrtine.
V	odvisnosti od sestave temeljnih tal je bila globina sond največ do
25,0 m. V prodno peščenih zemljinah je bila globina sondiranja manjša
kot v glinastih in meljnih. Sondažne vrtine, ki so dosegle nepreperel fliš
v globinah manjših od 25 m, smo zaključili potem, ko je bil kompakten
fliš ugotovljen 0,5 do 1,0 m globoko.
Po prvotnem programu geotehničnih raziskav je bila predvidena go-
stejša mreža sondažnih vrtin, globokih povprečno 10,0 m, največ pa 15 m,
V	slabo nosilnih in močno stisljivih tleh bi tako izvedena sondažna razisko-
vanja dala nepopolne podatke za temeljenje povprečno visokih gradbenih
objektov. Vendar so bila sredstva za geotehnične raziskave omejena; zato
je bil sprejet predlog izvajalca del, da se mreža sondažnih vrtin razredči,
povprečna globina sondažnih vrtin pa poveča.
Terenske preiskave temeljnih tal so obsegale: rotacijsko in udarno
vrtanje na suho z začetnimi profili vrtanja 146 mm, odvzem intaktnih
vzorcev za laboratorijske preiskave, v peščenih zemljinah in v zemljinah
drobnih prodov pa še preizkuse standardnih dinamičnih penetracij. Re-
zultati preizkusov so pokazali, da se prodno peščene zemljine barskega
zasipa nahajajo v srednje gosti do zelo gosti sestavi (RD = 40 do 100 "/o).
4.12	Laboratorijske preiskave zemljin
Laboratorijske preiskave vzorcev so obsegale: granulometrične analize,
ugotavljanje enoosnih tlačnih trdnosti zemljin, konsistenčnih mej, stislji-
vosti z vodopropustnostmi in strižnih trdnosti zemljin.
Granulometrične analize so bile izvedene vse kot kombinirane pre-
iskave (sejanje + areometriranje). Na ta način smo dopolnjevali in kon-
trolirali vizualno klasifikacijo AC zemljin.
Preiskave enoosnih tlačnih trdnosti zemljin smo izvedli na vseh
intaktnih vzorcih zemljin, na vzorčkih premera d = 3,7 cm in 3,5 cm ter
ustrezne višine h (h = 1,5 do 2 d). V 1. tabeli so vpisani rezultati preiskav
enoosnih tlačnih trdnosti, kohezijskih odpornosti in naravne vlage kohe-
zivnih zemljin. Enoosne tlačne trdnosti kažejo, da se zemljine Barskega
Polja pojavljajo v lahkognetnem do poltrdnem konsistenčnem stanju.
V	stolpcu opomb je vpisan porušni kot a zemljin, pri katerih smo ga mogli
odčitati.
Konsistenčne meje z izračunom indeksov plastičnosti (PI) in kon-
sistenčnih količnikov (KI) smo vrednotili na vzorcih zemljin, za katere
smo preiskali predvsem tudi stisljivost in strižno odpornost. Karakteristike
kohezivnih zemljin Barskega Polja po sistemu AC klasifikacije kaže
2. slika. Po diagramu na 2. sliki pripada pretežni del zemljin grupi pustih
glin (Cl) in mastnih glin (CH). Po diagramu, navedenem v knjigi Peck
Hansen in Thornburn, Foundation Engineering, 1961, je mogoče
pretežni del preiskanih kohezivnih zemljin klasificirati kot malo do srednje
303
ENOOSNE TLAČNE TRDNOSTI, KOHEZIJSKE ODPORNOSTI TER NARAVNE VLAGE KOHEZIVNIH
ZEMLJIN BARSKEGA POLJA
1. tabela
304
20 — Geologija 8	305
nadaljevanje 1. tabele
306
stisljive gline (CL) in zelo stisljive gline (CH). Tu je klasifikacija srednje
stisljivih (pustih) glin (Cl) opuščena. Kot malo do srednje stisljive (puste)
gline (Cl) označujemo zemljine z mejo židkosti (LL) od 20 "/o do 50 "/o ter
indeksom plastičnosti (PI) od 5 "/o do 22 Vo (nad premico A). Kot močno
stisljive (mastne) pa so označene gline, ki imajo mejo židkosti (LL)
nad 50 "/o in indeks plastičnosti (PI) večji od 22 »/o. V diagramu na 2. sliki
so določene tudi grupe srednje stisljivih zemljin (Cl, MI, OI).
2. si. Diagram plastičnosti kohezivnih zemljin Bar-
skega Polja, po AC-klasifikaciji
Fig. 2. Plasticity chart, showing AC-classification of
cohesive soils of Barsko Polje
Po 2. sliki pripadata meljem in organskim zemljinam (MI, OI in MH)
le dva od preiskanih vzorcev kohezivnih zemljin. Srednje in j ako stisljivi
melj i, klasificirani po navedenem diagramu, v laboratorijski praksi pogosto
padejo med gline. Ta pojav je opaziti pri meljih z visokim odstotkom
delcev, ki se po velikosti premerov približujejo glinam. Pri takih meljih
namreč tako procent vlage na meji židkosti kot tudi indeks plastičnosti
pogosto dosegata vrednosti nad premico A.
Količniki konsistence kažejo, da se kohezivne zemljine pojavljajo
v lahkognetnem do poltrdnem konsistenčnem stanju. Številčni rezultati
preiskav niso navedeni.
V oedometrskih aparatih premera 100,0 mm in višine 40,0 mm smo
preiskali stisljivost z vodopropustnost j o 29 karakterističnih vzorcev zem-
ljin. Obremenitve smo povečevali stopnjevito od 0,025 do 4,00 kp/cm^ po
Taylorjevem principu z 2-kratnim faktorjem povečanja. Rezultati preiskav
stisljivosti so navedeni v 2. tabeli.
Module stisljivosti za posamezne obremenilne stopnje smo izračunali
ob upoštevanju končnih vrednosti usedkov pri popolni konsolidaciji vzor-
cev, ko je bila sekularna faza konsolidacije (po Buismanu) že očitna.
Razlike med moduli stisljivosti primarne in končne konsolidacije za
praktične izračune usedkov niso bistvene. Moduli razbremenitve
307
2. tabela
308
309
(v 10. stolpcu 2. tabele) so izvrednoteni kot povprečni glede na celotno
razbremenitev (od 4,00 do 0,00 kp/cm^ in od 2,00 do 0,0 kp/cm^).
Strižne trdnosti zemljin smo preiskali po metodi hitrih konsolidiranih
preiskav (Qc-quick Consolidated test) na karakterističnih vzorcih koheziv-
nih zemljin.
Za peščene in prodno peščene zemljine strižnih trdnosti nismo pre-
iskali, temveč le ocenili.
V 3. tabeli so navedene številčne vrednosti rezultatov strižnih pre-
iskav. Izvedene so bile po metodi konstantne hitrosti horizontalne de-
formacije z merjenjem horizontalnih sil oziroma napetosti.
3. tabela
4.2 Razdelitev Barskega Polja na območja po
nosilnosti tal
Naloga raziskovalnih del na Barskem Polju je bila, določiti pogoje za
izgradnjo objektov novega mesta. Omejiti je bilo treba območja z enakšno
oziroma podobno sestavo temeljnih tal. Kriterija za določevanje območij
sta bila:
1.	dopustna obremenitev tal glede na lomno obremenitev;
2.	dopustna obremenitev tal glede na absolutne in diferencialne
usedke.
Splošni pogoji izgradnje objektov na posameznih območjih vsebujejo
še minimalne globine temeljenja objektov pod površino (zaradi pogoja
razsuševanja tal ob površini) in zaključke o uporabnosti različnih sistemov
temeljnih konstrukcij na posameznih mestih oziroma območjih (I—VI).
Po navedenih kriterijih izvedene geotehnične raziskave so pokazale,
da je mogoče Barsko Polje razdeliti na šest karakterističnih območij, kot
so prikazana na 1. situacij ski karti. Meje med posameznimi območji
seveda niso ostre, ampak široke in neizrazite. Določili smo jih po inter-
polaciji sestave temeljnih tal v posameznih sondažnih vrtinah.
310
4.3 Opis sestave tal karakterističnih geotehničnih
območij Barskega Polja
4.31 Območje (I) morskih naplavin
Območje (I) se razteza ob obalnem pasu od novega športnega in
tovornega pristanišča do ozkega pasu barske obale pod severnim pobočjem
Volujice. Sestavo temeljnih tal na tem območju podajajo rezultati son-
dažnih vrtin B-6, BD-7, B-16 in S-1 do S-6. Z vrtinami »S« smo raziskali
tla za predvideno izgradnjo žitnega silosa ob 1. pristanu v Baru.
3. si. Grafični prikaz vplivne cone (ploskve) dodatnih tlakov (oJ v tleh
Fig. 3. Diagram illustrating the area of additional vertical
pressures (o^)
Ob površini tal, do globine največ 6,20 m (BD-7) se na obalnem
obrobju območja I pojavljajo dobro in slabo granulirane prodno peščene
(GW ter GP) in dobro granulirane peščene (SW) zemljine. Proti severu
območja I se ta plast izklinja (vrtine B-1, B-6 in B-23). Izpod površinske,
prodno peščene plasti se do globin največ 24,20 m pojavlja droben in
srednje debel enakomeren pesek (SU), slabo granulirane peščeno meljne
zemljine (SFs), peščen melj (ML), glinast melj (MI), puste (CI) in mastne
(CH) gline. Vse vrtine na tem območju so se končale v prodno peščenih
naplavinah.
Podtalnica se nahaja plitvo pod površino. Zato bo pred izgradnjo
nove luke pretežni del tega območja dvignjen z umetnim nasipom 2 m
nad morjem (7. slika).
311
4.32 Osrednje območje (II) Barskega Polja
Osrednje območje (II) je najbolj obširno. Zajema pretežni del pred-
videne zazidalne površine bodočega mestnega naselja.
Geotehnične karakteristike območja II podajajo rezultati vrtin B-1,
B-2, BD-3, BD-4, B-7, B-11, B-12- B-24 in delno B-23. Pregledni rezultati
sestave tal v teh vrtinah kažejo, da so temeljna tla območja II zelo
4. si. Računska skica vrednotenja lomnih
obremenitev tal za pasovni temelj
Fig. 4. Sketch of long footing crossection,
showing basis for computation of ultimate
bearing capacity
heterogena. Skupne karakteristike sestave tal na vseh vrtinah se kažejo
v prevladovanju stisljivih kohezivnih zemljin v »vplivni površinski coni«.
Vplivna cona je pri tem upoštevana do globine, do katere prevzema tlo
pretežni del vertikalnih dodatnih tlakov pod objektom (3. slika). Madžarski
predpisi omejujejo vplivno cono z globino, ki jo določajo s sečiščem
krivulje dodatnih vertikalnih tlakov v tleh, ki jih povzroča teža objekta,
s krivuljo 20 "/o vrednosti prvotnih (naravnih) tlakov od lastne teže zem-
ljin temeljnih tal.
V večjih globinah, tj. izpod vplivne površinske cone do 25,0 m pod
površino, prevladujejo na območju II prodne (GW, GP), peščene (SW, SP),
prodno peščeno melj ne (GFs) in prodno peščeno glinaste zemljine (GFc).
Na pretežnem delu tega območja je podtalnica v globinah 1,0 do
2,0 m pod površino, razen v jugovzhodnem delu. Zaradi visoke podtalnice
je območje vrtin B-24, B-12, B-6 in B-23 umetno dvignjeno z nasipanjem.
Tak nasip je izvršen od novih luških objektov do stare struge Rikavca.
Prikazujeta ga 6. in 7. slika po sestavi in razprostranjenosti do maja 1960.
