Maribor, dne 3. februarja 1932. Posamezna številka stane Dm 1.50. Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.503. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol sitrani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, */» strani Din 250.—, '/i« strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. ®9$ža!®¥gn!a vreden odgovor. Papež Pij XI. je o božičnih praznikih 1931 izdal okrožnico »Luč resnice« kot zaključek proslav 15001etnice efeškega vesoljnega cerkvenega zbora, ki je proglasil versko resnico o božjem materinstvu Marijinem. V tej okrožnici je povabil od Rima ločene pravoslavne cerkve, da se zopet združijo z materno katoliško Cerkvijo, da bo zmaga in slava Marijina popolna. Na to od očetovske ljubezni skupnega Očeta vseh kristjanov navdihnjeno povabilo je poslala odgovor grška pravoslavna cerkev, koje vrhovni poglavar je grški patriarh v Carigradu. V tem odgovoru izjavlja grška pravoslavna cerkev, da priznava rimskemu papežu samo formalno častno predstvo, kakor je bilo priznano na efeškem cerkvenem zboru takratnemu papežu Celestinu. Več ne. Torej ne predstvo oblasti. Kot nekak razlog se v tem odgovoru navaja, da rimski papež Ce-lestin ni hotel vladati tudi grško cerkev ter da ni izvrševal oblasti nad patriarh v Carigradu, Antiohiji in Aleksandriji, torej nad poglavarji grške cerkve na vzhodu. Kakšna pa so zgodovinska dejstva? Papež Celestin je vladal Cerkev od leta 422 do 432. Za njegovega vladanja je nastopil carigrajski patriarh Nestorij s krivim naukom, trdeč, da Kristus ni pravi Bog in torej Marija ni Mati božja. Ko je ta nevarna kriva vera, ki bi bila izpodkopala temelje krščanstvu, se začela širiti po grški cerkvi, se je ale-ksandrijski patriarh sv. Ciril takoj obrnil na rimskega papeža ter mu nujno priporočal, naj to krivo vero obsodi in njeno razširjanje zatre. V svojem pismu je aleksandrijski patriarh poudaril, da tako ravna, »ker ga stari cerkveni običaj k temu obvezuje«. Ta patriarh grške cerkve torej izjavlja svoje prepričanje, da ima rimski papež po starem cerkvenem običaju, torej po cerkvenem pravu tudi grške cerkve pravico in dolžnost, skrbeti za čistost vere tudi v grški cerkvi. Ali ni torej imel papež Celestin kakor njegovi predniki oblast nad grško cerkvijo? To oblast je priznal sam carigrajski patriarh Nestorij, ker se je v dveh pismih obrnil na najvišjo učečo oblast Cerkve, na papeža, da bi ga pridobil za svojo krivo vero. To se mu kajpada ni posrečilo, marveč je papež Celestin na cerkvenem zboru v Rimu leta 430 obsodil Nestorijev nauk ter mu za-prctil, da ga bo kot nadškofa in patri- arha odstavil ter iz Cerkve izobčil, ako ne prekliče svojega krivega nauka tekom 10 dni po prejemu tega dekreta. Naslednje leto (431) je bil v Efezu v Mali Aziji vesoljni cerkveni zbor, ki je v navzočnosti papeževih zastopnikov sprejel papežev nauk ter izvršil njegovo obsodbo, izrečeno nad Nestorijem. Papež je z največjo pozornostjo zasledoval razvoj dogodkov v grški cerkvi in njegovemu prizadevanju se je posrečilo pomiriti razburjene duhove ter zopet vzpostaviti mir in slogo v grški cerkvi. Prelistajmo v zgodovini grške cerkve 400 let, ki »pričujejo oblast rimskega papeža nad grško cerkvijo vso to dobo. Ustavimo se pri letu 857. V Carigradu je vladal cesar Mihael III., za kojega je opravljal vladne posle njegov stric Bar-das, ki je odstavil takratnega carigraj-skega patriarha Ignacija ter postavil za carigrajskega nadškofa svetnjaka Foci-ja, ki je bil nato posvečen za škofa. Focij je bil vsiljenec proti pravemu patriarhu Ignaciju, ki je moral v prognanstvo. Focij se je obrnil na rimskega papeža Nikolaja I. s prošnjo, naj ga prizna za patriarha. Papež pa ni hotel priznati Focija, marveč je zahteval, da se mora zakoniti patriarh Ignacij vrniti na svoje nadškofovsko mesto. Nato je Focij začel borbo proti rimskemu papežu in katoliški Cerkvi z namenom, da odtrga Bivši dolgoletni francoski zunanji minister Briand (levo) in ministrski predsednik Laval (desno), ki je sedaj zunanji minister Francije. grško cerkev od rimo-katoliške. Takrat se to še ni posrečilo, marveč je naslednik Mihaelov cesar Bazilij Focija dal zapreti v nekem samostanu. Patriarh Ignacij, ki se je vrnil na svoje mesto, in cesar sta se v pismih obrnila na »edinega zdravnika, ki se nad vse odlikuje in je za vse brez izjeme določen, na rimskega papeža«. Ta je poslal v Carigrad svoje zastopnike, ki so predsedovali na 8. vesoljnem cerkvenem zboru v Carigradu leta 869, kjer je bil Focij izobčen. Kar je započel Focij, to je 200 let pozneje dovršil carigrajski patriarh Mihael Čerularij, ki je leta 1043 postal patriarh ter zapeljal grško cerkev v razkol in odpad od Rima. Prelistajmo zopet 400 let v zgodovini grške cerkve. Ustavimo se pri letu 1453. Turki so grškemu cesarju vzeli pokrajino za pokrajino. Poslednji grški cesar Konstantin XI. je prosil papeža Nikolaja V. pomoči. Papež je poslal svoje zastopnike v Carigrad in 12. decembra 1452 je bila v veličastni cerkvi sv. Modrosti sijajna svečanost, ki naj bi manifestirala slogo med grško in latinsko cerkvijo. Takoj so se dvignili nekateri menihi ter začeli hujskati proti nameravani zvezi z Rimom. Pridobili so množico, ki je začela zabavljati proti rimskemu papežu, kateremu so mornarji po gostilnah v pristanišču želeli pogubo. Sam veliki admiral grškega brodovja Notaras je izrekel geslo: »Rajše vidim v Carigradu Mohamedov turban kakor pa papeževo tiaro (krono).« To geslo so prevzele množice ter ga s hrupom in šumom razširjale po carigrajskili ulicah. Rajše Mohamedov turban! Kmalu je prišel. Dne 6. aprila 1453 je sultan Mohamed II. prišel z veliko vojsko pred Carigrad. Po hrabri obrambi je m .j t o padlo 29. maja 1453 v roke turških zmagovalcev. Veličastna cerkev sv. Modrosti je bila spremenjena v turško mošejo, križ se je umaknil turškemu polumescu! Grška pravoslavna cerkev je prišla v odvisnost turške oblasti. Nad cerkvijo sv. Modrosti v Carigradu še vedno kraljuje turški polu-mesec. Ali ni nauk zgodovine dovolj jasen? Kdor pa ne razume preteklosti, njega naj bi učila sedanjost! Največja pravoslavna cerkev, to je ruska, bojuje sedaj smrtni boj ne proti Turku, marveč proti še hujšemu nasprotniku krščanstva, proti brezbožnemu boljševizmu. Bo-li ruska pravoslavna cerkev vzdržala ali pa bo nad njo zmagala boljševiška brez božnost? To je vprašanje življenja ter smrti. Vscučiliški profesor v Miinclie- nu frančiškanski pater dr, Schlund je bil v jeseni lanskega leta v Rusiji in sodi o tem sledeče: Ruska pravoslavna cerkev, ki jc prej bila vsemogočna, je skoro uničena. Katoliške cerkve ruski boljševizem ni še mogel premagati. Komunizem je dandanes ljudska religija v Rusiji, zlasti mladina je, kakor se vidi, popolnoma pridobljena za brezbošt-vo. Dr. i?. Schlund zaključuje svoje poročilo tako-le: »Še enkrat vprašam: Ali je ruska pravoslavna cerkev uničena • za vedno? Odgovarjam: Da, ako ne bo sam Bog spremenil ljudi in stvari v Ru siji.« Mi pa vprašamo: Ali se bo ponovilo v drugi obliki to, kar se je pred 480 leti zgodilo v Carigradu? Rajše rdečo zastavo brezbožnega boljševizma nego papeževo tiaro (krono)! Letos dne 29. maja počenja žalostna 4801etnica, kar je Carigrad padel pod oblast mo-hamedanskega polumešes. Naj bo ta obletnica resen memento za vse prizadete! Naj bo opomin za cerkve, ki so ločene od Rima, da je njihov spa,s ter blagor vsega krščanstva v zedimbi z Rimom in v priznanju vrhovn papeževe oblasti. V tem je tudi rešitev evropskega človeštva in njegove kulture. Ko bo ta zaveot prodrla v tiste kroge, ki so sedaj rimskemu p pežu odgovorili na oni obžalovanja vredni način, bodo poslali v Rim drug odgovor. Avstrijska videla pedala ostavka. Avstrijski kance!?.r dr. Burescli je podal dne 27. januarja ostavko celotne vlade. Predsednik republike Miklas je sprejel odstop, a je poveril zopetno sestavo vlade dr. Bureschu. Neva av&irijska vlada j® sestavljena pod kancelarjem dr. Bureschom s polnočjo Landbunda. Po izločitvi dr. Scho-bra in dr. Schurffa so ostali vsi dosedanji ministri. Zunanje zadeve je prevzel kancelar dr. Purešch. Na novo je v; topil v vlado tirolski krščanski soci-jalec dr. Kuri Suschnigg. Vojno ministrstvo je zopet prevzel (petnajstič) K. Vaugoin. Landbund bo imel v vladi dva zaupnika in sicer podkancelarja inže-nerja Winklerja in še enega uradnika za bot" čega notrajnega ministra. Nova vlada je tale: zvezni kancelar in zunanje zadeve: dr. Buresch, podkancelar: inaener Franc Winkler, prosveta: Czer-mak, poljedelstvo in šume: dr. Dollfuss, trgovina: Edvard Heinl, pravosodje: dr. Kurt Suschnigg, vojna: Kari Vaugoin. Hiimunija v plačilnih težavah. Ru- munija ima iz preteklega leta poravnati 3 milijarde lejev in od tega dolguje upokojencem za neizplačane pokojnine 203 milijone lejev. Rumunska narodna banka je dobila kredit v znesku 250 milijonov francoskih frankov od francoske narodne banke. Razen tega je šc prejela tudi rumunska vlada kredit v znesku 100 milijonov frankov. NEGOVANJE LEPOTE. na medicinsko-kozmetieni podlagi, to je nova smer, ki je reS dobra, če se za to vporabljajo pripomočki, katerim z medicinske strani ni prigovora, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. Za v naprej poslanih 40 Din 2 lončka brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Fel-ler, Stubica Donja, Elsatrg 3il, Savska Banovina. Obrestna mera se bo znižala od 8% na SoinunislicEa vstaja na Španskem ponesrečila. Ruski boljševiki so poslali španskim revolucionarjem 2 milijona pezet za organizacijo vstaje, ki je pričela s splošno stavko po večjih mestih, s požigom nekaterih cerkev ter samostanov in sploh z uničevanjem cerkvenega imetja. Vlada je komunistični prevratni poskus zatrla, zaprla nekaj agitatorjev in vzpostavila zopet red. Iz nsmirnega Ičalnjega vzhoda. Japonci drže v svojih rokah pretežni de-severne Mandžurije. Kitajsko prebivalstvo ni kazalo nikakega odpora pri zasedbi Harbina od strpni japonskih čet. V* Šanghaju so izkrcali Japonci 5 tisoč mož, ki so zasedli najvr." ■ : " v okolici mesta, v zadnje dni srditi boji. Podpisana Pauman Helena iz Brc-zol, občina Podova, izjavljam, da mi je rak' že več let nos razjedal. Bila -sem dalje časa v mariborski bolnici, pa tudi v ljubljanski in še pri drugih zdravnikih, celo v Sarajevu sem bila eno leto v bolnici, pa nič ni pomagalo. Potem pa ;em bila spet v mariborski bolnici, ko je bil g. Poljšak v barakah, in sem prebila, da me njemu predstavijo, česar nisem dosegla. Par dni poprej, ko je bil Poljšak izgnan, so me spustili iz bolnice. Obrnem se takoj do Poljšaka in mi je obljubil, da me ozdravi. Peljala sem se večkrat k njemu v Celje, se zdravila in rak je popolnoma ozdravljen. Zahvaljujem se g. Poljšaku in mu častitam, da je dosegel svoj cilj v inozemstvu. Brezola pri Podovi št. 38. Pauman Helena, španski škofje so o novem letu izdali znamenit pastirski list, v katerem določujejo svoje stališče napram sedanjim razmeram v Španiji. Glede na novo u-stavo Španije izjavljajo, da določbe, ki se tičejo verskih vprašanj, ne izpolnjujejo niti najmanjše mere zahtev,- po katerih se spoštuje verska svoboda. Svete pravice Cerkve Le na težak način kršijo in cerkev se izključuje iz javnega in dejavnega življenja naroda, iz postav, vzgoje mladine in celo iz družinskega občestva. Cerkvi se ne priznava niti tista svoboda in tislo splošno pravo, ki ga uživa vsak državljan in vsaka organizacija, marveč se podreja izjemnim in omejevalnim določbam in predpisom. Vsled tega škofje odločno protestirajo zoper juridičen (pravosioven) napad na pravice in svobodo Cerkve in zahtevajo zakonodajno popravo teh