Enotna stanovska fronta slovenskega uciteljstva je-ustvarjena. Razdružitev »Slomškove zveze". ¦— Vstop njenih članov v UJU. — Temelj so pravila UJU in deklaracija. Za edinstvo vsega jugoslovenskega učiteljstva in enotno fronto z ostalim drž. uradništvom. Učiteljslvu ! lzredni občni zbor »Slomškove zveze«, ki se je vršil dne 13. novembra t. l. v Ljubljani, je sklenil: Po sprejeti deklaraciji letošnje celjske skupščine UJU pover/eništvo Ljubljana in po letošnjih predlogih občnega zbora »Slomškove zveze« ter po pojasnilih k deklaraciji, kakor jih je podal ožji sosvet UJU poverjeništvo Ljubljana zastopnikom »Slomškove zveze« dne 25. septembra t. l. in končno po zadnjem dopisu ožjega sosveta od dne 28. oktobra 1926, št. 297, uvidevamo, da so sedaj odstranjene načelne in druge žapreke, ki so bile 26 let povod dveh stanovskih organizacij. Po odstranitvi zaprek se nam ne vidita dve stanovski organizaciji več umestni, zato sklenemo, da preneha naša stanovska organizacija »Slomškova zveza«. Njeni čtani in članice se stanovsko organizirajo v okrajnih učiteljskih društvih UJU poverjeništvo Ljubljana za složno, skupno stanovsko borbo in splošni šolski napredek, kot so stanovsko organizirani meščanskošolski in srednješolski učitelji. Kulturno pa se organiziramo v novo ustanavljajočem se društvu »Slomškova družba«, katerega namen bo gojiti pedagoško vedo na krščanskem svetovnem naziranju. Člani ne bodo samo učitelji in učU teljice, temveč vsakdo, ki hoče dvuibo v njenih namenih podpirati. VLjubljani, dne 13. novembra 1926. IVAN ŠTRUKELJ. Kar sp ie komu zdelo nred 1-et-om dni nemoFOČe in skoro izkliučeno. to ie danes izvršeno. Slovenski učiteli ie vstal. se otresel oee nreteklosti in se strnil v močno stanovsko falango. Tovariš ie tovarišu prožil roko in odslei ip bodeta poznala v skupni stanovski oreanizaciii s a m o k o t u č i t e 1 i a . kot tovariša. kot bolevnika za skunna stanovska prava in kot borca za povzdieo šolstva in narodne nrosvete. Člani »Slomškove zveze« so na izrednem občnem zboru dne 13. t. m. sklenili razdruženie svoip oreanizaciie. in ria čelu lista prinašamo danes nroelas niihovep-a predsednika tovariša Ivana Strukija na učiteljstvo, s katerim naznania učitelistvu ta z?odovins!ki dopodek. S tem sp ip pridružil še oni del slovenskeo^ učiteiistva. ki V bil dosedai izven UJU. v skupno fronto in enoten krop" 7 ostalim iu^oslovenskim učitelistvom. Ideia stanovskeca e dins tva ie zma^ala in ie <; te.m dvie^nila slovenski del ueiteiiskpfa stanu v naši državi na ono višino stanovske zavesti. s katero bo nridobil učiteliski stan vero v lastno stanovsko človečnost in lastno živliensko silo. Zma?a ideip stanovskeea edinstva ip pričetek rpnesanse učiteliskeea stanu, ip pričetpk dvi?a in notranie renesanse našefa šolstva. ker bo z zmapo fp ide.ip nostal učiteliski sta* retirezentant lastnib peda^oškib in šolskib r>oeledov in lasrnih nop-lpdnv dtosvetne?a dela med narodom. S tem korakom ip. nričel učiteliski stan šele živeti lastno živlienie. Na podlaei te samostojnosti se bo lahko vedno skliceval na strokovne h\ kulturnp vrednotp svoie?« "stanu. ki mu vh hr> ustvariia ta samastoinost. ikatere ea bodo dviealp tudi ptično in sncialno tako visoko. da bo stal vedno v enako visoki vrpdnnst' nanram družbi. nnrodu in državi. Na podlae^i teh svoiib vrednot bn labko stal pnakovredno nasproti vsakemii režimn \n vsaki politični «;ituaciji, ki ii br> ravno zaradi tp svnie samostoinosti lahko vedno klmboval. S tem koraknm in s fprn 7p-odovinskim dopodkom ie pa učiteliski stati nridobil 7oppt svoio stanovsko brbtenico Vsakpp-a člana bo ndslei labkn navdaiala zavest ds ie v stanovs-kili zadevab za.šritPTi da ima zp sabo pnotpn ves stanki <s,p bo dvtanii kot pn mož nroti vsakomur ki bn nad učiteliskim stannm zonet noizku.