4.33 Območje (III) naplavin reke Rikavca
Sorazmerno veliki padec reke Rikavca so zmanjšali šele v zadnjih
letih z regulacijo. Tla na območju III sestavljajo pretežno prodne in
peščene naplavine. Zgradba tal je bila raziskana s sondažnimi vrtinami
B-4, B-5 in B-8. Mreža vrtin na tem območju je sorazmerno redka, ker
je tu po urbanističnem načrtu meja mestne zazidave.
312
VIDIC, GEOLOGIJA 8
VIDIC, GEOLOGIJA 8
Za območje III so torej značilna pretežno prodnato peščena temeljna
tla. Pojavljajo pa se tudi plasti in leče glinastih ter meljnih zemljin.
Debelejša plast puste gline (Cl) je v vrtini B-4 od 9,10 m do 16,70 m izpod
površine, tj. na kontaktu s trdnim eocenskim flišem.	'
Med sondiranjem se je podzemna voda pojavila v globinah od 3,50 m
(B-4) do 16,70 m (B-8) izpod površine tal.
4.34 Območje (IV) naplavin reke Željeznice
Sestava temeljnih tal ob reki Zeljeznici je podobna kot v območju III,
Sondažne vrtine BD-5, B-17 in B-21 kažejo, da sestavljajo vplivno cono
tega območja malo stisljive prodno peščene (GW, GP, GC) in prodno
peščeno melj ne (GFs) oziroma prodno peščeno glinaste zemljine (GFc).
5. si. Diagram dodatnih tlakov v tleh zaradi umetnega nasipanja površine tal
v točki, ki je dovolj oddaljena od roba nasipa
Fig. 5. Diagram, showing change of natural pressure according to the depth in
the plače, far enough from the edge of artificial embankment
Med prodnimi in peščenimi zemljinami se pojavljajo leče in plasti
puste (Cl) in mastne gline (CH), melja (ML) in glinastega melja (MI).
Debeline teh plasti dosegajo največ 2,30 m.
Podtalnica je bila izmerjena med sondiranjem v globinah 1,40 m do
5,90 m pod površino (glej prilogo hidrološke karte).
4.35 Severovzhodno območje (V) s flišno osnovo v globini do 19,0 m
izpod površine.
Poleg naslovnega podatka, da se flišna osnova nahaja v globinah
manjših od 19,0 m pod površino, je za to območje značilno, da sestavljajo
313
temeljna tla od površine do flišne osnove skoraj izključno le stisljive,
kohezivne zemljine melj a (ML), glinastega melj a (MI), meljne gline (CL),
puste gline (CI) in mastne gline (CH). Stisljivost teh zemljin podaja 2. tabela.
Tanj še plasti in leče peščenih ter prodnih zemljin, ki se pojavljajo v ko-
6. si. Sestava nasipnega
materiala in njegova po-
vprečna višina
Fig. 6. The composition
and the average height of
the artificial embankment
material
hezivnih zemljinah, bodo delovale pri dodatnih obremenitvah kot recipienti
drenažne vode in s tem pospeševale sicer dolgotrajne konsolidacij ske
procese.
Podtalnica je usmerjena proti morski gladini. Pojavlja se v globinah
1,60 (B-18) do 3,00 m (B-10) pod površino terena.
4.36 Obrobno območje (VI) Barskega Polja s flišno osnovo od po-
vršine do 10,0 m pod površino
To območje zaključuje Barsko Polje proti obrobnim vzpetinam. Kot
njegova severna in vzhodna meja je bila določena izohipsa obrobnih po-
bočij na absolutni nadmorski višini + 25,0 m.
314
Sestavo temeljnih tal kažejo sondažne vrtine B-3, B-13, B-14, B-19
in B-20. Do globine največ 10,0 m pod površino se nahajajo predvsem
stisljive kohezivne zemljine, puste in mastne gline (Cl, CH) ter melja
in glinastega melja (ML, MI). Površinske plasti teh zemljin ležijo na flišni
podlagi.
Podtalnica je v globinah od 0,80 do 2,70 m in se napaja s pobočij.
Komunicira predvsem v bolj propustnih vložkih peščenih zemljin. Tok
podtalnice je usmerjen proti območju V oziroma proti morju.
4.4 Mejne dopustne obremenitve tal Barskega Polja
V poglavju 4.2 so navedeni kriteriji, po katerih je bilo mogoče Barsko
Polje razdeliti na šest območij. Pri določanju nosilnosti tal smo iskali
mejne vrednosti, ki veljajo za različno zasnovane gradbene objekte tako
po višini (teži) kot tudi po zasnovi nosilnih konstrukcij. Pri tem smo
7. si. Do maja 1961. leta izvršeni nasip Barskega Polja ob tovorni luki
Fig. 7. To may 1961 performed artificial embankment of Barsko Polje
near Port of Bar
težili za tem, da smo temeljne konstrukcije izbrali čim enostavnejše
(plitvo temeljenje objektov).
V okviru mejnih vrednosti ustrezajo nižje vrednosti obremenitev tal
na posameznih območjih statično bolj zahtevnim nosilnim konstrukcijam,
višje pa statično manj občutljivim objektom.
Zaradi potrebe po uporabnosti geotehničnega katastra že pri urbani-
stičnem načrtovanju novega mesta smo določevali primerjalne objekte, na
katere smo aplicirali geotehnične raziskave. Na določenih primerjalnih
315
objektih smo tako mogli upoštevati, pri intervalih dopustnih obremenitev,
tudi pogoje dopustnih absolutnih in diferencialnih usedkov. Mejne vred-
nosti za dopustne absolutne in diferencialne usedke smo upoštevali po
predpisih PTP št. 1 oziroma po literaturi.
Pri dimenzioniranju dopustnih obremenitev tal smo za izračun nosil-
nosti uporabili obrazce po Frohlichu in po Caquotu in Keri-
s e 1 u oziroma Terzaghiju.
Pri vrednotenju dopustnih obremenitev tal ob pogoju začetka nastopa
plastičnostnih pojavov ob robovih temeljev (po Frohlichu) smo upo-
števali varnostni faktor F = 1, torej Odop = Okr.Fo, kjer pomeni:
Odop dopustno obremenitev tal [kp/cm^]
Okr,Fo nosilnost tal po Frohlichovem kriteriju [kp/cm^].
Pri vrednotenju dopustne obremenitve tal po Caquotu in
Keriselu ter Terzaghiju smo upoštevali varnostni faktor proti
lomu tal F — 3,0-kratni
Olom Oiom
Odop = - = -
F 3,0
kjer pomeni: Odop dopustno obremenitev tal [kp/cm^],
F varnostni faktor (voljen).
DOPUSTNE OBREMENITVE TAL V POSAMEZNIH OBMOČJIH
BARSKEGA POLJA
4. tabela
316
Dopustne obremenitve tal so odvisne od dimenzij temeljnih konstruk-
cij (širine 2 b in globine d temeljev (4. slika). V numeričnih primerih
računa dopustnih obremenitev tal smo zato izbrali širine temeljev od
2 b — 1,50 m do maksimalnih 2 b = 3,00 m, in globine temeljenja od
d - 1,50 do 3,00 m.
Podatki o dopustnih obremenitvah tal za posamezna območja so
vidni iz 4. tabele.
Dopustne obremenitve v 4. tabeli so računane za obojestransko glo-
bino temeljenja t = 2,00 m izpod površine tal. Tako je mogoče podatke
iz tabele enotno vrednotiti.
Pri določenih objektih bodo za ugotovitev dopustnih obremenitev
temeljnih tal merodajni absolutni oziroma diferencialni usedki. Pri teh
objektih bo potrebno izbrati ustrezno dopustno obremenitev v intervalih
vrednosti, ki so podane v 4. tabeli. Numerični izračuni, ki tu niso podani,
so pokazali, da je navedeni kriterij vpliven na območjih, kjer sestavljajo
površinsko vplivno cono stisljive kohezivne zemljine.
5. Posebni pogoji za izgradnjo mesta Bara
5.1Nasipanje površine tal
Z izgradnjo Barske luke se je pojavil problem plitve obale ter za-
močvirjenega zaledja nizko ležečih območij ob nekdanjem izlivu reke
Rikavca v morje.
Severno pobočje polotoka Volujice pada strmo v morje. Zato je bil
obalni pas ob Volujici preozek za manipulacij ski prostor. Sorazmerno
ozek zasek v pobočje Volujice je dal velike kubature materiala (apnenca),
ki se uporablja za nasipavanje pristanov nove luke in njenega zaledja.
Višina nasipa je različna; v odvisnosti od konfiguracije obstoječega
terena dosega 1,50 do 2,50 m (6. slika).
Nasipavanje terena brez odstranjevanja humusa in eventualnih umet-
nih nasipov slabe kakovosti povzroča dodatno obremenitev temeljnih tal.
Povprečna dodatna obremenitev znaša y . Hpovpr. = 1,8 . 2,0 = 3,6 t/m^, kjer
pomeni y volumsko težo zemljine nasipa in Hpovpr. povprečno višino nasip-
nega materiala.
Dodatna obremenitev tal bo povzročila posedanje tal. Skupno se
bodo posedali tudi obstoječi in bodoči objekti.
Temeljna tla novega nasipa sestavljajo slabo vodopropustne kohezivne
zemljine. Konsolidacijski proces bo v teh zemljinah dolgotrajen. Pri ugo-
tavljanju usedkov za posamezne objekte, ki bodo grajeni med nasipava-
njem ali neposredno potem, bo potrebno usedke zaradi dodatnih obreme-
nitev tal po objektu in nasipu seštevati.
5.2 Stabilnost obrobnih pobočij Barskega Polja
Obrobne vzpetine Barskega Polja sestavlja eocenski fliš. Preperela
površinska cona fliša sega do različnih globin. V odseku izgradnje nove
ceste jadranske magistrale od Rataca do Bara dosega preperina fliša
ponekod globine tudi do 8,0 oziroma 10,0 m izpod površine tal.
317
Fliš prepereva v glinaste in meljne zemljine (pretežno CI, MI). Večji
in manjši plazovi na sorazmerno malo nagnjenih pobočjih (do 20») kažejo,
da so strižne odpornosti sorazmerno nizke. Za kohezivne zemljine velja
zakon strižne odpornosti t = c + o . tg g?, kjer pomenijo:
T = strižna odpornost zemljine [kp/cm^],
C = kohezijska odpornost zemljine [kp/cm^],
o = normalna obremenitev zemljine [kp/cm-] in
cp = kot strižnega odpora zemljine.
Kohezijska odpornost flišne preperine je majhna in jo povečini lahko
zanemarimo (neobremenjene mlade preperine). Kot strižnega odpora
zemljin dosega velikostne stopnje <j9 = 13» do (j? = 20».
Sorazmerno nizke strižne odpornosti flišne preperine in podtalnica
povzročajo, da so pobočja obrobnih vzpetin barskega polja nestabilna in
zaradi tega podvržena bolj ali manj intenzivnemu plazenju in drsenju.
Pri izgradnji gradbenih objektov v teh zemljinah naletimo zato na velike
težave. Znana so draga drenažna dela na odseku železniške proge
Ratac—Bar. Tudi ti drenažni sanacijski ukrepi niso še popolnoma stabili-
zirali pobočja ob progi. Prav tako sedaj izvajajo drenaže zaradi stabilizi-
ranja pobočja v območju izgradnje jadranske magistrale, ki teče nepo-
sredno pod železniško progo.
Plazenja naravnih pobočij in umetnih nasipov opazujemo tudi ob cesti
Novi Bar—Stari Bar, ob nadškofijskem dvorcu in ob cesti Novi Bar—Ulcinj.
Pri vseh gradbenih objektih na teh območjih, posebno še tam, kjer
bodo vkopi ali nasipi znatno motili sedanje naravno ravnotežno stanje, bo
potrebno objekte in okolno pobočje stabilizirati.