določb. Kar se tiče ravnanja napram novi državni oblasti, poudarjajo škofje: »Dober katoličan mora biti ravno na podlagi svoje vere najboljši državljan, zvest svoji domovini, vdan — v območju njenega pravosodstva — zakonito urejeni državni oblasti, naj je vladavinska oblika kakršnakoli. Če sprejemamo režim, to še v nobenem oziru ne pomenja odobravanja in še manj pokorščine nasproti zakonodaji, v kolikor je v danem slučaju v nasprotju z božjim zakonom in s cerkvijo. Zato bo verska in državljanska dolžnost vseh katoličanov, ne da bi zmanjšali ali oslabi'i spoštovanje, ki - 6 ga dolžni obstoječi oblasti, da so stalno prizadevajo in uporabijo ves svoj vpliv, da nadaljno zlorabo zakonodaje taviio in dosedaj izdane krivične ter kodljive zakone izpremene v.dobro; ■o pa v zanc-ljivem prepričanju, da po-dr.jo s takim poštenim in modrim ravnanjem dokaz pametne in dejavne domovin-k e ljubezni, ne da bi jih mogel obtožiti tudi le sence kake sovražnosti nasproti oblastem, ki jim je poverjen*? vodstvo javnih zadev. Končno poudarijo škofje neizogibno dolžnost katoličanov, da ostanejo edini in složni, da se v javnosti udejstvujejo ter da z vsemi mečmi podpirajo krščanske liste in časni'-o. «F—'-«H red v Španiji razpnsčen. Dne 24. januarja je objavil Uradni list v Madridu dekret španske vlade, da jo na osnovi člena 28 španske ustave jezuitski red razpuščen. V desetih dneh mora prenehati skupno življenje jezuitov, vse imetje Družbe Jezusove se cd države zapleni ter se bo porabilo v dobrodelne namene. Pristojne oblasti morajo v desetih dneh predložiti pravo-' ío'dnemu ministru seznam vseh nepremičnin* ki so vpisane na ime jezuitov. Banke, trgovske družbe, denarni zavodi, ki so bili v zvezah z Družbo Jezusovo, morajo poslati seznam o tekočih računih, vrednostnih papirjih in vsem drugem premičnem imetju jezuitov. Vsa posestva, ki pripadajo jezuitskemu redu, bodo zaplenjena. Ta dekret je vzbudil v katoliških krogih veliko razburjenje. Protestirali so proti njemu španski škofje, protestiral je papež Pij XI., protestirajo tudi katoliški dijaki po španskih vseučiliščih. Nasilfa preti katoliški Cerkvi v Mehiki. Dogodki v Mehiki so napotili sv. Očeta, da je nastopil z odločnim ugovorom. V državi Verakruz je guverner, prosluli Tejeda, povzročitelj Callesove-ga proticerkvenega gibanja ter postopanja. V omenjeni državi so v zadnjem času požigali cerkve, metali v svetišča bombe, pobijali duhovnike in zagrešili še več raznih nasilstev, da bi prestrašili vernike ter duhovščino. Trije duhovniki so razlagali v mestu Verakruz otrokom katekizem, ko je vdrlo 8 policajev pod vodstvom policijskega predstojnika v hram božji in so oddali strele na tri svečenike. Eden od duhovnikov je sedel sredi med deco, drugi jo stal na prižnici in tretji je sedel pri liar moniju. Slednji je obležal takoj mrtev, prvi je bil težko ranjen in le oni na pri- žnici se je še pravočasno s pripogibom umaknil krogli. Šef policije se je sam ranil v nogo na ta način, ker ga le lopnila po roki neka ženska v trenutku, ko je hotel sprožiti samokres. V mestu Zelapa je bilo požganih več cerkva in vrženih mnogo bomb v stanovanja katoličanov. Duhovščina v Mehiki se ne umakne. Poglavar katoliške Cerkve v Mehiki P. Diaz je poslal odprto pismo na vse katoliške duhovnike v Mehiki, v katerem izjavlja, da Cerkev ne more priznati zakona, ki ga je sprejel parlament in po katerem se zm nj_a število duhovnikov v mestu Mehiki na 25. Opomnil je duhovnike, naj kljub temu zakonu ostanejo na svojih mestih in naprej opravljajo svojo službo. * U§®$it§ §prciissff§. Robert Lincoln je bil star 22 let, ko je bil umorjen njegov oče, ki je bil predsednik Združenih ameriških držav. Tedaj, leta 1865, je bil rnladi Lincoln v armadi, ki sc je borila proti južnim državam. Lepega dne je bil poklican v Washington, kamor je dospel zvečer. Pri prihodu so mu povedali, da so njegovi starši v gledišču. Podal se je takoj tje-kaj, da bi se javil očetu. Ko je prestopil prag podjetja, so nesli iz njega — umirajočega očeta, ki je postal žrtev igralca Rootlia, ki je bil zagrizen zagovornik suženjstva. Šestnajst let pozneje. Robert Lincoln je bil vojni minister. Nekega dne je prejel povelje, naj spremlja predsednika Garfielda v Elberon v New-Jersey. V zadnjem trenutku je bil Lincoln zadržan in je brzel na kolodvor, da bi se bi' opravičil pri predsedniku. Ko je^ bil \ kolodvorskem poslopju, je čul strele, k' so zadeli predsednika, ki je tufii umrl na posledicah. Dne 6. septembra 1901 je potoval pred sednik Viljem Mac Kinley k otvoritvi razstave v Buffalo. Na razstavo je bil povabljen tudi Lincoln. Stopil je v Buffalo baš v trenutku, ko je umrl predsednik, zadet od krogle anarhista Czol-gosza. V tretje je našel Robert Lincoln državnega predsednika, h kateremu je bil klican, kot smrtno žrtev atentata. Ko je bil Lincoln že precej v letih, ga je nekoč prosil predsednik Harding, naj bi se v njegovi družbi udeležil odkritja spomenika na .čast njegovemu velikemu očetu Abrahamu Lincoln. Ob tej priliki je rekol povabljeni prijatelju: »Ako bi znali, bf me ne vabili. Je videti, kakor bi hotela usoda, da zadene smrt predsednike baš v moji družbi.« Tokrat se pa njegova slutnja ni uresničila. Da bi bil doživel Lincoln nasilno in zagonetno smrt predsednika Ilardin- ga, zato bi bil mnogo prestar. * „Slov. Gospodar" stane: Celoletno 32 Din. Polletno 16 Din. čstrtletno 9 Din. Bukovniške spremembe. Župnija Dramlje je podeljena g. Alojziju Piršu, kaplanu v Ormožu; provizor je postal pri Sv. Lenartu v Slov. goricah g. Jak. Sajovic; župnijo Sromlje^ pri Brežicah je dobil g. Štefan Stiper, kaplan pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Prestavljeni so gg. kaplani: Franc Kolenc iz Murske Sobote za kornega vikarja v Maribor; Venceslav Jastrobnik iz Dramelj v Ponikvo ob južni žel.; Matija Kreuh iz Ponikve k Mali Nedelji; Ivan Mak iz Selnice ob Dravi v Ormož; Alojzij Pajtler iz Hoč v Cirkovce; Jožef Vojkovič od Male Nedeljo v Mursko Soboto; Vinko Pivec iz Cirkovc v Selnico ob Dravi. Sedi devetih vlomov nefi ključem. Mariborska policija je prijela bivšega natakarja Maksa Ovida, ki se jo priklatil iz Zagreba v Maribor in je zagrešil po lastni izpovedi devet vlomov. Gsspodarsko Jsoslopp z vsemi zalogami krme je pogorelo posestniku. Ceh-nerju v Černežah pri Guštajnu. Obesil se je iz nesiiancaa vzroka dne °5. m. m. na Muti pekovski vajenec M. Graclišni k. Zaklanega so našli v mlaki lastne krvi v Bunežu pri Veliki Hedelji pridnega in poštenega fanta Ivana Novaka. Zločinec je žrtvi prizadjal rano v prsa, mu .prerezal vrat in ga še 12krat zabodel. Ubijalca že imajo. Ogenj jo izbruhnil dns 25. januarjja na podstrešju mesnice ter prekajeval-nice Maksa Weissensteina na Minorit-skem trgu v Ptuju. Gasilcem se je posrečilo, požar omejiti ter pogasiti. Fantje med seboj. Ne daleč od Hor-vatove krčme v Goričnici pri Ptuju so e fantje iz raznih vasi stepli. Harmonikar Franc Stepišnik je bil zaboden v iosno stran hrbta in povrh jih je še do-Hii tako s plankami, da se je onesvestil. Rdečeoa petelina je Mil ««¿žigalse podtakniti s pomočjo goreče sveče po-s(*;tniku Leopoldu Filipanju v Sodla-čku pri Ptuju. Polde se je vrnil na večer iz Ptuja, je šel po steljo za živino in zadel na za požig pripravljena gorečo svečo. Sodišče je uvedlo preiskavo. Ustreljen radi tihotapljenja tobaka. V noči od 22. na 23. januarja sc jo vračalo šest tihotapcev iz Madžarske črez mejo pri prekmurski vasi Pince, kjer so jih zapazili graničarji. Na stoj pozvani so se spustili v beg proti Muri. Dva graničarja sta streljala in smrtno je bil zadet lŠletni Ivan Tkalec, sin posestnika iz Ferketinca, občina Podtu-ren v Medjimurju. Na smrt zadetega so našli še le drugi dan v Murski šumi in poleg njega je ležala vreča tobaka. Shramba za slamo v plamenih. V Kupšincih v Prekmurju so otroci zažgali po neprevidnosti shrambo za slamo, ki je bila last posestnika Boncika. Gasilci so omejili požar, ki bi bil lahko usodepoln za celo vas. Ogenj. Dne 25. januarja je uničil požar v B.rejčili v Prekmurju posestniku Ivanu Horvatu skedenj ter hlev. Ogenj se jo razširil tudi na poslopja soseda Erjavca, a-so ga gasilci slednjič le po-g^Mli in omejili. Mlin je pogorel do tal v noči od 25. na 26. januar ob Muri'. Gre za Majcenov mlin, kjer jo nastal požar, ker se je preveč razgrela pri mletju koruznih stor-žev mlinska naprava in so zanetile požar iskro. Kako preganja pczigalsc svojo žrtev. Na Mlačah pri Konjicah je pogorelo gospodarsko poslopje posestr "ka Kukovi-ča. Rešili so živino in pogorelec jo je za prvo silo dal v oskrbo sorodniku Rup-niku. Tudi pri tem posestniku je nastal požar in je očividno, da je v teli dveh požarnih nesrečah na delu požigalčova roka. Prani koš je. zmsškal doma na dom® stroj 301etnemu posestniškemu sinv Antonu Majcen iz Šm^rjeto pri "Škof ji vasi v okolici Celja. Težko ranjen. Mesarski pomočnik Bernard Ilabe je prišel na Dobrni pr Celju slučajno mimo hiše, kjer io bih gostija. Po kratkem postanku mr.d vo glarji je nadaljeval ppt, a sta skočili nanj dva fanta, od katerih ga jo oder prevrnil, drugi ga je pa obdelal z nožem po hrbtu in po obeh rokah. Lani. in letos aa je iiaitl?! požar gospodarsko pcsiepje. Na Kapli v Savinjski dolini si je postavil lani na nov vsled požara uničeno gospodarsko po si op je posestnik Franc Grašinar. Dne 28. m. m. je imenovanemu podtaknil: pcžigalčeva roka v novo poslopj — ogenj. Smrt cfceo znanega Icvca, ribiča te gostilničarja. V Hrastniku i o izdahni na posledicah možganske kapi dale na okrog znani bivši kržraar pri posta ji, lovec ter ribič g. Janez Dernovšek oče mariborskega primarija g. dr. Janka Dernovška. Rajni jo bil šaljivec, vesele in dobrosrčne narave. Iz bogat lovske in ribiške izkušnjo je znal mlaj šemu svetu postreči z mičnimi doživljaji, radi katerih ni bil nikdar v zadregi. Z njim je legel v grob eden najstarejših in najbolj izurjenih ribičev ir. sulce v Savi in spodnji Savinji. Blage pokojni je bil hrastniški domačin z lo pe Drage in jo bil 45 let povožen z Loj ziko iz znane Roševe hiše. Ženka mu j umrla predlanskem. Zavednemu na rodnjaku, preizkušenemu lovcu, ribiči in izbornemu pripovedovalcu Ta.no;;-svetila večna luč, sinu g. p rim arija i; preostalim naše iskreno sožaljo! Šeni iztrgal jesik. Posestnik -Toic" Vriščar na Švirkovem vrhu pri Metli ki je v duševni zmedenosti iztrgal 2c ni v spanju jezik, da je izkrvavela. Nenadoma je izbruhnil dne 29. m. n-ogenj v hlevu posestnika Ku.