Dopisi.
V Kastvu 19. julija. — Mlada naša narodna čitalnica se more vendar ponašati s tem, da šteje med svoje Člane sledeče slavne rodoljube gospode: dr. Jerneja Legata, škofa tržaškega, dr. J ur j a Dobrila, Škofa poreškega, dr. Janeza Bleiweisa, dr. Lovra T o man a, ki so blagovolili sprejeti imenovanje za častne člane. Zahvaljujemo se tedaj visokim gospodom, da so počastili društvo naše s pristopom svojim, ter s tem pokazali, kako jim je drago naše lepo slovansko Primorje, in kako žele, da bi se med nami izbudila prava čut in živa ljubezen do naroda in njegove narodnosti , da ne bi se ptuji duh vrival čez morje v naš narod na škodo Avstriji.                                  Odbor.
1         Iz Celja. (Zahvala.') Za častivno in tolažljivo  I
I sočutje in udeležbo pri pogrebu moje nepozabljive I I sopruge Terezije, ki se je 19. dne t. m. obhajal, I I izrekam prečastitljivemu gospodu opatu, Matiju I I Vodušeku, kakor tudi vsem drugim gospodom du- I 1 hovnikom, v velikem številu nazočim gospem in I 1 gospodičinam, gosp. uradnikom, profesorjem in uči- I I teljem, dijakom gimnazije in šolarjem glavne šole, I 1 vsej žlahti,  prijatlom in  znancem svojo srčno za-  I
hvalo. I       V Celji 20. julija 1867.             Dr. Kočevar.    I
Iz Haloz. R. B. Nihče naj se ne čudi, ako mi štirski Slovenci hrbet obračamo nemškemu Gradcu, ter se poželjno oziramo na belo Ljubljano, ta prikazen je povse naravna in lehko razumljiva vsakteremu našincu, ki je dosle le povrhoma pazil na obnašanje nemških poslancev v graškem zboru proti nam zatiranim Slovencem •,
246
247
niti pike nam niso hoteli nemški sosedje priznati tega, kar namide po Bogu in pravici, kar vživajo narodje v vsaki ustavni in pravni državi; še manje nam je ugajal čisto nemški deželni odbor. *) Imali stvar tako lice, kako moremo ž njimi zakonarit hoditi v isti hram, kjer bi mi naj v zadverku čučali ali v zapečku stisneni čepeli, oni bi pa z vsem po svoji volji le na svojo korist razpolagali, ter z našim deležem se mastili in salo si redili? Mi smo nravno prisiljeni, ako si hočemo naj -večo svetinjo, jezik in narodnost ohraniti ter narodu pomagati k zdravi omiki, da po zakonitem potu na to delamo; druzega rešila ni, da dobimo narodno upravo, da se odtegnemo tujemu gospodstvu in nravnost kvare-<?emu nemškemu svoboumju; ne smemo več biti onuča tuji nas gazeči nogi. Ce pa nam se to ne bi privoščilo, kaj ovira, da se pridružimo unkraj Zidanega mosta stanuj očim bratom? Bili vsi zdržema živeči Slovenci dobili eno narodno upravo s središčem v Ljubljani, vlada bi bila mnogo cenejša, državi pa ne bi pretila nikaka škoda, ker prememba bi se vršila v kolobaru avstrijske oblasti. — Za Krempljnov spomenik so nadalje darovali gospodje: Sovič Aleks., podžupnik pri sv. Vidu 10 gold., Košar Matija, kaplan leskovskiv10 gold., Mlinaric Jožef, župnik leskovski 5 gold,, Svajger Gabr., kaplan pri sv. Vidu 5 gold., Hrtiš Benedikt, kaplan sv. trojiški 5 gold., Heler, klepar v Ptuju 2 gold., Šalamun Klem., kaplan sv. trojiški 2 gold., Hržič Ivan, duhovnik v Muretincih 2 gold. Od tod in iz prejšnjih sporočil sija, da razve drugih vrlih darovnikov tudi ha-loško razumništvo radodarno polaga žrtvo na darilnik mili domovini.