6. Zaključki
V letih 1960/61 smo geotehnično raziskovali Barsko Polje in izdelali
študijo o načrtni izgradnji novega mestnega naselja, industrijskih objek-
tov ter cestne in železniške mreže. Navedene raziskave bo mogoče upora-
biti kot osnovni geotehnični kataster Novega Bara, ki ga bo pa potrebno
izpopolnjevati s podatki detajlnih raziskav za posamezne objekte.
Kriterij za razdelitev Barskega Polja na posamezna geotehnična
območja je bil račun mejnih dopustnih obremenitev tal za plitvo teme-
ljenje gradbenih objektov. Iz dopustnih obremenitev tal smo računali
višino objektov oziroma število etaž. Volili smo različne primerjalne
objekte ter ustrezne temeljne konstrukcije. Tu navajamo število etaž za
primerjalni objekt stanovanjske hiše dimenzij 28 X 15 m z mrežo pasovnih
temeljev. Ploskev pasovnih temeljev znaša 35 »/o ploskve objekta. Za
posamezna geotehnična območja bi tako zasnovan objekt obsegal na-
slednje število etaž:
območje I 4 do 5 etaž,
območje II 3 do 4 etaže,
območje III 6 do 7 etaž,
območje IV 8 do 9 etaž,
območje V in VI 4 do 5 etaž.
318
Število etaž za primerjalni stanovanjski objekt velja za nepodkletene
zgradbe. Višino objektov bo mogoče pri globokih podkletitvah povečati
za težo izkopa kletnih etaž.
Hidrološke razmere na Barskem Polju smo obdelali le na podlagi
podatkov, ki smo jih dobili z raziskavami v geotehnične namene. Posebej
pa je hidrološke razmere obdeloval Zavod za geološka i hemijska istra-
živanja SR Črne gore.
Tudi ustrezni geološki podatki o Barskem Polju so tu prikazani le
okvirno, kolikor je potrebno za boljše razumevanje geotehničnih podatkov.
GEOTECHNICAL AND HVDROLOGICAL INVESTIGATIONS
OF THE BARSKO POLJE IN ČRNA GORA
In the littoral of Črna Gora a new harbour in Bar is being built.
Geographically the rather large field of Bar, with its slight slope towards
the surrounding hills, shows good conditions for further development
of Novi Bar.
In the years 1960 and 1961, the preliminary geological, geomechanical,
and hydrological investigations w^ere made.
Sample boring has been drilled down to the basement rocks, vv^hich
are rather deep in the vicinity of the sea coast.
For geomechanical analyses a network of shallow boreholes has been
drilled. The characteristics of undisturbed samples, as well as of alluvial
specimens have been established by means of laboratory investigations.
According to these results, the Field of Bar was divided in six parts
vv^ith similar specific allowable bearing pressures.
The ranges of the allowable bearing pressures are rather wide, as
the distances in the network of the shallow boreholes, on which the
division has been based, are rather great.
The preliminary geological and geomechanical investigations gave
satisfactory data for the start of an urbanistic project of Novi Bar. As the
data obtained are based on results of a sparse network of boreholes,
further detailed investigations are needed in some areas, to correct the
geomechanical data and boundaries.
Hydrological studies of the Barsko Polje have been carried out by
observations of the underground and superficial water levels during the
drilling of boreholes. Additional, and more detailed observations during
a longer time interval would be useful.
319
HIDROGEOLOŠKI PROBLEMI V ZVEZI Z EPIGENETSKO
DOLINO DRAVE V MARIBORU
Ljubo Žlebnik
Z 2 kartama v prilogi
L Uvod
Reke, ki tečejo po širokih, s prodom zasutih dolinah, si pogosto vrežejo
strugo v hribinsko osnovo. V bližini nove struge je njihova stara, s pro-
dom zasuta struga. V dolini Save je znana epigenetska dolina v Mostah
pri Žirovnici, v dolini Soče pa pri Solkanu. Manj znana je epigenetska
dolina v Mariboru, kjer si je Drava na odseku med Kamnico in Studenško
brvjo vrezala novo strugo v lapor, stara zasuta struga pa poteka ne-
posredno pod obronki Slovenskih goric. Približno v osi stare zasute struge
v Kamnici je vodnjak mestnega vodovoda.
V letih 1956 do 1959 so okolico tega vodnjaka geološko in geofizikalno'
raziskali z namenom, da bi ugotovili hidrogeološke razmere na širšem
območju zajetja. Ugotovili so, da je nepropustna laporna podlaga prod-
nega nanosa v neposredni okolici vodnjaka na koti 236 m, medtem ko je
statična gladina podtalne vode na koti 250 m. Debelina vodonosne plasti
je 14 m. Stara zasuta dravska struga je na tem mestu široka okrog 500 m.
Poizkusno črpanje v vodnjaku je pokazalo, da je vrednost koeficienta
propustnosti k 8.10"^ cm/sek. Tedanja raziskovalna dela so bila omejena
le na območje zajetja, niso pa raziskali celotne zasute struge, po kateri
se precej a podtalna voda od vtoka pri Mariborskem otoku proti vodnjaku
v Kamnici. Že tedaj je geolog Takšič izrazil mišljenje, da poteka stara
dravska struga pod prodno teraso na levem bregu od Mariborskega otoka
proti Melju.
2. Pregleden geološki opis
Ravninsko območje na levem in desnem bregu Drave med Mariborskim
otokom in Meljem sestavljajo prodne in peščene kvartarne naplavine.
Le-te so razčlenjene v več teras, ki se v stopnjah spuščajo od hribovja
proti Dravi.
Najvišja terasa je dobro ohranjena v Kamnici in v središču mesta
severno od Gosposvetske in Partizanske ulice. Prav tako je lepo ohranjena
na celotnem desnem bregu Drave. Površina terase je na nadmorski višini
približno 280 m in pada v smeri proti Melju. Pod najvišjo teraso sta na
levem bregu ohranjeni še dve nižji terasi.
320
2LEBNIK, GEOLOGIJA 8
KOŠAKI
STRUKTURNA KARTA
POVRŠINE LAPORNE PODLAGE V MARIBORU
CONTOUR MAP
OF THE MARL SURFACE IN MARIBOR
MERILO 1:10000
SCALE 1.10000
ZLEBNIK, GEOLOGIJA 8
Pri Mariborskem otoku in v Melju je razvita nizka holocenska terasa,
ki se dviga le nekaj metrov nad rečno gladino. Holocenski nanos je
zelo tanek.
Nad terasami na levem bregu Drave se dviga gričevje, ki ga sestav-
ljajo terciarne plasti.
Od Kamnice do Kalvarije nastopa temno siv trd peščen lapor z vložki
peščenjaka in konglomerata. Pri kmetijski šoli na vznožju Kalvarije in
v vrtinah B^ in B^ na levem dravskem bregu sta pod laporjem tonalitna
breča in tonalit. Stratigraf ska uvrstitev temno sivega trdega laporja ni
zanesljiva, verjetno pripada spodnjemu miocenu.
Izdanki temno sivega peščenega laporja z vložki konglomerata se
pojavljajo tudi na levem in desnem bregu Drave.
Prvi izdanek sega od elektrarne na Mariborskem otoku približno
500 m daleč proti mostu prek Drave. Lapor tu potone pod kvartarne
naplavine in se ponovno pojavi na površini okrog 800 m nizvodno od
mostu. Od tod pa vse do vrtine B^ so nižji deli levega dravskega brega
sestavljeni iz laporja, na njem pa leži tanka plast proda. Pri Studenški
brvi lapor potone pod prodni nanos in pride na površino šele na vznožju
Melj skega hriba.
Na desnem dravskem bregu so izdanki temno sivega peščenega la-
porja okrog 450 m nizvodno od roba otoka. Od tod vse do Studenške brvi
sestavlja nižje dele strmega dravskega brega peščen lapor, na njem pa
leži prod visoke pleistocenske terase. Na kontaktu laporja in proda izvi-
rajo številni studenci, po katerih je verjetno dobil ime ta del Maribora.
Južna pobočja Kalvarije in Piramide sestavlja lapor z vložki diage-
netsko sprijete gline in tufita. Te plasti leže na temno sivem peščenem
laporju in pripadajo tortonu.
Se mlajši, srednjetortonski, je siv lapor z vložki peščenjaka in peska
na severnem pobočju Kalvarije in Piramide ter na Meljskem hribu.
Terciarne plasti so povečini položno nagnjene ter sestavljajo plitve
sinklinale in antiklinale. Na območju Kamnice in Studencev zasledimo
plitvo sinklinalo, katere os poteka približno v smeri sever—jug. Območje
med Studenško brvjo in Kalvarijo ter Melj skim hribom je rahlo antikli-
nalno vzbočeno. Jedro antiklinale sestavlja tonalitna breča. Antiklinala
je kupolasto vzbočena in je verjetno lokalnega značaja.
Osi sinklinalnih in antiklinalnih struktur potekajo približno v smeri
sever—jug, plasti pa so nagnjene proti zahodu in severozahodu ter proti
vzhodu in severovzhodu.
3. Pregleden hidrogeološki opis
Za hidrogeologijo obravnavanega ozemlja sta pomembni dve vrsti
kamenin, in sicer propustni pleistocenski prod in pesek ter nepropustni
terciarni lapor, peščen lapor, peščenjak, diagenetsko sprijeta glina ter
konglomerat.
Propustni pleistocenski peščeni prod sestavlja pleistocenske terase
na levem in desnem bregu Drave. Sejalne analize proda in peska iz vrtin
21 — Geologija 8	321
v Kamnici so pokazale, da je odstotek melja, ki predvsem zmanjšuje
njegovo propustnost, zelo različen.
Prod iz vrtin K^. Ko, K3 in K^, ki so bile izvrtane neposredno na drav-
skem bregu, vsebuje skoraj vedno nekaj melja, do 18 »/0. Nasprotno pa
prod iz vrtin Kg, Kg, K^, in Kj^, oddaljenih od brega 350 do 850 m, ne
vsebuje melja. Zadnje štiri vrtine so približno v osi stare zasute dravske
struge. Prav tako prod iz vrtin Bg in Bg ne vsebuje melja. Prod iz vrtin K^,
Ks, Kg na obrobju zasute dravske struge vsebuje 7 do 12 ®/o melja.
Propustnost pleistocenskega peščenega proda je bila ugotovljena s po-
izkusnim črpanjem iz vodnjaka v Kamnici. Vrednost koeficienta propust-
nosti k je 0,8 cm/sek.
Izračun koeficienta propustnosti iz presejnih krivulj je znatno manj
točen, kot poizkusno črpanje, vendar je uporaben za medsebojno pri-
merjavo. Pri našem izračunu smo uporabili Hazenovo enačbo.
k = 1,16 . dio^ cm/sek
Izračunani koeficient propustnosti proda iz vrtin Kg, Kg, K^, in K^
niha od 2,6 cm/sek do 4.10"® cm/sek, medtem ko je koeficient propust-
nosti proda iz vrtin, ki so bile izvrtane v bližini dravskega brega ter na
obrobju stare zasute dravske struge, manjši od 5.10"^ cm/sek in doseže
celo vrednost 1.10~^ cm/sek. V vrtinah Bg in Bg niha od 4,64.10"^ do
9,4.10^ cm/sek.
Po podatkih številnih vrtin v Mariboru je mogoče dokaj točno slediti
potek stare dravske struge. Njena os poteka od mostu na Mariborski
otok proti severovzhodu prek vrtin K- in Kg, nadalje prek vrtin K^
in Kio proti črpališču v Kamnici in naprej proti jugovzhodu. Sedanjo
strugo preseka nizvodno od Studenške brvi, poteka do železniškega mosta
vzporedno z njo, nakar preide na desni dravski breg.