šarja -Šmarju pri Sevnici. Gasilci so ogenj pc gasili, a obrdoja nim, da je bil požn podtaknjen od maščevalne roko. Obračun med sorodnikoma. V gozd" nad vasjo Zgornja B&snica pri Kranj je ustrelil v prepiru 601etni lovski ču vaj Franc Magušar 381etnega posestm ka in sorodnika Mihaela Bernika. Ubi jalec so je sam javil orožnikom in izpc vedal, da je zagrešil krvavo dejanje v silobranu. Šolar ubil Šolarja. Dno 23. januarja po šolskem pouku so so v Dolnji robr pri Novem mestu stepli šolarji s škatlami za peresnike in svinčnike. Neki 131etni fant je udaril součenca Feliksa Schneiderja s tako silo s škatlo za uho, da je udarjeni nekaj minut nato Izdahnil. Angleška podmornica se je potopila. V Rokavskem prelivu je izginila pod vodo angleška podmornica »M 2« in se ni več dvignila. Vsa reševalra dela so bila zaman. Strašni smrti zadušenja je podleglo: 53 mornarjev, 6 oficirjev in 1 letalski narednik. Nesreča se je zgodila ob priliki, ko je vadila podmornica sama potapljanje in dviganje. Vsem županstvom! Občine morajo v kratkem sestaviti seznam vseh obveznikov za ku-luk, državni, banovinski in občinski. Za to potrebne tiskovine dobite v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Tako se varčuje! Ni se treba prenagliti z nakupom, posebno ne pri nakupu ure, kajti tudi najcenejša ura je draga, če jo moraš dajati vsak hip v popravilo. Najbolje varčuješ, če kupiš poceni in dobro obenem Zai'o vas ponovno opozarjamp, zahtevajte novi letni cenik z nad 1000 slikami od tovarniške tvrdke ur H. Suttner v Ljubljani št. 992, ki ga dobite popolnoma brezplačno. V njem dobite ure že za 35 Din, ure zapestnice za 98 Din, ure budilke za 45 Din, kakor tudi razno zlatnino in srebrnino, vse takorekoč po originalnih tovarniških cenah Popravljena narava. Človeški duh obvladava tudi to, kar narava nokvari. Posebno velia to za, nedostat.ke človeške kože in las, ki se dajo odstraniti z dobrimi sredstvi, kot sn: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva El-sa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnih stroškov 40 Din), ter Fellerjeva Elsa-mila lepote in zdravja (5 kosov 52 Din franko). Naroča se pri lekarnarju Eugen V. Feller, Ktubi-ea Donja, Elsatrg 341. Kavska banovina. Tisočaki dobro nalcženi v »Tekstilnem bazarju«, ugoden nakup raznovrstnih ostankov pla na, sukna, barhenta, hl^čevine svile itd. Nainovejše vesti o odličnih priznnnjih, ki so jih hvalžen kupci poslali tovarniški tvrdki H. Sui tner v Ljubljani št, 992. so jasen dokaz, kako koristno je", če si omislite veliki inlustri-rani letni katalog, preden kupite uro, zlatnino ali srebrnino. Tudi naši bralci dobe ta lepi cenik popolnoma brezrilačno, ako ga zahtevajo od tovarniške tvrrlke Suttner. Tvrdka pošilja žepne ure že od 35 Din naprej, ure budilke od 45 Din, ure zapestnice od 98 Din itd., vse takorekoč po originalnih tovarniških cenah. Zadnji čas je pravo romanje revežev is vseh delov naše države po naših kra-jio. Vsi imajo od oblasti potrjeno, da smejo prositi, ker jih je zadela ena ali druga nesreča. Nekateri imajo taka pota dila že iz leta 1929 in 1930. Nismo proti temu, da se revežu pomaga. Toda nekaj pa moramo tu po-vdariti: Razna županstva nam javljajo, d i postajajo ti ljudje posebno v samot-r h hišah in kjer so same ženske doma, v asih prav nasilni. Ker se ti slučaji p mavljajo, opozarjamo oblast na to, da s ne izdaja dovoljenj za tako berače-n e. Ne samo, da naši kmetski domovi rii morejo ustreči zahtevam teh proš-i! likov, da jim dajejo denar, ker za živila sama jim ni, tudi hočejo biti varni 2 red temi ljudmi, od katerih niso vsi dobri in pomoči vredni. V marsikaterem kraju je tudi sum nastal, da so povzročili ti prošnjlki tudi požare, posebno tam, kjer niso dobili, kar so zahtevali. Naše naročnike pa prosimo, da vse slučaje izsiljeval ja takoj prijavijo občini, občine pa srezkim načelstvom, da bo oblast videla, da je naša zahteva upravičena, tla naj se ne izdajajo več potrdila za vsemogoče beračenje širom dežele! Posebno pa ta naša zahteva velja za naše obmejne kraje in za našo Štajersko, kjer je večina kmetskih do-r iv na samem. Glfi, II šffiienfani ženin? Tomažek je ubog, kakor cerkvena miš, a je zato postaven mladenič, lepega obraza, pravi »fant od fare«. Ima pa tudi to prednost, da zna jako lepo dekletom na srce pihati. Da ga bo pa Tomažek ravno za letošnji predpust tako užgal, tega bi res nihče ne pričakoval. Hodil je namreč neki Evici iz« Največji zrakoplov na svetu »Akron«, last Združenih ameriških držav, o katerem trdijo, da ni pravilno zgrajen. Bikobcrbe na Špasisi^em. Na sliki vidimo bika, ki suva po tleh z rogovi bikoborca, kateremu hitijo na pomoč tovariši od vseh strani. jsko pristanišče Šangkaj, katerega so Japonci zasedli. pod tujefarnega zvona na Hrvaškem tako dolgo na srce pihat, da mu je »djevojčica« nekega lepega dne izjavila: »Tomaželi, treba bo, da se vijenča-mo (poročiva), da ne bodo prej zvedeli drugi ljudje, kaj meni teži srce.« Fant je sicer nekoliko debelo pogledal, a se je udal. Takoj po novem letu sta bila na oklicih. Na nevestinem domu so vse potrebno pripravili za gostijo. Do-peljali so pet veder vina, seveda »di-rektora«, zaklali »prasca«, pa tudi puranov, rac, kokoši in gosi, vsakih po en par, je moralo svojo glavo položiti na žrtvenik gostije. Težko pričakovani dan poroke je napočil. Z godbo na čelu, veselo vriskajoč so se podali od »direktora« navdušeni gostje proti farni cerkvi. Med potjo šepne Tomažek čisto po tihoma nevesti na uho: »Draga moja Evica, jaz nimam niti pare v žepu. Vendar bi bilo lepše, da jaz v farovžu poravnam račun za poroko.« Nevestica mlada, zelo rada, da le Tomažeka ima, ga milo pogleda ter mu skrivaj stisne v roko petnajst kovačev. Ko se ta vesela družba cerkvi približa, se naenkrat ženin in njegov spremljevalec zmislita, da morata iti na stran, zagotavljajoč, da prideta takoj nazaj. Kake pol ure so še gostje nekako potrpežljivo čakali. A ko mine ura in dve uri ter se začne mračiti, se jim je začelo svitati, da jih je »ovaj pro....i Štajarac« nabrisal. V divji jezi z zobmi škripaje so se gostje vrnili na dom neveste, kjer so na jezo tri dni in tri noči jedli, plesali in pili ter se pri kapljici rujnega »direktora« zakli-njali in priduševali. Ako ovaj prok štajarski maerarac još jedan put dojde na našu zemlju, hude si u cekaru nesel glavo kuči!« Predlogi Kmetijske podružnice v Ver-žeju. Gospodarska kriza, ta strašna šiba, se vedno bolj čuti, ker se zajeda kot pijavka v živo telo posameznika. Bati se je, da v kratkem popolnoma poruši tiste, o katerih se je reklo, da so steber države. Ta steber — kmečki stan — se rnaje, se izpodkopava, treba ga je rešiti. Zato je kmetijska podružnica v Verže-ju v odborovi seji dne 13. dec. 1931 v omiljenje krize sklenila naslednje: 1. Vse sile naj se zastavijo, da se nemudoma regulirajo cene za kmetijske proizvode sorazmerno s kmetijskimi potrebščinami. To je nujno potrebno, če pomislimo, da se edini vir naših dohodkov — živina — plačuje danes kilogram po 50 par do največ 3 Din. Ko primerjalno cene železa, obleke itd. pridemo do zaključka, da to, kar kmetska družina na srednjem posestvu prigospodari v enem letu, mora izdati za eno osebo, da jo obleče. To so neizpodbitni dokazi, ki dovolj jasno govore o naših razmerah. 2. Da se dovoli kmetovalcu-vinogradni-ku prodaja vina lastnega pridelka drug drugemu tudi trošarine prosto. 3. Da se zopet dovoli producent.u točenje vina PRI SLABOSTI. par knpljic Fellerjevega, bolečine pomirjajo-čega Elsafluida na sladkorju ali v mleku, je še zmeraj pomagalo. To varuje tudi pred krči, kašljem, liripovostjo itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, ¿tubica Donja, Elsa-trg 341, Savska banovina. L ^nega pridelka tudi na domu vinogradnika, ne pa samo tam, kjer leži vinograd. To utemeljujemo: Ob času boljše konjunkture ni prišlo nobenemu vinogradniku niti na misel, da bi točil doma svoj pridelek, ko ga je itak lahko prodal in s skupičkom ohranjeval in dvigal svoje go_^ .darstvo. Danes ni več tega. rje torej vze*' denar za davke, obleke, obresd itd?! Točiti vino v občini, kjer se je pridelalo, pa pri večini vinogradnikov . ' mogoče, ker so vinogradi najmanj po tri ure hoda jddaljeni od doma lastnika in so na splošno za točenje brez primernih prostorov. Povrh je vse to združeno še z mnogimi stroški. Iz tega sledi, da če se hoče dati vinogradniku prilika, da plača svoje davčne in obrestne obveznosti in svojo družino vsaj za silo obleče, naj se mu spet dovoli točenje vina na njegovem domu. Zimski kmetijski tečaj priredi letos v smislu tozadevnega razpisa kr. banske uprave srezko načelstvo za celjski srez v Gomilskem. Tozadevna predavanja iz vseh panog kmetijstva in raznih drugih panog našega narodnega gospodarstva se vrše v času od 31. januarja do 6. marca redno vsako nedeljo od 9. ure naprej v prostorih osnovne šole v Gomilskem. Predavali bodo sami naši priznani strokovnjaki. Nekatera predavanja bodo spremljale po možnosti tudi žive kino-slike. Kmetijska izobrazba je v času sedanje težke krize posebno važna in potrebna ter se zato kmetovalci iz Gomil-skega in okolice izrecno opozarjajo na a tečaj, da se v lastnem interesu pre-avanj udeležujejo redno, stari in mla-'i. moški in ženske, v čim obilnejšem številu. Rotovž in župan velemesta Newyork — Jimmy Walker. Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu se vrši v petek dne 15. februarja t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Matijev semenj v Laškem. Ugotovilo se je, da izkazuje »Velika pratika« letošnji Matijev semenj v Laškem na 25. in »Družinska pratika« pa na 24. februarja. Ta pogreška temelji očividno na dejstvu, da je letos prestopno leto in je vne-šen v koledarje 24. februar kot prestopni dan. Radi točnosti je županstvo v Laškem vsled tega razglasilo, da se bo vršil letošnji Matijev semenj v Laškem dne 25. februarja. * zamcnlava Hroftiia. Davčne uprave morajo izvršiti zamenjavo kovinastega drobiža: 1. Kovinasti drobiž, ki se bode zamenjal, je: a) ves niklasti drobiž kraljevine Srbije in Črne gore po 5 in 10 par, skovan do leta 1916; b) drobiž iz kovine »gama« kraljevine SHS po 5 in 10 par, nakovan leta 1920; c) drobiž bivše avstro-ogrske monarhije iz nikla po 10 in 20 vinarjev, drobiž iz pakfonga po 1'0 in 20 vinarjev in železni drobiž po 20 vinarjev. Drugi drobiž, ki tu ni naštet, se ne bo zamenjal. 2. Ves gori navedeni drobiž se bo zamenjal po vrednosti, ki je na novcu označena razen avstro-ogrskih -^eznih novcev po 20 vinarjev, ki se zamenjajo po 5 par za k s. 3. Zamenjava se bo vršila na vseh blagajnah d--"'nih uprav. 4. Za zamenjani drobiž se bodo v prvi vrsti dajali 25parski novci, če teh ne bo dovolj, pa SOparski novci, novi po 1 Din in po 2 Din. 5. Drobiž, ki ga bo kdo prinesel v zamenjavo, bo moral biti zložen v zvitke po vrsti drobiža, na zvitkih pa mora biti označena vrednost vsebine. Za večje količdne morajo stranke prinesti drobiž z navedbo po vrstah in vrednosti z označbo celotne vsote, ki jo predlože v zameno. 6. Zamenjava drobiža bo začela takoj in bo trajala do vštetega 30. novembra 1932. Po 30. novembru 1932 se namenjava ne bo več vršila, neza lenjani '-^vinasti drobiž pa bo takrat prestal biti zakonito plačilno sredstvo. 7. Po poteku roka za zamenjavo bodo davčne uprave ugotovile, koliko je zamenjanega drobiža in p>slale ^Idelku d: " računovodstva in proračuna posebno poročilo o vsoti zamenjanega drobiža. 8. Davčne upra.e bo I o na običajen način razglasile na sm svoj p-i področjV začetek in konec zamenjave drobiža in kako ,';e boda zamenjavanje --ršilo. * izvoz iz mM države v icta mi Izvoz iz naše države se je gibal *J iadnjili letih itakole: ton miB. Din 192C '4,884.700 7810.2 1927 4,251.500 G400.2 1928 4,526.800 6444.7 1929 5,329.900 7921.7 1930 4,733.200 6780.0 1931 3,323.400 4800.9 Kakor je iz gornjih številk razvidno, je naš izvoz že dve leti v nazadovanju. Leta 1931 je znašal naš izvoz 4801 milijon Din ter je bil -za skoro 2 milijardi, odnosno skoro za 30% manjši nego v letu 1930. Objaviti hočemo še nekatere podatke o glavnih naših izvoznih panogah. Kar se tiče pšenice in koruze, se je izvoz v zadnjih letih gibal tako-le: pšenica koruza vag. milj. Din vag. milj. Din 1928 16.223 410 398 .11 1929 55.401 1230 16.694 273 1930 25.240 474 50.347 548 19.31 % 30.854 475 22.477 200 Izvoz svežega sadja, ki so je zadnja leta stalno dvigal, je lani zopet popustil, kakor ¡e razvidno iz naslednje primerjave: vagonov milij. Din 1928 408S 111.9 1929 4949 126.7 1930 9971 291.8 1931 6288 136.7 Pod vplivom izvoznih premij se je izvoz vina lani nadalje precej dvignil. V zadnjih letih se je naš izvoz vina gibal'takole: vagonov milij. Din 1929 522 24.7 1930 1240 48.4 . 