Iz Knežaka na Pivki 18. julija. A. D. — Med tem ko se bližnji in daljni sosedje lepega polja vesele in obilnega pridelka nadjajo, zdihujejo prebivalci izhod-njega kota kamnite Pivke ter milo tugujejo: kaj bo z nami, od česa bomo živeli, kako se ohranili, ako se nas človekoljubni ljudje ne usmilijo! —- Toča, ki je 4. in 5. rožnika vasi Knežak, Juršiče, Beč in Koritnice in zadnje 2 vasi tudi 29. u. m. zjutraj zadela, je ondotno polje tako močno potolkla, da so rež pokositi morali, in druga točina še semena donesla ne bo. Vrh vsega zlega jo Koritnice, ki so po toči in ž njo sklenjeni povodnji med imenovanimi vasmi naj večo škodo trpele, še nova nesreča zadela. Pogorelo je v tej vasi 10. dne t. m. — ker je močen veter vlekel — v pol uri 16 gospodarjem vse imetje. Ker so se bili Koričani tisti nesrečni dan po senožetih razšli, le stare in otroke doma pustili, in toraj ni kdo kaj oteti mogel, so jim celo oblačila zgorela, da še k lj u dem ne morejo in le lačni in napol nagi doma čakajo in gledajo, od kod jim bo kdo kak dar prinesel. Ker jim pa bližnji sosedje zdatno pomagati ne morejo, jih usmiljenju in darežlji-vosti daljnih dobrotnikov prav živo priporočamo se zagotovilom, da niso v stanu svojih milodarov boljše naložiti, kakor če jih tem nesrečnim revežem v njih veliki stiski podele. Slavno vredništvo „Novica pa prosimo, da bi darove dobrotno sprejemati blagovolilo. **)
Iz Ribnice 16. julija. —r. — Predrage „Novice"! Le malokdaj Vam dospe kak dopis iz naše prijazne doline, kakor da bi tukaj ne bilo ne enega domoljuba ali — Slovenca — s tem imenom nas nemškutarji ločijo od domaČih. — Pa lahko jo rečem, da so kmetje vsi za slovenščino vneti, gospoda pa saj večidel. Nedavno sem v Ljubljani oporeko slišal, zakaj nimamo
*) Da se te resnitve resnica bolje razvidi, dobro bi bilo sestavek v dnevniku „Zukunft" č. 156. 10. julija: „Die Slovenen in Steiermark" v ,,Novicah4' in v „Slovenskem Gospodarju" poslovenjen natisniti. **) Prav radi! Da bi le prav obilo se stekali takošnim revežem na pomoč!                                                                       Vred.
čitalnice, saj jo ima že skoraj vsak trg. Res je; al pri-jatli! pri nas sedaj to ni tako lahko. Naša dolina ni premožna, zlasti zdaj ko ravno zidamo novo farno cerkev, ki bo prej čez 70.000 gld. pobrala, kakor manj. Zidanje jako lepo napreduje. Akoravno je težavno, vendar naši farmanje z veseljem dopeljujejo potrebno tvarino in po moči donašajo denarje, sad velicega truda. Nove cerkve pa nam je bilo res jako treba; to je le en glas vseh, ki so poznali staro podrtijo. — Kar se polja tiče , hvala Stvarniku, nam za letos prav dobro kaže.    Tudi mrve ni bilo  že kmalu toliko.   Z Bogom!
Kamnik 21. julija. — 23. maja so bile tukajšnji c. kr. okrajni gosposki pravila (statute) za narodno čitalnico vložena, pa še dandanes ni sluha ne duha, kje da počivajo. So se mar med potjo iz Kamnika v Ljubljano zgubila?