Vodonosna plast je v najglobljih delih starega korita debela 11,5
do 16 m. Padec gladine podtalne vode je od vtoka pri mostu na Mari-
borski otok do črpališča precej velik, povprečno 1,8 %o. Okoli črpališča je
nastal zaradi stalnega črpanja lijak, katerega obseg ni točno znan.
Nizvodno od črpališča proti Studenški brvi in železniškemu mostu je padec
gladine le 0,5 %o.
Anomalije v padcu so nastale zaradi črpanja vode iz vodnjaka
v Kamnici in vpliva pronicanja iz Drave nizvodno od Studenške brvi.
Presek z vodo prepojenega proda v starem koritu se spreminja z niha-
njem gladine podtalne vode. Pri srednjem vodostaju obsega ob vtoku
v staro strugo 5760 m^, v preseku, ki je vzporeden z Vinarskim potokom,
pa 4860 m^. V preseku skozi vrtine B^.Bg, Bg in B^o obsega 4590 m^. V tem
preseku je stara struga najožja, nizvodno od tod pa se zelo razširi. Iz
strukturne karte (2. si.) lapome podlage ter iz hidrogeološke karte (1. si.)
je vidno, da se preceja po stari zasuti dravski strugi podtalna voda, ki jo
napajajo Drava, podtalna voda iz Pohorja in padavine iz pripadajočega
padavinska območja, ki obsega približno 26 km^. Iz tega območja se
preceja v globino in napaja podtalno vodo po grobi oceni 30 "/o letnih
padavin. Po osnovni enačbi vodne bilance je količina padavin enaka
322
izhlapevanju in transpiraciji, površinskemu odtekanju ter pronicanju
v podzemno vodo.
Te enačbe ni mogoče uporabiti z istimi elementi za celotno padavin-
sko območje. Na območju Slovenskih goric je pronicanje padavinske
vode v podzemlje neznatno, del padavinske vode odteče po površini, del
pa izhlapi. Površinski tokovi se združijo v potoke: Kamniški potok,
Rošpoh, Počehovski potok in še nekaj manjših. Povečini se v sušnem
delu leta ne izlivajo v Dravo, ampak poniknejo v prodno naplavino in
napajajo podtalno vodo v stari dravski strugi, delno pa odtekajo po
mestnih kanalih v Dravo.
Padavine neposredno na prodnih terasah pronicajo v podzemlje in
prav tako napajajo podtalno vodo, ki se preceja po stari dravski strugi.
Velik del padavin odteče po kanalih v Dravo.
Podatkov neposrednih merjenj o količini vode, ki pronica v podtalno
vodo, ni. Privzeli bomo, da pronica iz našega padavinskega območja
v podtalno vodo 30 "/o padavin. Na območju Maribora pade povprečno
1000 mm padavin na leto, na celotnem padavinskem območju pa
2,6.10^ m^, povprečno torej 0,820 mVsek. Okrog 30 °/o padavin napaja po
cenitvah nekaterih hidrotehnikov podtalno vodo na območju mesta Ma-
ribora, tj. okrog 246 l/sek. Od tega gravitira okrog 30 l/sek proti črpališču
v Kamnici in dodatno napaja vodo, ki se preceja iz Drave v levi breg.
Na odseku med vtokom in vrtino B^ pri Studenški brvi visoko dvig-
njena nepropustna laporna podlaga na bregu Drave preprečuje neposredno
precej anje dravske vode v podtalnico, ki se premika po stari zasuti
dravski strugi, razen na samem vtoku. Nizvodno od Studenške brvi sta
rečna voda in podtalnica v neposredni medsebojni zvezi.
Za izračun količine vode, ki se preceja po stari zasuti strugi, bomo
uporabili presek skozi vrtine Kg, Kg, K^ in Kg ter G^. Ta presek je
približno v sredini med presekom, ki poteka ob dravskem bregu, ter pre-
sekom po strugi Vinarskega potoka.
Površina preseka je 6890 m^. Povprečni hidravlični gradient smo
dobili s tem, da smo delili razliki gladin podtalne vode v vrtini Kg
vz vodno od preseka in v vrtini K^o nizvodno od preseka z razdaljo, ki
smo jo merili po osi stare struge.
H, —H, 250.73 — 249.35 , „„
isr = --= = ----= 1,78 %o
L	750
Hidravlični gradient je nizvodno od našega preseka znatno večji kot
vz vodno, kljub temu, da je nepropustna podlaga položno in enakomerno
nagnjena. Povečan strmec gladine podtalne vode je povzročila depresija
v črpalnem vodnjaku v Kamnici.
Za izračun pretoka v območju našega preseka bomo privzeli enačbo
Q = k. F.
k = koeficient propustnosti,
F presek, skozi katerega se pretaka podtalna voda,
isr ^ povprečni hidravlični gradient.
323
Koeficient propustnosti k = 0,8 cm/sek. Skupno se pretaka v območju
našega preseka Q = 0,008 . 6890 . 0,00178 = 0,098 mVsek, kar je nekaj več
kot črpajo vode v črpališču v Kamnici.
Pri sedanjem stanju odtekajo nizvodno od .črpališča v Kamnici po
stari strugi le majhne vodne količine.
Izračunali bomo še . pretok v preseku B^, Bg, Bg, B^o okrog 1150 m
nizvodno od črpališča v Kamnici. Površina preseka je 4590 m^. Hidrav-
lični gradient smo dobili tako, da smo delili razliko gladin podtalne vode
v vrtinah Bg in B2 z razdaljo
. Hi —H, 248,86 — 248,41 ^ _
i = —--? = -^--^ = 0,58 %o.
L	710
Pretok v tem preseku je le 0,021 m^/sek. Od skupnega izračunanega
pretoka pripada le majhen del podtalni vodi, ki se preceja skozi staro
zasuto strugo v Kamnici. Velik del podtalne vode, ki teče skozi ta
presek, se napaja s padavinsko vodo iz pripadajočega padavinskega
območja.
Območje vzhodno od črte Studenška brv—Kalvarija predstavlja
bazen podtalne vode, ki ga napaja padavinska voda iz pripadajočega
območja in manjši površinski tokovi, ki delno pronicajo v propustni
prodni nanos dravskih teras. Podtalna voda je v neposrednem stiku
z rečno vodo, ki pri visokih vodostajih pronica v podtalno vodo.
Iz hidrogeološke karte (1. si.) je vidno, da se gladina podtalne vode
dviga od dravskega brega proti hribovju.
Z vodo prepojen del preseka vzdolž levega dravskega brega od
Studenške brvi do jezu v Melju ima površino približno 30 000 m^.
Hidravlični gradient je 0,59 %o. Podatek smo dobili iz razlik gladin
podtalne vode v vrtinah G3 in B^, ki smo jo delili z razdaljo
. 248,95 — 248,49 ^ ^^
i =-^---^ = 0,59 %o
790
Kot koeficient propustnosti smo privzeli vrednost 0,8 cm/sek, čeprav
so nalivalni poizkusi v Melju dali manjše vrednosti (0,34 cm/sek).
Skozi ta presek se torej preceja 0,008 . 30 000 . 0,00059 = 0,140 mVsek
vode.
Gladina podtalne vode je na vsej pleistocenski terasi na levem bregu
od 15 do 30 m globoko. Na nižjih terasah v Melju je plitveje, povečini
okrog 10 m.
Na površini so terase povečini prekrite z nekaj metrov debelo plastjo
gline, ki so jo v središču mesta odstranili.
V Kamnici je terasa prerezana z globokimi grapami Rošpoha, Vinar-
skega potoka in drugih manjših potokov. V sušni dobi ti potoki poniknejo
v prodni nanos še pred izlivom v Dravo. Vode potokov so močno onesna-
žene, zato preti stalna nevarnost okuženja vode v vodnjaku v Kamnici.
Posebno nevaren je Vinarski potok, ki teče v njegovi neposredni bližini.
324
4. Hidrogeološki problemi v zvezi z zajezitvijo
Z zajezitvijo Drave na koti 253,0 m se bodo hidrogeološke razmere na
levem bregu v znatni meri spremenile. Predvsem se bo povečala debelina
vodonosne plasti na vsej terasi. Voda v akumulacijskem bazenu bo mirna
in bo vsebovala precej suspendiranih delcev, ki se bodo pri pronicanju
vode skozi propustni dravski breg v staro zasuto strugo pri Mariborskem
otoku usedali v porah med prod, ter s tem zmanjševali njegovo propust-
nost. Ta proces traja že ves čas, odkar si je Drava vrezala svojo sedanjo
strugo, vendar se bo z nastankom akumulacijskega jezera pospešil. Ce bo
po pričetku obratovanja elektrarne količina vode v črpališču močno padla,
bo treba občasno očistiti dravski breg na odseku, kjer odteka dravska
voda v staro zasuto strugo.
Na delu terase nizvodno od Studenške brvi, kjer potone laporna
podlaga pod gladino Drave, se bo dvignila gladina podtalne vode za več
metrov. V središču mesta zaradi tega ne bo škodljivih posledic, nasprotno
pa bo v niže Melju zalila kleti raznih objektov, predvsem tovarn, zato bo
treba breg zavarovati z nasipi ter z zagatno steno, ki bo segala do ne-
propustne podlage. Razen tega bo treba preprečiti dvig gladine podtalne
vode zaradi dotoka iz zaledja z drenažo. Pri izračunu propustnosti drenaže
je treba upoštevati dotok podtalne vode iz zaledja, ki ga je po približnih
izračunih okrog 250 l/sek, ter pronicanje iz bazena v primeru, če zagatna
stena ne bo segala vzvodno do mesta, kjer je laporna osnova nad koto
zajezitve.
5. Zaključek
Pri številnih geoloških raziskavah je bilo ugotovljeno, da poteka
nekdanja zasuta dravska struga od Mariborskega otoka proti vodnjaku
mestnega vodovoda v Kamnici in od tod proti Studenški brvi, kjer
preseka sedanjo strugo. Pleistocenska zasuta dravska struga je 15 do 16 m
globlja od današnje.
Po stari strugi se preceja podtalna voda, ki jo napajajo Drava, pod-
talnica iz desnega dravskega brega ter padavine iz pripadajočega padavin-
skega območja. Vodonosna prodna plast, po kateri se preceja podtalna
voda, je debela 10 do 14 m in močno propustna. Koeficient propustnosti k
je 0,8 cm/sek.
Skozi presek, ki poteka vzporedno s potokom Rošpoh, se pretaka
98 l/sek vode. Skoraj vso vodo izkoristijo v vodnjaku v Kamnici.
V preseku skozi vrtine B^, Bg in Bg, ki je 1150 m nizvodno od vodnjaka
v Kamnici, se pretaka le 21 l/sek vode.
Z zajezitvijo Drave na koti 253,0 m se bo povečala debelina vodo-
nosne plasti na vsej terasi. Na delu terase od Kamnice do železniške proge
Maribor—Ljubljana dvig gladine podtalne vode ne bo imel škodljivih
posledic. V niže ležečem Melju pa bo podtalna voda zalila kleti raznih
objektov, zato bo treba breg zavarovati z nasipi ter z zagatno steno, ki
bo segala do nepropustne podlage. Razen tega bo treba z drenažo pre-
325
prečiti dvig gladine podtalne vode zaradi dotoka iz zaledja. V drenažo
bo dotekalo po približnih računih okrog 250 1/sek podtalne vode iz zaledja,
ter velike količine dravske vode, ki bo pronicala skozi levi breg v pri-
meru, če zagatna stena ne bo segala vz vodno do mesta, kjer je laporna
osnova nad koto zajezitve.
HVDROGEOLOGIC PROBLEMS CONNECTED WITH THE EPIGENETIC
VALLEY OF THE DRAVA RIVER AT MARIBOR TOWN
In Slovenia several epigenetic valleys of rivers Sava and Soča are
known. Less known is the epigenetic valley of the river Drava at Maribor.