1931 1708 -'.8 Pri izvozu živine opažamo navzlic izvoznim težkočam zadnja leta, še precejšnjo stabilnost, Izvoz konj, govecle in svinj kaže naslednje gibanje: <" k o n j i komadov milij. Din 1928 38.184 89.5 1929 38.889 88 5 1930 29.590 61.9 1931 25.276 49.9 goveda . komadov milij. Din 1323 1C4.800 283.6 1929 104.784 276 0 1930 20.871 308.5 1931 91.005 205.5 svinje komadov milij. Din 1928 220 G!9 323.0 1929 219.317 "34.2 1930 243.338 284.6 1931 27: '"O 285.0 Znimiv razvoj kaže izvoz perutnine in jajc. Izvoz perutnine se zadnja leta stalno dviga, dočim -e > lani le za malenkost zmanjšal; izvoz jajc pa se je 1 ini po dvigu v letu lt'30 precej zmanjšal: perutnina jajca vag. mi.....in vag. milij. Din 1928 238 38.6 2452 467,8 1929 ' 283 43 0 2226 454.3 1930 - 829 112.9 3043 511.8 1931- 800 r- 1 2631 399.7 Kar tiče lesa, znaša naš izvoz zadnja tri leta po količini: 1990 lpoi 1931 drva (vagonov) 63.643 41.264 27.476 gradb. 1 • (vag.) 139.916 116.623 75.000 pragovi (1000 kom.) 3:251 2.712 2.106 izdelki (vag.) 5.727 3.8i9 2.102 Izvoz lesa po vrednosti (v milij. Din): 1929 1930 1931 gradbeni les 1398.0 1156.9 668.8 drva 142.6 79.1 ' 51.6 pragovi 170.9 142.0 97.3 izdelki 118.7 75.7 39,1 Kakor je iz gornjih številk razvidno, je izvoz drv v dveh letih padel po količini pod polovico, po vrednosti pa skoro na eno tretjino. Izvoz gradbenega lesa je po količini padel skoro na polovico, po vrednosti pa za več kf7-or polovico. Izvoz izdelkov iz lesa je po vrednosti padel za .dve tretjini. Skupaj je izvoz lesa in lesnih pridelkov v dveh letih nazadoval od 1830 na 857 milijonov, torej skoro za 1 milijardo. rtcc? 1830.3 1153.7 856.8 Mnoge gospodinje, ki se ukvarjajo z rejo rac, težijo, da jim race ne piineso pravega liaska. Ene hočejo mn~0o jajc, druge zopet težke mastne pečenke, marsikatera bi pa hotela kar oboje. Ta neuspeh ima svoj vzrok v dejstvu, da gospodinje ne poznajo svojih živali, ker zahtevajo od^ njih nekaj, česar jim ne morejo dati. Raca-jajčarica in mesnata raca sta dve povsem različni živali ne samo po zunanjosti, ampak tudi ]:>o svojih lastnostih, zahtevah krme in življenskih pogojih sploh. Zato pa tudi od race-jajčarice ne moremo zahtevati, da se obredi na meso in obratno od mesnate race, da bi znesla po-' vol j no množino jajc. Najprej si moramo torej biti na jasnem: kaj pravzaprav hočemo: jajce ali meso? Potem si izberemo primerno pasmo. Na ta način ne bomo razočarani nad koristnostjo račje reje. Kot izvrstne jajčarice se odlikujejo ie živali lahkih pasem. \ itke, gibčne, plašne živali zneso letno povprečno po ¿00 do 250 jajc. Zahtevajo pa prost izhod in priliko za plavanje. Glede krne so skromne, ker iščejo pretežni del svoje hrane na travnikih, v potokih, grabnih ali ribnikih, seveda le, če imajo tako vodo na razpolago. Težo dosežejo do 2% kg, torej te pasmo niso primerne za pitanj j. Za pitanje je priporočljiva peking-ška pasma (Peking raca). Velike, široke in lene živali se zelo dobro redijo. Žc mlade, decet tednov stare race de s pravilnim pitanjem zredijo do 2^ kg teže, medtem ko se doseže pri starih racah tudi 5 kg in še več. Predpogoj da dosežejo tako težo, je pa p. .vo pitanje. r .je se v-čkret na dan mehka piča, ki sestoji večjidel iz koruzne moke, ovsenega šrota in drugih redilnih snovi. Živali se ne smejo preveč gibati, torej ornejer, sicer po. od0ovarjajoč prostor in tudi plavati ne smejo, ker se sicer krma jorabi za moč jajca mesto za meso. Kljub temu bi pa raca ne znesla več kakor kvečjemu do 100 Pasma, ki da mnogo koristi kot izvrstna jajčarica, je Khaki Campbell. Vzrcjena je potoni križanja iz treh priv dobrih pasem in pri nas tudi že udomačena. Leže 250 do 300 jajc letno. Visokih zahtev nima, le prost izhod in vodo imeti kakor vse lahke pasme. Pri tej priliki omenim, da gnojnica ni »voda« za r. e. Če ni druge vode (potok, graben, ribnik), raje ne rac ali jim pa na vsak nnčin zabraniti žlobu-dranje po gnojnici. Omenjena pasma Khaki Campbell zelo hitro raste. S 5 do meseci že začno race n_~ti jajca. Ne obredijo se do večje teže, vendar dajo dobro in sočno pečenko, tako '.a se izpl£"a pitati mlade odvisne racmane. S tem pa ni rečeno, da bi bila ta pasma primerna za pitanje. Razlike med posameznimi pasmami rac je treba poznati, da se ve, s čim lahko koristi ena ali druga, sicer se stavi nanje povsem napačne zahteve. Vsak mora vedeti, kaj hoče. Kdor pa si glede tega ni na jasnem, tako v življenju kakor v perutninarstvu, pač ne dobi ne eno ne dru?;o — v tem slučaju ne bo jajc, ne mastne pečenke. Mali smrčki. o izmed vse perutnine najbolj občutljive živalce, ker jim škodi mokrota in mraz. Vsled prehlada kaj radi poginejo. Kako se purčke obvaruje pogina, je povedala iz lastne skušnje neka gospa, bivša veleposestnica na Ruskem, kjer se redi purane v velikem. Po nasvetu je ravnala lastnica perutninske farme na Nemškem ter potrjuje, da so je dobro obnese!, ker ji ni poginil niti eden pur-ček vsled prehlada in mokrote. Takole je ravnati: kolikor mogoče hitro se skoplje mokrim, premraženim purčkom noge do kolen v — žganju. Eno kapljico žganja se pa vlije z malo žličko.živali v kljun. Morda poreče ta ali ona gospodinja: škoda žganja ¡za purjo kopel. Nič ni škoda teh par požir-kov. Saj zadostuje pol litra žganja za večkratno kopel. V primerno visok in širok lonček se vlije žganje, da se pur-ček postavi lahko vanj. Po uporabi se žganje seveda zopet shrani. Okopane živali je pa takoj po kopeli dati v košaro med suhe tople krpe, da še ogrejejo in posušijo. if Ko porePJa. r,2rriborski trg. Xa mariborski trg v sobot .j dno 30. januarja so pripeljali »peharji 171 zaklanih prašičev, kiheije pa 11 voz sena po 70 do 90 Din, 4 otave po 70—75, 2 ovsene slame po 60—65, 39 vreč krompirja po 1.50, 20 čebule po 5—6, česen 10—15, 8 vreč zelja po 2—3. Rž 1.50, ječmen 1.50, oves 1—1.50, koruza 1.50, proso L50—1.75, aj.da 1.50, ajdovo pšeno 3.50—" 4, fižol 2—2.50. Kokoš 25—35, piščanci 25—60, raca 20—25, gos 60—80, puran 60—SO. Orehi 5—6, Juščeni 16—20. Hren 12—14, kislo zelje 3—4, repa 2. Jabolka 2.50—5. Mleko 2—3, smetana 10—12, surovo maslo-24—32. Med 14—20, suhe slive 8—12. Mariborski živinski sejem dne 23. I. 1332. Prignanih je bilo 7 konjev, 9 bikov, 107 volov in 263 krav, skupaj 395 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive težo od 4 do 5 Din, poldebeli voli od 2.50 do 3.75 Din, plemenski voli ocl 4 do 4.50 Din, biki za klanje od 3 do.. 3.75 Din, klavne krave debele od 3 do 4 Din, r plemenske krave od 2.50 do 2.75 Din, krave za klobasarje od 1.25 do 1.50 Din, molzne krave od 2.25 do 3.25 Din, breje krave od 2.25 do 3.25 Din, mlada živina od 2.50 do 4.25 Din, teleta od 4.50 do C.50 Din. Prodanih je bilo 240 komadov. Mariborski svinjski sejem dee 29. Jan, 1332. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 105 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 60 do 90 Din, 3—4 mesece stari 150 do 250 Din, 5—7 mesecev stari 350 do 400 l)i«, 8—10 mesecev stari 450 do 500 Din, 1 leto stavi 800 do 1400 Din, 1 kg žive teže 6.50 do 7 Din, 1 kg mrtve teže 8 do 9.50 Din. Prodanih je hilo 60 svinj. RSesne esne v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg od 10 do 1:2 Din, volovsko meso II. vrste od 6 do 8 Din, meso od bikov, krav in folic od 4 do 6 Din,' telečje meso I. vrste od 12 do 14 Din, IT. vrste od 8 do 10 Din, svinjsko meso ocl 8 do 14 Din. # mmm ici w miil Ob navzočnosti angleškega podkra, lja za Indijo je bil otvcrjen zadnje dni pri Sukkurju v angleško-indijski pre-stolici Bombay velikanski jez preko reke Indu3. Zgradba je ena najveličastnejših del moderne inženerske ppretno-sli in prekaša daleč mogočne jeze preko Nila pri meslu Assuan v Egiptu. Indijski jez bo namakal površino 3.2 bilijonov hektarjev doslej neobdelano zemlje, ki bo rodila na leto 2.5 milijonov ton bombaža in žita. Zgradba preko reke Indus ima ime po znamenitem angleškem državniku Lord Lloydu, ki je bil leta 1923 guverner v Bombayu in je sprožil prvi misel o potrebi jeza. Lord Lloyd je sam izjavil tole o jezu: »Lc taisti, ki pozna zahrbt-nost reke Indus in vroče podnebje v tej dolini, zna presoditi nad vse težavne delo, katerega so dovršili naši inženerj: tekom 8 let. Jez bo služil namakanju pokrajine, ki je obširnejša nego celotn' obdelani Egipt.« Pri zajezenju je bilo v obratu 46 ba-gerjev, ki so izmetali v eni minuti 74 ton zemlje, za katero delo bi bilo potrebno 32.000 človeških delavnih moči. Več nego polovico celotnega kopanja so dovršili stroji, pri čemur je bila prihranjena ena tretjina stroškov, ki bi bili potrebni, ako bi bile izvršile isto delo človeške roke. Ruse. Kriza je kriza. Tudi pri porokah se to pozna. Letošnji predpust smo imeli dozdaj le eno in tudi ni upanja, da bi jih bilo do pusta več. Kriza brani pač vsem zaljubljencem, ki jih je v Rušah precej, v »sladki« zakonski jarem. Ker torej niso imeli Rušani prilike nagledati si ženinov in neve?t. priredi naše Katoliško prosvetno društvo v nedeljo dne 7. t. m. cb 7. uri zvečer v stari šoli Gogoljevo »Ženitev«, kjer bo videti več ženinov in nevesto. Zanimivo pri celi stvari bo pa to, česar je menda tudi kriza v'.rok, da odbrani ženin popiha zakonskim sladkostim skozi okno in razočarani nevesti pusti !e klobuk. Pri vsem bo smeha na cen'e. Zato Rušani ne zamudite prilike, da se nasmejete. Člene so običajne. Vstopnice pa sj pre " vbite že v prod-prciaji zadnje dni v kn.planiji. Kamilica pri Mariboru, Kamnjčapi, kam boste šli na pustno ne leljo? Gutovo v v Društveni dom, kjer vam pripravlja, mladina prav prijetno razvedrilo. Vprifcr.ila se bode tridejanska burka »Lumpacij Vagabund, aii: Zanikrna trojica«. Šivanka, Kneftra in Lirn vas bodo pripravili do smeha tako, da se bo-dete še dva dni potem smejali. Za malenkostno vstopnino bodete imeli najboljšo predpust-110 zabavo! Pridite, da bo društvena, dvorana, polna do zadnjega kotička! Vnrberg. Kdor si hoče meh za smeh ta pred-pu:< do. dobra napolniti, naj pride v nedeljo ilne 7. t. m. v Župnijski dom na Vurherg, kjer vprizorijo fantje in dekleta pod okriljem Kat. prosvetnega društva kar tri igre: »Kaznovana hečimurnost«, »Prepirljiva soseda« in »Zamorca Igre so skoz in skoz polne šale in smeha, kdor se smeje rad, naj le pride, če bi padal tudi dež ali sneg; ker mu gotovo ne bode žal. Nazadnje pa še nastopi naš agilni cerkveni pevski zbor s prav mičnimi pesmicami, kar bodalo predstavi boljši učinek in povzdignilo vso razpoloženje do skrajnosti. Zato naj prav nihče ne zamudi, drugače bo obžaloval, saj je to najcenejša in kar je glavno, najbolj poštena prireditev za predpustni čas. Št. Ilj v Slov. goricah. Kamorkoli greš, s komurkoli govoriš, povsod slišiš: križa, kriza. In dasi je beseda kriza tujega — grškega izvora, vsakdo ve, kaj pomeni, ker jo pač čuti vsakdo na lastni koži. Kdor pa hoče vsaj za nekaj časa pozabiti krizo, ta pridi v nedeljo dne 7. t. m. ob treh popoldne, ali pa na pustni t*prek ob '8. uri zvečer v Slovenski dom. Obakrat bo šentiljsko katoliško prosvetno društvo vprizorilo šaloigvo v treh dejanjih »Davek na samce«. Od srca so boš nasmejal in pri tem tudi pozabil na krizo. Šerv'iljčani in okoličani vljudno vabljeni! — Odbor. Jarealna. V nedeljo rine 21 m. m. se je vršil občni zbor Katoliškega prosvetnega društva. Iz poročila odbora je razvidno, da je društvo v preteklem letu precej živahno delovalo. Naše društvo ima krasen novi oder, delo slikarja g. Hciivata iz Maribora, kaieri je nameščen v lepi in precej prostorni posojilniški dvorani, na katerem se je v preteklem letu štirikrat i.cr-ralo in sicer je dve igri predvajal dramatični oii.