Stran 124.
Politični pregled.
Vlada in Nemci. — Ministrski predsednik Korber je te dni pojasnil nekemu dopisniku monakovskega lista „Allg. Zeitung" svoje stališče proti Nemcem. Pritoževal se je, da ma
Stran 125.
zlasti nemški nacijonalci še vedno ne zaupajo, dasi ni še prav ničesar storil, kar bi bilo proti njim naperjeno. Izrekel je xajedno, da dokler ostane na krmilu, ne stori ničesar, v kar bi Nemci ne privolili!
Vlada v stiski. — Ministrski predsednik je z zaklju-čenjem poslanske zbornice tako hitel, da je popolnoma pozabil na najvažnejšo stvar. Treba je namreč bilo izvoliti novo kvotno deputacijo, a na to je modra vlada povse pozabila. Nastala je velika stiska. Ogerski ministrski predsednik Szell je Korberju priskočil na pomoč in izjavil, da se bo do pogajanja lahko vršila s staro deputacijo, ker je ista polnoštevilna. A kaj se zgodi? Tisti dan, ko je Szell storil rečeno izjavo, umrl je nenadoma član avstrijske kvotne deputacije Dumba. Zdaj je vlada prišla še v večjo stisko in že se govori, da skliče kmalu po Veliki noči državni zbor za nekaj dnij samo, da voli novo kvotno  deputacijo.
Dunajska kriza. — Vsled sankcioniranja novega dunajskega občinskega statuta in volilnega reda so se liberalni občinski svetniki odpovedali mandatom. Zdaj nimajo krščanski socijalisti več dvetretjinske večine in ne morejo več sklepati o najvažnejših rečeh, da, celo podžupana ne morejo voliti. Vsled tega se pričakuje, da razpusti vlada občinski svet, dasi se krščanski socijalisti temu strastno upirajo.
Iz deželnih zborov. — Doslej še — razen v češkem deželnem zboru — ni prišlo v nobenem do političnih izjav. Vsi se bavijo samo z lokalnimi gospodarskimi zadevami. V češkem deželnem zboru se je pri razpravi o proračunskem provizoriju vnela živahnejša debata, v kateri se je pokazalo, da se vzlic dolgim spravnim pogajanjem nasprotje mej cehi in Nemci še ni ublažilo in da ni dosti upanja na kako spravo.
Nemškonacijonalna demonstracija. — V raznih listih je nastal velik krik proti štajerskemu nemškonacijonal-nemu poslancu Walzu, ker je v deželnem zboru pri običajnih izrazih udanosti cesarju molčal, mesto da bi klical „Slava" in glavarju demonstrativno hrbet kazal.
Učiteljske plače in vlada. — Minolo soboto je bilo odposlanstvo nemške avstrijske učiteljske zveze pri naučnem ministru Hartlu. Načelnik Kaschinka je sporočil v imenu vsega učitejstva v Avstriji ministru prošnjo, naj deluje vlada na to, da se lotijo deželni zbori nemudoma regulacije učiteljskih plač, hkratu pa naj vlada predloži državnemu zboru dodaten zakon k § 55 državnega šolskega zakona od 14. maja 1869 1, Minister Hartel je dejal, da § 55. nikakor ni možno preme-niti. Glede učiteljskih plač v raznih deželah se je natančno informiral ter se prepričal, da je izboljšanje teh plač samo na ta način možno, ako prepusti država deželam dohodke, ki naj se porabijo za povišanje učiteljskih plač. Država sama pa ne more nikakor povišati plač, kajti treba bi bilo za to 20 milijonov gld., katerih bi noben finančni minister ne hotel dati.
Češka ljudska stranka se je pod vodstvom profesorja Masarvka ustanovila minolo nedeljo. Stranka neprezentuje poseben program, ki se znatno razlikuje od drugih. Lahko se reče, da je to stranka intelektualcev, a da bi postala v do-glednem času političen faktor, to je jako dvomljivo.