Iz ljubljanske okolice 20. julija. — „Novice" so tam enkrat rekle, da čakamo kakor duše v vicah boljših časov. Hvala Bogii, da nam je nekoliko vendar-le odleglo! Z moko smo nehali barantati, krompir smo že pred velikim delom okusili, žita smo še precej na-želi, prve snope brž omlatili in peljali svojim mlinarjem, ktere smo že dolgo zapustili, ker jim nismo imeli kaj v mlin dati. Tako imamo zdaj ljub domač kruhek. Le ena je še, in ta je huda: naši grunti so se tako zadolžili, da bo treba vso pšenico prodati, da se obresti plačajo; kaj bo pa še za druga odrajtvila? To nam še enmalo srca lajša, da je vendar do tega prišlo, da so nam saj nekoliko pri davkih prijenjali za 1865. leto za sušo, ktera nas je tako hudo zadela. Zavoljo tega slava našemu deželnemu zboru! Naj bi tudi vprihodnje ne pozabil nas revežev. Hvala tudi našemu okrajnemu gosp. predstojniku, da se nam je naklonilo nekoliko davkovskega odpusta, za kterega se je potegnil naš deželni zbor. Bog nam blagoslovi še jesenske pridelke, ker ti so kmetiški živež!                          J. P., župan.
Iz Ljubljane. (Iz seje mestnega zbora.) Na dopis c. kr. deželnega predsedstva, da naj mesena županija pazi na zdravje mesta, ker se kolera iz Crnegore širi v Dalmacijo, je gosp. župan imenoval zdravstveno komisijo; potem izročuje finančnemu odseku dopis kupčij ske zbornice, ktera želi podpore za načrtanje lj ubij ansko-belaške železnice, in naznanja naposled, da svetli knezoškof bojo sami služili črno maso (danes v sredo) za vstreljenega cesarja Maksa. Dr. Bleiweis praša župana: ali se ne bojo hišni gospodarji, ki imajo svoje hiše proti Ljubljanici obrnjene, pa so zel6 nečedne, prijazno nagovorili, da bi jih očedili, kadar dobimo nov lepi most? Župan obljubi. — Živahna razprava se je potem začela o tem: ali naj mesto na-se vzame vse stroške potrebnega podzidovanja na onem pobrežji Ljubljanice, kjer je poprej starinsko sejmišče bilo, ali naj tudi pripomore g. Volheim, ki dobi plačilo za poprave struge Ljubljanice? Sklep je bil, naj se z Volheimom ta reč vredi.
— Deželni odbor je dovolil, da kuratorij deželnega muzeja iz zapuščine Freverjeve zbirko rastlin, ktera obsega 50.000 rastlin, vredjenih po sistemi Reichenbach-ovi, z dodanimi slovenskimi imeni, kupi za 200 gold., njegove rastlinoslovske rokopise za 150 gold. in natoroznanstvene knjige za 150 gold. S tem si pridobi naš muzej lep pomnožek.
—  K slovesni glavni skupščini akademije j u-goslavenske v Zagrebu 28. dne t. m. je povabljena tudi naša Matica slovenska.
—  Gosp. dr. T o man je bil za en dan v Ljubljani, kamor gaje pripeljal žalostni posel, da je še enkrat videl, al žalibog, že mrtvo svojo sestro — mater Bene-dikto v ljubljanskem nunskem samostanu, v kterem je
mnogo let  neutrudljivo  podučevala  žensko   mladino in slovela posebno kot mojstrica v ženskih umetniških delih.
—  Zdaj, ko se bliža čas, da se ljudske šole končajo, naznanjajo časniki knjige, ki naj bi se pridnim učencem dajale kot šolska darila. Tudi mi zlasti za bolj odraščeno mladino v ponavljavnih nedelskih šolah nasvetujemo sledeče izvrstne knjige: „Umno kmetovanje in gospodarstvo" (80 kr.), „Kemija kmetijska" (80 kr.), „Občna povestnica ali zgodovina vsega, kar se je od nekdaj do danes po svetu godilo" (1 gld. 50 Jsr.). Vse te knjige se dobo v Blaznikovi tiskarnici; „Stirji letni časi" prodaja Matica slovenska po 1 gld. Vse te knjige so pravi biseri slovenskega slovstva.