-sk dru. iva, eno igro dekliška Marijina družba, eno pa Krekova mladina iz Maribor». Kakor je bilo razvidno iz knjižničar-jevega p— ročija, se je to leto knjižnica pomnožila za f:0 knjig. Naročeno pa ima društvo o.l Jugoslov. knjigarne v Ljubljani Zbirko domačih pisata-teljev ter Ljud.-ko knjižnico. Na ta način je tudi ljubiteljem lep:h knj'* " -treženo. Jare-ninčani! Segajte po leolb; krščansko vzgojnih knjigah! Stoviii so se na občnem zboru .važni sklepi, glede bodočega delovanja, posebno glede mesečnih predavanj. V te"m rziru sta stavila» stvarne predloge dijaka gg. Štandeker in Knuple/. ter izjavila, da sta pripravljena pomagati društvu s-4iredavanji. H koncu je imel Neposlušni sloga. Uradnika, ki je imel dc , i dela, j-e večkrat nadlegoval mož radi elttžbe, katero je želel dobiti. Uradnik mu ni mo^el pomagati, ker ni bilo službe na razpolago. Zato je rekel slugi, naj nadležnega prosilca ne pusti več do njega. Sluga pa se na to ni oziral, ampak je prosilca vedno iznova prijavil. Uradnik je naposled vprašal slugo: »Jaz ne razumem, kako mi ti moreš tega moža vedno zopet prijavljati. Ali veš, kaj hoče?« »Da, službo hoče«, je odgovoril sluga. »Prav, ali veš tudi, katero službo?« »Ne, tega ne vem.« Januš Goleč: Trofno ¿OFI^- Ljudska povest o trojnem gorju' slovenskih in hrvatskih pradedov. Že par let pred prihodom Šterca v Lesič-no so bile vsakoletne viteške igre — takozvani turnirji na Pilštajnu dobro obiskani od tujega plemstva in največ radi radovednosti srečanja s trškim ženskim vitezom, ki je na občudovanje vseh številnih gledalcev zmf goval v viteških borbah z izredno močjo pa tudi s spretnostjo v ježi in radi dolge sulice, ki je bila prikrojena za to, da nasprotnika dvigne s sedla ter ga skotali na tla, ne pa rani ali celo smrtno prebode. Pištelakova Ema je bila na obeh pilštajnskih gradili junakinja in pogostokrat povabljena ob priliki obiskov ter viteških iger. Nikdo se je ni upal žaliti, ali se dotakniti njene dekliške časti že iz strahu ne, da bi ga samozavestna ter ponosna mladenka vpričo vseh ne stresla liki mačka miško in ga pozvala dejansko k dostojnosti. Pravi vitez po telesu, vitez dekliške modrosti, skromnosti in čednosti po duši je bila Pištelakova Ema na Pilštajnu in radi tega ljubjenec gospode, tržanov in kmetov podložnikov. Ji še ni bilo dvajset let, ko je bila javna tajnost, da je obviselo oko lepega grajskega kovača baš na Emi, ki se ni branila poštene ter v njenem mladostnem življenju tudi prve ljubezni. Ugajal jej je Pavel po obnašanju, kreposti ter Spoštovanje vzbujajoči možatosti, ko se je oglasil prvič v očetovi krčmi. Srce se jej je zavrtelo v radostnem oboževanju ter prikrito hrepeneči ljubezni, ko ga je gledala kot pravega viteza na konju v blesteči bojni opremi. In takrat, ko je vežbal mlade plemiče v ježi ter rabi orožja, je bil tolikokrat pri njih in tedaj sta si tudi razodela, da sta že prav za prav čakala eden na drugega, da sta ter ostaneta '¿a bodočnost življenja eno. Bile so to za Emo ure rajskega duhanja cvetja prve ljubezni, ki je obetala tudi življensko resnost, saj je imel Pavel tako lepo službo in povrh bi bil še vreden naslednik skrbnega, uglednega ter premožnega Pištelakovega očeta. zelo vzpodbuden in za današnje čase res primeren govor g. predsednik Malej Ignac ter društveni tajnik. Iz poteka občnega zbora pa je bilo razvidno, kako krvavo potrebno je izobraževalno delo na deželi. Jareninčani, posebno mladina! V našem katoliškem društvu je mesto za Vas! Tukaj se Vam poceni nudi zabava, pa tudi resno, izobraževalno delo. Sodelujete lahko pri igrah, izobražujete se lahko potom predavanj, potom čitanja knjig, katerih imate v društveni knjižnici mnogo na razpolago. Stariši! Pošljite mladino v katoliška društva, pa se Vam ni treba bati za njeno bodočnost! Necjova. Fantovski odsek Katoliškega prosvetnega društva pri Negovi vprizori na pustno nedeljo dne 7. t. m., popoldne po večer-nicah, v grajski dvorani velezanimivo igro v treh dejanjih »Užitkarji«. Prijatelji poštenega razvedrila, pridite! Sv. Benedikt v Slov. goricah, Da si vsaj nekaj veselja pripravimo v tem težkem času, vprizori na pustno nedeljo dne 7. svečana, popoldne po večernicah pevski zbor pod okriljem Prosvetnega društva dve burki in sicer: »Pravica se je izkazala« in nalašč kot pustno spevoigro »Snubači«, katera bo nudila poset-nikom mnogo zabave. Vabi vse sosede, prijatelje in znance: Joško s svojimi prireditelji! Sv. Tomaž pri Ormožu. Cerkveni pevski zbor priredi na pustno nedeljo dne 7. februarja t.l. spevoigro »Mlada Breda«, opereta v dveh dejanjih. Imeli boste zopet priliko videti na našem odru ono neizmerno turško krutost, radi katere je slovenski narod tako trpel. Omeniti moramo, da je to opereta in da se še na našem odru ni vprizorilo ka." sli "no^a. Ker pa je ravno zadnja nedelja v pustnem času, bodo prišli tudi oni, ki se radi smejejo, na svoj račun. Za to smo pripravili tudi burko »Fejst fant«. Če hočet1 torej videti košče1- -godovine Slovencev, ki vam je že znana iz Mohorjevih knjig, obenem se pa še prav iz srca nasmejati, rte ubili dve i na en ir-*». Tudi kupleti so na dnevnem redu. K-- bo nekaj z? res, veliko več pa za smeh, vas vabimo, <*n pridete v ob"nem številu! Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo priredi v nedeljo dne 7. t. m. ob treh popoldne ljudsko igro v petih dejanjih »Revček An- drejček«. Nudi se najlepše predpušiino razvedrilo. Središče ob Dravi. »Teta na konju« To zelo v To igro v treh dejanji1' 4 onovi Ljudski oder v ne':ljo dne 7 t. m. ob pol štirih pop. v Katoliškem d. ■ v Ormožu. Ormožani malo poltenega razvedrila in smeha si tudi v teh žalostnih čaF!Ti lahko privoščite za malenkostno 1 topnino 5 in 3 T'n. Stvari, ki s- b'3o tu predstavljale, so zelo zabavne, pridite polno-številno! Velika Nedelja. V nedeljo dne 7. t. m. bode naša društvena dvorana polna smeha, ko pa nam bodo naši igralci pokazali svetovnozna-no burko »Karlova teta«. Nihče naj ne zamudi tega razvedrila. Vstopnice se dobijo že v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne v kaplaniji. Št. Andraž pri Velenju. Da vlada pri nas veliko zanimanje za prosvetno delo, je pokazal redni letni občni zbor Katoliškega prosv. društva, ki se je vršil v nedeljo dne 17. m. m. in katerega se je udeležilo izredno lepo število članov ter drugih prijateljev našega društva. Jako razveseljivo je dejstvo, da se je število članstva skoro potrojilo. To je dokaz, da je tako društvo v sedanji dobi radija ter drugih kulturnih naprav še vedno tako potrebno kot pred 20 leti. Izvolil se je na občnem zboru naslednji odbor: predsednik Fran Tanjšek, podpredsednik Franio Zabukovnik, tajnik Franio Verdev, blagajnik Avgust Zaje, knjižničar Anton Praprotnik, zapisnikar Andrej Vaši. Čeravno društvo razpolaga s precej velikim številom kn;ig, bo predvsem od-borova skrb, da knjižnico izroopolni s kniiora-mi najnovejših ter priporočljivih izdaj. Vabimo člane, da se poslužijo kn;ižnice, ki je odprta vsako nedeljo popoldne v Pn'x'v°nem domu, v najobilnejšem številu! Ob priliki zadnje povodnji v Nemčiji so opazovali v bližini mesta Dessau nekak splav, nekaj skupaj zbiti-h desk, katere so gnali naprej valovi. Na spla- vu je bila pasja kočica s psom, lisica, mačka s tremi mladiči, divji zajec ter kokoš. Ko je splav obtičal ob kraju, je prva pobegnila lisica, ne da bi se bila zmenila za zajca, kokoš in mačke. Za lisico je odkrevsal zajec, ne da bi ga zasledoval pes. Kokoš in mačke so ostale skupaj s psom na splavu, ki se jim je zdel bolj varen nego na debelo oblatena tla. Iz omenjenega resničnega slučaja se da marsikaj sklepati. Znano je, da ima veliko moč nad živalmi dresura (ukro-titev). Pred nedavnim časom so razkazovali na razstavi v Berlinu kletko, kjer so životarili skupaj v najlepšem miru: pes, lisica, mačke, miši in ptiči. Živali se niso med seboj napadale, ker so vedele, da ne smejo kazati sovražnosti in v drugi vr&ti si niso storile nič žalega, ker so bile site. One živali na splavu so bile sigurno gladne in jih ni nikdo krotil na sporazum. V tem slučaju jih je združilr in napravila za prijatelje edincle skupna nevarnost. In občutek tovarištva je bil tako velik, da je premagal tudi po rešitvi glad ter roparski nagon. T z or eniene živalske zgodbe bi se pa lal ':o tudi človeštvo v današnjih hudih časih marsikaj naučilo. Sv. Križ nad Mariborom. Pri nas sta se v sredo dne 27. m. m. poročila Hauptma.n Franc, tajnik Kozjaške losojilnice in posestniški sin, ter Maček Micka, lastnica lepega Pipuševega posestva pri Sv. Križu. Ob navzočnosti nad 60 gostov iz domače ter rosg Injih župnij in Maribora, je izvršil poroko nevestin stric vlč. g. Franc Gartner, žup*-''- v Zgornji Polskavi. Priče sta bila: gg. G"iunder Filip in Gartner Joško, veleposestnika o' Sv. Križa. Novcporo-čencema obilo sre~ ! Javnost je zrla s ponosom v to ljubezen, jo odobravala ter stavila drugim za vzgled. Odkar so bili odšli plemiči s Hartenštajna in je bil pognal slepi Hrvat med kmečki narod jabolko puntarske zavesti, je tudi Emin izvoljenec nekako zanemarjal trg. Mu je pač tudi prijalo, da si ga je zopet izbral priprosti ter tlačeni človek za vodjo ter odrešenika iz okovov grajskega jarma. V Emi je tlelo po ženski navadi precej samo-pršnosti in je hotela imeti Pavla le zase in ne da so se ogrevali ob njem še nešteti drugi. Morila jo je ljubosumnost, zakaj so mu drugi več kakor ona, kateri je obljubil spremstvo skozi celo življenje. In nazadnje je bila ona pač le prosta tržan-ka in ne tlačansko kmečko dekle; navduševanje na boj za staro pravdo ji je bilo tuje, ker ni oku-sila nikdar trdosti in neusmiljenosti grajske pete. Nekaj jej je še povrh šepetalo, da bi moral Pavel držati bolj z gospodo, pri kateri je uslužben tako dobro, nego s kmeti, ki so vsi uboge ter bojazljive pare, ki tudi vlečejo in se uravnavajo po trenutnem vetru splošnih govoric ter hujskarij. Kratko in malo: Ema je bila urezana ter prikrojena bolj po gosposko in želela isto tudi od preljubega ljudskega junaka Pavla. Ravnokar omenjene očitke mu je povedala večkrat očito in ga prosila, naj bo tak, kakor je bil še pred kratkim, ko je bil učitelj plemičev. Povrh je mešanje ter podžiganje ljudske nevolje zanj nevarno, ko je že enkrat okusil grajski ko-robač iz rok starega Taha na Sta'tenbc-gu. Preljubi je uvideval upravičenost Emine skrbi zanj in bi se bil gotovo oprijel njenih nasvetov, da mu ni pahnil v naročje celega ljudskega zaupanja slepec iz hrvaškega Zagorja. Ako je učil poprej izgovarjati kmete — a, mora sedaj ponavljati z njimi tudi — b! Vendar stari Jurkovič ga še ni toliko podžgal za boj proti krivicam pripro-stega človeka, še bolj ga je usmeril za ciljem ljudskih pravic slepčev«vodnik Peretičev Ivica. Hrvata sta se mudila pri njem v Lesičnem par dni in je imel priložnosti dovolj, da ga je uvedel brihtni zaupnik zagorskega kmečkaga gibanja Ivica v podrobnosti punta, njega organizacije in mu razložil zahteve kmečke zveze. Zagorec je zaupal nje- »No, tedaj ti bodem povedal: Tvojo službo hoče.