There the river between Kamnica and the Studenci bridge cut its new bed
into the marl, while the old buried valley passes close at the hill-sides of
the Slovenske gorice hills.
The plain on the left and right side of the Drava river between
Mariborski otok power station and Melje consists of Quaternary gravel
and sand alluvions which descend step-like in several terraces from the
hills to the actual Drava bed.
Above the terraces on the left Drava bank there is a chain of hills
composed of Tertiary strata. Between Kamnica and Kalvarija occurs dark
grey, hard, sandy marl with sandstone and conglomerate intercalations.
Under this marl, at the agricultural school at the foot of Kalvarija hill
and in the bore holes B-4 and B-6 on the left bank of Drava, tonalite
breccia and tonalite were found. Outcrops of dark grey sandy marl with
conglomerate intercalations occur also on the left and right Drava bank
between Mariborski otok power station and Studenci bridge.
The southern slopes of the Kalvarija and Piramida hills consist of
marl intercalated with diagenetically Consolidated clay and tuffite. These
beds lie over dark grey sandy marl, and they are of Tortonian age. Even
younger is the Middle Tortonian grey marl with intercalations of sandstone
and sand in the northern slopes of Kalvarija and Piramida, and on
Melj ski hrib.
The Tertiary beds are mildly inclined, and they form shallow synclines
and anticlines. The axes of the synclinal and anticlinal structures strike
approximately north-south, while the beds are dipping toward west and
northwest, and toward east and northeast.
As far as the hydrogeology of the investigated area is concerned, two
kinds of rocks are important. These are the permeable Pleistocene gravel
and sand, and the impermeable Tertiary marl, sandy marl, sandstone,
claystone and conglomerate.
The permeable Pleistocene sandy gravel builds the Pleistocene ter-
races on both banks of the river Drava. It was shown by mesh analyses
of gravel and sand from bore holes at Kamnica that the percentage of
silt which lowers the permeability, is very variable.
The gravel from the bore holes in the vicinity of the Drava banks
contains almost always some silt, while the gravel from the bore holes
farther of Drava generally contains no silt at ali.
326
The permeability of the Pleistocene sandy gravel has been ascertained
by the experimental pumping of water from the well of the city water
supply at Kamnica. The value of the permeability k was 0,8 cm/sec.
Accordig to the data from numerous bore holes at Maribor, it is
possible to trace with sufficient precision the course of the old buried
Drava bed. Its axis passes from the bridge at Mariborski otok towards
northeast over bore holes K-7 and K-8, over K-11 and K-10 towards the
pumping station at Kamnica and farther towards southeast.
The water-bearing horizon in the deepest parts of the bed is 11,5 to
16 meters thick. The gradient of the underground water table from the
inlet at the bridge at Mariborski otok to the pumping station is con-
siderable, in the average 1,8 %o.
In the area around the pumping station as the consequence of con-
stant pumping a depression cone was formed of dimensions not precisely
known. Downstream of the pumping station towards the Studenci bridge
and the railway bridge the gradient of the water table attains 0,5 %o.
The section area of the water flooded part of the old Drava bed
varies from 4590 to 6890 sq. m.
According to the hydrogeological map, in the old buried Drava bed
flows the underground water recharged by the Drava river, the under-
ground vvater from the Pohorje hills, and those from the precipitation
basin.
In the section between the inlet in the old river bed and the bore
hole B-4 at the Studeči bridge the uplifted impermeable marle basement
impedes the direct inflow of the Drava w^ater into the underground
water, flowing in the old buried river bed, exept at its inlet. Downstream
of the Studenci bridge the river water and the underground vv^ater are
in a direct contact.
In calculating the water flux in the old buried Drava bed the fol-
lowing equation is used:
Q = k. F . isr
k — permeability
F — section area through which the underground water is filtered
isr — the average hydraulic gradient
Through the section area of the bore holes K-5, K-6, K-7, K-8 and
K-11 at Kamnica, according to the above equation 0,098 cu. m./sec water
is filtered, that is something more than that pumped out from the v^ell
at Kamnica.
Through the section area of the bore holes B-4, B-8, B-9 and B-10
approximately 1150 m. downstream of the vv^ell at Kamnica not more than
0,021 cu. m./sec water is filtered. The greater part of the underground
vv^ater filtering through the buried bed is therefore pumped out from the
w^ell at Kamnica.
The area east of the line Studenci bridge — Kal vari j a represents
a basin of the underground water, alimented by the atmospheric waters
of the adherent precipitation area. The underground water is in direct
contact with the river water which during high waters penetrates into
327
the ground water, while normally the current of underground water is
directed towards Drava. Through the section area at the river bank from
the Studenci bridge to Melje approximately 0,140 cu. m./sec water are
discharging.
The level of underground water lies on the Pleistocene terrace
on the left Drava bank from 10 to 30 meters deep. In the lower terraces
at Melje the depth of the water level is around 10 meters.
At Kamnica, the terrace is cut by deep gullies of Rošpoh, Vinarski
potok and other smaller creeks. The waters are polluted to a high degree,
so there is a considerable danger of contamination of the vv^ater in the
well at Kamnica.
With damming up the Drava river at the elevation 253,0 m. the
hvdrogeological conditions on the left Drava side will be considerably
changed. In the first plače, the thickness of the water bearing layer in
the vv^hole terrace will be increased.
In the part of the terrace dovv^nstream of the Studenci bridge, where
the marl basement sinks under the Drava level, the underground vv^ater
table will be elevated for several meters. In the town there no harmful
consequences can be expected, but in the lower lying Melje the water will
flood cellars of various objects, especially factories. Therefore it will
be necessary to secure the bank with embankments and with the sheet
piling reaching down to the basement. Besides, drainage works will be
needed to impede the lifting of the underground water table because of
the inflow from hinterland. In calculating 'the permeability of the
drainage system it will be necessary to take into account the influx of
the underground water from hinterland (according to an approximate
calculation around 2501/sec), and the influx from the Drava basin in
the čase, that the sheet piling will not reach downstream to the spot
where the marl basement lies above the heigth of the basin level.
328
o VREDNOSTI NEKATERIH STRUKTURNIH ANALIZ
Dušan Kuščer
S 6 slikami med tekstom
Pri terenskih geoloških preiskavah smo često navezani na nepopolne
podatke, ki jih dobimo na izoliranih, med seboj več ali manj oddaljenih
golicah. Iz teh podatkov moramo sklepati, kaj je med golicami in kakšno
je normalno stratigrafsko zaporedje plasti preiskanega ozemlja, da bi
mogli konstruirati ustrezne profile. Stopnja, do katere se rezultati pre-
iskave približujejo stanju v naravi, je v veliki meri odvisna od geolo-
govega znanja, spretnosti in izkušenj. Vsak geolog bi mo.ral v svojih
poročilih, profilih in kartah čim jasneje pokazati, kaj so dala neposredna
opazovanja, in kaj je rezultat posrednega sklepanja.
Kadar uporabljamo rezultate preiskav drugih geologov pa žal pogosto
težko presodimo, kaj je zanesljivo, in kaj rezultat več ali manj samo-
voljnih sklepov in površnih ocenitev. To močno ovira primerjalne študije,
posebno v stratigrafiji in tektonski geologiji. Zato iščemo tudi v geologiji
nove, eksaktnejše metode, s katerimi bi lahko napačne interpretacije čim
bolj omejili.
V zadnjem času geologi tudi pri nas uporabljajo med drugim stati-
stične metode obdelave razpok, prelomov, vpadov plasti in drugih tekton-
skih elementov. Ce hočemo te metode pravilno uporabljati, moramo
poznati osnovne pojme matematične statistike, pri interpretaciji rezultatov
pa tudi določene pojme nauka o trdnosti. Pouk geologije na univerzi
podaja te osnove pri nas šele v zadnjih letih, zato posebno geologi, ki so
študirali po starem učnem načrtu, z veseljem preberejo vsako publikacijo,
v kateri je prikazana uporabnost statističnih metod v sprejemljivi obliki.
Tudi Bercetov članek (1963) smo prebrali z zanimanjem. Kot
kaže, se je avtor zavedal, da pri nas te metode še niso dovolj poznane
in jih je zato skušal posredovati v obširnejšem uvodu ter na primeru
rudišča Sitarjevec pokazati njihovo uporabnost. Takoj v prvem odstavku
je ugotovil, da se strukturna metoda »za sedaj v naših rudiščih premalo
uporablja še celo tam, kjer predstavlja skoraj edini podatek«. Nato pravi
v drugem odstavku, da so se pri statističnem urejevanju podatkov »po-
kazale določene pravilnosti, ki omogočajo podrobnejšo interpretacijo
strukture rudišča in lege rudnih teles, kot pa bi jih dobili le na podlagi
opazovanj in splošnih geoloških podatkov«. Toda zaključki, do katerih je
prišel na podlagi statistične analize vpadov plasti ter razpok in prelomov
v rudišču Sitarjevec, kažejo, da rezultati le niso bili tako plodni. Saj sam
329
pravi na 188. strani: »Na podlagi teh podatkov lahko rečemo, da tvorijo
posamezni bloki, čeprav ne vemo njihovega realnega položaja v prostoru,
nekakšno gubo, ki jo moremo imenovati statistična guba«.
Kako naj koristijo takšni statistični podatki pri interpretaciji rudišča,
če ne povedo niti kakšen je položaj posameznih blokov, kaj šele da bi iz
njih zvedeli, kakšen je položaj rudnih teles. Takšne statistične analize so
za rudarsko geologijo brez pomena in nikakor ne morejo prispevati
k pravilnejšemu zastavljanju sledilnih del, kot bi to B e r c e rad prikazal
(185. str.). Podrobni podatki, da je rudišče v sinklinali in da ima rudno
telo Grol obliko sklede, so rezultati običajnih splošnih geoloških opazovanj
(B er ce, 1963, 188).
Proučevanje posameznih tektonskih oblik pričenja avtor z razlago
elipsoida deformacije. Ko pravi, da je ta elipsoid homologen elipsoidu
napetosti pri elastičnih deformacijah, bi moral nekoliko podrobneje raz-
ložiti, kaj s tem misli; saj je tudi vsaka plastična deformacija posledica
1. si. Elipsoid deformacij
A, B in C so glavne osi elipsoida, Oj, Ojj, Ojjj glav-
ne napetosti, kj in fc« krožna preseka elipsoida
napetostnega stanja, ki ga lahko opišemo z elipsoidom. Obseg plastične
deformacije v določeni točki telesa lahko nazorno prikažemo z elipsoidom
deformacije, ki predstavlja deformirano kroglo, očrtano okrog te točke
kamenine pred pričetkom deformacij. Cim večja je razlika med glavnimi
osmi A, B in C tega elipsoida (1. si.), tem večja je plastična deformacija.
Legi najmanjše in največje osi nam kažeta, v kateri smeri se je kamenina
najbolj krčila oziroma najbolj raztezala. Ce se kamenina deformira tako,
da ostanejo glavne napetosti ves čas vzporedne z osmi elipsoida deformacij,
bo njegova najmanjša os vzporedna z največjo glavno napetostjo (ai),
največja pa z najmanjšo glavno napetostjo (om),'vendar le takrat, kadar
je kamenina izotropna.
Nerazumljiv je stavek: »Drsenje blokov se po njem« (po B e c k e r j u)
»javlja le v dveh krožnih presekih elipsoida« (B e r c e, 1963, 186).