šal i/vaiati nersekuciie in Dristranost v službenib zadevab zaradi po- litične^a in kulturnees udeistvovania učitelistva. Ta zavest bo omoTOČila ravno pot vsakemu učiteliu Dn Tiieeovpm noiitirn^n prenriranin in kulturnem naziranin in ta zavest bo utrievala značaie. Zato prepuščamo izven oreanizaciie vsakemu članu svobodno uHpistvovaTiie v političnem in kulturnem no^ledn in si rip «;tavimo za nalo^o or^anizaciie. dn bi n^aniala nad svniimi člani bodisi nolitLčno. bodis! knlturno nasilie. V nolitičnem in kulturnem ozirn ie svoboden vsak član naše nr^anizaciie v ctannvsJf^m ozim iw zahtevamn otl nieea hrezncpoine rtiscioline in obrambe skuonih stanovskih interesnv nrnt< vsakomur in tnd-i i>rr>H lastnim stratikam. katerJm orioadaio oosamezniki — čp se nrepreše nroti našim sknonim stanovskim interesom. To ie borba našefa novet^a nčiteliske^a sindikata! Enotna stanovska fronta slovenskega učitelistva pa pomeni tudi zma^oslavie za d ekl ar.aci i o. S fp^1 doTOdkom ip vdahniena v dcklaraciro živlienska tnof in živlienska siln za izvaianie in ndeistvovanie nienih nadalmuti v^vjšenih 'dealov. Idealaa stremlienia deklaracije so dobila s tem temeli. na podlaei katere?a bndn ideali d e k 1 a r a c i i e dosezali ^voie nadalinie V7višenp cilie. Ideina sib d e k 1 a r ac i i.e ie prodrla. ie zmao^ala in ip realizir^na Hpnps v pni od nienih temelinib in odločilnih točk — v skunni orpanizaciii naše^a stanu. Tako bo šla spdai niena sila naprei! Ona bo vodnica in tpmeii- n^ podlaei katerep-a bo čez leta stal naš ctan orennvlien in preroien ^mostoien v svoi; vnaniosti in tudi notraniosti Vera v bolišo bodočnost učitefelkeea stann vstaia! Nikakor pa si ne srnpmo domišljati da ip s tem naš cili dosežen. da i> bo' doboievan. da so sedai ideaii d e k 1 a r a c i i e doseženi in so nam usnebi zap^otovlieni sami no sebi. To i,p komai prva ptapa boia do končne izvedbe deklaračnib idealov in do riašili končnib ciliev — to i> le poeoi za nie. Skupnn moramo sedai vsi na delo! Težki časi. ki sp bližaio. nam narekuieio šp širšo fronto od naše^a ožieea osnovnošolskep-a stanovske^a kro?a Iskati bomo morali vezi ?a skuDtio stanovsko fronto 7 meščanskim. sredniešolskim in drueim učitelistvom. Ustvariti bomo morali 7. niirni skirpno nedaeoško. šolsko in prosvetno fronto. F r o n t o d e 1 a! A tudi skupno fronto boia bomo morali ustvariti! Vezi 7a skurjno stanovskn fronto mnramo iskati, v kateri bomo ntrievali na.šo skunno stanovsko zavest in sp prinravliali na naš <ikunen stanovski boi ™ nasa orava !n za materialno pravn našeea stanu. V tem poe"ledu sp. mora naša fronta še oiačiti. Oiačiti se mora tudi s skupnim boiem z ostalim državnim uradnlštvom. Ni treba misliti. da smo « sklepom za oriston k »Osrednii zvezi državnih nameščencev« dose^li vse i" se usnosobili /a boi nroti Tiavalom. ki se boido izvršili od te ali one strani na državno uradništvo S tem s™ri za enkrat postavili le skunnn Havo vsem strokovnim oreanizaciiam. ni pa postala s tem to enq orcanizaciia. eno meso in prm kri: ni \v> 5p ph arpaTrizpm. po Tcatprem hi se pretakala sktrona kri ene stanovske za\resti in tp<?no ^naiiiivp solidarnosti vsefa državnep-a uradništva. Za probuio tp zavesti ip notreba tud-i org-aničnih celic tei celoti. ki bodn ustvariale 7avpst te skunnosti v noedi"cih in io tudi nraktičnn izvaiale. Kakor imamo mi sreska učiteliska društva. ki tvoriio žive celice našep-a stanovskee-a orp-anizma. ki daiein živliensko silo poe.dincpm in celoti. tako ie tudi skimni orp-anizaciii vse^a državne^a uradništva treba takih edinic ki bndr» snaialp državno uradni^fvo nn okrožiih. ?a nrobuialp v stanovs,'ci zavesti in solidarnosti ter usposabliale /a sknnen boi Paeieite delavstvo vsph strok. kako ip or^anizirano nn strokah. a vsp sn^iato tudi vse strokp no edinicah. ki vedno 7 novim živlipnipm nnživiiain sebp irn S tpm noživliaio celotn ter io napraviiaio snosobno za skuoen boi in nastop. Združitev slovenskeea učitelktva v eno stanovs.kn fronto ip vpiik moment v z^odovini razvoia slovenske^a učitelistva fn len uspph deklaracikke^a p^ibania. Stanovska sloea ie no 26 letin med- seboineea stanovskeea boia vznostavliena. Doboievan i<» boi merf dvema nazoroma: med nazoronu da moramo nstati v stanovskem boiu \n clede stanovskih orpanizacii ločeni nn Dolitičnem in svetovnem nazframu fn m<vf nazorom. da smo kliub različnemn oolitičnemn in svetovnemu naziraniu lahkn ^družen; v «kuonem stanovskem boin in v skuDni stairovski orpanizaciii: ter m<*d dvema nazoroma: t. i. med nazdrom. da se moramo v svoiih stainovsklh zahtevah naslaniafi na svnfe Dolitične stranke, kadar otie odločuieio ht nazorom. Ha «<* stanovskn oSomosvoiimn od nolitičnih strank ter zahtevamn nanram celemu stanu nodoore in oravičneea oostooka od niih fpr nastooamo Drotf vsem strankam «»nako. <V kršrio oravično oostooante oroti kateremukoli delu našeea stanu Zmaeal je nazor za skirono stanovsko fronto. ki danes slavi svoio zmaeo 7. izvršenim dpianiem — kar mora zaradi lepšp bodočnosti učitelislkeea stanu oozdravliati vsak zaveden učiteli in učiteliica!