« Od tiste dobe dalje ni bilo več tistega prosilca pri uradniku. Še eno steklenico. Če je šel Ludovik XV., kralj Francije, na lov, je vzelo njegovo spremstvo 50 steklenic vina s seboj. Ker pa kralj ni skoro nikoli vina pil, so pa začeli spremljevalci piti že pred lovom. Nekoč pa se je pripetilo, da je postal kralj žejen in je zahteval vino. Vse steklenice so bile prazne. Vsi so se prestrašili, ker so mislili, da se bo kralj razjezil. A on pa je rekel mirno: »Vzemite v bodoče 51 steklenic s seboj, da Limbaš pri Maribora. V pondeljek dne 18. m. m., je zatisnila svoje oči po dolgem trpljenju, katero je z največjo vdanostjo prenašala, gdč. Katica Lipnik. Sledila je v prerani grob dragemu očetu, ki je komaj pred dobrim letom zapustil to dolino solz. Neizprosna suši-ca, kateri je podlegel oče, je pobrala sedaj še tudi njo. Stara komaj 23 let, je morala, dasi prej cvetoča kot roža, dati svetu za vedno slovo. Marija jo je hotela! Ko se je v Limbušu pri Mariboru osnovala Marijina družba, je bila ona ena med prvimi, ki se je iste z vso vnamo oprijela. Prekrasen je bil njen pogreb na limbuško pokopališče. Ob odprtem grobu se je z vznesenim govorom poslovil od drage Katike vlč. g. župnik Bračič, povdarjajoč posebno njeno veliko skrb za Marijino družbo, kar naj bi si vsa dekleta naše fare posebno k srcu vzela. Poslovila se je s prisrčnimi besedami tudi gdč. Marica Marinškova od rajne tovarišice in je njen govor privabil vsem solze v oči. Draga Katica! Izprosi nam vsem, da se enkrat snidemo v naši nebeški domovini. Počivaj v miru! Selnica ob Dravi. Naznanjam Vam, da je dne 24. m. m. pričelo goreti pri g. Možiču, po domače Pungerl. Prvi zublji so švignili iznad slamnate silrehe kašče okrog pol 7. ure. Ogenj je upepeli kaščo, v kateri so imeli shranjeno vso letino in slamo, in se je razširil na stiskalnico. Domači in najbližnji sosedi so ubranili stanovanjsko hišo in svinjak, ki sta tudi s slamo krita in sta oba v neposredni bližini gorečega poslopja. Znosili so ves sneg, ki je bil v bližini, na strehe, ker je voda zelo oddaljena od kmetije. Ker je eno uro daleč od državne ceste, ognjegasci sploh niso prišli na kraj nesreče. Zavarovalnina znaša le okrog 3 tisoč Din. — Ž. R. - Remšnik. Znano gostilno Grogl je kupil g. Rud. Rebernik iz Brezna, kateri je začel obratovati na Svečnico. Gostilničarju Juriju Grogl, ki je neštetim in neštetokrat dajal v svoji že obče znani radodarnosti piti in jesti za božji Ion, želimo obilnega povračila od Vsemogočnega že na tem, najbolj pa na onem svetu. Vsa naša vera temelji na šestih resnicah, posebno na oni: Bog vse dobro plačuje! Novemu gostilničarju pa daj Bog povsod dovolj uspeha, posebno v solidni in ^narodu koristni postrežbi. Bog živi! Kje kupujejo naši naročniki? V trgovinah, ki so tukaj navedene: V teh trgovinah je dobro in poceni blago. Vsakdo, ki kupi vsaj za 100 Din blaga v gotovini, dobi brezplačno Gospodarski ali Gospodinjski žepni koledar. Te trgovine so: V Mariboru: Anton Macun, trgovina z manufakturo v Gosposki ulici. Mariborski konsum, Glavni trg. Franc Klajnšek, trgovec, Glavni trg. Jančič Kari, trgovina, Aleksandrova cesta 11. Penič Mira, trgovina, Vetrinjska ul. 9 Sv. Jurij ob Ščavnici: Josip Farkaš, trgovina. Perger Tomaž, trgovec. V Kapeli pri Radencih. Franjo Steinbauer, trgovina. V Ptuju. Anton Brenčič, trgovina z železnino. V Ormožu H. Jurkovič, trgovina. V Celju Franc Dobovičnik, Gosposka ulica 15. (pri n&kupu za 300 Din.) Franc Strupi, steklar. Brumec Anton, trgovec, Gosposka 2 (pri nakupu za 200 Din) Pod tem zaglavjem bomo objavljali te in druge trgovine, ki se bodo še prijavile. Ta objava je za trgovce, ki odvzamejo vsaj 10 komadov koledarja, brezplačna. Trgovci, pišite takoj Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Št. Peter pri Mariboru. V nižji tečaj višje pedagoške šole v Belgradu je sprejet tukajšnji učitelj g. Bertoncelj Vlado. Šolska oblast naj poskrbi, da pride pravočasno nadomestilo oziroma druga učna moč. — V mariborski bolnici se zdravi upraviteljica dekliške osno- vne šole č, s. Gema. Vzorni vzgojiteljici naše mladine želimo skorajšnjega popolnega okrevanja. — Vodstvo fantovskega krožka, odseka prosvetnega društva »Skala« je prevzel g. Knuplež Lojzek. Začasno je bil vodil krožek društveni predsednik. — Nekaj nam Šentpe-terčanom manjka. In kaj? Društvenega doma. Res živimo v času splošne gospodarske krize, a vendar bomo morali misliti na svoj dom, ker brez lastnega doma je nemogoč večji razmah prave krščanske prosvete. — Žlahtne vinske kapljice imamo še dovolj in radi bi jo prodali. Kupci se od blizu in daleč prijazno vabijo! V ceni smo zmerni, kakovost vina pa je izborna. — Mesto občinskega odbornika je odložil Ornik Jožef iz Nebove. Imenovani že od prevrata sem deluje v našem občinskem zastopu. Ruperče pri Mariboru. V nedeljo dne 24. m. m. je obhajal svoj god in svojo 701etnico naš velespoštovani sosed Vinko Verlič, posestnik v Ruperčah, občina Grušova. Kakor vedno tih m skromen, tako je tudi to svoje slavje želel imeti neopaženo in brezhrupno, kar je zlasti a čast možem; ki so es veliko dotrega storili svejo o' ino! Sv. StiiiisnBda na Peharju. O ti prcšmen-tani predpust, kako si kratek, pa imaš tako malo novih zakonskih parov! V letu 1931 pa je bilo kar celih 12 parov. P. a v velika razlika radi slabili časov. S strahom' pogledujemo v bodoče- življenje, kako se bomo rešili težkega bremena. Čitateljem »Slovenskega Gospodarja« pa priporočamo: Kdor še ni naročil lista, naj to a'ori. Kdor še ni poslal naročnine, naj jo . čimprej pošlje. Moers-Meerbecit. Naša Zveza jo imela dne 24. m. m. svoj redni občni zbor v Oberhau-senu, kateri je bil zelo dobro obiskan. Volitev je zopet potrdila starega predsednika eno glasno, kakor po večini tudi ožji odbor, samo podpredsednik se je spremenil: namero Andreja Breznikar-IIochheule je bil izvoljen Jožef Rarnšak iz Schonnebecka. G. duhovni vodja je prepustil mesto g. Tensundernu, ker bo g. Hegenkotter v tem letu za nekaj mesecev odsoten, gre namreS v na«9 milo domovino na misijonsko delo. Najbolj pereče vprašanje je bilo podaljšanje potnih listov. Obupano gleda naše ljudstvo v bodočnost. Vedno več podjetij .stavlja obrat in če r> ''ro-delni zavodi odpovedo podporo, kaj bode potem?! Ne vemo, kako bo z novo zaposlitvijo, če se bodo sploh še menili za tujce. Pred ad-nik js dal obširno poročilo o delovanju zveze in njeni po'rebi. Vedeti je treba, da dela vse posle brezplačno v čast božjo in korist narodu oziroma izseljencev, za kar je dobil priznanje. Važna točka je tudi bila notranja kolonizacija Jugoslavije, toda žalibog nimamo zato potrebnih sredstev, Zborovanje je poteklo zelo mirno in so se po štiriurnem razpravljanju razšli udeleženci z novim upom na na-dalnjo delovanje v korist naše vere in domovine ter našega bližnjega. Moers-?iTeerb3čk. Druši.veno življenje v našem društvu sv. Barbare. V preteklem letu smo imeli redno vsaki mesec zborovanja, G odborovih sej, nekatere zelo važne. Meseca februarja nas je obiskal g. izseljeniški komisar Deželič, kateri je nam predaval o splošnem gospodarskem položaju in socijalni zaščiti zlasti z ozirom na izseljence. Obljubil je, da bo vse storil, kar bo v njegovi moči, da zaščiti interese naših podanikov v tujini. Naše društvo je stopilo tudi v nemški Rechts-schutz, kateri nas zastopa v potrebi pri sod-niji. Meseca junija smo bili primorani vsled velike brezposelnosti in vedno večjega števila invalidov spremeniti način podpore, katero smo več let izplačevali po 50 fenigov za dobo treh mesecev. Za tako podporo smo izdali do junija 210 mark, sedaj imamo samo še enkratno podporo za one, ki postanejo invalidni, v znesku 15 mark. Veselic nismo obhajali razen praznika sv. Barbare, katerega smo praznovali clokaj lepo, in sicer po cerkvenem obredu tudi v dvorani s skupno večerjo in družinsko zabavo. Trije društveniki so obhajali srebrno poroko: Tovornik, Kristovčnik in Zalokar, katerim jo društvo čestitalo in pode- lilo za spomin 251etnice lepe podobe. V začetku lo a smo imeli 71 članov, tekom leta so se 4 preselili v staio domovino, r' jih je izstopilo in 5 zopet vstopilo, tako da štejemo 67 aktivnih članov in 14 častnih. Na občnem zborovanju meseca januarja je bil enoglasno izvoljen zopet itari odbor pod predsednike^ Lindičem, ker pa nismo imeli drugega blagajnika, je bil izvršen Koželj, ml " čiar> katerei u čestitamo! Obdarova-je otrok °mo priredili dne 10. januarja. Po dobro obiskani cerkveni pobož-l >ti, katero je imel domiči g. župnik, smo se poda1 i v Ml lenišk' dom, kjer nas je no-setil tudi g. izseljeniški komisar Deželič s svojo g soprogo, katera je prinesla za otroke mnogo sladkarij in podobic. G. komisar je pa prispeval iz sv-~'ega za obdarovanje 20 mark. Otroci o dobili poleg navadnega darila za pod zob še 3 rr^tre konteni-— za srajce. Obdarovali smo 73 otrck. Zanimivo je bilo poslušati otroke, ko so in deklamirali pobožne narodne in domoljubne pesmi v ^oven-slce. i jeziku, za kar ima naj-eč zaslug mladi Tovornik. Sedaj 1o smo prestopili v novo leto, imrmo š bolj t mne razmere pred očmi. V prvih desetih dneh januarja smo naredili samo 4 šihte, tako da so nekateri oženjeni očetje prinesli 4 ših'e po 2 do 15 m--k domov. Kdor je dobil 20 mark, je bil že zelo redek. Vs'ed ' ja je seveda "udi društveno življenje močno otežkočeno. — Zelo pohvalni so koral.' naših oblasu v Diisseldorfu. G. generalni konzul Brano Markovič z g. komisarjem Deželičem sta podvzela zelo potrebne ' ^vake pri ir'nrstrstvu finan* in soci:~'ne polifke v pogledu olajšve tak«e na potne liste — naše najbednejše rojake. G. minister dr. Kostrenčič je nato telegrafično odgovoril konzulatu, da bode vse storil in tudi sam posredoval pri finančnem ministru za prosto izdavanje vize in potnih listov. To je res nujno potrebno. Ljudje so na cesti, ni dela in ne jela. Kje vzeti še za potni list? Dalje so se podvzeli koraki glede izgona naših brezposelnih. V to svrho upamo, da se je že nekaj ukrenilo pri banski upravi, kamor je bil takoj poslan šef kabineta socijalnega ministrstva, da tam posreduje, kako in na kak način bi bilo mogoče dati našim izgnanim streho, delo in jelo. Bog daj obsiio uspeha in dobrih src v domovini! * V dveh prejšnjih številkah našega lista že smo objavili poglavitne določbe novega lovskega zakona. Preostaja nam še, da sporočimo svojim oiitateljem velevažne določbe o povračilu škode in nekatere druge odredbe. Škoda po lovu in divjačini. Lov .ki upravičenec je dolžan povrniti: 1. škodo, ki jo z lovom store on sam, njegovi čuvaji, pomočniki, sluge in njegovi lovski gostje, kakor tudi vso škodo, povzročeno po njihovih lovskih psih (škoda po lovu); 2. praviloma vsako škodo, ki jo v njegovem lovišču stori z lovopustom zaščitena divjačina (§ 2, oddelek I) na zemljiščih in pridelkih, ki se nahajajo na teh zemljiščih (škoda po divjačini). Za škodo, povzročeno izvestnemu zemljišču po divjih svinjah v poslednjih dveh mesecih v iznosu od 300 Din, odgovarja v vsakem primeru lastnik ali zakupnik lovišča, v čigar področju se to zemljišče nahaja. Ako škoda znaša nad 300 Din, pa se divje svinje ne drže stalno v tem lovišču, plačata škodo po polovici lastnik odnosno zakupnik lovišča, v katerem je škoda, povzročena, in lastnik ali zakupnik najbližjega lovišča, v katerem se divje svinje stalno drže. Ako je takšnih lovišč več, pa "e ne more ugotoviti, iz katerega lovišča so d' je svinje prišle, odgovarjajo za to polovico š' le lastniki in kupniki teh po enakih delih, razen če se ugotovi, da divje svinj niso prišle iz teh lovišč. V tem primeru se izp'ača ta del odškodnine iz sredstev banovinskega lovskega fonda (čl. 51). Čigar zemljišču preti š! oda po divjačini, je upravičen zemljišče ograditi, poditi divjačino s svojega zemljišča in plašiti jo z ognjem in truščem po posebnih čuvajih ali na drug način, toda s tem ne sme napravita škode zaščiteni divjačini (čl. 54). Lovski upravičenec sme z dovoljenjem ob-čeupravnega oblastva prve stopnje tuja zemljišča v svojem lovišču ograditi ali jih pred oškodovanjem po divjačini zaščititi na kakšen drugi način, toda samo tako, da zemljiški lastnik zaradi tega ne škode. Toda tudi v tem primeru odgovarja lovski upravičenec za škodo, nastalo zaradi ogradit-ve, kakor tudi za škodo po divjačini (čl. 50 in 51), razen ako dokaže, da je oškodovanec sam kriv, da podvzeti očuvalni ukrepi niso uspeli (čl. 55). Škodo, ki jo divjr.