330
Nikomur ne bo jasno, za kakšne bloke tu gre. Plastična deformacija,
katero opisujemo z elipsoidom deformacije, je bolj podobna toku viskozne
tekočine, kot pa drsenju enega bloka ob drugem. Nadalje pravi (na
186. str.), da »danes lahko rečemo, da ta hipoteza« (namreč hipoteza
o elipsoidu deformacij) »pojasnjuje le posebne primere pri deformaciji
kamenin« in navaja osem vzrokov, ki kažejo, »da ta hipoteza ni popol-
noma v redu«:
»a) kamenine so običajno nehomogene«.
V tem primeru bodo tudi deformacije nehomogene. Vendar bomo
lahko deformacijo okrog vsake točke v kamenini opisali z elipsoidom,
če je le zvezna, tj. brez premikov ob razpokah, in če je tudi sprememba
deformacije med dvema sosednjima točkama kamenine zvezna, tj. če so
odvodi deformacij po koordinatah zvezni in majhni v primeri z velikostjo
mineralnih zrn. Ta pripomba velja tudi za večino drugih točk, ki jih avtor
navaja pod b) do h).
»b) deformacije samo v dveh dimenzijah so izjemen primer«.
Pri vsakem študiju širšega območja se nam bo pa vseeno zazdelo,
da to ni tako izjemen primer. Vedno poudarjamo, da so se npr. v vzhodnih
Alpah vršile deformacije v smeri sever—jug, v Dinarskem gorovju pa
v smeri severovzhod—jugozahod. Premikanja v vzdolžni smeri gorovja
so izjeme. Le redkokje bomo imeli torej večje deformacije v vseh treh
dimenzijah.
»c) običajno so deformacije neafine«.
Z drugimi besedami lahko rečemo, da so deformacije nehomogene
in velja isto, kar smo povedali zgoraj pri a).
»d) drsenje se javlja v conah vseh treh osi«.
Avtor je to verjetno povzel po A ž g i r e j u (1956, 53), ki razlaga
smeri razpok z Mohrovimi krogi, s katerimi grafično ponazorujemo
napetosti določene točke v poljubni smeri. Največji med krogi podaja
napetosti v ravninah pasu srednje glavne napetosti on, tj. ravninah,
vzporednih tej napetosti. Ce so bile med deformacijo glavne napetosti
ves čas vzporedne osem deformacij skega elipsoida, je srednja glavna na-
petost oii vzporedna osi B. Ce poznamo napetost v dveh ravninah tega
pasu in obenem položaj teh ploskev, lahko napetosti v vseh drugih
ploskvah pasu izračunamo. Napetosti prikažemo v diagramu (si. 2 a), v ka-
terem nanesemo na absciso daljico, proporcionalno normalni napetosti a,
na ordinato pa daljico, proporcionalno tangencialni napetosti t. V tektonski
geologiji je pripravne je, da računamo tlačne napetosti pozitivno in ne
negativno, kot je običajno v tehničnem nauku o trdnosti.
Ce vnesemo točke z abscisami o in ordinatami t za vse ploskve pasu
osi B, se pokaže, da leže te točke na krogu, ki poteka skozi točki P in Q
z abscisama om in oi in ordinato 0. Brž ko poznamo napetosti v dveh takšnih
ploskvah, lahko konstruiramo ustrezni M o h r o v krog in z njegovo
pomočjo določimo napetosti v vseh ostalih ploskvah tega pasu. Normalno
in tangencialno napetost poljubne ploskve tega pasu, katere normala
331
2. si. a) Mohrovi krogi za
napetostno stanje, pri ka-
terem so vse tri glavne
napetosti tlačne napetosti
b) Položaj ravnin, ki
ustrezajo ravninam pasu
osi B v si. 2 a)
Oj, Ojjj — skrajni glavni na-
petosti, o — normalna na-
petost v poljubni ploskvi,
ki oklepa s smerjo Oj kot a
T — tangencialna napetost v
poljubni ploskvi, t^^^j^ —
smer ploskve z maksimal-
nimi tangencialnimi nape-
tostmi, <p — strižni kot, A,
B in C — smeri glavnih osi
deformacij skega elipsoida.
S prekinjeno črto je nari-
sano napetostno stanje tik
pred porušitvijo in ustrezne
drsne ravnine
oklepa z največjo glavno napetostjo oj (si. 2b) kot a, dobimo iz diagrama,
če potegnemo radij ST (si. 2 a) pod kotom 2a k abscisni osi (oz., kar je
isto, če potegnemo iz točke Q premico pod kotom a k tangenti v točki Q)
do presečišča T s krogom. Abscisa te točke je proporcionalna normalni
napetosti v tej ploskvi, ordinata pa tangencialni. Iz diagrama je takoj
vidno, da so največje tangencialne napetosti vedno v ploskvah, ki oklepajo
z glavnima napetostima oi in am kot 45", in da je tangencialna napetost
ravno polovica diference med glavnima napetostima, r = —--
Kar smo povedali za napetosti v pasu osi B, velja tudi za napetosti
v pasovih osi A in C, ki jih prikažemo z obema manjšima Mohrovima
krogoma.
Cim večja je razlika med glavnima napetostima oi in am, tem večji
je ustrezni M o h r o v krog. Pri dovolj veliki razliki pride do porušitve
3. si. Shema strižnega poskusa
a — smer normalne napetosti, t — smer tangencialne
napetosti v drsni ploskvi. Oj in Ojjj — skrajni
glavni napetosti
materiala. Razlika je odvisna od snovi, iz katere je telo sestavljeno, poleg
tega pa tudi od napetostnega stanja samega. Pri poskusu prestriga nekega
telesa bomo npr. ugotovili, da je tangencialna napetost pri prestrigu
odvisna od normalne napetosti (3. si.). Pri mnogih snoveh je odvisnost
linearna in velja zanje Coulombov porušitveni zakon Tf = c + o' tg g?
(Tf — strižna trdnost kamenine, c — kohezija, a' — efektivna normalna
napetost, cp — kot notranjega trenja). Mejo porušitve nam kaže v Mohro-
vem diagramu v tem primeru premica, ki je nagnjena nasproti abscisni osi
pod kotom cp in odseka na ordinatni osi odsek c (si. 2 a). Ce se spremeni
napetostno stanje tako, da se največji Mohrov krog dotakne te meje
porušitve, sta med vsemi ploskvami v pasu osi on 1| B dve, v katerih do-
seže razmerje med normalno in tangencialno napetostjo kritično vrednost.
Legi teh ploskev ustrezata v diagramu dotikališče T^ ter njegova zrcalna
slika pod abscisno osjo. Radij S^Tj oklepa z abscisno osjo kot 90® + cp.
Iz diagrama je razvidno, da oklepata normali na ploskvi kritičnih na-
cp cp
petosti s smerjo napetosti ai kot 45® + —, ploskvi sami pa kot 45®--.
2 2
333
Ti dve ploskvi oklepata torej kot — s ploskvama največjih strižnih
napetosti.	^
Po Ažgireju pa naj bi bile možne napetosti, ki so višje od meje
porušitve. V tem primeru bi največji ali celo srednji in najmanjši
Mohrov krog sekal premico, ki označuje mejo porušitve v diagramu.
Tedaj naj bi po vrsti nastale tudi drsne razpoke v pasovih drugih dveh
osi. Taka razlaga je nesmiselna, ker ni možno napetostno stanje, katerega
Mohrovi krogi bi segali prek mejne črte porušitve. Drsne razpoke so
torej možne samo v dveh smereh v pasu osi B. A ž g i r e j bi moral
poleg tega upoštevati pri svojem tolmačenju tudi drsne ploskve, vzporedne
z ravninami izven pasov glavnih napetosti, v katerih je pa strižna na-
petost večja, kot v katerikoli ravnini pasov A in C, in bi moral pričakovati
v njih nastanek drsnih razpok prej kot v ravninah pasov A in C. Kjer
opazujemo v kamenini več sistemov drsnih ravnin, te niso mogle nastati
istočasno. Ni pa potrebno, da pripisujemo razne sisteme drsnih razpok
v isti kamenini različnim tektonskim fazam, ker se lahko med deformacijo
v eni fazi lega glavnih napetosti tako močno spremeni, da drsenje ob
prvem sistemu drsnih razpok ni več možno in nastanejo nove razpoke
v drugi smeri.
Na 187. strani ponavlja Berce isto napačno tolmačenje nastajanja
razpok v pasovih vseh glavnih napetosti.
»e) koti med drsnimi ploskvami niso 45», temveč so v smeri osi C
običajno manjši, čeprav bi v domnevanem primeru morala os C tvoriti
bisektriso topega kota«.
Kot os C označujemo pri deformacijskem elipsoidu vedno najkrajšo
os (S a n d e r , 1948, 65). Ce ostanejo glavne napetosti med deformacijo
vzporedne osem deformacij skega elipsoida, je os C v izotropnem sredstvu
vzporedna največji glavni napetosti. Po Coulombovi teoriji porušitve je
w
vse v redu, če oklepa ta os z drsnimi razpokami kot 54--(gl. 333. str.).
2
»f) med drsnimi ploskvami, ki nastanejo pri elastičnih, in ravninami
pri plastičnih deformacijah ni rotacije osi, čeprav ravnine niso med seboj
paralelne«.
To naj bi bil rezultat poskusov Kosigina, ki nam žal niso
poznani. Kljub temu z zgornjo trditvijo ne moremo biti zadovoljni, ker
pri elastičnih deformacijah ne moremo govoriti o nikakršnih drsnih
ravninah. Za kakšno rotacijo in za kakšne osi pri tem gre, nam ni
razumljivo.
»g) pri deformacijah se spreminja tudi prostornina kamenin«.
Prostornina se lahko občutneje spreminja samo pri poroznih kame-
ninah. Poroznost pa je znatna samo pri mlajših; le redko je velika pri
predterciarnih kameninah. Vendar bo tudi pri konsolidaciji homogene
porozne kamenine deformacija v dovolj majhnem obsegu homogena in jo
lahko opišemo z elipsoidom.
334
»h) začetne točke deformacije ne moremo ugotoviti«.
Tudi ta stavek je težko razumljiv, ker ne vemo, kaj naj bi bila
»začetna točka« deformacije. Verjetno misli s tem, da ni mogoče ugotoviti
obsega celotne plastične deformacije, ki jo je kamenina pretrpela. Vendar
to ne spremeni prav nič na trditvi, ki smo jo dali zgoraj pri točki a), da
lahko zvezno deformacijo v dovolj majhnem obsegu opišemo z elipsoidom.
Res pa je, da imamo le redko možnost ugotoviti, kolikšen je obseg defor-
macij, npr. na fosilih ali oolitih, ki so mineraloško enaki kot obdajajoča
kamenina (primerjaj G o g u e 1, 1952, 42 in E. C 1 o o s , cit. po de
Sitter, 1956, 82).
Na 186. in 187. strani navaja avtor vrsto hipotez, ki razlagajo na-
stanek razpok. Med temi hipotezami pa ne navaja Coulombove in
Mohrove, ki ju učbeniki tektonske geologije povečini tudi podajajo.
Trditev, da se za drsne razpoke in prelome na splošno smatra, da nasta-
nejo v conah največjih tangencialnih napetosti, torej ni resnična, ker
oklepajo po Coulombovi hipotezi te ravnine z drsnimi razpokami
kot — (gl. 334. str.). Le če bi bil trenjski kot g? = O, bi nastale drsne razpoke
2
v ravninah največjih tangencialnih napetosti.
»Odrivne razpoke« naj bi nastajale po Bercetu predvsem v rav-
nini AC, tj. pravokotno na os B. Pravokotno na os A po mnenju avtorja
ne nastajajo tako pogosto, ker naj bi njihovo nastajanje v tej smeri
preprečevala teža kamenin.