—  ,,Sokol" je v nedeljo zvečer napravil na dvoru in dvorani čitalničini veselico, ki je bila prav srčnove-sela. Počastil je za nekoliko časa tudi naš c. k. deželni predsednik to veselico s svojo nazočostjo in svojo zadovoljnost razodel nad lepim petjem pevskega društva.
—  (Razpis darila.) Dramatiškega društva začasni odbor je v seji dne 20. julija t. 1. sklenil, da se razpiše darilo dvajsetih goldinarjev za najbolji izvirni tekst (libreto) komične operete. Rokopisi pošiljajo naj se do 1. novembra t. 1. podpisanemu odboru. Honorirali se bodo primerno tudi drugi dobri rokopisi, kterim se omenjeno darilo ne bode moglo prisoditi.
Vsa čč. vrednUtva slovenskih časopisov prosimo, da blagovoli priobčiti ta razpis v svojih listih. V Ljubljani 21. julija 1867.
Odbor dramatiškega društva.
—  Gosp. Rigondaud, iz Zagreba silovito iztirani „mučenik za pravo trojedne kraljevine", se je na poti na Dunaj, kamor se gre pritožit zarad te barbarske sile, mudil nekoliko dni v Ljubljani.
—  Izvrstni rodoljub, čitalnici naši veliki podpornik g. Henrik Grme k, c. kr. poštni oficijal, je umrl za pljučnico, še le 37 let star. Včeraj je bil pogreb njegov.
— V 164. listu nemškega ljubljanskega časnika c. kr. finančna direkcija na dopis v 24. listu „Novkj", v kterem se gospodar M. II o v ar iz Paradišča pritožuje, da c. kr. davkovska uradnija ni hotla sprejeti slovenske pobotnice, odgovarja tako-le: „Po preiskavi c. kr. finančne direkcije se pobotnica M. Ilovar-jeva zato ni sprejela, ker ni bila prav narejena. Sicer pa je gospod uradnik, če tudi to ni njegova dolžnost bila, Ilovarju podal načrt, po kterem naj novo pobotnico naredi; on je ta načrt brž prepisal, podpisal, in potem tudi brez pomude denar prejel." — Ker slavna c. kr. finančna direkcija „Novicam", ki so pritožbo Ilovarjevo naznanile, ni poslala tega razjasnila, ga „Novice" iz „Laib. Ztg." vzamejo zato, da ga izvejo vsi, ki so pritožbo v „Novicah" brali, „Laib. Zeitg." pa ne bero, in da ga izvč tudi gospodar Ilovar sam. Po tem razjasnim si. finančne direkcije je misliti, da je zadevni gosp. uradnik novo pobotnico v slovenskem jeziku napisal „prostemu kmetu" Ilovarju in da je s tem pokazal, da ceni ravnopravnost in da je tudi zmožen jezika dežele, v kteri je uradnik. Željno pričakujemo, da nam to našo pravično misel potrdi gospodar II o var sam. Potem še le nam bo všeč razjasnilo gospoda K. pl. Felsenbrunn-a.
(Naznanilo.) Oziraje se na naznanilo v zadnjem listu „Novic" naznanjamo še enkrat vsem čč. čitalnicam in slovenskim pevcem sploh, da omenjeni pervi dve poli litografovanih zborov izidete koj v začetku mesca avgusta. Prosimo tedaj, da se podvizajo z naročnino, da jim moremo vsem postreči; tudi naj se zmerom število posameznih glasov natanko naznanja.
Pevski odbor.
248