čina napravi po sadovnjakih, hišnih vrtovih in dre-esnicah in na posameznem mlade adnem drevju, mora lovski upravičenec povrniti samo takrat, ako se dokaže, da !e bilo podvzeto vse, s čimer razumen ospodar praviloma zaščiti take nasade. Taki ukrepi so j.*edvsem: ograj" i-rtov ter drevesnic v vi"!ni 2 m, bedenje, previjanje plašil, ovitje sadnega drevja in debel s slamo najmanj 1.50 r~ ' dto in temu enako (čl. 56). Odškodninsko razsodišče. Zahteve po povračilu lovne škode ali škode po divjačini do višine 1000 Din rešuje odškodninsko razsodišče, ki se osnuje pri občinah ter sestoji iz predsednika odnosno njegovega namestnika in dveh članov. Zahteve po povračilu škode nad 1000 Din rešujejo pa redna sodišča (čl 58). Osebne stroške (čl. 169 zakona o občem upravnem postopku) nosi vsaka stranka sama. Posebne stroške oblastev (čl. 168 zakona o občem upravnem postopku), kamor spadajo tudi pristojbine članov odškodninskega razsodišča (čl. 59, odstavek 6 tega zakona), nosi ona stranka, po katere krivdi je povzročeno vse postopanje ali neki njegov del. Ako odškodninsko razsodišče ne prizna nobene odškodnine, mora nositi posebne stroške oblastev oni, ki je zahteval odškodnino. Ako odškodninsko razsodišče prizna odškodnino v višjem znesku, nego jo je ponudil lovski upravičenec pri poravnalnem poizkusu (čl. 63 in 67), trpi odškodnini obsojeni vse o-H menjene stroške. Ako razsodišče prizna odškodnino v enakem ali nižjem znesku, nego je ponudil lovski upravičenec pri poravnalnem pjiizkusu, jih trpi oni, ki je zahteval višjo odškodnino (čl. 68). Lovska društva. Gojenju divjačine in pospeševanju lovstva, strokovni izobrazbi in organiziranju lovcev kakor tudi čim boljšemu in vestnejšemu izvrševanju zakona in predpisov o lovu služijo lovska društva. Lovska društva morajo pri- padati zvezam lovskih društev, a zveze lovskih društev se združijo v osrednji zvezi lovskih društev kraljevine Jugoslavije. Zveze lovskih društev se imajo osnovati za vsako banovino, a osrednja zveza lovskih društev v Belgradu. Za območje mesta Belgrada izda odločbo minister za šume in rudnike na predlog osrednje zveze lovskih društev. Za eno banovino se sme priznati samo ena zveza lovskih društev, a za vse državno ozemlje samo ena osrednja zveza lovskih društev kraljevine Jugoslavije (čl 76). Prehodne in zaključne odredbe. Zemljišča veleposestnikov, ki so po zakonu o agrarni reformi odvzeta in predana v posest interesentom agrarne reforme, združi obče upravno oblstvo prve stopnje z občinskimi lovišči, kjer ta obstojajo, po uradni dolžnosti v roku treh mesecev po uveljavljenju tega zakona. Zakupnik občinskega lovišča je dolžan, da za tako pridobljeno površino plača sorazmerno povišano zakupnino (čl 7). Pri uporabi tega pr Ipisa se ima postopati smiselno po odredbah iz čl. 5 in 13, odstavek 2 tega zakona. Ako zaradi združenja zemljišč, navedenih v prvem odstavku tega člena, z občinskim loviščem velepos strdku ne bi preostalo 200 ha nepretrganega zemljišča, se tudi to zemljišče združi z občinskim loviščem (čl. 107). S tem zakonom se ne izpr^minjajo roki že obstoječih zakupnih pogodb, odobrenih od s'ran i obče upravnega oblastva prve stopnje (čl. 110). Ta zakon stopi v življenje z dnevom objave v »Službenih Novinah«, a dobila obvezno moč v posamezni ban .vini istočasno z banovinsko uredbo, s katero se uravnavajo lovski odnosi, navedeni v prvem odstavku čl. 112 tega zakona odnosno na področju upra* e mesita Belgrada istočasno z uredbo, izdano od strani ministrstva za šume in rudnike, "-movinske % uredbe se imajo izdati najdalje v roku šestih mesecev po objavi tega zakona (čl. 113). * »Karitas« življensko posmrtninsko zavarovanje. Odgovor: Na mnoga vprašanja glede tega zavarovanja odgovarjam, da je to zavarovanje popolnoma varno in imajo zavarovalne police Karitas veljavo kot prave življenske police, ki imajo tudi odkupno vrednost, kar pri zavarovanju pri raznih »samopomočih« ni. V zavarovanje se sprejemajo osebe od 7. do 80. leta starosti. Pristopnina znaša pri »Karitas« samo 10 Din enkrat za vselej. Pri zdravih ljudeh do starosti 65 let ni nobenega čakalnoga roka in cela zavarovana svota se izplača takoj po smrti zavarovanca, ako je le enomesečna zavarovalnina plačana. Zavarovanje se lahko začne z mesečnim prispevkom 5 Din (najnižje), da je tako tudi manj premožnim osebam omdgočeno, da zavarujejo sebe ali kako drugo osebo. Višina mesečnih zavarovalnih prispevkov je odvisna od višine zavarovalne svo-te in od starosti zavarovanca. Najvišji znesek, za katerega se lahko zavaruje, je Din 19.760 in najvišji mesečni prispevek Din 75. Mesečni prispevki so pri »Karitas« vsak mesec enaki, četludi umrje večje število članov. Pri »samopomočih« pa mora zavarovanec plačevati višjo premijo, ako umrje en mesec več članov. Tega.pri nas ni. Važno in zelo ugodno je tudi določilo, da se izplača preostalim dvojna za- — ■ L ¡varovana svota (največ Din 40.000), ako umrje eavarovana oseba vsled nesreče ali kakoršne-koli nezgode. V slučaju nesreče ali nezgode ni nobenega čakalnega roka. Ako sta zavarovana mož in žena, dobijo otroci vsak po Din 300 oziroma Din 500 posebne posmrtnine po 8inrti roditelja. Ce pa nastopi smrt radi ne-61-eče ali nezgode, 'obijo tudi otroci dvojno svoto (Din 600 oziroma Din 1000). Kdor hoče zavarovati sebe ali kake druge osebe pri »Ka-ritas«, mi mora poslati natančne rojstne podatke zavarovane osebe (datum, leto rojstva). Zadostuje, da mi pišete dopisnico. Za točno izplačilo zavarovane vsote jamči pri nas »Vzajemna zavarovalnica« s celim svojim premoženjem. — Franjo Žebot,. glavni zastopnik v Mariboru, Loška ulica 10. P&inoierosli. Počivajoči ognjenik se zopet vzbudil. Na Havai otokili v Tihem Oceanu je največji ognjenik na svetu, ki se ime nuje Kilauea. Zadnje dni so pričeli švigati iz žrela plameni, ki so razsvitlje-vali celo otočje. Pri enem izbruhu so se pognali v višine iz 60 stranskih žrel plameni. Celotno gorovje Kilauea, ki obsega 8 kvadratnih milj, je žarelo. Pri glavnem izbruhu so opazovali ognjeni steber, ki je bil 300 m visok in se vzpenjal iz glavnega žrela. Ognjenik je iz-metal velikanske množine lave. Vročina je bila tako huda, da so jo komaj in komaj prenesli prebivalci mesta Ililo, ki je oddaljeno od vulkana 30 milj, s pomočjo plinskih mask. Vsled bruhanja in potresov se je gorovje v bližini ognjenika znižalo za 200 m, glavno žrelo je pa pridobilo na obsegu eno miljo. Mesto šol radio. Možno je, da se bodo morale šole v Chikagu.zameti radi suše v mestni blagajni. Ako bi prišlo de tega, je list »Chicago Tribune« stavi svojo radio-oddajno postajo na razpola lago, da se potom nje daje pouk otro kom. Ni se še razmišljalo, kako bi st dal ta načrt izpeljati. Šlo pa bi na tr način, da bi se . posameznih urah vsak dan dajal pouk otrokom posameznih razredov. Pri tem pa bi morale matere nadomestovati učitelje in p. Iti, da bo med poukom vladala med otroci disciplina in red. Za otroke tistih družin, ki nimajo radio doma, bi se naj?! v soseščini kak skupen prostor. Zakaj Francija uvaža delavstvo. — Marsikomu je nerazumljiv d postopat je Francije, ki uvaža iz tujezem~tva delavstvo kljub temu da ir a sama že dosti veliko brezposelnih. Vzrok je v resnici čuden. Francoz je namreč take narave, da ne gre rad iz svojega domačega mesta in rajši roma brez dela strada, kakor da bi se preselil za delom v kako drugo mesto. Tako nastane v enem kraju velika brezposelnost, dočim v drugem primanjkuje delavstva, ki ga morajo nato uvažati iz inozemstva. Drugo je pa to, ker se Francoz ne bo poprijel drugega dela kakor tistega, ki mu ga daje njegova obrt, katero je mogoče podedoval od svojih očetov in nraočetov. Očala v starem veku. Že Rimljani so rabili neko vrsto očal iz berilija (odtod nemška beseda »Brille« za naočnike). A kakor so pokazala nova izkopavanja, nikakor niso bili oni izumitelji tega gle- dalnega orodja. V kraljevi palači na Kreti in ob gori Idi so našli okrogle leče iz gorskih kristalov, ki so jih rabili za gledanje. V Kartagu v Severni Afriki so našli tudi brušene steklene leče. Fe-ničani so, kakor znano, že poznali steklo in brušenje stekla, pa ni čuda, da so ga uporabljali tudi za izdelovanje naočnih leč. Zdi se tudi, da so te leče izvažali v daljne tuje dežele, tako do: Troje, do Tira, Niniv in celo do daljne Britanske. Listnica uprave. Novim naročnikom sporočamo, da vseh zaostalih številk od novega leta nimamo več, zato dopošljemo samo one, ki so še na razpolago. Pač pa zato tem naročnikom vpišemo naročnino za 1 mesec dalje. Nove hišne številke! V preteklem letu ste mnogokje dobili nove hišne številke. Pri naročilu so nekateri navedli samo novo številko. V upravi sedaj težko vknjižujemo, ker nam ni znano, ali je nov naročnik ali stari pa z novo hišno številko. Zato vljudno prosimo, da oni, ki na naslovu nimajo pravilne hišne šitevilke in smatrajo, da morajo imeti tudi hišno številko, sporočijo potom dopisnice: »Pri mojem naslovu... je bila stara hiš na številka . . . in je sedaj nova hišna številka . . .« To pa naj nam čimpr j» sporočijo ker bomo zdaj pisali naslove za stalno in jih bo pozneje možno izpreminjati le z velikimi strršfci. Uredništvo »Nedelje« in tajništvo Katoliške akcije se je preselilo v poslopje Gospodarske zadružne banke (Aleksandrova cesta 6 1). Na urednika in Lepo posestvo se proda, 4 in pol orala, lep sa-donosnik in njiva, vse v dobrem stanju. Izve se pri : F. Letnik, Zgornja Voliči.na, Sv. Lenart v Slov. goricah. 171 Mlinar 35 let star, izučen mlinostavec tehnično v Avstriji, hoče premestiti službo, najraje v kmečki valčni mlin v Sloveniji. Ponudbe prcsi Ivan Herič, Brestovačka Banja, Srbija. 158 Pr?dnc~a • ' trfa sprejmem takoj. Feliks Grogl, v 'tj pri Sv. Rupertu SI, g. 157 Zamenjava rx • c-. «I. Novo zidana hiša blizu okrajne cf-s;e. 3 johe zemljišča, zamenjam z manjšim ali večjim v bližini Poljčan ali Slov. Bistrice. Prevzamem dolg in doplačam. Kaukler, Križni vrh, p. Laporje. 163 Viničar s 4—5 delavskimi močuni se sprejme: Novačan, Košaki, Maribor. 164 Kmetje, najboljša in najlepša priložnost, zamenjati in prešpi i ' učno olje, je v tovarni bučnega olja .'. iHIer v Mariboru, ju- žna stran i 153 Kupim poser'xt.- c\ • r tO oralov, če mogoče tudi z gozdom p :-lopje mora biti v dobrem stanju, v bližnji okolici Celja, z navedbo kraja in cene, naj se pošlje na naslov: Fr. Kosoll, Maribor, Prešernova ulica 4. 159 Moški šivalni stroj za prodat in tudi 'več ženskih in otročjih oblek: Maribor, Koroška c. 19, 1. nadstropje. 160 tam' 1 lahko obrnete v vseh zade- vah ; ' toliške akcije osebno ali potom ••i ii . Str-nkom J* na razpolago vsak dan med tednom od 8. do 12. ure pred-poldne.ter popoldne od pol 15. do 17. \re. Cene cepljenim trtam znižane! Po Din 1.20 za komad nudi Ia selekcijonirane cepljene trte najboljših trsnih sort, cepljenih na razne podlage: Uprava banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, pošta Limbuš. 114 Sprejmem s 1. marcem šiviljsko pomočnico, ki ima veselje do moške obrti. Prednost pa imajo deželne. Ponudbe pismeno. Naslov v upravi lista. 150 Izgubil se je lovski pes, velik (Brauntiger). kratkolas. Nagrada 200 Din. R. Lirzer, tov. stolov, Maribor, Cvetlična ulica. 172 Proda se lepo posestvo z novozidano hišo, 10 oralov zemlje. Močna 21, p. Sv. Marjeta ob Pesnici. 173 Posteljne odeje, močno šivane, kupite najboljše in najcenejše pri: Stuhec, izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Slovenska ul. 24. 