Ta sklep vsekakor ni logičen. Ce je os A najdaljša os deformacijskega
elipsoida, je z njo vzporedna najmanjša glavna napetost. Natezne (»od-
rivne«) razpoke bodo v izotropnih kameninah mogle nastajati vedno le
pravokotno na najmanjšo glavno napetost, ne glede na to, ali so napetosti
nastale zaradi težnosti ali tektonskih sil. Pri krčenju zemeljske skorje
v orogenetskih fazah bo os A skoro vedno več ali manj navpična. Natezne
razpoke bodo več ali manj vodoravne, ker je v vseh drugih smereh nor-
malna napetost večja kot v tej. Pri raztezanju zemeljske skorje bo pa
os A več ali manj vodoravna in bodo natezne razpoke nastajale v več ali
manj navpični smeri.
Pogosto v smeri osi B sploh ni večje spremembe dolžin in zaradi
tega tudi nobenega razloga, da bi nastajale razpoke pravokotno na to
smer. Ce pa se vrši v tej smeri raztezanje, ni nobenega razloga, da bi
razpoke nastajale samo pravokotno nanjo, ker je v vseh smereh, ki leže
med krožnima presekoma elipsoida in osjo A, raztezanje večje kot v smeri
osi B (1. si.). V teh smereh bi zato lahko prej nastale razpoke kot v smeri
osi B.
Na 187. in 189. strani govori avtor, da so pri popuščanju zunanje sile
kamenine zavzele uravnotežen položaj in se je pri tem izpremenil kot
med razpokami in osmi deformacije, oz. izvršila nekakšna rotacija siste-
mov prelomov, zaradi česar naj bi se kot med plastmi in razpokami
spremenil.
Kaj misli tu z »uravnoteženim položajem«, ni jasno, saj se kamenine
tako počasi plastično deformirajo, da obstaja ves čas deformacije ravno-
335
težje med zunanjimi silami in notranjimi napetostmi, ker vztrajnostne
sile lahko zanemarimo. Kot med razpokami in drugimi strukturnimi
elementi se spremeni le toliko, kolikor so tektonske deformacije reverzi-
bilne, tj. elastične. Te so pa v primeri s stalnimi deformacijami tako
majhne, da jih lahko zanemarimo in zato ni treba upoštevati nobene
spremembe po končanem tektonskem procesu. Da je to res, lahko hitro
ocenimo po podatkih, ki jih imamo o napetosti in mehanskih lastnostih
kamenin pri visokih pritiskih, kakršni vladajo v zemeljski notranjosti.
Po eksperimentih Volaroviča (1962, 26) je pri vsestranskem pritisku
500 kp/cm^, ki ustreza globini okrog 2000 m, strižni modul pri peščenem
laporju 0,45 . 10'' kp/cm^, pri peščenjaku pa 0,84 . 10^ kp/cm^. Manj vemo
o velikosti napetosti, pri katerih so se vršile plastične tektonske deforma-
cije. Po Goguelu lahko cenimo diferenco skrajnih glavnih napetosti od
800 kp/cm^ (za apnenec), do 3000 kp/cm^ (za peščenjak). Strižne napetosti
so pri tem polovico manjše, torej 400 oz. 1500 kp/cm^. Ce izračunamo po
Hookovem zakonu t = G . y (t = strižna napetost, G = strižni modul,
7 = specifični kot zasuka), kolikšna je sprememba kota med obema rav-
ninama maksimalnih tangencialnih napetosti pri popuščanju strižne
napetosti od 1500 kp/cm^ na O kp/cm^ in pri strižnem modulu 0,5.10^ kp/cm^,
ki je blizu nižje zgoraj navedene vrednosti, dobimo ■y = 1500/0,5 .10^ =
= 3 . 10"^. Ce preračunamo to v stopinje oziroma minute, znaša ta maksi-
malna sprememba kota nič več kot 1» 43', kar je seveda daleč pod geološko
natančnostjo. Pri tem smo vzeli verjetno prenizko vrednost za strižni
modul in previsoko za tangencialno silo. Ce bi vzeli druge vrednosti, bi
dobili še manjšo spremembo kota. Iz Bercetovih diagramov pa je
razvidno, da oklepajo razpoke zelo majhen kot s plastmi. Sprememba
kota med ploskvami bi bila Vtem primeru še neprimerno manjša kot
pri gornjem primeru, kjer smo izračunali spremembo kota med ploskvami
največjih tangencialnih napetosti, ki je največja med vsemi poljubnimi
pari ravnin.
Na str. 187 trdi avtor, da na podlagi analize razpok in prelomov ne
moremo ugotoviti smeri sil, ki so povzročile nastanek tektonskih struktur,
ker lahko nastane elipsoid deformacije pod vplivom ene sile, ali tudi
para sil.
Ta nesmisel pogosto srečujemo v tektonski literaturi, kjer skušajo
razlikovati dva principialno različna načina plastičnih deformacij, in sicer:
1.	afino drsenje vzdolž enega sistema vzporednih ravnin in
2.	afino drsenje vzdolž dveh sistemov vzporednih ravnin (primerjaj
'Sander, 1948, 34 in 41; Metz, 1957, 23 in 24).
Kot je opozoril že G o g u e 1 (1952, 36), pri homogenih izotropnih
kameninah ni treba razlagati vsake plastične deformacije kot drsenje
vzdolž sistemov vzporednih ploskev, ker se kamenina deformira podobno
kot viskozna tekočina. Pogosto pa zaradi anizotropije trdnost kamenin ni
v vseh smereh enaka, temveč je v eni smeri znatno manjša kot v drugih.
Ce se bodo med deformacijo razvile v kamenini drsine, bodo vzporedne
tej, že vnaprej določeni smeri. Homogene kamenine postanejo takoj pri
nastanku prve drsine trdnostno anizotropne, zato se bo nadaljnje drsenje
336
razvijalo povečini vzporedno s to, najprej nastalo drsino. Le če se spre-
meni napetostno stanje toliko, da drsenje v prvotni smeri ni več možno,
bodo nastale nove drsine v drugi smeri. Ce gre za razpoke v dveh smereh,
ki so nastale ob istem času, ni moglo priti do istočasnih premikov v obeh
sistemih, ker bi premik ob enem sistemu razpok prerezal druge razpoke
in njihove posamezne odseke razmaknil, tako da drsenje ob njih ne bi
bilo več možno.
Za ilustracijo deformacij ob enem oz. dveh sistemih drsnih ravnin
navajajo povečini naslednji primer: kocko z včrtano kroglo deformiramo
z neenakimi zunanjimi silami, ki delujejo pravokotno na dva para na-
sprotnih mejnih ploskev kocke; obenem preprečimo spremembo dolžin
pravokotno na tretji par kockinih ploskev. Kocka se bo v eni smeri po-
daljšala, v drugi pa skrajšala, obenem se bo včrtana krogla deformirala
v elipsoid, katerega osi bodo vzporedne robovom nastalega kvadra oz.
prvotne kocke (si. 4 a). Tak način deformacije razlagajo v tektonski
4. si. Nastanek elipsoida deformacij pri stiskanju (4 a) in pri strigu (4b). Oba
načina sta ekvivalentna, samo da so glavne napetosti pri si. 4 b zasukane za 45°
nasproti si. 4 a. S polno črto je označena kocka z včrtano kroglo pred deforma-
cijo, s prekinjeno črto pa nastala slika po deformaciji
Oj, Ojjj — glaviii nEpetostl, t — maksimalna strižna napetost
geologiji povečini z istočasnim drsenjem ob dveh sistemih vzporednih
ravnin, ki naj bi bile prvotno vzporedne diagonalnim ravninam kocke
in obenem krožnim presekom elipsoida pri začetni deformaciji. Pri na-
daljnji deformaciji se lega teh presekov spremeni (to imenujejo notranja
rotacija pri nevrtljivih deformacijah). Ce deformiramo kocko s parom sil,
ki deluje vzporedno z dvema nasprotnima ploskvama kocke (si. 4b), se bo
kocka spremenila v paralelepiped, včrtana krogla pa v elipsoid, ki bo
imel daljšo os približno vzporedno z daljšo diagonalo paralelepipeda,
krajšo os pa s krajšo diagonalo paralelepipeda. Tako deformacijo so si
razlagali z drsenjem vzdolž enega sistema ravnin, ki so vzporedne z mej-
nimi ploskvami, na katere deluje par sil. Vse smeri, ki niso vzporedne
22 — Geologija 8
337
s ploskvijo, na katero delujejo sile, spremene lego (notranje vrtenje pri
vrtljivih deformacijah). Pri takem načinu deformacije pa se pojavijo
v notranjosti kocke tlačne napetosti v smeri krajše, in enako velike
natezne napetosti v smeri daljše diagonale. Pri čistem strigu se bosta
kocka in krogla deformirali v vsakem trenutku prav tako, kot če bi ju
v eni smeri pod kotom 45" na strižno silo stiskali, v drugi smeri pod
kotom 45" pa raztezali. Med obema načinoma deformacije ne bi smeli
delati razlike. Pri velikih deformacijah pa je vendarle razlika med čistim
stiskanjem in čistim strigom, ker ostanejo v prvem primeru (si. 4 a) glavne
napetosti ves čas deformacij vzporedne osem deformacij skega elipsoida,
medtem ko je v drugem primeru (si. 4b) kot med veliko osjo deformacij-
skega elipsoida in strižno silo v začetku 45", a se kasneje zmanjšuje. Tega
pa ne moremo imeti za bistveno razliko, ker bodo med deformacijami
v eni tektonski fazi tudi glavne napetosti spremenile svojo smer in ne
bomo imeli skoro nikdar glavnih napetosti ves čas vzporednih osem
deformacijskega elipsoida.
Deformacije kamenin so odvisne pri konstantnih mehanskih lastnostih
kamenine od napetostnega stanja, tj. od smeri in velikosti glavnih na-
petosti. Gre torej za ugotavljanje smeri glavnih napetosti, ne pa smeri
zunanjih sil, kot pravi Berce na str. 187. Vsekakor je eden izmed za-
želenih ciljev vsake strukturne analize, da te smeri ugotovi.
Na str. 187 in 188 razlaga avtor položaj osi A, B in C pri gubi. Čudno
je, da skuša avtor za celotno gubo, to je za izrazito nehomogeno deforma-
cijo, definirati povsod enako lego teh osi. Pri cilindrični gubi (pri taki,
kateri je os premica), bo imela samo os B v vsaki točki isto smer, in sicer
vzporedno z osjo gube, medtem ko bosta imeli drugi dve osi v različnih
točkah različno smer. To je prav lepo pokazal E. Cloos (de Sitter,
1956, 82) z meritvijo lege osi deformiranih oolitov v gubi. Možno pa je,
da Berce tu ni mislil več na osi deformacijskega elipsoida, temveč na
S a n d e r j e v e osi a, b in c, ki jih navaja šele v naslednjem odstavku.
Definicija, ki jo daje Berce za te osi, pa je tako netočna, da si na
podlagi nje ne moremo pravilno predstavljati njihove lege. Os a je po
tej definiciji smer premika ali toka (tektonskega transporta po S a n -
d e r j u) in leži prečno na os gube oziroma na prelomnico ter povečini
več ali manj vodoravno. Osi b in c ležita v ravnini, ki je pravokotna
na os a, vendar točnejša lega iz Bercetove definicije ni vidna.
Strukturno analizo rudišča Sitarjevec podaja avtor na precej svoje-
vrsten način. Medtem ko navaja na 188. str., da v rudišču in njegovi
bližini ne moremo dobiti običajnih geoloških elementov za določitev struk-
ture, v kateri se javlja orudenenje, pravi na isti strani spodaj, da sklepa
po višinski razliki skoraj 100 m med skrilavcem v skrajnem severnem
delu rudišča in v središču rudišča, da je rudišče v sinklinali.
Na 190. str. avtor podaja dva statistična diagrama, ki kažeta relativno
pogostnost lege plasti oziroma razpok in prelomov v raznih smereh.