Poslanec dr. Prade o nemščini kot državnem jeziku. — O^kar je dr. Prade postal prvim podpredsednikom zbornice poslancev, je svoje nekdanje zahteve glede nemškega državnega jezika nekoliko omejil. Tako se je, nedavno temu, govoreč o tem predmetu izrazil tako-le: Uvedba nemščine kot državnega jezika ne spada v sedanjo spravno konferenco, ker se. gre tu le za ureditev razmerja mej obema narodoma na Češkem. Sicer smo pa govorili dosedaj le o posredovalnem jeziku in ne o državnem. Tega vprašanja Nemci tudi ne stavijo mej postulate, kajti to je, kakor nemščina v armadi, državna zadeva, ki je — potrebna (!) za njen obstoj. — Iz tega sledi pred vsem, da se Pradejeva stranka, ki ima precej
nasprotnikov,   ne   bo   posebno   proti vila   Češkemu   notranjemu uradnemu jeziku.
Srbija. — Milan je skoval nov naklep zoper bivšega ministrskega predsednika Taušanoviča, katerega je dal po krivici obsoditi in katerega se boji pomilostiti. Kralj je že večkrat hotel vse obsojence pomilostiti, a Milan je to vselej preprečil, ker se boji Taušanoviča. Zdaj hoče Taušanoviču natrpati grd zločin, da bi ga mogel izvzeti od tistih, ki jih bo moral pomilostiti. Milanove kreature so spravile nekaj ponarejenih kuponov v promet in potem začeli dokazovati, da jih je ponaredil — Taušanovič. Avstrijski oficijozni listi razširjajo seveda to infamijo po vsem svetu in tako se pripravlja javno mnenje na nov umor. čudno je le, da Rusija ne dvigne svoje mogočne roke in da z jednim mahom ne ugonobi Milana in njegove protektorje.
Bolgarska. — Nekaj se na Bolgarskem pripravlja, to je očitno. Kaj, tega še ni možno jasno spoznati a vzlic temu imajo merodajni dunajski politični krogi velike skrbi. Očitno je, da je mej Bolgarsko in Eusijo nastalo prav presrčno prijateljstvo. Nedavno tega je ruski general Jepančin prišel inspiciral bolgarsko armado, na to je prišel državni svetnik Kobeko, da preišče stanje bolgarskih financ, zdaj pa potuje bolgarski vojni minister v Petrograd Brez dvoma se gre za dalekoseŽne politične načrte in to seveda vznemirja dunajske dobre prijatelje pokojnega Stambula.
Delagoaški zaliv. — Ta južnoafriški zaliv, ki je s Pretorijo v najbližji zvezi in ki je bil do zdaj last Portugalcev, je prišel zdaj v last Angležev. V neki železniški pravdi med Portugalom in Anglijo je razsodilo bursko sodišče, da morajo Portugalci plačati Angležem 15,324,000 frankov. Ta zadeva se je tikala baš Delagoaškega zaliva. Ker pa Portugalci ne morejo plačati te svote, so prepustili kar jednostavno zaliv Delagoa Angležem. To pomenja za Bure hud udarec, ker imajo zdaj  Angleži jako skrajšano pot do Pretorije.
Vojna v južni Afriki. — Angležem se je v novejšem času začelo zopet slabše goditi. Buri so imeli zadnje dni zopet srečo in so pokazali, da še dolgo niso tako na nič prišli, da bi morali kapitulirati. Nasproti! Angleži so se prepričali, da niti na tisti del Oranje-države se ni zanašati, kateri so zasedli, zavzemši glavno mesto Bloemfontein. — Najpiej so bili pobiti pri Karee-Sidingu, nekaj dni pozneje pa sta morala polkovnika Broadwood in Pilcher se umakniti iz Tabanehu. Njiju čete so se utaborile blizu Bloemfonteinskega vodovoda, a tudi ondi so jih začeli Buri nenadoma bombardirati. Angleži so se na to umaknili v neko strugo, kjer so bili skriti Buri. Tako je zašla vsa angleška armada v past in je bila vjeta. Vzetih je bilo Angležem tudi šest topov. Za Angleže je to prav občuten poraz in toliko nevarnejše, ker se bližajo burske čete Eobertsovi armadi od vseh strani, prav kakor da bi jo hoteli okleniti in se je potem lotiti.