174 Fant, star 18 let, ki je služil 6 let pri enem gospodarju, želi službe pri dobrih ljudeh. Jožef Krajnc, Sv. Miklavž 21, p. Hoče. 169 Poceni hiša pri Mariboru za 32.000 Din, veliko posestvo v bližini mesta za 35.000 in 160 tisoč Din, gostilna s posestvom za 120.000 D, pekarna za 75.000 Din. »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28. 168 Dve breji kravi marijadvorske pasme proda vinarska in sadjarska šola v Mariboru. 170 Lepo posestvo, celo ali deloma, je na prodaj. Martin Dreo, Drešinja vas, p. Petrovče. 167 Sprejmem majerja z več delavnimi močmi: Jarenina št. 39. 165 Dva učenca, ki imata veselje do slikarske obrti, sprejme v uk V.Bevc, slikar, Celje. 166 Majhno posestvo ob Ptujski cesti na prodaj. Vprašati Dolgoše 96, p. Maribor. 161 Denarja ni, draginja je velika, a zaslužek majhen. Ako hočete doma v svojem okraju dnevno nad 100 Din zaslužiti, pošljite za pojasnila vsaj natančni naslov in znamko za odgovor. P. Batič, Ljubljana, poštni predal 276. 87 Vlničsrfa oziroma majerja sprejme takoj St. Lubienski, Jareninski dol 30. Upreva T; ,vinske trsnice In drevesnice v Ka-,r i, pošta Slatina-Radenci ima v zalogi po Din 1.20 komad prvovrstne cepljene vinske trte od najboljših selekcioniranih trsnih sort na podlagah riparija Portalis, rup. št. 9 (Gothe), ripari ja x rupestris 3309, so-lonis x riparija 1616, Berlandieri 8 B in Kober 5 BB ter po 25 para komad korenjake; po 15 para komad Ia po 8 para komad pa Ila ključe teh ameriških podlag. V zalogi pa ima tudi pritlično drevje od najfinejših hruškovih n jablanovih vrst komad po 10 Din in visoko-debelno drevje od hrušk moštnic, kakor tudi poldebelne breskve in marelice. Zahtevajte seznam! Trte s? razpošiljajo franko. Omot se zaračuna po lastni ceni. 2 Za dobro ureditev hotela, restavracij in stanovanj so nujno potrebna dobra ogledala brušene steklene plošče, ravne, upogniene, ledene ali matirane Vstaklenje v medi. Oplo-čevanje zidov s steklenimi ploščami raznih barv, kakor sobe, dvorane, preddvorja, kopalnice, umivalnike, mize, pulte, vitrine, izložbe, vetrobrane, avtomobile itd. dobavlja najpo-voljneje: 162 8PECTRUM D. D. Tovarna ogledal, brusilnice stekla Ljubljana, Celovška cesta 81, telefon 23—34. Zagreb, Samoborska cesta 11, telefon 23—83. Osifek, Desatičina ulica 39. telefon 4—03. lame prawIiP.ce. i. Princesinja in žaba. To je bilo še v oni srečni dobi, ko si lahko dobil vse, kar si si zaželel. Tedaj je živel neki kralj, imel je zelo lepi hčeri. Ali najmlajša je bila-tako lepa, da niti solnce ni bilo lepše od nje. Blizu kraljevega dvora se je razprostiral temen in velik gozd. Sredi gozda je stala stara lipa, pod njo pa je bil izvir vode. Nekega dne, ko je bilo zelo vroče, je odšla najmlajša hčer v ta gozd, ker je bilo v njem lepo hladno. Sedla je kraj izvira, da bi se malo osvežila. Ko je tako tam sedela, je metala v zrak zlato kroglo, pa jo je zopet prestregla z rokami. Tekom igre je slučajno izpustila kroglo iz rok in padla ji je v vodo. Princesinja je pogledala za kroglo, ali ta je brž izginila v globoki vodi. Začela se je bridko jokati. Naenkrat je za-čula glas, ki ji je govoril: »Kraljičina, zakaj se jočeš? Tvoje solze bi še kamen omehčale!« Princesinja je gledala okrog, da vidi, kdo ji govori. Nazadnje je zapazila pred sabo Sabo, kako je dvigala iz vode svojo grdo glavo. »Ah! Ti govoriš!« je rekla. »Eh! Jočem se radi svoje zlate krogle, katera mi je padla v vodo.« »Nehaj se jokati«, je odgovorila žaba. »Poiskati jo hočem. Pa, kaj mi daš, če ti jo zopet prineseni?« »Vse, kar hočeš, draga žabica. Kaj želiš? Mojo obleko, moje bisere ali zlato kronico, ki jo nosim?« »Tvoje obleke, tvoje bisere, tvoj nakit, pa celo kronico — za vse to mi ni. Evo, kaj hočem: Rada me imej ter me vzami za tovarišico. Hočem biti s tabo pri mizi, hočem jesti z istega krožnika, piti iz iste čaše in spati v isti postelji. Če mi to obljubiš, se bom spustila v vodo in ti bom prinesla zlato krglo.i M. . v ' - ..... r\ 'M A* »Obljubujem«, je rekla princesinja. »Oblju-bujem ti vse, samo vrni mi kroglo!« — Pri sebi pa si je mislila: »Obljubim ji to lahko, seveda ne bi vzela nikoli te grde živali, ki živi samo v votli s prav ostudnimi tovarišicami, za svojo — družabnico.« Med tem je bila žaba skočila v vodo in je kmalu spustila kroglo pred kraljičino v travo. Kraljičina je bila silno vesela, ko je zopet videla svojo igračko, brž je vzela kroglo in je začela bežati proti gradu. »Počakaj me! Počakaj me!« jo klicala žaba za njo. »Nesi me, ker ne morem tako hitro teči kakor ti!« Princesinja se ni niti ozrla na žabine klice. Še hitreje je tekla, da bi bila čimprej v gradu. Čez par minut je povsem pozabila, kaj je bila obljubila ubogi živalici ob izviru. Ko je bila opoldne s svojim očetom in z dvorjani pri obedu ter je baš jedla z zlatega krožnika, se je naenkrat čulo pred vrati neko čudno stopanje: ilik-fiak, flik-flak. Nato se je nekdo zunaj oglasil: »Lepa kraljičina! Odpri mi vrata!« Princesinja je vstala in jo šla pogledat, kdo je zunaj. Videla je žabo. Brž je zaprla vrata, pa je vsa bleda zopet sedla na svoje mesto. Kralj je opazil, da ji nekaj ni po volji, zato je vprašal: »Kdo je romaj? Da ni kak velikan, ki bi te hotel odnesti ?« »Oh,1 ne, oče moj!« je' odgovorila ona. »To je ostudna velika žaba.« »Žaba? Kaj hoče od tebe?« »Ah, moj dragi oče! Danes v jutro, ko sem se igrala s svojo zlato kroglo v gozdu kraj izvira, mi je padla krogla v vodo. Zelo sem pIak'ala."Ta ostudna žival mi je prinesla kroglo nazaj, pa morala sem ji obljubiti, cla jo hočem vzeti za družabnico. Obljubila sem, ker sem mislila, da itak ne more živeti brez vode in da ne bode našla do sem. In glej, prišla je!« Tedaj se je zopet začul žabin glas: »Kraljičina! O, kraljičina! Odpri mi vrata. Obljubila si mi, da me hočeš vzeti za družabnico. To si rekla v jutro v hladnem gozdu, preden sem skočila v vodo, da ti prineseni zlato kroglo.« Kralj je sedaj rekel: »Obljubo je treba držati. Odpri vrata in pusti žival notri!« Morala je odpreti vrata. Žaba je priskakljala do stola. Ko je princesinja zopet sedla, ji je rekla: »Posadi me poleg sebe!« Tolažba v assrsei. Živel je mož, ki je bil tako reven, da niti ni imel čevljev in je moral bos hoditi v tuje mesto. Vroč pesek, čez katerega je hodil, ga je žgal v noge, težko je hodil in tarnal je radi svoje žalostne usode: »Kakšna krivica je na svetu, da nimam niti toliko kakor živali na polju.« Ko je prišel v mesto, je videl ob cerkvenih vratih moža brez nog. To ga je presunilo tako, da je vzkliknil: »O Bog, kako dobroti j iv si, ko mi pustiš noge, da mi ni treba kakor črv laziti od kraja do kraja!« Šel je v cerkev in se je kesal svoje prejšnje nevolje. Nato je šel dalje. Pot mu je utrdila kožo na nogi in laže je dospel do cilja. Friderik Veliki ia mlinar. Ko je Friderik II, hotel postaviti svoj znameniti grad Sans-souci v Potsdamu pri Berlinu, mu je bil neki mlin zelo v oviro. Ilotel ga je kupiti in je vprašal mlinarja za ceno. Ta je rekel, da mlina ne- proda, ker je že dolgo vrsto let v posesti ene in ista rodbine. Kralj mu je hotel na drugem, boljšem kraju. postaviti nov mlin in mu še dati znatno svoto denarja. Pa je bilo vse zaman, mlinar se ni dal pregovoriti. Nazadnje se je kralj razjezil in je rekel mlinarju: »Ali ne veš, da ti morem mlin odvzeti, ne cla bi ti tlal groša zanj?« »To bi lahko storili, če ne bi bilo v Berlinu deželnega sodišča«, je mirno odvrnil mlinar. To je kralja tako osupnilo, da ni nikoli več govoril o tem mlinu, ki stoji še zdaj poleg kraljevega gradu. Slavljeasc, A: Kako ste danes radodarni in veseli! B: Zakaj bi ne bil, saj sem danes slav-ljenec. A: Tako? B: Da, danes je ravno 25 let odkar mi je moja žena ušla! Skromna želja. K siromašnemu krojaču prideta sodni sluga in imenitni krojač Sturmovič, da mu za-rubita, kar ima. Ko sta to storila, pravi siromašni krojač: Tako, sedaj sta vse zapečatila; zapečatita še meni in otrokom usta, da nam ne bo treba več jesti! V krčmi. Gost: Kdo je vaša kuharica? Krčmar: Moja hči. Gost: Mislil sem si, ker ima prekrasne lase! Krčmar: Kako pa vi to veste? Gost: Kaj M ne vedel! Saj imam kitico njenih prekrasnih las in jih nosim vedno na srcu. Krčmar: Kaj, da se je dekle toliko izpoza-bilo, da se za mojim hrbtom . . . Gost: E, kaj izpoza-Lilo! Njene lase sem jaz polagoma tekom časa — nalovil v svoji juhi! Prepričevalen dokaz. Ona: Ti vedno trdiš, da me ljubiš; ali ti pa smem iudi zaupati? On (kramar): Zaupati? Ako mi zaupa: Petri čič, ako mi zaupa Souvan in ako mi zaupa Majer mi moreš tudi ti zaupati! Ž«»ska staacviiaost. Sodnik: Koliko ste stari, gospodična? Priča: IiO let. Sodnik: Če se le ne motim, ste bili pred 4 leti tudi toliko? Priča: Mogoče, pa jaz nisem izmed tistih žensk, ki pravijo danes tako, jutri pa drugače. Sočutni hišni gospodar. A: Res, gospod, siromaštvo v nekaterih krogih je že uprav veliko. B: Prav pravite. V moji hiši je stanovala obitelj, katera je bila tako ubožna, da ni za-mogla stanovanja plačati. Ravno zato, ker nisem mogel te bede gledati, sem jim odpovedal stanovanje. Ona se je branila, ali kralj ji je zapovedal, naj stori tako, kakor žaba želi. S stola je žaba skočila na mizo in je sedaj rekla princesinji: »Pristavi mi svoj zlati krožnik, da jeve z njega vkup.« Princesinja je to morala napraviti, pa so vsi videli, da ji to ni nič kaj ugajalo. Žabi pa je bila jed zelo po volji. Ko je bila gotova, je rekla: »Dovolj sem jedla in pila. Počutim se malo trudna. Odnesi me v svojo sobico, napravi mi malo prostora v postelji in tako lahko v miru zaspive.« Na te besede se je kraljičina začela jokati, ker se ji je studilo žabino hladno telo. Niti dotakniti se je ni hotela, kaj še, da bi jp trpela v svoji postelji. Njene solze so kralja razjezile. Rekel je: »Ne smemo nikogar prezirati, ki nam je pomagal v nezgodi!« Uboga kraljičina je morala tudi sedaj slu-šati. Prijela je z dvema prstoma žabo za eno nogo, odnesla jo je v svojo sobo in jo je tam spustila v kot. Ko pa je legla v postelj, je žaba priskakljala iz svojega kota in je rekla: »Trudna, sem, dvigni me v posteljo, drugače te bom zatožila očetu.« Na te besede se je princesinja zelo razjezila. Zgrabila je žabo in jo je — zagnala v zid z vso močjo. »Zdaj boš menda imela dovolj, ostudna žival!« je zaklicala. Ali ko se je žaba dotaknila zidu, se je izpre-menila v lepega kraljeviča, ki je pozneje z dovoljenjem kraljevim postal princesin ženin in nazadnje njen soprog. Princ je pripovedal, da ga je bila zlohotna čarovnica izpremenila v žabo in da ga je mogla samo na tak način rešiti princesinja. Potem je odpotoval v svoje kraljestvo. Čez nekaj dni je prispela zlata kočija, katero je vleklo osem belih konj. Vzadi na kočiji je stal kraljevičev verni sluga, Martin. Ko je bil slišal, da mu je gospodar izpremenjen v žabo, si je dal skovati okoli prs tri železne obroče, da bi mu srce od togote ne počilo. Kočija se je kraljevičem in s kraljičino kmalu podala na pot. Martin je stal vzadi na njej na svojem mestu. Presrečen je bil, da je videl svojega gospodarja rešenega. Čez nekaj časa se je culo, kakor da bi nekaj počilo na kočiji. Kraljevič ni vedel za tiste obroče, ki jih je nosil Martin, obrnil se je in vprašal: »Martin, ali se Je kaj na kočiji zlomilo?« »Ne, gospod«, je odgovoril Martin. »Obroči so počili, s katerimi sem stiskal svoje srce, da ne bi počilo, ker sem bil tako žalosten, ko sem Vas videl izpremenjenega v žabo. Zdaj obročev več ne potrebujem, ker sem nad vse srečen, da vidim Vas, svojega gospodarja, in to ne samega, ampak s tako lepo princesinja« h". * *