Statistiko lahko napravimo na podlagi meritve vseh elementov neke mno-
žice (npr. pri ljudskem štetju), ali pa na podlagi meritve samo dela
množice. Pri tem moramo paziti, da je ta del dovolj velik in da pri izbi-
ranju elementov, ki smo jih merili, nismo napravili nobene selekcije, ki
338
bi nam sliko popačila. Podobno se moramo npr. tudi pri vzorčevanju
rude za analizo držati določenega sistema, če hočemo dobiti pravilno
sliko. Tudi statistiko usmerjenosti razpok, vpadov plasti, prelomov in
drugih elementov delamo samo na delu celote in bi morali zelo paziti,
da ne izvršimo pri meritvi selekcije elementov določene smeri in dobimo
s tem popolnoma popačeno statistično sliko o njihovi relativni pogostnosti.
Ce merimo v neki jamski progi ali v vseku ob cesti, bomo zajeli mnogo
več takih razpok, ki so približno pravokotne na jamsko progo ali vsek,
in mnogo manj onih razpok, ki sekajo ta dela pod majhnim kotom, čeprav
so te lahko prav tako pogostne, kot prve. B e r c e sicer navaja, da lahko
pride zaradi tega do določenih sprememb v gostoti maksimumov, ne
upošteva pa, da se lahko tudi lega maksimuma spremeni. Da bi lahko
vsaj približno ocenili napako, ki je pri tem nastala, bi moral avtor podati
situacij sko skico jamskih del, v katerih so bili tektonski elementi merjeni.
Na vsak način pa bi moral pri diagramih navesti število meritev, na
podlagi katerih so bili diagrami konstruirani.
Iz tega, da nastopajo v diagramih vpadov plasti štirje maksimumi,
sklepa avtor, da gre v rudišču Sitarjevec za različno nagnjene bloke. To
vsekakor ni logično, ker bi npr. tudi kupolasta guba lahko dala podobno
sliko. V geologiji običajno govorimo o blokih, kadar mislimo na dele
zemeljske skorje, ki so omejeni s prelomi. Čudno se torej sliši, da tvorijo
lahko bloki nekakšno gubo. Še bolj čudno je, da avtor, kot sam pravi,
ne pozna realnega položaja blokov, čeprav je bilo treba za analizo na-
praviti vrsto meritev v jami in je torej tudi prostorski položaj vsake
posamezne meritve znan. Iz tega bi se vsekakor dalo sklepati, ali obstajajo
območja, v katerih imajo plasti približno isto lego in bi jih lahko imeno-
vali blok. Najbolj čuden pa je novi tip gube, ki ga avtor tu navaja poleg
tipov gub, navedenih že na 187. str., in ki ga imenuje statistična guba.
Razumljiva je statistika položaja plasti v nekem nagubanem ozemlju,
težko si bomo pa predstavljali, kaj naj bi bila statistična guba. Za vsakega
geologa je guba določen pojm, podobno kot hrib in dolina. Kako naj si
pa predstavljamo statističen hrib ali statistično dolino?
K že veliki nejasnosti teksta je dodal svoje še tiskarski škrat, ki je
med drugim napravil iz elastični električni (186. str.) in je namesto ene
izgubljene vrstice vrinil neko drugo, tako da čitamo na 188. str.: »Zato
moremo reči tudi na podlagi diagrama, da gre v primeru Sitarjevca le za
statistično gubo, ki jo moremo imenovati statistična guba«. Uredništvo
Glasnika in avtor bi morali tiskarske korekture vsaj toliko vestno pre-
brati, da se take grobe napake ne bi vrinile.
Originalna je tudi konstrukcija osi b na 1. in 2. sliki. Pri cilindrični
gubi leže vse projekcije posameznih meritev lege plasti na projekciji
enega glavnega kroga. Pol tega kroga (projekcija pravokotnice na ravnino
kroga) je projekcija osi b, tj. osi gube. V diagramu plasti rudišča Sitar-
jevec je B e r C e narisal štiri maksimume. V nasprotju z vsemi doseda-
njimi definicijami osi b in tem primernim konstrukcijam, je konstruiral
os b kot presečišče dveh glavnih krogov, ki potekata prek dveh parov
maksimumov. Izbiro med možnimi variantami je izvršil na podlagi dia-
grama razpok, kar sploh ni utemeljil. Saj pravi na str. 187, da »lahko
339
govorimo o drsnih razpokah aH prelomih ob vsaki deformacijski osi«.
Verjetno je vseeno na tihem predpostavljal, da so razpoke in prelomi
rudišča Sitarjevec vzporedne z osjo b. V tem primeru pa je konstrukcija
osi b na diagramu razpok prav tako napačna, kot konstrukcija osi b na
diagramu vpadov plasti.
Os b, ki jo je dobil Berce pri svoji konstrukciji, je lahko kvečjemu
sekundarna os b, ki je posledica deformacij prvotno ravnih osi gub
(osi b). Vendar bi moral tudi v tem primeru dokazati, da tvorijo plasti,
katerih vpadi leže na enem loku, gubo v enem delu (npr. zahodnem
delu) rudišča, plasti, katerih vpadi leže na drugem loku, pa v nasprotnem
delu rudišča.
Loke, ki jih je avtor uporabil za konstrukcijo osi b, v diagramih
s tako nejasnimi maksimumi, kot so oni za rudišče Sitarjevec, bi lahko
prav tako položili drugače in celo bolj pravilno, saj poteka levi lok
v diagramu plasti precej daleč izven zgornjega maksimuma. Pri tako
spremenjenem položaju bi dobili lahko tudi za 10, 20 ali več stopinj
drugačen položaj osi b.
Za konstrukcijo osi b je uporabljal krožne loke, tako da upravičeno
posumimo, da je pri svojih diagramih uporabljal namesto Schmidtove
Wulfovo mrežo, ki je pa za statistične diagrame neuporabna.
Na 189. str. ugotavlja, da »statistična guba, v kateri leži rudišče
Sitarjevec, ne kaže posebne zveze z regionalno strukturo ozemlja. Po
regionalnih podatkih so razviti na tem ozemlju le alpski strukturni
elementi in prelomi dinarske smeri«.
Kolektivni diagram razpok in prelomov pa kaže, da ima glavni sistem
razpok in prelomov v rudišču Sitarjevec tudi dinarsko smer. Smer plasti
pa v »litijski antiklinali« nikakor ni povsod alpska. Tako imajo triadne
plasti pri Konjščici vzhodno od Renk, ki tudi pripadajo litijski anti-
klinali, smer NW—SE, kot je vidno iz Tellerjeve geološke karte Celje—Ra-
deče. Zato ni jasno, zakaj naj bi bila struktura rudišča Sitarjevec nekaj
tujega v litijski antiklinali. Berce pa trdi, da gre v primeru rudišča
Sitarjevec verjetno za ohranjeno staro tektonsko strukturo. Sklicuje se na
podobno orientirane strukture na Idrijskem ozemlju in v Savinjski dolini,
za katere izjavlja, da je po geoloških podatkih mogel določiti starost
premikov. Avtorjeva razprava je namenjena širšemu krogu bralcev, ki
jim podatki v Savinjski dolini in na Idrijskem ozemlju niso znani, zato
bi moral avtor primerjavo z Litijo bolje utemeljiti, da bi nas prepričal
o podobnosti tektonskih struktur na omenjenih območjih.
Svoj članek zaključuje Berce z naslednjima stavkoma: »Po do-
sedanjih podatkih strukturne analize bi lahko sodili le, da gre v primeru
dosedanje Litijske antiklinale verjetno za antiklinorium ali sinklinorium.
Seveda pa bi morali celotno ozemlje v Litijski antiklinali proučiti podrob-
neje in bi šele nato lahko ocenili, kakšne strukture so v njem razvite.«
Verjetno bodo soglašali vsi geologi, ki so kdaj prečitali definicijo
antiklinorija ali sinklinorija, da je »Litijska antiklinala«, če ni antiklinala,
lahko samo antiklinorij, saj spremljata karbonsko jedro na severu in
jugu triadna pasova.
340
B e r C e je skušal na šestih straneh razložiti osnovo statistične analize
tektonskih elementov in podati poleg tega še primer, kako se taka analiza
v praksi uporablja. Na tako omejenem prostoru tega vsekakor ni mogel
napraviti v sprejemljivi obliki. Povečini se je pri tem moral omejiti na
naštevanje raznih hipotez in tipov tektonskih deformacij, ne da bi mogel
osnove podrobneje razložiti. S tem pa je postal tekst tako nepregleden,
da je pri površnem čitanju sploh težko razumeti za kaj gre. Pri podrob-
nejšem pregledu pa smo dobili v njem kopico netočnosti. Gotovo avtor
s takim načinom podajanja ni mogel popularizirati statističnih metod.
V primeru strukturne analize rudišča Sitarjevec je dal statističen diagram
razpok in prelomov, vendar imamo dovolj vzrokov, da v točnost teh dia-
gramov dvomimo. Poleg tega je na podlagi teh diagramov konstruiral še
nekakšno os b, za katero pa niti ne vemo kaj predstavlja. Pri svoji analizi
ni dobil nobenih rezultatov, ki bi geološko zgradbo rudišča pojasnjevali.
Prepričani smo, da bodo moderne statistične metode v tektonski geologiji
vsekakor koristile, ne smemo pa napraviti iz njih modno novost, ki jo
bomo uporabljali tudi v primerih, kjer z njihovo pomočjo strukture
ozemlja ne moremo bolje pojasniti, kot z običajnimi geološkimi metodami,
niti ne moremo napraviti nobenih zaključkov o genezi tektonskih struktur
in drugih geoloških pojavov. V takih primerih je statistična metoda očitno
sama sebi namen. Pogosto se pri tem skriva pod videzom eksaktnosti več
nejasnosti in netočnosti, kot v večini drugih geoloških del.
LITERATURA
A ž g i r e j, G. D., 1956, Struktumaja geologija, Moskva.
B e r c e , B., 1963, Strukturna analiza s primerom položaja rudišča Sitar-
jevec, Geol. glasnik 7, Sarajevo.
Goguel, J. 1952, Traite de tectonique. Pariš.
Metz, K., 1957, Lehrbuch der Tektonischen Geologie, Stuttgart.
Sitter de, L. U., 1956, Structural Geology, New York—London—To-
ronto.
S a n d e r, B., 1948, Einfiihrung in die Gefiigekunde der geologischen
Korper, I. Teil, Wien — Innsbruck.
Vol aro vič, M. P., 1962, Issledovanija fiziko-mehaničeskih svoistv
gornyh porod pri vysokih davlenijah, Akad. nauk SSSR, Simpozium po glubin-
nym processam, Moskva.
GEOLOGIJA — Razprave in poročila — Geological Transactions and Reports / Izdajajo:
Geološki zavod v Ljubljani, Inštitut za geologijo univerze v Ljubljani in Slovensko geolo-
ško društvo / Published by Geological Survey Ljubljana, Institute of Geology, and Slovene
Geological Society / Uredniški odbor — Editorial Committee: Boris BERCE, Geološki
zavod Ljubljana; Marjan DOLENC, Geološki zavod Ljubljana; Jože DUHOVNIK, Fakulteta
za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani: Danilo JELENC, Addis Ababa;
Štefan KOLENKO, Inštitut za geologijo univerze v Ljubljani; Dušan KUSCER, Inštitut
za geologijo univerze v Ljubljani; Slavko PAPLER, Geološki zavod Ljubljana; Mario
PLENICAR, Geološki zavod Ljubljana / Glavni urednik — Editor in chief: Štefan
KOLENKO, Ljubljana, Aškerčeva cesta 12 / Natisnila — Printed by Tiskarna CZP
>~LJUDSKA PRAVICA« Ljubljana